AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN iN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 8, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLTII. preiskava pri gradnji gestae elektrarne neg6 ŽVfan ^urton brani vladnega preiskoval-m . a' bi preiskal razmere pri gradnji nik «7 .elektrarne? Zakaj je moral iti podjet-tla, k Cevljev ?lpboko, da je prišel do trdnih val« i8? mestni inženirji rekli, da bo zadosto- Val° 35 čevljev? 122,000 lotov bi oprostili davčnega bremena orocali sn^ v a BiH iS, Ze" da 'ie council- tnicj Stavil v mestni illoo- HPri pondeljkovi seji Cat86 P°kliče bralni Inii J 7 zavlačevan,je pri ^^r^arnete/da ba nad ' Zakaj bo stala nu n bl 0 Prvotno v pro- bontvTaV°!,VCi dovolili roti taki gradnj0" B:ravi se je pa Mililo « 111 ž n-iim Uf lcilmanov > rePnblikanskih 5 bila nrei«ifUPan pravb riaJ °dila » t0da t0 naj otreba tU(i- zbornica in če h toda nil Viladna agencija l Vrnes s2°r Pa naj ne Hovalni u nosu vladni to dal0 p, d- žuPan trdi, če bi »du črn ma- hno nolSllCab Preiska-Washing- 1 Madeža č nobenega čr- "ji-VSe Pr4niG VrŠilo pri J ze v°'di n ln Pošteno, ,^'na poliei!, "kavo federal-pakšna ba ! Pa kdor ho- hko bo iZpadieiSkaVa oziro" fP^j ve č« ?' Se pa lahko vladi) V0dili t!" feo^bo^sto na t m sicer bonaj-?0ra mesu i40 zadeva, za- tep^jetSlatidodatnih . melJe Za ki postav- 'v moi'al zabf + ' Ta trdi, >lj6' nSf! k°le mnogo >a ^eli v nta,nih tal, kakor 'tni inženirj; u inženirji. f bo treba S° namreč rekli' •je kot 35 h ' Za temelje lkje^oralz°i0ČfiVljeV'pod- "°cino 87 rL v k°le pa v «nih tal (v> da je Prišel f bili!) ' akšni inženirji Duncilman t) Mel Zgrtl ed je tudi ogtro b0 p Jbo in vprašal, če-?at«a ko v elektrarno ::8tore ^PaliŠča in oddelilo S£v^Clrie zborovalne r^ b stvl ' ko se je mnogo Zen>r I nI 0d načrta °dbi- naCl2°ruie ?aiz Pittsburgha, Jteh Pravi- da ^ bo. kopeli ne bo po- F Vsak >, v I bo p jf^n bo zanimivo, re^neboaVa Prinesla »a I ^J^bo vse lepo potlačilo tt,.s A^est iz domovine KaS* °Paškar, 6729 Kine * J® Prejela iz stare Kla v ° vest, da ji Piči ni- Vasi Jurjevica pri Pla»> ! mati Frančiška Uiati rr niače Mežnarje-^ti 82 j^je v častitljivi k hčere A Ukaj zaPnšča !lla in sorr fV' tudi 8^ K tr« Louis Os- KDod*A7e» na 17205 Pa sina A ®;' V Stari dom°-1. ohranjen blag spo. Sredi marca se bo odločilo na finski in zapadni fronti Paris, 6. febr. — V vojaških krogih se govori, da se opaža na finski fronti, da so začeli Rusi zadnje čase z boljšim sistemom uporabljati svoje orožje, zlasti mehanizirane edinice. Zato se je pojavila tukaj misel, da mora biti tukaj vmes nemška roka, to je, nemški nasveti, katere dobivajo ruski generali od nemškega generalnega štaba. Radi tega se je tukaj pojavila zahteva, da je skrajni čas, da se pošlje na Finsko moderno orožje. Sprva se je mislilo, da bodo Francozi poslali na Finsko orožje, ki ga imajo po arzenalih, ki je torej že daleč za modernim časom. Toda zdaj so opustili to misel in pojavlja se zahteva po modernem orožju, ki ga Finska potrebuje takoj. Potreba je velika in nujna, ker se pričakuje v sredi marca odločitve, tako na finski kot na zapadni fronti. Rusi bodo poskušali napeti vse sile, da v prihodnjih šestih tednih zavojujejo Finsko, ker potem bo na Finskem samo blato in voda, vse tje do meseca junija. Vrhu tega pa v Franciji pričakujejo na spomlad novo fronto, nekje v Aziji, ali tam blizu. Francija pošilja vedno nove čete v Palestino, ki dobivajo dovolj letal in mehaniziranih edinic. ---o------ Župan Burton bo imel močnega nasprotnika Norwalk, O. -— Kongresnik Dudley A. White iz Norwalka je naznanil svojo kandidaturo v senat Zed. držav za mesto, ki ga danes zavzema demokratski senator Vic Donahey. White bo leden najbolj močnih nasprotnikov clevelandskega župana Bur-tona, ki je kandidat za isto mesto in oba kandidirata na republikanski listi. Governer Brick-er in republikanci iz južnega dela države bodo najbrže podpirali White-a. White bo vodil svojo kampanjo z napadom proti novemu dealu. * -o- Pogrebi in avtomobilisti Kot znano, mestna postava prepoveduje pogrebnim sprevodom voziti skozi prometne luči, kadar kažejo rdeče. Topogledno svari policija in opozarja na postavo. V istem času pa policija prosi druge avtomobiliste, naj iz Prijaznosti ne presečejo pogrebnega sprevoda, kadai? [je ta že v Premiku, čeprav se takrat signalna luč spremeni, ampak naj počakajo, da odpelje ves sprevoc mimo. Zadušnica v nedeljo ob 9:45 se bo brala v cerkvi sv. Kristine sv. maša za Pok- John Petričem v spomin prve obletnice smrti. Sorodniki in Prijatelji se prijazno vabijo. V Cuyahoga okraju se je pričelo gibanje, da se prazne lote, ki jih je v okraju Cuyahoga nič manj kot 122,-000, ki so bolj obloženi z davki, kot so pa vredni, oprosti davčnega bremena. Topogledno je bila že sprejeta državna postava, ki določa, da okrajni komisarji postavijo poseben odbor, ki naj se z lastniki teh lotov pogovori, da bi plačali, kolikor pač morejo na zaostalih davkih in bi bil lot potem prost, ali pa, če se lastnik zaveže, da bo na tem lotu zidal hišo, bi se dolžno vsoto na davkih zbrisalo. Kot rečeno, ta postava je že sprejeta, toda najvišja so'dnija države Ohio še ni določila, če je postava ustavna ali ne. Zato je bila vložena pri najvišji sodniji prošnja, da postavo določi kot ustavno, ali pa jo zavrže. ker se je več lastnikov teh lotov izrazilo, da bi se radi poravnali z davčnim uradom in rešili lote, ali pa zidali hiše, če se davčno breme izbriše. To bi bilo silno ugodno tako za lastnike teh lotov kot za davčni urad. Ta zdaj itak ne dobi nič od teh lotov, samo pripisuje vsako leto nove davke. Če bi lote prodal, ne bi dobil niti del tega, kar Je lot vreden, ali kolikor je davkov na njem, lastnik pa izgubi vse. če bi pa davčna oblast izbrisala dolg, bi lastniki postavili nove hiše in tako bi davčni urad začel dobivati redne davke. Kakor še je preračunalo, je na teh lotih zaostalih davkov v vsoti $80,-000,000 izrednih asesmentov in $35,-000,000 rednih davkov. Tu ne gre samo za posamezne lote, ampak tudi za skupino lotov, ki jih lastuje ta ali ona družba, ki ne bo nikdar plačala zaostalih davkov, če bi se pa z davčno oblastjo poravnalo, bi zemljiška družba začela postavljati hiše, stavbinska industrija bi se povišala in davčni urad bi začel dobivati redne davke in še celo dosti večje, kot pa so zdaj naloženi na prazne lote. Postava pa določa, da če bi lastnik takega lota ne izpolnil obljube in ne bi postavil hiše, bi se davčni dolg na dolg ne zbrisal. če bo ta postava potrjena, bo šel tak lastnik lota k temu odboru in se ž njim za gotovo vsoto poravnal za vse davke, ki bodo potem zbrisani. To je v slučaju, če lastnik lota noče zidati hiše, pa bi rad obdržal lot. Na nekaterih teh lotov so zaostali davki že po več let in se je nabralo davkov toliko, da znašajo dvajsetkrat več, kolikor je veljal lot. Kdo bo torej še hotel plačati toliko davka? Če pa loti ostanejo davčni oblasti, kaj bo pa napravila ž njimi? Včasih so mislili, da bi te lote prodali za davke. Davčno oblast je stalo vse od $200 do $250, da je lot sodnijskim potom prodala, za lot je dobila pa morda kakih $25. i Ta postava je bila sprejeta dozdaj samo za okraje: Cuyahoga, Lake, Ashtabula in Summit, ker je tukaj največ zaostalih davkov. Kakor hitro bo vrhovna državna sodnija izrekla avoje mnenje glede te postave, se bo o tem poročalo. Želeti pa je, da bi 'bila postava priznana kot ustavna, ker bo koristna na vse strani. Anglija obeša upornike, Francija strelja vohune Birmingham, Anglija, 7. febr. — Peter Barnes in James Richards, irska terorista, sta umrla danes na vislicah, čeprav je bilo poslanih na vlado tisoče prošenj za pcmiloščenje. Smrtna kazen' je bila izvršena ob devetih zjutraj in sicer sta bila obešena oba hkrati na dveh vislicah. Obsojena sta bila na smrt kot člana irsko uporne organizacije, "Irske republikanske armade," ker sta na 25. avgusta razstrelila bombo v mestu Coventry, ki je ubila pet oseb in jih ranila 50. Ta organizacija si je nadela nalogo,' da iztrebi vse Angleže iz Irske. Nekateri sumijo, da podpira to organizacijo z denarjem Nemčija in sicer pride denar po ovinkih skozi Zed. države. Po vsej Angliji so bili podvzeti koraki za varnost, ker se boje, da bo smrt obsojencev povzročila nove nemire in teror. Nancy, Francija, 7. febr. — Danes je bil tukaj ustreljen dr. Kari Roos, ki je bil spoznan krivim vohunstva v prid Nemčije. Dokazalo se mu je, da je leta 1936 pošiljal nemški vladi informacije o gibanju francoskih čet, ko je Nemčija zasedla Porenje. Enake informacije je pošiljal leta 1938, ko je Nemčija zasedla Sudete. Razvažalci mleka zmagali Najvišja sodnija države Ohio je začasno prepovedala pogodbo, da bi clevelandske mlekarne ne smele prodajati mleka zasebnim razvažalcem. Prepoved velja, dokler se zadeva ne razčisti na sodniji. Unija mlekarskih voznikov je namreč napravila z mlekarnami pogodbo, da ne sme nihče drugi razvažati mleko kot oni, kar bi vzelo kakim 150 zasebnim brokerjem zaslužek. RUSI MEČEJO BOMBE NA LASTNE LJUDI Helsinki, 7. febr, —' Nepretrgoma štiri ure so danes ruska letala metala bombe na mesto Ka-jaani, kjer se nahaja taborišče, napolnjeno z ruskimi' ujetniki. Rusi so poskušali taborišče zažgati. Finci so rešili ujetnike s tem, da so jih naglo odvedli v zaklone, ki so varni pred bombami. Bombe so pa poškodovale dve bolnišnici in žensko učiteljišče, tri druga velika poslopja so bila razdejana in kakih 20 se jih je užgalo. Dve osebi sta bili pri tem ubiti in več jih je bilo ranjenih. Medtem pa ruske čete še vedno napadajo Mannerheim linijo, kjer se sodi, da je v zadnjem tednu padlo 20,000 Rusov. Finska civilna oblast je izdala svarilo .na finski narod, naj bo na pažnji pred ruskimi vohuni in sabotažniki, katere spuščajo ruska letala za finsko linijo na tla. Civilisti se opozarjajo, da takoj sporoče oblasti, če bi videli, da so pristali ruski vojaki z padali na finskih tleh. Finci poročajo, da so imeli zadnji teden velike izgube, vendar natančnega števila padlih še ni poročano v javnost. —;-o-—-— V ANGLIJI MORAJO MOLČATI O VOJNI London. — V Angliji nameravajo vpeljati smrtno kazen za one, ki šušljajo o vojni in hote ali nehote izdajajo sovražniku razmere v deželi. Po vsem Londonu so nabiti letaki, ki svare ljudi, naj drže razne važne stvari zase, ki bi morda koristile sovražniku. Senator Donahey bo zopet kandidat, če ga hoče stranka imeti Washington, D. C. — Senator Vic Donahey je povedal ohijskim vodilnim demokratom in kon-gresnikom, da je pripravljen ponovno kandidirati v senat, če bo "draftan" od stranke. Ni pa kandidat za predsednika niti za podpredsednika Zed. držav. Pripravljen bi bil pa sprejeti kandidaturo v primarnih volitvah kot "favoriziran sin" države Ohio, da bodo lahko na njegovem imenu kandidirali delegatje za demokratsko narodno konvencijo. O tfem bodo še odločevali demokratski voditelji. Najbrže bo Donahey sprejet. Centralni odbor demokratske stranke bo imel v nekaj dneh sejo v Columbu.su, kamor bodo povabljeni tudi okrajni izvrševalni odbori demokratske stranke. Tukaj se bo potem napravilo ves načrt za bodoče primarne volitve. —-o- Komunist Browder pri volitvah pogorel New York. — Vodja ameriških komunistov Earl Browder, je kandidiral v primarnih volitvah za kongres Zed. držav iz 14. okraja. Zmagal je demokrat Edelstein, ki je dobil 12,962 glasov, neki Lefkowitz jih je dobil 6,665, Browder je pa dobil 3,080 glasov. Browder sam ni mogel voliti, ker 1) ne stanuje v tistem okraju in 2) ker je pod obsodbo rabe ponarejenih potnih listov. -o—- V bolnišnici V Cleveland Clinic bolnišnici se nahaja Mrs. Frank Arko, 981 Addison Rd. Prijateljice jo lahko obiščejo od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer, v sobi št. 218. Nov strašen izum za Dobiianie London. Najstrašnejše orožje, pred katerim se danes trese vsa Evropa, čeprav ga ima vsaka država pripravljenega za vsak slučaj, je mala, komaj dva funta težka bomba, takozvana užigalna bomba. Ta bomba se napolni z magnezijo in železom in se meče iz letal na mesta. Take bombe lahko napravijo več škode, kot na tone takih, ki jih rabijo v sedanji vojni. Vsaka teh malih bomb je zmožna zanetiti požar, ki lahko razplamti cela mesta v en sam požar. Ker so te bombe lahke, komaj po dva funta vsaka, jih letala nesejo in vržejo na stotine, celo na tisoče in prav toliko požarov bi zanetile, kamor bi padle. Vse države priznajo, da je to orožje tako strašno, da si ga nobena država ne upa rabiti, ker se boji povračila na isti način. Vendar trdijo, da so take bombe metali Rusi na Helsinski, kjer potem po cele dneve niso mogli pogasiti požarov. Ogenj, ki ga zanetijo te bombe, gori namreč s tako silo, da voda ne opravi proti njemu popolnoma nič. Edino s peskom se lahko tako bombo zamori in sicer ga je treba za vsako bombo najmanj 35 funtov nametati nanjo. Kot so v rabi bombe danes, Japonci so prekrižali Nemcem račune San Francisco, Cal. — Tukaj se nahaja 512 nemških mornarjev iz potopljene ladje Columbus. Nameravalo se jih je poslati z kako japonsko ladjo na vzhod in od tam preko Sibirije domov na Nemško. Zdaj je pa japonska vlada izdala ukaz na svoje ladje, da nobena ne sme vzeti teh nemških mornarjev na krov. Japonska vlada se je najbrže ustrašila, ker je enkrat prej neka angleška bojna ladja vzela z japonske ladje 21 nemških mornarjev, ki so bili na potu domov. Kaj bo zdaj s temi nemškimi mornarji v San Franciscu se ne ve. —--o-- Trije glasovi so rešili ameriško poslaništvo v Rusiji Washington, D. C. — Poslanska zbornica je danes glasovala z 108 proti 105 glasovom, da ameriško poslaništvo v Moskvi še ostane. Ko je prišlo na dnevhi red vprašanje glede $17,500 letne plače ameriškemu poslaniku v Moskvi, je poslanec McCor-mack stavil predlog, da se poslaništvo ukine, ker se je ponovno dokazalo, da obstoji zveza med ameriško komunistično stranko in tretjo internacionalo v Moskvi, ki ima namen strmoglaviti vlado Zed. držav. Proti je govoril poslanec Izac, ki je rekel, da je dovolj japonska mornarica v Pacifika, ne da bi dobili proti sebi še rusko. Priporočal je pa, da naj ameriška vlada raje pošlje na pomoč Finski letala, topove, rušilce in par podmornic. -:—o—-- Ivan Podržaj bi rad ostal v Ameriki Jugoslovanski kapetan Ivan Podržaj je bil izpuščen iz ječe. kamor je bil obsojen na petletno ječo radi bigamije. Oblasti so ga pripeljale na Ellis Island, kjer Čaka deportacije. Kam ga bodo poslali, še ni znano. 'Podržaj je izjavil napram časnikarskim poročevalcem, da lahko v teku 60 dni pripelje na dan svojo ženo Agnes Tufverson, ki je skrivnostno izginila pred šestimi leti in sicer 16 dni po poroki. Podržaj se je odpeljal potem na Dunaj, kjer so g.a prijeli in 'pripeljali nazaj v Ameriko in ga obsodili v ječo radi bigamije. Glede izginule žene mu niso mogli ničesar dokazati. Zdaj Podržaj trdi, da ve, kje se njegova žena nahaja in če mu oblasti dovolijo, da lahko ostane v Ameriki, bo povedal, kje se nahaja. V vseh petih letih, kar je bil zaprt, ni Podržaj ničesar omenil o tem. Trdi tudi, da je poročil Agnes Tufverson samo radi tega, ker je bila v neki zagati in ji je hotel s poroko omogočiti, da bo šla kot jugoslovanska državljanka lahko v Jugoslavijo, kjer se bo izognila vsaki sitnosti. Bila je bogata odvetnica. ------1">-i—f--- Garner je glasoval za varčevanje pri vladi Washington, D. C. — Podpredsednik Garner se je prvič v šestih letih poslužil svoje pravice in je glasoval ter s svojim glasom odločil za "večjo ekonomijo federalne vlade. Z njegovim glasom se je črtalo it proračuna $1,-178,739 za civilno zrakoplov-stvo. Oddanih je bilo enako število glasov za in proti 34-34 in tedaj se je Garner, kot predsednik senatne zbornice poslužil svoje pravice in glasoval. jih mečejo na gotove predmete, da jih razstrele. Te male bombe bi se pa lahko metalo kamorkoli v mesto in kamor bi padle, bi zanetile požar. Ker se meče te bombe iz velike višine, padejo lahko s tako silo na poslopje, da prebijejo streho in v poslopju zanetijo ogenj, ki začne goreti s pravo peklensko silo. ,Gori pa na ta način, da bomba meče iz sebe goreče železo od pet do osem čevljev okrog sebe, kjer užge vse, kar se lahko vname in gori. Vojaški strokovnjaki smatrajo, da je danes to najstrašnejše' orožje, ki ni namenjeno za bojno fronto, ampak za razdejanje mest in vasi za fronto. Slovenci v Argentini Mrs. Frances Cergol, 8322 Rosewood Ave. je prejela od svojega brata Franka Mezgec iz Argentine pismo in v njem sliko s skupino Slovencev pred svojim narodnim domom. Priložena je tudi slika, kako se naši rojaki v okusno ozaljšani dvorani narodnega doma gostijo. Kot je videti, se našim ljudem doli v Argentini prav dobro godi. Sestra Francka je bila pisma od svoje ga brata zelo vesela. Kdor njegovih prijateljev mu hoče pisati, je naslov tukaj: Francesco Mezec, Mitre 2233, Rosaris de gt. Fe, Argentine. čistilna razprodaja V Grdina Shoppe, 6111 St. Clair Ave. je čistilna razprodaja. Posebnost so ženske obleke za partyje, ki se prodajajo od 50c do $1-95. Seja in vaja Baragov dekliški zbor ima sejo in vajo danes zvečer ob 6:30. Starši so prošeni, da opozore hčerke na to.! JEDILNI LIST ZA NEMČIJO Berlin. — Vlada je naznanila, da bo prihodnja nedelja mesečna žrtvena nedelja in v nobeni restavraciji kjerkoli v Nemčiji se ne sme servirati v nedeljo drugega kot: zmečkan krompir z korenjem; repa s kuhanim krompirjem in malim koščkom mesa; ribe ali zelenjadna obara. Prva obletnica V soboto 10. febr. se bo ob devetih brala v cerkvi sv. Lovrenca zadušnica za pokojno Mary Kužnik. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Louis Sodja, 144 E.2*i3th St., Euclid, O. so dobili krepkega sinčka-novo-rojenčka. Mati in dete se zelo dobro počutita. Naše čestitke! DOMOVINA "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. ............................ BESEDA IZ NARODA J.......—.—.....——• • • •—•—.........» Staršem in prijateljem "čričkov" Newburgh.— Kot v pravljici še čuje glas naših najdražjih, vsaj tak vtis napravi name, ko pridem na vaje, da nadzorujem mlade pevce. Samo od daleč vidna mladost, ki ne more zapo- No. 33 Thur., Feb. 8, 1940 SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class, matter Otauary 5th, 1909, at the Post Office at, Pasti resnih in svarilnih besed: Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. Cerkvica tam gor' sameva, tiho zre v dolinski mir, dol' po travniku prepeva, deček mlad — vesel pastir. žalostno zdaj zvonček poje, jok pogrebcev zadoni, tudi tebi deček mladi, enkrat gori zadoni. Vojna za fronto Moderna vojna, ali bolje rečeno — moderna morija ljudi ni toliko na frontah, ampak daleč zadej za fronto, po mestih in vaseh, kjer so ostali doma starci, žene in otroci, katere so zapustili sinovi, očetje in bratje in odšli na mejo, da ustavijo sovražnika, ki steza svoje kremplje po dragi domovini. Danes so moderni vojskovodje pozabili na vitežtvo, na boj moža proti možu. Danes, v prosvitljeni dobi moder-ne.civilizacije velja smrt enega otroka, ene žene ali nadušlji* vega prav toliko, kot velja smrt krepkega mladeniča na fronti, ki nosi puško in ki lahko z vso spretnostjo meče ročne granate. Vse to nam je danes pokazala vojna na Finskem, kjer ruski letalci mečejo bombe po finskih mestih in vaseh, rušijo hiše in cerkve, bolnišnice in zavetišča, zažigajo borne in zapuščene koče, da morajo žene in otroci sredi največje zime bežati ven na polje ali v gozdove, likfplašne srne, katero preganja krdelo lačnih volkov. Po satanski metodi napadajo ruski avijatičarji nezavarovane finske vasi in mesta, hoteč s tem vliti v srce brezmo-čnega finskega prebivalstva strah in grozo pred mogočnim sovražnikom. In če Finci ne bodo v kratkem dobili.orožja, da bodo branili svoje žene in otroke, svoje stare očete in mamice pred satanskim sovražnikom, bo morala finskega naroda ubita in Rusi bodo z prav diaboličnim veseljem piro-vali zmago, ki so jo 'dobili— nad otroci. Prav lahko se zgodi, da bodo finski možje in mladeniči še trdno stali na fronti, a doma bo vse razbito in klici nedolžnih otročičev, mater in žena bo klical bojevnikom na fronti, naj se podajo, naj po-lože orožje, da ne bo doma razbita zadnja kočica v vasi. Rusi so zadnje čase podvojili te napade na finska mesta in vasi, da po nekaterih krajih ni niti enega okna več celega v hiši in zunaj kaže toplomer 30 in več stopinj pod ničlo. Je to vojna? Ne, to je satanska morija nedolžnih življenj, kakršne je zmožna samo "proletarska" vlada sovjetske Rusije.. Strahopetci, zavratni morilci, sužnji, ki si ne upajo postaviti svoje toliko opevane proletarske armade, cvet vojaštva, proti mali peščici finskih domobrancev, ki vam morajo najprej izpuliti iz rok puško, da se potem lahko branijo, ker jih sami nimajo dosti. Tako se vojskujete, suženjske boljše-viške duše! Visoko v zraku ste varni pred ženami in otroci, ki nimajo topov, da bi se branili in od tam mečete bombe nanje. Svojo mejo branite, kot pravite in kot pravijQ vaši hlapci, pred ženami in otroci. Saj! Na prostem in v enakih okoliščinah se ne morete poskusiti niti s finskimi ženami in otroci! Ves svet obsoja tako početje in zgodovina bo pisala o tem barbarskem činu, da se bodo naši zanamci še stoletja zgledavali nad "junaštvom" "delavske" ruske vlade. Fej! Take in enake so besede naših mislecev, ki so poznali in ljubili vsak kotiček človeške duše. Zato bi bilo pričakovati malo več zanimanja do tega, kar vsak ljubi, to je naša nad vse lepa slovenska pesem. Samo malo več prave slovenske zavesti je treba pa se bomo ohranili še dolgo dolgo. Navduševati je treba, prositi in podpirati to započeto delo in še bomo živeli, čeprav je tok priselejevanja usahnil, zato pa se hranimo s tem največjim darom, naše najlepše in na j plemenitejše pesmi ter skušajmo, da bo z nami pela tudi naša mladina. Da bo tudi naša mladina pela slovensko, da bo ljubila in spoštovala svoje učitelje. To naj bo naši mladini simbol in gorak čut, da so sinovi in hčere naroda, ki je sicer skoro najmanjši po številku, a velik in neprekos-ljiv po duhu. Zato skušajmo ohraniti to veliko delo naših slavnih prednikov. Poskrbimo, da bo tudi naša mladina rada pela slovensko, v srce segajočo pesem. Ko se nam bo že upognil hrbet in odpovedale nam bodo noge, tedaj bo zadonsla slovenska pesem in poživila nas bo. če hočemo, da se še kaj dolgo ohranimo kot narod, vas prosim pošljite svoje otroke na vaje, da tako poživimo še druge in jih navdušimo za ta najlepši dar— pesem. Zato naj bo naša največja želja kakor poje Anton Medved: za vsako ceno še nadalje obdržati našo milo slovensko govorico in slovensko pesem. N,aj ne bo trnja med cvetlicami, katere vsi tako goreče ljubimo. V mojem velikem upanju sem prepričan, da bomo : živeli še in kot pravi in globoko verni Slovenci. V pesmi ni zlobe, saj se posebno vi starši še dobro spominjate, kako lepo je bilo slišati ubrane glasove naše pesmi tam daleč v domovini. Glasovi so doneli tja do šumečih valov Save in sivih vrhov Triglava. Taka in enaka so čustva naših mater, ki so nekdaj pri luninem svitu poslušale milobo naše miroljubne pesmi. Naj vas te moje skromne in ponižne besede najdejo v takem razpoloženju, da se vam bo zve-drila duša in tako bomo v globoki in sladki zavesti in ljubezni živeli še mnogo, mnogo let. Kakor sem vam že prej omenil, da bo v nedeljo seja in sicer ob dveh popoldne vabim vse pevce Zvona, Slovenije in duge, ki se zanimate za našo pesem. Vi pa dragi črički, posebno kar vas je odraslejših, tudi vi pridite, da boste tudi vi imeli svoj delež pri razpravi, da boste videli, da še živimo. Mojim čričkom pa te besede: Tvoja duša ljubo dete, • bodi kakor lep oltar. Nanj polagaj misli svete, grešnih misli pa nikdar! Voščenice v belem krogu, na oltarju plamene, želje dvigajoče k Bogu, v prsih tvojih naj gore. A ljubezen do očeta, ki prebiva vrh neba, ta nad vse ti bodi sveta, bodi večna luč srca! Mogoče bodo te moje besede komu v spodtiko, a ne pišem zato, da bi me kdo črno gledal, ampak pišem zato ker ljubim vas in vaše najdražje, da bi še dolgo peli in se zavedali, da smo Slovenci. Vas prav vse vabim, da. pridete na sejo, ki se vrši v nedeljo 11. februarja ob dveh popoldne. V imenu zibora vas najtoipleje pozdravljam in na svidenje. France iz doline. polnili dvorano, ker dohodki te prireditve pa bodo za novi oltar, zato smo prepričani, da se bo gotovo vsak rad udeležil. Enkrat v postu bomo imeli tudi še eno slikovno predstavo, ki bo tudi v korist naše nove cerkve. Sedaj vidite, da delamo in zbiramo kjer moremo. Vsi imamo samo en cilj in en namen in to je: naša cerkev mora biti izgotovljena do časa kot je bilo rečeno. Junija meseca bomo slovesno vkorakali v našo novo cerkev. Veličasten bo ta dan in kdo naj nam vzame korajžo, če si Ti Gospod z nami, saj je vendar mesec junij posvečen Srcu Jezusovemu, ki je polno dobrot. Česar smo se Newburčani lotili, smo tudi vselej izgotovili in z uspehom končali, in sedaj, združeni bolj kot kdaj poprej, pričakujemo tisti srečni in veličastni dan. Čast vam, fara-ni! To je malo bolj kratko poročilo o našem delovanju, a bolj natančno pa je zapisano v knjigah, kjer je zapisano ime vsakega posameznega daroval ca in vsota, katero je kdo daro val. Torej le tako naprej, nad polovico smo že, vsaj tako mislim in druga polovica bo lažja, ker se bo dolg vedno zmanjševal. Na tej seji je bil tudi izvoljen odbor za leto 1940. Izvoljeni so bili vsi stari uradniki, ki so tudi z veseljem sprejeli, ker so vsi pripravljeni delat in ti so: predsednik Matt Zupančič, podpredsednik Louis Gliha, tajnik Jakob .Resnik, blagajnik Joe Lekan, zapisnikar Anton Meljač. Nadzorniki so: Mary Pucel, Terezija Janchar in Terezija Lekan; za maršale so bili izbrani: Louis Gliha in Joe Globokar. Anton Meljač. tnmmmi vseeno vstala in šla k sv. maši. Koliko trpljenja in žalosti, a kljub temu ni godrnjala nad božjimi odredbami. Tem pogosteje je pristopala k angel j ski mizi, da je dobila novih moči in tolažbe. Ko vse to premišljujemo, smo prepričani, da je srečna, ko je prestopila pot v večnost, kar nas pa še čaka. Veseli naj se pred Bogom in naj ima veselje gledati Boga na vse veke. Truplo naj mirno počiva v materi zemlji in ko božja tromba zapoje klic k vstajenju, naj tudi njeno telo vstane poveličano. Vi preostali, soprog in otroci, vem, da ob prvi obletnici smrti vaše ljubljene soproge in dobre mamice se vam žalosti srce. Todd tolažite se, da vaša žena, vaša mama je rešena vseh skrbi, vseh zemeljskih bridkosti in težav. Ona je pri svojemu Bogu v nebesih, katerega je na zemlji vedno tako ljubila in molila. Prosimo jo le, da kadar pride tudi za nas ura ločitve iz tega zemeljskega življenja, da bomo tudi mi v stanu milosti božje in da vdano v božjo voljo prestopimo prag večnosti. Vsi se kloni-mo božji previdnosti pa tudi izgubo najdražjega bitja voljno prenašajmo. To želim dobri družini, Mr. Frank Kužnika, ob prvi obletnici smrti ljubljene soproge in matere. Prerano umrli ženi in mami, Mariji Kužnik, pa naj sveti večna luč. Mir in pokoj njeni blagi duši. J. Resnik. -o- Ne jej prehitro IzEuclida Nemški generali so previdni Odkar se je razpočila bomba v vinski kleti v Monakor vem, kjer je par minut prej govoril Adolf Hitler, ta še ni govoril v javnosti. Pač se je bil odpeljal za božič na zapadno fronto, kjer je bil končno bolj varen kot doma in pred nekaj dnevi je nagovoril 7,000 kadetov. To je bilo ob času, ko je Nemčija praznovala 228. obletnico rojstva najslavnejšega nemškega vojskovodje, Friderika Velikega. Tedaj je Hitler govoril bodočim nemškim častnikom o vrlinah tega nemškega junaka, ki ni ničesar na svetu bolj ljubil kot vojno in kafco da je znal udariti sem in tje, da je presenetil sovražnika in s tem dobil zmago. Hitler je namenoma to govoril kadetom, odnosno nemškim generalom, če So hoteli razumeti. Že nekaj časa sem je namreč, javna tajnost v Berlinu, da je med Hitlerjem in njegovimi generali nesoglasje glede načina vojne na zapadni fronti. Hitler je ponovno zahteval od svojih generalov, da udarijo naglo, s takozvanim "blitzkrieg-om." Toda Hitler ni mogel dobiti generala, ki bi to izpeljal in sicer na svojo odgovornost. Pripravljeni pa so bili to izpeljati, če bi Hitler vzel odgovornost nase. Noben ni hotel biti namreč odgovoren za posledice, če se kaj ponesreči. Da Hitler sam ne verjame v uspehe kaže to, ker si ne upa vzeti odgovornosti na sVoje rame. Hitlerju je prišel na pomoč propagandni minister Goeb-bels, ki je v nekem govoru omalovaževal moč zaveznikov in dražil nemške generale, da si ne upajo udariti z "blitzkrie-gom" na sovražnika. Pri tem je citiral besede Friderika Velikega, ki je baje rekel svojim generalom, ki so oklevali z napadom: "Potem bom nadaljeval vojno sam!" Pa kakor je videti, niti to ni podžgalo nemških generalov, ker kakor poročajo vesti iz Evrope, jd na zapadni fronti vse mirno. Razen par topniših spopadov ni že od septembra nobenega znaka vojne. Angleške čete, ki leže že precej časa v zakopih na zapadni fronti, so ubile enega samega nemškega vojaka, Nemci so pa ustrelili nekega angleškega topniškega častnika, ki si je upal predaleč s patruljo. To je ves "blitzkrieg," ki ga je pokazala Nemčija na zapadni fronti. Hitler je najbrže pričakoval, da bo šlo tako vse naglo kot je šlo na Poljskem, kjer so bili Poljaki čisto nepripravljeni na nemški pohod. Toda na zapadni fronti stoji nepremagljiva Maginot linija, na kateri si bo Hitler skrhal zobe. Po žilah tvojih teče zdrava kri, nedolžno jasno sijejo oči. Mladina, ti budiš nam upe zlate, srce nam dvigajo pogledi nate. Le pevaj zdaj mladosti se raduj, nebeški angel te nesreč varuj! A v cerkvi, šoli in domači hiši, nauke lepe zvesto v dušo piši. Gojimo te v ljubezni in skrbeh, sadov prinašaš nam v bodočih dneh, če nikdar iz srca ti ne izgine, ljubezen do Boga in domovine. Tako naj nas ogreva topla zavest, da še hranimo in tudi še hočemo hraniti ljubezni in miru polne besede naših pesnikov. Naj ne bo med mladimi pevci farizejske zavisti, ker to je le v kvar ne samo našemu, ampak vsakemu zboru. Da se pa še bolj izpopolnimo vas prosim, dragi prijatelji, in tudi vi star-iši mladih (pevcev "čričkov*' v nedeljo ob dveh bo seja v šoli. Tukaj naj se odloči, če smo še zato, da se ohrani beseda naših dedov in ne samo vi starši mladih pevcev, tudi drugi, ki imate še čut v svojem srcu, da moramo Za korist cerkve sv. Lovrenca Newburg.—V naši naselbini so zborovala skupna društva fare sv. Lovrenca. Veliko poklicanih, pa malo izvoljenih, se glasi v svetem pismu. Pri nas je bilo veliko izvoljenih, pa malo jih je prišlo. Res, prav malo, a ti so bili vsi dobri in so pripravljeni delat za novo cerkev. Pridni kot čebelice so tisti, ki so zbirali za nove zvonove, ko je tajnik Jakob Resnik čital imena nabiralcev ter vsoto, ki so jo ti možje nabrali po zadnji seji. Čujte in strmite— $1,500. To je vsota, ki smo jo nabirali prav blizu in tudi 10 milj daleč, ker je naša fara precej raztresena. Težko je bilo zbirati, a z dobro voljo se vse doseže. Naši rojaki, posebno naši zavedni katoliški farani, radi darujejo, ker vedo, da se gre za dobro stvar in da je resnična potreba. To nam je dalo poguma, čeprav je bila pičla udeležba na seji, smo vendar sklenili, da napravimo še eno prireditev in sicer 21. aprila. Ta clan pa se bodo pokazali naši mladi umetniki, katerih je precej v naši naselbini- Nastopili bodo pevci in godci. Vsak bo pokazal, kaj zna in povem vam, da jih bo prav zanimivo videti in slišati. Za ta dan pa se bomo mi zastopniki potrudili, da bomo na- Euclidski Škrjančki mlajši smo si izvolili za leto 1940 sledeči odbor: predsednica Frances Maurich, podpredsednik Carl Smerdel, tajnica Lillian Jadrich, blagajničarka Leona Krizman- Stvar nam gre zelo lepo naprej. Pristopilo je več novih članov; njim v počast bomo priredili dne 10. februarja po vajah "Valentine Party." Torej pazite, da boste prav gotovo navzoči, ker mišjim, da bo nekaj prav dobrega za pod zob. Vsi novi člani pa pripeljite še vsak po enega, pa nas bo leno število. In kdor še ni pri Škrjančkih, naj prav gotovo pride v soboto in ostane med nami. Za publicijski odbor, Violet Vogrin. -o- Hitro mine čas! Dne 10. februarja bo poteklo leto dni od kar nas je pretresla prežalostna vest, da blago srce KužnikcVe mame ne bije več Spominjam se kako je bila še vdsela lansko leto 16. januarja, ko so jima njiju otroci in prijatelji priredili malo domačo zabavo ob priliki 34 letnice zakonskega življenja. Tedaj smo rekli, da je bila le priprava za praznovanje 85 letnice. Danes pa, ko bi imela obhajati 35 letnico zakona, pa z nebeških višav gleda na žalujočega soproga in ljubeče sinove in hčere. Tako je pač naše življenje. Mi si delamo načrte za bodočnost kako in kaj bomo napravili in uredili svoje življenje pa poseže vmes Božja roka in vsi naši načrti in naše nade se spremene. Pa tudi vsem tem božjim odredbam se moramo ukloniti. Naša skrb naj bi bila, da kadar pride čas, da bomo morali stopiti pred sodni stol našega Stvarnika, da bomo imeli tudi pravilen zagovor pred pravičnim Sodnikom. Mrs. Kužnik nam je pravi vzgled, kako Be moramo pripravljati za nastop proti večnosti. Ko-likrat je bila izmučena po truda-polnem delu v trgovini, pa je Ljudem se preveč mudi jesti. To pa ne velja samo za odrasle, temveč pogosto tudi za otroke, ki jih silijo odrasli jesti hitro. Otroško telo se šele razvija, česar bi odrasli nikoli ne smeli pozabiti. Čf3 uživa Jčlovek jed v miru in počasi, lahko hrano bolje razgrize in pomeša s silno, o-bensm pa razvijajo vsi prebavni udi večjo delavnost, tako da se. živila temeljiteje prebavijo. Neki angleški zdravnik je iz javil: V Veliki Britaniji so milijoni otrok, ki v svojem razvoju zaostajajo, ker se slabo ali napačno hranijo in ker hrano kar požirajo. Pravilnost svoje trditve dokazuje s poskusom, ki ga je napravil v neki londonski šoli. Izbral je 25 otrok v starosti od petih io šestih let in skozi šest mese-:ev so jim dajali obed v šoli. Gla-/no je bilo, da so morali otrobi pri obedu dobre pol ure sedeti. Potem so jih stehtali, izmerili in primerjali z drugimi 25 enako ?tarimi otroki, ki so bili ta čas na hrani iioma. Izkazalo se je, da so bili otroci, ki so dobivali obed v šoli, povprečno za 10 od- tetkov bolje razviti od onih, ki ■so jedli doma, in sicer ne samo telesno, temveč tudi duševno. Angleški zdravnik je s tem dokazal, kako važna je pravilna prehrana in kako treba paziti zlasti na to, da človek prehitro ne je. IZ DOMOVINE —Neznanec jo je obstrelil v temni noči.— Ko se je zvečer vračala- 22 letna posestnikova hčerka Kosmelj Julij ana iz Sv. Andraža pri Velenju po cesti proti Podvinu na Polzeli. Na* križišču ji je privozil nasproti neznan kolesar brez luči. Dekle je kolesarja lepo opozorilo, zakaj nima luči. Moški je segel v žep in obštrelil Julijano v desno nogo nad kolenom, nato pa zbežal. Julijana se je zelo prestrašila in je že mislila, da bo imela opravka z nasilnežem ali s kakim razbojnikom, kar seveda tudi ni izključeno. Pripeljali so jo v celjsko, bolnišnico. Oblast preiskuje zadevo in upa, da bo storilca kmalu izsledila. —V Ljubljani umrli od 8. do 14. decembra, 1939. — čopič Alojzij, 12 dni, sin vajenke, Šmartfnska 62; Uranič Barbara roj. Pletnar, 77 let, vdova klju-čavn. mojstra, Glinška ul. 7; Novak Julijana roj. šket, 44 let, j žena delavca, Zvezna ui.»! er Angela roj. Mahkov*--žena višjega poštn. k°ntrC Cigaletova ul. 3-V; Z"PaJ fa, 72 let, kuharica, Vidn cT 9; Richert Marija, 1J^ leta, hči zasebnega vri\ Privoz 8; Novak Franc," delavec, Zvezna ul. l! tarina roj. Povloč, 59 jfl kojenka tob. tov., GwbSjn 20; Ju van Marija roj. 60 let, žena železn. ele^T terja v p., Mahnil* ičiarnič Edvard, 60 let, ^ mojster, Celovška c. ^ k te verjamete al % Komaj je prišlo tisto 2 kanje in grevanje o P^ jeziku v svet, je že P1'1 ^e meni Mrs. Oražem, ki .H 1 j v svojem življenju toliko raznih vstopnic iB'p< za to ali ono dobro stvar,ne popolnoma izučena v te^ih jetnem poklicu. Če 0118 I prodala vstopnic, pote,"1 3v ko rečemo, da so se lju°J pa malo natančneje jx je nekaj zgrabilo pri Francka se je držala i,e!|®< na hudo vreme. Ne bo čije, sem si mislil, ali P8; se Oražmovka tako kis'°|8 Pa nisem tak, da bi ^ g prej kričal, če je prišla tp ampak sem začel bolj i\" i matsko. Najprej sem j0'.' 0 če jo kaj zebe, ker je ;>0 sti dan tak nazarenski nič, je nakratko odgoV™ Zdaj bi bila lahko vr4; da bi kaj vprašala, pa A1' •> sem ji povedal, da se "f dolgo videla, kar je nafF sama vedela, torej t^f4 nisva planila v daljši Hudirja vendar, seifls, ona ne reče nič o tikcij1'., moram počasi priprav1 . devo. Pa sem ji rekel, . kaj zrasla, kar je nise^« "Kogaaa!" je rekla. kel, da dobro izgledate, ?lo popravil, kar se 1 prej zaletelo. "Ti!" je tedaj M** I zastavila svojo besedo, i matafiriš z besedami lflJ| okrog kot bi ne vedel,«8 |j šla po tiste tikce!" "Res?" sem se strasa] dil, da bi lepše izgledaj,q bi jih pa vzeli za PrV0.^ "Nič za prvo silo! J1" !;e prec vzela, kolikor .i'*1 |8 Kar daj mi jih pet." ^ "Kako ste rekli, Pet'./ začudil in se prijel z 0 | kama za mizo, ker in1 njenih besedah stopi'0 J noge, da me kar nositi | 13. 'Wm "Saj nisem rekla P^J sem rekla, kaj na u§eh J| Vidite, to pa zopet ^ t za moje srce, ki trp1 A tizmu in moram zelo ga preveč ne zažene!11'. m razumel prav ? Nak, | "Kako ste rekli?" s i vprašal in v mislih leP^ tr svetnike, da bi bil slišal, ko je rekla po's [ "Rekla sem petdes^, bo za prvo silo, bom P9 •• i "Oh, Marička ti A gaj," sem hitel, "če *k da boste zame vseh 1 M tiketov razpečali, se ^ffa tak, da vas bom na v reditve v avditorij11 I doma, in prav na vseh ljudi objel in "štrame!" je rek^.,:); in odšumela iz ofica-zijal zanjo. Kaj Pa tiketov mi odvzame ^ Na tisto obljubo, ^/j1 Francki v tistim s sem takoj pozabil, il (jf F potem še precej MeM kakor boste zvedel1 nf>ir> ter da hočemo, kot organizirane mladenke iti v boj proti svojim nasprotnikom in zapeljivemu svetu. Prisezimo njej večno zvestobo. Zveste hčerke Marijine hočemo biti! Delajmo veselje svoji nebeški Materi ter posnemajmo njene lastnosti in čednosti, posebno pa ponižnost, pobožnost in čistost. Da ponižne slovenske mladenke hočemo biti in čuvati naše najdražje — nedolžnost. Molimo goreče in pogosto pristopajmo k mizi Gospodovi. Tam prosimo pomoči, da si z Njegovo in Marijino pomočjo priborimo nebeško domovino. Ničesar ne bomo vzele v večnost s tega sveta, le kar smo dobrega storile to poj-de z nami. Svojo dušo'oteti in priboditi si nebesa, to naj bo naša prva skrb. Drage mladenke, me hočemo biti zveste Mariji, ponižne, pobožne, zavedne Slovenke ter odločno vstrajati na edino praVi poti, pogumno boreč se za rodne svetinje, da gotovo izpolnimo na-de, katere stavijo V nas ter dosežemo cilj za katerega smo tukaj, Dekleta s takimi nazori, bode gotovo trdni stebri mile domovine, na katerih sloni boljša, srečnejša bodočnost našega slovenskega naroda. Na delo za slovensko in nebeško domovino! Marija Kurnik. -o- Prvi, ki je prišel na Matterhorn Ko je Edvard Whymper, doma iz Londona, leta 1860 prvikrat prišel v Alpe, tedaj je moral izvršiti trezno, poklicno delo in ni prišel zato, ker je hrepenel po gorah ali da bi se boril z mogočniki, vrhuci ledenikov! Naročeno mu je bilo, naj napravi slike Alp, naj ilustrira dele profesorja Dommnya, ki je skušal obvladati Mont Pelvoux. A tedaj je zašel mladi Anglež — 20 let mu je bilo — v čarobne oblast alpskih krasot. Kar začaral ga je ta svet, vsi ti nedotaknjeni ledeniki, vse to trdo živi je-nje hribolazcev in vodnikdv. Za kaj, tedaj je bila turistika v Al pah še v povojih in Matterhor na in drugih višav še ni bil š< Pomemben dan za katoliški svet Hčerke Marijine pozdravljene! Velezanimiv dan bo za ves katoliški svet dne 11. februarja, imeniten jubilej, ko je pred 82 leti na isti dan stopila za nekaj časa Marija na našo grešno zemljo-, na marabielsko pečino, tam pri malem francoskem mestu Lurdu. Kdo bi se ne veselil tega dneva ter se ne potrudil razveseliti našo dobro nebeško Mater na; kakršen-koli način. Prepričana sem, da tudi me ne bomo delale izjeme. Jaz pa želim iz ljubezni in hvaležnosti do Marije, ker mi je lani v moji težki bolezni pomagal in me rešila gotove smrti, spregovoriti vam, opirajoč se na ta imenitni jubilej, po svojih skromnih močeh: Bodimo zveste hčerke Marijine! Mladenke drage, lepa so naša mlada leta, a kdo ima več sovražnikov, ki ga hočejo časno in večno pogubiti, kakor mlad človek?! Koliko je nevarnosti, da se zamota v mreže, ki so mu vsepovsod nastavljene, krene na napačna pota, pozabi Boga, zapravi svoje dobro ime, zgubi nedolžnost in iz dobrega otroka je nič-vrednež. . . . Da bi se ne pogubile in varnejše hodile, smo stopile pod Marijino zastavo, v iveliko arnjado Marijinih hčera, naj si pod Njenim mogočnim varstvom priborimo nebeško domovino. . . . Torej, hčerka Marijine smo! Imenitnejšega naslova kot "hčerke Marijine" si jaz sploh ne morem misliti. Bolj kot ple-menitaš na svoje plemstvo, moremo biti ponosne me, da smo hčerko nebeške Kraljice, tiste dobre nebeške Matere, katere zvesti otrok se ne more pogubiti. Nje se oklenimo z otroškim zaupanjem. Pod Njeno mogočno zastavo se boj ujmo. Zmagali so vsi, ki so Njej prisegali Zvestobo in zmagale bomio tudi me, če se bomo borile v Njenem imenu. Pokažimo svetu, da srčno ljubimo Marijo, svojo zaščitnico Švedska komisija je dospela v Zed. države, da nakupi stroje, bombaž in druge potrebščine. Od leve proti desni so: princ Ber til in dva švedska industrij ca. Ameriška armado ima moderne topove:." cb^treljavanje sovražnih letal. Take topo• ve, kot ga vidite na sliki, se rabi za obrambo Pa na mvkegu kanala. koli pojasnjene potankosti tega dramatičnega poglavja, ki se je dogodilo 14. julija leta 1865. Pravijo, da je bil Mr. Hadow v gorah še bolj plašen, kakor je še sploh bil po svoji naravi. Omahnil je, z njim pa Mihael Croz. Vrv se je pretrgala in tudi lord Douglas in Hudson sta sfrčala v brezdanji prepad. Le Whymper in brata Lochmatter so se rešili. Takoj po povratku je Whymper poskusil vse, da bi spravil ponesrečence nizdol. Zaman . . . Matterhorn je bil premagan, toda zahteval je svoje smrtne žrtve. čez tri dni na to je tudi Carel-li, ne da bi bil kaj slutil o nesreči Angležev, z italijanske strani prispel na Matterhorn. To pot se ni ponesrečil pač pa je tudi njega zahteval Matterhorn: leta 1890 je umrl od onemoglosti prav zato, ko je skušal še enkrat priti na vrh. Vzela ga je bela smrt. Whymper pa; je bil do konca življenja — last alpskega gorovja. Nihče ni v njegovi dobi bolje poznal vse te gore in ledenike. Svoje boje z vrhovi gora je popisal in izdal v knjigi, v pouk turistom. — Tudi z gorsko boleznijo se je uspešno boril. Radi nje je potoval tudi v južnoameriške Ande v letih 1879-80. Seveda je tudi tu plezal po gorah in si je osvojil tudi Chimborassa. Vendar je Whymper j a vedno spet vleklo v "njegove preljube Alpe." V njih senci je tudi za-tisnil oči. Dne 16. septembra 1911 je ta veteran gora, prvi osvajalec Matterhorna, umrl v Chamonixu. lastnik najbrž kam drugam spravil, odnesli so le nekaj malega blaga, tako da je škoda le neznatna, ter se jim delo ni splačalo, Orožnikolm ni uspelo dt> sedaj najti nobene sledi za vlomilci. —Vrbovo. Neke noči začetkom decembra so neznani tatovi vlomili v tukajšnjo šolo. Odnesli so šolski radio aparat in državno zastavo, ki jo je šol. vodstvo izobešalo ob državnih praznikih. Vlomilcev oblasti do sedaj še niso izsledile, najbrž pa je bila na delu ista tolpa, ki je izvršila drzne vlome v Ilirski Bistrici. Ljudje so razburjeni in se boje, da se je v našem okraju vgnezdila nevarna družba tatov, ki bo z vlomi in tatvinami nadaljevala. —V Italiji je osnovana Generalna direkcija za rudniško in topilniško industrijo, katere naloga je, da deluje za povečanje proizvodnje v obstoječih podjetjih, za preiskovanje in otvarja-nje novih rudnikov. Pod- njeno upravo bo prišlo približno 4000 rudnikov in topilnic z okroglo 150,000 delavci: od tega odpade na železarsko in premogarsko industrijo približno 1000 podjetij s približno 100,-000 delavci. Računajo, da je v vsa ta podjetja investirano kapitala približno 2 do 3 miljarde Lir. IZ PRIM0RJA — Ilirska Bistrica. O drznih vlomih in velikih tatvinah smo v našem mirnem trgu do sedaj brali le po časopisih, ali pa o njih izvedeli od ljudi, ki so prihajali iz večjih mest, posebno iz Trsta. Pri nas se kaj takega ni dogajalo. kvečjemu je zmanjkala kje kaka kokoš, pa še to je imel na vesti kak nedomačin, Tako smo do sedaj mirno živeli v zavesti, da med nami ni tatov in se nam ni bati za svojo lastnino. Najbrž pa se je začetkom decembra od nekje priklatila v naš kraj topla uzmovičev, proučila razmere in pričela drzno z delom. Presenetili so nas tatovi kar z dve- mi vlomi. 7. decembra so si za svoj posel izbrali doslej neznani zli-kovci manufakturno veletrgovino tvrdke Sket, ki ima svoj trgovski lokal na glavnem trgu. V pritličju so trgovski lokali, v prvem nadstropju pa ima lastnik stanovanje. Tatovi so vdrli na zelo spreten način na zadnji strani poslopja skozi zamreženo okno v pritličju. Delo so opravili z veliko previdnostjo in izvežba-nostjo, kajti nobeden ni ničesar opazil, celo hudega psa čuvaja, ki ga ima lastnik priklenjenega na zadnji strani poslopja, so prevalili, da nevarnosti ni opazil, po vsem tem sodeč, so morali biti na delu zelo izvežbani in izkušeni tatovi, ki niso bili prvič na takem poslu. Skozi tako odprto okno so z lahkoto prišli v trgovske prostore. Tam so pobrali ves denar iz registrirnih blagajn, poleg tega pa odnesli tudi precej manufakturnega blaga, tako da je tvrdka oškodovana za približno 10,000 Lir. Sreča je le, da zli-k0vci niso izsledili glavne blagajne, kjer je bilo shranjeno veliko denarja, in je ostala nedotaknjena. Kljub temu, da so zhkovc: morali računati na razburjenost in čuječnost ljudi radi opisanega vloma, so vendar že koj naslednji dan z delom nadaljevali j To noč so pa vdrli v trgovino : i mešanim blagom Josipa Hrešča lka ki ima svoj lokal ravno na j sproti šketove trgovine na dru „-i strani trga. Pri svojem deli so bili še rafiniranejši. Prevrta j; so namreč zid tik pod izložbe nim oknom v pritličju. Na sreč« i denar ja niso iztaknili, ker ga j< MALI OGLASU Popravljam pralne stroje in radije. Vse delo garantirano. Wm. M. Zika 2947 E. 66th St. Michigan. 2821 (35) Dekle dobi delo za lahka hišna opravila; dobra plača; samo en otrok v družini. Vprašajte na 7209 Superior Ave._(34) Naznanilo Cenjenemu občinstvu naznanjam, da še vedno izdelujem mazilo pod imenom P E D I -HEAL, mazilo za zunanje kožne bolezni, na primer za poreže, ture, mehurje, opekline in sploh vse kožne bolezi. V steklenicah po 1 oz. 50 centov in 2 oz. 75 centov, po. pošti nekoliko več za poštnino. To zdravilo se izdeluje že več kot 50 lpt. Sedanji izdelovalec JOHN J. ŠEME 395 E. 163 St. Cleveland, O. Tel. KEnmore 5168-W Dobi se tudi pri Florian Se-tina, 975 E. 69th St., Tel. HEn-derson 1766. <37) Vse vrste premog in bukova drva dobite lahko po najnižjih cenah. Pokličite KEn-mOre 5374 — 4381. Jos. Kern 35S E. 156th St. (Thurs. x) OBNOVITE si svoja tla v hiši hitro in lahko, če si izposodite naš "Floor Sander." Stenski papir odstranite na lahek način, če si izposodite | naš "Steamer." Mi dajemo Eagle znžimke, dodaten prihranek za vas. Zavasky's Hardware Co. 6011 St. Clair Ave. Tel. EN-§141. Feb. 1, 8, 15. 22, 29.) NOVE FRIGIDAIRE ledenice, 6 čev. velike, dobite za samo 112.75. Mesečna plačila se pri-čno šele 1. aprila. Norwocl Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. (Feb. 2, 6, 8, 13, 16.) VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika bodi izvlečenje zob polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam Čas pripušča. Uradni naslov : 6131 St, Clair Ave. vhod na 62. cesti Knausovo poslopje (Feb. 1. 5. 8.) nihče dotaknil. Edvard Whymper je postal alpinist. Kmalu je svet začel govoriti o njem. že leta 1861 si je osvojil Mont Pelvoux, najvišji vrh Dauphinejskih Alp, kjer so že mnogi poizkušali srečo in si jih je že nekaj uničilo življenje. A to je bil šele začetek. Smotri Edvarda Whymperja so bili zmeraj večji in mnogo drznih naskokov se mu je posrečilo, dokler se ni spravil na najnevarnejšo, največ žrtev zahtevajočo in nezavzeto steno na Matterhor-nu. Do 14. julija 1865 je Whymper nič manj ko šestkrat — sam in z drugimi — zaman skušal priti na Matterhorn. Vendar ni omagal. Smoter njegovega življenja je bila vprav ta gora, ki jo je kar moral in hotel zavzeti kot prvi na svetu. Ondi je bil tudi junaški vodnik Jean Antoi-ne Carelli, Italijan, navdušen hribolazec, bojevnik iz bitke pri Soflerinu. Prav iskreno si je želel, da bi z italijanske strani zavzel Matterhorn. Prejšnje prijateljstvo z Whymperjem se je radi tekmovanja nekoliko ohladilo. Prisegel je, da ne bo dopustil, da bi ta Anglež in njegovi tovariši prvi prišli na Matterhorn in bi oni zasadili angleško zastavo v sneg. S tem se je boj za Matterhorn, vprav v juliju 1865, prav napeto poostril. Na eni strani je bil Carelli, ki se je z drugimi hribovskimi vodniki posvetoval glede na naskok na Matterhorn z južne strani —, kar je kmalu izzvalo vihar navdušenja več turistov; na drugi strani pa je bil Whymper, ki je takoj, ko je zvedel o Carellijevi nameri, pozval lorda Douglassa, Hudsona, Hadowa in vodnike Croz, z bratoma Lochmatter. Pozval jih je, da se morajo spraviti dne 14. julija na Matterhorn, ali pa bo Carelli zmagovalec. Whymper in tovariši so se s Zermatta odpravili na .pot. In uspelo jim je, kar se je zdelo nedosegljivo: prišli so na Matterhorn! Carellijevi'tovariši, ki se zagledali ljudi na vrhu, pač nise vedeli, da so bili to Whymper ir tovariši, ki so jim odnesli venec zmage. Natančno niso bile ni •■M)«»Hiiiii»inniniiniiiiiniii)i»ininni nil. "Ki mu je ime Pararno —? Ki mu pravite beli poglavar —? Tisti, ki ga imamo tamle doli u-jetega?" Harry je kruto prikimal. "Pa zakaj je to storil?" "Tim Finnety je bil že večkrat v našem taboru. Videl je rožo Quicourta in si jo je poželel za ženo. Pa Asineboini mu je niso hoteli dati. Niso marali belega lovca, tat je bil in zahrbten človek. že nekaj krati je vlomil v njihova skladišča in jim pokradel kožuhoVino. Tašatunga ga je odklonil in Tim Finnety je odšel s prisego maščevanja na ustih. Nekaj časa pozneje, tako mi je pravil oče, sta se srečala v gorovju Black Hills in oče mu je pravili, da je Ribanna njegova žena. In Tim Finnety je šel k Črnim nogam ter jih nagovoril, naj napadejo Asineboine. (Črne noge so Indijanci rodu Algonkin. Sami s.e; imenujejo Siksila, Angleži jim pravijo Black Feet — Črne noge.) Dali so se pregovoriti. Poiz-vedeli so po oglednikih, da so asineboinski bojevniki odšli na lov, pa so napadli tabor." "In Ribanna — ?" "Na vam pripovedujem"! Brali smo sledove roparjev in našli, da je po napadu minilo že nekaj dni. Mogoče pa je še vsekakor bilo, da roparje dohitimo. Odpravili smo se nemudoma. Spotoma smo srečali Winne-toua. Prišel je črez gore, da obišče svoje prijatelje. Oče mu je oovedal, kaj se je zgodilo. Besedice ni rekel, obrnil je konja —. Nikdar v življenju ne bom pozabil teh dveh mož —. Nema, gluha za vse, pa s srcem, plam-tečim maščevanja in s hlastno, irvjo naglico sta hitela za roparji. Došli smo jih ob Bee Forku. Črne noge so taborili v dolini. Počakali smo na noč, da jih iz-nenada napademo. Mene so pustili pri konjih v varstvu straž, Pa ni mi dalo miru. Ko se je imračilo, sem se splazil po goz-iu in prišel v dolino v trenutku, ko je počil prvi strel. In potem se je vnel boj. Strašna noč je bila. Črnih nog je bilo več ko Asineboinov. Ti pa so se borili za žene in otroke, šele ob zori je prenehal bojni krik. Ležal sem v travi ob robu doline, gledal bliskanje nožev 'in tomahawkov, tuleče, zvijajoče se postave borcev, poslušal stokanje ranjencev in vzdihovanje umirajočih — in molil. Iri nato sem se vrnil h konjem. Straže ni bilo več —. Grozen strah me je spreletel. Čul sem tuljenje črnih nog — zmagali so. Skril sem se do veče-, ra in se po noči splazil na boj i-j šče. Vse je bilo tiho. Mesec je ob-. seval mrtva trupla. V blaznem strahu sem begal r/ied njimi. 1 Koga bom našel —? In našel sem mater —. Krogla .ji je prebila srce in krčevito je oklepala drobno telesce moje sestrice. Globoka rana ji je zevala na glavi —. Kriknil sem in nezavesten padel poleg matere. Kako dolgo sem tako ležal, ne vem. Morebiti dan, morebiti dva dni ali še več. Lahni koraki so Ime zdramili. j Skočil sem — in zagledal oče-;ta in Winnetoua. Njuna obleka | je bila raztrgana, iz mnogih ran I sta krvavela. ' Planil sem očetu v naročje —• i Naj molčim o prizoru, ki se je nato odigraval v samotni dolini ob Bee Forku —." Molčal je, dolgo molčal. Srepo je strmel v dolino. Tudi sam sem molčal. (Dalje prihodnjič.) . .....i .............. »i®- Ljubim jo bolj ko vse I Prerijskih konj in bolj skalje rdečih ljudi." t" bo moj brat dober z ene bo trdo govoril z njo bo žalil? Ali ji bo dal rf sJ"ce in j0 čuval v viharjenja?" : 0ce je odgovoril: , * rokah jo bom nosil in iej bom v vseh težavah in ,jo-stih življenja." |t"mnetou je dejal: »nnetou pozna zvezde ne-fazume njihovo govorico, izvezda njegovega živ-zašla in v njegovem : ie nJadala tema noči. ^rQuicourta položil. 1 na n^ene S'avo. ko ,ih aii pa ? 1 ;Pa ni Jlb sovražni-^emuler,°k0 "e smehlja et ust« 6lemu bratu in i sepečejo njegovo fe^« * «... U?aio nK ,njeg0vo srce bo i^a rok« g°Vih Pecosa- ££ b i nikdaV ); eseUevai njegovega Ril!, b°' da vidi. ali i,ge ,, Klba«na, hčerka Ta- "f0 je povedal M v tem. se obrnil in ^mno T„ j r ga bilo vo- n dru^° :,!U T^šatunl Videti v wiS" P' spet je * ^Prišel na naUo ^kaj let in 8e mi i vzhod- In 'i svobodi V Srcu hrepene- ^I)vih> Da u^P^iji in po "skH k? ^0jnih igrah, in- piliSe* očeta m dala miru' ^j- In 0(1y 7 naj me vzame ^ovino d> V SVojo Pra- il40 je not«- 5ia mu je poka! ,netou in Ri" bl^ečirni ala Sv°jo sre-in° VSaka Cda0Čmi' ki 80 H njeni sreči t Pnpoved°-P°ljubil ' n winnetou '|vo in Položil roko fnetou hn ' 't^o dre?1 nad teb0^-I' sPijo v ° čuva "ad naa 'Vegovem veje-h^ ^Po^a, kinaj-4°LblaW W,'1Jlm Pred na-l'e, b° ^ I l^ouovo živ- Nikdar ne moč njegov Prsi in - Pada 1 F in svetil r°Sa na tvo" tvoja pota f SOlnca naJ ' fijateli w ' da te b° vesel ufot€m L lRetoua!' je Um Pflsla nesreča.." I »oil T nil ?rsi - ™ 4' Z drhte,-.;0CI 80 se mu po- joval. Um glasom je pri- II ravnik,0 Sli "a lov. Daleč I'Jf emija{ r°du Asineboin so »|sm0 " }^rnili( se črez nekaj ted-|p0%an nasli tabor, raz- za sledovi in pitjem K iasatungeinbra-TPUni'i aj se je zgodilo. #ijankj USnjat' za dlan ši-fni lin pas, okrašen s ško-Po,^ ^'1^ lupinami. W Posehi 1Zbrane vrste lu-f1 redii naein in v dolo-iso.sol Site na usnjato f Po oPb°0^^le tajne znlke T ^dijan • WamPum je m„ 'Jance plsm ki i. an^Posebnih prilikah, tb' i^kada ' Vellki nevarnosti. ra,n ,1Zk0pali bojno se- •F ob Sa,i sosednjim ro- |tole ? na wampumu.) i§n 1?° brali "a TaSatun- i 'ir;™ «J 1 sta«,1-;' "»'»n« in Požgal, V — sem hlast- .................................... WINNET0U Po nemikem lirirnlk« K. M*y ROJAKI "Ubogi fant,!" je rekla gospa Sowerberryjeva in milo gledala dečka iz oskrbovalnice. Noe, ki mu je segal Oliver s temenom po priliki do gornjega gumba pri telovniku, si je tri oči z dlanmi, ko sta ga tako pomilovali, in res je iz-mol'zel' nekaj hinavskih solz in nekolikokrat posmrknil. "Kaj bi storili?" je vzkliknila gospa Sowerberryjeva. "Gospoda ni doma, v hiši ni moškega, in v desetih minutah bo vrata polomil." Ta strah je bil opravičen, zakaj Oliver je butal na vso moč ob tiste deske. "Moj Bog, moj Bog, ne vem, gospa," je rekla Čarlota, "kvečjemu, če bi poslali po stražnika." "Ali po vojake," je ščuval Noe. "Ne, ne," je dejala gospa Sowerberryjeva. ki se je domislila Oliverovega starega znanca, "teči h gospodu Bum-blu, Noe, i reci mu, naj pride neutegnoma sem, tudi minute naj ne odlaša. Naj bo kapa, kjer je, le urno skoči! Spotoma si lahko držiš nož na tisto čr-njavko, da ti uplahne." Noe se ni obotavljal z odgovorom, temveč se je spustil v dir, kar so ga pete nesle. Jako se je čudil svet po cestah, kako drvi gojenec iz oskrbovalnice na vrat na nos po ulicah, brez kape na glavi in z nož^m na očesu. SEDMO POGLAVJE Oliver ne odneha Noe Claypole je tekel, kar se da, po cestah, in se ni ustavil niti, da bi si oddahnil, dokler ni dospel do vrat ubožni-ce. Tukaj je postal minuto ali kaj, da bi zbral ploho vzdihov, solza in strahu, ki bi kaj izdala, potem je krepko potrkal. Staremu revežu, ki mu je odprl, je pokazal tako klavern obraz, da je še ta, ki je imel v najboljših časih, samo revo okrog sebe, strahoma in v čudu odsko-čil. "I, kaj ti pa je, fant?" je vprašil starec. "Gospod Bumble, gospod Bumble!" je kričal Noe z dobro pogojeno prepastjo, s takim predirljivim in plašnim glasom, da ni le dosegel ušes gospoda Bumbla. ki je bil slučajno v bližini, nego ga je celo tako razburil, da je puhnil kar brez triroga na dvorišče. Zanimiva in spomina vredna okol-nost, ker nam spričuje, kako utegne pod nenavadnimi in mo* East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt J 54.25 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV gočnimi vtiski celo birič za trenutek pozabiti nase in na svojo osebno veljavo. "Oh, gospod Bumble, sir!" .je vpil Noe,. "Oliver, sir, Oliver je—." "Kaj? Kaj," mu je segel v besedo Bumble, in žarek radosti mu je sinil iz kovinskih oči: "ni pobegnil; saj iii pobegnil, kajne, da ne, Noe?" "Ne, sir, ne. Ni pobegnil, sir, ampak zbesnel je," je odvrnil Noe. "Ubiti me je hotel., sir; in potle je hotel ubiti čar-loto; potlej gospo. O, kakšna groza, to! Smrtni strah smo trpeli, sir!" In pri tem se je Noe pretezal in vil kakor jegulja, češ, poglejte, gospod Bumble, tako nasilno in krvoločno me je Oliver mikastil, da se mi je gotovo v životu kaj utrgalo, zakaj prav sedaj čutim strašne bolečine. Ko je Noe videl, da je gospod Bumble od njegovih vesti kar odrevenel, je hotel vti-ske še ojačiti in je tarnal desetkrat huje nego prej zaradi svojih ran; ko pa je uzrl gospoda z belim telovnikom, ki je šel preko dvorišča, je še zvišal tragiko svojega togovanja, ker je po pravici menil, da bo koristno zanj, če opozori gospoda nase in zbudi nevoljo v njegovem srcu. Temu gospodu se je pozornost hitro zbudila; že po treh korakih se ,je jezno okrenil, vprašal, kaj da tuli to mlado Scene in zakaj ga gospod Bumble s čim ne potolaži, da se bo vsaj dalo z njim po človeško govoriti. "Fant je iz oskrbovalnice," je odgovoril gospod Bumble, "toliko da ga ni ubil, do mrtvega ubil, sir — mladi Twist." "Strela božja!" je zagrmel gospod z belim telovnikom in se kar ustavil. "Saj sem vedel! Že na prvi pogled je bila v meni takole čudna slutnja, da bo ta mali, predrzni divjak še visel." "Tudi deklo, sir, je poskusil umoriti," je rekel gospod Bumble, bled ko stena. "In gospodinjo," je prestavil Noe. "In gospodarja tudi, saj si rekel tako, Noe?" je pridal gospod Bumble. "Ne, gospodarja ni bilo doma, drugače bi ga bil umoril," je odgovoril Noe. "Rekel je, da ga bo." "A! Rekel je, da ga bo! Res, fant?" je vprašal gospod z belim telovnikom. "Res, sir," je odgovoril Noe. "In, prosim gospod, gospa bi rada vedela, ali utegne stopiti gospod Bumble nemudoma tja, da bi ga pretepel, ker gospodarja ni doma." < "Seveda, fant, seveda," je rekel gospod z belim telovnikom z dobrohotnim nasmeškom in tapljal Noeta po glavi, ki je bila kake tri palce višja od njegove. "Ti si priden fant —prav dober fant. Na — peni. Bumble, kar palico v roke, pa k Sowerberryjem, in premislite, kaj najbolj kaže storiti. Nič mu ne prizanašajte, Bumble." "Ne bom, sir, ne," je odgovoril birič ter popravljal jermen, ki je bil ovit konec njegove palice in se je dal odviti, kadar je bilo treba koga uradno prešibati. "In Sowerberryju recite, naj ga vzame trdo v roke. Brez krvavih pis in ernjavk ni s tem fantom nič," je rekel gospod z belim telovnikom. "Bomo že poskrbeli, sir," je odgovoril birič. In ker sta bila tačas trirogati klobuk in palica nared, je mahnil gospod Bumble z Noetom proti pogreb-nikovi delavnici. Tukaj se položaj ni prav nič izboljšal: Sowerberryja še ni bilo nazaj in Oliver je z nezmanjšano silo razbijal po vratih. Gospa Sowerberryjeva in čarlota sta mu pripovedovali o njegovi divjosti tako presenetljive grozote, da se je Bumble odločil za pogajanje, preden odpre vrata. Za uvod je sunil z nogo ob dver; potem je šel z usti h ključavnici in rekel z debelim, tehtnim glasom : "Oliver!" "Odprite mi!" je odgovoril Oliver odznotraj. "Ali poznaš ta glas, Oliver?" je rekel gospod Bumble. "Poznam ga," je odgovoril Oliver. • "Pa se ga nič ne bojiš, po-bič? Ali se ne treses, kadar jaz govorim?" je rekel gospod Bumble. "Nič," se je odrezal Oliver srčno. Ta odgovor, tako različen od tistega, ki ga je Bumble pričakoval, in od tistih, kakršnih je bil vajen, je biriča nemalo presenetil. Stopil je od ključavnice, vzpel se, kakor je bil velik, in v tihem zavzetju mu je šlo oko od enega do drugega njegovih zaveznikov. "Saj vidite, gospod Bumble, zblaznel je," je rekla gospa Sowerberryjeva. "Deček, ki bi imel količkaj pameti, se ne bi predrznil z vami tako govoriti." "To ni blaznost, gospa," je odgovoril gospod Bumble po kratkem a temeljitem premišljevanju. "To je kruh." "Kaj?" je vzkliknila gospa Sowerberryjeva. "Kruh, gospa, kruh." je ostro poudaril Bumble. "Kruha je pijan. Prenapasli ste ga, gospa- In tako je vstala v njem zakrknjena duša in uporen duh, ki ne de dobro človeku njegovega stanu; predstojniki ubožnice, sami praktični filozofi, bi vam tako rekli. Kaj neki počni reven človek z dušo in duhom? Boga naj hvali, da damo njegovemu telesu živeti. S kašo bi bili redili fanta, gospa, s kašo, pa se ne bi bilo kaj takega pripetilo." "Moj Bog, moj Bog," je zavzdihnila gospa Sowerberryjeva in pobožno zavila oči pod kuhinjski strop. "To imaš od dobrote!" Dobrota gospe Sowerberryje-je do Olivera se je kazala v tem, da ga je obsipala z vsemi mogočimi zjedki in zbrodmi, katerih ni maral nobeden drug pod zobe. Bila je torej velika ponižnost in samozatajevanje, če je voljno sprejela težko obtožbo go- spoda Bumbla, katere — bodi-j mo pravični — ni zaslužila ne z mislijo, ne z besedo ali z dejanjem. "He," je dejal gospod Bumble, ko je gospa oči zopet povesila, "po mojem zdaj ni drugega, pustite ga v kleti dan, dva, da se malo izstrada; potem ga pa hranite ves čas njegovega uka samo s kašo. Iz slabe hiše je — srbo-ritci, gospa Sowerberryjeva! Strežnica in zdravnik, oba sta rekla, da je prišla njegova mati v ubožnico s takimi težavami in bolečinami, ki bi bile vsako drugo pošteno žensko že toliko tednov prej ugonobile." Oliver je ravno toliko slišal, da je posnel, da merijo Bumblo-ve besede na njegovo mater, in je začel iznova tolči po vratih tako silnV, da je preglušil vse nadaljnje besede. Tedaj se je vrnil Sowerberry; ženski sta mu razložili Oliverovo hudodelstvo s takim pretiravajanjem, kakor sta mislili, da ga mora spraviti v jezo; res je odprl vrata kakor bi mignil, in privlekel za vrat upornega vajenca na dan. Oliveru se je bila obleka v pretepu raztrgala; obrskz mu je bil poln bul in prask; lasje zmršeni čez čelo. A vendar mu ni izginila togotna rdečica, in ko je bil zunaj, je ožgal Noeta s srditim pogledom ter se držal čisto ne-spravljivo. "No, ti si mi pa čeden dečko, ti, — kaj T je rekel Sowerberry, stresel Olivera in mu priložil zaušnico. Mater mi je sramotil," je od- govoril Oliver. "No, pa če jo je, ti mala nehvaležna mrcina?" je dejala gospa Sowerberryjeva. "Zaslužila je, kar je rekel, in še kaj hujšega.." "Ni zaslužila," je rekel Oliver. "Je zaslužila," je jezikala gospa Sowerberryjeva. "To je laž," je rekel Oliver. Gospe so se potokoma ulile solze. Vzpričo te povodnji gospod Sowerberry ni smel več prebirati. Samo trenutek naj bi si bil po-mišljal, Olivera najstrožje kaznovati, pa bi moral biti — vsakemu izvedenemu čitatelju je to pač docela jasno — po vseh dosedanjih izkušnjah v zakonskih prepirih, živina in surovina, o-studnež, izkažena človeška spaka in še mnogo drugega ljubkega— preveč, da bi spravil vse v okvir tega poglavja. Bodimo mu pravični: sicer je bil po svojih — seveda skromnih — močeh proti dečku jako prijazen; mogoče ker mu je tako kazalo, mogoče, ker je žena mrzela nanj. Toda — solze so tekle, in — pomagaj si. In tako je še on dečka premlatil, da je bila gospa Sowerberryjeva zadovoljna in je bila za nadalje tudi Bumblova uradna palica od več. Do večera so ga zaprli v zadnjo kuhinjo ob vrču vode in kosu kruha; pod noč je pogledala gospa Sowerberryjeva k njemu, yi po mnogih, ne bom rekel laskavih opazkah o njegovi materi, ki jih je delala izpred vrat, (Dalie prihodniiči Clearance Sa v SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Mary Kužnik ki je vdana v božjo voljo odšla od nas v nebeške, višave dne 10. februarja, 1939. Izročili smo jo materi zemlji 13. februarja, 1939. Ljuba soproga, draga mati! Kako še vedno žalujemo za Vami. Gledamo po hiši, pa Vas od nikoder ni. Vemo, kako ste za nas skrbeli, nas, ljubili. Tudi vemo, da v nebesih prosite Boga za nas. Mi :ia zemlji ostali pa molimo |za Vas. Počivajte mirno po pre-stanem trpljenju. Tolaži nas zavest, da vidimc se nad zvezdami. Kako je hiša strašno prazna, Pa smrtni angelj je odpeljal odkar v nji več mame ni; dušo vašo v nebo. vedno prej tako prijazna, telo vaše pa so položili pusta, prazna se nam zdi. V izkopano jamico. Kako ste vi za nas skrbeli, Tam počivaš, ljuba mama,' da bili smo nasiteni, žena draga snivaj sen. cbleko gorko da imeli, da trobenta vsa pokliče živeli zadovoljno vsi. iz nebeških visočin. Ko bomo zopet vsi vstali, pedali veseli si roke, na veke bomo skup živeli, to bo veselo svidenje. Žalujoči ostali: FRANK KUŽNIK, soprog; SINOVI in HČERE. Cleveland, O., 8. februarja, 1940. (firimut's J^ljapyc 11 6111 St. Clair Ave. as SPECIAL r (65) PARTY DRESSES « J 50c to $1.95 NAZNANILO M ZAHVALA V gleboki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pr'l'jj in znancem prebridko vest, da smo za vedno izgubili našo P jieno in nikdar pozabljeno mater FRANCES KOBE rojena ARKO ki so bili tako nesrečno zadeti od avtomobila, da so v b tj. zaradi teh težkih poškodb, prevideni s svetimi zakraW- I vedno v Bogu zaspali dne 9. januarja, 1940. Dcma so bili iz Zigmaric pri Sodražici. A Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida, smo jih P0,^] večnemu počitku dne 12. januarja, 1940 na Calvary pokop" g V dolžnost si štejemo, da se prisrčno zahvalimo R® jJ Sodji za spremstvo iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele v in za opravljene cerkvene pogrebne obrede. V globoki hvaležnosti se želimo prisrčno zahvaliti vsefl1^ jih obiskovali v bolezni in za prinešene cvetlice in razne f)!, Kakor tudi vsem. ki so nam bili v tolažbo in pomoč nK0'\ diugi način v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih. vssn), ki so jih prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili t* • ki so se .udeležili svete maše in pogreba. (r Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so v zadnji PoZ®ei«' Kojni materi okrasili krsto s krasnimi venci. Enako tudi ^ so darovali za svete maše in ravno tako tudi vsem. ki j svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. J, Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali v Sot vsem, ki so poslali sožalna pisma. Prisrčna zahvala naj velja St. Vitus Cadets, št. 25 ^ častno itražo večer pred pogrebom, kakor tudi članicam j? Srca Marile (staro),( društva Carniola Hive, št. 493 TM. »M rice št. 25 SŽZ in Oltarnega društva, ki so se udeležile „, i molitve ob krsti pokojne in za lepo udeležbo pri sveti m0^ Bi-ebu. Obenem tudi prisrčna hvala moškim, ki so nosili jih spremili in položili k večnemu počitku. Prav lepa hvala tudi pogrebnemu zavodu Zakrajšek ITnme za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb- Freljubljena in nikdar pozabljena draga mati, nepri^if Vas je nesreča doletela in morali ste nas zapustiti. Bilr„ y ^ dobra in skrbna mati in v hvaležnosti Vas bomo ohranil' f,v kem spominu. Vam pa želimo, da počivate v miru v zaS počitku in večna luč naj Vam sveti. Žalujoči ostali: FRANCES, poročena Dulc; .JOSEPHINE, poročena S^'f ANNA KOBE, hčere; ERNEST, ANTHONY, EDWAP^? DOLPH, WILLIAM, sinovi; HERMAN, ROBERT in RA* vnuki; MARTIN in JAMES, zeta; HELEN, snaha-FRANK ARKO, brat. f!Welsinr1 «~> S fphrnn.Hn. 1P40 ^ podpirajte predvsem trgovce, ki oglašajo v 99 AME1USKJ -DOMOVI J*I Trgovci, ki podpirajo vaš list, so vredni vaše podp0^ ---------------- ---------- --------—^ir ' n, Naročite se na dnevnik "Ameriška Dofl10^ m ________________________________ Oliver Twist C. Dickens-O. Župančič