ŽENSKA ZAGORELA
KOT BAKLA
Stran 25	^
RADECANI PRED
STEČAJEM?
^	Stran 15
HMELJIŠČA
KRIVA SMRTI?
Stran 5
ŠT. 48 - LETO 58 - CELJE. 27.11.2003 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
DEČKI ZA IZBRANCE
ALPINIST OMAHNIL
V GLOBINO
Stran 26
BORCI!
VSI PO VRSTI!
Stran 11
ZLOVEŠČA ANTENA
Stran 13
ZADNJI SPEKTAKEL
VGOLOVCU?
Stran 23
2
UVODNIK
Na grmado!
v torek zjutraj je v celjski
bolnišnici za posledicami za-
strupitve s strupenimi plini
ter hudih opeklin umrla 37-
letna Andrejka B., ki sta jo
nekaj dni prej v Marija Reki
nad Preboldom z bencinom
polila in zažgala domačina.
Mladeniča do četrtka, ko
seje okrutno dejanje zgodilo
oziroma do petka, ko so ju
prijeli, nista imela opravka
z možmi postave. Eden od njiju je sirota, ki je v samotni in
zanemarjeni hiši nekje v hribih sredi Marija Reke po ma-
mini smrti ostal sam. Njegov prijatelj, menda iz bolj situi-
rane družine, naj bi se potem, ko je nekaj časa hodil v služ-
bo, odločil, da tega ne bo več počel, ker se me splača«.
Moškega in žensko, ki sta z avtomobila snemala kolesa,
sta tistega usodnega dne povezala z vrsto vlomov v vikende,
ki so se v minulih mesecih zgodila na območju Marija Reke.
Imela sta prav, kar pa ne more in ne sme zmanjšati teže in
okrutnosti njunega dejanja. Tudi to, da sta potem, ko sta
slišala Andrejkine presunljive krike in presenečena vide-
la, kako zelo gori človeško telo, žrtev odvezala, jo pogasila
ter ji ukazala, naj se preobleče, potem pa jo - ne bodi lena -
privezala za drugo drevo, se ne bi smelo šteti kot olajševal-
na okoliščina. Je kvečjemu potrditev dejstva, da sta se fanta
svojega dejanja zavedala.
Kaj ju je pripeljalo tako daleč, da sta lahko zažgala ne-
močno, drobno žensko in s tem povzročila eno najbolj ne-
navadnih (in krutih) dejanj v Sloveniji, se ne ve. Sicer vse-
ga vajeni, med pripovedovanjem o tem dogodku pa presu-
njeni kriminalisti, so si njuno dejanje razložili tako, da sta
hotela kvazi Robina Hooda vzeti pravico v svoje roke. Ali
sta s kaznovanjem nemočne ženske skušala urediti tisto,
česar nista mhgla urediti v svojih življenjih ali pa ju je po-
gled na drobno gospo, ki je zadnji mesec dni preživela v
neregistriranem avtu, res navdal s takšnim besom, da se
nikakor nista mogla več obvladati?
Glede na dejanja, ki sta jih osumljena, je možno, da bosta
mladeniča o svojem dejanju v zaporu razmišljala kar 15
let. Le upamo lahko, da bodo na vprašanje, kaj se je doga-
jalo v njunih glavah v trenutku, ko sta prižgala z bencinom
polito nemočno žrtev, ob predstavnikih pravosodja skušali
odgovoriti tudi pristojni strokovnjaki drugih strok. Javni Unč
ali še tako dolga zaporna kazen za grozovito dejanje, če sta
ga bila res sposobna storiti, mladeničema namreč ne bosta
prav dosti pomagala. Razen morda, če bodo tisti, ki naj bi
znali videti v »možgane«, uspeli odgovoriti na vprašanje:
»Zakaj?« In s tem pojasniti tudi, zakaj v tem okolju človeko-
vo življenje vse bolj izgublja svoj pomen, medtem ko je v
večini civiliziranih kultur ena najvišje cenjenih vrednot.
ALMA M. SEDLAR
KRATKE-SLADKE
mA
Kakor kamen kost
»Ali je kaj trden most?« smo se te dni ob obremenilnih
preizkusih novega železniškega mostu na gradbišču Mari-
borske spraševali mnogi Celjani. »Kakor kamen kost!« so
odgovorili testi ... in železniški promet je spet nemoteno
stekel po novi-stari trasi. Medtem okoli sto arheologov in
študentov pod mostom izkopava na desetine kosti (in dru-
gih antičnih predmetov). Če bodo nadaljevali tako zagna-
no, bodo pod novim mostom kar na roke izkopali vsaj pod-
hod, če že podvoza ne ...
Nekaj manjka
v materialu, ki so ga novinarjem razdelili ob odprtju hote-
la Benda, smo med referencami strokovno usposobljenih de-
lavcev (kuharjev, natakarjev ...) med mnogimi naštetimi po-
grešali Hotel Veniše. Šef gostinstva je namreč Mirko Laznik.
Zamenjati davkoplačevalce
v slovenskih ministrstvih se grdo norčujejo iz slovenskih
davkoplačevalcev. Tako je, na primer, potoval sklep o izidu
javnega razpisa za sofinanciranje gradnje čistilnih naprav iz
okoljskega ministrstva v občinsko stavbo v Šmarju pri Jelšah
več kot tri mesece. V obsoteljski Guinessovi knjigi rekordov
ima kljub temu letošnji primat zaenkrat Društvo upokojen-
cev Rogatec, ki je čakalo na pošto z zunanjega ministrstva
osem mesecev (toliko časa je tam obležal odgovor hrvaških
organov glede hitrejšega nakazovanja njihovih bornih hrvaš-
kih pokojnin). Podobne grdobije je slišati tudi iz različnih
drugih občin. Očitno bo treba zamenjati davkoplačevalce.
Krivi za
milijonske
stroške?
Policisti so zaslišali celjske zdravnike, osumljene, da so
neupravičeno izdajali recepte za eritropoetin in tako za-
varovalnici naprtili dvojne stroške
Minuli petek so celjski po-
licisti začeli zasliševati
zdravnike internega dializ-
nega oddelka Splošne bol-
nišnice Celje, osumljene
kaznivih dejanj v zvezi s
predpisovanjem ertiropoe-
tina, zdravila proti slabo-
krvnosti, ki ga je pet zdrav-
nikov internistov, menda
po ustnem navodilu teda-
njega direktorja SB Celje Sa-
ma Fakina, predpisovalo na
recept. Sicer drago zdravi-
lo se sicer lahko predpisu-
je na recept, vendar ne bol-
nikom, ki že hodijo na dia-
lizo, saj je vključeno v ce-
no dialize.
S predpisovanjem omenje-
nega zdravila' v obdobju od
leta 1999 do 2002 naj bi še-
sterica zdravnikov na čelu z
nekdanjim direktorjem SB
Celje Samom Fakinom (ki je
skupaj s predstojnico oddel-
ka Marjeto Lešnik osumljen
goljufije, ostali zdravniki pa,
da naj bi pri izvršitvi kazni-
vega dejanja pomagali) Za-
vodu za zdravstveno zavaro-
vanje Slovenije povzročila hu-
do materialno škodo. Zdrav-
nik, ki je predpisal to zdra-
vilo bolniku, ki je že hodil
na dializo, naj bi s tem zmanj-
šal stroške bolnišnici, zava-
rovalnica pa je za zdravilo pla-
čala dvakrat.
Obtožnica zoper zdravnike
je zajetna, saj so policisti na-
tančno pregledali vso zdravs-
tveno dokumentacijo in ugo-
tovili, da naj bi celjski zdrav-
niki z neupravičenim predpi-
sovanjem eritropoetina zava-
rovalnico oškodovali za prib-
ližno 76 milijonov tolarjev.
Zdravniki, ki pravijo, da so
delali po ustnem navodilu
predstojnice (ki je, menda
prav tako ustno) navodilo do-
bila od Sama Fakina, se ne po-
čutijo krive, saj naj bi za ured-
bo, ki je prepovedovala pred-
pisovanje eritropoetina na re-
cept, sploh ne vedeli.
Kot je povedal vodja okrož-
nega državnega tožilstva v Ce-
lju Ivan Žaberl, bo preiska-
va trajala vsaj še nekaj mese-
cev, saj je potrebno po zasli-
šanju osumljenih zdravnikov
še enkrat pregledati vso za-
seženo dokumentacijo. Eri-
tropoetin so v omenjenem
obdobju na enak način men-
da predpisovali tudi v neka-
terih drugih slovenskih bol-
nišnicah, vendar naj bi bila
celjska bolnišnica edina, v ka-
teri zdravniki od vodstva bol-
nišnice o tem niso dobili pi-
snega navodila.
ALMA M. SEDLAR
Čigav je varuh?
Ob 14. obletnici Konven-
cije o otrokovih pravicah je
varuh človekovih pravic
Matjaž Hanžek obiskal I.
gimnazijo v Celju. Na ta
dan se je končala tudi ak-
cija Prepih pravic, v kateri
so dijaki drugih in tretjih
letnikov od začetka novem-
bra sodelovali v delavnicah
na temo nasilje v družinah.
Dijaki so Hanžku najprej
odigrali igro o družinskem
nasilju Naše življenje. Med
vrstniki so naredili tudi ra-
ziskavo o otrokovih pravicah,
ki je pokazala, da je ključna
težava neosveščenost. Po be-
sedah enega izmed dijakov
in organizatorjev Prepiha pra-
vic Anžeja Dežana, dijaki
ne vedo, da je varuh člove-
kovih pravic tudi zanje. De-
žan je še dejal, da je raziska-
va pokazala, da je problemov
veliko in da je nasilje v dru-
žini eden izmed hujših. Do-
dal je še, da je že tudi klofu-
ta nasilje in ni vzgojni ukrep,
kot se velikokrat sliši. Mat-
jaž Hanžek je ob obisku di-
jakov v Celju dejal, da so to-
vrstna srečanja, ki jih ima z
mladimi že približno eno le-
to, zelo koristna, saj so mla-
di na tak način bolj osvešče-
ni in vedo, da se lahko, ko je
to treba, obrnejo na varuha.
Tako se je v zadnjem letu, od-
kar se srečuje z mladimi, šte-
vilo njihovih pritožb potro-
jilo. Hanžek pa je pojasnil:
»To ne pomeni, da je sedaj
več kršitev, pomeni le, da se
mladi bolj zavedajo svojih
pravic. To pa je prvi korak k
zmanjšanju kršitev.« Glede
nasilja v družini pa je dejal,
da stanja v Sloveniji ne mo-
remo oceniti, ker se to doga-
ja za zaprtimi vrati, prav za-
to pa bi nasilje v družini mo-
ralo biti deležno večje pozor-
nosti družbe.	ŠO
Spomini na
preprečeni miting
v prihodnjih dneh bo več
slovesnosti, ki jih priprav-
lja Združenje Sever ob dne-
vu tega združenja. Zveza
policijskih veteranskih
društev se ga spominja na
prvi decembrski dan, v spo-
min na leto 1989, ko so us-
peli preprečiti takoimenova-
ni miting resnice. Priredi-
tve bodo v Rogaški Slatini
ter Celju.
Večina prireditev bo jutri,
v petek, 28. novembra, v Ro-
gaški Slatini. V tamkajšnjem
kulturnem domu bo ob 19.
uri slavnostna akademija,
kjer bo glavni govornik
predsednik državnega zbo-
ra Borut Pahor. Nastopili bo-
do tudi Policijski orkester s
pevcem Alenko Godec in
Matjažem Mrakom ter Moški
pevski zbor Rogaška Slati-
na.
Policijski orkester z obe-
ma solistoma bo pred tem pri-
pravil koncert za domačine
in turiste, ki bo ob 16. uri.
Sledil bo sprejem za polici-
ste, ranjene v vojni za Slove-
nijo, kamor so povabili tudi
ministra za notranje zadeve
dr. Rada Bohinca in ministra
za delo, družino in socialne
zadeve dr. Vlada Dimovske-
ga. Prav tako pričakujejo ge-
neralnega direktorja polici-
je Marka Pogorevca, direk-
torje policijskih uprav ter ve-
terane.
V ponedeljek, 1. decem-
bra, bodo v Celju predstavili
knjigo Sever. Delo o prepre-
čitvi mitinga resnice bodo
predstavili avtor Anton Bu-
kovnik, zgodovinar Martin
Ivanič, takratni pomočnik po-
veljnika slovenske milice in
poveljnik njene posebne eno-
te dr. Tomaž Čas ter takratni
poveljnik posebne enote mi-
lice UNZ Celje Franc Bevc.
Predstavitev, ki bo v Muzeju
novejše zgodovine, bo ob 18.
uri.
BRANE JERANKO
Zaslišana
zdravnika i
zvezi z
Jasno
Pungeršel
Policisti Policijske upra'
ve Celje naj bi v minuli^
dneh opravili zaslišanja
dveh zdravnikov, ki naj bj
bila povezana z večmesei
nim čakanjem pokojne Ja-
sne Pungeršek na histološi
ki izvid tkiva na celjski pa"
tologiji. Zanimalo jih je
predvsem, ali je bilo tkivo
pravočasno poslano v ana]
lizo in zakaj je analiz^
vzorca tkiva*trajala kar s
mesecev. Tako dolgo je ni
mreč Jasna Pungeršek, kj
je šele po petih mesecih iz"
vedela, da ima kožnega ra-
ka, čakala na izvid. |
Potem ko so se o smrti
priljubljene celjske profe^
sorice, ki je sredi oktobra
umrla zaradi malignega rne^
lanoma, razpisali časopisi;
so na Okrožnem državneni
tožilstvu v Celju v začetkii
novembra zahtevali zaseg
njene zdravstvene doku-
mentacije. Policisti še ved-
no raziskujejo, ali je šlo v
primeru smrti Jasne Punger-
šek za malomarnost zdrav-
nikov oziroma, ali bi lah-
ko bila za prezgodnjo smn
kriva zamuda pri anali^
vzorca njenega tkiva, v kai
je bila prepričana tudi sa
ma Jasna Pungeršek.
Kot je povedal vodja
okrožnega državnega tožils
tva v Celju Ivan Žaberl, po
licijska preiskava še traja
zaključena pa naj bi bili
predvidoma v mesecu dni pc
zasegu dokumentacije ozi
roma v začetku decembra
V Splošni bolnišnici Celjf
je po neuradnih podatkih tiJ
pred zaključkom intern
strokovni nadzor, s kateriii
naj bi ugotovili, ali je bik
zdravljenje pravilno oziro
ma ali so zdravniki v celjsk
bolnišnici za Jasno Punger
šek resnično naredili vse, ka
je bilo v njihovi moči.
Na ponedeljkovem zase
danju Državnega zbora je po
slanec Marko Diaci (SMS
izpostavil problematiko hi
stoloških zaostankov v celj
ski bolnišnici in ministra z.
zdravje dr. Dušana Kebr(
vprašal, ali in kdaj namera
va uvesti izredni strokovn
nadzor, v katerega bi vklju
čil tudi tuje strokovnjake
Minister Keber mu je poja
snil, da so v celjski bolni
šnici po razkritju konkre!
nega primera smrti bolnici
uvedli interni strokovni nad
zor in vanj vključili tud
strokovnjaka z Onkološke
ga inštituta ter zdravniški
zbornico. Prav interni stro
kovni nadzor naj bi po Ke
brovem mnenju pokazal,
je prišlo do dejanskega zao
Stanka in škode, ki jo je mo
goče dejansko ugotoviti
Poudaril je, da bodo na pod
lagi mnenja internega nad
zora tudi ustrezno ukrepal
in dodal, da gre za zelo ot
čutljivo področje, ki posc
ga tudi na področje kazen
ske odgovornosti.
ALMA M. SEDUl
St. 48 - 27. november 2003
AKTUALNO
3
Zajedalci poštnih
nabiralnikov
■ V skladu z novo tržno
^onomijo se podjetja, ki že-
karkoli prodati, odloča-
p za bolj agresivne oblike
iglaševanja. Če odštejemo
0-oške tiskanja in poštni-
je ter dejstvo, da v nabiral-
liK odvržena pošta doseže
es vsako gospodinjstvo, je
jskanje reklamnih in dru-
gih sporočil ena cenejših ob-
lik oglaševanja. Ki pa je v
^dnjih letih v Sloveniji pre-
segla vse meje, saj je med
sporočili, ki jih vsak dan naj-
demo v nabiralniku, vse tež-
je odkriti kakšno »resnično«
jošto.
! Da bi se razmere na tem
^dročju uredile, so pri Agen-
:iji za telekomunikacije pred
idobrim mesecem uvedli po-
^bne nalepke. Nalepko, ki
0	imenujejo kar »Nalepka
ItRP«, lahko po ceni 100 to-
Ujev kupite na katerikoli
Loti Pošte Slovenije in če jo
Uepite na svojo nabiralnik,
to dalo to poštarjem in »ku-
irjem« vedeti, da prepovedu-
ete, da vaš nabiralnik še na-
irej zasipavajo s pošto, ki je
le želite prebrati.
Hsoke kazni za
kršitelje
1	Agencija za telekomunika-
fije, radiodifuzijo in pošto Re-
lublike Slovenije je na osno-
i Zakona o poštnih storitvah
R Splošnega akta o nalepki
a prepoved vročanja v pre-
ialčnik, ki je začel veljati 11.
Dktobra letos, izdala nalepko,
5 katero lahko uporabniki
joštnih storitev prepovedo
ffočanje nenaslovljenih ogla-
ševalskih, marketinških in
higih reklamnih sporočil v
poštni nabiralnik. Kazni
za neupoštevanje nalepke
ATRP so po Zakonu o pošt-
ah storitvah dokaj visoke. Za
ffočanje v nabiralnik, ozna-
ten z nalepko ATRP, je dolo-
čna kazen od pol milijona
to milijona tolarjev za prav-
no osebo in samostojnega
lodjetnika ter od 100 tisoč do
"O tisoč tolarjev za odgovor-
10 osebo. Za pravno osebo je
»redvidena kazen 100 tisoč to-
larjev, 25 tisoč tolarjev za sa-
mostojnega podjetnika in 10
tisoč tolarjev za posamezni-
ka, ki nalepi, predrugači ali
odstrani nalepko ATRP brez
dovoljenja uporabnika nabi-
ralnika. Kršitelj predpisa je ti-
sti, ki nenaročeno pošto vro-
čili v nabiralnik, označen z
nalepko ATRP, pristojni inš-
pektor pa ga prijavi sodniku
za prekrške, ki določi višino
kazni.
Doslej pet
pritožb
Katere so tiskovine, kate-
rih vročanje v poštni nabiral-
nik lahko prepoveste z nalepko
ATRP? »Pri razlikovanju v zve-
zi s tem, ali velja možnost pre-
povedi tudi za brezplačne
časopise, se na Ministrstvu za
informiranje opirajo na opre-
delitev medija kot ga določa
Zakon o medijih,« pravi Je-
lena Aleksič, predstavnica za
odnose z javnostmi pri Inš-
pektoratu RS za telekomuni-
kacije, elektronsko podpiso-
vanje in pošto pri Ministrstvu
za informacijsko družbo, kjer
so pristojni za nadzor nad upo-
rabo nalepke in nad morebit-
nimi kršitvami, in dodaja:
»Zakon določa, da so mediji
časopisi in revije ter druge ob-
like dnevnega ali periodične-
ga objavljanja uredniško ob-
likovanih programskih vsebin
s prenosom zapis na način,
ki je dostopen javnosti. Za-
kon določa tudi, da mediji ni-
so bilteni, katalogi ali drugi
nosilci objavljanja informa-
cij, ki so namenjeni izključ-
no oglaševanju, poslovnemu
komuniciranju, izobraževal-
nemu procesu ali notranjemu
delu različnih ustanov.« Kot
pravi Aleksičeva, je doslej na
Inšpektorat prispelo pet pri-
tožb v zvezi s sumom o laši-
tvi 38. člena Zakona o pošt-
nih storitvah. »O njihovi vse-
bini zaenkrat ne moremo go-
voriti, saj so vse pritožbe še v
presojanju, torej inšpekcijski
postopki še niso sklenjeni.«
Z območja celjske regije na
Inšpektorat doslej niso prejeli
tovrstnih pritožb, pravi Alek-
sičeva in dodaja, da so že pre-
jeli nekaj odzivov ljudi, ki so
uvedbo nalepke pozdravili,
hkrati pa navedli, da vroče-
valci predpis oziroma nalep-
ko upoštevajo.
Uspešno
poceni
oglaševanje
v slovenskem prodajnem
gigantu Mercator so uvedbo
nalepk sprejeli z grenkim prio-
kusom, saj se kar polovica po-
trošnikov odloči za nakup v
prodajalnah na podlagi re-
klamnega letaka, pravi Ma-
teja Jesenek, direktorica služ-
be za marketing pri Merca-
torju. »Raziskave kažejo tu-
di, da prejemniki naših ogla-
ševalskih sporočil te redno
prebirajo, le 8 odstotkov je
takih, ki oglaševalskih sporo-
čil sploh ne pregleda-
jo. Predvidevamo lahko, da bi
slednji uporabili možnost na-
lepke, s katero nam bodo spo-
ročali, da tovrstnih sporočil
ne želijo prejemati.« Kot do-
daja Jesenekova, komunika-
cijske strukture v Mercatorju
zaenkrat ne nameravajo spre-
minjati, še naprej pa bodo
redno spremljali odzive kup-
cev in se jim prilagajali. »Og-
lasna sporočila bomo po po-
trebi preusmerjali v druge me-
dije, izkoriščali pa bomo tu-
di priložnosti, ki jih za nepo-
sredno komunikacijo s cilj-
nimi kupci omogočajo novi
mediji, kot so na primer dvo-
smerna SMS komunikacija s
kupci ali internet ter uporab-
ljali neposredne baze naslov-
nikov oziroma imetnikov kar-
tice Mercator Pika.«
Velikega
povpraševanja
ni
Po besedah Jasmine Ber-
nard, vodje odnosov za stike
z javnosti pri Pošti Slovenije,
povpraševanje po nalepkah
ATRP potem, ko je bilo v pr-
vih dneh zelo veliko, počasi
upada. Do začetka novembra
je bilo po vsej Sloveniji pro-
danih 23.090 nalepk, na ob-
močju poslovne enote Celje
(ki zajema 72 pošt), pa je bi-
lo v navedenem času proda-
nih 2.123 nalepk.
In ker Zakon o poštnih sto-
ritvah določa možnost pre-
povedi vročanja nenaslovlje-
nih oglaševalskih in drugih
reklamnih sporočil v ozna-
čen predalčnik, bodo pismo-
noše nenaslovljene regional-
ne časopise ter obvestila lo-
kalnih skupnosti, ki nimajo
oglaševalskega oz. reklam-
nega značaja, do nadaljnje-
ga še naprej vlagali v nabi-
ralnike, pravi Jasmina Ber-
nard in dodaja, da pritožb v
zvezi z vlaganjem nenaroče-
nih tiskovin v poštne preda-
le na Pošti Slovenije zaen-
krat ne beležijo.
ALMA M. SEDLAR
Samolepilna nalepka
ATRP je rumene barve; se-
stavljata jo kratko navodi-
lo za uporabo in izsek z opo-
zorilnim simbolom. Opozo-
rilni simbol se nalepi na pre-
dalčnik; to je rumen, 30x30
mm velik kvadratek; v njem
je rdeč krog, prek katerega
sega rdeče prečrtan list pa-
pirja. V spodnjem desnem
kotu je črn logotip ATRP. Ce-
na nalepke je 100 tolarjev,
kupite pa jo lahko v vseh
enotah Pošte Slovenije.
Včasih tudi reklame prav pridejo
. Reklamna sporočila, ki
'sak dan polnijo naše na-
'iralnike, gredo večini Iju-
'em na živce, vendar jih
Mjub temu preberejo ali vsaj
Nistajo.
[Danijel Štefančič: »Re-
^rnni material v nabiralni-
ku me ne moti. Vedno vse
""eberem, saj v teh reklamah
^vem tudi veliko koristnih
•^formacij. Zato tudi ne na-
'^eravam kupiti nalepke, ki
"■ppoveduje odlaganje to-
[■"stnega materiala v nabiral-
nik.«
I Danica Rajh: »Reklame me
•kotijo, ker jih je tako veli-
jo. Sicer jih preberem, toda
'kislim, da bi lahko prežive-
® tudi brez njih. Nalepka?
Ne, ne bom je kupila, kajti
včasih v nabiralniku le naj-
dem kaj zanimivega.«
Frančiška Guček: »Ja, me
motijo. Še posebej zato, ker
me velikokrat ni doma, v tem
času pa se nabere toliko ma-
teriala, da moram vedno pro-
siti nekoga, da prazni nabi-
ralnik. Drugače pa ... no ja.
saj je tudi to za pogledat. Na-
lepka mi ustreza in jo bom
zagotovo tudi kupila.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Foto: ALEKS ŠTERN
KJESONASI
POSLANCI?
Saša in druge
punce
Poslanci so prejšnji teden
naredili krepak korak na
poti k Sloveniji pokrajin. Z
dvotretjinsko večino, ki se
ji je predvsem zaradi načel-
nih razlogov uprla SDS sku-
paj s svojim pandanom NSi.
Razlog je bil zelo prozaičen;
ostale stranke se namreč ni-
so odzvale na dva meseca
star predlog SDS o načinu
ustanavljanja pokrajin z
vsaj dvotretjinskim soglas-
jem občin, ki bi jih ta vse-
bovala.
SDS-ovcem ni všeč, da bo
država od zgoraj navzdol uka-
zovala občinam, naj se po-
vežejo v pokrajine, čeprav je
to gotovo lažje, kot jih pre-
pričevati, naj se združujejo
v pokrajine. »To je podobno
tistemu, ko so starši pred
dvesto leti nevesti ukazali, s
kom naj se poroči in ji za doto
obljubljali kravo,« je pogled
demokratov pojasnjeval
Franc Cukjati in dodal, da bi
»pokrajine bolje špilale, če
bi jih obvezno potrjevalo
ljudstvo«. Poslanci Nove Slo-
venije so prepričani, da je kri-
vec za to, da pokrajin v Slo-
veniji še ni, vlada, ki bi mo-
rala občinam jasno poveda-
ti, kakšne bodo izvirne pri-
stojnosti novih pokrajin in iz
katerih virov se bodo finan-
cirale. Namesto tega pa jim
še zdaj ponuja mačka v ža-
klju, je menil Lojze Peterle.
In kakšnega mačka v žaklju
so sprejeli poslanci?
Sprememba 121. člena us-
tave omogoča, da naloge dr-
žavne uprave opravljajo po-
leg ministrstev tudi drugi
upravni organi (na primer
upravni okraji) in organi lo-
kalnih skupnosti, kar naj bi
omogočilo dekoncentracijo
in decentralizacijo državne
uprave ter uveljavljanje
evropskega načela subsidiar-
nosti ter ustrezneje uredilo
institut javnega pooblastila.
Sprememba 140. člena
omogoča, da država z zako-
nom prenese na lokalne
skupnosti opravljanje posa-
meznih nalog iz državne pri-
stojnosti brez njihovega pred-
hodnega soglasja, s tem da
jim mora za to zagotoviti
sredstva, kar bi omogočilo de-
centralizacijo izvajanja dr-
žavnih nalog v lokalnih skup-
nostih in uveljavljanje nače-
la subsidiarnosti.
Spremenjeni 143. člena
določa obvezno ustanovitev
pokrajin z zakonom kot šir-
ših lokalnih skupnosti za
opravljanje lokalnih zadev
širšega pomena in za oprav-
ljanje z zakonom določenih
zadev regionalnega pomena,
kar bi omogočilo regionali-
zacijo Slovenije, ki je nujna
za dograditev lokalne samou-
prave, za decentralizacijo dr-
žavnih nalog in uveljavljanje
načela subsidiarnosti, pa tu-
di zaradi predvidenega vsto-
pa Slovenije v Evropsko uni-
jo, kjer bi pokrajine lahko
delovale kot partner evrop-
skih strukturnih skladov in
v prekomejnem regionalnem
sodelovanju.
Glavno bojišče regionali-
zacije se je tako preneslo na
sprejemanje zakona o pokra-
jinah. Vlada je pripravila os-
nutek novega zakona (lahko
si ga ogledate na spletnih stra-
neh urada za lokalno samou-
pravo www.mnz.si/si/
16.php), čeprav je v parla-
mentarni proceduri še ved-
no predlog zakona o pokra-
jinah iz leta 1998. Pri spre-
jemanju zakona bo znova za-
gorela pokrajinska vročica,
ki so jo najlepše označili v
poslanskem klubli SDS z be-
sedami, da »ima precej po-
slancev v svojih predalih že
nekaj časa konkretne pred-
loge za ustanovitev posamez-
nih pokrajin«. V parlamen-
tarni proceduri so zakoni o
pokrajinah Bela krajina, pa
Posavje, celo o pokrajini
Spodnje Posavje in seveda-je
tu šaleški poslanski trojček,
Bojan Kontič (ZLSD), Jožef
Kavtičnik (LDS) in Milan Ko-
pušar (LDS) s predlogom za-
kona o ustanovitvi savinjsko-
šaleške Saše.
Ob tem pa so najbolj za-
bavne vse glasnejše trditve,
da drobitev na pokrajine ne
bi bila dobra za Slovenijo.
Doslej je to stališče zagovar-
jal samo prvak slovenskih
nacionalistov v državnem
zboru Zmago Jelinčič. Po
njegovem mnenju je vsa Slo-
venija komaj dovolj velika
za evropsko regijo, poleg te-
ga, zatrjuje Jelinčič, imajo
v sosednjih državah že pri-
pravljene načrte za to, da bo-
do prevzeli naše obmejne
pokrajine. Da pokrajin ne
potrebujemo, ker bodo pri-
nesle samo še večjo centra-
lizacijo, saj država svoje ob-
lasti na njih ne bo prenesla,
torej bodo prevzele tisto ma-
lo pristojnosti, ki jih imajo
občine in še več administra-
cije, potihem menijo tudi ne-
kateri v SDS. Rahli dvomi
se porajajo tudi novopeče-
nemu predsedniku SLS Ja-
nezu Podobniku, ker pri svo-
jem poslanskem delu v Brus-
lju opaža, da imajo ključno
vlogo pri odločanju v EU vla-
de, oziroma se na interese
posameznih regij pri tem
manj ozira.
Št. 48 - 27. november 2003
4
AKTUALNO
Kozjanski park
že v Evropi
Med tremi slovenskimi na-
ravnimi parki je z Evropo naj-
bolj povezan Kozjanski re-
gijski park s sedežem v Pod-
sredi, ki ga vse od njegovega
nastanka leta 1982 vodi pro-
fesor zgodovine in zemljepisa
Franci Zidar. Po osmih letih
službovanja na gimnaziji in
v stanovanjskem podjetju v
Idriji, se je Franci Zidar - tu-
di zaradi obdelovanja vino-
grada - vrnil v domače kraje.
Spet doma je začel kot taj-
nik odbora za varstvo in raz-
voj Spominskega parka Treb-
če, iz katerega se je kasneje
razvil današnji Kozjanski
park. Ekipa parka je prve pro-
store našla v Šmarju, od ko-
der se je leta 1983 prestavila
v Bistrico ob Sotli, zadnjikrat
pa so se selili v Podsredo.
Franci Zidar je pravi mož
za spreminjanje podobe Koz-
janskega. Imel je neverjeten
občutek za to, kaj je dobro
in kje je tfeba poiskati prave
poti za uspešen razvoj. Po-
budnik za prve stike Kozjan-
skega parka s tujino je bil le-
ta 1987 dr. Ivan Stopar, ki se
je udeležil mednarodnega
simpozija v
Berlinu. Sre-
čal se je z mno-
gimi znanimi
ljudmi, ki bi
lahko sodelo-
vali s Kozjan-
skim parkom,
kjer so že za-
čeli obnavlja-
ti grad Podsre-
da. Do prvih
stikov je priš-
lo na martino-
vo, na kmeč-
kem turizmu
Jakopina v
Olimju, ko so
prišli na obisk
gostje iz bavar-
skega mesta Regensburg z di-
rektorjem Urada za kulturo
na Bavarskem dr. Adolfom
Echenseerejem na čelu. Na
Bavarskem so takrat obnav-
ljali grad Wolsegg. Listino o
partnerstvu so podpisali ok-
tobra 1988.
Sodelovanje s tujino se je
nadaljevalo s povezovanjem
z naravnim parkom Zgornji
Bavarski gozd in ustanovitvi-
jo Bavarsko-slovenskega
društva, znotraj katerega se
je začelo z izmenjavami kul-
turnih skupin, glasbenikov,
razstav ... Leta 1993 je Koz-
janski park v Regensburgu
pripravil veliko promocijsko
razstavo »Slovenija danes«.
Pred petimi leti sta pri pro-
jektu »Evidentiranje in doku-
mentiranje podeželjske
stavbne dediščine v Kozjan-
skem parku« stike navezali
tudi Visoka tehnična šola v
Regensburgu ter Fakulteta za
arhitekturo Univerze v Ljub-
ljani.
Z Bavarske v Nemčiji se je
sodelovanje razširilo v Av-
strijo, preko nje pa je Koz-
janski park vstopil v evrop-
sko mrežo EUREX in se raz-
širil tudi na Finsko. Pred tre-
mi leti so se z domaČo med-
narodno prireditvijo Kozjan-
sko jabolko Širili še na Slo-
vaško in na Hrvaško. V Koz-
janskem parku so se uspešno
vključili v mednarodne pro-
grame Phare in LIFE. Trenut-
no zaključujejo tri medna-
rodne programe, pripravljajo
pa se še na tri nove.
Bivanje v Evropski uniji je
po mnenju Francija Zidarja
za Kozjanski park kot ponu-
jena priložnost, da s pridob-
ljenim znanjem in izkušnja-
mi z evropskimi podporami
nadaljujejo s pospešenim
trajnostnim razvojem ter
omogočajo hi-
trejši dvig ka-
kovosti življe-
nja prebival-
cem na ob-
močju Kozjan-
skega parka.
Eden izmed
atraktivnih
programov
Kozjanskega
parka po for-
malnem vsto-
pu v Evropo
pa bo gostova-
nje popular-
nega Julipuki-
ja z Laponske,
ki bo prinesel
pozdrave iz
domovine Božička. Ob vse-
stranski pomoči društev in
podjetništva naj bi se to zgo-
dilo že v letih 2005 ali 2006.
Franci Zidar, prvi mož
Kozjanskega parka, se popu-
larne domače nevoščljivosti
ne boji, kajti vsi njihovi do-
bro pripravljeni projekti so
bili tudi v Evropi dobro oce-
njeni in sprejeti. Mnoge
prednosti imajo na svoji stra-
ni in zato se prihodnjega le-
ta ne bojijo, ampak veseli-
jo. Kozjanski park je že v
Evropi in zato ni čudno, da
Francija Zidarja mnogokrat
bolje poznajo tujci kot pa
domačini.
TONE VRABL
Franci Zidar
Jenšterle brez
razrešnice
Delničarji Ljubečne Celje na skupščini niso podelili
razrešnice upravi za leto 2002. Kot je znano, se je v pod-
jetju pred kratkim zamenjalo vodstvo, ker nadzorni svet
ni bil zadovoljen z delom direktorja Janeza Jenšterleta.
Na seji so sprejeli tudi letno poročilo za preteklo leto
ter potrdili spremembe in dopolnitve statuta družbe. Lju-
bečna, ki je od julija v prisilni poravnavi, je imela lani 805
milijonov tolarjev čistih prihodkov in kar 288 milijonov
tolarjev izgube. V času prisilne poravnave je delo izgubilo
okrog 30 ljudi, tako da jih zdaj v matičnem in invalid-
skem podjetju Ljubečna Art ter v novoustanovljeni družbi
Klinker dela le še 70.	JI
Kateri črni mož
je »praviff?
Dimnikarski spori se nadaljujejo - Bodo Celjani morali dimnikarje legitimi
rati?	1
Ali ima novi koncesionar
Ekos dovolj dimnikarjev?
Bo upravno sodišče odloči-
lo v prid Dimnikarstva Ce-
lje? Je bila Mestna občina
Celje pri podeljevanju kon-
cesije pristranska? S temi
vprašanji zaradi nejasno-
sti, kdo pravzaprav zdaj
opravlja dimnikarske sto-
ritve v Celju, nadaljujemo
zgodbo, ki smo jo s pred-
stavitvijo sporov glede po-
delitve dimnikarske konce-
sije novemu koncesionar-
ju in »razvpitih« razpisnih
pogojev začeli prejšnji te-
den.
Dimnikarske storitve niso
zgolj enostavno ometanje
dimnikov, pač pa vključuje-
jo strokovne meritve, pregle-
de, nadzorovanja. Prekvali-
fikacije za dimnikarski po-
klic obsegajo vsaj 1.200 šol-
skih ur, zato po mnenju Jo-
sipa Čveka, direktorja Dim-
nikarstva Celje, teden dni izo-
braževanj, kolikor naj bi jih
za seboj imeli dimnikarji
podjetja Ekos, ne bo zadoš-
čalo. »Kdo jim bo sploh izo-
braževal kader, če nimajo ak-
tivnih mojstrov,« se še spra-
šuje Cvek. Govorilo se je tu-
di, da ima podjetje Ekos za
celotno celjsko regijo zapo-
slena le dva dimnikarja.
Janez Škoberne, direktor
podjetja Ekos, je zatrdil, da
ima zaposlenih šest dimni-
karjev, do konca leta naj bi
jih bilo že deset. Povedal je
tudi, da »njegovi« dimnikar-
ji že opravljajo terenska de-
la, kljub temu, da jim »v ze-
lje« še vedno hodi Dimni-
karstvo Celje. »Mi smo z de-
li začeli že pred mesecem dni,
vendar smo najprej zbirali
podatke za kataster o kuriš-
čih, ki ga prej najbrž sploh
ni bilo,« pravi Škoberne.
Razlike V
razlagi
Mestna občina je teden po
podpisu pogodbe z novim
koncesionarjem, torej že sep-
tembra, od Dimnikarstva Ce-
lje zahtevala kataster o ku-
riščih. »Pravzaprav nas je že
dolgo časa zanimal kataster,
saj bi le tako lahko ugotovi-
li, koliko prometa ima Dim-
nikarstvo Celje,« je pojasnil
Silvo Plesnik, vodja Komu-
nalne direkcije MOC. »Kon-
cesijska dajatev, ki bi nam
(Mestni občini Celje, op.p.)
jo moral plačati koncesionar,
je bila namreč vezana na iz-
kazan promet,« je še dodal
Plesnik. Alen Cvek, pomoč-
nik direktorja Dimnikarstva
Celje, zanika namigovanja,
da katastra ni: »Vzpostavlja-
li smo ga 42 let, zato ga kar
brezplačno ne bomo izroči-
li.«
Mestna občina Dimnikars-
tvu Celje očita še marsikaj.
Najbolj pa to, da so obča-
nom zaračunavali višje ce-
ne dimnikarskih storitev, kot
so jih potrdili mestni svet-
niki. »Na te cene so dodali
še tako imenovano koncesij-
sko dajatev, ki bi morala bi-
ti upoštevana že v osnovni
ceni storitve,« pravi Plesnik,
»zato moramo zdaj razmi-
sliti, ali bomo zahtevali, da
se omenjena razlika v ceni
vrne občanom.«
Kdo jenpraviu
dimnikar?
Mestna občina pa je obča-
nom dolžna še eno pojasni-
lo. Kateremu dimnikarju od-
preti vrata? »Glede na to, da
je od oktobra naprej konce-
sionar skupni ponudnik Ekos
in Dimnikarstvo Maribor, iz-
brana skupna koncesionarja
tudi opravljata dimnikarske
storitve,« je povedal Plesnik.
Dokler pa je pritožba Dim-
nikarstva Celje na upravnem
sodišču, zgodba še ni povsem
zaključena in prepovedi s
strani mestne občine oziro-
ma objave v Uradnem listu
ne bo.
Je pa Ekos prejšnjega kon-
cesionarja prijavil tržni inš-
pekciji, saj Dimnikarstvo Ce-
lje za opravljanje te službe
nima več ustreznega dovolje-
nja. Občanom torej ne preo-
stane nič drugega, kot da od
dimnikarjev zahtevajo doka-
zilo, iz katerega podjetja p^
hajajo.
Ozac^e
dimnikarske'
nadaljevanke
Dimnikarstvo Celje m
Ekos se že dolgo poznata,
Ekos je celo 35-odstotn1
družbenik Dimnikarstva Ce"
Ije. Kaj je bil povod, da se
je Ekos (ob pomoči Dimni-
karstva Maribor) odločil za
samostojno »dimnikarsko«
pot, ne vemo. Morebiti je
razlog zgolj poslovne nara'
ve, dejstvo pa je, da se zdai
zaradi povzročitve poslov-
ne škode tožarita na sodiš
ču.	j
Pri pripravi razpisnih kri
terijev za podelitev konce
sije (razpisno dokumenta'
cijo je sicer pripravil RC In'
ženiring) je mestna občina
upoštevala vsaj tri različ
ne zakone, saj enotne za
konodaje na tem področji
še ni. Priznava pa, da je na'
menoma želela dobiti več
jega koncesionarja in si i
tem zagotoviti kakovostni
obvezno gospodarsko jav
no službo.	I
_j
Do odločitve upravnega so
dišča, ki bo razjasnil spor, lali
ko mine več let. Sploh pa sd
dišče preverja zgolj postopel
izbiranja koncesionarja, hI
more pa spremeniti razpi
snih meril in pogojev. Če so
dišče odloči v prid Dimnikafi
tvu Celje, se torej vse vrni
na začetek. Kandidati bod(
zopet zbirali reference o do
sedanjem dobrem delu. Dinj
nikarstvo Celje pa bo spet oš
talo brez njih, saj mu jih mest
na občina najbrž tudi takra
ne bi potrdila, ker z njihd
vim preteklim delom ni bil
zadovoljna.	j
ROZMARI PETEl
Foto: GREGOR KATK
Dimnikarji podjetja Ekos na delu
Št. 48 - 27. november 2003
VROČA TEMA
5
Hmeljišča kriva za smrti?
prebivalci Socke vznemirjeni - Po desetih letih spet prišli na dan grozljivi podatki o umrlih za rakom - Bo zgodba
dobila epilog na evropskih sodiščih?
po skorajda desetih letih,
Ico so si domačini že neha-
li prizadevati za ukinitev
limeljišč v Socki in na Do-
brni, je za ekološko trage-
dijo zvedela vesoljna Slo-
venija. Zaradi škropiva, ki
se uporablja pri gojenju
hmelja, naj bi za rakom v
letih 1981 do 1996 umrlo več
domačinov. Država se je od-
zvala šele konec oktobra,
ko jih je na to opozoril sod-
nik evropskega sodišča za
človekove pravice v Stras-
bourgu, Boštjan. M. Zupan-
čič.
Zgodba se je leta 1988 za-
čela takole. »Krajani smo po-
stali pozorni, ko je veliko do-
mačinov, ki so živeli v bliži-
ni hmeljišč, umrlo za ra-
kom,« pripoveduje domačin-
ka Mira Šeško, »spomnila
sem se, da naš župnik Alojz
Vicman v knjigo umrlih za-
pisuje tudi vzroke smrti, za-
lo sem ga prosila, naj jih iz-
piše za petnajst let.« Prišli so
do prvih grozovitih dejstev.
Med letoma 1981 in 1996 je
v Socki umrlo 113 ljudi, od
tega kar 35 zaradi raka.
Pretresla jih je tudi nezgo-
da domačina, ki mu je pri
škropljenju hmeljišča poči-
la cev in ga po hrbtu polila s
škropivom. »Takrat nisem
preveč pazil. Z golimi roka-
mi sem pritrdil cev nazaj in
dokončal delo. Tri dni kasne-
je pa sem v kopalnici padel v
komo,« razlaga Tone Štravs.
Po tem so domačini množič-
no začeli opuščati hmeljske
nasade, neomajno je na do-
brih sedmih hektarjih osta-
lo le Hmezad kmetijstvo. »Ta-
krat smo se zelo borili, da bi
Hmezad opustil hmelj v naši
dolinici,« se spominja Mira
Šeško, »s pomočjo Zelenih
Slovenije smo dosegli, da je
na ogled prišla gospa z
Zdravstvenega inšpektorata
Republike Slovenije. Pretre-
sena je dejala, da ker smo v
majhni dolinici, vsi strupi os-
tajajo v kraju ter da je loka-
cija popolnoma neprimerna
za gojenje hmelja. A ko se je
vrnila v Ljubljano, iz vsega
tega ni bilo nič.«
Konec
hmeljišč
Odgovor ministrstva za
zdravje je bil, da zdravstve-
ni inšpektorat ne more Hme-
zadu zakonsko naložiti, naj
opusti gojenje hmelja. Poleg
tega nima na razpolago stro-
kovnih analiz o povečani
obolevnosti v teh krajih. Do-
mačini so poskušali še dru-
gače. Od Hmezada so želeli
odkupiti hmeljišča, vendar
jih je le-ta previsoko ocenil.
Le leto zatem je rešitev priš-
la sama od sebe. Hmezad je
propadel in hmelj se v Socki
ni več gojil. Leta 2000 so po-
drli še zadnjo žičnico. Pred
kratkim pa so idiličen kraj
razburkali novi £[pdatki. Pro-
fesor Anton Komat, neodvi-
sni raziskovalec z Inštituta za
aplikativno biologijo Univer-
ze v Mariboru, se je pri sne-
manju kratkih dokumentar-
cev o slovenskih ekoloških
»spodrsljajih« zopet spomnil
na Socko (pred leti je že po-
magal sestavljati seznam ško-
dljivih substanc v škropivih,
ki so jih uporabljali na hme-
ljiščih v Socki). »To, kar so
takrat dopuščali vnašati v
okolico, je grozljivo. Že leta
1980 je svetovna javnost ve-
dela, da je na primer dico-
fol, ki je tudi sestavina hmelj-
skega škropiva, povzročil mo-
rijo aligatorjev na Floridi,«
pravi Komat, »tudi Sloveni-
ja je to dobro vedela, pa je
vendar vse dopuščala.« S pro-
padom hmeljišč pa nevarno-
sti še ni konec. »Posledice
uporabe škropiv se bodo ču-
tile še 15 do 20 let,« trdi Ko-
mat. To naj bi z analizo zem-
lje tudi dokazal.
Aktualni odzivi
Naloga odkrivanja podat-
kov iz dvajsetletnega prete-
klega obdobja ne bo lahka.
menijo na Zavodu za zdravs-
tveno varstvo Celje. »Tudi če
gre za to, da je povečana umr-
ljivost za rakom povezana z
izpostavljenostjo kemičnim
snovem, bo to danes težko
opredeliti,« poudarja magi-
ster Ivan Eržen, direktor Za-
voda za zdravstveno varstvo
Celje. »Do realne slike bi priš-
li le s posebno raziskavo, v
katero bi se vključili zdrav-
niki, toksikologi, krajevna
matična služba, predstavni-
ki kmetijske stroke in dru-
gi,« je še dodal Eržen, »do ne-
katerih bistvenih podatkov pa
tako ali tako ne moremo več
priti. Nemogoče je na primer
ugotoviti, kaj so umrli v svo-
jem življenju konzumirali.«
Magister Milan Žolnir,
strokovnjak s področja
varstva hmelja na Inštitu-
tu za hmeljarstvo in pivo-
varstvo Slovenije, je poja-
snil, da je število letnih upo-
rab fitofarmacevtskih sred-
stev za varstvo hmelja od-
visno od pojava bolezni in
škodljivcev. Povprečno šte-
vilo je za večino sort štiri
do petkrat letno, za pozne
sorte pa sta potrebni še ena
do dve dodatni tretiranji pro-
ti hmeljevi peronospori. Do-
dal je še, da je število treti-
ranj vsaj takšno ali celo
manjše kot za večino poljš-
čin, oziroma precej manj-
še kot pri varstvu sadovnja-
kov in vinogradov.
Na število novih primerov
raka vpliva starostna struk-
tura prebivalcev ter navzoč-
nost dejavnikov tveganja, ki
se z leti kopičijo. Zato ne-
kateri strokovnjaki dopušča-
jo možnost, da so vzroki za
povečano število smrti zara-
di raka lahko tudi drugje.
»Pesticidi niso tako zelo ra-
kotvorni,« pojasnjuje Eržen,
»so pa lahko dejavniki, ki
pospešujejo rakava obolenja
tudi med gradbenim mate-
rialom in še marsikje drug-
je.«
Kljub temu profesor Komat
verjame, da so tokratni »kriv-
ci« pesticidi oziroma tisti, ki
so dovolili njihovo uporabo.
»Zato,« še meni Komat, »se
bo zgodba gotovo nadaljevala
na evropskih sodiščih.«
Po podatkih Društva za
varstvo okolja Celje naj bi
Hmezad na hmeljiščih v Socki
še leta 1995 uporabljal šest
zelo strupenih zaščitnih sred-
stev. Magister Milan Žolnir
z Inštituta za hmeljarstvo in
pivovarstvo Slovenije pa
poudarja, da morajo fitofar-
macevtska sredstva pred upo-
rabo skozi zahteven registra-
cijski postopek in da je bil
takšen postopek kakovosten
tudi v prejšnji Jugoslaviji.
Sploh pa morajo slovenski
hmeljarji pri izvozu hmelja
uporabljati le tiste priprav-
ke, ki so registrirani v tujini
(v Nemčiji in Združenih dr-
žavah Amerike).
Kdo lahko da
jasen
odgovor?
Bodo Sočani kdaj upravi-
čeni do odškodnin? Kaj če do
posebnih raziskav, ki bi lah-
ko trdno dokazale, kaj je bil
razlog umiranja za rakom,
vendarle pride? In kaj, če bo-
do le-te dokazale, da je bil
razlog v pesticidih? Bo sploh
kdo odgovarjal?
Nekaj odgovorov bo kma-
lu dal Inštitut za varovanje
zdravja, kjer že pripravlja-
jo oceno epidemioloških
razmer. Vir podatkov bo tu-
di Register raka za Sloveni-
jo pri Onkološkem inštitu-
tu v Ljubljani. Že naslednji
teden pa bodo znani rezul-
tati analize vzorcev tal, ki
jih je minulo nedeljo v Soc-
ki vzel profesor Komat.
Vprašanje pa je, kateri rezul-
tati bodo za državo dovolj
»verodostojni«, da se bo na
njihovi podlagi lahko odlo-
čila za morebitne nadaljnje
ukrepe.
ROZMARI PETEK
Hmeljišča na Dobrni še vedno stojijo tik ob osnovni šoli In vrtcu.
Tone Štravs na njivi, kjer mu je pri škropljenju počila cev.
Komisija Mestne občine Celje
za oddajanje poslovnih prostorov v najem
Telefon 03 42 65 100, Fax 03 42 65 134
Trg celjskih knezov 8
3000 Celje
RAZPISUJE
na podlagi 14. člena Pravilnika o načinu oddajanja poslovnih
prostorov v najem in določanju najemnin (Ur. list RS štev. 66/
99)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo poslovnih prostorov v najem
1.	- Gubčeva 6, poslovni prostor za trgovino (2028,25
SIT/m^) ali storitveno dejavnost (1757,82 SIT/m^), velikosti
60 m^, podpritličje
2.	- Stanetova 18, poslovni prostor za trgovino (2028,25
SIT/m^) ali storitveno dejavnost (1757,82 SIT/m^), velikosti
87,21 m^, pritličje
3.	- Gosposka 1, poslovni prostor za gostinsko dejav-
nost (2433,90 SIT/m^) pritličje, velikosti 96,56 m^
Za poslovni prostor pod zaporedno številko 2. si mora ponudnik
pridobiti še soglasje denacionalizacijskega upravičenca in doku-
ment priložiti k ostalim zahtevanim dokumentom;
Poslovni prostor pod zaporedno številko 3. je delno opremljen z
gostinsko opremo, prednost pri dodelitvi bo imel tisti ponudnik,
ki bo pripravljen odkupiti gostinsko opremo;
Najemna pogodba se sklepa za določen čas, za dobo 1 leta, ob
izpolnjevanju vseh obveznosti najemnika iz najemne pogodbe,
se po preteku enega leta sklene najemna pogodba za nedolo-
čen čas.
1.	Prijavi na razpis je potrebno priložiti:
a)	dokazilo o usposobljenosti za opravljanje dejavnosti:
-	za fizične osebe obrtno dovoljenje, izpisek iz registra
samostojnih podjetnikov ali dokazilo, da se ponudnik
ukvarja z umetniško dejavnostjo,
-	za pravne osebe izpisek iz sodnega registra, ki ne
sme biti starejši od 60 dni.
b)	dokazilo o plačilni sposobnosti:
-	za fizične osebe dokazilo o plačanih davčnih daja-
tvah in dokazilo o stanju na žiro računu za zadnje 3
mesece,
-	za pravne osebe: potrdilo banke o plačilni sposobno-
sti za zadnjih šest mesecev.
c)	dosedanje reference kandidata za najem;
d)	program dejavnosti, ki se bo odvijala v poslovnem pro-
storu;
2.	Poslovni prostor si lahko za potrebe svoje dejavnosti priredi
najemnik sam in mora na svoje stroške pridobiti potrebno
dokumentacijo in upravna dovoljenja.
3.	Prijave na javni natečaj sprejema družba Nepremičnine
Celje d.o.o.,Trg celjskih knezov 8, Celje.
4.	Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa.
5.	Kandidatom bo sklep o izbiri vročen v 8. dneh po seji Komi-
sije za oddajo poslovnih prostorov.
6.	Najemna pogodba bo sklenjena v 8. dneh po pravnomočno-
sti sklepa o izbiri najemnika.
7.	Poslovni prostor si zainteresirani lahko ogledajo in dobijo
podrobne informacije - telefon (03) 42 65-114.
Št. 48 - 27. november 2003
6
GOSPODARSTVO
Era se krepi
na jugu
Velenjski trgovci želijo petino hrvaškega trga - Po pro-
padu Sume povezovanja s tujimi trgovskimi združenji
Skupina Era, ki po ocenah
predsednika uprave Gvida
Omladiča trenutno obvladu-
je 13 odstotkov slovenske tr-
govine, povezuje svoj obstoj
in nadaljnji razvoj predvsem
z območjem nekdanje Jugo-
slavije. »Slovenski trg je pre-
majhen, da bi razmišljali dru-
gače,« pravi Omladič in pou-
darja, da bo Era kot evrop-
sko podjetje lahko uspešna
le, če bo uspešna tudi pri za-
gotavljanju pravih nabav-
nih virov.
Gvido Omladič ocenjuje, da
so v Sloveniji priprave na vstop
v unijo »zelo grobe«, saj se raz-
mere v trgovini iz dneva v dan
spreminjajo, povezovanja in
internacionalizacija poslova-
nja pa se ne dogajajo samo do-
ma, ampak tudi v tujini. Ker
je po prevzemu kranjskih Ži-
vil padel v vodo načrt o dru-
gem slovenskem trgovskem
stebru, so v Eri kapitalske in
strateške povezave začeli iskati
drugje. Pred kratkim so se
vključili v združenje CBA, ki
deluje v osmih državah, s 3,5
milijarde evrov letne realiza-
cije in z več kot 4.000 prodaj-
nimi mesti pa predstavlja naj-
večjo trgovsko skupino v sred-
nji Evropi in s tem tudi moč-
nega pogajalca pri dobavite-
ljih. Era je v združenje CBA
prišla preko letos prevzetega
hrvaškega podjetja Tornado Ba-
kin, s pomočjo katerega na-
merava na Hrvaškem v nekaj
letih zasesti od 15 do 20 od-
stotkov tržnega deleža in tam
postati celo večja kot je v Slo-
veniji. »Vem, da so takšni na-
črti zelo smeli, vendar druge
poti ni. Nadaljnji razvoj bo Eri
omogočil le jugoslovanski trg,«
pravi Omladič.
Poleg Hrvaške ima Era veli-
ke načrte tudi v Črni gori, kjer
je že sedaj največji tuji trgo-
vec. V naslednjih petih letih
namerava zgraditi še pet ali
šest velikih nakupovalnih cen-
trov in prevzeti več kot tretji-
no trga. V Makedoniji je raz-
voj usmerila predvsem v Skop-
ski sejem. Prihodnjo pomlad
ga bo začela prenavljati v po-
slovno-trgovski in zabavni cen-
ter, ki bo po napovedih Gvida
Omladiča največji v tem delu
Evrope.
Zaradi slabših poslovnih
rezultatov bo Era zaprla kar
nekaj trgovin, ki jih je dobi-
la s prevzemi drugih trgov-
skih podjetij. V Celju bo tak-
šna usoda doletela trgovino
Savica v središču mesta.
Kljub velikim načrtom v tu-
jini pa v Eri ne pozabljajo na
domači trg. V tem in nasled-
njem letu nameravajo s pro-
dajnimi centri zavzeti še vse
tiste regije, kjer jih doslej ni
bilo. V kratkem bodo odprli
centra v Novem mestu in No-
vi Gorici, mrežo pa bodo raz-
širili tudi na Gorenjsko in v
Ljubljano.
JANJA INTIHAR
Skupina Era, ki jo trenut-
no sestavlja že 19 podjetij
doma in v tujini, bo letos
imela 86 milijard tolarjev
realizacije, kar je za 40 od-
stotkov več kot v letu 2002.
Čisti dobiček naj bi znašal
200 milijonov tolarjev. Za
naložbe so letos v Eri name-
nili 2 milijardi tolarjev, od
tega so polovico denarja po-
rabili za prevzeme podjetij.
Era je v Arnovskem goz-
du pri Žalcu kupila 60.000
kvadratnih metrov zemljiš-
ča, na katerem bo skupaj s
še nekaterimi partnerji
zgradila logistični center.
DrŽava »rešujefc
kozjanske tekstilke
Mont dobil jamstvo za 104 milijone tolarjev posojila - Ve-
čina denarja bo šla za odpravnine
Prejšnji teden se je vla-
da spomnila tudi na Kon-
fekcijo Mont iz Kozjega in
ji odobrila pomoč pri pre-
strukturiranju. Podjetju, ki
trenutno zaposluje le še
osemdeset ljudi in se tako
kot večina slovenskih tek-
stilcev že nekaj let ubada
s precejšnjimi finančnimi
težavami, bo pomagala z
jamstvom za 104 milijone
tolarjev posojila.
Dobro polovico denarja bo
v obliki kratkoročnega po-
sojila prispevala Montova
največja upnica Banka Ce-
lje, 30 milijonov tolarjev bo-
do zagotovili lastniki (naj-
večja sta še vedno GIP Be-
ton MTO in BB22, ki sta ve-
činska lastnika tudi v velenj-
skem M-Clubu, še enem ve-
likem tekstilnem bolniku v
regiji), 20 milijonov tolar-
jev pa bo dalo podjetje sa-
mo iz sredstev za amortiza-
cijo.
V Montu s takšno obliko
državne pomoči niso najbolj
zadovoljni, saj so računali
na nepovratna sredstva, upali
pa so tudi, da bodo v Ljub-
ljani njihovi prošnji ugodi-
li še pred poletjem. »Da smo
lahko preživeli, smo si mo-
rali denar sposoditi drugje,
zato je posojilo, ki ga priča-
kujemo še pred koncem me-
seca, bolj gašenje požara kot
kaj drugega. Hudo finančno
stisko nam bo olajšalo le za
kratek čas, saj bo treba ves
denar vrniti, in to z obrest-
mi vred,« pravi direktorica
Monta Dušanka Pavčnik.
Velik del denarja bodo po-
rabili za odpravnine in re-
gres petdesetih delavcev, ki
so jih odpustili po prisilni
poravnavi. Za posodobitev
proizvodnje ali kakšen nov
razvojni projekt bo zato os-
talo bolj malo denarja. Pavč-
nikova upa, da jim bo del
posojila vendarle uspelo us-
meriti v razvoj lastne trgo-
vine. »Ne moremo več zdr-
žati pritiska velikih trgov-
cev, zato si želimo zgraditi
lastno prodajno mrežo. V
Sloveniji in tudi na Hrvaš-
kem bi radi odprli vsaj štiri
trgovine.«
Mont že tri leta posluje z
zelo visoko izgubo. Leta
2000 je znašala 170 milijo-
nov tolarjev, leta 2001 114
milijonov tolarjev, lani pa
jim jo je uspelo zmanjšati
na slabih 60 milijonov to-
larjev. Pavčnikova napove-
duje, da bodo izgubo imeli
tudi letos, vendar številk ne
želi razkriti. Pravi, da pri
prodaji lastne blagovne
znamke in pri dodelavnih
poslih dosegajo boljše rezul-
tate kot lani, vendar je za-
služek še vedno prenizek, da
bi lahko nekoliko lažje za-
dihali.
JANJA INTIHAR
PODRUŽNICA SAVINJSKO-
ŠALEŠKA PRED IZZIVI
SODOBNEGA ČASA
Poslujemo v okolju, kjer
se nove priložnosti neneh-
no pojavljajo, naše poslov-
no okolje in konkurenca pa
nenehno spreminja. Tako
je 1.Januarja letošnjega le-
ta v skladu z racionalizaci-
jo bančnega poslovanja in
z namenom krepitve kon-
kurenčnosti ter zagotavlja-
nja čim boljših storitev svo-
jim strankam Nova Ljubljan-
ska banka izvedla reorga-
nizacijo poslovanja, ki se
odraža tudi na območju Sa-
vinjske regije.
Nekdanja Banka Velenje
oziroma kasnejša velenjska
divizija Nove Ljubljanske ban-
ke in celjska podružnica Nove
Ljubljanske banke sta se
reorganizirali v Nova Ljubljan-
ska banka d.d., Podružnica
Savinjsko-Šaleška ter v Po-
slovni center za velika pod-
jetja Savinjsko-Šaleška. Za-
radi razbremenitve poslova-
nja z velikimi gospodarskimi
družbami se Podružnica Sa-
vinjsko-Šaleška lahko po-
vsem posveti srednjim in ma-
lim podjetjem, samostojnim
podjetnikom ter individualnim
strankam. V 20 organizacij-
skih enotah Podružnice Sa-
vinjsko-Šaleška 164 zaposle-
nih skrbi za približno 60 ti-
soč osebnih oziroma transak-
cijskih računov ter več kot 3
tisoč pravnih subjektov. Po-
krivajo 31 občin Savinjske re-
gije, imajo 56 bančnih avto-
matov v različnih krajih in do
konca leta nameravajo pri-
sluhniti željam in potrebam
ter postaviti še štiri takšne
elektronske poti.
»Glede na intenzivnost ob-
delave trga v preteklosti in pri-
sotnost Nove Ljubljanske
banke s poslovalnicami, smo
teritorialno najmočneje zasto-
pani v šaleškem in zgornje-
savinjskem delu regije, saj
imamo tam 16 organizacijskih
enot, medtem ko smo manj
razpoznavni oziroma zastopa-
ni v osrednjem in spodnjem
delu Savinje regije. Imamo
sklenjeno strateško partners-
tvo z Banko Celje, s katero v
podružnici korektno sodelu-
jemo. Sicer je tudi za spodnji
del Savinjske regije priprav-
ljena dolgoročna strategija, ki
pa je odvisna od strateškega
partnerstva oziroma dogovo-
ra,« je poudarila direktorica
Podružnice Savinjsko-Šaleš-
ka mag. Lidija Dovšak.
V Podružnici so zadovoljni
s poslovanjem, bančništvo
postaja vse bolj avtomatizira-
no, brezgotovinsko poslova-
nje vse bolj aktualno in zah-
teva drugačen način razmiš-
ljanja, delovanja in odzivanja.
Mnogi občani, kmetje, manj-
ša podjetja in samostojni pod-
jetniki izražajo željo po banč-
ni poslovalnici z osebnim pri-
stopom in s pristnimi medč-
loveškimi odnosi. »V vseh
bančnih enotah aktivno trži-
mo bančne in obbančne pro-
dukte tako pravnim subjektom
kot tudi občanom in vzpostav-
ljamo tesne poslovne odno-
se s komitenti,« razlaga mag.
Dovšak, »večino zaledne de-
javnosti in evidentiranje po«
slovnih dogodkov pa imamo
logično poenoteno in cen-
tralizirano. Napovedujejo še
naslednje: KBC, ki je posta-
la 34-odstotni lastnik Nov?
Ljubljanske banke, je vodil-
na banka v Evropi na področju
življenjskih zavarovanj in
upravljanja s skladi..V ta na-
men je bila ustanovljena v ok-
viru NLB družba NLB Vita, v
ustanavljanju pa je še druž-
ba NLB Skladi. Ponudbo to-
vrstnih storitev je in bo Nova
Ljubljanska banka d.d. pre-
ko svojih podmžnic in poslo-
valnic širom Slovenije ponu-
dila vsem zainteresiranim. V
naši Podružnici Savinjsko-
Šaleška že aktivno tržimo s
pomočjo komercialistov, ki sc
za žMjenjska zavarovanja pri-
dobili licence, produkte druž-
be NLB Vita d.d. Glede na
razmere na slovenskem trgu,
kakor tudi glede na začrtano
strategijo Slovenije, ki temelj
na razvoju malega gospodars-
tva, je napočil čas za načrt-
no posvečanje segmentu ma-
lih in srednje velikih podjet-
jij ter zasebnikov. Pomen, ki
ga banka in tudi naša Podruž-
nica pripisuje temu segmen-
tu in načinu servisiranja, je
izredno velik. S pomočjo iz-
delane strategije in progra-
ma želimo poglabljati svoje
pozicije. Prepričana sem, de
je to pomembna nadgradnja
našega delovanja in da bo
do naši varčevalci oziroma ko
mitenti te naše ponudbe z ve
seljem sprejeli. Skratka, storil
bomo vse, da bodo storitve
približane potrebam komiten-
tom tako po vsebini kot tud
po kakovosti izvedbe oziro-
ma na najvišjem strokovneir
nivoju in da jim bomo tudi d&
volj prisluhnili. Poleg nave
denega v podružnici v terr
času v skladu s projektom op
timizacije poslovne mreže pri-
pravljamo podrobne analize
ki bodo dale odgovor, kaj je
za podružnico najbolj racio
nalno,«
Mag. Lidija Dovšak: »Po-
dobno kot v Novi Ljubljan-
ski banki, so tudi v Podruž-
nici Savinjsko-Šaleška vse
baze podatkov varno hra-
njene. Težave pri uvajanju
transakcijskih računov bo-
do najkasneje januarja pri-
hodnje leto zagotovo od-
pravljene.«
Št. 48 - 27. november 2003
mSPODARSTVO
7
Terme Olimia na
treh frontah
Za naložbe doma in v tujini bodo v treh letih namenili 18 milijonov evrov -
Čez eno leto večje kopališče in nov hotel
v Termah Olimia, ki so v
prvih desetih mesecih po
številu gostov zasedle tret-
je mesto med slovenskimi
zdravilišči, začenjajo z do-
slej največjim naložbenim
ciklom. Doma in na Hrvaš-
kem, kjer so letošnjega av-
gusta dokončno postali last-
niki Tuheljskih toplic, bo-
do v nekaj letih vložili kar
18 milijonov evrov. V Pod-
četrtku bodo prenovili ba-
zenski kompleks in zgra-
dili nov hotel, iz Tuheljskih
toplic pa želijo narediti naj-
bolj privlačne terme na hr-
vaškem trgu.
S prvo od naložb, za kate-
re direktor Zdravko Počival-
šek pravi, da pomenijo zgo-
dovinsko prelomnico v raz-
voju zdravilišča, bodo zače-
li že prihodnji mesec. Razši-
rili in prenovili bodo termal-
no kopališče, ki je ob otvo-
ritvi leta 1989 veljalo za naj-
bolj sodobno pri nas, danes
pa je oprema že zastarela in
dotrajana, obbazenska po-
nudba pa premalo privlačna
za vse bolj zahtevne goste.
Naložba je vredna 3 milijo-
ne evrov, v času prenove, ki
bo trajala manj kot eno leto,
pa bazenov ne bodo zaprli.
Največ denarja, 8 milijo-
nov evrov oziroma okrog 1,8
milijarde tolarjev, jih bo stal
nov Grand hotel Olimia, ki
ga bodo na prostoru med
aparthotelom Rosa in hote-
lom Breza začeli graditi naj-
kasneje marca prihodnjega
leta. Hotel bo sodil v katego-
rijo štirih zvezdic in bo imel
150 sob s 300 ležišči, več kon-
ferenčnih dvoran, od katerih
bo največja imela 500 sede-
žev, sprostitveni center in
igralni salon z zabaviščem.
Nov hotel tudi
na Hrvaškem
s Tuheljskimi toplicami,
ki so jih od Hrvatov kupili
za 3 milijone evrov, imajo v
Termah Olimia zelo velike
načrte. V objekte in vodne po-
vršine, ki se razprostirajo na
7,5 hektara zemljišč, name-
ravajo v treh do štirih letih
vložili 7 milijonov evrov. Ker
bo dela zelo veliko, saj so to-
plice, ki se po novem ime-
nujejo Terme Tuhelj, propa-
dale več kot desetletje, so ob-
novo razdelili v več faz. V prvi
bodo prenovili in povečali
bazene, uredili wellnes ter sa-
nirali strehe. Kasneje bodo
posodobili še hotelske zmog-
ljivosti, da bodo zadostih ka-
tegoriji štirih zvezdic, razši-
rili kamp in športne terene
ter na koncu zgradili še nov
hotel visoke kategorije.
Kot je dejal Zdravko Poči-
valšek, se vsebine slovenskih
term s hrvaškimi naj ne bi
podvajale, ampak bi se čim
bolj dopolnjevale. Narediti
želijo obmejno turistično ob-
močje, ki ga ne bodo pozna-
li le ljudje z obeh strani Sot-
le, ampak bo prepoznavno tu-
di v mednarodnem prostoru.
Med njihove načrte, ki pa so
jih zaradi nakupa Tuheljskih
toplic postavili nekoliko na
stran, sodi tudi gradnja apart-
majskega naselja tik ob meji
s Hrvaško. Za zamudo naj ne
bi bil kriv denar, ampak po-
manjkanje kadrov. »Fizično
nismo sposobni speljati vseh
projektov, pa tudi sicer si ne
moremo privoščiti, da bi
hkrati odprli kar pet front.
Že tri so zelo veliko,« pojas-
njuje Počivalšek.
Letos še več
dobička
Do konca oktobra so v Ter-
mah Olimia imeli 50.575 go-
stov, kar je približno toliko
kot lani, 18 odstotkov pa je
bilo iz tujine. Med tujci se je
najbolj povečalo število Ita-
lijanov in Avstrijcev, medtem
ko so pri Hrvatih in Nemcih
zabeležili le 3-odstotno rast.
»Leto 2003 je bilo v poslov-
nem smislu zelo trdo, saj smo
morali vložiti veliko truda,
da smo ohranili lanske šte-
vilke, ki so sicer bile najviš-
je v dosedanji zgodovini zdra-
vilišča,« je povedal Počival-
šek. Boljše kot lani pa imajo
letos finančne rezultate. V pr-
vih desetih mesecih so pri-
hodke iz poslovanja poveča-
li za dobre tri odstotke, do-
biček pred obdavčitvijo pa
znaša 181 milijonov tolarjev
in je od lanskega višji za sko-
raj tretjino.
JANJA INTIHAR
Direktor Term Olimia Zdravko Po-
čivalšek: »Terme Čatež so se v ča-
su. ko smo z našimi največjimi last-
niki Slovenskimi železnicami bili hu-
do bitko za dokapitalizacijo, žele-
le dokopati do 51 odstotkov naših
delnic. Svojih načrtov očitno niso
mogli speljati in upam, da bo pri
tem tudi ostalo.«
Urejeni imajo tudi prihodnost
Vse več podjetij na Celjskem že skrbi po evropsko za svoje delovno okolje
i Območna gospodarska
i zbornica Celje je razglasila
najbolje urejena podjetja v
\ fegiji. Letos se je k ocenje-
vanju prijavilo 24 podjetij,
jl^ar je toliko kot lani. Gre
Za vseslovensko akcijo, ki
|)o vodi Gospodarska zbor-
nica Slovenije, njen namen
pa je promovirati okolju pri-
jazne in urejene sredine ter
Spodbuditi zdravo tekmo-
valnost med podjetji.
Celjska zbornica je ure-
jenost delovnih okolij letos
'ocenila že petič in kot je
I Ugotovila ocenjevalna ko-
if^iisija, med podjetji zelo iz-
^^opajo tista, ki uvajajo ali
Pa so že uvedla okoljski stan-
dard kakovost ali pa se rav-
■^ajo po metodi 20 ključev.
»Za vsa podjetja, ki so so-
delovala v ocenjevanju za
Urejeno delovno okolje, lah-
rečem, da so že evrop-
ska podjetja in se jim vsto-
pa v unijo ni treba bati,« je
povedala samostojna sveto-
valka v zbornici Anita Ber-
ginc, ki je vodila ocenjeva-
nje.
Med velikimi podjetji so
največ točk dobili GKN Dri-
veline Slovenija (bivši Atras)
iz Zreč, CM Celje, Biterm iz
Bistrice ob Sotli, Zdraviliš-
če Laško in CMC-jev kam-
nolom v Veliki Pirešici, med
malimi in srednjimi podjetji
pa so prva tri mesta zasedla
celjska podjetja Weishaupt,
Gropik in Selmar. Pohval je
bilo letos kar deset. Med ve-
likimi podjetji so si jih pri-
služili Terme Olimia, Co-
met, Jutekst, Cetis, Mlekar-
na Celeia, Vital, Cinkarna in
Radeče papir, med malimi
in srednjimi pa Vigrad in Her-
mi.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Letos je posebna priznanja za urejeno delovno okolje dobilo pet velikih ter tri mala oziroma srednja podjetja.
Po premoru
ponovna rast
Po nekaj tednih rasti smo bili na ljubljanski borzi vred-
nostnih papirjev priča krajšemu predahu in unovčevanju
dobičkov. Kar trije zaporedni negativni dnevi so prinesli
malo spremembe na slovenski trg kapitala. Delnice si za-
služijo malo počitka po dobičkih, ki so jih prikazale v zad-
njih mesecih. Vseeno nič ne kaže, da bi se trg resneje obrnil
navzdol in optimizem še vedno prevladuje.
Borzni Indeks SBI20 je ob koncu prejšnjega tedna zabele-
žil kar tri zaporedne zelo negativne dneve. Padec ni bil ne-
pričakovan, saj se je treba zavedati, da so bile rasti v zad-
njem času zares neverjetne in verjetno se je marsikdo odlo-
čil, da unovči nekaj dobičkov. Po spektakularnem rekordu
pri 3.960 indeksnih točkah, se je SBI20 spustil nazaj na
3.861 indeksnih točk, kar predstavlja tedenski porast v viši-
ni 0,82%. Od tam naprej je okrepljeno povpraševanje po-
novno dvignilo tečaje. Tako nas od rekorda spet loči le kak-
šen dober dan, saj je SBI20 torkovo trgovanje zaključil pri
3.951 indeksnih točkah. Med prometnejšimi so se zelo do-
bro odrezale delnice Mercatorja. Nadaljevanje širjenja go-
voric o tem, da bi lahko bil Mercator ena izmed prevzem-
nih tarč v bližnji prihodnosti, silijo cene delnice navzgor.
Trenutno boste za delnico morali odšteti 32.611 SIT, kar je
3,6% več kot prejšnji teden. Zelo blizu za petami Mercator-
ju so bile delnice Petrola. Te so v zadnjih petih trgovalnih
dneh pridobile 3,2% in trenutno stanejo 55.432 SIT. Krka
se je ob dobrem prometu povzpela na 52.806 SIT, kar je za
1,3% višje kot prejšnji teden.
Zelo prometne so bile ta teden tudi delnice Gorenja, ki
ponovno naskakujejo magično mejo 5.000 SIT. Tokrat so
trgovanje zaključile nad to mejo, kar je ponavadi dober
signal za nadaljevanje rasti. Pred enim tednom se je delnica
že povzpela nad omenjeno magično mejo, vendar se ji ni
uspelo obdržati nad njo, tako, da se je praktično cel teden
zadrževala tik pod 5.000 SIT. Glede na ostale najpromet--
nejše delnice, ki so v zadnjih treh mesecih precej rasle, bi
lahko delnice Gorenja imele še nekaj potenciala, saj se niso
dvignile v takšni meri.
V zadnjem mesecu je vse bolj zanimivo spremljati trgova-
nje na delnici Pivovarne Laško. Značilno zanjo je, da se je v
zadnjem času promet precej povečal. Poleg tega se je pove-
čalo tudi gibanje oziroma nihanje cene te delnice, kar kaže
na aktivnosti in premike v lastništvu delnice. Razlog za to
naj bi bila možna nadaljnja konsolidacija lastništva in pa
razplet položaja glede Pivovarne Union. Delnica se trenut-
no prodaja po 7.440 SIT, kar je dober znak, saj se v zadnjem
letu in pol ob nekajkratnih poskusih ni uspela prebiti nad to
mejo.
Na prostem trgu so PID-i sledili gibanjem delnic v kotaci-
ji. Zelo dobro se je odrezala delnica Zlate Monete 1, ki je
pridobila skoraj 2% in trenutno kotira pri 210,43 SIT. Zelo
popularna Krona Senior je pridobila odstotek in pol, kar
glede na torkovo trgovanje pomeni 112,05 SIT za delnico.
Investicijski sklad Nove finančne družbe 1 Triglav steber 1
pa ni spremenil svoje vrednosti. Delnice Zvona ena ID, s
katerimi se je prvič po preoblikovanju PID-a Zvon 1 trgova-
lo v ponedeljek, so pristale pri 2.200 SIT.
Po solidni korekciji se je izkazalo, da je pozitivni trend,
ki traja od poletja, še nepoškodovan. Praktično pri vsakem
znižanju cen se pojavi povečano povpraševanje, ki cenam
ne pusti, da bi drsele še nižje. Očitno optimizem ostaja.
GREGOR KOŽEU
Ilirika borzno posredniška hiša
gregor.kozelj@ilirika.si
Št. 48 - 27. november 2003
8
iiCCIJA
Moz različnih
projelctov
Dekana Alojza Vicmana pogosto citirajo v slovenskih medijih - »Kakršen pri-
imek, takšen človek.«
Alojz Vicman je v župni-
ji Nova Cerkev že skoraj 30
let, pred slabima dvema de-
setletjema pa je prevzel še
delo dekana za devet sosed-
njih župnij.
»Če sem čisto natančen,
sem v svojem duhovniškem
poklicu dvakrat zamenjal
kraj; nekaj let sem služil v
Strmcu, potem pa v Novi
Cerkvi,« se pošali Alojz Vic-
man, zvest svojemu priimku.
Čeprav je v »duhovniški stro-
ki« navada, da fantje nekaj
let po zaključku študija ka-
planujejo (površno rečeno,
se privajajo župnijskih obvez-
nosti) v eni, nato pa jih škof
za stalno nastani v drugo fa-
ro, je Vicman v prvi fari kar
ostal. Od leta 1986 ni več le
župnik, pač pa kot dekan na-
črtuje cerkveno pastoralo še
za območja župnij Vitanje,
Vojnik, Ljubečna, Frankolo-
vo, Črešnjice, Sveti Jošt na
Kozjeku in Šmartno v Rožni
dolini. Kaj to pravzaprav po-
meni? »Posredujem smerni-
ce iz župnij in zbiram stati-
stiko, ki zna biti zelo zani-
miva. Številke konkretno po-
vedo, da se razmerja med kr-
sti in pogrebi na žalost nagi-
bajo v korist slednjih, pa da
se pari težje odločajo za za-
konsko življenje, in še bi lah-
ko našteval.«
Najbolj konkretni podat-
ki, ki jih v zadnjem času ci-
tirajo skorajda vsi sloven-
ski mediji, so iz knjige umr-
lih. Alojz Vicman je izpi-
sal podatke o vzrokih smr-
ti Sočanov izpred petnajstih
let in ugotovil, da je med
diagnozami prevladoval
rak.
Župnijska in
pevsica
tradicija
Statistiko dekan opravlja
sproti, bolj »projektno« se po-
glablja v življenje v župniji.
Samo v tem letu so že izved-
li misijon, začeli so s Slomš-
kovimi kulturnimi dnevi, pa
z zbiranjem sredstev za ob-
novo cerkvenih fresk ...
»Ravnokar pripravljamo do-
kumentacijo, da se bomo lah-
ko prijavili na državni razpis
za sredstva v višini 12 milijo-
nov tolarjev, kolikor potrebu-
jemo za obnovo prezbiterija.
V okviru Slomškovih kultur-
nih dnevov pa bomo skušali
kandidirati za evropski denar.«
Anton Martin Slomšek je v za-
četicu svojega delovanja dve leti
kaplanoval v Novi Cerkvi in v
miselnosti in delovanju žup-
nije pustil velik pečat. »Začel
je z nedeljsko šolo, ravno tu
je napisal veliko pesmi in mo-
rebiti je zaradi tega pri nas ta-
ko velika pevska tradicija.« Sa-
mo cerkveni mešani pevski
zbor šteje več kot 50 članov,
potem je tu še moški prosvet-
ni zbor, ki enkrat mesečno so-
deluje pri maši, vsi pa vadijo
pod eno veliko streho, v žup-
nišču.
»Velika streha« nudi zave-
tišče tudi skupini Vera in luč
in kupu knjig. V knjižnici,
ki je je za tri zajetne omare
in še ni popisana (saj se je
prostovoljka, ki se bo »za-
grizla« v stare knjige, šele naš-
la), je veliko gotskih in la-
tinskih knjig častitljive sta-
rosti. V sobi najdemo še na-
mizni nogomet, ki vsaj del
otroške populacije zamoti
med čakanjem na verouk.
Več stoletij nazaj je župniš-
če igralo pomembno vlogo
na širšem območju zdajšnje
vojniške, vitanjske in dobrn-
ske občine. V njem so pre-
bivali kaplani, župniki in od
časa do časa celo škof, ki so
dnevno hodili maševat v dru-
ge fare. Od tod izjemna ve-
likost župnišča in spremlje-
valnih objektov. V enem iz-
med njih, v tako imenovani
kašči, bo čez nekaj let zače-
la z delom glasbena šola. In
s tem je krog pevske tradi-
cije v povezavi z župniščem
zaključen.
Alojz Vicman
- osebno!
Kaj pa Vicman osebno? Če
ga ocenjujemo z vidika pro-
jektov, bi lahko rekli, da je
pri prvem »padel«. Vsaj pri
tistem, ki ga je zanj pripra-
vil oče. Gospod Vicman je pri-
čakoval, da bo sinek ostal na
25 hektarjev veliki kmetiji,
Alojza pa so bolj navduševa-
li romarji, ki so pogostokrat
romali na pohorsko župnijo
Puščava. »Iz mladih dni sem
obdržal veselje za delo z le-
som, čeprav zdaj nimam ča-
sa niti za izdelavo ptičje hi-
šice. Rad tudi fotografiram,
smučam in hodim v hribe,
vendar čedalje manj. Mogo-
če je razlog res v pomanjka-
nju časa in hitrem tempu živ-
ljenja ali pa sem samo manj
okreten,« se pošali.
Ob vseh aktivnostih in pro-
jektih, mu najbrž v prvi vr-
sti zmanjkuje časa. Čeprav
si ga za pomembne in pri-
jetne stvari vseeno vzame.
Ravno to nedeljo je s pevci
popotoval po Primorski, v
ponedeljek pa je zaradi pred-
priprav že drvel v Ljublja-
no. Pred Karitasovim dobro-
delnim koncertom Klic do-
brote je bilo treba še marsi-
kaj postoriti, saj so sodelav-
ci Karitasa letos že drugič,
namesto na Ponikvo, roma-
li v Novo Cerkev. In gostiti
več kot tisoč romarjev zago-
tovo ni mačji kašelj ...
Pospešeni utrip življenja,
ki ima pogostokrat slabe stra-
ni, Alojzu Vicmanu ne pride
do živega. Še vedno se zna o
vsem tudi malo pošaliti. »Ka-
kršen priimek, takšen sem.
Tudi pri maši je treba kaj obr-
niti na hec, a preveč zopet
ne,« je še dodal naš sogovor-
nik. »In to, poudarjam, ni
vic.«
ROZMARI PETEK
Foto: GREGOR KATIČ
POZOR, HUD PES
Hohštaplerija
boginje znanosti
Minilo je 40 let, odkar so
ubili J.F.Kennedyja. Mediji
so »nedokončano zgodbo«
atentata seveda ponovno
zgrabili za pritegnitev pozor-
nosti javnosti. Tudi sam sem
nasedel in buljil v ekran, v
mistične, kriminalno-kons-
pirativne sekvence, ki mi na
koncu niso prinesle ničesar
pametnega, še enkrat so za-
vrtele kolesje domnev, v mo-
jem želodcu pa zapustile vo-
tel občutek lakote. Ob tem
sem se spomnil smrti prin-
cese Diane, ki je pred TV pri-
tegnila predvsem obupan
ženski svet. Snuff v živo!
Smrt velikih v živo. Posnet-
ki, ki prikazujejo, kako je
odpihnilo Kennedyju del gla-
ve, kako se prevrača Dianin
ali Al Fayedov mercedes, ra-
čunalniške rekonstrukcije,
balistični strokovnjaki, sne-
malci, fotografi..., vse je vpe-
to v zapleteno igro hipotez
in odgovorov nanje. Odda-
je so sistematične, upošte-
vajo vsa pravila kriminalne-
ga žanra, v katerega pa je na
velika vrata vstopila znanost.
Pravzaprav je poetika pripo-
vedovanja zgodb ostala iden-
tična tisti, ki so jo poznali
že v Antiki, kaj več od Ari-
stotelove Poetike človek
pravzaprav ne potrebuje, v
zgodbi je nov igralec le zna-
nost in predvsem slepe pe-
ge znotraj nje, ki po mojem
mnenju niso nič kaj bistve-
nega (kot da je spoznanje,
da je človek gensko deter-
miniran, kaj bistveno dru-
gačno od tistega, da je so-
cialno ali pa biološko deter-
miniran; ali pa dejstvo, da
so našli še eno galaksijo ali
več, tako zelo pomembno).
Moj prvi vtis, ko sem se
pripeljal po severni vpadni-
ci v Washington, je bil eden
izmed najmočnejših v vsem
mojem življenju, pa ne da
bi pričakoval, da bom videl
ne vem kaj, pač pa me je šo-
kiral predvsem kontrast med
severnim predmestjem in
t.i. Mallom, ob katerem so
nanizana vsa pomembnejše
vvashingtonska poslopja, s
Kongresom, Belo hišo ... in
predvsem muzej Nase. Kao-
tična revna predmestja, z ne-
preglednimi množicami
brezdomcev, potujočimi,
predvsem rasno obarvanimi
ahasferji, ki brezciljno tava-
jo kot nekakšne zgodovin-
ske prikazni postkolonialne
ere, so se hipoma presekala
s Pennsylvanijsko avenijo,
po kateri se novoizvoljeni
predsedniki ZDA zapeljejo
v Belo hišo, čez Mali pa mu-
zej Nase, ki je zame osebno
»edini pravi muzej in svetiš-
če v ZDA«. V njem častijo
novo boginjo - Znanost.
Tam, kjer ni prostora za či-
sto, ritualno znanost, za ka-
tero se v neizprosni bitki po-
koljejo že dijaki na kolidžih
in kasneje na univerzah (ali
pa jih enostavno kupijo na
svetovnem »trgu možgan«),
se odvija vzporeden proces
- kuje se ritual, ki časti psev-
do-znanost, tisto za bolj
neumne. Na tem področju
so doma tudi mediji, ki po-
sodabljajo svojo arhaično
tradicijo pripovedovanja
zgodb na takšen način, da
skušajo narediti zgodbe tu-
di »znanstveno dokazane«;
kot bi rekel naš filozof Ur-
bančič, želijo jih »poznans-
tveniti«. To jim veča ugled!
Čez čas bodo gledalci za TV-
sprejemnikom zagotovo bolj
verjeli »znanstveno dokaza-
nim« tezam znotraj neke od-
daje o uboju JFK-ja kot pa
izpovedim očividcev, ki jih
takrat morda niti ne bo več.
Znanstven videz oddaje bo
pomembnejši od resnice, ki
bo v primeru JFK-jevega
umora najbrž za zmeraj nez-
nana, to pa seveda ne pome-
ni, da je ni. Tovrstno miš-
ljenje, ki na vsak način pri-
sega, časti, goji kult znano-
sti, je ravno v primeru JFK-
ja na najlepši način osme-
šeno. Morda se je JFK zame-
ril kakšni drugi boginji, mor-
da tisti, ki jo častijo revni
prebivalci severnih četrti
Washingtona ali pa otroci,
ki so ostali brez strehe nad
glavo v Iraku ali kje drugje
po svetu, ki še slišali niso za
muzej Nase! Lahko, da je
kdaj malemu Johnu rekel,
da Ptolemej ni imel prav, ko
je Zemljo postavil v center
vesolja, kot da bi kdo vedel,
kje je središče?
MOHOR HUDEJ
Še do 20. decembra imate časa za pošiljanje glasovnic
za izbor najbolj priljubljenega duhovnika na našem ob-
močju. Končni vrstni red bomo objavili v predbožični šte-
vilki Novega tednika.
1.	Marko Leva, Šmarje pri Jelšah (892)
2.	Janko Strašek, Dobrna (849)
3.	Milan Strmšek, Dramlje (677)
4.	Marko Šraml, Slivnica pri Celju (544)
5.	Rok Metličar, Sladka Gora (502)
6.	Jože Planinšek, sv. Jožef, Celje (443)
7.	Jože Horvat, Laško (366)
8.	Jože Kovačec, Polzela (293)
9.	Izidor - Deri Pečovnik, Berlin (226)
10. Vinko Čonč, sv. Duh Celje (191)
Nagrajenci so: Alojz Pogorevc, Zavrh 23, Dobrna; Ma-
rija Slapšak, Doblatina 3, Laško; Ivan Ferlež, Dvor 30 a,
Šmarje pri Jelšah. Prejeli bodo hišno darilo NT&RC, ki ga
dobijo na oglasnem oddelku naše hiše.
Št. 48 - 27. november 2003
INTERVJU
9
Smeh je najboljša
obramba
Pogovor z Danijelom Kociprom, ki pravi, da je predsednik Kluba študentov celjske regije (KŠCR).
! Danijel Kociper je štu-
dent ekonomije, preko štu-
dentskega servisa pa dela
pri zasebnem podjetju svo-
jega očeta. Vozi črn mega-
ne in služben BMW. Čas
ima večinoma le zvečer, saj
se do sedaj še nisva niko-
li dobila podnevi. Kociper,
ki naj bi bil odgovoren za
več kot 12 milijonov tolar-
jev izgube v Klubu študen-
tov Slovenska Bistrica
(KŠSB), seveda prav vse
zanika. Zanika z nasmeš-
kom ali bolje - s posme-
hom.
Razglašate se za predsed-
nika KŠCR-ja, kljub temu, da
niste vpisani v register na
upravni enoti (UE). Kako to?
Da nismo vpisani na UE so
krivi politični interesi, ker
eden izmed političnih svet-
nikov, Damir Ivančič, naspro-
tuje vpisu mene kot zakoni-
tega zastopnika, čeprav je bil
že na prvi stopnji zavrnjen.
Se je pa ponovno pritožil na
ministrstvo. Ivančiča dobro
poznamo, da je mestni svet-
nik Združene liste socialnih
demokratov.
Torej menite, da gre za po-
litično nasprotovanje?
Menim, da gre za politič-
no lobiranje študentske ob-
lasti, kajti marsikje se je že
zgodilo, da so želeli politič-.
ni podmladki priti do študent-
skih klubov, ki so organizi-
rani kot študentske lokalne
skupnosti in imajo tak sta-
tus ter zaradi tega dobivajo
tudi sredstva, kar pomeni, da
M se politične stranke s tem
okoriščale in dobile neka nak-
nadna sredstva.
Vendar, ali ni možno, da
'se Damirju Ivančiču zdijo
volitve, na katerih naj bi bili
vi izvoljeni, v resnici spor-
ne? Konec koncev na te vo-
litve študenti pisno niso bili
ipoklicani?
Po temeljnem aktu društva
pCR 20. člen opredeljuje, da
p za sklic volitev dovolj ob-
pva na oglasni deski, preko
ptere se člane obvešča, in-
pormira. Skupščina sama je
pila povsem legitimna, skli-
No jo je prejšnje vodstvo, ta-
N da bi morali oni zagovar-
pti skupščino, zakaj je bila
Fiutraj in zakaj niso razposlali
Rbil. Kljub temu je bila legi-
Nna in legalna, kajti vemo,
R sta si oba pojma dokaj po-
dobna. Trdno sem prepričan,
p sem legalno izvoljeni pred-
Nnik in da je moj mandat
^Čel teči od takrat, ko so me
P'udenti izvolili. Ne od takrat,
bo vpis.
Po pravni terminologiji
pojma legitimno in le-
dino različna. Legalno po-
po zakonu, legitimno
da ima človek večinsko
'^dporo. Za vas ni glaso-
^^•a niti približno polovi-
ca študentov, saj jih toliko
niti ni prišlo na volitve. Ka-
ko lahko potem trdite, da
ste legitimno izvoljeni pred^
sednik?
Jaz sem se poglobil v ta
izraza. V Slovarju slovenske-
ga knjižnega jezika pomeni
legalen zakonit, z zakonski-
mi normami osnovan, med-
tem ko legitimen pomeni os-
novan na določenih predpi-
sih, praven, drugi pomen pa
opredeljuje, da je v skladu z
normami in pravicami. Ko-
liko ljudi pride na skupšči-
no pa pomeni samo to, koli-
ko študentsko javnost zani-
ma študentska politika. Ker
pa naše ime blatijo, nam ško-
dujejo, se celjski študentje
zato manj zanimajo za štu-
dentsko oblast.
Očitno se res premalo za-
nimajo. Če bi se, bi se lahko
pozanimali glede vaše pre-
teklosti. Čudno je namreč,
da ste bili izvoljeni, glede na
to, da imate bolj klavrno zgo-
dovino v Klubu študentov
Slovenska Bistrica (KŠSB),
se vam ne zdi?
Klavrno? Kaj pa to pome-
ni? (smeh)
Boste do naslednjič pogle-
dali v slovar?
No, saj približno vem, sa-
mo ne bi rad interpretiral ne-
kaj, v kar nisem povsem pre-
pričan. Moje predsedovanje
v KŠSB-ju so bili moji štu-
dijski začetki. Kot dijak sem
tudi že nastopal v klubu, bil
tam izvoljen, delal sem za
dobrobit študentov. Mislim,
da sem dobro vodil klub, da
so bili zadovoljni z mano.
Kako bi lahko bili z va-
mi zadovoljni ob tem, da ste
KŠSB pustili v izgubah v
vrednosti 12,6 milijona to-
larjev?
Ne vem, od kod vam te šte-
vilke. To bom z mojim od-
vetnikom tudi pojasnil v Slo-
venski Bistrici. Res pa je, da
smo si v KŠSB-ju zadali ve-
lik projekt za premajhen
klub, zato so prišle zadolži-
tve, ampak mislim, da bi tu-
di morale biti že vse popla-
čane, sem pa prepričan, da
ni šlo za takšno izgubo. To
so lažne informacije.
To nam je povedal pred-
stavnik za odnose z jav-
nostmi v KŠSB-ju Luka Zor-
ko. Da bi rešili klub, ste na-
jeli kredit. Kje ste si izpo-
sodili denar?
Denar smo si izposodili pri
različnih društvih ...
Ali ni bilo to podjetje Gol-
dena? Tako namreč pravi-
jo v KŠSB-ju, saj jih to pod-
jetje terja za denar?
Ne, ni bilo podjetje Gol-
dena (nasmeh). Bil je Klub
študentov Kranj, bil je
KŠCR, bil je Radovljiški štu-
dentski klub ... Ne vem, od
kod bi imel klub obvezno-
sti do Goldene. Tega ne poz-
nam, možno pa je, saj že
eno leto nismo več v stiku,
ne vem, kako so do sedaj
delali. Pri omenjenem pod-
jetju si kot predstavnik
KŠSB-ja nisem sposodil de-
narja.
Naj povemo, da je podjet-
je Goldena med drugim tu-
di v lasti Aleka Gradišnika.
Kje stanujete?
Naj vam povem, da svoje-
ga bivališča ne bi rad ome-
njal v javnosti, ker sem imel
s tem nevšečnosti.
Glede na to, da na vse do-
pise napišete svoj naslov,
tako tajen že ne more biti.
Stanujete na istem naslovu,
kjer najdemo tudi podjetje
A&M Gradišnik, ki je v la-
sti Aleka Gradišnika. Na-
ključje?
To ne drži. Jaz ne živim na
istem naslovu, kjer je to pod-
jetje.
V telefonskem imeniku je
naslov isti.
Kolikor jaz vem, tam ni no-
benega podjetja.
Trdite, da je bil KŠCR-ju
nelegalno odvzet denar. Ko
se je v svetu Študentskih
klubov Slovenije (ŠKIS)
glasovalo o odvzemu sta-
tusa ŠOLS-a KŠCR-ju, ste
pooblastili Tomaža Godca,
ki je glasoval namesto vas,
da se klubu status odvza-
me. Pravno gledano je to
popolnoma isto, kot če bi
za odvzem statusa glaso-
vali vi.
Ne vem, kako je glasoval,
ker so bile volitve tajne.
Dejstvo je, da če vi nekoga
pooblastite, da bi glasoval
za vas, ste mu prepustili, kot
nekemu dobremu članu ali
osebi, da on odloči na pod-
lagi tistega, kar bo slišal. In
ker je bil pooblaščen za
skupščino, je glasoval na
podlagi tega, kar mu je bi-
lo predstavljeno. In tam so
bile lažnive izjave Ožbeja
Marca, ki je lagal svetnikom,
da se je predstavljal kot
predstavnik ŠOLS-a (na vo-
litvah KŠCR-ja, marca 2002,
ko Marca niso spustili na vo-
litve in je bil kasneje KŠCR-
ju odvzet status ŠOLS-a,
op.p.), kar pa ni res. Pred-
stavljal se je kot Zveza
ŠKIS, ki pa nima nobenega
pooblastila in nobene dru-
ge kot povezovalno vlogo.
Svetniki so glasovali po laž-
nivih izjavah. Glasovanje je
bilo nekorektno in nezako-
nito.
Vi ste bili v tistem času
član varnostnega sveta
ŠKIS-a. Vse te zadeve bi
lahko preverili. Zakaj niste
tega storili?
Varnostni svet se je sesta-
jal v zimskih mesecih. Takrat
je naš predsednik Martin Ko-
vačič urejeval neke osebne za-
deve in nas ni več povezoval
skupaj in nismo bili več de-
javni. Napaka pa je bila, da
temu ni nasprotoval moj
predhodnik Marko Romanič.
Naredil je veliko napako, da
je bil tiho.
Od kod KŠCR-ju toliko de-
narja, da lahko snemate vi-
deokasete, pošUjate material?
Ob tej priložnosti bi se rad
zahvalil dvema študentski-
ma kluboma, ki sta kmalu
po moji izvolitvi začela po-
magati, da bi dobili nezako-
nito odvzeta sredstva nazaj.
Od takrat, ko so nam odvze-
li status ŠOLS-a, smo namreč
bankrotiran klub.
Katera dva kluba sta to?
Teh dveh klubov ne morem
imenovati, zaradi zloglasnih
groženj Ožbeja Marca o od-
vzemu statusa ŠOLS-a.
Očitno vam gre Ožbej
Marc res na živce, saj bo-
ste januarja organizirali
Antiožbej žur. Tudi če bi se
celjski študentje strinjali z
vami in bi bili proti Ožbe-
ju, ali se vam ne zdi, da in-
telektualcev oz. vsaj bodo-
čih intelektualcev na tak
način ne boste privabili
(na vabilu ponujajo
"zastonj pijačo in hrano,
dobro muzko in še boljše
bejbe", op.p.)?
Ne gre tukaj za to, da bi
mi vabili kakršnekoli inte-
lektualce. Gre za to, da ob-
vestimo in osvestimo vse čla-
ne in bivše člane, kaj se nam
je zgodilo.
ŠPELA OSET
MESTNI SVET MESTNE OBČINE CELJE
RAZPISUJE
ZLATI, SREBRNI, BRONASTI IN
KRISTALNI GRB ZA LETO 2004
za uspehe In dosežke na kateremkoli področju dela
in življenja
Skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Celje (Ur.list
RS, štev. 9/95, 30/96, 71/97 in 93/99) podeljuje Mestni
svet Mestne občine Celje
ZLATI CELJSKI GRB
- za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe in
dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Mestne
občine Celje,
SREBRNI CELJSKI GRB
-	za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem ob-
dobju, pomembnih za razvoj Mestne občine Celje,
BRONASTI CELJSKI GRB
-	za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbudo
za nadaljnje ustvarjalno delo
in
KRISTALNI CELJSKI GRB
.-za odličen uspeh in perspektivnost celjskih diplomantov viso-
košolskega študija.
Pobude za podelitev vseh štirih celjskih grbov lahko podajo
posamezniki, skupine oseb, podjetja, zavodi, organizacije in
skupnosti ter društva.
Pobude za podelitev Zlatega, Srebrnega ali Bronaste-
ga celjskega grba morajo vsebovati:
O podatke o pobudniku;
O podatke o kandidatu;
O utemeljitev pobude in predložitev podrobnejšega opisa,
elaborata ali na drug ustrezen način predstavljen uspeh
ali dosežek, za katerega je predlagana podelitev grba;
O podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podobnimi
uspehi in dosežki, v kolikor je to možno;
O datum pobude.
Na razpis za Kristalni celjski grb se lahko prijavijo diplomanti, ki
so v letu 2003 zaključili visokošolski študij ter v celotnem študij-
skem obdobju dosegli poprečno oceno od 9.0 do 10.0.
K prijavi je potrebno priložiti:
O podatke o pobudniku;
O podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom
izobraževalne poti in dosežki na njej ter druge obštudij-
ske aktivnosti in dosežene uspehe);
O potrdilo o diplomi;
C> potrdilo o poprečni oceni v celotnem študijskem obdobju
vključno z diplomo (od 9.0 do 10.0);
C> potrdilo o stalnem bivališču v Mestni občini Celje; *
O naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o
pomenu, ki ga ima diplomsko delo za Celje;
O datum prijave.
Pobude sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve,
imenovanja, priznanja in nagrade Mestnega sveta Mestne
občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, do 20. ja-
nuarja 2004.
Mestni svet
Mestne občine Celje
Št. 48 - 27. november 2003
10
INFORMACIJE
Voščilnice
2004
Prvi dve voščilnici za našo akcijo
smo že prejeli
Za našo Z akcijo smo že
dobili prvi dve voščilnici, ki
nam jih je poslala Maja Me-
sarec iz Celja. Tako je zače-
la krog tistih, ki se bodo tudi
letos vključili v naš izbor, ki
je pod pokroviteljstvom ob-
čine Vojnik z županom Be-
nom Podergajsom in prvič ob
sodelovanju podjetja Prome-
tej Art & Hobby d.o.o. Celje.
To pomeni, da bodo najbolj-
ši dobili praktične nagrade,
ki jim bodo omogočile še bolj-
še delo pri izdelovanju ne sa-
mo voščilnic, ampak tudi
drugih izdelkov, kjer se po-
trebujejo kvaliteten risalni in
drugačen papir, svinčniki,
barvice in drugo.
Ob NT&RC, občini Vojnik
in Prometeju se bo tudi letos
in prihodnje leto v akcijo
vključila knjižnica v Vojni-
ku. Vodja, Marija Senica, je
povedala, da bo v knjižnici
na ogled razstava najlepših
in nagrajenih voščilnic 2003
od 19. decembra do sredine
januarja 2004. Razstavo si bo
možno ogledati v času delo-
vanja knjižnice: ob ponedelj-
kih in petkih od 13. do 18.
in ob torkih ter četrtkih od
10. do 14. ure. Nagrajene voš-
čilnice 2004 pa bodo razstav-
ljene po zaključni prireditvi,
ki bo v drugi polovici januarja
v Špesovem domu starejših
v Vojniku.
Voščilnice otrok, šolarjev,
dijakov in študentov, posa-
meznikov in družin bomo
sprejemali do konca decem-
bra, v prvi polovici januarja
pa bo vse prispele voščilnice
pregledala posebna komisi-
ja in izbrala najboljše, ki bodo
tudi nagrajene.
TONE VRABL
Št. 48 - 27. november 2003
REPORTAŽA
11
Borci! Vsi po vrsti!
Filipu ne uide noben glasbeni plagiat - Srčnost ljudi šteje največ
Mali Filip ni čisto običa-
jen deček. Tudi zakonca An-
dreja in Ervin Jagodič iz Laš-
kega nista vsakdanja star-
ca. Vsi skupaj so v šestih
letih (skupaj s slepo psič-
ke Mišo) že neštetokrat
okusili grenkobe življenja.
Zraven pa tudi radosti.
Zgodbo o Filipu že mar-
sikdo pozna. Prve štiri me-
sece življenja je preživel v
inkubatorju in hkrati dobil
vse, kar omenjajo kot nje-
gove hibe: slepoto, cerebral-
no paralizo, alergije... Vse
na prvi pogled in po prvih
ocenah strokovnjakov neoz-
dravljive bolezni in pomanj-
kljivosti, pa še dodali so mu
kakšno. »Nikoli ne bom po-
zabila dne izpred štirih let,
ko so mi v enem samem dne-
vu povedali, da je Filip gluh,
i nem ter da nikoli ne bo sho-
jdil,« se spominja Andreja.
Materi so takrat vzeli že zad-
nje upanje, da njen fantek
vseeno nekaj zna. »Ko je bil
star komaj leto dni, ko še
sploh ni nič govoril, tudi pre-
mikal se ni, je začel mrmrati
pesmico Marko skače. To je
bil prvi znak, da nas sliši,
razume. Tistega dne pa so
sama vzeli tudi to.«
A to ni bila prva preizkuš-
nja za starša. Prve bitke za
Filipa so se začele točno šest
let nazaj. Noseči Andreji je
v petem mesecu odtekla vo-
da. Če bi zakonca po prvo po-
moč zavila v celjsko porod-
nišnico, bi ji naredili splav,
zato sta se odpeljala v Ljub-
ljano. Tam je Andreja vztra-
jala, da ga dajo v inktibator,
saj bi ga sicer glede na težo
in starost »pustili« umreti. Pa
to še ni bilo vse... Pričakova-
li so, da malček, še posebej
ker je bil fantek (ti pa le red-
ko preživijo pri takšni staro-
sti), ne bo preživel do nasled-
njega dne. A Filip je bil že
takrat borec! Končno so mu
le namenili tubus, s katerim
je lažje zadihal. Hkrati pa so
Andreji in Ervinu zabičali, da
I mu ga bodo vzeli takoj, ko
bo na svet prišel nekdo, ki
bo bolj »upravičen« do nje-
ga...
Prvo upanje...
še veliko grenkih trenut-
kov v majhni družini bi lah-
ko našteli. Kot na primer ti-
stega izpred poldrugega le-
ta, ko je Andreja zbolela za
rakom na dojki... Vendar bor-
ci se ne dajo! Z močno voljo
in energijo se rešitve najde-
jo.
Lions Club Celje je na do-
brodelnem koncertu zbral
800 tisoč tolarjev, s katerimi
bodo Filipu pomagali pri
glasbenem usposabljanju in
rehabilitacijskih terapijah.
Odprli so poseben sklad, iz
katerega bodo Filipa finan-
cirali skozi daljše časovno
obdobje, sredstva nanj pa lah-
ko nakažete tudi vi. Števil-
ka transakcijskega računa,
odprtega pri Hranilnici Lon
je: 60000 - 00000 - 46922.
Andreja in Ervin sta reši-
tev za Filipa našla na zagrebški
polikliniki za fizikalno me-
dicino in rehabilitacijo pri
profesorici Mileni Stojčevič
Polovina in njenem sinu Sve-
tislavu. Skoraj leto dni ni bi-
lo napredka, potem pa je šlo
po korakih naprej. Najprej
kotaljenje, klečanje, pleza-
nje, sedenje in zdaj končno
stanje, ki bo morebiti že čez
leto dni privedlo do prvih ko-
rakov.
Še zadnje diagnoze izpred
štirih let so se podrle. Vmes je
Filip začel tudi govoriti, še bolj
pa peti in igrati na klavir. Na
pamet zna več kot tristo pe-
smic, najbolj pri srcu so mu
ljudske priredbe Vlada Kresli-
na. Komaj dan po dobrodel-
nem koncertu, Id ga je celjski
Lions Club minuli petek pri-
pravil zanj, in kjer je kot osred-
nji gost večera nastopil New
Swing Quartet, si je Filip že
prepeval tudi njihove skladbe.
Prstici, ici v
temi iščejo
melodijo
»z možem sva Filipu že od
nekdaj skušala dati vse, kar je
potreboval in si želel. Pa naj je
bila to majhna plišasta igračka
ali pa sintesajzer. Vendar je bi-
lo pri vsaki igrački pomembno,
da igra, govori, skratka, da se
sliši, drugače je bila nezanimi-
va,« je razložila Andreja.
Brez petja Filip ne zdrži dol-
go, ponoči celo sanja o glas-
bi. Zelo hitro pa tudi prepoz-
na, če je kakšen del skladbe,
pa naj bodo to zgolj trije to-
ni, »prekopiran« iz druge. Ve-
liko skladbic zna tudi zaigra-
ti. Pri tem mu že nekaj časa.
vsaj enkrat tedensko, poma-
ga glasbeni pedagog in sko-
rajda sosed Benjamin Gov-
že, ki ima pri poučevanju ne-
malokrat kar težko delo, saj
zna biti Filip zelo natančen
poslušalec. Tudi druge rad
glasbeno preverja: »Mami, ka-
teri inštrument je to?« In ko
ne dobi pravilnega odgovora,
se samo sladko nasmehne in
sam pove odgovor.
Neprecenljiv
občutek
Ob dobrodelnem koncer-
tu je družini Jagodič največ
pomenilo, da ljudje čutijo z
njimi. »Občutek, da so s ta-
bo, je neprecenljiv,« pravi
Andreja, »to pomeni celo več
kot denar, čeprav bo ta pri-
šel zelo prav takrat, ko bo Fi-
lip tik pred tem, da shodi in
bodo zato terapije pogostej-
še.«
Največ zaslug pri orga-
nizaciji koncerta sta ime-
la zakonca Majda in Mar-
jan Petan ter dobrodelno
društvo Lions Club Celje.
»To so srčni ljudje, ki res
čutijo s tabo, ki te obja-
mejo, ko ti je težko...« Ob
tem Andreja ni pozabila
tudi na ženski Lions Club
Celje Mozaik, ki je pred le-
ti z izdelovanjem voščilnic
zbiral denar za Filipov kla-
vir in Andrejino okreva-
nje.
Neprecenljiv občutek bo v
srcu ostal tudi tistim, ki so
se odzvali povabilu na kon-
cert in s tem finančno in du-
hovno podprli družino »bor-
cev« na poti do prvih kora-
kov.
ROZMARI PETEK
Foto: GREGOR KATIČ
Andreja, Ervin in Filip: »Neprecenljiv je občutek, da te ljudje podpirajo.«
Majda Petan je skladbo, posvečeno Filipu, zapela zelo občuteno.
Filip z »že preiskanim« darilom za rojstni dan.
Št. 48 - 27. november 2003
12
Ekorg vabi
Okoljski projekt Celje - mesto, v katerem želim živeti
v Mestni občini Celje da-
jejo okoljskim projektom
velik pomen, koliko in kaj
je bilo postorjenega, pa so
občani izvedeli te dni, ko
so na domove dobili brošu-
ro z naslovom Celje - me-
sto, v katerem želim živeti.
Zaščitni znak skrbi za oko-
lje je postal Ekorg, masko-
ta, ki jo je narisal celjski
umetnik Bori Zupančič.
Vendar brošura, ki so jo
pripravili v podjetju Fit-me-
dia in jo natisnili v 19 tisoč
izvodih, ni vse, kar so zdru-
žili »pod kapo« simpatične
maskote. Gre za široko za-
snovano akcijo obveščanja in
osveščanja o okoljskih pro-
jektih v Celju, želja pa je
predvsem v izmenjavanju in-
formacij z občani, kar naj bi
prispevalo k še boljšemu ob-
veščanju o okoljskih proble-
mih in dosežkih v mestu. V
brošuri so strnili informaci-
je o on^naženosti zraka, vo-
da, tal, naravnega okolja in
o hrupu. Posebej predstavlja-
jo tudi največje celjske okolj-
ske naložbe. V knjižici naj-
demo podatke o centralni či-
stilni napravi, o nameravani
gradnji Centra za ravnanje z
odpadki, o vsakoletnih okolj-
skih akcijah, pa tudi celovit
program varstva okolja v ob-
čini po načelih Agende 21.
Kot je povedala svetoval-
ka za okoljska vprašanja pri
Mestni občini Celje, Nina
Mašat, so pred nosilci ak-
cije nove naloge. Že v začet-
ku leta naj bi zaživel zeleni
telefon, ob katerem bodo,
zaenkrat dvakrat mesečno,
strokovnjaki odgovarjali ob-
čanom na vsa okoljska vpra-
šanja. Če odgovor ne bo mo-
žen takoj, ga bodo v tednu
dni pisno posredovali. V pri-
pravi je tudi zelena e-pošta,
kjer bodo okoljski strokov-
njaki odgovarjali občanom
na po elektronski pošti po-
sredovana vprašanja. Prav
kmalu naj bi v krajevnih
skupnostih in mestnih četr-
tih namestili tudi zelene
poštne nabiralnike, v kate-
rih bodo zbirali pisna vpra-
šanja in na njih odgovarja-
li. Zelo daleč je tudi že pro-
jekt zelenega televizijskega
kviza za mlade, ki naj bi za-
živel prihodnje leto, če bo-
do za izvedbo našli dovolj
denarja. Krona aktivnost pa
naj bi bil nacionalni strokov-
ni okoljski simpozij, z ude-
ležbo lokalnih in nacional-
nih okoljskih strokovnjakov.
BRST
Kako vidi Ekorga njegov avtor. Bori Zupančič? »Ekorg je zelo podoben
meni. Ima dolg nos in visoko čelo, tako kot jaz, videti je zelo pameten, kot
moja žena Miša, po kateri ima tudi očala, debel je kot moj oče, številko
čevljev ima 48 tako kot moj sin. Je pravi ekološki organizem, tako kot
moj pes Diksi, ki se je zadnjič podelal v Mišino delovno sobo.«
Neizkoriščena priložnost
Nova celjska okoljska akcija, ki sojo poime-
novali Ekorg - Celje, mesto v katerem želim
živeti, je široko zasnovana. Za akcijo obveš-
čanja in osveščanja o okoljskih projektih v Ce-
lju so si omislili tudi simpatično maskoto in jo
poimenovali Ekorg - okrajšavo za ekološki or-
ganizem. Prijazno domišljijsko bitje z dolgim
rilcem in ušesi, očali, zavaljenim trebuščkom
in ogromnimi stopali bi se utegnilo zelo hitro
prikupiti zlasti mladim. Toda? Prav na tej
točki je akcija, vsaj za zdaj, obstala.
In tu so že vprašanja! Ali ima ustvarjanje
maskot sploh kakšen smisel, če jih lahko vi-
dimo le v natisnjeni obliki na brošurah, kjer
nastopajo kot znak akcije? Pa je Ekorg bitje-
ce, ki bi ga marsikak otrok rad stisnil k sebi^
v obliki plišaste igračke. Ga gledal vsak dan^
na platnicah svojih zvezkov. Oblekel majč-
ko z njegovo podobo. Prebral kak ekološki
strip o njegovih dogodivščinah. In se, mimo-
grede, okoljsko še bolj osvestil.
Zakaj akcije s promocijo ekološke masko-
te niso zastavili bolj celostno? Dobili smo do-
bro znan odgovor - denarja za to še ni, a
razmišljamo ...In smo spet pri zgodbi, ko
smo znali reči A, za B in tudi za morebiten
skromen zaslužek, ki bi pripomogel k širje-
nju hvalevrednih okoljskih aktivnosti, pa za-
misli, energije in volje preprosto zmanjka.
BRST
Rotarijci pomagajo
člani celjskega Rotary
kluba so v soboto na svo-
jem dobrodelnem plesu v
Narodnem domu v dobro-
delne namene razdelil 2,87
milijona tolarjev. V času
med obema tradicionalnima
novembrskima plesoma pa
še milijon in pol tolarjev.
S tem so v sedmem letu svo-
jega obstoja celjski rotarijci
v dobrodelne namene razde-
lili največ pomoči doslej.
Svojim varovancem, članom
Društva za cerebralno para-
lizo Slovenije - Centru Son-
ček Celje, so podarili 2,15 mi-
lijona tolarjev, pri čemer so
rotarijci za Sonček sami zbra-
li 1,5 milijona tolarjev, 650
tisoč tolarjev pa je daroval
argentinski dobrotnik s Celj-
skega, Bogdan Šalej. Darilo
je namenjeno dodatni ureditvi
bivalne enote Centra Sonček
v Štorah.
Rotarijci tudi letos niso
pozabili na mlade in nadar-
jene študente. Tako so 72(1
tisoč tolarjev namenili za dve
enoletni pomoči po 360 tij
soč tolarjev, ki jih bodo izl
plačevali v mesečnih obroi
kih po 30 tisoč tolarjev. Poj
moč za svoj študij sta preje^
li Vita Medvešek, študentka
4. letnika Fakultete za druž
bene vede v Ljubljani, in ple
salka Maja Kalafatič za štuj
dij plesa v avstrijskem Salz
burgu.
Pravljična dežela bo
Obnova Knežjega dvorca v Celju, izvaja jo Remont, dobro napreduje. Mestna obči-
na Celje je najnujnejšim obnovitvenim delom letos namenila 88 milijonov tolarjev, še
23 jih je primaknilo ministrstvo za kulturo.
Zaradi obnove so se po mestu razširile govorice, da letos med božičnimi in novoletnimi
prazniki ne bo Pravljične dežele, ki je vsa leta domovala na dvorišču Knežjega dvorca. V
minulih letih se je Pravljična dežela s prikupnimi nastopi otrok, obiski decembrskih do-
brih mož in rajanji izjemno prikupila staršem in otrokom. Bomo torej letos Celjani ostali
brez Pravljične dežele? Pobudnica in duša tega projekta, Vladimira Skale pravi, da ne.
Program Pravljične dežele bodo predstavili prve dni decembra, postavili pa jo bodo na
Glavnem trgu.	BS, foto: G. KATIČ
Športni
park
dobiva
zunanjo
podobo
Dela v športnem parku
Golovec v Celju napredu-
jejo po načrtih. Te dni kon-
čujejo še zadnja opravila
pri gradnji novega krožiš-
ča, s katerega bo s sever-
ne vezne ceste dostop na
parkirišča ob novi dvora-
ni in stadionu.
H koncu gre tudi ureja-
nje približno tisoč parkirišč,
ki naj bi jih asfaltirali še ta
teden. Pričela pa se je tudi
gradnja tako imenovane
promenade, ki bo parkiriš-
ča povezala z obema šport-
nima objektoma in Merca-
torjevim centrom. Na ko-
munalni direkciji v Celju za-
gotavljajo, da bodo vsa de-
la pri gradnji komunalne
opreme športnega parka
končana še letos, le prib-
ližno 200 parkirišč na se-
vernem delu nove športne
dvorane bo do prihodnje-
ga leta ostalo v makadam-
ski izvedbi. Vsa dela bodo
stala okoli 300 milijonov
tolarjev.	BS
Bob leta
Slovenski dnevnik Večer je v soboto v Celju pričel vsa
koletno akcijo Bob leta, v kateri izbirajo najboljše v Ve
čeru objavljene izjave javnih oseb.
Ob izvirni animaciji najbolj znanih slovenskih uličnit
zabavljačev, ki slišijo na ime Ana Monroe (na sliki),
Celjanom predstavili izbor desetih izjav, med katerimi bo
mo Slovenci izbirali boba leta. Med letošnjimi finalisti
Vlado Kreslin, Polde Bibič, Zlatko Zaje, dr. Mladen Dolai
dr. Zlatko Dežman, Tomaž Domicelj, dr. Tine Stanovnil^
Borut Pahor, Borut Jarc in dr. Darja Zaviršek. Glasove bod'
zbirali do 20. decembra, boba leta pa bodo razglasili v za
četku januarja.	BS, foto: A:
Po ugotovitvah - rešitve
Velenjski inštitut za okoljske raziskave Erico pripravlja v Celju več delavnic H'
temo lokalnega programa varstva okolja.
Izsledki in ugotovitve iz teh delavnic naj bi pripeljali do boljših programov, podobn'
delavnice pa tudi do novih okoljskih projektov po načelih Agende 21. Delavnice se osredf
točajo na probleme prebivalstva in skrbi za človeka, zdravstva, športa in rekreacije, kult^'
re in izobraževanja. Ker so v minulih delavnicah osnovne probleme že opredelili, so v no^'
delavnici minuli torek vsem zainteresiranim predlagali cilje in strategije za njihovo urf
sničitev.	B'
St. 48 - 27. november 2003
13
Zlovešča antena
Z vsemi dovoljenji, a brez soglasja krajanov, jo na gasilskem domu na
Ostrožnem postavlja Mobitel
Enaindvajset krajanov
Ostrožnega, pretežno sta-
novalcev ob Ulici bratov
frecetov, je podpisalo peti-
cijo, s katero ostro naspro-
tujejo postavitvi Mobitelo-
ve bazne postaje na bliž-
njem gasilskem domu.
Pred dnevi so opazili ne-
, navadno živahno dejavnost ob
gasilskem domu in iz pogo-
vorov ugotovili, da želi Mo-
[bitel tam postaviti bazno po-
Istajo za mobilno telefonijo,
j Nič novega, bi zapisali ob
j tem, toda že dejstvo, da so
j se vsa opravila začela brez
vednosti okoHčanov in tudi
krajevne skupnosti, je bilo
dovolj, da je sosedom preki-
pelo. Zakaj prav v najbolj go-
sto naseljenem predelu Os-
trožnega, so se vprašali. In
zakaj, če so sevanja tako za-
nemarljiva, ne postavljajo
podobnih postaj na poslop-
jih šol, zdravstvenih domov,
I vrtcev ... Predvsem pa, jez-
ico ugotavljajo, zakaj mimo
^vednosti vseh sosedov in kra-
Ijevne skupnosti.
Z dovoljenji, a
brez soglasja
Po preverjanju smo ugoto-
jVili, da je bazna postaja v grad-
nji res Mobitelova. Zanjo so
10. oktobra pridobili grad-
beno dovoljenje, ki ga je iz-
dala Upravna enota Celje. Z
lastniki lokacije, gasilci z Os-
trožnega, so sklenili ustrez-
no pogodbo.
Vse lepo in prav, toda - po-
navlja se že večkrat videna
zgodba, v Mestni občini Ce-
lje so jo nazadnje doživeli na
Ljubečni. Kljub temu, da je
Zavod za izgradnjo in plani-
ranje, ki mora ob podobnih
projektih izdati lokacijsko in-
fcrmacijo, »v izogib sporom«
kot jasen pogoj za gradnjo na-
vedel tudi uskladitev intere-
sov v prostoru s KS Ostrožno
in krajani, tega nihče ni sto-
ril. Upravna enota je sicer
pridobila zahtevano presojo
vplivov na okolje oziroma na
bližnje stanovanjske objek-
te. A to je bilo tudi vse. Mo-
bitel je tako pridobil dovo-
ljenje za gradnjo na poslop-
ju, ki je le 16 metrov odda-
ljeno od najbližjih hiš.
Krajani so ogorčeni. Strah
jih je sevanj, čeprav vsa eks-
pertna poročila kažejo, da so
zanemarljivo majhna. Z Mo-
bitela so nam sporočili, da
še v fazi pridobivanja grad-
benega dovoljenja za gradnjo
baznih postaj pridobijo tudi
oceno sevalnih obremenitev.
»Po izgradnji, a pred vklo-
pom bazne postaje, opravi-
mo še dejanske meritve, po-
trebne za tehnični pregled,
ki ga izvršimo pred izdajo
uporabnega dovoljenja. Obo-
je, tako ocena kot tudi meri-
tve, mora biti pod mejo, ki
jo postavlja zakonodaja in je
na tem področju ostrejša od
tiste, ki velja v državah EU.
Sevalne obremenitve okolja
bodo tudi v primeru te baz-
ne postaje precej pod dovo-
ljenimi vrednostmi, kar je na-
čelo, ki ga Mobitel dosledno
upošteva pri postavitvi baz-
nih postaj,« so zapisali v od-
govoru na naša vprašanja.
So nas prodali
za 400
tisočakov?
Mar je v strnjenih stano-
vanjskih soseskah res mogo-
če početi vse mimo volje so-
sedov, najbolj prizadetih kra-
janov? Je res tako težko lju-
dem povedati, za kaj sploh
gre in kakšne bodo posledi-
ce?
Adolf Kamenšek, ki bo
v kratkem s svojega balko-
na dnevno strmel v zloveš-
čo anteno, in njegov prija-
telj in sosed Jožef Sedov-
šek, sta, skupaj z ostalimi
podpisniki peticije, ogorče-
na: »Ne Mobitel in še naj-
manj >naši< gasilci si tega ne
bi smeh privoščiti. Če jim
res tako primanjkuje denar-
ja, da so naše doslej odlič-
ne odnose prodali za 400 ti-
sočakov letno, bomo tudi
mi slabi sosedje. Gasilcev
ne bomo prav nič veseh, ko
bodo ob novem letu prišli
prodajat svoje koledarje. In
ko bodo imeli na dvorišču,
ki se spaja z našim, kakšno
od svojih prireditev, bomo
zahtevali tudi kakšno nado-
mestilo ali odškodnino,«
pravi Kamenšek.
Podpisniki peticije, naslo-
vili so jo na upravno enoto,
celjskega župana Bojana Šro-
ta, krajevno skupnost in ga-
silsko društvo, družno zah-
tevajo takojšnjo ustavitev
del, ogled lokacije in prese-
litev postaje tako, da ne bi
bila prav sredi najbolj nase-
ljenega območja Ostrožne-
ga. A zdi se, da kot že v toli-
ko podobnih primerih, brž-
kone bijejo že v naprej iz-
gubljeno bitko.
BRANKO STAMEJČIČ
Adolf Kamenšek in Jožef Sedovšek lahko z balkona svojih hiš skoraj z roko dosežeta streho gasilskega doma
na Ostrožnem, kjer bo že v kratkem stala antena nove Mobitelove bazne postaje za mobilno telefonijo.
V SPOMIN
Milan Žuntar
Na zadnjo pot smo pos-
premili našega dragega
primarija Milana Žuntar-
ja, predstojnika Urološke-
ga oddelka Splošne
bolnišnice Celje, odlične-
ga zdravnika, pravega so-
delavca in kolega, neu-
trudnega učitelja, zveste-
ga strokovnega sodelavca
in funkcionarja Rdečega
križa - z eno besedo Člo-
veka z veliko začetnico.
Urološki oddelek je vo-
dil skoraj tri desetletja. Bil
je glavni pobudnik za nje-
govo strokovno osamosvo-
jitev. V slovenskem prosto-
ru in širše je oral ledino
pri soustvarjanju urološke
stroke ter sodeloval pri or-
ganiziranju in vodenju
urologije in urološke dejav-
nosti nasploh.
Znal je izbrati sodelav-
ce in s potrpežljivostjo pre-
našati naše začetniške sla-
bosti ter nam stal ob stra-
ni v vsakem trenutku ter
prevzemal odgovornost za
delo, ki je že po naravi tim-
sko. Zdravnike urologe je
učil stroke, sodelovanja in
dobrih odnosov, kar se je
odražalo v celotnem kolek-
tivu. Znal je opozoriti tudi
na naše napake in to brez
zamere, pomagal je pri
vseh težavah.
Imel je enak odnos do
vseh zaposlenih: tako
zdravnikov, medicinskih
sester, administratork,
strežnic ter ostalih, zato
smo ga vsi cenili in spošto-
vali. Pomagal je pri reše-
vanju stanovanjskih prob-
lemov, pri zaposlovanju
partnerjev ter znal zasta-
viti besedo pri vplivnih lju-
deh, ki so lahko pomagali.
Imel je širok krog prija-
teljev, v družbi je bil pri-
ljubljen. Vedno je znal po-
vezati strokovno delo z dru-
žabnimi dogodki in urološ-
ki oddelek velikokrat po-
peljal na razna srečanja.
Urološko stroko je v celj-
ski bolnišnici dvignil na vi-
soko raven, uvajal številne
metode operacij in jih po-
tem pomagal osvojiti tudi
sodelavcem. Bilje eden naj-
vidnejših slovenskih urolo-
gov, poznan po vsej bivši Ju-
goslaviji in tudi širše.
Bolnikom je predstavljal
pravega angela varuha, v
njem so videli rešitev za vse
težave, ki so jih prinesli v
ambulanto. Posvečal se jim
je z ljubeznijo do sočlove-
ka in ljubeznijo do svoje-
ga poklica. Ničkoliko dni
in noči je prebil v bolni-
šnici, večkrat tudi nepre-
trgoma. Koliko prostih ur
in dni dopusta je poklonil
na oltar službe za člove-
ka!
Zavedal seje svoje bolez-
ni, a kljub temu je s pred-
nostjo opravljal delo zdrav-
nika praktično do konca.
Tudi druge je vzpodbujal
in načrtoval, kaj vse je po-
trebno na urologiji izbolj-
šati.
Za njim ostaja nenado-
mestljiva praznina, a vzgo-
jil je lepo število sodelav-
cev, ki bomo opravljali de-
lo naprej, da bolniki ne bo-
do prikrajšani.
Ene njegovih zadnjih be-
sed so bile: »Dajte se razu-
meti med sabo in vse teža-
ve boste lahko premagali!«
Sodelavci Urološke-
ga oddelka
Pripravljeni na prevzem oblasti
Celjska LDS si za cilj prihodnjih lokalnih volitvah zastavlja župansko mesto
Celjski mestni odbor LDS
konec minulega tedna
Opravil volilni zbor, na ka-
terem so izvolili novega
predsednika mestnega od-
bora ter glavnino organov
■najmočnejše celjske politič-
ie stranke.
Zbor, ki so ga opravili za
l^prtimi vrati, je bil zanimiv
Iglasti zaradi poskusa Vladi-
"lire Skale, da bi, po umiku
ll^andidature dr. Ivana Erže-
•»a, na svojo stran pritegnila
Pečino tistih članov, ki z zad-
■^jim nastopom stranke na
^olitvah niso zadovoljni, ki
i'h moti, da so v mestnem sve-
v opoziciji in ki so si po
Ilirih letih predsednikovanja
ženeta Podlesnika zaželeli
^stranki novega vetra in bolj
Odločnega nastopa stranke v
"testnem svetu.
Volitve je sicer z 78 glaso-
vi gladko dobil Zdene Pod-
lesnik, a Skaletova je s svo-
jim programom kljub vsemu
prepričala preostahh 55 vo-
livcev in dokazala, da vse
članstvo nad Podlesnikovim
vodenjem vendarle ni navdu-
šeno.
V torek je LDS na novinar-
ski konferenci razkrila tudi
svoje načrte za prihodnje rav-
nanje. V ospredje so posta-
vili krepitev stranke in izo-
braževanje članstva, zlasti v
povezavi z bližnjimi volitva-
mi v evropski parlament in
nastopom na državnozbor-
skih volitvah. Cilj je jasen -
povečati število članov, ve-
čati vpliv delovanja v mest-
nih četrtih in krajevnih skup-
nostih in na državnih volitvah
pridobiti vsaj dva poslanska
sedeža. Jasno pa so oprede-
lili tudi cilje za prihodnje lo-
kalne volitve, na katerih od-
krito ciljajo na županski stol-
ček in vsaj tolikšen odstotek
dobljenih glasov volivcev kot
pri minulih, ko so v mestnem
svetu dobili 10 sedežev.
Ko bodo 11. decembra na
dodatnih volitvah popolnih
vse organe stranke (izbirali
bodo med dvema kandidato-
ma za še eno podpredsedniš-
ko mesto - Igorjem Topole-
tom in Igorjem Gobcem), bo-
do dokončno oblikovali tu-
di progam dela. V njem je na
prvem mestu izdelava stra-
tegije za uspeh na volitvah in
pa izdelava dolgoročnega
razvojnega programa Celja.
BRST
Zdene Podlesnik je komentiral tudi dogodke v občinskem
podjetju Nepremičnine, kjer ima LDS dva člana. »Stranka v
celoti podpira njuno dejavnost v nadzornem svetu družbe
in delo nadzornega sveta v celoti, vsaj kar zadeva sprejete
odločitve na osnovi pripravljenih gradiv. Je pa trditev žu-
pana Šrota, da na poslovanje obeh družb ni imel nobenega
vpliva, milo rečeno, iz trte izvita,« je dejal Podlesnik. Dose-
danjih ugotovitev preiskave ni hotel komentirati, je pa ob-
ljubil, da bo nadzorni svet, ki mu predseduje član LDS Mar-
jan Krajnc, sklical novinarsko konferenco takoj potem, ko
bodo znani izsledki preiskave.
Odprta vrata na Golovcu
v Centru za varstvo in delo Golovec so včeraj pripravi-
li dan odprtih vrat.
Obiskovalci so si lahko med deveto in dvanajsto ter pet-
najsto in sedemnajsto uro ogledali njihovo delo in izdelke
ter se seznanili z načinom življenja v centru, z željami varo-
vancev in načrti za prihodnost.
Center je namenjen lažje in zmerno prizadetim odraslim,
ki v okviru različnih delavnic (lesna, šiviljska, slikanje na
svilo...) ustvarjajo zanimive izdelke. Ti so tudi postavljeni
na razstavi v enoti Ročna dela na Lavi v Celju. Obiskovalci
so lahko včeraj poleg matične enote na Golovcu obiskali še
vse ostale v Celju. V Centru so namreč poskrbeli tudi za
prevoze na posamezne enote in nazaj.	BA
Otroci v vojašnici
Minulo soboto je bataljon celjske vojašnice gostil med-
narodno društvo Otroci otrokom iz Celja, ki ga vodi Niko
Ignjatič in se jim predstavil z mobilno vojaško tehniko.
. Otroci so si ogledali film o delovanja poklicnega vojaka
Slovenske vojske in na to temo so potem nastajala likovna
dela. Vsa nastala dela bodo razstavili in bodo na ogled na
generalštabu Slovenske vojske v Ljubljani. Vsak otrok, ude-
leženec srečanja, je ob slovesu dobil za spomin priznanje in
darilo Slovenske vojske.
St. 48 - 27. november 2003
14
^ _ V SPOMIN
Mag. Vlado Gorišek
v Žalcu smo se 11. no-
vembra poslovili od Vlada
Goriška. Spoštovali smo ga
in ohranili ga bomo v traj-
nem in lepem spominu kot
človeka, strokovnjaka in
politika. V vseh treh vlogah
je živel med nami in pu-
stil neizbrisen pečat v živ-
ljenju in delu v Občini Ža-
lec, Savinjski dolini in šir-
še.
Rodil se je v Brezovniku
pri Grižah v kmečki, a ze-
lo napredni in nacional-
no zavedni družini, kjer si
je zgodaj izoblikoval kriti-
čen odnos do družbenih raz-
mer. Kljub mladosti je ak-
tivno sodeloval s partiza-
ni in po vojni so bile vred-
note narodnoosvobodilne-
ga boja zanj svetinja. Zato
seje ostro in odločno zoper-
stavljal poskusom zmanj-
ševanja pomena NOB in
partizanstva, saj je bil ta
čas zanj biser v slovenski
zgodovini.
Kot človek, kije bil z du-
šo in telesom zapisan zem-
lji, se je šolal na Srednji
kmetijski šoli v Šentjurju,
ob delu je diplomiral na
agronomiji in kasneje stro-
kovnost na področju kme-
tijstva potrdil še z magiste-
rijem. Skupaj s predhodniki
in sodelavci so zgradili ze-
lo močan in raznolik si-
stem Hmezad, na katere-
ga so bili lahko zelo pono-
sni. Gospodarske in poli-
tične spremembe so ga ka-
sneje spremenile do nepre-
poznavnosti in Vlado Go-
rišek kot upokojenec neka-
terih sprememb in napač-
nih odločitev ni mogel ni-
koli razumeti in sprejeti.
Le zaradi bolezni in let ni
aktivno posegel v dogaja-
nja, saj je bil sicer poznan
po svoji življenjski odločno-
sti. predanosti delu. izkuš-
njah in tudi velikem poli-
tičnem vplivu.
Tako široko kot je bilo
njegovo razmišljanje in de-
lo, je bil tudi krog sodelav-
cev, prijateljev in znancev
iz gospodarstva, negospo-
darstva, bančništva in med
politiki. Sam je kot politik
začel v občinskem sindikal-
nem svetu, bil en mandat
sekretar občinskega komi-
teja ZKS. njegovo najbolj
plodno obdobje življenja pa
je čas. ko je bil predsednik
Skupščine Občine Žalec.
Takrat je bil pravi razcvet
Občine Žalec in Savinjske
doline; z mnogimi prido-
bitvami komunalne, gos-
podarske in negospodarske
infrastrukture. Zaradi nje-
govega širokega obzorja so
bili vzpostavljeni izredno
dobri odnosi z ljudmi in
mesti v drugih republikah
takratne Jugoslavije in pri
tem ni šlo le za »bratstvo
in enotnost«, ampak za kul-
turno. športno in predvsem
gospodarsko sodelovanje.
Za svoje delo je Vlado Go-
rišek prejel vrsto priznanj,
diplom, zahval in štiri dr-
žavna odlikovanja, tudi
Zlati grb Občine Žalec.
Ohranili ga bomo v traj-
nem in lepem spominu.
Občina Žalec
Kmetijam v pomoč
Kmetijsko svetovalna
služba pri žalski izpostavi
KGZ Slovenije bo pozimi
pripravila različne tečaje in
predavanja, namenjena
zlasti kmečkim družinam.
Med drugim bodo priprav-
ljali tečaje oziroma predava-
nja o reji krav dojilj in pre-
hrani krav molznic, o ukre-
pih za obnovo travnikov in pa-
šnikov, uvajanju sistema mleč-
nih kvot, ekološki pridelavi
mleka, zgodnjem upokojeva-
nju kmetov... Na ravni regije
bodo tečaji za nosilce turistič-
nih kmetij ter tečaj peke kru-
ha in predelave mesa kot do-
polnilne dejavnosti.
V tem času bodo vrsto te-
čajev pripravile tudi članice
društev podeželskih žena v
Spodnji Savinjski dohni.
Društvo, ki povezuje ženske
v žalski občini, je že v sobo-
to na Vebrovi kmetiji v Gali-
ciji pripravilo tečaj peke
prazničnih piškotov in kola-
čev. Tečaj je vodila Romana
Gričnik. Članice Društva po-
deželskih žena Trnava-Go-
milsko so se pod vodstvom
Marije Košmrlj lotile izdela-
ve tort, v petek pa bodo pri-
pravile še tečaj o izdelavi ad-
ventnih venčkov.	TT
Na Vebrovi kmetiji so se tečajnice lotile peke božičnega peciva.
Libojski gledališčniki med sobotno premiero
Glavni dobitelc v Libojaii
v dvorani Kulturnega društva v Libojah je domača dramska skupina v soboto pre-
mierno uprizorila komedijo Frana Lipaha Glavni dobitek.
Libojska gledališka skupina se je pod režijskim vodstvom Janje Ramšak na premiero
pripravljala štiri mesece. V komediji, ki govori o glavnem dobitku, ki postavi na glavo
življenje v družini, nastopajo David Sopotnik, Tanja Hrvatin, Jure Ramšak, Anka, Andrej
in Klavdija Frece, Andreja Špajzer, Marjan Vrenko, Zlatko Flajs in Martina Maček. TT
Z OBČINSKIH SVETOV
Letos večjr
prihodnje leto
manj
BRASLOVČE - Svetniki so
že drugič sprejemali rebalans
letošnjega proračuna, saj je
bila na osnovi sklepa vlade
spremenjena dinamika sofi-
nanciranja dozidave vrtca in
šole. Tako bo letos braslovš-
ki proračun »težji« za slabih
13 milijonov tolarjev, za to-
liko pa se bo zmanjšalo sofi-
nanciranje v prihodnjem le-
tu. Svetniki so pri nekaj po-
stavkah spreminjali načrto-
vane odhodke ter se na pred-
log skupine svetnikov odlo-
čili, da bodo za obnovo ga-
silskega doma PGD Parižlje-
Topovlje iz rezervnega skla-
da namenili 600 tisoč tolar-
jev, za novoustanovljeni Kra-
jevni odbor Parižlje-Topov-
Ije pa bodo ločena sredstva
načrtovali v prihodnjem pro-
računu.
Omejeno
število nagrad
BRASLOVČE - Po sklepu
svetnikov bodo poslej med
občinskimi nagradami vsako
leto podelili le eno zlato, dve
srebrni in tri bronaste plake-
te, šest častnih znakov in en
naziv častni občan občine Bra-
slovče.
Vzorna Občina
Žalec
ŽALEC - Državni revizor-
ji v postopku notranjega re-
vidiranja poslovanja Občine
Žalec niso ugotovili nepra-
vilnosti in nezakonitosti. Re-
vizijsko poročilo je zelo
ugodno, saj so revizorji ugo-
tovili zakonito in pravilno po-
slovanje, kar ni ravno vsak-
danja praksa v slovenskih ob-
činah. Revizijsko poročilo
bodo svetniki obravnavali tu-
di na današnji seji.
Rebalans za
šoli
POLZELA - Zaradi spre-
memb pri odhodkih so v re-
balansu proračuna svetniki
prerazporedili skoraj 21 mi-
lijonov tolarjev. Večino de-
narja so namenili za projekt-
no dokumentacijo za grad-
njo šole v Andražu, skoraj 3
milijone tolarjev pa za ogre-
vanje v Osnovni šoli Polze-
la.
Vojni dolg
POLZELA - Svetniki so
sprejeli pobudo podžupana
Stanka Novaka, da na mestu,
kjer je 19. marca 1944 v se-
streljenem bombniku umrlo
osem ameriških vojakov, po-
stavijo primerno spominsko
obeležje.	^^ ^g
IMozailc dveh avtoric
V Kulturnem domu na Polzeli so v organizaciji Li-
kovne sekcije KUD Polzela odprli razstavo del svojih
članic, Savine Vybihal in Kristine Kočevar.
Avtorici sta na razstavi združili različna stila osebnega
ustvarjanja; preplet olj, akrilov in pastelov pa je ustvaril
lep mozaik, ki odslikava tako resnični kot pravljični svet.
Odprtje razstave so polepšali člani vokalne skupine Can-
temus pod vodstvom Matjaža Kača, dela obeh avtoric pa
bodo na ogled do konca meseca.	TT
NA
KRATKO
Veteranom v
čast
BRASLOVČE - V Gasilski
zvezi Žalec so veterankam
in veteranom, skupno jih je
300 med 3.200 člani zve-
ze, spet izkazali posebno
čast in pozornost. Srečanja
v Braslovčah se je udeleži-
la polovica veterank in ve-
teranov, ki so jih pozdravi-
li braslovški podžupan Bog-
dan Trop, predsednik in
podpredsednik GZ Žalec
Franci Skok in Dušan Pun-
gartnik ter Franci Naraks v
imenu GZ Slovenije. Plakete
veteran so prfejeli Ivan Ant-
loga in Franc Bračko iz PGD
Ložnica, Miljana Avsec, Šte-
fanija Urh in Anton Mlina-
rič iz PGD Kasaze-Liboje,
Stanko Drolc iz Ločice, Ivan
Zupančič iz Lok in Fric
Sram iz Trnave.
Delo
najlepšega
kraja
VRBJE - Krajevni praznik
so zaključili s slavnostno se-
jo, na kateri je predsednik
sveta KS Dušan Pungartnik
poudaril, da so Vrbje med
najbolj urejenimi KS v žal-
ski občini, a so tudi letos
opravili veliko dela. Med
drugim so zavarovali ribnik,
kjer so uredili cesto in manj-
ši otok, Vrbje pa so slavile v
žalski akciji v kategoriji naj-
lepših krajev. Delo društev
so predstavili posamezni
predsedniki, ob tem pa iz-
postavili uspeh upokojenk,
ki so državne prvakinje v stre
Ijanju z zračno puško. Na seji
so Jožetu Mehu podelili pla-
keto, Ernestu Lužarju priz-
nanje KS, kulturni program
pa so obogatile učenke žal-
ske glasbene šole.
Starejši na
srečanju
REČICA OB SAVINJI-Ne
deljska sveta maša, ki jo je
daroval monsignor Jože Vra-
tanar, je bila uvod v sreča-
nje starejših krajanov, ki jih
je pogostila rečiška KS. Šte
vilne zbrane sta pozdravila
predsednik sveta KS Peter
Kolenc in mozirski župan
Ivo Suhoveršnik, kulturni
program pa so pripravili šo-
larji. Posebej so počastili
najstarejša krajana na sreča-
nju, Jožico Vratanar iz Niz-
ke in Maksa Žunterja z Zgor-
njih Pobrežij, ki so ju obda-
rili s šopkom.
O koristni
umetnosti
MOZIRJE - V galeriji je na
ogled razstava del večih uvei
Ijavljenih slikarjev, ki so so*
delovali na letošnjem extem:
poru Mozirski gaj. Odprtj«
razstave so v soboto združili
z okroglo mizo, na kateri sO
udeleženci pod vodstvom do\
centa Jožefa Muhoviča raZ'
pravljali na temo Ali je umet-
nost koristna?
TT, U5
St. 48 - 27. november 2003
15
Radecani pred stečajem?
Občina nima denarja za dolg do Savskih elektrarn - Zaradi obresti bo dolg z 52 milijonov v letu 1996 v dobrem
desetletju zrasel na pol milijarde tolarjev
Se lahko zgodi, da bo šla
Občina Radeče v stečaj? To
sicer ne, a finančni položaj,
v katerem se je znašla in v
katerem, kot kaže, bo še lep
čas, je vse prej kot zavida-
nja vreden. Zaradi neupra-
vičenega zaračunavanja
nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča je bi-
la občina leta 1996 Savskim
elektrarnam (SE) dolžna 52
niilijonov tolarjev. Do da-
nes se je dolg zaradi obre-
sti zvišal na 178 milijonov,
v začetku prihodnjega leta
bo znašal že preko 200 mi-
lijonov tolarjev. »Za popla-
čilo dolga bi morala obči-
na odšteti polovico letnega
proračuna, kar pa seveda
ne gre,« meni župan Franc
Lipoglavšek.
»Občina tega preprosto ne
more odplačati, zato bo dolg
nenehno rasel in ne znam po-
vedati, kje naj bi se zadeva
ustavila. Obstaja nevarnost,
da SE mine potrpežljivost in
zahtevajo izvršbo,« je obupan
prvi mož Radeč, a se obenem
tolaži: »K sreči je v predpi-
sih davčne uprave obveza, da
z občino ureja likvidnostno
situacijo. Ne morejo nam kar
zapreti računa, kajti to bi po-
menilo prekinitev vseh po-
slov, zaprtje šole, vrtca,
zdravstvenih ustanov...«
Občina je SE lani sicer vr-
nila 29 milijonov tolarjev
dolga, a je denar zasegla davč-
na uprava iz naslova nado-
mestila uporabe stavbnega
zemljišča za pravne osebe,
razlaga Lipoglavšek. Dejstvo
pa je, da se občina brez po-
moči države ne bo mogla
znebiti dolga.
Neupravičena
do denarja
Težave so se začele leta
1993, ko je bila zgrajena HE
Vrhovo. Ljudje so bih pre-
pričani, da ne bo prinesla nič
dobrega za občino. Ker je to
prva elektrarna na Spodnji
Savi, ustavi največje odpad-
ke in svinjarijo, vse kar pri-
nese reka, pripoveduje Lipo-
glavšek. »Popolnoma logič-
no je, da bi morale SE obči-
ni zaradi posega v prostor pla-
čevati koncesnino. A je osern
let ostajalo zgolj pri oblju-
bah.«
Vlada RS je leta 1994 si-
cer sprejela uredbo o kon-
cesiji za HE Vrhovo, a ta ni
nikoli zaživela. Radeški svet-
niki so zato leta 1996 spre-
jeli odlok o plačilu nadome-
stila za uporabo stavbnega
zemljišča, vendar so SE me-
nile, da je obvezno plačeva-
ti nadomestilo le za uprav-
no stavbo in dovozno cesto,
ne pa tudi za novo, 11-kilo-
metrsko rečno strugo. Na
občini so vztrajali, da je stru-
ga umetno zgrajena, zato je
gradbeni objekt, za katere-
ga so SE dolžne plačevati
nadomestilo. Zadeva je pri-
stala na sodišču, ki je na pr-
vi in drugi stopnji razsodilo
v prid Radečanov, leta 1997
pa je ustavno sodišče razso-
dilo, da nova struga ni grad-
beni objekt in radeški obči-
ni takrat naložilo vračilo 52
milijonov tolarjev.
Šele lani je bila sklenje-
na koncesijska pogodba, po
kateri so SE dolžne Občini
Radeče letno nakazati nekaj
več kot 25 milijonov tolar-
jev. Toda k podpisu pogod-
be so 8. julija v HE Vrhovo
»pozabili« povabiti radeške-
ga župana Franca Lipoglavš-
ka. »Povabljeni so bili žu-
pani Brežic, Sevnice in Krš-
kega, jaz pa za podpis sploh
nisem vedel. Takšne zade-
ve nehote še bolj zaostrijo
odnose,« je razočaran. Mo-
ti ga tudi, ker prejemajo Ra-
deče koncesnino le v višini
7 odstotkov proizvedene
električne energije, za Bo-
štanj pa znaša 10 odstotkov,
čeprav: »Jasno je, da smo
Radečani veliko bolj priza-
deti zaradi obratovanja
elektrarne kot Boštanjci«.
Zadolženi za
pol stoletja
naprej
Nestrinjanj in razočaranj
je še veliko. Župan Lipoglav-
šek je razočaran nad državo,
ki po njegovem ne izpolnju-
je svojih obljub. Poudarja, da
so negativni vplivi na okolje
vse, kar so Radeče dobile od
HE Vrhovo.
Ravno tako se mu ne zdi
najboljša rešitev, da naj bi
Radečani dolg odplačali v
prihodnjih 50 letih tako, da
bi SE v tem obdobju plače-
vale manj koncesnine. Pred-
log je trenutno še v obrav-
navi in tudi, ko bo sprejet,
dolg ne bo nikoli poravnan,
če davčna uprava ne bo ne-
hala zaračunavati zamudnih
obresti. Te so letos 17-od-
stotne, bile pa so tudi že višje,
razlaga Lipoglavšek: »S kon-
cesnino ne bomo pokrili ni-
ti obresti, ki znašajo letno
približno 35 milijonov to-
larjev.«
Čeprav župan nad predla-
gano rešitvijo ni najbolj nav-
dušen, boljše rešitve ne vi-
di. Upa le, da bo občina do-
bila tožbo, ki jo je proti dr-
žavi zaradi izpadle konce-
snine (Radečani naj bi jo pre-
jemali po državni uredbi iz
leta 1994) vložila letos. Izra-
čun izpadlih plačil znaša oko-
li 460 milijonov tolarjev, ob-
čina pa toži državo za prib-
ližno 200 milijonov tolarjev.
Dobljena tožba bi pomeni-
la poravnanje dolga, nikakor
pa ne bi izbrisala posledic,
ki jih je radeška občina utr-
pela zaradi izpadle konce-
snine v letih od 1994 do
2002.
Shujšana
občina
»To se pozna tudi v občin-
skem proračunu. V osmih le-
tih so nas praktično izčrpa-
li. Z denarjem bi lahko zgra-
dih kakšno cesto, uredili ka-
nalizacijo. Čistilne naprave
ne moremo dokončati, vse
že propada,« ves iz sebe raz-
laga Lipoglavšek: »Občina je
podhranjena. Če nekomu, ki
je navajen hrane trikrat na
dan, daš jesti le dvakrat, zač-
ne hujšati. In podobno je z
nami. Prepričan sem, da je
izpadlo koncesnino vseh
osem let nekdo pobiral. Ob-
čina Radeče pa se je obrisa-
la pod nosom ...«
Franc Lipoglavšek iz nasta-
lega položaja ne vidi rešitve:
»Ker smo majhni in nemoč-
ni, nas bodo spet pritisnili ob
steno.« Zaveda se, da je naj-
večja napaka, ki jo je nare-
dila občina to, da je predol-
go omahovala in se pustila
vleči za nos. »Ko nam je so-
dišče naložilo kazen, bi se
morali takoj pritožiti, ker dr-
žava ni uresničila uredbe o
koncesnini,« še pripomni ra-
deški župan, upajoč, da se bo-
do stvari vendarle obrnile na
bolje.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Sporna rečna struga, zaradi katere je radeška občina Savskim elektrarnam dolžna skoraj 200 milijonov
tolarjev.
Pri podpisu koncesijske pogodbe so lani julija pozabiti na radeškega
župana Franca Lipoglavška.
KOMENTIRAMO
Izigrani Radečani?
Zgodba o sporu med radeš-
ko občino in Savskimi elek-
trarnami se vleče kot jara ka-
ča in nič ne kaže, da bo kma-
lu končana. Država seje na-
mreč kot klop prisesala na
prsi občine, kot kaže pa ji bo
kri pila vsaj še naslednjega
pol stoletja, dokler bo obči-
na plačevala dolg za svojo ne-
pokorščino.
Začelo se je v devetdesetih,
ko Radečani osem let niso pre-
jemali koncesnine od SE, za
katero je bila sicer leta 1994
sprejeta uredba, a ni nikoli
zaživela. Denar je šel mimo
občine, očitno v nek drug žep.
V čigav, se me ve«. Toda dejs-
tvo, da je bila država takrat
lOO-odstotni lastnik SE, po-
ve dovolj.
Ko je občina hotela dobiti
»izgubljena« sredstva od SE
na drug način, z meupravi-
čenim« zaračunavanjem na-
domestila za uporabo stavb-
nega zemljišča, jo je po pr-
stih zopet udarila država, us-
tavno sodišče pa ji je naloži-
jo vračilo 52 milijonov tolar-
jev. Radeče so se poražene
nmaknile in nemočno gleda-
je, kako dolg zaradi zamud-
nih obresti vztrajno raste,
^ar 35 milijonov tolarjev
obresti na leto ni mačji ka-
pelj, toda tudi davkarija mo-
od česa živeti, mar ne?!
Res pa je, da si v tem prime-
ru reže kar debel kos poga-
če.
Leta 2002, ko je bila konč-
no sklenjena koncesijska po-
godba za Spodnjo Savo, so k
podpisu čisto slučajno poza-
bili povabiti radeškega žu-
pana Franca Lipoglavška.
Nanj oziroma na občino pa
niso pozabili, ko je bilo tre-
ba obračunati zamudne
obresti za dolg. Še dobro, da
je bil v tem času popis prebi-
valstva, ki je pokazal, da Ra-
deče še vedno obstajajo, kaj-
ti sicer bi najverjetneje zopet
padli skozi rešeto, vsaj kar
se prejemanja koncesnine ti-
če. Zdaj, hvala bogu, dobijo
vsaj tistih sedem odstotkov od
proizvedene električne ener-
gije. Glede na to, da je Vrho-
vo prva elektrarna na Spod-
nji Savi in ustavi največja svi-
njarija, ki jo prinese reka, bi
po županovem morali dobi-
ti vsaj deset odstotkov, tako
kot na primer Boštanj. A nič
ne de. Radečani so bogatej-
ši, kot si mislijo. Med spre-
hodom po obrežju Save si lah-
ko ob vsem »bogastvu«, ki ga
naplavi reka, mimogrede
najdejo kaj koristnega in upo-
rabnega zase ... in lahko so
veseli, da jim država ne za-
računa še tega ...
BOJANA AVGUŠTINČIČ
V Treh lilijah za Šmohor
V Planinskem društvu Laško želijo obnoviti notra-
njost priljubljene izletniške postojanke na Šmohorju.
Ziato v četrtek, 4. decembra, ob 19.30 uri v Treh lilijah v
Laškem prirejajo dobrodelni koncert.
Roko pomoči so laškim planincem ponudili Vitezi Celj-
ski, Modrijani, Unikat, Slovenski zvoki, Ekart, Vigred,
Okrogli muzikanti. Iskrice, harmonikar Dejan Kušer, Fran-
ci Zeme z Rečiškim kvartetom, godba Laško z dirigen-
tom Ivanom Medvedom in mažoretke. Obiskovalce čaka
glasbeno presenečenje, vstopnice pa so v predprodaji v
TIC Laško, Planinskem domu na Šmohorju in v gostilni
Čater.	TV
Št. 48 - 27. november 2003
16
Ko pošta
potuje mesece
Občina Šmarje pri Jelšah,
ki se je odločila za gradnjo
naprave za čiščenje odpad-
nih voda, na razpisu okolj-
skega ministrstva za sofi-
nanciranje ni uspela. Gre
za maja letos objavljeni raz-
pis, pri čemer je občina pre-
jela sklep (z datumom 30.
julij) šele v tem mesecu. Z
dolgotrajnim pošiljanjem
odgovora iz Ljubljane je
povezanih več neprijetno-
sti, za občino seveda.
Pri vsem skupaj se v ob-
činski stavbi že zanimajo,
kdaj bo prihodnji razpis ter
razmišljajo še o drugačnih
možnostih, brez sodelovanja
države. Občinam, ki se loti-
jo takšnih in podobnih inve-
sticij, v vsakem primeru pri-
pada republiška taksa za
obremenjevanje voda (njiho-
vi občani jih plačujejo na po-
ložnicah za vodarino) in to
za vse leto. Če v občini tak-
šnih investicij ni, pripade vi-
soki znesek državi.
Kljub neuspehu na javnem
razpisu nameravajo Šmarča-
ni pred koncem tega leta do-
končati izgradnjo 12 mili-
jonov tolarjev vredne dovoz-
ne ceste za potrebe čistilne
naprave. V prihodnjem letu
želijo v najslabšem prime-
ru nadaljevati vsaj z zagoto-
vitvijo elektro priključka,
kar stane 15 milijonov to-
larjev.
Če že občina ni uspela na
razpisu ministrstva, pa je us-
pela v preteklih dneh do-
končno razrešiti še en zah-
tevnejši zaplet. Tako je pre-
jela pisno soglasje Slovenskih
železnic za gradnjo dovozne
ceste, ki je del železniške jav-
ne infrastrukture, s statusom
javnega dobra. S tem je zad-
nja ovira za pridobitev grad-
benega dovoljenja mimo.
BRANE JERANKO
Poceni do
boijšiii cest
v Kozjem so se s tremi de-
lavci, zaposlenimi preko
javnih del, lotili krpanja in
popravljanja okoli 100 km
lokalnih cest in poti, za ka-
tere skrbita občina in kra-
jevne skupnosti.
Občina je kupila tako ime-
novano krpno maso, s kate-
ro so delavci pokrpali udar-
ne jame in tako popravili cest-
ne površine. S sodelovanjem
zasebnika Branka Ivanca, ki
ima ustrezno mehanizacijo,
so se lotili tudi obžagovanja
drevja ob cestah, ki se je ob
močnejših padavinah, pred-
vsem snegu in zmrzali, pre-
globoko spustilo nad cestiš-
če in oviralo promet. Ceste
želijo še pred prvim snegom
čim bolje urediti, da bi bilo
v zimskem času vzdrževanje
lažje in cenejše, promet pa
varen. Za obnovo cest in ob-
žagovanje bodo porabili 2,5
milijona občinskega denar-
jev
Župan Andrej Kocman je
povedal, da bodo s 1. januar-
jem ustanovili režijski odbor
z vodjo in petimi delavci, za-
poslenimi preko javnih del,
ki bodo še bolj kot doslej skr-
beli za vzdrževanje javnih po-
vršin ter cest in poti. Organi-
zirali se bodo sami, kajti ugo-
tovili so, da bodo lahko na
tak način veliko naredili in
manj porabili, kot če bi is-
kali zunanje sodelavce.
TV
Krava povrgla
»prašičatf
Na kmetiji v okolici Pristave pri Mestinju, kjer so priča-
kovali, da bo krava povrgla telička je prišlo do nevsakda-
njega dogodka. Na svet sta prišla dvojčka, od tega eden teli-
ček ter drugi v podobi prašiča (na fotografiji). Narava se
pač včasih prav grdo poigra.	BJ
Obnova
šole v
Bistrici^ ob
v osnovni šoli v Bistrici
ob Sotli se pripravljajo na
začetek obnovitvenih del
prve šolske stavbe v kra-
ju, zgrajene leta 1895. V
njej bodo uredili pet učil-
nic in kabinete za potrebe
že delujoče devetletke od
prvega do petega razreda.
Po končani obnovi stare šo-
le, v kateri so trenutno učil-
nice za računalništvo, bodo
začeli z obnovo nove šole,
ki so jo zgradili leta 1979. V
novi šoli bodo pridobili eno
učilnico. Obe šoli bodo po-
vezali z novim traktom ter
uredili poseben vhod za zu-
nanje obiskovalce telovadni-
ce. Ob obnovi šolskih poslo-
pij-bodo uredili tudi popol-
noma nov dostop, ki je se-
daj z glavne ceste in za var-
nost otrok dokaj neprime-
ren. Ravnatelj Jože Uršič je
povedal, da je celotna trilet-
na obnova obeh šolskih po-
slopij ocenjena na okoli 200
milijonov tolarjev. 70 odstot-
kov bo prispevalo ministrs-
tvo za šolstvo v letih 2005 in
2006, 30 odstotkov pa obči-
na Bistrica ob Sotli.
Letos so že obnovili šport-
no igrišče. Prihodnje leto
bodo atletsko stezo in igriš-
če za tenis prevlekli s pla-
stično maso politan. Letos
so za obnovo porabili 7 mi-
lijonov tolarjev, prihodnje
leto pa bodo potrebovali še
7,5 milijona. Večino sred-
stev je prispevala občina,
1,4 milijona pa republiški
zavod za šport.	TV
NA
IlOlArKO
Obnova ceste
Celeia-Petovio
ŠMARJE PRI JELŠAH -Ko
nec poletja so se lotili rekon-
strukcije Rimske ulice, pove-
zave med občinskim središ-
čem ter vasjo Korpule. Cesta
je speljana po trasi nekdanje
rimske ceste Celeia-Petovio,
zato so med deli ponekod na-
leteli še na rimski tlak. Med
letošnjimi deli, ki jih pravkar
zaključujejo, so na blizu kilo-
meter dolgem odseku uredili
fekalno in meteorno kanaliza-
cijo, za kar je občina nameni-
la 23 milijonov tolarjev. Pri-
hodnje leto bodo prenavljali
cestišče, zgradili blizu pol ki-
lometra pločnika ter začeli pri-
pravljati javno razsvetljavo. V
cesto nameravajo vložiti še 31
milijonov, pri čemer bodo ob-
novili še nekatere nadaljnje od-
seke, proti vasi Brecljevo. Te
je namreč že močno načel zob
časa.	BJ
Zibika v novi
podobi
ZIBIKA - Središče kraja v
občini Šmarje pri Jelšah je v
novi podobi. Pri cerkvi so med
drugim uredili novo, asfalti-
rano parkirišče, ki ga bodo
spomladi še razširili. Postavi-
li so tudi javno razsvetljavo,
tako da razsvetljuje središče
kraja enajst svetilk, ter nasploh
poskrbeli za ureditev okolja v
tem predelu. Dela so omogo-
čili KS, občina ter župnija.
Obenem so poskrbeli za ob-
novo ter širitev bližnje mrliš-
ke vežice, poškodovane v le-
tošnjem neurju. Tudi tam bo-
do spomladi z deli nadaljeva-
li, obnovljena pa bo tudi cesta
na pokopališče.	BJ
Trgatev 2003
skozi otroške
oči
BISTRICA OB SOTLI - Sep
tembra so v tamkajšnji šoli pri-
pravili tradicionalno vsakolet-
no mednarodno otroško likov-
no kolonijo, na kateri je letos
sodelovalo 54 otrok s 15 men-
torji iz OŠ Bistrica ob Sotli, Bre-
žice, Bizeljsko, Koprivnica,
Kozje, Lesično, Podčetrtek, treh
OŠ Rogaške Slatine, Rogatca in
Šmarja pri Jelšah iz Slovenije
ter Huma na Sutli in Kumrov-
ca s Hrvaške. Na otvoritvi so
podelili pet nagrad, ki so jih
dobili učenci in njihovi men-
torji: Lea Perkovič (mentorica
Sonja Lipej) OŠ Bizeljsko, Moj-
ca Kolar, Karmen Gajšek in Katja
Berk (Milojka Drobne) OŠ Le-
sično in Nina Podgornik (Erna
Ferjanič - Fritz) 1. OŠ Rogaška
Slatina.	TV
Lurška jama v Zagorju
Zaradi lepega vremena bodo še letos očistili Lurško
jamo v Zagorju v občini Kozje. Pred desetletji je bil pod
velikim skalnim previsom oltarček s kipom lurške mate-
re božje, mimo pa teče tudi voda, ki menda izboljšuje
vid. Lastnik je pred leti kip prodal na Fužino v šentjur-
sko občino, prostor pa se je zarastel in so nanj pozabili.
Zdaj ga bodo ponovno očistili, uredili kanalizacijo in
dohod, prihodnje leto pa bodo na oltarček postavili nov
kip. Prostor je primeren za romanja, kulturne in druge
prireditve. Novo pridobitev, ki je bila že od nekdaj zna-
na božja pot, bodo prihodnje leto predstavili tudi v no-
vem prospektu, ki ga bo občina Kozje izdala v sodelova-
nju s Kozjanskim parkom. TD Lesično - Pilštanj pa bo
26. decembra letos zvečer z baklami pripravilo božični
pohod iz Lesičnega do Lurške jame v Zagorju, kjer bodo
zapeli Sveto noč.	TV
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOUE, PROSTOR IN ENERGIJO
URAD RS ZA PROSTORSKO PLANIRANJE
Dunajska 21, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: (01) 478 70 14, Telefaks: (01) 478 70 10
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list
RS, št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-1) Ministrstvo za
okolje, prostor in energijo. Urad RS za prostorsko planiranje,
sklicuje
PROSTORSKO KONFERENCO
za državni lokacijski načrt za
zagotavljanje poplavne varnosti
v Spodnji Savinjski dolini,
ki bo 8. decembra 2003 s pričetkom ob 14. uri,
v veliki sejni sobi Ministrstva za okolje, prostor in energijo,
Urada RS za prostorsko planiranje,
Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu.
Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa pri-
prave državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje po-
plavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini.
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da
zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo,
lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usnneri-
tve v zvezi s pripravo državnega lokacijskega načrta v pisni obliki
ali ustno na zapisnik.
Gradivo, to je osnutek programa priprave in informativno gradi-
vo, je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo,
Uradu RS za prostorsko planiranje,, Dunajska 21, Ljubljana,
vsak delovni dan med 13. in 15.30 uro, na sedežih občin Žalec,
Prebold, Braslovče in sedežu Mestne občine Celje v času urad-
nih ur in na spletni strani Urada RS za prostorsko planiranje
http://www.aov.si/uPD/Aktualno.htm. v rubriki Obvestila za jav-
nost.
Številka: 352-27-J/2003	Valentina Lavrenčič
Ljubljana, 14. november 2003	DIREKTORICA
Št. 48 - 27. november 2003
17
Glasbena
dobrodelnost
Osnovna šola Pod goro
Slovenske Konjice priprav-
lja dobrodelni koncert, ki
bo v petek, 28. novembra,
ob 17. uri v Športni dvorani
Slovenske Konjice.
Dobrodelno zabavnoglas-
beno prireditev Žur pod go-
ro so pripravili že lani. Z de-
narjem, ki so ga zbrali na kon-
certu, so naredili računalniš-
ko omrežje po vsej šoli. Tu-
di od letošnje prireditve pri-
čakujejo pomoč pri nadalj-
i njem posodabljanju pouka.
Na žuru se bodo prestavili biv-
, ši učenci Osnovne šole Pod
i goro, ki so uspeli na glasbe-
nem področju: Tinka Muha,
Andreja Kukovič, Valentina
in Aleksandra Tehovnik, Bar-
bara Gošnik ter Domen in
Gojko Jevšenak z ansamblom
Hlapci. Program bo povezo-
vala Helena Ajdnik. V dru-
gem delu koncerta bo nasto-
pila skupina Game over.
Hkrati s prireditvijo bo pred
Športno dvorano Žurov pro-
dajni butik, na katerem bo
mogoče kupiti drobna božič-
no-novoletna darila, ki so jih
izdelali učenci pod vodstvom
svojih mentoric.
Dobrodelni koncert pri-
pravljajo tudi v Novi Cerk-
vi. Župnijski Karitas bo pri-
pravil koncert za reševanje
zdravstvenih in socialnih
problemov otrok, invalidov
in starejših. Voditeljica žup-
nijskega Karitasa Katica Pe-
šak s sodelavci pripravlja kon-
cert v soboto, 29. novembra,
ob 18. uri v dvorani gasilskega
doma v Novi Cerkvi. S sode-
lovanjem na koncertu bodo
pomagali ljudem v stiski Šta-
jerski rogisti, ansambli Mo-
gu, Termal, Zreška pomlad,
Izvir, Zreških 6, Gaj šek, Kar-
tuzijani, bratje Slatinek,
Hlapci in GoHčnik.
MBP, TV
Nova Cerkev je prva
Nova Cerkev pri Vojniku
je prva krajevna skupnost
celjske regije, kjer so začeli
prejšnji teden s sklopom de-
lavnic za izboljšanje zdravja
prebivalstva. Gre za projekt
Živimo zdravo, katerega av-
tor je Zavod za zdravstve-
no varstvo Murska Sobota.
Delavnice v Novi Cerkvi po
naključju sovpadajo z odkrit-
jem številnih primerov raka
v tamkajšnji vasi Socka. Si-
cer pa se je prve delavnice
udeležilo kar 90 krajanov raz-
ličnih generacij. Udeležen-
cem so izmerih težo, višino,
krvni tlak ter določili indeks
telesne mase.
Namen celotnega projek-
ta je preprečevanje bolezni
srca in ožilja, pri čemer so v
Sloveniji najbolj ogroženi
vzhodni predeli države. Iz-
vajalec projekta v Novi Cerk-
vi je celjski zavod za zdravs-
tveno varstvo, ki bo poskr-
bel za 14 praktičnih učnih de-
lavnic. Naslednja delavnica
bo v sredo, 3. decembra, ki
ji bosta v istem mesecu sle-
dili še dve.
Projekt v Novi Cerkvi vo-
di zdravnica Jana Govc-Er-
žen iz vojniškega zdravstve-
nega doma, iz Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje pa
kot izvajalka sodeluje mag.
Jožica Žibret, krajanka No-
ve Cerkve. Za naslednjo KS,
ki bo sledila Novi Cerkvi, se
še niso odločili. Po vsej ver-
jetnosti bo ena od številnih
na Šmarskem.
BRANE JERANKO
Z leve: Nada Skuk, Beno Podergajs, Janez Podobnik in Nataša Kavaš-Puc
Vodstvo SLS v Vojniku
V Vojniku je bilo v sobo-
to več pomembnih predstav-
nikov vodstva Slovenske
ljudske stranke. Tako njen
novi predsednik Janez Po-
dobnik, podpredsednica Na-
da Skuk, predsednik glav-
nega odbora SLS Igor Drak-
sler ter predsednica Nove
generacije (podmladka
stranke) Nataša Kavaš-Puc.
Ob tej priložnosti je bil pos-
vet, kjer je Kavaševa predsta-
vila prispevek Nove generaci-
je k pogovorom o vrednotah v
zvezi s prihodnostjo Sloveni-
je, ki so ga posredovali pred-
sedniku države. Sicer pa ima
v občini Vojnik Nova genera-
cija svojo občinsko svetnico.
V zvezi z mladimi je žu-
pan Beno Podergajs (član
SLS) je dejal, da bo treba v
tej občini zanje nasploh še
marsikaj postoriti, med dru-
gim za njihove prostore. Ta-
ko naj bi obstajala možnost,
da bi vojniška mladina do-
bila svoje prostore v takoi-
menovani spodnji šoli, od ko-
der se bodo jeseni 2004 šo-
larji preseliU v novi prizidek
glavne šole.
Novi predsednik Podobnik
je pohvalil občino Vojnik,
kjer je župan Beno Podergajs
iz SLS, kot primer dobrega
dela v neki občini. Ogledal
si je tudi novi dom starejših
v tem kraju. V delu srečanja
je sodeloval tudi Peter Vrisk,
Podobnikov protikandidat, ki
je občan Vojnika.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
NA KRATKO
Aletin dom za vse
FRANKOLOVO - Na Frankolovem urejujejo Aletin dom,
ki bo služil župniji ter za druge potrebe kraja z bogatim
društvenim življenjem. Gre za enega od župnijskih objek-
tov, kjer so do pred dobrim desetletjem bivale redovnice
usmiljenke. V zadnjih dneh so se lotili menjave ostrešja. Po
obnovi, ki naj bi bila zaključena najpozneje spomladi, bo-
do v stavbi večnamenska veroučna učilnica, pevska soba,
soba za različne skupine in predavanja, ter ogrevana kapela
za maše v zimskem času. Investitor je frankolovska župni-
ja, ki računa na pomoč vseh krajanov. Številni so se k pro-
stovoljnemu delu že odzvali. Na Frankolovem podobnega
večnamenskega objekta še nimajo.
Darilo Krke
VOJNIK - Zdravstvena postaja Vojnik-Dobrna je pridobi-
la aparat za merjenje perfuzijskih tlakov, ki ji ga je podarila
novomeška Krka. Z njim bo mogoče zgodnje odkrivanje
pretočnih motenj, pomembnih pri zelo pogosti periferni
arterijski bolezni. Ta se pojavlja pri vsakem petem človeku,
starejšem od 70 let, nastane pa zaradi vpliva dejavnikov
tveganja, ki vodijo v nastanek ateroskleroze. Zgodnje od-
krivanje namreč bistveno vpliva na potek in izid zdravlje-
nja. Krka se je odločila, da bo podarila slovenskim zdravs-
tvenim domovom vsega skupaj 41 takšnih aparatov.
Prizidek vse večji
VOJNIK - Ugodne vremenske razmere prispevajo k hitri
gradnji velikega šolskega prizidka v Vojniku, ki je v tej ob-
lini daleč največja investicija. Z gradbenimi deli so začeli
konec septembra, zdaj pa so že vidni zidovi prizidka, kjer
bo veliko novih učilnic, kabinetov, šolska kuhinja ter več-
namenska jedilnica. Z gradnjo se mudi, saj poteka pouk v
tem šolskem letu na treh različnih lokacijah, tudi v tako
imenovani spodnji šoli ter v vrhnjem nadstropju občinske
stavbe. Prizidek ter osrednja šolska stavba, ki bi jo začeli
prenavljati junija, naj bi bila pripravljena za pouk z novim
šolskim letom. Vrednost naložbe, brez upoštevanja nakupa
opreme, znaša 350 milijonov tolarjev. Šolsko ministrstvo
bo pomagalo občini s 40-odstotnim deležem.	BJ
Na vrsti
grad
Frankolovo
Mala občina Vojnik ima
na svojem območju veli-
ko gradov ter drugih kul-
turnih spomenikov. Na
razpis ministrstva za kul-
turo za sofinanciranje ob-
nove kulturnih spomeni-
kov v prihodnjih dveh le-
tih je prijavila tri pomem-
bne projekte.
Tako je prijavila projekt
obnove gradu Frankolovo,
današnji stanovanjski objekt,
v katerem je četrtina povr-
šin v občinski lasti. Obnovi-
li bi ostrešje in fasado, pri
čemer bi za 10 milijonov to-
larjev vredno investicijo po-
lovico prispevala država.
Občinska uprava je v ime-
nu lastnikov prijavila še dva
projekta obnove ter zanje
priskrbela vso potrebno do-
kumentacijo. Gre za cerkev
sv. Florijana nad vojniškim
trgom, kjer nameravajo za
15 milijonov tolarjev opra-
viti njeno statično obnovo
ter poskrbeti za restavrator-
ska dela na fasadi. Za za-
sebni grad Majpigel pri Lem-
bergu so prijavili obnovo fa-
sade, v vrednosti 12 mili-
jonov tolarjev. Pri obeh bi
polovico stroškov plačali
lastniki.	BJ
St. 48 - 27. november 2003
Pripravljeni na sneg!
Na Rogli imajo vse, kar pričakuje sodobni turist
Unior 1\irizem je predsta-
vil novosti letošnje smučar-
ske sezone. Prva velika pri-
dobitev je 350 milijonov to-
larjev vredna štirisedežni-
ca, ki bo omogočila nemo-
teno gibanje smučarjev na
Planji, saj bo v eni uri lah-
ko popeljala dva tisoč
smučarjev. Kakšno razkoš-
je to pravzaprav je, pove po-
datek, da je povprečno šte-
vilo smučarjev ob vikendih
od štiri do pet tisoč.
Druga pomembna novost
za ljubitelje belih strmin je
poslovno sodelovanje Rogle
s Krvavcem, ki smučarjem z
dnevnimi in poldnevnimi kar-
tami omogoča smučanje tu-
di na približno uro in pol od-
daljenem Krvavcu, s tem pa
tudi nakup za desetino cenej-
ših vozovnic (vsaj do sredine
naslednjega meseca). Unior
turizem trenutno le poslov-
no sodeluje s Krvavcem, se pa
intenzivno pripravlja tudi na
kapitalsko sodelovanje. Kje
trenutno so v pogajanjih z 68-
odstotno večinsko lastnico
SKB banko, predsednik upra-
ve Uniorja Gorazd Korošec
še ni želel razkriti. »Prevzem
je ne le ekonomsko, pač pa
tudi pravno zahteven posel,«
je poudaril Korošec »in ko ga
bomo enkrat objavili, želimo
biti kar se da konkretni.« Je
pa namignil, da so pogajanja
s SKB banko v zaključni fazi
ter da bo kaj več znanega že
naslednji teden. Tudi o zne-
sku, ki naj bi ga Unior plačal
za Krvavec, vodilni še molči-
jo. O viziji za Krvavec Koro-
šec pravi: »Želimo, da zraste
v sodoben center, ki bo spo-
soben sam preživeti.« Zgolj
za posodobitev naprav na Kr-
vavcu pa bo po ocenah treba
vložiti 8 milijonov evrov.
Vključno z nadzorno
službo je na Rogli vse priprav-
ljeno za prve snežne padavi-
ne ali vsaj dovolj nizke tem-
perature, da bi lahko začeli
z umetnim zasneževanjem
bregov. Glede na to, da vre-
menoslovci za ta konec ted-
na obljubljajo ohladitve, bi
se lahko smučarska sezona
na Rogli začela že v prvih de-
cembrskih dneh.
Tretja novost bo najbolj
razveselila tiste, ki Rogle ne
obiskujejo le pozimi, pač pa
v vseh letnih časih. Rogla, ki
je edini uradno registriran kli-
matski center v Sloveniji, ima
od torka dalje novi vvellness
center. Na tisoč kvadratnih
metrih ponuja vodne terapi-
je, savne, masaže in ostalo
zdraviUško ponudbo, ki so-
di zraven. V njem lahko hkrati
uživa dvesto gostov.
Lani so na Rogli zabeleži-
li 270 tisoč smučarjev, od
tega se jih je na strminah
poškodovalo 193. Z veljav-
nostjo novega zakona o var-
nosti na smučiščih, ki
smučiščem nalaga večje od-
govornosti, so na Rogli, po-
leg reševalcev, organizira-
li še nadzorno službo. Nad-
zorniki bodo skrbeli za to,
da bodo smučarji upoštevali
postavljene znake in sou-
deležence, proti morebitnim
kršiteljem pa bodo ustrez-
no ukrepali.
Klimatsko zdravilišče Ro-
gla namera v začetku pri-
hodnjega leta začeti z izva-
janjem okulistične dejavno-
sti in kiropraktike, že zdaj
pa dajejo velik poudarek re-
habilitacijam. Z letošnjimi
naložbami so namreč odprli
dve novi ambulanti in fizio-
terapijo. Tudi organizirana
dežurna služba, ki skrbi za
morebitne poškodbe
smučarjev, bo v zimskem
času obratovala v novih pro-
storih.
Brez večjih naporov ali na-
ložb lahko Rogla s pridom
uporablja klimo, ki blagodej-
no vpliva na obolenje dihal,
oči in kože. Ravno zato so
uredili specialistično pulmo-
loško ambulanto, kmalu pa
bodo začeli izkoriščati še
zdravilno šoto, katere je na
Pohorju v izobilju. Pomaga-
la naj bi pri zdravljenju rev-
matizma in vnetja notranjih
organov, še posebej repro-
dukcijskih.
ROZMARI PETEK
Gašper ima
najdebelejšega
v Sloveniji
Na kmetiji Gašperja Kiška na Močilnem pri Radečah
se na nadmorski višini 520 metrov bohoti najdebelejši
domači kostanj v Sloveniji - imenovan Gašperjev kostanj.
10,71 metra debelo deblo je razvejano v štiri vrhove, or-
jak pa je zrasel kar 18 metrov visoko. Drevo je vzklilo na
začetku 17. stoletja, tako da bi ga umetnostni zgodovinarji
lahko uvrstili v zgodnji barok, saj je njegova oblika zares
baročna, bujna, široka in razgibana. Kostanj v poletni vro-
čini nudi hladno senco, jeseni pa družino Kišek razveselju-
je s slastnimi sadeži. Teh je na leto približno 250 kilogra-
mov, iz katerih gospodinja Majda pripravi izvrstne jedi, ne-
kaj ga pa poberejo obiskovalci in sosedje.
Kostanj je od leta 1998 tudi zaščiten pri Zavodu za narav-
no in kulturno dediščino, na leto pa si ga ogleda okoli dve-
sto obiskovalcev, ki se na kmetiji ustavijo tudi zaradi sed-
mih nojev, ki zvedavo stegujejo svoje vratove.	BA
Št. 48 - 27. november 2003
KULTURA
19
Poglejf muzej!
Že 40 let —
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje odpira danes, v če-
trtek, ob 18. uri razstavo,
Ki vsebino najavlja že z na-
slovom: Poglej, muzej! Že
40 let...
Z razstavo bo današnji
Muzej novejše zgodovine
zaznamoval več prelomnic.
Od tiste, ko je leta 1963 zrasel
v samostojno kulturno us-
tanovo, in vse do danes, ko
ima muzej še veliko načr-
tov in vizij o svoji dejavno-
sti. Tako so, denimo, sko-
raj tik pred odprtjem novih
prostorov za zobozdravstve-
no zbirko. Pred dobrim de-
setletjem je muzej naredil
še en idejno in vsebinsko iz-
jemno pomemben korak:
obrnil se je k otrokom. In
tako se lahko Celje pohva-
li, da ima kot edino mesto
v Sloveniji Otroški muzej.
Leta 1996 je muzej pred po-
zabo in neizogibnim propa-
dom rešil stekleni fotograf-
ski atelje celjskega fotografa
Josipa Pelikana, spomladi
leta 2000 so odprli novo stal-
no razstavo Živeti v Celju,
ki po mnenju obiskovalcev
in strokovne javnosti pome-
ni novo kakovost v sloven-
skem muzejskem prostoru.
Jubilej Muzeja novejše zgo-
dovine Celje je pomemben
praznik za mesto z bogato
zgodovino, ki je tudi izho-
dišče zbiralne politike mu-
zeja in postavitve razstav. To-
kratno razstavo, postavljeno
v dveh sobah (v prvi bo pred-
stavljen muzej nekoč, v dru-
gi pa preobrazba muzeja), bo-
sta odprla ministrica za kul-
turo Andreja Rihter in žu-
pan Mestne občine Celje Bo-
jan Šrot. Čar preteklosti bo
na slavnostnem dogodku ob
jubileju obudil tudi pevec Oto
Pestner. »Seveda pa bo raz-
stava kar muzej v celoti: s svo-
jimi stalnimi, občasnimi in
nastajajočimi zbirkami,«
pravi direktorica Muzeja no-
vejše zgodovine Marija Po-
čivavšek.
MATEJA PODJED
Marija Počivavšek
Jubilej Ježeve folklore
Celjska folklorna skupi-
na slavi letos 30-letnico ob-
stoja. Novembra 1973 jo je
I ustanovil Edo Gaberšek,
med folkloristi znan po ime-
nu Jež. Za njim so skupi-
no vodili Olga Spolenak, Ve-
I sna Klavžer in Miha Guben-
šek, zdajšnji umetniški
vodja pa je Mitja Ocvirk.
Jubilej bodo celjski folklo-
risti proslavili v soboto ob
19.30 uri v Slovenskem ljud-
skem gledališču Celje. Pono-
vitev koncerta bo v isti dvo-
rani v nedeljo zvečer. Na slav-
nostnem koncertu se bodo
predstavili sedanji in nekda-
nji folkloristi in tudi najm-
lajši plesalci, ki vselej znova
navdušijo občinstvo. Plesal-
ci napoveduje program s ko-
reografijami slovenskih ljud-
skih plesov in za poslastico
tudi plesov jugoslovanskih
narodov, ki so jih nekoč že
plesali. Dogodku na odru bo
sledilo druženje članov Celj-
ske folklorne skupine v telo-
vadnici III. Osnovne šole Ce-
lje, kjer pričakujejo okoli
200 folkloristov.
Celjski folkloristi so v teh
letih veliko nastopali doma
in na tujem in sodelovali na
festivalih tudi v tako odda-
ljenih deželah kot so Bra-
zilija, Južna Koreja in
Egipt.
Celjska folklorna skupina
ima zdaj okoli 25 odraslih
članov, vadbene prostore pa
v dvorani Krajevne skupno-
sti Aljažev hrib. Pred dvema
letoma so ustanovili tudi
otroško skupino, na katero
so še posebej ponosni. V na-
rodnih nošah se vrti 15 otrok,
ki jih folklornih korakov uči
folkloristka in vzgojiteljica
Jolanda Zavšek.
MATEJA PODJED
X.Y.Z. premierno v
Pragi
Plesni teater Igen Studia za ples Celje je na povabilo
Konzervatorija akademije za ples Isadore Duncan v
Pragi premierno uprizoril noviteto Igorja Jelena X,Y.Z.
Občinstvo in stroko so na belo-črni sceni v kostumih
Ivone Stanič navdušile plesalke Mojca Majcen, Eva Janko-
vič in Anka Renep. Premiero plesne novitete so odplesale v
okviru mednarodnega tekmovanja sodobnega umetniške-
ga plesa in navdušile občinstvo v povsem polni dvorani,
tako da se aplavz še dolgo ni polegel.
V Pragi je nastopilo 22 plesnih skupin iz Češke, Slovaš-
ke, Poljske, Madžarske, Estonije in drugih vzhodnih dr-
žav.	MP
Svetina z naravo
v galeriji Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje se
lahko pohvalijo, da so v le-
tih, ko prirejajo likovne raz-
stave, pripravili kar nekaj
razstav znanih slikarjev. Od
minulega torka dalje so v tej
galeriji na ogled dela slikar-
ja Jožeta Svetine.
Slikar Jože Svetina je znan
javnosti po svojih risbah in
izrazitih akvarelih, kjer upo-
rablja naravo in kulturno zgo-
dovinsko dediščino naše pre-
teklosti, katero nenehno po-
bira in uničuje čas. Značilni
So njegovi šolarji, ki jih sli-
ka v oljni tehniki na les. Te
slike so zbudile pozornost ob-
činstva in stroke na domala
^'seh kontinentih sveta.
V zadnjem času pa se sli-
kar Jože Svetina bolj posveča
zahtevni tehniki slikanja na
steklo. Svoja lovska doživet-
ja slika na šegav način. V svo-
jih iluzijah prikazuje divje ži-
vali v njihovem naravnem
okolju. V tej tehniki je s svo-
jimi deli znan po vsej Evropi.
Slikar je imel doslej okoli
sto samostojnih razstav, do-
ma in v svetu. In, kot je v pred-
stavitvi avtorja spomnil Dra-
go Medved, je Jože Svetina
zna tudi kot ilustrator knjig.
Likovni dogodek v galeri-
ji Zavoda za zdravstveno vars-
tvo Celje je s svojim nasto-
pom obogatil še Moški oktet
Zavodnje.
MP
Celjani za
Unicef
Na tradicionalnem Uni-
cefovem dobrodelnem kon-
certu En svet - eno upanje v
Cankarjevem domu v Ljub-
ljani je minulo nedeljo na-
stopil tudi Mladinski sim-
fonični orkester Glasbene
šole Celje pod vodstvom di-
rigenta Matjaža Brežnika.
V finalu drugega dejanja
opere Aida se jim je pridru-
žil Akademski'pevski zbor
iz Celja pod vodstvom Bar-
bare Arlič. Na prireditvi so
z orkestrom nastopili še
Darja Švajger, Branko Ro-
binšak, Mia Žnidarič, ple-
salci plesne šole Kazina in
glasbene skupine Terra
Polk, Katalena in Katice. Na
koncertu so za regionalno
ambasadorko Unicefa za ju-
govzhodno Evropo imeno-
vali igralko in ambasador-
ko Unicefa Slovenije Mile-
no Zupančič.
ŠO
RazbojnisKB hci navdušuje mlade gledalce.
TOP po razbojniško
Teden otroškega progra-
ma, ki ga pred koncem leta
za otroke in mladino pri-
pravljajo v Slovenskem
ljudskem gledališču Celje,
bo letos v znamenju »raz-
grajaške« Ronje.
Razbojniška hči, tak je na-
slov predstave, ki je v Celju
doživela slovensko krstno
uprizoritev (igra jo Tina Go-
renjak), je tako razvnela mla-
do publiko, da bi lahko pred-
stavo, kot pravi vodja progra-
ma v SLG Celje Jerneja Vol-
fand, igrali dan za dnem. Zato
bodo skušali prisluhniti mla-
demu občinstvu s posebnimi
predstavami Ronje še izven
Tedna otroškega programa.
Zanj je med šolami s širšega
celjskega območja že vsa le-
ta veliko zanimanje, saj pri-
de od blizu in daleč v tem
času v gledališče okoli 4000
otrok.
Letos se bo Teden otroš-
kega programa (ki bo tra-
jal dlje kot teden dni) začel
14. decembra in bo trajal do
24. decembra, ko bo otro-
ke na predstavi obiskal tu-
di dedek Mraz. Med gostu-
jočimi predstavami bodo
mladi gledalci 14. decem-
bra videli Lisičko Zvitorep-
ko iz Doma španskih bor-
cev in, zanimivo, da se je v
TOP program uvrstila tudi
lutkovna skupina Kulturno
umetniškega društva iz Lev-
ca pri Celju.
Vse ostale dni, pa tudi pred
in po Tednu otroškega pro-
grama, pa bo otroke navdu-
ševala pogumna Razbojniš-
ka hči.
MP
Nov korak za Vsesledje
Celjsko literarno društvo
že tretje leto izdaja revijo
Vsesledje. Pred dnevi je med
člane in bralce prišla 19. šte-
vilka, ki jo odlikujejo bo-
gata vsebina, zanimivi pris-
pevki in prevodi domačih
in tujih uveljavljenih avtor-
jev, obsežen del pa je na-
menjen članom društva in
njihovi poeziji in prozi.
Revijo, ki izhaja tri do štiri-
krat letno, urejata glavni in od-
govorni urednik, sicer pred-
sednik zelo aktivnega Celjske-
ga literarnega društva. Zoran
Pevec, in pomočnik Matej
Krajnc. Tokratna številka že z
naslovnico (oblikoval jo je Ra-
mo Selimovič), na kateri je od-
tis stopal v koraku, simbolič-
no najavlja nadaljevanje začr-
tane poti in zasnove. V uvod-
niku se publicist Drago Med-
ved z nostalgijo ozira v sedem-
deseta leta prejšnjega stoletja,
ko je v Celju izhajala literarna
revija Obrazi (bil je tudi njen
prvi urednik), v kateri so ob-
javljali številni, kasneje v šir-
šem slovenskem prostoru uve-
ljavljeni literati. Revija je bila
namenjena mnogim obrazom
in je v svojem času opravljala
poslanstvo, kakršno je zadnja
leta prevzelo literarno društvo
z revijo Vsesledje.
Vsesledje prinaša v prvem
delu branje znanih sloven-
skih literatov, sledijo stra-
ni, namenjene intervjujem,
prevodom in esejistiki, na-
to pa je dobršen del name-
njenega celjskim avtorjem.
S svojimi deli se predstav-
ljajo: Alenka Blazinšek,
Ivanka Godec, Zofija Jaz-
bec-Sonja, Nada Jelovšek-
Nadana, Zvonko Perlič,
Milka Povše, Branko Zu-
pane, Nuša Ilovar, Blaž Ša-
farič in Mira Zelinka.
Zanimivo branje prinaša tu-
di kotiček, ki ga je Zoran Pe-
vec naslovil »literarnica«. V njej
je prevod iz knjige Dorothee
Brande Becoming a vvritter ozi-
roma nekaj praktičnih nasve-
tov o tem, kako postati pisec.
Enako sporočilna in aktualna
kot naslovnica, je tudi zadnja
stran, kjer Vsesledje objavlja
pesem letošnjega Veronikine-
ga nagrajenca Milana Dekle-
ve, z naslovom Sinja daljava,
iz zbirke V živi zob.
Literarno revijo Vsesledje
je Zoran Pevec s celjski lite-
rati predstavil na šestem cin-
karniškem večeru v kavarni-
ci Muzeja novejše zgodovi-
ne Celje, kjer je bil gost ve-
čera publicist Drago Medved.
MATEJA PODJED
Št. 48 - 27. november 2003
Dunajski pojoči dečki so občinstvo v Celju navdušili. Z angelskimi glasovi, oblečeni v značitne mornarske obleke. Vanje so se morali preobleči po razpadu habsburške monarhije, ko so bile zelo modne.
Štajerci so
prepevali z dečlci
z glasbenega dogodka leta - Zborovodja je po materi Slovenec
Podobnih glasbenih užit-
kov kot so jih bili jeseni v
New Yorku, Berlinu, San
Franciscu, na Nizozemskem
... smo bili v petek deležni
tudi v Celju. V cerkvi sv. Du-
ha v Novi vasi je nastopil
Schubertov zbor Dunajskih
pojočih dečkov, eden od šti-
rih enako kakovostnih se-
stavov. Letos so med drugim
že prepevali tudi na Kitaj-
skem.
Celje je čakalo na koncert
enega najstarejših zborov na
svetu kar pol tisočletja. Pred
glasbenim dogodkom leta je
tako po vsej celjski regiji vla-
dalo napeto pričakovanje. V
cerkvi se je nato zbralo pet-
sto ljudi iz različnih krajev,
tudi iz drugih koncev Slove-
nije. Znana imena poslovne-
ga sveta, kuhurniki, župani,
zdravniki ...
Koncert, ki ga je pripravil
celjski Studio trg, je bil zapr-
tega tipa, kot izvirno pred-
praznično darilo za poslovne
partnerje. Generalni pokrovi-
telj je bila Banka Celje, omo-
gočili so ga tudi Mestna obči-
na Celje ter devet podjetij s
Celjskega. Na koncertu so bi-
li tako le izbranci, njihovi po-
vabljenci. Med petsto poslu-
šalci, ki jih je pozdravil celj-
ski župan Bojan Šrot, je bil
skupaj s soprogo tudi avstrij-
ski veleposlanik dr. Ferdinand
Mayrhofer-Gruenbuehel.
»V čast mi je zaželeti prijet-
no poslušanje,« je nagovorila
številno poslušalstvo povezo-
valka Greta Kokot Rajkovič.
In so prišli na oder, svetovno
znani Dunajski pojoči dečki.
Navdušeno poslušalstvo se je
za dve uri predalo njihovim
angelskim glasovom po me-
lodijah Straussa, Mozarta,
Schumanna, Schuberta, Ko-
dalyja, našega Gallusa (v urad-
ni kroniki ustanove poudar-
jajo Jakoba Gallusa kot nek-
danjega člana Dunajskih po-
jočih dečkov) ter drugih. Na
povabilo zborovodje je pri ti-
rolski ljudski pesmi, zelo po-
dobni našim, prepevala pre-
prosti refren vsa dvorana.
V kitajščini in
slovenščini
Dečki so prepevali v vseh
mogočih jezikih, celo kitaj-
sko pesem Muo Li Hua (Ja-
sminov čaj), z letošnje kitaj-
ske turneje. »Ta je pa tam ta-
ko znana kot pri Slovencih
Pr'jat'lji obrodile,« je pojasnil
v lepi slovenščini zborovodja
Dunajskih pojočih dečkov Ro-
bert Rieder. Rieder je pred
vsako skladbo seznanil občins-
tvo o njenem pomenu kar v
slovenskem jeziku. Presene-
čenim Celjanom je povedal,
da je napol Slovenec, saj je
njegova mama iz Bohinja.
Treba je spomniti, da so Du-
najski pojoči dečki s Sloven-
ci nasploh tesno povezani. Na-
stanku zbora je pred pol ti-
sočletja botroval prvi dunaj-
ski škof, Slovenec Jurij Slat-
konja, v njem pa sta kasneje
prepevala celo slovita Schu-
bert ter Haydn. Sicer pa so
dečki do razpada habsburške
monarhije uživali status zbo-
ra cesarske hiše. Cesarske uni-
forme pojočih dečkov so v novi
avstrijski republiki zamenja-
le takrat zelo modne mornar-
ske obleke, ki so jih obdržali
vse do danes.
Njihovi štirje zbori so da-
nes še bolj svetovljanskega
značaja kot kdaj koli. Zboro-
vodja Rieder je v sproščenem
vzdušju Celjanom predstavil
člane, ki so po narodnosti
Američani, Kanadčani, Mehi-
čani, Slovaki, Poljaki ... Na-
rodnost sploh ni pomembna,
za članstvo v zboru zadostuje
talent ter 700 evrov letne šol-
nine.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
K izjemnemu vzdušju ter sproščenosti v cerkvi sv. Duha je zelo veliko
prispeval zborovodja Dunajskih pojočih dečkov Robert Rieder. Skladbe je
predstavljal v lepi slovenščini, v svojem matemem jeziku.
Ustanova Dunajskih
jočih dečkov ima status
sebnega društva, svoje j
store pa v dunajski hal
ni palači Augarten, kjer
tudi njihov internat tei
la. Njihovemu prepevi
je mogoče prisluhniti
ko nedeljo pri maši v^
peli dunajskega Hofbul
Manj znano je, da
pevajo Dunajski pojoči
ki že od osemdesetih let
a cappella priredbe
glasbe. Tako so lani i2
ploščo z glasbo od Ma(
ne do Robbieja VVilliaj
Pojejo tudi sldadbe O
Dion, Enye, BacksI
Boys ter celo Metallici
V štirih zborih Du
skih pojočih dečko
skupno blizu sto p<
prepevajo od 10 do li
stari dečki. Vsak zbor
živi na turnejah letn<
9 do 11 tednov. Nast<
so pred številnimi df
niki, tako tudi leta |
pred Titom.
Št. 48 - 27. november 2003
ivnika države, od koder prihajajo napol naši Dunajski pojoči dečki, avstrijski veleposlanik dr. Ferdinand
Mayrhofer-Gruenbuehel s soprogo.
Dunajski pojoči dečki so stari od 10 do 14 let.
Po dveumem koncertu je občinstvo odhajalo zadovoljnih obrazov.
Št. 48 - 27. november 2003
22
ŠPORT
»Sodniške napake
niso nakijučneff
CMC Publikum iztržil remi v Ajdovščini - Šmarčani so se izenačili s Celjani - Lokalni derbi v soboto
Kdo bi si mislil, da bosta
imela Publikum in Šmart-
no tik pred koncem jesen-
skega dela enako število
točk? Celjani so pred sezo-
no zadržali moštvo in ga še
okrepili z Vršičem, Šmarča-
ni pa so ostali brez glavne-
ga pokrovitelja, v zmede-
nem položaju po neuspeli
združitvi z Rudarjem.
Igralci v Šmartnem ob Pa-
ki plač ne dobivajo, a se pod
vodstvom Vojislava Simeu-
noviča srčno borijo.
V medsebojnem obračunu
bodo odločili, kdo bo sedmi
ali celo šesti (morda tudi os-
mi) pred zimskim počitkom.
Objeictivni
takoj priznali
Celjani so povedli v Aj-
dovščini (Brulc do Korena),
nato pa reševali točko z
igralcem manj. Znova so bi-
li vpleteni v nenavadno si-
tuacijo, ki pa se jim prepo-
gosto dogajajo. Damir Sko-
mina, sodnik iz Kopra, je
dosodil prekršek vratarja
Fornezzija pred kazenskim
prostorom in mu pokazal
rdeči karton. »Krstič je uvi-
del, da mimo Saša ne bo
zmogel in je nogo spretno
zadržal za sabo in potem je
dejansko prišlo do kontak-
ta. Dobro je odigral,« je ko-
mentiral Sebastjan Gobec.
Potem pa se je vmešal po-
močnik Igor Zupančič iz
Ljubljane. K sebi je pokli-
cal Skomino in mu razlo-
žil, da je bil »prekršek« v
kazenskem prostoru. Posne-
tek, ki so ga ponudili ob-
jektivni domači novinarji že
v odmoru, je seveda deman-
tiral njegovo mnenje. Sle-
dila je enajstmetrovka! Še-
liga bi jo sicer skorajda
ubranil. Kdo se boji Publi-
kuma in ali je niz sodniš-
kih napak v njegovo škodo
naključje? Odgovoril je Dar-
ko Klarič: »To ni naključ-
je. Vprašujemo pa se, kaj naj
storimo. Razburjati se ni-
ma smisla. Po koncu sezo-
ne bomo spet ponudili do-
kaze. Pred dobrim letom
smo to že storili in sledilo
je obdobje korektnega so-
jenja.« Kasneje pa so prišli
še močnejši nizki udarci.
Klariču tudi ne gre v glavo,
kako si je lahko Skomina
premislil, saj je bil le ne-
kaj metrov stran od dogod-
ka, veliko bližje kot Zupan-
čič. Končno je priznal, da
bi ob ustreznih sodniških od-
ločitvah Publikum imel več
točk. Demantiral je napise
o dogovarjanjih s Prašnikar-
jem in jih ocenil kot neum-
nost. Publikum je izraelske-
mu Maccabiju, ki zdaj ne
sme igrati še v Turčiji, po-
nudil gostiteljstvo tekme
proti Valenciji. Celjanom gre
razpored na roko, preden se
bo dvanajsterica klubov lo-
čila na polovici: Šmartno,
Domžale in Dravograd do-
ma, gostovanji v Šiški in
Ljudskem vrtu. Marijan
Pušnik se je nekako že spri-
jaznil s »sodniško usodo« in
napovedal: »Če bodo fantje
igrali tako kot v Ajdovšči-
ni, bodo premagali Šmart-
no!«
Dobili gol z
dvema
igralcema več
Šmartno je povedlo, potem
ko je Alibabič zadel vratni-
co, žogo pa je v mrežo pos-
pravil Dalibor Filipovič. Sle-
dili sta izključitvi dveh Dra-
vograjčanov, ki pa so senza-
cionalno izenačili. V konč-
nici je vendar podajo Željka
Spasojeviča izkoristil Ne-
džad Alibabič. Sledil je dvo-
boj trenerjev na novinarski
konferenci. Vojislav Simeu-
novič je poudaril: «Izključi-
tvi sta bili povsem upraviče-
ni, naša zmaga pa zaslužena.«
Edin Osmanovič je odvrnil:
»Izključitvi sta bili neupra-
vičeni in sta odločilno vpli-
vali na razplet, tako da zma-
ga domačih ni povsem zaslu-
žena.« Iz Šmartnega se odprav-
lja Mladen Kovačič.
»Sodnik
spregledal
enajstmetioiikoff
v 2. ligi si je velenjski Ru-
dar v Ivančni Gorici priboril
le točko z golom Ismeta Ek-
mečiča, a s prednostjo šestih
vodi na lestvici pred Zagor-
jem. »Začeli smo dobro, na
žalost pa sodnik ni dosodil naj-
strožje kazni. Vseeno smo do-
segli zadetek in zasluženo odš-
li na odmor s prednostjo,« je
dejal Damjan Romih. V na-
daljevanju so bili boljši do-
mačini, ki so izenačili preko
Sadarja. »Še vedno smo prvi,
kar je za vse, ki igrajo proti
nam, dodaten motiv. V dru-
gem polčasu smo popustili in
dovolili izenačenje. K nam
prihaja Krško. Z zmago bi po-
trdili to, kar smo storili do
sedaj, za miren zimski poči-
tek,« je zaključil Romih.
Dravinja je po nekaj neus-
pešnih krogih premagala Br-
da. Konjičani so oba zadet-
ka dosegli po podajah s ko-
tov. V 1. polčasu je zadel Ma-
tevž Čerenak. »Takoj smo
prevzeli pobudo. Sam nisem
imel preveč dela. V drugem
polčasu so gostje začeli na-
padati in uspelo jim je ize-
načiti. Strel ni bil nič kaj po-
sebnega, žogo sem že držal v
rokah, a mi je ušla. Moji soi-
gralci so se nato zbrali, bolj
napadali in tako je Hodžar
postavil končni izid 2:1,« je
napako pošteno priznal ko-
njiški vratar Gregor Fink.
JASMINA ŽOHAR
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
ALEKS ŠTERN
Ko je Publikum gostil Primorje, sta se Koren (v družbi izbranke) in Maletič »sončila«, v nedeljo pa sta prikazala
večji del svojega znanja.
Lokalni obračun v Šmartnem ob Paki (v dvoboju Brulc in Alibabič) je bil neregularen zaradi pogojev, zmagali
pa so domači z 2:0.
Najboljši igralci 17. kroga: 10 točk - Ro-
bert Koren, 5 - Mitja Brulc (oba Publikum),
3 - Luka Žinko, 2 - Nedžad Alibabič (oba
Šmartno), 1 - Simon Sešlar (Publikum).
Izidi 17. kroga lige Simobil: Primorje - CMC
Publikum 2:2 (1:1); Vogrič (41 - Il-m), Jolič
(51); Koren (25, 70); Šmartno - Dravograd
2:1 (1:0); Filipovič (33), Alibabič (72); Pe-
trič (65), Koper - Mura 1:1, Domžale - Gorica
0:1, Drava - Olimpija 3:4, Ljubljana - Mari-
bor Pivovarna Laško 2:1. Zadnji jesenski krog:
CMC Publikum - Šmartno (sobota, 1700).
ŠPORTNI
KOLEDAR
ČETRTEK 27.11.
ODBOJKA
1.	DL, 8. krog: Šoštanj To-
polšica - Bled (20).
SOBOTA
NOGOMET
2.	SL, 18. krog: Izola - Dra-
vinja, Velenje: Rudar - Krš-
ko (13.30).
KOŠARKA
1. SL, 10. krog, Zreče: Ro-
gla - Triglav (19), Šentjur: Al-
pos Kemoplast - Pivka (19),
Šoštanj: Elektra - Kraški zi-
dar (19), Zagorje - Hopsi.
Trocal liga, 9. krog: Gos-
pič - Merkur.
ROKOMET
Liga Siol, 9. krog, Velenje:
Gorenje - Rudar (19).
NEDEUA30.il.' "
■ -	■ . T^nanvv.s-
KOŠARKA
Goodyear liga, 11. krog:
Pivovarna Laško - Gibona
(19.30).
ROKOMET
Liga prvakov, 6. krog: Ce-
lje Pivovarna Laško - Flens-
burg (17).
SREDAarlir "
-i.«!•.'..	UMI rt
ROKOMET
Liga Siol, 9. krog, Škofja
Loka: Termo - Celje Pivovar-
na Laško.
KOŠARKA
Trocal liga, 10. krog: Pri-
ština: Univerziteti - Merkur.
NA PIKI
»VCe^e
prih^amoi
po
zmago!«
Napadalec Šmartnega, Hr-
vat Dalibor Filipovič, je za-
bil enega najpomembnejših
golov slovenskih klubov do-
slej. V dresu Maribora Pi-
vovarne Laško je v sezoni
1999 - 2000 v drugem pred-
krogu lige prvakov v 88. mi-1
nuti zatresel mrežo Lyona^
na gostovanju v Franciji. Tu-
di na povratni tekmi v Ljud-
skem vrtu ga je Bojan Pra-
šnikar poslal v igro name-
sto Anteja Šimundže, po-
dobno pa se je zgodilo v
Šmartnem ob Paki - kraj je
zapustil Šimundža, prišel
pa je Filipovič (a že razmiš-
lja o odhodu). V nedeljo je
dosegel prvi zadetek proti
Dravogradu.
»Marsikaj smo ostali dolž-
ni navijačem, a bistveno je,
da smo zmagali. Doma igra-
mo slabo, predvsem zaradi
katastrofalnega igrišča, ki je
najslabše pri nas. Glede na
dane pogoje smo zbrali pre-
cej točk in klubski delavci
so lahko zadovoljni z izku-
pičkom.«
Trener Korošcev Edin Os-
manovič je ostro kritiziral
delo sodnika Draga Kosa,
ki mu je izključil kar dva
igralca!?
Vendar tu dvomov ni bi-
lo. Bukovec je vseskozi igral
ostro, celo umazano, med-
tem ko me je Ivančič povle-
kel za dres, sicer bi sam »šel
v gol«. Vsak ima pravico, da
se jezi.
Kakšna so vaša pričako-
vanja pred celjsko tekmo?
Lokalni derbi ima poseben
naboj, to sem že ugotovil,
čeprav sem odigral le ene-
ga, ko smo zmagali z 2:0.
Če bi nam spet uspelo, bo-
mo najsrečnejši na svetu. Po
drugi strani ni sramota iz-
gubiti s Publikumom. Je bolj
organiziran klub od našega,
z nekoliko boljšimi igralci.
Katere najbolj cenite?
Korena in Sešlarja na sre-
dini, mojega rojaka iz Spli-
ta Budimirja v obrambi in
Čadikovskega v napadu, a
tudi ostali ne zaostajajo ve-
liko.
Hrvaška na Euru z Ot-
tom Baričem?
Ne strinjam se s tistimi,
ki ga hočejo zamenjati. Ni
imel lahkega dela po odho-
du bronastih s SP. Veste, do-
bro pravi Petar Grašo: »Čudni
ljudi žive tu, sve što vole,
razapnu ...«
DEAN ŠUSTER
Št. 48 - 27. november 2003
i!»OBT
23
Pospešeno urejevanje notranjosti celjske lepotice.
Zacliyi rokometni
^peictaicei v Golovcu?
? nedeljo za 1. mesto v skupini s Flensburgom - Zmagi z Gorenjem in Bystrico
- Kapetanu Tanja povila sina Nikolo
v nedeljo ob 17. uri se bo
ičel veliki derbi med na-
im prvakom in še vedno
lodilno ekipo Bundeslige.
D bo predvidoma zadnje ve-
ko rokometno dejanje v
lolovcu, kajti nova dvora-
la na Hudinji naj bi bila
ripravljena za povratno
dmo osmine finala lige pr-
akov 21. decembra. Pogoj
t, da Celjani v nedeljo zma-
ajo ali igrajo neodločeno,
ližje od 30:30. Vodilni mož-
e kluba pa ne izključujejo
Božnosti, da bi bila premie-
ina Hudinji lahko tudi že
}. ali 14. decembra.
Tehnični pregled dvorane
i napovedan čez osem dni.
lala Golovec leta 1976 za le-
Jndarrio tekmo z Veležem
i imela skoraj nobenih »pa-
irjev«.
Slovaki za
malico, sledi
pojedina
Po dramatičnem razpletu
omačega derbija in zmagi
Jd Gorenjem je trener Mi-
> Požun spretno izkoristil
^mo s Povaszko Bystrico.
losilce je kar prav motivi-
il, ti pa so rezervistom omo-
Jčili dokazovanje. Mene-
džer gostov inženir Tibor Še-
stak se je kislo pošalil: »Na-
piši, prosim, da je bilo 30:25
...« Zelo vesel je bil »nebo-
tičnik« Nenad Bilbija, ki je
izkoristil vseh pet metov:
»Hvala trenerju za zaupanje.
Mladi smo dokazali, da ve-
lja računati na nas. Flensburg
sestavljajo zvezdniki, a tudi
v našem klubu je nekaj veli-
kih imen!« V reprezentanco
sveta je Daniel Constantini
poklical tri leva krila, Štefa-
na Kretschmarja ter Larsa
Christiansena (Flensburg) in
Eduarda Kokšarova: »Ključ
do uspeha bo edino obram-
ba. Moramo pokazati, česa
smo sposobni.«
Bo tudi Nik
zmagovalec?
Kapetan Dejan Perič je ve-
del, da bo porod žene Ta-
nje zahteven - ultrazvok je
dečku »stehtal« dobre štiri
kilograme. Vse se je srečno
končalo, soproga in sin Ni-
kola sta zdrava. Mali Perke
ima 53 centimetrov. »Oče je
igral pretežno na desnem
krilu, jaz sem vratar, mor-
da bo sin zunanji napada-
lec,« je dejal Dejan in moš-
tvo v torek povabil na ve-
čerjo.
Medtem je Flensburg v Bun-
desligi gostoval pri Lemgu,
kjer mrgoli zvezdnikov. A je
iztržil remi 31:31 in zadržal
prepričljivo vodstvo na lestvi-
ci. Branil je Holpert. Stryger
je dosegel 7 golov, Christian-
sen 6, Jensen 5, Lijevvski in
Boldsen po 4, Jeppesen le 3,
Berge pa 2.
Predprodaja vstopnic bo v
soboto med 14. in 18. uro na
blagajni Celjskih sejmov, v
nedeljo pa od 13. ure naprej.
Sodila bosta Ukrajinca Valen-
tin Vakula in Aleksander Lju-
dovik.
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
Pred zadnjim krogom
skupine F: 1. Celje Pivovar-
na Laško 9 točk (razlika v
zadetkih -(-34), 2. Flens-
burg 9 (-1-31), 3. Redberg-
sUds 2 (-17), 4. Povazska
Bystrica O (-48).
Jure Natek je vse 4 gole proti Slo-
vakom dosegel v 2. polčasu.
Bojeviti lokalni derbi so srečno dobili Celjani in prevzeli vodstvo na
lestvici.
NA PIKI
»Dolgo igrajo skupaj!«
Celjski rokometni as Ro-
man Pungartnik drugo se-
zono igra v Bundesligi. Kot
član Kiela je moral s soigral-
ci v domači dvorani priznati
premoč Flensburgu, ki je v
prvenstveni tekmi slavil z
31:29. »Pungi« je takrat
igral odlično, nato pa je sle-
dil še poraz pri Hasanefen-
dičevem Gummersbachu.
»V Koln Areni se je zbralo
16.100 gledalcev. Izgubili
smo za gol, prvič pa sem v
Nemčiji doživel sodniško
krivico. Poraz smo že poza-
bili.«
Greva k analizi Flensbur-
ga. Je zlahka zmlel Red-
bergslids v LP?
Drži, in to z »drugo« po-
stavo. Očitno so hranili mo-
či za Celje.
Vratarja sta Jan Holpert
in Dan Beutler.
To je njihov najmočnejši
dvojec. Legendarni Nemec
ima preko 500 nastopov v
Bundesligi, 26-letni Šved pa
je zelo eksploziven in ima pre-
cejšnjo minutažo, čeprav ni-
koli ne veš, kdo bo pred vra-
ti.
Igro vodita Danec Joac-
him Boldsen ali Norvežan
Christian Berge.
Prvi bolje sodeluje z roja-
koma na levi strani, močan
je v preigravanju. Drugi igra
zdaj več. Je zelo nepredvi-
dljiv, rad meče brez skoka.
Levi zunanji napadalec je
Danec Lars Jeppesen, desni
pa Poljak Marcin Lijevvski.
Oba imata močan met, a
sta imela probleme s Peri-
čem. Če se bo to ponovilo, v
kar ne dvomim, potem bo
Nemcem trda predla. Jeppe-
sen je bolj agresiven, prodo-
ren, medtem ko je Poljak
previdnejši in potrpežljivo
čaka na priložnosti.
Na krilnih položajih sta
Danca; na levem Lars Chri-
stiansen, na desnem pa
Soren Stryger.
O Christiansenu ne bi iz-
gubljal besed, vse zna. Je dru-
gi strelec Bundeslige in naj-
boljši izvajalec sedemme-
trovk. Stryger je presenetil
na prvi tekmi in po moje te-
ga ne bo zmogel ponoviti. Si-
cer pa, »Perke« najbolje bra-
ni krilom.
Na prvi tekmi je zaradi
poškodbe manjkal krožni
napadalec Andrej Klimovec,
sijajno ga je nadomestil
Norvežan Jonny Jensen.
Belorus je zdrav. Z njim bo-
do pridobili v obrambi, ko
pa bo v napadu, ga bodo mo-
rali moji bivši soigralci bud-
no paziti, ne bi škodil tudi
kakšen trši prijem. Oba imata
dober občutek za prostor, za
blokade in vseeno je, kdo bo
igral.
Prednosti, slabosti?
Jedro ekipe je skupaj že
nekaj sezon, nasploh je zelo
izkušeno. Hiba Flensburga pa
je osvajanje drugih mest v pr-
venstvu. Odločilne tekme je
vselej izgubljal. No, zdaj je
očitno bolj zrel. V Bundesli-
gi igra imenitno, sproščeno,
zlahka zmaguje. Morda ko-
mu izgledajo počasni, utru-
jeni, a videz vara.
Lahko s čim presenetijo,
morda najstarejši, 37-letni
Šved Pierre Thorsson?
Mishm, da ne. Thorsson
lahko na kratko le zamenja
Lijewskega ali Strygerja, da
se spočijeta.
Boste reprezentantje res
morali silvestrovati skupaj?
Ne gre za prisilo. Menim,
da bo dobro, da se dobimo,
poklepetamo, poveselimo, in
tudi dogovorimo. Vemo, da
je pred nami evropsko pr-
venstvo, v specifični sezoni
za slovenski rokomet, ko nas
ogromno igra v tujini.
DEAN ŠUSTER
5. krog skupine F lige
prvakov
Celje Pivovarna Laško:Povazska
Bystrica 40:25 (18s11)
CEUE - Dvorana Golovec, gledalcev 1000, sodnika Bernd
^osskamp in Freddy Rothkranz (Belgija). Delegat Ruse Nau-
"lovski (Makedonija).
CPL: Perič 11 obramb, Lorger 7; Stopar 1 (1), Rutenka 4
(1), Vugrinec 5 (2), Oštir 1, Bilbija 5, Kozlina 2, Bajram 2,
Corenšek4, Natek 4, Milosavljevič 2, Brumen 3 (1), Kokšarov
^(1). Trener Miro Požun.
BVSTRICA: Badura (16), Drapal; Trabelssie 4, Oplodik 2,
^arkovič 1, Zatko 5, Buchta 2, Kornan 3, Spuchlak 2, Mažar,
"^olakovič 4, Duriš 2, Durajka, Brezina. Trener Ivan Hargaš.
Izključitve: CPL 8 min, Bystrica 12.
Sedemmetrovke: CPL 7 (6), Bystrica 3 (0).
Bistveni potek rezultata: 4:0,4:2,8:2,11:3,14:5,16:9,18:11,
25:15,27:15,30:18,32:19,34:20,36:22,37:22,38:24,40:25.
\
Št. 48 - 27. november 2003
24
ŠPORT
Zmagovita sobota
Druga zmaga Laščanov v gosteh - Osem trojk Joksimoviča in Broliha
Sijajen košarkarski vi-
kend je za klubi s Celjske-
ga, saj so zmagali prav vsi
z izjemo Hopsov, ki pa so
izgubili v lokalnem derbi-
ju z Elektro. Laščani še na-
prej stanujejo tik pod vr-
hom lestvice Jadranske li-
ge.
Položaj naših klubov v 1.
A slovenski ligi pa se tudi iz-
boljšuje, saj je vsa četverica
v gneči od četrtega do dese-
tega mesta, kjer je razlika ena
sama zmaga.
S kolektivno
igro do zmage
v Hercegovini
v Laškem so ves teden na-
povedovali boj na zmago na
gostovanju v Širokem brije-
gu, kar so ob koncu tudi ure-
sničili. Z zelo kolektivno
igro, v kateri je pet igralcev
Aleša Pipana doseglo deset
ali več točk, so pivovarji vse
odločili že ob koncu tretje
četrtine, ko so povedli s 66:50.
V zadnjem delu pa so samo
držali to razliko za šesto zma-
go v prvenstvu in delitvi pe-
tega mesta na lestvici. Odli-
čen je bil met za tri točke Laš-
kega (12:25), element, kjer
sta s po štirimi trojkami ble-
stela Nebojša Joksimovič
(skupno 17 točk) in Primož
Brolih (13). Naslednji krog
prinaša uro resnice za Laš-
čane. Ali so se sposobni bo-
riti tudi za final-four, bo pre-
cej bolj jasno po gostovanju
Cibone v Treh lilijah.
Leteči Hajric
Šentjurčani so na krilih si-
jajnega Seida Hajriča (zanj
se neuradno že zanimajo Laš-
čani) prišli do tretje zmage v
sezoni. Zbral je kar 21 sko-
kov, kar je rekord sezone v
ligi, ob tem pa ob 58-odstot-
nem metu dosegel 26 točk.
Tudi vsi ostali igralci Alposa
Kemoplasta si zaslužijo poh-
vale, za odlično igro v obram-
bi in preudarno v napadu. Prav
mirna igra v napadu - z izje-
mo zadnjih dveh minut - je
presenetila poznavalce šent-
jurske košarke, ki je očitno
na poti vrnitve proti zgornje-
mu delu lestvice. Ob Hajri-
ču je bil kot običajno razpo-
ložen Rado Trifunovič (19
točk - 64%, 9 skokov), od-
lično pa je vso srečanje odi-
gral tudi Boštjan Kočar (16
točk, trojke 4:6).
Presenetila je Rogla z za-
nesljivo zmago v Sežani, s či-
mer so popravljeni nekateri
dosedanji spodrsljaji. V Se-
žani se je znova potrdilo dejs-
tvo, da razpoložena peterka
Rogle lahko premaga vsako-
gar. Kapetan Boštjan Sivka
(24 točk, 72%, 6 skokov) je
popeljal moštvo do odločil-
ne prednosti v tretji četrtini
(-1-15), kar je bilo kljub na-
porom domačinov nedoseg-
ljivo. Samo Grum je prispe-
val 27 točk. Jure Brolih pa
19. Odločilne pa so bile pred-
vsem ujete žoge (30:20 za Zre-
čane). Pod obročema je gos-
podaril Igor Zinrajh z 11
skoki.
Derbi samo na
papirju
Šaleško-savinjski derbi v
Šoštanju je bil odločen že
pred tekmo, saj so Polzela-
ni prišli brez Simona Finž-
garja (bolezen) in Primo-
ža Skoka (poškodba). Ta-
ko oslabljeni niso bili dora-
sel nasprotnik »električar-
jem«, ki so se med tednom
okrepili še z branilcem Da-
riom Krejičem (Triglav). Že
v uvodni tekmi je dosegel 20
točk. Elektra je tako prvič
zmagala v svoji dvorani. Očit-
no pa je, da je novi strateg
Memi Bečirovič že dodobra
»zložil kockice«, kajti v treh
srečanjih, kar je na klopi,
Elektra še ni izgubila. V 37.
minuti je vodila že za 28 točk.
V neprepoznavni ekipi Hop-
sov ni izstopal prav noben
igralec, nekaj več je naredil
le Matic Goropevšek (11),
ki je edini dosegel več kot
10 točk.
Peterka kroga: Joksimo-
vič (Pivovarna Laško), Siv-
ka (Rogla), Krejič (Elektra),
Hajric, Trifunovič (oba Al-
pos Kemoplast).
Igralec kroga: Seid Haj-
rič (Alpos Kemoplast).
Trener kroga: Aleš Pipan
(Pivovarna Laško).
V soboto se pričenja že
drugi del prvenstva, ki se igra
po trikrožnem sistemu. Šent-
jurčani bodo gostih Postojn-
čane, ki jih vodi neuničljivi
Veljko Petranovič. Elektra
bo domačin Kraškemu zidar-
ju, Rogla pa Triglavu. Hopsi
gostujejo pri vodilni ekipi lige
v Zagorju. Sinoči pa so bila
odigrana srečanja 4. kroga
pokala Spar (Kemoplast -
Hopsi, Elektra - Rogla) . Zma-
govalca teh dvobojev se bo-
sta uvrstila v naslednji krog,
v katerem se bodo že priklju-
čili klubi iz lige Goodyear,
vključno s Pivovarno Laško.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIC
V Hercegovini je bil najbolj razpoložen Nebojša Joksimovič.
raNORAMA
NOGOMET
2. SL
17. krog: Drauinja - Brda
2:1(1:0); M. Čerenak (24),
Hodžar (68);T Winkler (51).
Vrstni red: Rudar 39, Zagorje
33, Bela krajina 31, Dravinja
30, Livar 29, Krško 23, Alu-
minij 22, Triglav 20, Izola 18,
Brda 13, Tabor 10, Svoboda
9.
KOŠARKA
GOODVUR LIGA
10. krog: Široki brijeg - Pi-
vovarna Laško 68:78 (50:66,
32:48, 15:28); Joksimovič
17, Dončič 16, Brolih 13, Jo-
kič, Jelesijevič 10, Dojčin 8,
Miletič, Rizvič 2; Čolak 21,
Perkovič 10. Vrstni red: Cr-
vena zvezda 18, Reflex, Bu-
dučnost, Union Olimpija 17,
Gibona, Pivovarna Laško 16,
Zadar, Zagreb 15, Split 14,
Krka, Lovčen, Geoplin Slo-
van 13, Široki brijeg 12, Ba-
njalučka pivara 11.
1. SL - moški
9. krog: Elektra - Hopsi
83:64 (66:43,46:26,23:12);
Krejič 20, Čmer 16, Ručigaj
15, Auer 11, Nuhanovič 10,
Nedeljkovič 7, Vidovič 4;
Goropevšek 11, Godler, Ger-
žina, Josipovič 8, Skok, Ci-
zej 7, Steffel 6, Božič 5, De-
bevc 4. Alpos Kemoplast -
Koper 91:80 (65:46, 47:29,
23:13); Hajrič 26, Trifuno-
vič 19, Kočar 16, Palčnik, Pe-
trovič 10, Čebular 6, Ribež]
4; Češkovič 22, Štampfer I3
Kraški zidar - Rogla 77:9^
(57:72, 42:54, 17:30); No.
vak 20, Žakelj 16; Grum 27
Sivka 24, Brolih 19, StrnJ
13, Zinrajh 6, Želj 4, Živa,
novič 2. Vrstni red: Zagop
je, Helios 16, Pivka 15, Trj,
glav, Koper, Hopsi, Rogla I3
Alpos Kemoplast, Elektra.
Kraški zidar 12.
FIBA POKAL
5. krog: Venezia - Merkii
-63:53 (49:37, 39:25, 19:16),
Jocič 15, Maksimovič 14, Jur.
še 9, Markovič 7, Kvas 6, Tenj
nik, Ramšak 4, Erkič, Jere|
2.
SAVINJSKA
KOŠARKARSKA
LIGA
2. krog: Laško - Tiveed Ža
lec 80:52, Parižlje - Preboj
33:96, Gomilsko - Polzeli
64:78, Ločica - ŠK Žalei
48:65, Celje - Žvajga 55:51
Vrstni red: Prebold, Polzela
4, Laško, ŠK Žalec, Ločica,
Gomilsko 3, Velenje, Celje,
Prebold, Parižlje, Tweed Ža-
lec 2.
ROKOMET
LIGA SIOL
8. krog: Celje Pivovamu
Laško - Gorenje 25:24(11:11)
Vugrinec 7, Kokšarov 6, Koz-
lina 5, Rutenka 4, Milosav-
ljevič 2, Oštir 1; Kavtičnik 11,
Sirk 5, L. Dobelšek, Mlakai
3, Sovič, Bedekovič 1.
NA KRATKO
Joli ustanovila klub
Celje: Velenjčanka Jolanda Čeplak je zapustila matični klub
se preselila v rojstno mesto in v Celju ustanovila atletsk
klub, ki nosi njeno ime. Najboljša slovenska športnica letj
2002 in svetovna dvoranska rekorderka na 800 metrov j(
trenutno že na pripravah v ZDA. V Los Angelesu bo vadila
mesec dni.	P^
Zanimive šahovske partije
Celje: Šahovski klub Griže je bil v Celjskem domu gostitelj
ekipne državne šahovske superlige, ki se je z Bleda preselili
v mesto ob Savinji. Odločitev o zmagovalcu je padla šelei
zadnjem krogu, ko je Dušan Pavasovič praktično v zadnt
potezi prinesel naslov ljubljanskemu šahovskemu kluba
Šahisti iz Griž so pristali na 6. mestu, celjski šahovski klul
pa je bil zadnji in izpadel v nižji rang.	JU
Lado izbira najboljše
Celje: Selektor slovenske ženske kegljaške reprezentanc«
Lado Gobec je začel s pripravami za svetovni prvenstvi, fe
bosta maja prihodnje leto v Romuniji za članice in za kade
tinje na Poljskem. Prihodnje dni se bodo kegljavke pomeri
le na prvi izbirni tekmi v Kranju. Med 24 kandidatkami j
kar 10 kegljavk iz Celja.	Ji
Uspešne mlade rokometašice
Celje: Rokometašice Celjskih mesnin so ponovile svoj na
boljši dosežek v tretjem letu sodelovanja v 1. B ligi. V pred
skupini so brez poraza osvojile 1. mesto. V Šentjerneju si
pričele tekmovanje med najboljšo osmerico, za napredova
nje v 1. A ligo. Celjanke so zmagale s 36:30. Ula Toplak, t
s svojo igro vse bolj spominja na svojega očeta Miša, j
dosegla 14, Maja Šon pa 7 golov.	JI
Lepe uvrstitve plavalcev v
mlajših kategorijah
Celje: V pokritem bazenu Golovec so pripravili že 18. poki
mesta Celje, na katerem je nastopilo 412 plavalcev iz 3
klubov petih držav, tudi iz domačih Marinesa Neptuna ii
Posejdona ter velenjskega Mladinskega servisa. Darja Pui
gartnik (Neptun) je med kadetinjami osvojila 1. mesto n
50 m hrbtno. Miha Jost je bil v absolutni kategoriji 3. n
200 m mešano. Uspešno pa je nastopila tudi Velenjčanl®
Maja Sovinek, ki je v skupnem seštevku v absolutni kat«
goriji osvojila 2. mesto. Najhitrejša je bila na 100 in 2001
hrbtno.	G'
Novosti
v Šoštanju je prišlo že do
treh sprememb. Najprej je
trenerja Miloša Sagadina
zamenjal Memi Bečirovič,
nato pa sta moštvo okrepi-
la Miha Čmer in Dario Kre-
jič. Tudi v Šentjurju so se
odločili, da okrepijo ekipo,
ki je zaradi poškodb vsesko-
zi nepopolna. Trenutno
manjkata Peter Jovanovič
(operacija roke) in Jernej
Tilinger (novi zlom roke).
Novinca sta Stanko Sebič
(204 cm), član mlade re-
prezentance Slovenije (la-
ni je iz Šentjurja odšel v Kr-
ko, ki ga je sedaj posodila
do konca sezone), in cen-
ter Dario Livajič (24 let, 210
cm), bivši član zagrebške-
ga Zrinjevca, ki je v prejš-
nji sezoni igral v Gruziji.
Livajič naj bi pod košem
razbremenil Hajriča, ki igra
praktično vsa srečanja od
začetka do konca. Ker se pr-
venstvo šele sedaj pošteno
ogreva in sodeč po lestvici
tudi komplicira, lahko pri-
čakujemo okrepitve tudi na
Polzeli in v Zrečah. JT
Zlata Polavderjeva
Judoistke celjskega San-
kakuja se vedno znova z
odličji vračajo z velikih tek-
movanj. v Sarajevu nas je
razveselila Lucija Polavder,
ki je na mladinskem EP po-
stala prvakinja v kategori-
ji nad 78 kilogramov.
Premagala je Francozinjo
Caulier, Belorusinjo Bariš-
kovo, v polfinalu Nemko
Diettrich, v finalu pa še Po-
ljakinjo Uršulo Sadakovv-
sko, ki je od nje težja kar za
46 kilogramov, a ji je uspel
ippon v tretji minuti final-
nega boja. »Uspeha nisem
pričakovala, čeprav sem si
ga zelo želela. Zaradi napor-
nega urnika treningov in
tekmovanja za proslavljanje
ni bilo časa. Zdaj je na vrsti
lovljenje norme za nastop na
olimpijskih igrah,« je po pri-
hodu iz prestolnice BIH de-
jala nova celjska junakinja,
ki je tako kot njen trener
Marjan Fabjan prejela
Bloudkovo plaketo. Pred 10
dnevi je protestno zapustila
trening, a je takoj obžalovala
dejanje in še bolj trdo gara-
la med vadbo. Razveselila je
tudi Nives Pere (do 48 kg),
ki je bila zelo blizu podvi-
gu, vendar je klonila v od-
ločilnih sekundah in tekmo-
vanje končala na 5. mestu.
Maja Uršič, Igor Trbovc
(oba Sankaku) in Primož
Ferjan (Ivo Reya) so žal os-
tali brez uvrstitve.
PETRA ŠAFRAN
Lucija je na pokalu Heledi's »vrgla« tudi precej težjo Romunko.
Št. 48 - 27. november 2003
KRONIKA
25
Modri jugo, last matere enega od osumljenih, s katerega naj bi Andrejka Boršnjak in Vlado Javomik skušala sneti kolesa. Vladov
rdeči jugo, v katerem naj bi Andrejka in Vlado živela zadnji mesec, sta Jože in Sebastjan popolnoma uničila.
Živa baida nad
Preboldom
37-letna Andrejka Boršnjak, ki sta jo domačina iz Marija Reke nad
Preboldom polila z bencinom in zažgala, je za posledicami opeklin v
torek zjutraj umrla v celjski bolnišnici
Kako daleč lahko gre jeza člo-
veka, ki meni, da sme pravico vze-
ti v svoje roke, se sprašujejo do-
mačini iz Marija Reke. Dva mla-
deniča, domačina, 23-letni Jože
D. in 21-letni Sebastjan H., naj bi
minuli četrtek v gozdu opazila 37-
letno Andrejko Boršnjak ter nje-
nega partnerja, 32-letnega Vlada
Javornika, ki sta skušala z opuš-
čenega avta (last matere enega od
osumljenih) sneti kolesa. Stekla
sta do njiju ter Andrejko potem,
ko sta jo »zaslišala«, zvezala za
drevo, jo polila z bencinom in zaž-
gala. Vladu je uspelo pobegniti.
Jože in Sebastjan sta goreče telo
pogasila šele, ko sta ugotovila,
da gori kot bakla in slišala njene
krike. Odvezala sta jo, ji ukaza-
la, naj se preobleče ter jo zaveza-
la za drugo drevo. In pobegnila.
Ker so bile vezi drugič bolj rah-
le, se je Andrejki uspelo rešiti. Za-
tekla se je v nekaj sto metrov odda-
ljeno domačijo k Marici Zakonj-
šek, ki je poklicala policiste; Po
zdravniški intervenciji so Andrej-
ko, ki je dobila opekline II. stop-
ije oziroma hude telesne poškod-
be, odpeljali v celjsko bolnišnico,
^am je v torek zjutraj umrla.
Oba domačina, osumljena pov-
zročitve posebno hude telesne poš-
kodbe s posledico, so pridržali po-
hcisti, preiskovalni sodnik pa je v
ponedeljek po zaslišanju zaradi po-
novitvene nevarnosti in možnosti
vplivanja na priče oziroma more-
bitnega uničenja dokazov zanju
odredil pripor.
»Fant je ostal
sam ...€«
Pot po Marija Reki deluje na člo-
veka, ki se mimo osamelih kmetij
in skozi številne gozdove vozi pr-
vič, kot najbolj skrivnostni prizori
iz ameriških trilerjev. Tu in tam kak-
šna hiša, skoraj nobenega človeka
ob cesti in le kakšen avto vsakih
nekaj minut ...
Naključni sprehajalci na cesti
proti Mrzlici so bili prvi, ki so nam
povedali kaj več. »Vprašajte pri kme-
tiji Vencelj,« so svetovali. Prijazen
možak nas je napotil proti hiši, v
kateri živi Jože D., skupaj s prija-
teljem osumljen krutega dejanja ozi-
roma povzročitve hude telesne poš-
kodbe ter protipravnega odvzema
prostosti. Ko se z vprašanjem, ali
ga je poznala, obrnemo še na sose-
do, mamico dveh otrok, nam ve po-
vedati, da je bil Joži, kot mu pravi-
jo sosedi, prijazen fant, ki ni niko-
mur storil nič žalega. »Očeta ni imel,
mama mu je umrla pred dvema le-
toma in fant je ostal popolnoma
sam. Ni imel težav s policijo, več-
krat se je oglasil k nam, da smo se
malo pogovorili ali pa je opravil
kakšno priložnostno delo,« pravi
soseda, ki tri dni po dogodku prav-
zaprav ni natančno vedela, kaj naj
bi se v gozdu v bližini njihove do-
mačije sploh dogajalo.
Na prizorišču
zločina
Naslednja postaja je osamljena hi-
ša, v kateri živi Jože D. Prepoznav-
na je po številnih starih, na pol raz-
padlih avtomobilih, ki jim manjkajo
razni deli. Hiša je videti zapuščena
in šele ko potrkamo na vrata in se
nihče ne odzove, postane jasno, da
je povezana z okrutnim dejanjem.
Ogled okolice pove malo več; na
pred hišo parkiranem motorju naj-
demo (najverjetneje pozabljen)
sklep o pridržanju za Jožija. Poli-
cisti so ga skupaj s prijateljem pri-
držali zaradi razjasnitve okoliščin
in zaradi bojazni, da bi uničila sle-
dove kaznivega dejanja; okrožni dr-
žavni tožilec je v ponedeljek iz is-
tih razlogov za oba osumljena pred-
lagal pripor. Kot vedo povedati so-
sedi, je bil Joži v petek, dan po zlo-
činu, s policisti skoraj ves dan v
okolici hiše. Kot je na ponedeljko-
vi novinarski konferenci povedal
načelnik Urada kriminalistične po-
licije Celje Robert Mravljak, je bilo
območje, kjer so policisti po deja-
nju opravili preiskavo, zaradi zah-
tevnosti terena in nenavadnosti kaz-
nivega dejanja veliko širše, kot je
to običajno. »Osumljena sta žrtev
zasliševala zlasti v zvezi z vlomi v
vikende na območju Marija Reke
in kot se je izkazalo pozneje, naj
bi bila A. B. in njen partner res od-
govorna za pet vlomov,« je pove-
dal Mravljak in dodal, da to ne opra-
vičuje krutega dejanja.
»Osumljena sta očitno vzela pra-
vico v svoje roke, pri čemer sta
izbrala resnično zelo nenavaden
način.« Kot je dodal Mravljak,
dejstvo, da sta Andrejki ukazala,
naj se preobleče, dokazuje, da sta
se dejanja zavedala, čeprav naj bi
med zaslišanjem povedala, da se
jima ni niti sanjalo, da bi lahko
imelo njuno dejanje takšne po-
sledice. »Odvezala sta jo, ko sta
slišala njene krike, vendar je ogenj
že povzročil hude opekline in no-
tranje poškodbe. Pri tem je utr-
pela tako hude bolečine, da si nih-
če, ki tega ni doživel, ne more ni-
ti predstavljati,« je zaključil si-
cer vsega hudega vajeni glavni celj-
ski kriminalist.
Zatočišče na
samotni kmetiji
»Bilo je okoli petnajstih, ko je
potrkalo na moja vrata,« pripove-
duje Marica Zakonjšek, domačin-
ka, h kateri se je zatekla Andrejka.
Ta naj bi s svojim partnerjem zad-
nji mesec živela kar v njegovem ne-
registriranem rdečem jugu, ki sta
ga Joži in Sebastjan medtem, ko
sta zasliševala Andrejko, popolno-
ma uničila.
»Odprla sem vrata in pred njimi
je stala ženska, ki je bila od pasu
navzdol povem opečena. Bila je drob-
na, na sebi je imela pol prevelike
moške hlače in rekla je, da sta jo
dva fanta zvezala in zažgala, pa se je
uspela rešiti.« Pri Marici je bil ta-
krat na obisku sorodnik in razmiš-
ljala sta, kaj storiti. Poklicala sta po-
licijsko patruljo, ki je iz Žalca kar
kmalu prispela; Andrejko so izpra-
šali in hkrati poklicali reševalce, ki
so jo odpeljali v celjsko bolnišnico.
V	času, ko sta čakali na polici-
ste, je Marici povedala, da sta »do
avta, ki je bil last enega od fantov,
prišla skupaj s partnerjem, saj sta
mislila, da je opuščen. Z modrega
juga sta začela snemati kolesa, ta-
krat pa sta ju opazila Jože in Se-
bastjan. Začela sta se približevati
in ko je partner to opazil, je po-
begnil v bližnji gozd. Njo pa sta
začela spraševati, zakaj krade. Re-
kla je, da je hudo, da drugače ne
more preživeti, da je mislila, da je
avto opuščen ... Pa očitno ni po-
magalo, saj naj bi jo fanta, tako je
vsaj povedala, zvezala, jo polila z
bencinom, zažgala in odšla,« je pri-
povedovala Marica.
V	dnevih po tragediji ljudje v
Marija Reki niso mogli verjeti, da
sta drugače menda prijazna in mir-
na mladeniča lahko storila kaj ta-
ko krutega; nikomur pa se ni niti
sanjalo, da bo cena, ki ju je mora-
la za njun nenadzorovan izbruh be-
sa plačati Andrejka, tako zelo bo-
leča in dokončna.
ALMA M. SEDLAR
Foto: ALEKS ŠTERN
K Marici Zakonjšek se je potem, ko se je
uspela rešiti vezi, zatekla močno opečena
Andrejka Boršnjak.
Jožijeva zapuščena hiša v Marija Reki. Odkar mu je pred dvema letoma umda mama, sestri pa sta se odselili, je Joži, brez zaposlitve
in poklica, v hiši živel sam.
Kot je v torek potrdil vodja Okrožnega državnega tožilstva v
Celju Ivan Žaberl, sta Jože D. in Sebastjan H. osumljena proti-
pravnega odvzema prostosti, za kar jima grozi kazen leto dni
zapora. Drugo kaznivo dejanje, povzročitev posebno hude tele-
sne poškodbe, se je po smrti Andrejke Boršnjak, ki je umrla za-
radi posledic opeklin, prekvalificiralo v posebno hudo telesno
poškodbo s posledico, za kar je zagrožena kazen najmanj 3 in
največ 15 let zapora. Za osumljena je preiskovalni sodnik zaradi
ponovitvene nevarnosti in možnosti uničenja dokazov oziroma
vplivanja na priče, v ponedeljek odredil pripor.
Št. 48 - 27. november 2003
26
KRONIKA
Omahnil v
globino in smrt
Gore vzele 29-letnega izkušenega alpinista - Odpravo na Aconcaguo so
odpovedali
29-letni Damjan Slemen-
šek iz Vojnika, ki so mu go-
re zadnja leta pomenile naj-
več, se je s prijatelji med vr-
hove zadnjič podal v sobo-
to. Odšli so nad Logarsko
dolino, nekaj se jih je še is-
ti dan vrnilo v dolino, Dam-
jan pa je z Viktorjem Mli-
narjem prespal na Klemenči
jami, saj sta v nedeljo žele-
la še nadaljevati. Vendar se
je pri sestopu s Krofičke na
grebenu Škrbina proti Oj-
strici nekaj minut pred
opoldnevom zgodila tragič-
na nesreča.
Damjan naj bi pri sestopu
hodil za prijateljem, pri če-
mer je nenadoma omahnil in
padel dobrih 40 metrov v glo-
bino. Ni drsel po pobočju,
padal je po zraku, kar je ob
stiku s tlemi povzročilo iz-
jemno hude poškodbe. Umrl
je na kraju nesreče. Prijatelj
je takoj odhitel do ponesre-
čenega, mu poskušal nuditi
prvo pomoč, vendar so bile
poškodbe za 29-letnega alpi-
nista prehude. Gorska reše-
valna služba je za pomoč pro-
sila tudi helikopter sloven-
ske policije, vendar ta zara-
di močnega vetra in nizke ob-
lačnosti ni mogel posredovati
in se je moral vrniti. 15 reše-
valcev Gorske reševalne služ-
be Celje je tako mrtvega
Damjana preneslo v dolino
na klasičen način nekaj mi-
nut po pol sedmi uri zvečer.
Nekateri plezalni kolegi
domnevajo, da je Damjanu
spodrsnilo. »Pol metra širo-
ka pot, po kateri sta se vra-
čala v nedeljo, ni bila zasne-
žena in ni težavna,« je raz-
lagal načelnik Plezalnega
kluba Rifnik Šentjur Aco Pe-
pevnik. Možno pa je, da je
bil vzrok za padec tudi mo-
čan sunek vetra. Sobotna tu-
ra naj bi bila na nek način
priprava za vzpon na Acon-
caguo naslednje leto. In rav-
no zanjo so značilni močan
veter in podobne vremenske
razmere. Tja naj bi se Dam-
jan odpravil še s tremi so-
plezalci, vendar so odpravo
na 6.970 metrov visoko
Aconcaguo v Južni Ameriki
zdaj odpovedali.
Njegova smrt je pretresla
vse. »Že šest let je bil izku-
šen alpinist. Za seboj je imel
preko 100 plezalnih smeri,«
nam je povedal Pepevnik. Tu-
di tokrat se v gore ni odpra-
vil nepripravljen. »Damjan in
vsi, ki so bili z njim, so ime-
li vso potrebno opremo.«
Smrt mladeniča je še pose-
bej šokirala Mlinarja, ki je
bil ob nesreči z njim in je iz-
kušen gorski reševalec, pri-
pravnik za gorskega vodni-
ka in alpinistični inštruktor.
»Damjan je bil dober fant.
Končal je študij, govoril je
tri jezike, delaven je bil, znal
je zapolniti vsak trenutek svo-
jega življenja,« je dodal Pe-
pevnik.
Svojemu kolegu so se v Ple-
zalnem klubu Rifnik v Šent-
jurju na žalni seji poklonili
v ponedeljek, od svojega
edinca pa so se družina ter
njegovi znanci in prijatelji
posloviU včeraj na vojniškem
pokopaUšču.
SIMONA ŠOLINIČ
Menda je Damjan nekoč želel postati pilot, a ga je premamila ljubezen
do gora.
Znova v začetku decembra
Na celjskem okrožnem
sodišču bi se moralo v pe-
tek ponovno začeti sojenje
Gorazdu Bombeku iz Celja,
ki ga obtožnica bremeni po-
skusa umora, zanemarja-
nja mladoletne osebe in su-
rovega ravnanja. Sodnik
Miran Jazbinšek je za vno-
vičen začetek sojenja dolo-
čil 8. december.
Za obravnavo so v petek do-
ločili nov datum zato, ker,
kot je opozoril zagovornik ob-
toženega, od vročitve obtož-
nice do začetka obravnave ni
minil predpisan rok osmih
dni. V tem času namreč lah-
ko obtoženi pripravi svoj za-
govor, in kot je dejal, bo Bom-
bek to izkoristil tudi za pred-
ložitev dokumentov sodišču,
ki naj bi dokazovali, da se je
njegov sin pred časom zate-
kel v Krizni center zaradi šol-
skih izostankov in ne zaradi
nasilja v družini, kot mu oči-
tajo.
V družini obtoženega naj
bi bilo nasilje prisotno že
pred leti, o čemer smo že
pisali. Vrhunec vsega pa naj
bi se zgodil 12. marca 2000,
ko naj bi se obtoženi razje-
zil zaradi govoric, da naj bi
se sin družil s sumljivimi
osebami. Grozil naj bi mu,
da ga bo »ubil kot mačka«
in takrat še mladoletnega si-
na dvakrat davil. Prvič je
med njiju stopila mati in ju
spravila narazen. Sin naj bi
za kratek čas izgubil zavest,
nato pa se zdramil in očeta
udaril, ker naj bi le-ta gro-
bo grozil še materi. Oče naj
bi zatem sina davil še dru-
gič in odnehal sam. Sin je
moral zaradi poškodb na
vratu in zlomljenega prsta
na roki iskati zdravniško po-
moč.
Bombeka so zaradi tega že
obsodili na 6-letno zaporno
kazen, a je višje sodišče sod-
bo razveljavilo. Ugotovilo je
kršitev določb kazenskega
postopka, ker je prvostopenj-
sko sodišče nadaljevalo glav-
no obravnavo in izvajanje do-
kazov kljub temu, da se je
vmes zamenjala ena izmed
sodnic.
SŠ
V smrt na
avtocesti
Pred cestninsko postajo Tepanje na
avtocesti Maribor - Celje se je minuli
četrtek zvečer zgodila tragična nesre-
ča.
Voznik osebnega vozila 59-letni F. Z.
(gre za šmarskega dekana Mirka Zem-
Ijiča, župnika v Šentjurju pri Celju) je
silovito trčil v tovorno vozilo in se za-
gozdil v zadnji del njegovega polpriklop-
nika. Vkleščenega voznika so iz vozila
poskušali rešiti zreški gasilci, vendar so
bile poškodbe tako hude, da je na kraju
nesreče umrl. To je letos že šestindvaj-
seta smrtna žrtev na Celjskem, v ena-
kem obdobju lani pa je na cestah našega
območja umrlo 43 ljudi.
Foto: SHERPA
KmetUska zadruga Šempeter z.o.o.
Petrov trg 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini
Javna dražba za prodgjo nepremičnin j
Naročnik: KZ Šempeter z.o.o.
Predmet prodaje so objekti in zemljišča vknjiženi nazkv 1364
k.o. Šempeter:
-	pare.štev. 372/2 - v naravi gospodarsko poslopje 267 m^
dvorišče 274 m^, gospodarsko poslopje 5m^
-	pare. Štev. 372/3 - v naravi gospodarsko poslopje 114 m^,
poslovna stavba 138 m^, dvorišče 431 m^
-	pare.štev. 372/17 - v naravi dvorišče 378 m^, funkeionalni
objekt 23 m^
Izklicna cena: 9.000.000 sit
Pogoji in pravila javne dražbe:
I.	Nepremičnine se prodajo v celoti po sistemu videno kup-
ljeno. Objekti na pare.št.372/2 in pare.št. 372/3, ki v nara-I
vi predstavljajo mehanično delavnieo, leseno in strojno šupo
so obremenjeni z najemnimi razmerji in kupee soglaša z vsto-
pom v obstoječe najemne pogodbe kot najemodajalec name-
sto prodajalca. Predpisane davčne dajatve na promet nepre-
mičnin, tako davek na promet nepremičnin kot tudi DDV na
prodajo funkcionalnih zemljišč, za katere je v izklicni ceni
zajeta cena 2.000 sit/m2 ter stroške odvetnika za sestavo
kupoprodajne pogodbe, stroške notarske overovitve in stroš-
ke prepisa plača kupec.
Kriteriji dvigovanja cene:
Dražitelji lahko dvigujejo izklicno ceno:
-	od 9.000.000 sit do 10.000.000 sit za 250.000 sit
-	od 10.000.000 sit do 15.000.000 sit za 500.000 sit
Javna dražba se bo opravila ustno v slovenskem jeziku.
Rok sklenitve pogodbe: pogodba mora biti sklenjena v roku
15 dni po opravljeni javni dražbi.
Višina kavcije: pred dražitvijo morajo dražitelji položiti kavcijov
višini 10% izklicne cene na transakcijski račun KZ Šempeter
z.o.o. 06000-0031079487; po opravljeni javni dražbi sedražin
teljem, ki na javni dražbi ne uspejo, kavcija vrne v roku 15 dni
brez obresti.
Način In rok plačila: najugodnejši dražitelj je dolžan plačati
kupnino v roku 8 dni od podpisa pogodbe na transakcijski račun
KZ Šempeter z.o.o.: 06000-0031079487 položena kavcija se
brezobrestno všteje v kupnino.
Udeležba na javni dražbi In njeni pogoji:
Dražitelji morajo najkasneje 1 uro pred začetkom javne dražbe]
prijaviti svojo udeležbo in predložiti v originalu:
-	potrdilo o vplačani kavciji in priloženo celotno številko transak-
eijskega računa za primer vračila kavcije;
-	potrdilo o plačanih davkih in prispevkih (pravna oseba);
-	potrdilo o državljanstvu, če je ponudnik fizična oseba;
-	izpisek iz registra pravnih oseb (pravne osebe) oziroma foto-
kopijo identifikacijskega dokumenta (fizična oseba);
-	pisno notarsko overjeno pooblastilo v primeru, da je pravna ali
fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblastila drugo fizično
ali pravno osebo;
-	matično, davčno in telefonsko številko.
Pravila javne dražbe:
Javno dražbo izvede pristojna tričlanska komisija KZ Šempe-
ter z.o.o.
Datum, kraj In čas javne dražbe:
Sam potek javne dražbe se bo odvijal v sejni sobi KZ Šempetef
vi. nadstropju poslovne stavbe na naslovu Petrov trg 7, Šempe-
ter v Savinjski dolini.
Objekti in zemljišča bodo na javni dražbi dne 10. 12. 2003 of
II.	uri.
Št. 48 - 27. november 2003
NASVETI
27
POGLEJMO V
PRIHODNOST
SHra:
»DRUŽINA«
Kaj se vam obeta v pri-
lodnje, tako na splošno? Za
jačetek morate postati bolj
pdločni in dosledni v od-
[losu do mlajšega sina. Če
)OSte preveč popuščali, ne
)0 nič dobrega. Svetujem
jam več previdnosti pri
jsebnih stvareh (denarni-
;a, ključi...), da ne bo ne-
prijetnih presenečenj. Tu-
ji če vas bo kdo še tako pre-
pričeval, da vstopite v ne-
liakšen posel ali se odloči-
e za »investicijo« oz. po-
sodite denar, dobro razmi-
ilite, preden pristanete.
Trenutno je v vašem živ-
jenju veliko nejasnosti in
tas je, da zadeve postavite
na svoje mesto. Na čustve-
nem področju bo še prišlo
do sprememb. Oseba, po ka-
leri sprašujete, je sicer v re-
du, a ima veliko skrbi in
neurejenih zadev. Prija-
leljstvo se ne bo razvijalo
po pričakovanjih, če pa že,
)0Ste morali biti izjemno
}Otrpežljivi in vztrajni. Več-
a sprememba se obeta po-
eti prihodnje leto. Takrat
)oste določene stvari že
azčistili in postavili na
ivoje mesto. Materialno in
inančno stanje bo tudi v
)rihodnje kar stabilno, več-
ih skrbi in težav ne bo. Kdaj
ite nazadnje obiskali svo-
ega zdravnika in gineko-
oga? Ukrepajte! Pojdite na
iregled, da ne bo nepotreb-
lih zapletov. Malce vam na-
gajajo tudi živci. Če boste
upoštevali nasvet in se od-
očili za pregled, ne bo več-
ih težav z zdravjem.
Starejši sin ima res kar ne-
laj težav, vendar ima vse
nežnosti, da se postavi na
astne noge in prevzame od-
lovornost zase in za svoje
iivljenje. Posebno previden
tiora biti pri dokumentih,
iaj pazi, kaj podpisuje in
laj se ne odloča prehitro. V
!asu, ko ste čakali na odgo-
vor, so se nekatere stvari v
iustveni zvezi mlajšega si-
la očitno spremenile. Sin bo
v prihodnosti uspešen, do-
segel bo svoje cilje, si ustva-
ril družino in se popolnoma
postavil na svoje noge. Ni-
česar niste napisali o njego-
vi zaposlitvi, a nakazano ima
spremembo in bo v bližnji
prihodnosti zamenjal služ-
bo.
Šifra:
»KORDOBAff
žal mi je, da vas je moj
prvi odgovor razžalostil, ven-
dar tudi zdaj ne kaže, da bi
bile kakšne realne možno-
sti za ponovno zvezo z biv-
šim fantom. Fant sicer še goji
nekakšna čustva do vas, ven-
dar so to bolj čustva naklo-
njenosti, kot pa ljubezni.
Lahko vam le svetujem, ukre-
pali pa boste po svoje. Pra-
vijo, da poskusiti ni greh.
Odločitev prepuščam vam.
Razmisliti morate o tem, če
je smiselno vztrajati v seda-
nji zvezi. Moškega, ki vam
lahko spremeni življenje,
boste srečah na neki poti -
to je lahko daljše potovanje
ali pa samo pot od doma do
službe ali trgovine. Vseka-
kor to ne bo v roku enega
meseca. Ko ga boste spoz-
nali, se vam lahko življenje
precej spremeni. Lahko, da
boste zamenjali kraj bivanja
in mogoče je, da se boste od-
ločili še za enega otroka.
Zdravje vaše hčere ni kri-
tično. Težave, na katere sem
vas opozorila, ne kažejo na
resnejše obolenje. Je pa po-
večana občutljivost in s tem
možnost pogostejših prehlad-
nih obolenj, mogoče so tudi
pogostejše angine v mlajših
letih.
Piše: METKA
OBRUL - ZOYA
Siide
Slide (na sliki) je speci-
fična visoko intenzivna ae-
robna vadba, ki je nastala
na osnovi proučevanj ele-
mentov kondicijskih trenin-
gov hitrostnih drsalcev in
tekačev na smučeh, sedaj
pa jo s pridom uporabljajo
tudi drugi športniki med
pripravljalnim in tekmoval-
nim obdobjem. Kajti pri sli-
du se aktivira celoten spod-
nji del telesa, predvsem ste-
genske mišice in je zelo do-
ber in učinkovit kondicij-
ski trening.
Drsa se z ene strani slida
na drugo. Gre za tako ime-
novano lateralno gibanje, ki
ga tudi športna medicina in
fizioterapija uporabljata za
rehabilitacijo po poškodbi
gležnjev, kolen, kolkov in
hrbtenice. Pri vadbi uporab-
ljamo posebno drsno ploskev,
ki ima robove, od katerih se
odrivamo, obute imamo
športne copate, na katere na-
taknemo posebne nogavice za
lažje drsenje. Koreografija ni
zahtevna in je primerna za
vse, ki že nekaj časa trenira-
te.
Latino - energije polna
kombinacija latinsko ameriš-
kih plesnih korakov (cha-cha-
cha, mambo, salsa,...), aero-
bike ali step aerobike, pod-
krepljena z ustrezno dina-
mično glasbo. Latino aero-
bika je namenjena vsem, ki
uživate v plesu in ljubite ko-
reografske izzive. Inštruktor
vas skozi uro vodi z razloč-
nimi plesnimi koraki, ki se
na koncu ure prelij ej o v zah-
tevno plesno koreografijo.
Krožni trening je športno
naravnana vadba vzdržljivo-
sti, ki temelji na intervalnem
načinu vadbe. Koreografije so
enostavne, naloge na posta-
jah pa se izmenjujejo od tre-
ninga hitrosti, gibljivosti,
koordinacije, ravnotežja, do
različnih vaj za krepitev. Vad-
ba je energične, polna izzi-
vov in zelo raznolika.
Body sculpting je nizkoin-
tenzivna vadba, kjer kombi-
niramo klasično aerobiko in
krepilne vaje za roke in telo
z lahkimi utežmi. Koreogra-
fija je enostavna s poudarkom
na delu rok.
Naslednjič: Senior klub
NM
Pravilni odgovor na
vprašanje prejšnjega ted-
na se glasi ABC aerobike.
Nagrajenca sta: Darja Me-
linc, Opekarniška 12b,
Celje, ki bo prejela kupon
za tedensko brezplačno
vadbo aerobike, in Zvo-
ne Stopinšek, Pohorska 6,
Celje, ki bo dobil kupon
za 14-dnevno brezplačno
vadbo Senior klub ali Fit-
nosečnica.
Vaša nova podoba je akcija,
ki v sodelovanju z izkušenimi
stilisti vsak zadnji petek v me-
secu poteka v Planetu Tuš v
Celju. Pot do nove podobe ne
more biti lažja - izpolnite spod-
nji vprašalnik in sestavite kra-
tek življenjepis, v katerem se
predstavite in pojasnite, zakaj
ste se prijavili. Ne pozabite na-
vesti konfekcijskih številk ob-
leke in obutve. Vsemu prilo-
žite tudi svojo novejšo foto-
grafijo. Vse pošljite na naslov
Novi tednik, Prešernova 19,
3000 Celje.
Med vsemi prijavljenimi bo-
mo vsak mesec izžrebali eno
osebo, ki bo skupaj z izžre-
bancem v Planetu osrečena z
modno preobrazbo. Izžrebane
bomo o sodelovanju obvestili
po pošti.
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi ted-
nik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami
bomo izžrebali dva nagrajenca: dobitnika kupona za teden-
sko brezplačno vadbo aerobike in kupona za 14-dnevno brez-
plačno vadbo Senior klub ali Fit-nosečnica v Top fitu, cen-
tru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju.
Št. 48 - 27. november 2003
28
Vodomec Vrnitui,
občinstvo znova za Irce
Končal se je 14. LIFFe - Izbor bomo gledali decembra tudi v Celju
v petek se je končala le-
tošnja izdaja mednarodne-
ga filmskega festivala, naj-
večje slovenske filmske tr-
gatve, ki zapečati 14 dni vsa-
koletnega novembra ... pa
ne samo Ljubljančanom, saj
na projekcijo prihajajo obi-
skovalci iz vse Slovenije, da
ne govorimo o tujih gostih.
Vodomca je dobil film Vr-
nitev Andreja Zvjaginceva;
zgodba o dveh dečkih, čigar
oče se vrne po 11 letih od-
sotnosti in ju začne discipli-
nirati. Posebno omembo ži-
rije si je zaslužil film Meto-
da Pevca Pod njenim ok-
nom. Na seznamu filmov, ki
jih je ocenjevalo občinstvo,
se ni zgodila nobena spre-
memba. Pri najboljši oceni
so ostale Pesmim malega raz-
capanca Aisling Walsh. Za-
nimivo je to, da je film izred-
no podoben lanskoletnemu
zmagovalcu občinstva: kot Se-
stre magdalenke se dogaja na
Irskem in govori o sadizmu
v krščanski poboljševalnici,
le da so tokrat na tapeti osi-
roteli dečki in njihov neukro-
čeni duh, ki ga še »šiba bož-
ja« ne more izbiti iz njih.
Film bo odkupljen za prika-
zovanje pri nas.
Smo že dejali, da je letoš-
nji LIFFe stvar rekordov? Rast
gledanosti, ki jo beležijo že
nekaj let zaporedoma, je le-
tos še presežena; lanskoletni
rekord 40.000 gledalcev so do-
segli že v torek pred zaključ-
kom. Direktorica festivala
Jelka Stergel je skupaj s fe-
stivalom vedno bolj sprošče-
na: to ne dokazuje le njen na-
stop na otvoritvi, temveč tu-
di nagovor v katalogu. Res je,
da se namen festivala spre-
minja - da postaja bolj pro-
mocija filmov, ki jih bomo
kasneje gledali v kinemato-
grafih - pa da se s tem spre-
minja tudi izbira filmov za fe-
stival. Rezultat je pestrost, igri-
vost, prinašanje raznolikosti
v naš filmski prostor. Kvali-
teta filmov ob tem nikakor ne
niha, prej se dviguje.
Nekaj najboljših festival-
skih naslovov, izbranih po-
vsem neobjektivno. Ararat
Atoma Egoyana za dvakrat-
no gledanje: enkrat zgodovin-
sko, drugič osebno plat fil-
ma. Luči v daljavi Hansa
Christiana Schmidta za vse
nivoje begunskih zgodb. Pod
njenim oknom Metoda Pev-
ca za slovenski film z dušo
in zvezdno žensko vlogo; ži-
vele zelenonoge tukalice! Moj
brat Patricea Chereaua za
odhod v resnico moderne
smrti. Slon Gusa van Santa
za režijo, čisto in tekočo kot
solza. Lilja 4 ever Lukasa
Moodysona za dokaz, da če
hočeš delati patetiko, moraš
iti naivno in do konca. Ja-
ponska zgodba Sue Brooks
za razpoke med veliko sliko
in ogromnim molkom, ki od-
pira srce in mu pušča biti.
Kaj bomo videli v celjskem
ciklusu LIFFovskih filmov, ki
se bo dogajal od 3. do 10. de-
cembra v Art kinu Metropol
in Planetu Tuš? Bazen, kri-
minalko z dodelanim psiho-
loškim tvvistom; Britofz raz-
gledom, angleški pogled na
ubijanje z ljubeznijo; Zbo-
gom, Lenin, nemško grenko
sladko poslavljanje od pre-
teklosti; Umazane podrobno-
sti, ki Amelie treščijo na trdna
tla realnosti; Trinajstletnici,
ki ju odraščanje odpelje stran
od odraslih; pa Veronico Gue-
rin, irski protimamilaški po-
hod na novinarski način.
PETER ZUPANC
Aidan Quinn, igralec in Aisling VValsh, režiserka filma Pesmi za malega
razcapanca
Etika in ljubezen
Hladnokrvno (No good deed, ZDA)
Režija: Bob Rafelson
Vloge: Samuel L. Jackson, Milla Jovovich, Grace Zabriskie
Gruča nefunkcionalnih in nenavadnih karakterjev načr-
tuje rop in naredi napako, imenovano Samuel L. Jackson,
gledalec pa ob drugih nepredvidljivih dogodkih dobi dvo-
boj med klavirjem in čelom, med Samuelom in Millo Jo-
vovich, ki »verjame v koncept moškega in ženske.« Ker ji to
prav pride. Režiser Bob Rafelson je eden najbolj vidnih
ameriških režiserjev in producentov, delal je Easy riderja in
Poštarja, ki vedno zvoni dvakrat. Film je posnet po kratki
zgodbi mojstra Dashiella Hammetta.
Vsebina: detektiv Jack skuša narediti uslugo prijateljici
in najti njeno pobeglo hčerko. Pri tem ga ugrabi tolpa po-
sebnežev, ki se nahaja tik pred ropom. Medtem ko Jacka
čuva manipulativna femme fatale tolpe, se roparji znajdejo
v drugih težavah ...
Ciklus ruski večeri: Sužnja ljubezni (Raba ljubvi. Sov-
jetska zveza)
Režija: Nikita Sergejevič Mihalkov
Vloge: Velena Solovey, Rodion Nakhapetov
Nikita Mihalkov je bil zadnje čase znan tudi po tem, da je v
času bombardiranja na Beograd precej obiskoval Srbijo in se
pri tem oprezno, a pretežno postavljal na stran njihove tedanje
vlade. Tudi Sužnja ljubezni iz leta 1976 na nek način govori o
vojni. Pa o nekaterih možnih motivih za vmešavanje vanjo ...
Vsebina: Daleč od revolucije, ki razvnema Rusijo, filmska
ekipa na Krimu snema meščansko melodramo z oboževano
zvezdo nemega filma, Olgo, v glavni vlogi. Med prostim ča-
som se Olga druži z direktorjem fotografije, Viktorjem Potoc-
kim, ki ji razkrije pravo moč filma, ko ji pokaže skrivaj posne-
te dokumente o nasilju carske vojske. Ljubezen do Potockega
Olgo spreobrne iz muhave zvezde v predano revolucionarko
ter jo pahne v vrtinec političnih dogajanj takratnega časa.
Ubila bom
Billa 1
Ouentin Tarantino je bil
zastavonoša »osvobojenega
filma« - ne toliko z Reser-
voir dogs ali Jackie Brovvn,
kot z kultnim Šundom, ki
se je norčeval iz klasične na-
racije. Ki je ignoriral klišej-
ske dialoge in pokazal
ogromno filmskega znanja
(in sprožil burne razprave
0	krajah filmskih avtorskih
pravic). Ki je sprožil serijo
oponašalcev skoraj v vsaki
državi na svetu (tudi mi ima-
mo svoj Poker!). In ki je
predvsem, bolj kot vse os-
talo, dal vedeti, da je film
gnetljiva snov; ne-
kaj, s čimer se da
igrati, zafrkavati,
oditi preko vseh
možnih meja.
Ubila bom Billa
1	se še vedno po-
naša z izredno veš-
čino lepljenja scen
starih B filmov, fantastično
borilno koreografijo, izjem-
nim glasbenim okusom... in
mestoma z vseobsegajočo
notranjo napetostjo med le-
poto, grozo, življenjem na
stalnem robu skrajnih od-
ločitev. To je Kili Bili. To bi
naj bi film bil. Blizu temu
pride recimo scena borbe
med Lucy Liu in Uma Thur-
man, dvema samurajkama
v snegu, ki nežno prši, lese-
no korito za vodo klopota v
ozadju, meč se blešči, kri
pa počasi kaplja... Toda tak-
šen ni ves film, le njegovi
najboljši delčki. In niti ti
delčki iz filma ne naredijo
zastavonoše. Kung fu filmi
doživljajo svoj ponoven raz-
mah že nekaj časa; pred-
vsem na račun Matrice in
Prežečega tigra, skritega zma-
ja. Ta dva in še drugi so še
mnogo bolj »razturali« gle-
de borilnih veščin ali glede
vnosa čustev v film. Quentin
tokrat caplja za drugimi, pa
naj se še tako trudi odkriti
hrbtenico (svoje-
ga) filma. Tokrat
je on oponašalec.
Tokrat on lovi
trend.
Saj ni treba, da
je vsak Quentinov
film prelomen.
Toda tejle simfo-
niji odrezanih udov enostav-
no manjka »debeline«. Film
da občutek gledanja Toma in
Jenjja. Risank. Dve uri Car-
toon netvjorka. Vraga, Bevis
in Butthead imata več karak-\
temih lastnosti kot katerikoli
lik iz Ubila bom Billa. Kol
takšen se film še vedno zdi!
svobodna gnetljiva snov, ki
pa je svojo svobodo uporabi-
la za nič; za onaniranje. Ubi-
la bom Billa 1 je orgijastič-
na vaja v stilskem preliva-
nju krvi, kaj prelivanju, plju-
skanju veder krvi v kamero
in gledalca. A pomembno iz-
pade le tole finalno vpraša-
nje: se zmoreš smejati hu-
ronskemu pobijanju karton-
skih junakov ali ne? Če ja,
kul. Če ne, pa tudi kul.
PETER ZUPANC
Piše: PETER ZUPANC
Quentin Tarantino in Uma Thurman
Št. 48 - 27. november 2003
PISMA BRALCEV
29
ODMEVI
Z nožem v prsi
Oglašam se vam zaradi članka, ki je bil
objavljen v vašem časniku 13. novembra
2003 pod naslovom Z nožem v prsi. Zelo
me preseneča izjava nam dobro znane ano-
iiimnice, ki širi nesramne laži.
Anonimnico je zdaj že pokojni Zvone P.
[za prijatelje Onky) vzel na stanovanje, ker
se mu je smilila in ni imela strehe nad gla-
vo. Kmalu za tem je prišla še Barbara. De-
nar za najemnino so vzela mamila. Razen
tega, da sta bili zadrogirani in sta v stano-
vanju večino časa prespali, nista naredili
nič koristnega, njuna soba je bila pravi svi-
njak. Zakaj anonimna ženska ne pove, ko-
liko stroškov sta mu povzročili na mobil-
nem telefonu, ko sta klicarili za »robo« in
zakaj nista niti enkrat odnesli smeti iz sta-
novanja? Zakaj, kljub temu, da je zahte-
val, da zapustita stanovanje in se tja ne vra-
čata več, tega nista storili? Če bi bil res
nasilen ali pa bi grozil z nožem, se v sta-
novanje zagotovo ne bi vračali. Zakaj sta
mu jemali pokojnino, ki je bila že itak majh-
na in zakaj sta tudi sosedom iz bloka kradli
denar? Ob takih dogodkih lahko vsakomur
'zledeni kri v žilah. Kaj se je dogajalo usodno
I soboto, ve Barbara (mogoče samo ona).
iNa prostosti si hitro najdeš alibi. Zakaj
sedaj lahko stanuje pri prijatelju, prej pa
ni mogla?
Če ne bi bilo toliko zakajev, spoštovana
anonimnica, bi bil Onky danes še živ. Mr-
tvi se ne morejo braniti, zato se polaščaš
nizkotnih udarcev in laži. Če bi upošteva-
la njegovo željo in zapustila stanovanje,
ko je bil še čas, do tragedije prav gotovo
ne bi prišlo. Če bi malo globlje pogledala
v svojo umazano dušo, bi lahko ugotovila,
da si s svojimi ravnanji posredno sokriva
za to, kar se je zgodilo. Sram naj te bo v
dno duše!
Se vam ne zdi, da anonimnica pozna pre-
več podrobnosti, čeprav je ni bilo na sa-
mem mestu zločina? Je morda soseda vi-
dela prikazen? Glavnega urednika NT-RC
|pa sprašujem, zakaj novinarji niso posku-
sili navezati stikov z Zvonetovimi najbliž-
jimi in s tistimi, ki smo pokojnega Onky-
ja zelo dobro poznali? Veliko lažje je bilo
priti do nas kot pa do anonimnice.
In na samem koncu še to, dragi bralci:
če nekoga ubiješ pod vplivom mamil, je
to olajševalna okoliščina. Zato, navali na-
rod na drogo in vsaj delno vam bo oproš-
čeno! Zopet je zmagala demokracija.
ANONIMNEŽ
L	(naslov je v uredništvu)
VPREJELI
R SMO
Izjava za javnost
Mestni odbor Nove Slovenije-Krščanske
ljudske stranke Celje izraža zaskrbljenost
v zvezi z zadnjimi dogodki glede policij-
ske preiskave zoper družbo Nepremični-
ne d.o.o. Celje, ki je v lOO-odstotni lasti
Mestne občine Celje.
Člani Mestnega odbora NSi Celje poleg
tega ugotavljamo, da tudi nekateri notra-
njepolitični komentatorji večjih slovenskih
•Hedijskih hiš že dlje časa vodijo izrazito
negativno kampanjo zoper aktualno občin-
sko koalicijo. Krivde ne moremo pripisati
delu koalicije, ki je bilo uspešno, temveč
ie treba najti dejanske krivce, v kolikor je
res prišlo do kakršnih koli nepravilnosti.
Individualna odgovornost namreč še ved-
no ni nadomestila kolektivne odgovorno-
sti in je še vedno močno zasidrana v mi-
selnosti nekaterih struktur.
Na osnovi poznanih dejstev pozivamo
Preiskovalce kot tudi družbo Nepremič-
■line d.o.o. k poštenemu, objektivnemu in
'ransparentnemu poročanju o preiskavi za-
kadi razjasnitve resničnih dejstev.
V	MO NSI Celje nadalje ugotavljamo,
da določenim političnim stranem očitno
ni všeč zelo aktiven investicijski zagon v
Mestni občini Celje in se že dlje časa tru-
dijo, da bi ga ustavili.
Javnosti so že nekaj časa poznane v ne-
bo vpijoče afere in nepravilnosti okrog fi-
nanciranja Mestne občine Ljubljana (npr.
SIB banka), kjer je sum oškodovanja ob-
činskega denarja dejansko že utemeljen in
tudi vrednostno opredeljen z zelo visoki-
mi številkami. Ne razumemo, zakaj se sod-
ni postopki in policijske preiskave ne us-
merijo tudi tja, kjer so na občinah na ob-
lasti stranke vladajoče levice.
V	imenu vseh Celjank in Celjanov, ki
podpirajo razvojne programe v občini in
politiko aktivnega investiranja ter s tem
pospeševanja celjskega gospodarstva, pri-
čakujemo, da se bodo vsi sumi okrog ne-
pravilnosti razjasnili tako preko formal-
nih oblik nadzora, kot je Nadzorni odbor
Mestne občine Celje kot tudi s strani orga-
nov pregona, od koder pričakujemo sprotno
in kvalitetno obveščanje ter objektivno de-
lo.
Mestni odbor Nove Slovenije-Krščanske
ljudske stranke Celje daje občinski koali-
ciji za dosedanje delo polno podporo.
MESTNI ODBOR N.SI Celje
ZLSD za
ohranitev
delovnih mest
Območna organizacija Združene liste so-
cialnih demokratov zaskrbljeno spremlja
dogajanje v največjem industrijskem obratu
na našem območju. Steklarni Rogaška. O
težavnem položaju v podjetju krožijo naj-
različnejše nasprotujoče si informacije in
pesimistične napovedi, ki so največkrat zre-
ducirane na raven govoric. To povzroča
med lokalnim prebivalstvom tesnobo in
strah pred prihodnostjo, saj so številni z
usodo podjetja tesno povezani ali od nje
celo neposredno odvisni. Kaj bi uresniči-
tev najbolj črnih scenarijev prinesla na-
šim krajem, ni potrebno posebej razlaga-
ti. V območni organizaciji ZLSD pa smo
posebej zaskrbljeni, ker ocene o izjemni
resnosti nastalega položaja podajajo tudi
ljudje, ki so o poslovanju podjetja dobro
obveščeni.
Za območno organizacijo ZLSD je ohra-
nitev delovnih mest in proizvodnje v ste-
klarni najpomembnejši cilj pri iskanju iz-
hoda iz sedanjega položaja. 00 ZLSD za-
to poziva vse vpletene v dogajanje, da ja-
sno postavijo interese delavcev na prvo me-
sto in zastavijo vse svoje moči, da se v Ro-
gaški v daleč hujši obliki ne ponovi ne-
davna žalostna zgodba Korsa. Zainteresi-
rana javnost, še posebej pa vsi zaposleni,
ki so bih za rešitev podjetja vedno priprav-
ljeni potrpeti, si vsekakor zaslužijo pra-
vočasne in celovite informacije o stanju v
podjetju. Vodstvo podjetja zato pozivamo,
da igra z odprtimi kartami na način, ki ne
bo puščal dvomov in dvoumnih interpre-
tacij. Ob takšni igri je tudi območna orga-
nizacija ZLSD steklarni po svojih močeh
vedno pripravljena pomagati. V 00 ZLSD
hkrati pričakujemo, da se bodo v reševa-
nje nastale situacije pravočasno vključili
vsi, ki lahko pri tem karkoli prispevajo,
od lokalne skupnosti do resornih ministr-
stev.
Delovna mesta, povezana s steklarno,
so za Rogaško in njeno širšo okolico tako
pomembna, da nikoli ne smejo postati žr-
tev špekulacij, njihova ohranitev pa mora
biti prioriteta delovanja vseh, ki jih to za-
deva.
OBMOČNA ORGANIZACIJA ZLSD
MODRI TELEFON
Prezrti davkoplačevalci
Bralec Robert Pajk iz Pe-
čovnika 46 nad Celjem
sprašuje, zakaj ni, za raz-
liko od drugih, plužena tu-
di asfaltirana cesta, ki po-
teka do njegovega doma
(gre za cesto, ki je v širši
okolici domače hiše Alme
Karlin). Prebivalci tega pre-
dela plačujejo v zadnjem
času tudi položnice za or-
ganizirani odvoz smeti, za-
to jih med drugim zanima,
kako bo mogoče to uresni-
čevati na zasneženem ce-
stišču.
V celjski KS Pod gradom
smo izvedeli, da je omenje-
na cesta izpadla s seznama
za pluženje zaradi spremem-
be izvajalca, ki bo imel na
skrbi zimsko službo zdaj že
tretjo zimo (gre za zasebni-
ka s Svetine, ki pluži veliko
večino cest v KS Pod gra-
dom). V KS trdijo, da so se
sestali z izvajalcem že v za-
četku novembra ter zagotav-
ljajo, da bo cesta do omenje-
nega bralca to zimo zanes-
ljivo znova plužena. Zadnji
dve leti pa so na zgoraj ome-
njene davkoplačevalce na
koncu slepe ceste preprosto
pozabili. Kljub temu, da ži-
vijo v senčnem predelu ter
se sneg od njih poslovi poz-
neje kot drugod.
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne ve-
ste, kam bi se obrnili, lah-
ko pokličete številko naše-
ga Modrega telefona 031/
569-581, vsak dan med 10.
in IZ uro. Svoja vprašanja
za Modri telefon lahko med
ponedeljkom in petkom za-
stavite tudi po telefonu 42-
25-190.
Občina Tabor,
Tabor 21, 3304 Tabor
na podlagi 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list
RS, št. 72/93, 74/98), Zakona o javnih financah Uradni list,
št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02), v skladu z
Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim
premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/2003) ter
sklepom 3. izredne seje Občinskega sveta Občine Tabor z dne
24. 3. 2003
objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO
NEPREMIČNINE
1.	Predmet prodaje je nepremičnina -
del poslovnega objekta Občine Tabor,
ki leži v centru Tabora, na paro. št. 1195/2,1195/3, *164/
2, vpisana pri vložni št. 369, k.o. Ojstriška vas, v Okrajnem
sodišču v Žalcu in sicer na zahodni strani novozgrajene ob-
činske poslovne stavbe, v izmeri 143,13 m^ (pritličje 54,43
m^ in nadstropje 88,70 m^). in je namenjena za poslovno
dejavnost.
Izhodiščna cena je 23.000.000,00 SIT.
2.	Ceno dela poslovnega objekta je kupec - izbrani ponudnik
dolžan plačati v 8 (osmih) dneh po podpisu pogodbe.
Rok za sklenitev pogodbe o prodaji nepremičnine je 15 (pet-
najst) dni po pravnomočnosti sklepa o izboru najugodnejše-
ga ponudnika.
3.	Vse stroške, ki izvirajo iz sklenjene pogodbe, se zaveže pla-
čati izbrani ponudnik.
4.	Ponudbe lahko pošljejo fizične osebe, ki so državljani Re-
publike Slovenije in pravne osebe, ki so registrirane in imajo
sedež v Republiki Sloveniji.
5.	Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je višja ponujena
cena.
6.	Ponudbe z dokazili in prilogami je potrebno poslati ali oddati
v zaprti ovojnici do petka, 12. 12. 2003, do 12. ure na
naslov: Občina Tabor, Tabor 21, 3304 Tabor, z oznako »NE
ODPIRAJ - Javno zbiranje ponudb - Poslovni objekt«. Na
hrbtni strani mora biti označen polni naslov pošiljatelja.
7.	Ponudbi je potrebno predložiti:
-	potrdilo o plačilu varščine, ki znaša 5 % od ponujene cene
nepremičnine na transakcijski račun 01384-0100004757
(ponudniku, ki na razpisu ne bo uspel, bo prodajalec varšči-
no vrnil v 15. dneh po izboru najugodnejšega ponudnika,
izbranemu ponudniku pa jo bo vračunal v ceno ob plačilu);
-	potrdilo o državljanstvu za fizično osebo oziroma originalni
izpisek iz sodnega registra iz katerega je razvidno, da imajo
sedež v RS in ne sme biti starejši od 30 dni;
-	ponujeno ceno;
dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov (potr-
dilo DURS)
-	dokazilo da ponudnik (pravna oseba) ni v postopku prisilne
poravnave, stečaja in likvidacije (potrdilo sodišča).
8.	Odpiranje ponudb je javno in se bo opravilo v sejni sobi
Občine Tabor, Tabor 21, 3304 Tabor v petek 12. 12. 2003,
ob 13. uri.
9.	Predstavniki ponudnikov se morajo v primeru prisotnosti pri
odpiranju ponudb izkazati s pooblastilom ponudnika. Pravo-
časno prispele ponudbe bo obravnavala komisija za zbiranje
ponudb in vse ponudnike obvestila v roku 8 dni od javnega
odpiranja ponudb.
10.	Prodajalec na podlagi tega zbiranja ponudb ni zavezan k
sklenitvi pogodbe o prodaji zemljišča z najugodnejšim po-
nudnikom oziroma lahko začeti postopek do sklenitve prav-
nega posla ustavi.
11.	Vse dopolnilne informacije lahko zainteresirani ponudniki pri-
dobite na Občini Tabor, tel. 03 705 70 80 in 40 490 712
(Vid Poznič).
Občina Tabor
Podjetje NT&RC d.o.o.
Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko
in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 190,
fax: (03) 54 41032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Ta številka je bila natisnjena v
16.179 izvodih.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka transakcijskega računa:
06000-0026781320.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče. Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn
Urednik fotografije:
Gregor Katič
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi
Računalniški prelom:
Igor Šarlah
Oblikovanje: Minja Bajagič
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail tehnične-
ga uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Marjela Agrež, Milena
Brečko-Poklič, Simona
Brglez, Janja Intihar, Brane
Jeranko, Špela Oset, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Dean Šuster, Tone Vrabl
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič
Propaganda: Vojko Grabar,
Zlatko Bobinac,
Petra Vovk,
Viktor Klenovšek
Telefon: (03) 42 25 190
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA
VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42
DRUŠTVO OZARA CELJE
pomoč ljudem s težavami v
duševnem zdravju; Krekov trg 3,
Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA
DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03
427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje
za^duševno zdravje - pomoč pri
socialni in psihološki rehabilita-
ciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje
Telefon 03 548-49-74
Št. 48 - 27. november 2003
30
NASVETI
Hlače? Seveda,
ampak kakšne?
Letošnji trendi so se znova zaleteli v pajkice - A previdno
z njimi!
Ne bomo odkrili novih ve-
soljskih dimenzij, če še en-
krat ugotovimo, da so mod-
na nasprotja najbolj privla-
čen del obhkovanja vizual-
ne podobe. Ker ustvarjajo
vzdušja, ki božajo oko, ga
dražijo, gredo čez rob ali se
tik pred njim zvito ustavi-
jo in pričarajo dramatičnost.
Dramatična današnja tema
ravno ni, je pa vsekakor za-
nimiva in z estetskega zornega
kota tudi malce dvomljiva...
Pajkice, legice ali kakor ko-
li smo jim že rekli. Ja, sko-
raj včeraj je bilo, ko so ob-
norele ves ženski svet. Potem
so poniknile z modnega po-
vršja in nadomestile so jih ce-
vaste, širše, zvonaste in naj-
širše hlače.
Letos so se trendi znova za-
leteli v radikalno nasprotje
in se na sveže zaljubili v paj-
kice. A najprej nekaj o tem,
kakšne noge smejo tičati v
kot druga koža oprijetih hla-
čah? Saj že veste: vitke, dol-
ge in mlade! Ne bodite torej
razočarane, če vas ne bodo
spremljali občudujoči pogle-
di, ko boste skupaj s to sicer
nadvse udobno cunjico no-
sile s sabo še ducat ali dva
odvečnih kilogramov... Za-
deva je celo še bolj kruta: če-
prav imate vso _bbkilažo«
spravljeno na zgornjem de-
lu telesa, vaše noge pa so še
vedno vitke, bo ravnovesje
kljub vsemu porušeno. To-
rej, ozrite se po s tekstilom
malce bolj radodarnem kro-
ju hlač!
Srečnicam, ki ustrezajo ali
le nekaj odstotkov odstopajo
od trenutno veljavnih lepot-
nih idealov, pa povabilo: No-
site jih! Z visokopetnimi čev-
lji, škornji brezpetniki, v druž-
bi z mini krilcem...Več kot
opazen hit za drzne so mikro
pajkice, pravzaprav samonos-
Ijive debele hlačne nogavice.
Ostalim pa ostane še veli-
ko všečnih hlačnih izpeljank.
Denimo rahlo zvonasto kro-
jene, malce krajše, pod ka-
tere navlečemo volnene ga-
maše, jih dopolnimo s širo-
kim pasom. Pa seveda kla-
sične hlače cigaretnega kro-
ja, ki pokrivajo peto čevlja
ali jih zatlačimo za škornje.
Odločite se in veselo v zim-
sko hlačno družbo!
Pripravila: VLASTA
CAH ŽEROVNIK
Št. 48 - 27. november 2003
NASVETI
31
KAJ BI DANES KUHALI
Za popolnejši jedilnik
Občasno lahko skuhamo
idi kaj manj običajnega,
ikšno jed, ki jo poznajo
ije kuhinje ali pa je sicer
lačilna le za del Sloveni-
, Tako obogatimo naš je-
ilnik in spoznavamo no-
; okuse.
J Sirova juiia
Potrebujemo: liter in pol
jstne juhe, tri žlice nari-
anega sira, 3 žlice drob-
il, 2 celi jajci, zelen peter-
ih
Stepenima jajcema prime-
imo drobtine in narilDan sir.
56 skupaj zlijemo v vrelo ju-
0, odstavimo, pustimo sta-
10 minut, dodamo sesekljan
jlen peteršilj in zlijemo ju-
3 v jušnik.
I Zeiei^avni
ragu -
bolgarsica jed
Potrebujemo: pol kilo-
'ama kumar, pol kilogra-
ma krompirja, četrt kilogra-
la korenja, drobno cveta-
), četrt kilograma mlade-
3 fižola, 2 pora, 8 dag
laščobe, čebulo, pol kilo-
mma paradižnika, 2 stro-
a česna, sol, žličko slad-
e paprike, veliko zelene-
a peteršilja.
Zelenjavo očistimo in
arežemo. Maščobo razbe-
mo in najprej zarumeni-
10 v njej čebulo, nato do-
amo vso pripravljeno ze-
tnjavo, ki jo dušimo do
Jehkega, ker se krompir
razkuha, se jed zgosti in ni
treba moke. K raguju lah-
ko damo testenine, riž,
svaljke, prilega pa se tudi
k mesu.
Jetra po
seviljsko
Potrebujemo: 2 žlici suro-
vega masla, 4 rezine jeter, 8
rezin surove gnjati, 4 poma-
ranče, sol, poper.
4 kose alu folije namasti-
mo na sredini, položimo na-
nje jetrne rezine, ki jih ob-
ložimo z gnjatjo. Na gnjat
nadevamo pomarančne re-
zine kot opeko. Vsako por-
cijo solimo, popopramo in
obložimo s kosi surovega
masla. Folijo rahlo, vendar
tesno zapremo in pečemo v
vroči pečici približno 10 mi-
nut.
Idrijski žiikroffi
Potrebujemo: za testo - 50
dag moke, 2 rumenjaka, 1/
8 I mleka, vodo, sol, 3 dag
masti za zabelo. Nadev: 1 kg
kuhanega pretlačenega
krompirja, 5 dag masti, 2 be-
ljaka, drobtine, cimet, poper.
majaron, 3 dag masti za za-
belo.
Napravimo ne pretrdo te-
sto - kakor za rezance in ga
precej tanko razvaljamo. Na
testo nalagamo po dolžini
primerne kupčke nadeva, ki
jih ovijamo s testom. Med
kupčki prerežemo testo po
dolžini in širini, ga dobro
stisnemo na obeh straneh
cmočka, da dobimo »ušesa«.
Žlikrof obrnemo tako, da
pride rob testa na spodnjo
stran, na zgornji strani pa na-
pravimo s prstom luknjico,
vendar tako, da testa ne pret-
gramo. Žlikrofe kuhamo 3
minute v slani vodi, nakar
jih odcedimo ter polijemo
z zabeljeno mastjo. Servira-
mo jih h golažu ali pa ponu-
dimo kot samostojno jed s
solato. V tem primeru jih za-
belimo s prepraženimi drob-
tinami.
Nadev: pretlačenemu
krompirju primešamo mast,
del beljaka (del ga porabimo
na mazanje testa, da se žli-
krofi lepše sprimejo), malo
drobtin, majaron, popra, ci-
meta in soli. Vse skupaj ug-
netemo in naredimo iz zme-
si enakomerne velike kupč-
ke.
Krompiljev
praženec
Potrebujemo: 1/2 kg
krompirja, 40 dag moke, 1/
4 I mleka, 4 jajca, 1/2 pecil-
nega praška, sol, mast za pe-
kač.
Krompir skuhamo in pret-
lačimo. V polovico mleka
vžvrkljamo rumenjake, pre-
sejano moko s pecilnim
praškom in kuhan pretlačen
krompir. Dobro zmešamo,
prilijemo še ostalo polovi-
co mleka in trd sneg iz be-
ljakov. Vse skupaj narahlo
zmešamo in vlijemo v testo
v mastno ponev oziroma v
pekač, nato ga v vroči peči-
ci dobro zapečemo. Pečen
praženec razdrobimo z vili-
cami.
Ribji džuveč
Potrebujemo: 8 dag olja,
četrt kilograma riža, 3 do 4
zelene paprike, sol, poper,
tri četrt kilograma rib, pol
litra mlačne vode, 2 žlici ol-
ja.
Olje razbelimo in praži-
mo na njem riž tako dolgo,
da postekleni, nato zameša-
mo vanj prav na drobno zre-
zano papriko, po potrebi
sol, poper in vse skupaj zrav-
namo po kožici. V sredini
naredimo malo vdolbine in
naložimo vanjo na kose zre-
zane, osoljene in s peterši-
Ijem potresene ribe. Še bolj-
ši so ribji zrezki, ki so brez
kosti. Prilijemo še malo
mlačne vode in pokapljamo
z oljem in dušimo pokrito
tričetrt ure.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Krvodajalske akcije
Rdeči križ Slovenije vabi na decembrske krvodajalske
ikcije: 3. decembra v šolo na Rečico ob Savinji, 4..decem-
ira v kulturni dom v Šmarje pri Jelšah, 9., 11., 18. decem-
ira v laški dvorec v Laško in 19. decembra v Žalec.
V Celju lahko darujete kri vsak ponedeljek, torek in sre-
lo na transfuzijskem oddelku SB Celje, Oblakova 5, od
30 do 10.30 ure.
Št. 48 - 27. november 2003
32
RADIO
Veliki
improvizator
Radijski tehnik in moderator v eni ose-
bi. Dobri dve leti je Silvester Javornik red-
ni sodelavec in soustvarjalec programov
na Radiu Celje, pred tem pa se je kar se-
dem let preizkušal in si nabiral znanje na
radijskih postajah Goldi v Preboldu, Ra-
diu Alfa v Slovenj Gradcu, na Radiu Fan-
tasy v Celju in Radiu City v Mariboru, od
koder ga je pot pripeljala na Radio Celje.
Dve leti je delal tudi kot voditelj jutranjih
razvedrilnih programov na velenjski te-
leviziji vrv ter kot voditelj in novinar na
Savinjski TV v Žalcu. Pravi elektronski
maček.
Improvizacija je veščina, ki ni dana vsa-
komur in ki se je ne da naučiti od danes do
jutri. »Ogromno voditeljske kilometrine si
moraš nabrati, da končno začneš verjeti va-
se in da te poslušalci sprejmejo, se ti odziva-
jo, sodelujejo. Največji čar moderatorske-
ga dela in improvizacije je prav v tem, da
nikoli ne veš vnaprej, kako se bo program-
ski čas, ki ga vodiš, odvijal in kako se bo vse
skupaj izteklo. Včasih si pomagam tako, da
za izhodišče posnamem kakšno anketo ali
kakšen štos, v večernih terminih pa se uk-
varjam predvsem z vprašanjem, kako poslu-
šalce čimbolj razvedriti. Vedno se je treba
na oddajo na nek način pripraviti, saj ne moreš
kar cele štiri ure, ko si na sporedu, zgolj
improvizirati. Jaz se ponavadi oprem na kak-
šne izkušnje, ki jih človek doživi z leti,« po-
jasni Silvester Javornik.
Veliko poslušalcev zanima, kdo so us-
tvarjalci radijskega programa, kdo se skri-
va za mikrofonom in mešalno mizo, kaj
ti ljudje počnejo v zasebnem življenju in
kako izgledajo. In delček te radovednosti
vam bomo potešili v naši novi rubriki z
naslovom Radio Celje - osebno, v kateri
bomo v naslednjih mesecih predstavili vse
radijske moderatorje, tonske tehnike, no-
vinarje in ostale sodelavce Radia Celje. To-
krat vam predstavljamo moderatorja in
hkrati tehnika na Radiu Celje Silvestra Ja-
vornika.
Rad je v stiku s poslušalci. »Če naletiš na
dobrega sogovornika, lahko doživiš krasen
kontakt in pogovor se potem lahko razvija
do neslutenih razsežnosti. Z enim samim kli-
cem poslušalca se da doseči nekaj fantastič-
nega in z nadaljnjem vključevanjem poslu-
šalcev se čisto spontano ustvarjajo čudovite
zgodbe. V večernih terminih jih nočem obre-
menjevati s politiko ali'kakšnimi zateženi-
mi temami, ampak želim ustvariti neko do-
mačnost, sproščenost,« pravi Silvester Javor-
nik.
Ker ima rad glasbo, uživa tudi po tej plati,
zlasti takrat, ko jo sam izbere. »Glasba me
vedno spravi v pravi element, z njo lahko
narediš res dober program, prav izbrana glas-
ba je že pol uspeha,« oceni in pove, da najra-
je posluša tisto iz osemdesetih let, zlasti v
zvrsti pop-rocka. Na lestvico pevcev, ki jih
najbolj ceni, je na najvišja mesta postavil
Chucka Berryja, Jamesa Browna, Aretho Fran-
klin in Tino Turner, od domačih pa zelo ce-
ni Iztoka Mlakarja in njegova izvrstna bese-
dila. Tudi naša narodnozabavna glasba je del
njegovega glasbenega ugodja. Ta ga vedno
povrne v čas otroštva in mladosti: čas in čar
nedeljskih družinskih kosil z govejo juhico,
katere vonj se je prepletal z narodnozabav-
nimi zvoki iz radijskega sprejemnika.
Silvester Javornik živi v Preboldu, tam si
je ustvaril družino; življenjska sopotnica Klara
in petnajstletna hčerka Kaja mu pomenita
največ. Tu pa je še štiri leta star žrebec, za
katerega Silvester pravi, da je njegov naj-
boljši prijatelj, ker ima zelo dober karakter.
»Z njim si napolnim baterije, ko ga zajašem
in ko ga negujem. Rad se tudi sprehajam v
naravi, zlasti v gozdu, občasno planinarim,
večino dopusta pa z družino preživim ob mor-
ju.«
Silvester ima doma v Preboldu še lastno
produkcijo reklamnih oglasov in spotov, uk-
varja pa se tudi z marketingom. Ob vseh teh
aktivnostih je sobota edini dan, ki si ga vza-
me samo zase in za družino. Takrat ga ni
mogoče priklicati na noben telefon.
MARJELA AGREŽ
20 VROČIH
RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	HOtEINTHEHEAD-SUGABABES	(5)
2.	MEAGAINSTTHEMUSIC-
BRITNEVSPEARS
FEAT.MADONNA	(6)
3.	TROUBLE-PINK	(4)
4.	SLOW-KYLIEMINOGUE	(6|
5.	FEELGOODLIES-NOANGELS	(5)
6.	ADDICTED - ENRIOUEIGLESIAS	(3)
7.	CRASHEDTHEVVEDDING-	]
BUSTED	dj'
8.	TGUTIORDESHOMMES-CELINE l
DION	(2)
9.	LOVEISGNGURSIDE-FRANK
PGPPENSEMBLE	(1j
10.SMG0TH-II0	(2|
DOMAČA LESTVICA	'
1.	REPUBLIKA BANANA-KINGSTON (6)
2.	TISGČLET-VLADO KRESLIN	(6|
3.	V OGENJ ZDAJ OBLEČI ME-	5
NUŠADERENDA	(l)
4.	JUUJA-MIRANRUDAN	(2)
5.	DAJ, DA SPET ČUTIM TVOJ
POUUB-SOUNOATTACK	(3)
6.	BREZ MEJA-BIGFOOT MAMA	(2)
7.	KJE STE VI (KAJTU DOGAJA)-	1
TINKARAKOVAČ	(4)
8.	ODHAJAŠ(BALADAZAZGORNJO	\
SOSEDO)-Ml 2	(5|
9.	NASEDLA LADJA-SKAT	(4|
10.TOSEMJAZ-REBEKADREMEU	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
JUMP(FORMYLOVE)-GIRLSALOUD '
TIMEOFOURLIVES-	f
PAUL VAN DYKfeat.VEGA4 j
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICA
PATRICIJA - ZABLUJENA GENERACUA'
J0J-6PACKČUKUR	|
Nagrajenca:	t
Primož Kronovšek,	i
Parižlje 65, Braslovče
Miha Požek, Kardeljev trg 8, Velenje ,
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podaija
ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia
Celje.
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
CEUSKIHBplus
1.	UJELASEMŠOPEK-VESELE
ŠTAJERKE	(6)
2.	RAD POVEDAL BITI-
ŠTAJERSKIH?	(5)
3.	PLES ZA VSE-DRUŽINSKI
TRJOPOGLADIČ	(1)
4.	KO MARTIN SE PRISMEJE- :
ANS. MARJANA KOČEVARJA (2|
5.	TOČAJKA-SUAJ	(3|
Predlog za lestvico:
PUSTITE MOJEGA OČKA-ZVONČKI ,
SLOVENSKIH 5 plus
1.	ZLATI ČASI-ŠIBOVNIKI	(8)
2.	NAJLEPŠI DAN-ANS. STORŽIČ (5)
3.	NAJLEPŠI CVET-NAJLEPŠI CVET (1|
4.	POŠTAR-BRODNIKI	(4|
5.	Z ZBRANO DRUŽBO-ROŽMARIN (2)
Predlog za lestvico:
OB KONCU LETA-
ANJABURNIKSPRIJATEUI
Nagrajenca:
Urška Tržan, Ravno 2, Dobje
Joži Kačičnik,
Ul. Bratov Jančar, Vojnik
Nagrajenca dvigneta kaseto na
oglasnem oddelku Radia Celje.
Za predloge z obeh lestvic lahko
glasujete na dopisnici s priloženim '
kupončkom. Pošljite jo na naslov: 1
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
PETEK, 28. NOVEMBRA, OB 9J5: DO OPOLDNEVA POSLOV^ ^
Val slovenske glasbe
v oddaji Do opoldneva po slovensko bomo tokrat med 9. in 12. uro predstavili tri nove
skladbe skupine Zaka pa ne s Celjskega, prav tako pa vas bomo povabili na koncert skupine
September, ki bo v soboto, 29. novembra v Plesnem forumu v Celju. Obljubljamo eno
brezplačno vstopnico, prav tako pa pripravljamo klepet z Janežem Bončino-Benčem, pa še
številne druge glasbene zanimivosti, novosti, povabila na koncerte, dobra vila vam bo
uresničila tudi vaše slovenske glasbene želje ...
NEDEUA, 30. NOVEMBRA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM
Pogovor s Petrom Vriskom
Dobrih 40 let je napolnil Peter Vrisk, doma s kmetije v Ivenci pri Vojniku. Doslej skoraj
ni bilo pogovora z njim, v katerem ne bi našel priložnosti, da svoje kmečke korenine tudi
posebej izpostavi. Ko Vrisk pove, da je kmet, začutiš, da je to zanj način življenja. Tako kot
je bil za njegove prednike in je zdaj že tudi za njegove tri otroke. In če so Vriskovi nekdaj
ob delu na kmetiji našli dodatno zaposlitev še z mlinom, ki je desetletja nazaj mlel s kar
tremi kamni, ali furmanstvom, je Petra Vriska okupirala politika. Zato se ji čisto povsem
ne bo mogoče izogniti niti v nedeljskem dopoldanskem klepetu, na katerega ga je v studio
Radia Celje povabila Ivana Stamejčič.
Št. 48 - 27. november 2003
lAAVTOMOBILISTE
33
Freelander v novi podobi
Tovarna Land Rover ima
f\o častitljivo zgodovino,
ij je med pionirju terenskih
izil. Je pa tudi res, da ima
I seboj zelo različne čase;
daj je v Fordovem lastniš-
Leta 1998 so postavili na ce-
0 manjšega terenca, prvi SUV
port utility vehicle), ki je na
tro dobil veliko konkuren-
fi, vendar je bil kljub vsemu
dolga leta eden vodilnih v tem
razredu. Sedaj je prišel čas pre-
nove. Kaj je novega? Freelan-
der bo še najprej na voljo v
izvedenki s tremi in petimi vra-
ti, pri čemer si je mogoče pri
krajši izvedenki s tremi vrati
omisliti tudi platneno streho
v zadnjem delu oziroma hard-
top. Dimenzijsko se terenec ni
spremenil, največ novega pa
je na prednjem delu oziroma
zunanjosti. Dobil je nove lu-
či, podobne tistim, ki jih ima
veliko dražji, večji in morda
tudi zmogljivejši range rover.
Pa niso le drugačne, po trdi-
tvah tovarne je njihova svetil-
nost večja kar za 70 odstotkov.
Tudi prednja maska je nova,
spremenili so odbijač, ki je po
novem v barvi karoserije (kar,
seveda, velja tudi za zadnje-
ga). Na zadnjem odbijaču so
luči postavljene nekaj višje, ta-
ko da jih ni mogoče poškodo-
vati med vožnjo po terenu. Se-
veda so nekoliko osvežili tudi
notranjost, ki je predvsem bolj
svetla. Novi ali vsaj drugačni
so merilniki, serijsko imajo vse
izvedenke vsaj dve zračni var-
nostni blazini in stikala za od-
piranje oken so sedaj nameš-
čena na ročaju vrat. Nov je tu-
di sredinski del, na sredini ar-
mature so tudi večja držala za
kozarce. Oblazinjenje sedežev
in vsa notranjost je na voljo v
dveh novih barvah, za dopla-
čilo si je mogoče omisliti tudi
usnje, pa alcantaro ipd.
Prenovljeni freelander je na-
prodaj v 13 barvah zunanjo-
sti, prvič si je mogoče omisli-
ti tudi PDC ali elektroniko, ki
skrbi za neproblematično par-
kiranje, avto ima večji rezer-
voar za gorivo, izboljšano gret-
je oziroma zračenje ipd. Na
voljo so trije motorji, že do-
slej znani pri tem terencu. Os-
novni je 1,8-litrski bencinski
štirivaljnik, ki ponuja 117 KM
pri 5500 vrtljajih v minuti. Sle-
di 2,5-litrski V6 bencinski agre-
gat s 177 KM; avto s tem mo-
torjem gre dobro v promet
predvsem v ZDA in drugih po-
dobnih trgih. Na voljo je se-
veda tudi dizelski motor. To
je 2,0-litrski štirivaljnik, ki raz-
vije 112 KM. Menjalnika sta
dva (ročni in avtomatski, oba
petstopenjska), zraven je stal-
ni štirikolesni pogon brez roč-
no vklopljive zapore diferen-
ciala. Serijsko ima protiblo-
kirni zavorni sistem ABS ter
elektroniko za preprečevanja
zdrsa pogonskih koles in hill
descent control. Slednji delu-
je v prvi in vzvratni prestavi in
omogoča povsem neproblema-
tično spuščanje po terenu.
Ob teh dveh variantah po-
nuja Land Rover po novem tudi
šport izvedenko freelanderja.
Bolj ali manj se namreč ve, da
večina terenskih vozil nikoli
ne zavije na teren, zato so po-
nudili varianto šport za tiste,
ki se hoče predvsem po glad-
kem voziti nekaj bolj šport-
no. Avto je zato bolj pri tleh
(podvozje je znižano za 30 mi-
hmetrov), nekaj bolj trdo je
tudi vzmetenje oziroma bla-
ženje. Serijsko ima šport va-
rianta 18-palčna kolesa, ponu-
jali pa jo bodo tako s tremi
kot tudi petimi vrati. Za po-
gon skrbita dva motorja, in si-
cer že opisani 2,0-litrski dizel
ter 2,5-litrski V6 bencinski
agregat. Kot kaže sedaj, se bo
prenovljeni freelander pri nas
pojavil v drugi polovici novem-
bra in jasno je, da si želi biti
vsaj tako uspešen kot doslej.
Spremenjeni clio za
leto 2004
Renault clio je na slovenskem trgu že dolgo najbolje
rodajano vozilo in dejstvo je, da se avtomobilu počasi
^eka rok trajanja. Leta 2005 ali morda leto kasneje
)do predstavili zamenjavo za avto, hkrati pa bo na
ge pripeljal tudi novi mali renault, ki bo v razredu
led twingom in cliom.
Še preden pa se bo clio poslovil, bo doživel manjše ka-
jserijske in druge popravke. Navzven se bo spogledoval
meganom (kar še posebej velja za luči), večjemu renaul-
ipa bo precej podoben tudi znotraj. Po novem bodo lah-
D kupci izbirali med kar 97 izvedenkami. Za modelsko-
to so hkrati pripravili šest bencinskih in štiri dizelske
btorje, ki jih bo mogoče kombinirati s tremi menjalni-
L Med dizelskimi motorji je nov 1,5-litrski dCi s 100
M. Nekaj več moči ima po novem tudi izvedenka šport,
er motor zdaj razvije 181 KM in ima 200 Nm pri 5.250
tljajih v minuti.
Kot pravijo, bo prenovljeni clio pri nas na voljo januarja
rihodnje leto, menda pa se zaradi prenove cene ne bodo
Ič povečale.
MazdaS na domačem trgu
Med resnimi kandidati
za naslov evropski avto le-
ta 2004 je bila tudi nova maz-
da3, avto, ki smo ga na na-
ših avtomobilskih straneh
že predstavili. Zdaj se vozi
tudi na slovenski avtomo-
bilski prostor. Najprej bo na-
prodaj kot 5-vratna kombi-
limuzina (šport), kasneje
pa se bo pripeljala tudi 4-
vratna limuzina.
V dolžino je mazde3 za
442 centimetrov, v prtljaž-
nik pa gre ob nepodrti se-
dežni klopi natančno za 300
litrov prtljage. Zdi se, da bo
poskušala mazda3 svojo
konkurenco v nižjem sred-
njem razredu razorožiti z
razmeroma dobro serijsko
opremljenostjo, saj ima pro-
tiblokirni zavorni sistem
ABS in elektroniko za do-
datno pomoč pri zaviranju,
zraven pa so še ročna kli-
matska naprava, dve zrač-
ni varnostni blazini in še ne-
kaj drugih malenkosti. Za
začetek bo mazda3 na vo-
ljo z dvema motorjema, in
sicer 1,6-litrskim, ki premo-
re 105 KM pri 6000 vrtlja-
jih v minuti, in 2,0-htrskim
motorjem s 150 KM pri
6000 vrtljajih v minuti. Čez
kakšen mesec lahko priča-
kujemo še 1,4-litrski agre-
gat s 74 kW oziroma 100
KM, v začetku prihodnjega
leta pa se bo v avtu začel
vrteti še 1,6-litrski turbodi-
zel s 100 KM.
Letos naj bi se za avto od-
ločilo kakšnih 100 kupcev,
prihodnje leto pa več kot 400.
Znani sta tudi ceni; izveden-
ka z 1,6-litrskim motorjem
bo stala 3,6, z 2,0-litrskim
pa 4,6 milijona tolarjev.
Mazda3
Št. 48 - 27. november 2003
34
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 48 - 27. november 2003
M^ OGLASI - INFORMACIJE
35
Št. 48 - 27. november 2003
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 48 - 27. november 2003
lilFORMACIJE
37
Št. 48 - 27. november 2003
38
ZA RAZVEDRILO
Št. 48 - 27. november 2003
39
VODNIK
Št. 48 - 27. november 2003
RUMENA STRAN
Prelomil obljubo
»To leto sem bil zelo priden in tako bo tudi v bodoče,« je Miklavžu lani obljubil Slavko A.
Sotlar, zloglasni direktor Nepremičnin, ki zadnje čase tesno prijateljuje s celjskimi krimi-
nalisti. To seveda pomeni, da je prelomil obljubo svetemu možaku in si morda zapravil
celo mesto v raju. Miklavž si je vzel čas tudi za borznega guruja Zdeneta Podlesnika, zato
upamo, da mu slednji ni preveč obljubljal.
Sosed porno
zvezde
Upokojenec Jože Smrečnik iz Pod-
kraja pri Žalcu nam je v šali pove-
dal, da kar malce pogreša edino slo-
vensko porno zvezdo Andrejo Jelen,
za prijatelje Kasandro, ki je stano-
vala samo nekaj hiš stran od njega.
»Spominjam se je kot prijetne pun-
ce, ki ni nikoli posebej izstopala,«
je zatrdil vedno navihani možakar,
ki pravi, da ga Kasandrini erotični
filmi niso kaj prida navdušili. Kot
smo izvedeli od njegove soproge Ivan-
ke, naj bi med gledanjem celo zas-
pal.
Hmelj za optimizem
Celjski župan Bojan Šrot in trener slovenske reprezentan-
ce Bojan Prašnikar sta poraz naših žogobrcev po sliki sodeč
sprejela optimistično. Tone Turnšek, največji ljubitelj hme-
lja in rokometa v Sloveniji, se je držal, kot da se ga to ne tiče.
Kajmak,
marmelada in večni
mladenič
Na slovesni celjski premieri filma
Kaj mak in marmelada smo ujeli tudi
legendarnega glasbenika Sašo Lošiča,
ki se nikakor noče postarati. Če poz-
nate besedilo njegove najbolj znane
pesmi, vam je takoj jasno, zakaj. Če
pomislite, da že nekaj let živi v Slove-
niji, deželi marmelade, pa mu mora-
te opravičiti tudi nekaj odvečnih in
povsem novih kilogramov.
Do ušes v francoščini
v celjski Gostilni Matjaž, še vedno bolj znani kot Studio 3,
se je tako kot vsako leto zgodil tako imenovani beaujoulais
večer, večer mladega francoskega vina, ki ga istočasno pre-
mierno pokusijo po vsem svetu. Najbolj je seveda užival pro-
fesor Slavko Deržek, veliki ljubitelj in poznavalec francošči-
ne.
7 X PO RESNICI
Kaj vam gre v Laškem najbolj na živce?
Nemir, ki ga povzroča mladina. Na občino dobimo ogrom-
no pritožb, zato se temu ne morem izogniti.
Na kaj pomislite, ko vidite popolnoma golo žensko?
Na različne reči. Odvisno od situacije.
Koliko steklenic piva spijete na prireditvi Pivo in cvet-
je?
Nobene steklenice. Samo vrčke. Seveda v mejah norma-
le.
Vas, glede na to, da ste lastnik trgovine z živili, gnja-
vijo nore krave?
Niti najmanj.
Bi sprejeli vlogo v filmu Ameriški žigolo?
Ne bi. To je v nasprotju z mojo naravo. Sem preveč resen
človek.
Bi se odzvali nespodobnemu povabilu pevke Natalije
Verboten?
Od Natalije nespodobnih reči ni mogoče pričakovati. Bi
se pa takoj odzval normalnemu povabilu.
Kdaj ste se nazadnje spovedali v cerkvi?
Nazadnje sem bil v cerkvi v osnovni šoli. Nisem veren
človek. Sicer pa ne bi imel duhovniku v zvezi s svojimi
grehi kaj dosti povedati.
IZTOK GARTNER
Foto: GREGOR KATIČ, IZTOK GARTNER
Jože Rajh, laški
župan, rojen leta
1946, rad poje in se
sprehaja v naravi,
obožuje kmečke je-
di, ni ravno ljubitelj
mesa, doma ga ča-
kajo žena in trije
otroci.
Št. 48 - 27. november 2003