Poglejte na itevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. 1: NEKAJ VEČ kot NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost na SVOJ DOM (izvzemal mM nedelj in praznikov). Čitajte, kar Vas zanim* :: elephone: CHclsea 3-1242 Reentered ms Seeoud Class Matter September 23th. 1940 at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3rd. 1879. 52. — Stev. 52 NEW YORK, FRIDAY, MARCH 14, 1941—PE TEK, 14. MARCA, 1940 Volume XLIX. — Letnik XLIX. UGOSLAVUA SE OBOTAVLJA DO SEDAJ SE NI JUGOSLOVANSKA VLADA PODPIPSALA NOBENE POGODBE Z NEMČIJO itler ne namerava z vojaško silo nastopiti proti Jugoslaviji Vporaba 7 miljard dolarjev Harold 1). Smith, ravnatelj proračunskega urada Združe-! nili drž«v„ jo oznanil, v katere svrlie bo porabljenih 7 miljard j dolarjev, katere je sredo predsednik Roosevelt prosil kongres, da jili dovoli- 7.n pomoč Angliji, Grški in Kitajski in vsem o-niin državam, ki so v vojni proti državam osišča: Ta vsota bo porabljeno naslednje: Za aeroplane — — — —— — — — Za artilerijo — — —--— — - ... PRAVI VISOKI NEMŠKI URADNIK; [ar",ske ,7 i,u!nstri1'ir,kc'.^lrobš*'in(' " iif^rxnt . . ... . _ «, —. _______. i /a tanke, okl. avtomobile itd.— — — — JUGOSLAVIJA PA VSEENO MOBILIZIRA |Z>1 Hdjo jn r.olne_______ SVOJE VOJAŠKE MOCl Kredi nasprotujočih si poročil, ki zagrin jajo prave namere jugoslovanske vlado, je prišla iz zanesljivega kroga ve.st, ki pravi, da l>o J ugodit vi ja v nekaj dneh z Nemčijo podpisala pogodbo, ki pa ho strogo enako obvezna za ol>e državi in brez vsake vojaške določbe. Kje in kdaj bo pogodba podpisana, je vladna skrivnost. Znano pa je, da se bo še danes ali jutri vnanji minister dr. Aleksander Cinear-Markovič s iikiial ua>lovi i>oročilo, v katerih Nemčija odločno taji, da bi imela kake sovražne namene proti .Jugoslaviji. Nemški poslanik Viktor v. Ileeren je ta teden skoro vsak dan obiskal ministrskega predsednika Cvetkoviča. Diplomatski krogi pravijo, da je Berlin zelo vznemirjen, ker se Jugoslavija »še vedno zelo naglo mobilizira, četudi zagotavljajo beograjski nemški krogi, da so prepričani, da je vso to Za vojaško opremo •— —-- Za produkcijske naprave-- Za popravila, preiskušnje itd.— $-2.054,000.0« M 1,343,000,000 l.:iT>0,(XM),(KV) ;:< >2,000,000 f>2! »,000,000 260,000,000 752,000,(X>0 250.000,00 "KONGRES JE GLA-SOVAL ZA SVOJO LASTNO ODGODI-TEV" Po sprejemu "lend-lease** predloge je izjavil v Seattle, Wash., Verne Marshall, predsednik "No Foreign \V a r ('ommitte,*: MAJHNA FORDOVA LETALA V kopališču Ways v državi Georgiji, j<» rekel Ford neke- i mu časnikarju: — Ker s«* že . i od nekdaj vn* to /.;iiimi;i!ii j letalstvo, sem sklenil Živeti . ! /delovati majhna letala.Kdor ^i lahko naba\4 eenen avtomo-; bil, si )><> tudi tako letalo lahko nabavil. V njem bo prouto- — Kongres je glasoval j ra za dve osebi, motor bo pa j 1 proizval tristo konjskih sil. Sedanja \ojna bo zanimanje I za za letalstvo zeTo pospešila. A-j Skupaj— — — — $7,000,000,000 Vojna poročila posebnim vlakom odpeljal na samo "zaradi lepšega" in da I Kina j. Nek visok diplomat je rekel, da ga mini»ti"ski predsednik Cvotkovic na tej poti ne l>o spremljal. Nemški viri v Beogradu so postavili prihodnji torek za dan podpisa. Isti vir pravi, da bo pogodba 'omejena samo na politične in gospodarske določbe." Lahi izgubili 130,000 mož v Albaniji Grško vrhovno poveljstvo naznanja, da je bilo v sredo zopet- v jet ih v bojih okoii Tepolenija, 4.">0 I tal ja nov. Med njimi so trije visokli častniki. Laški ujetniki pravijo, da so Italjani v bojih z Grki dose- bo podpi&u trozveze sledila demobilizaoi ja. j daj že izgubili na mrtvih, ra- Hitler ima veliko spošto- j nH",,ih in v>tih 1*0,000 voja- vanje do Srbov kov Jugoslavijo in Nemčijo , da ne bo nikdar Jn nikoK eetka prihodnjega tedna, M v vojno proU Sl4)iji> kor "Fuehrer Hitler," je rekel nek visok nemški uradniki, "je bolj naklonjen srbskemu narodu, kot kateremukoli dru- x„ , . . .... rffemu narodu na Balkanu. Ne- Neko telefonsko poročilo iz|k^ jc refeol Bal(llirjn v SHli. »erlma pravi, da lajanja rac, voditelju nein5ke mla. med Jugoslavijo in Nemeijo do za< ne bodo končana, drugo poro-[ majo g-V'povilo ki ima svoj izvor v Beo- L^no vsle<1 svojih 150 lot dol. gradu, pa zopet pravi,, da so ' (bojih ?a ^^ bila pogajanja ze prejšnji ^l(voboda„ d<»n zaključena in da je vsa nemška diplomacija za tem,I Navzlic temu pa se mobiliza-da sklene trozvezo z Jugosla-!Jil nadaljuje." v i jo in če le mogoče, že tekom j obiska japon-kega v na njega Armade osišča na ministra Jozuke Maeuoka v jugoslovanski meji Berlinu. . . j Kadio postaja v Ankari je Medtem ko so včerajšnji ve sporočila, da se nahaja v Al- černi 1 i«ti prinesli poročala, ki baniji v bližini jugoslovanske so pri-da iz taliora osišča in ki meje 60,000 italjanskih voja- so napadala Združene države kov, na severni jugoslovanski zaradi lend-lease postave, so meji pa stoji močna nemška jutranji listi prinesli pod ve- armada. V Jugoslaviji izstreljen aeroplan Bombnik "neznane narod- Uspeh Dixie Clipperja itxie Clipper, ki je v sredo dospel na La Guardia letali Exchange Telegraph pravi, da so Lahi izgubili v sedanji ofenzivi v Albaniji 10,000 mož, med temi 2000 mrtvih. Laški ujetniki pravijo, da jc Mussolini še vedno v Albaniji in da bo ostal do sobote. Iz Aten se tudi poroča, da je nek grški rušilec ]>otopil laško podmornico, ki je hotela napasti konvoj, ki je voteil skozi Egejsko morje. Angleži prodirajo v Abesinijo Angleži, ki še vedno napredujejo po 50 milj na dan, so zavzeli Da gab ur v AbesiiJ ji, 90 milj južno od Žižige in 120 milj od Hararja. S tem so An ETHIOPIA, EAST AFRICA __I TA.LtAH SOMALtLAND svojo lastno odgoditev. Njegovo ravnanje ni v soglasju z a-nieriško ustavo. Pravico odločevati ja med mirom in vojno je poveril predsedniku, kateii re je že večkrat norčeval iz ustave, češ, da je ostanek iz starih dobrih časov. Le verjf -mite mi, da bomo kmalu v voj-j Ford posluževal istih metod ni. Vse to je namreč v načrtu, j kot se jUi poslužuje pri pro- ' dukciji avtomobilov. Produri-I ral jih 1h> v velikih množinah, i kar bo seveda zmanjšalo stro- iiiei^ kancem se odpira nova doba, 11 oba letanja po zraku. Fordova letala bodo grajena po takoimenovanem "Gyros'! steni u". Dvignila se lxwlo lahko s hišnih streh ali z dvorišč. Pri produkciji letal se bo Delavske vesti: Delavski voditelji odgovoril Fordu V soboto je izjavil v Detroi-tu Henry Ford, da se. je zač» i vpliv delavskih odganizac* j manjšati. Avtomobilskemu kralju je. takoj odgovoril R. J. Thoma-, voditelj C IO avtnih delavce\, ki je rekel, da jo Ford sličen ptiču noju, kateif skriva gh<-vo v y>e>ek, pa misli, da se j«-< tem skril svojim zasledovalcem. — Ford jo gluh in slep za vse. s čemer so no strinja. Vidi h; sli-3 lo tisto, kar hoče videti in slišati. Na Fordove širokoustne besede, da se no bo nikdar vklo-nil nobeni delavskf organizaciji, je cxlgovoril Tho'mxis: — V ličnem smislu se je pred leti izrazil marsikateri delodajalec, s katerim živimo danes v najboljših oduoŠajih. Militaristi v New Vorku Wasli'ngto nu, Acw i orRU in Londonu nočejo vpoštevati pretežne \e-čine ameriškega naroda, ki noče ničesar vedeti o ponovrtvi naše blazne soudeležbe v svetovni vojm". Ko bodo mase a-meriškega naroda spr.znrde, kaj se je zgodilo, se bodo strnile v odločen prdtest. V zadnjih lotili se jo nakupieilo silno dosti sovraštva, ])redsod-kov in Rtrahu. Vse to bo r n 11- ske. Ford ima v načrtih tudi nekako kombinacijo avtomo-l/la in letala. To bi bi! stroj, \ ki bi lahko vozil po suhem in letal po zraku; torej nekakšen avtomobil s krili. Glavna ovira bi bila seveda teža avtomobila, toda tudi to bi se dalo premagati'. S produkcijo majhnih letal lo sadove, za katere najbrže ne bodo hoteli 1 /iti odgovorni namerava začeti Ford po kon-Na tem zemljevidu je mogoče I zagovorniki predloge. jen sedanje vojne videti, kako so Angleži do-j I sedaj napredovali v borbi proti Lahom v Somali J. Anglija v zraku močnejša AngloŠUj zračni minister sir Archibald Sinclair je v poslanski zbornici rekel, da bo ameriška pomoč prišla še pravočasno za veliko bitko za Anglijo. Iiekel je, da jo angleška zračna sila mnogo močnejša, kot pa je bila lansko poletje, gleži prodrli v Abesinijo že .ko so se pdčeli boji. nosti" in "najbrže anglenki*šče v New Yorku, je dovršil jugoslovanske protjzračne' »voj 300. transatl'antski polet, baterije izstrelile in je padel na lla na rumunski strani meje. # Poročilo doda;a, da je .Tugo «da\'ija ob rumunski meji povečala število proti zračni h ha-teif j. Žrtev bombe podlegla Iz Istanbul* se poroča, da j<» Mit« Eleanor T. Armstrong ki je pri efatploziji peklenskega stroja med prtljago anKie-Hki^gn poslanika v Pera Paiaoe hotelu v Ifttanbula izgubila obe nogi, po1,000 funtov pošte. Thomasov poziv R. J. Thomas, predsednik Unitee -velt. Zakon je bil ločen že preil letom dni. James Roosevelt služi kot stotnik pri mor-natf škili vojakih v San Dieg'i. Cal. Sinclair je dalje povedal, da so angleški aeroplani v 10 mesecih uničili 4250 nemških in 1100 italjanskih aeroplanov, medtem ko so Angleži uzgubi- li samo 1800 aeroplanov. * * Strahoviti zračni boji Velikanska škoda je bila povzročena v Berlinu, Hamburgu in Bremenu, ko so včeraj le5 Times poslopje. Pri tisti Angleži s svojimi najnovejši- p^nki je izgubilo življenje 21 mi aeroplani izvedli napade ose\y Atentator se je hotel na nemška mesta. Ti bombniki maščevati, ker je vodil list o'j-so najnovejše vrste. J širno kampanjo proti close ! Berlin je pričel na mnogih krajih goreti in sij je bi'o vi- Smrt starega dinamitarda V St. Quentin kaznilnici v Califomiji je umrl James B. MoNamara, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, ker je vrgel leto 1910 bombo na Los Ange- Baruch priporoča trolo nad cenami kon Anglija zaposliti deU na razda]jo 100 milj> | McNamara in njegov brat laške vojne ujetnike pri delih na polju. V Anglijo } h bodo začeli do-važati, kakorhilro 'bo na razpolago dovolj ladij. Angleška vlada prav nič ne skriva, da ji manjka ladij za prevoz. V tOm oziru je dosti na slabšem kot je bil pred dvanajstimi meseci ali pa tekom svetovne vojne. Ladje ji komaj zadoščajo za prevoz vojaštva, živeža in vojnega materijala. Angleško zračno ministrovo John sta ^etka zatrjevala tudi pravi, da ima London in sv°j° nedolžnost, pozneje sta tudi druga angleška mesta no- Pa oha priznala krivdo. Zago-vo in učinkovito orožje proti varJal iu ^lovlU zagovor-sovražnrm aeroplanom. Samo nik Clarence Darrow. # sinoči je bil nad Anglijo iz-1 Jamc,s B. McNamara je bil strel jenih 8 nemških aeiepla- obsojen na dosmrtno ječo, nje-nov- i gov 'brat John pa na petnajst let ječe. Prijatelj so večkrat Bernard Barueh, ki je zača-sa svetovne vojne načeloval industrijskemu uradu, priporoča kontrolo nad cenami. Oe bi bile ceno kontrolirane, bi lilo v deželi dosti manj štrajkov, kajti štrajk izbruhne običajno le takrat, ko se živ-ljenske potrebščine podraže, mezde pa ostanejo iste. Kontrola nad cenami bi tudi onemogočila i>odjetnikom prevelike doHčke. Največkrat je vzrok podražitve golo ilo-bička lovstvo. Zdi se, da bo začela vlada rosno razmišljati o Bamehovom predlogu. Tujezemci v Mehiki Meliliško ministrstvo za zunanje zatleve je uvedlo obširno kampanjo, da določi, koliko inozemeev /prebiva nepo-stavno v deželi. Obmejne in pristaniške straže bodo ojače-ne. Govorne rji! in župani so dobili naročilo, naj ponovno pre-iščejo prišel n i ske dokumente vseh inozemeev. Nesporazum pri Edisonu in pri Aluminum Co. CIO unija električarjev je za nedoločen čas odgodila stavko v F^disonovih napravah v West Orange, N. J. To se je. zgo začetku leta 1940 pa lo nekaj nad 48 tisoč. Vsaka prednostna akcija je prinesla $7.10 dobička, d očim je znašal leto prej dobiček pri akciji le 5 dolarjev. 38 tisočakov izginilo Iz poštnega urada v Miami, Fla., je na zagoneten način izginil zavoj, v katerem ji-bilo 38 bankovcev po tisoč dolarjev. Oblasti nimajo k nobenega sledu, kdo ga je izmaknil. • * Lahi delajo v Nemčiji Italija «e je sporazumela z Nemčijo, da bo poslala v Nemčijo 204,000 svojih delavcev. brtszupno prizadevali, da jima izf>owlovali svobodo. bi jJames je bil ob svoji star 59 let. smrti Kralj Karol na Portugalskem Bivši rumunski kralj Karol in Magda Lupešcu sta se naselila v majhnem gradiču v Cascaes, 31 milj severno od Lizbone. Musolini prevzel poveljstvo v Albaniji Po zadnjih poročilih se Benito Mussolini najbrže nahaja v Albaniji ter osebno vodi pro-tiofenarvo na 28 milj dolgi fronti. Poročila, ki prihajajo iz A-ten, pa pravijo, da so bili v&i laški napadi odbili in da so i-meli Italjiini zelo 'težke izgube. "T* L A S K A It O D - New fori Friday, MarcK 14, 1941 VgtAtfOVLJfiW L. 99 GLAS NARODA (toicc or ta* pcoplo OwMfl and Publish «4 by SUrenie PabUaUnc CiB|>ry, (A Corpora ti o«). rnuik Stknr, PreeMeot; J. Lupaht, Sec. — Place of bualneea of the eorpoMtloa end eddreeeee of above officer«: 210 WEST 18th STREET, NEW YORK, n. Y. 48th Year *G1m Naroda" to lnraed every daj except Satnrduja, Sundays end Holidays. Subscription Yearly Pi.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto eelja Ust aa Ameriko In Kanado tO.—; aa pol leta 18.—; mm ferrt leu fl.60. — Za New York aa celo leto f7.—; aa pol leta $3.50. Za Inoeemetvo aa oelo leto $7.—; aa pol leta $3.00. "Cllat Naroda" Izhaja vaakl dan Izvzemfil aobot, nedelj In praznikov. "C.LAH NARODA." ti« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. I. Telephone: CHelaen 1—1242 JEKLARJI IN PREMOGARJI Prejšnjo -oboto jo bilo dano znamenje za začetek *ilne 1 hii"lk* iikhI delavstvom lin industrijo. Znamenje jo dal Philip M urrav, predsednik CIO, in je v Pitts>burghu naznanil, da bo konei tekočega meseca ugasnila Jjogodba med CIO odborom /i\ organiziranje jeklarjev in United States Stool Corpora-lion, če .Ifi takrat no bo sklonjen nov sporazum. 31. marca <>polrio<"l p«,!(•«'•«• tudi pogodba mod 444 tisoč člani Unfted Mino »v'! Anu l ira iti lastniki maju mehkega premoga. < V picjšnja lota ni bil ob ugasnenju kontrakta mod jnajriorji in baroni sklenjen že nov dogovor, .so vso maj no mehkega premoga nehalo obratovali. I'nitedMVno Workers namreč nt delajo, ee nimajo kontrakta. Tudi lotos no bo v t m pogledi drugače. Če so bodo pogajanja v obeh važnih industrijah izjalovila, bodo 1. aprila počivale majne i!a leto* rešit/ še vsa druga, dosti važnejša vpra Šanj \. Ta vprašanja se tičejo vloge, ki naj jo igra organizirano dc!a\*tvo v narodno-obrambnem programu in v poznejši gospodarski preosnovi. V pr\ vr>ti gre za stabilizacijo con. Murray, Lewis in .Iragi CIO voditelji so proti temu, da bi so stabilizacija zavr-šila na stro-ke delavstva; da bi delavstvo no bilo deJeženo nobcnlTi pi il»ol jškov, dočiiu bi spravljala industrija čedalje večje dobičke. Murray in njegovi tovariši so prepričani, da izdelujejo industrijalci vodftelji v obrambni komisiji načrt, po katerem naj bi bilo delavstvo stisnjeno k tlom in bi mu bilo odvzete važno pride bit ve. l3*M>ij?anja, ki so j h bili deležni delavci zadnjo mesece, fo komaj s« nca silnih dobičkov, ki jih spravljajo Ind ust r i alti pri naro'ilih za narodno-obrambni. program. .Tekiari so zahtevali l centa. < e bi korporacija 'ugodila jeklarjem, bi imela na Joto 52 milijonov več stroškov,dočim bi bili njeni stroški le za milijonov via j i, če bi s<> ti«oč jeklarjev zadovoljilo z njeno ponu 'bo. Murray prav*r, da bi foilo korj>oraeiji mogočo plačati zahtevanih deset centov več, ne da bi podražila jeklo. Korporacija namreč imela lani 102 milijona dolarjev čistega dobička, d« čim j h Ihi imela leto« najmanj 200 milijonov. Povišanje mezd pri United States Steel Corj*>ration ne bo merilo samo za druge družbe, ki imajo zaposlenih 250 tisoč jeklarjev, pač pa t m lf. za Bethlehem Stool, Republic, In- Jand in slično kom pan i je. I>to velja tudi za kopače mehkega premoga, v čijili bno-nil so je začel v torek pogajati John L. Lewi-s, ter za več kot 300 tisoč kopačev trdega premoga. ( o so ne !>o borba v teb dvefli temeljnih fin za narodno 0' ranibo neobhodno potrebnih industrijah izoblikovala v strajke, >o bo večji di4 akcije vrši) za kulisami v WasliLng-tonu. Izid bo razvl-ilen iz stališča, ki ga il>o zavzelo delavstvo po končani borbi. Iz Slovenije OSTARELI DELAVCI T A't a Vjlfi, ko so kakor danes tovarne noč in dan obratovalo, je neki inžinir napisal za magazin*"American IMacM-ni.st" elanek, v katerem je priporočal zapoeflitev starejših mehanikov. O starejšem mehaifku je vedel dosti dobrega povedati: da jo dober učitelj vajencev; -da je zanesljiv, zrel, zve^t in izkušen. Celo lota 1917 je neki zastopnik Employers' Association of Chicago izjuvtfl, da je "vojna, pa naj bo še tako uničevalna, nekakšna čistilnica, ki zavrača zarjavele nazore, kar •so posebno očituje v tem, da podjetniki zaposlujejo stare delavce. Stari delavci sc bodo vrnf.ii v tovarne in bodo v njiii ostali." Ti.sta napoved so seveda ni vresničHa. Največ iz gospodarskih razlogov, ki jih industrija najbrž ni mogla kontrolirati, so je kmalu po koncu 'svetovne vojne uveljavilo načelo, da jo delavec, ko doseže štirideseto lerto, prestar in ne-porabon. Dlodajadoc je začel presojati delavca po sivfito la-*eh, ne pa i»o njegovih zmožnostih. Zdaj pa imajo stari delavci zopet veljavo. Municijska industrija jih sprejema odprtjih rok. Vpakojencem in Marim reliefu i kom so spet odprta vrata v tovarne. Prednost starejšega delavca pred mlajšim je v samo-ve«»U, ki je pasiediea dolgoletnih izkušenj. ZAKONSKI PAR SE JE ZASTRUPIL Z OGLJIKOVIM PLINOM. (Med prazniki se je pripeti! v Mariboru tragičen primer zastrupitve. ki jo zahteval človeško življenje. V Kaeijanerje- vi ulici je stanoval ključavničar tovarne Ježek,. 48 letni Alojzij Zonian s yv.;>jo ženo Jo-sij>iiio. Zakonca nLsta imela o-trok ter sta sta novi la v svojem stanovanju sanui Zakonce j«* prišel obiskal njun sorodnik. zasebni uradnik Jaro slav Mi^hlstoin. Našel jo vrata stanovanja zaklenjena, ma trkanje in zvonjf njo pa .so nihče ni oglasil. Muhlstoiuu se jo to zdelo -unll.jho, pa jo šel na dviorišeo, ti hiši, pa sta s silo odprla vrata v stanovanje. V -palnici zakoncev se jinda je nudil strašen pri-zor. V sobi je ležal težak vzduli po j)iinu. ki je kar duši I. Zakonca sta ležala v .«vojili posteljah nezavestna, mož jo bil že negiben ž na pa >e je v krčih zvijala. Najprej sta odprla okna, nato pa sta z največjo naigiico jjo-klicala z«lravnika in reševalce. Zdravnik jo ugotovil, tla je Zonian že mrtev, ž«no pa so reševalci nemudoma zapeljali v bolnišnico, kjer so jo spravili k zavesti, ter so ji rešili življenje. Z možem so se trudili reševalci dve uri z umetnim dihanjem, Pa so hili vsi poskusi zaman. Tragičen primer inAii v*rok v pokvarjeni poči.- Alojz Zeuran se je že n 'kaj časa pritoževal sosedom, da poč na žaganje, ki jo ima v svoji spalnici tako -nbnli. da jo težko obstati v sobi. Na božični praznik zvečer sta Zemanova peč IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teb kritifnih tasib je vaakemu titateljo dnevnih vesti potreben ta prirotni ATLAS. Id ca pošljemo našim naročnikom po najnižji eeni. — Naročite g> fie danes! Velikost 9 H z 14)4 Infer 48 velikih strani; 32 barvanlh zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav; 40 svetovnih slik popolnoma o- snačenlb; Zanimivi svetovni dogodki. NajnovejSi zemljevid kale celi svet in tndl: razdelitev poljske mej) NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV alBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov Pošljite svoto v po 3 o*, po 2 centa._ Posebnost: hammondov zemljevid. ki sam SEBE popravlja KUPON, ki km dobite a atlasom ln ko ga izpolnite in pošljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide a norimi mejami vojaknjo-Clb fe držav, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas prt: " GLAS NARODA " n« VEST ink nimii NEW nil, H. z. znkurila ter so vlegla k poi"*it-ku. fV/noci se je zaradi pokvarjene peči nabralo v sobi toiiko sftinpenegji ogljikovega plina, da je povzročil iu^odno za strut»ljehije.. UBOJ V KOSAKIH. V Kozakih so je pripetil strašen dogo. ure zvečer so prišli trije moški k liišj vi-ničarja Franca Fekonje v Kc-šakili. Hili to Ivan Ribjo, Jožef Zorko in l^oopoM Kar-not, vsi trije nekoliko vinjeni. Jezili so se na Fokonjo ker jih |jo ta ovadiJ svojemu gospodarju, da nuu kradejo iz gozda drva. T[<;toli so s Fokonjo obračunati, pa fio ga klicali, naj pride iz hiše. Ta pa jo imel j vozna vrata zaklenjena, sami j pa jo s vratih ter so razbili nekaj šip na oknih. Nato je F* konja odpil vrata ter stopil na prag. Takoj so navalili proti njemu, da hi se ga loti-li. Tedaj pa se je po-ja»vii! aa Fokonjo njegov sin z .golim bajonetom v roki. Sunil je najprej Karnota ter ga zadel v prsi, nato pa Še Ribiča v roko. Karnet je dobil -unek naravnost v srce ter je preil pragom obležal pri priči njrtev. R"Hbič in Zorko |»a sta potegnila. Nato so Fekonjevi spet zaklenili (vrata ter šli nazaj k mri-zi. Pozno zvečer se prišJi o-rožniki. Našli so prod hišo mrtvega Kam« ta. Iz široke rane na pnsi'b nra je odtekla vsa kri ter pordečila sneg daleč na f tkiv g. Sneg. ki je padal, ura je že docela x>okril. Orožniki so aretirali starega in e»kal drevesa. Mod odmorom je pogovor namesoJ todi na to, kdo jo močnejši. Zadravec pa so ni zadovoljil samo z besedami, jianpak je hotel svojo moč tudi dejansko poikazati. Naložil si je na ramo precej težko deblo in ga hotel odnesti. Na znrrz-njonilh tleh mu je spodrsnilo, da jo s tovorom, treščil z vVo silo na tla. pri čemer mii jo deblo padlo na glavo. Posledice so bilo seveda hude. Fant je obležal s počeno lobanjo in poškodovanimi nuožgani. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico, vendar pa jo njegovo stanje broRiipno. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI MOJE ŽENE IN NAŠE MATERE, LOUISE MLAKAR ki je umrla 14. marca. 1910 V Jotiet, Illinois. PRAHA MAMA: Eno l«'t«i j»» že za luimi, kar si, si vki*I:i . Tvoje ilclo n:i l«*m svi*tn je konča no. uživaš zilaj nelM>.Cko hrano. Iiokler se sjiet ne vidimo, na TVIh- zmerom mislimo. Tvoje telo v jrrolm mirno spi, Tvoj j«-xik vef no j»«»vori. Ž;ilnjko|iali. Frank Mlakar, soprog; Frank Jr.. Louis Lukanči*. sinova ; Cienevieve. Mrs. Rat^s. Mrs. Wisniewski, Mrs. Lapp. Mrs. Cooke, hčer**. Jtrfiet. ill., 14. mana, 1M1. SMRTNA NESEECA ALI ZLOČIN? »V Oimelavcih v Prekmurju, kjer je močna eaganfrka naselbina, so našli" na banovinMki cesti n^rtvega cigana, 45 let staroga Štefana Horvata. I na. I je liudo poškodbe na glavi in prolongjono noiro. Iz poškodb se ni dalo točno ugotoviti, ali je bil vzrok njegovo smili zločinska roka aii pa morda prometna nesreča. Pokojni cigan ITorvjit jo hil zelo priden delavec in zvust lov.-ki čuvaj, ki jo Peter mm Z&6 ARGENTINSKO GR07.D To dri' sem vide) p^djati i mo hišo nekaj zabojev arg. tinskoga grozdja. V Argent jo namreč K^laj jesen, in grozdje dozorelo. Božič pr; nujejo tam doli sredi naše kot redek predutavnik , ,mj|,njšega poletja. ra-o užival splošno zaupanje. DR. MILJUTIN ZARNIK UMRL. Na sveti večer je po dolgr;-trajnont bolehanju umrl dr. M. Zamik, upokojeni mairistratni ravnatelj. Pokojni je hil sin dr. Valentina Zamika in brat n kaj let mlajšega nanoga biologa in linivoiv.itetiiei^a profesorja dr. Borisa Zamika v Zagrebu. Pokojni dr. Miljutin Zamik so je zelo močno zanimal za slikarstvo, čeprav je dokončal ipravne študije. Km;ilu po koiičaneni doktoratu j«' že Argentinsko grozdje! . . Izza časov prohU>ie.ij<» mf dobro v spominu. Precej di ž je je kot Kalifornijsko, ii pa zato večje in slajšo jagoi Prod petnajstimi loti jo ži\ v Downtownii rojak. M'. j<» I |>ravi čarovnik v izdelovan alkoholnih pijač. Vse mu je us|kHo, čo-ark» se jo lotil: vino jo prošal najrazličnejših sadežev in z Jenjav. Znal jo naqufnier n praviti takega rozinca, da i je komaj strokovnjak ločil ( renskega vina. Regrat, lipov leta 1!MK) vstopil v službo pri evetje, bozgovo cvetje in 1k-: ijubljaiiskom inagist ratu, kj r|gove jagode, figo, breskve i -o je uveljavil in lopo napihoval. Pohtg svojega službenega dela jo ves čas ostal zvest ljubitelj lepih unwtTiosli zlasti lite rature in slikarstva. Po >vw»-jih pris|H»vkih v ča-r»pisju je postal ziiibn zaradi satirične in humoristične žilico. Y <>š. lotu starosti mju je smrt za vedno prekinila delo v slovenskem javnem življenju, v katerem se j-- lepo uveljavil. NENADNA SMRT TELJA. VZGOJI- ■Uniil je nagle siniti ravnatelj II. deško meščanske šolo v l>jitt>ljaui, Rudolf Pečjak. Ob o-mili zjutraj se je odpravil v mesto, da bi oddal še za loti svojih laži sploli ne zavedajo, marv« č da jo vse. kar neresničnega pove-do. plod njihovo domišljije. V starosti med petimi in de-eti-mi let' govori otrok neresnico d- loma zato, da bi izrazil, tako svojo željo, da jo že velik in dorasel, deloma pa iz bojazni pred pričakovano kaznijo. Šele po desetih lotili so otrok |m»-polnoma zavoda laži, hoče nekaj zatajiti, prikriti oziroma z non snieo doseči neki določeni cilj. hruške, vse mu jo prišlo praA <'e že no vina, jo že vsaj pitn« lljačo zmrcvaril v svoji kleti On je bil tudi prvi, ki so j« sp*>nmil argentinskega |groz dja. Ž njim pa ni imel sreči Tri ali štiHi' za porodne ponila di ga jo kupil precejšnjo mne ž no. Po pravilih ga jo zmlel. pustil v ret i, npreša.1 in napol j nil so«l. Toročil prešanje grozil ja ob nepravem času. Mogoče lfl kakšen sloveiis-ki vinorejec alr umni kletar vedel o tem kaj več povedat i ? SLAMNIKARICE Izvežbane šivalke slamnikov na male stroje dobo delo pri: SANTRA IIAT OOMPANY 40 W. ^7th STREET NEW YORK CITY Svojevrsten rekord 48 letal R. J. Pooler v Bak-ervillle, CaL, je bil v svojem življenju že 87krat aretiran -večinoma zaradi pijanosti oziroma zaradi neumnosti, ki jih je v pi janosti počenjal. Ko je bil po 87. aretaciji izpuščen, se je hudo dve uri veselil -zlate svofrode. Napil «e je in začel razgrajati, nakar so ga spet zaprli. DARILNE POSILJATVE ' JUGOSLAVIJO m ITALIJO 1M DIN m din. 3M DIN. 5M DIN. l##t DIN. 2CM DIN. SOM DIN. V LIRAH f 2.00 $ 3 J5 $ 5.75 $ ».M V DINARJIH $173* $34.99 982.5$ I 50 LIR _______ ----$ 2JB5 1M UR ........... _ $ 4J6 299 UR . _ $ 9JC9 399 UR ........... $i3j>e 599 UR __$21.75 1999 UR___ __$43.99 2999 UR____ _____ $85.99 Ker zaradi položaja v Evropi parni ki neredno vozijo, tndi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $i.—. Valed rawer v Etropi nI mpie w JogMlaviJ« In ItelMo nakmU taarji v DOLARJIH, temvet mm v dinarjih m. Urah. 1st« velja tudi n tm drage ev-rapake drisve. SLOVENIC PUBLISHING CO. « s f o t n i d k i oddihi 4 « 216 Welt 18th Stremi, New Yor^ 'Vv IZiPRI.JENKA V HrokJvnn s<- j«, nedavne zgodilo nekaj zčlo pomembno pa. Siromašna družina štirih o-sob je inn-la tudi sedemnajst k"tno hčerko. V listih «em videl njeno *>I i -ko in moram priznati, da je še zadosti čedno dekle. Ko se jo zavedla svojega ♦"ara, se je obenem zaveti 1 a tndi siromaščine svojih starfšev. Stanovali so namreč v bornem stanovanju, opremljenem t> starini pohištvom. Stari še jo silila, naj se preselijo v druge stanovanje in naj ga moderno opremijo. Toda kako? Mati je bolna, oče star in že več let brez dobi. 7tix skromno hrano in stanarino skrbi triindvajsotlotni »in. Frklja je pa hotela z glavo skozi >fd: — Tukaj ni mogočo več živeti. Stoli so polomljeni, miza odgrnjena, postelje pokrite z zakrpano odejo. Kupite novo pobištvo^če ne. . . Dan za dnem, večer za večerom sta morala «lapbotni oče in bolehna mati poslušati te njene oijike in pretnje. Prejšnji torek so ognjegasci s težavo spravili stanovalce iz goreče hiše. Hči je namreč vresničila svojo pretnjo ter zažgala pohištvo v stanovanju. Ameriške jetnLšnice fm kaznilnice so higienske in sanitarne. Za nekatere slučaje bi bilo pa dobro, če bi ne bile. Izpifijenki bi nič ne škodHo, če bi jo za nekaj mesecev zaprli med uši, stenice in drugi mrčes. »mcxs »X«ODlM-»eWYorf ^ ——BMP— !■! ' ""^l—^ ! ■ I I' "I- I VSTiNOVE J EN L. 1818 V. ARDOY: V kraljestvu živali o fe e nj'< Protiletalska obramba Londona I'l^Uohu zivinozdravniko-l je čistil zobe in brcnil jo je ta-vega stanovanja »luži za spre-1 ko >nrovo. da moram z njo k jenin'hco. Gori pod stropom doktorju, da jo pregleda." V izbor izrazov sočutja, namen jenih kozi Maški je posegel ži- Gori bili s i niha žarnica z umaiza.no mctnitn senčnikom. V ordina- i ij^kili urali se gnet<- tu polno iz kota rezek klic. Xapol HtirinogWi m pernatih pacien-jvalski, napol človeški gla> tov. l^olgočasijo se prav tako, klical tam: kakor njihovi gospodarji, kij 4'Miha Petrovič, liura, hn-radi navežejo pogovor s svo-ra!" Vsi so se začudeno ozrli jimi j v kot, kjer je sedela žena s klet- Krepka mladenka sede kraj ko s črno krpo. starke, držeče v uaroeju zdela-j ** Aha, piipiga!'' je dejal gone mucko. Mladenka oči vidno spod ft kcrzo. "Ali je bolna? služkinja, stiska pod pazduho Kaj ji pa je? Saj vendar ta-psička z obvezano tačico in se ko ve-elo kriči!" pomilovalno ozre na mačko. | 44Kaj bi bila bolna, zdrava je "'O, jej. kako se levi vaša kakor riba, človek božji! Sa-mačka! Saj je skoraj gola!" .mo tako čuden printer je to," •"Kij še," zamahne starka je potolažila žena s papigo, žab >tna z roko, "vnuki ti ca- "Tale Koko je nekakšna urad-pini, so mi jo tako ostrigli. Od- na papiga iz pisarno v našem vlekli so mi jo v kopalnico in okraju. A naš bivši Šef, \fiha ml jo iakole obdelali s škarja- Petrovič jo je nau«"i! to mrlio, mi. (tetrigli so jo pinv do ko- da le kliče njemu v slavo. Hu-že samo prečo na irlavi so ji rn, burn! f litega se je tako pu>tili in pa zalisce. To -o navadila, da brez trga kriea-vaiii cigani." 1 nja ne more živeti. Od jutra *4S« veda, starši morajo naj- do večera kriči: MTdial Petro-bržc delati, da nima na otroke vič. hnra. hura!" kdo paziti, račun pa pdaeuj. n-| Tu kakor v ]>otrdilo je pa-bogn živali" nwxlruje nvladen- piga radostno zahrešvala \7, ka. . ikletke. Miha Petrovič, hura! "'Kaj pa vašega psička ali so;Vsi so se zasmejali, celo otož-ga tudi otroci tako zdelali?"ina starka, z oguljeno mačko v vpraša starka. . miaročju se je nasmehnila. Go- "ISlueaj.no ne. X-iš ubogi -podat kozo »a ie vnrašal na- Tobik .je prišel pod udarec možu. ki je pravkar udrihal iz pa je vpra pi h njeno: "Kaj zato? ^Ntar se se ljudje ljubosumnosti po ženi. kakor v pisarni že tako naveličali teh je to že navada. A žena je bila nedolžna. Tako je ubogi To-bik odm sel. kar mu ni bilo na-Nožico mu je prelo- menjeno mil." Soliden goapod z naočniki se je privabi skozi vrata. S «eboj je vlekel za noge mlado kozo. Tn takoj je jel razlagati: ■"Le poglejte, ljudje božji! Naša Maska, kiotka kakor ja.anje -o -osodjo najemniki jo ■b vene jo kjer le more.,o. lunarno j jo naiufreč v kopalnici čisto mir no in dostojno fpe-ha pa žanje zelo malo. (Obrambne baterije imajo zelo nehvaležen posel, ker morajo biti neprestano v strogi pripravljenosti. Sovražnik se običajno pojavlja tako nenadoma, da bi ne bilo mogoče postaviti topov v pravo lego. če bi ne bili že pripravljeni in bi moštvo mmetrgoma ne stalo ob njih. Presenetljivi napadi so prav za prav redki, ker je obveščevalna služba že toliko urejena, da je prestolnica ob-vc*«čena o pojavu neprijatelj-ski'li leta L brž ko se ta pojavijo nad prelivom ali nad britansko obalo. Streljanje obrambnih baterij, ki so zelo močne, je tako silno, da se grom v okolišču enega kilometra. Mnogi si žele, da bi stanovali nekoliko dalje od baterij. kajti praviloma delajo baterije več hrupa kakor sovražne bomJbe. Xa drugi strani pa daje grmenje topov prebivalcem prestolnice nekako zavest varnosti in ljudje nazadnje prav radi vidijo ,k,adar grmenje topov zaglusi brnenje -o-vražnih letal. ;Se v neke.11 drugem pogle Ker pa se je na drugi* strani promet znatno zmanjšal zaradi vojne, Inke, skladišča ter pristaniške naprave z lahkoto oib-vladajo vse delo, obvladovale bi tudi daleko večji promet. S tega vwlika tedaj -ovnvzniku nis uspela njegova nakana; promet se raavija norma i no. Najbolj so prizadeta stanovanja tega okraja. Ako hočemo škodo izraziti v številkah, moramo reči, da je sedaj vsaj vo-konei in v naslednjem trenutku je že vsak na svojem mestu ter čaka na.povfdja. Prisluškovalni aparat začne deiovati in njegove lučiee dajejo izredno zanimivo in zamotano sliko na .-e ugotavlja oddaljenost, visi-i na in smer, od korelui bližini rc-ni tako hud. pa vendar bliž resnici na ljubo p.. je treba po- nje h i 14 -ekin-vedati da take ž nI je Ijudjem nejdali <*nj • -ilna eksplozija vi-]>ribajajo če>to na mi>li, kajti soko v ozračju. M<»-tvo o]»iav-dn prebivalci Ixmdona dvomi-j brnenje neprijateljskili letal srilja svoj po-el: < jo o umetnosti pro o<^sel v Imfstiii del. k ji i potuje lekarna in j«* i»gbt)SiLo opoznrjal. da otroku ne >me post reči z zdraviiom. Slučajno so rodite- Kvarn, Aot. Tanidj Lneprae. srne, Frank Ballocb Midway, Juud Žnst Ptttubnrih In okolica, ¥hlll» Precar Turtle Greek, Pr. ScUfrcr West Newton, Joseph Jovan...... WISCONSIN. Milwaukee. West AUla, Pr. 8k«k Skebojsan, Joseph Kafcea WYOMING: Bock Spdnn. Lonla Ty^ir DlaAondvnie, Joe aoUta f Mk apatepalk htda potrdile za sve Aa, Mš*m 0 prejel, la at a—Ike tuple -eui dipwr I^PA STABOST. V Shuboyganu, Wis., je slavi1 a 84 letnico rojstva v krogu svoje družine Mrs. ftjfary Ur-bas. Ženica je za svoja leta nenavadno krepka in živahna. V Ameriko je pri'sla šele leta 1924. V zakonu se ji je rodi-fo .12 otrok, od katerrh žive dve hčeri v Milwaukee, Wis. ena v Kohler, Wis., Mre. M. Progra in Lorenz Urbas v Slhe-bovganu ter sin Jack Urbas v Cleveland, O. lovcev vsak drn poročajo o sestreljenih nt prijateljskih leta--lih, je pri topništvu že velik praznik, ako lahko javi, da je uničilo enega ali dva sovražna letalca. Razmerje sestreljenih -ovražnikov je za topništvo zelo neugodno. Medtem ko jih letalstvo ob [»osebno hudih dneih pokoirča deset do dvanajst, neredko celo več, odpade na topništvo komaj p<> eno v posebno uspešnih dneh pa po dve letali. Ljudem, ki kriti-žira jo topniš-tvo in njegov malenkostni uspeli, je treba vedno navajati, da so topovi kljub vsemu doslej zbili že preko 400 sovražnih boii#mikov. To število je »pričo začetkov, ki jih izkazujejo lovci precej malenkostno, vendar pa polagoma le prodira spoznanje, da je tudi | obrambno topništvo veeko ristna naprava, ker prisili sovražnika, da se drži v veliki višini, često pa ga uspešno obstreljevanje popolnoma prežene. V tem pogledu je delovanje topništva velikega pomena in polagoma ne bo ve? London-čanov, ki bi mrmrali in obgo-drnjavali večno streljanje, ki clovekn ne da minute pokoja. 'V splošnem se lahko reče, da je silovitost zračnih napadov v sredi noven^bra znatno popu-stila, tako da so si ljudje močno odpočili od nemirnih mesecev septembra in oktobra^ Lahko se tudi reče, da se je javnost nekoliko privadila novemu življenju, da se ji stiska ne zdi več tako grozna, pa tudi or-iganiizaci^a obrambe ter reševalna akcija sta se dobro obnesli, kar vliva ljudem poginu. Človek mora občudovati Lon-dončane ki prenašajo vse gro-aote in težkoče z izdatno por-cijo ■zdravega humorja. Prvotno se je vsak nemški napad o-sredotočil na doke in skladišča. Tam je kar cleže ^alo bomfb in škoda je bila seveda velika. •O'juc 000*0*3 ocn nn noririTTTfirr . .'ilji otroka izvedeli za to opozo , . ... , '» '»krilom matije prišla s strupom veKu Stozilo l>o lull, od v< WJS- j/ dal.mode«lom videt! sovra/.-,nogsaj v K.Uanio< kit.r (l( bii:l nje liorbe. ci so jsfine m na- mika. loda aparati so zanes-l ravnost idealno vreme za pole-jljivi in v oni Miwrl, kam, r -vi te vlada nad Anglijo. Moštvo jgnjo granate, je gotovo -o- 11:1 mest o > t in pa pravo odvajalno -red-tvo. S- veda je našle 1-- t - dan vse mesto govorilo o do- v pogovru livali dobro hrano ni jvra/nik. Postrc/ba se IfforTkn. vsi )>a -o bili veseli, da •o pi m j0 ]0 otroku rešeno življenje. je sploh ze'o zadovoljno z oskrbo. Kdor pozna Ansrb že, ve. dii ne ljubijo bahaških b*»sedi. Največja samohvala anirleške-ga vojaka je v naslednjih običajnih besedah' ''Storimo, kar moremo.Ta skromno-1 j«* za naše* pojme nekoliko pretirana, ie pa poj>olnoma v skladu z značaj« m angleškega vojaka. A' pogovor zazvoni električni zvonce, znamenje da se nekaj spotila in utrudila, povelj<, naj streljanje prenoha. V trenotku stopi na mesto u-trojenrh ljudi -počiti «lel pf»-sadke. ki napeto pričakuje, kdaj s«» }».) <«»vražnik -p«*t pojavil. Tako gre iz dneva v dan. Obri.-i ouroninib topov -»• odražajo od pol razsvetljenega •> izadja. okoli topciv pa neprestano mrgoli množica, ki streže •oklonim iroro-tasoni. SMRTNA KOSA X Fleioimr. Kaiis.. je dne 27. fi-bruarja nmrl dobro poznani rojak Anton*Sknbie. >t;»r 72 !et "n ih ma od Šmarja pri Breži-4-.ili. 1'inrl j*- naiilo. najbrž • 2ra je zadela kap na lnoMRinrh. kajti našli orn v postelji mi t-veua. . Itojake pretimo, k o poči«jo u naročnino, da ie poslotnieip — UNITED 5TATBB oxirom» CANADIAN POSTAL MONNir CtDKE, ika je Tspm le jal^inp 'L Poučni spisi er mum. v/ viJtiki-iaiuTa;«^ ANULK&KO SLOVENSKO BEKILO. SestavU dr. W. J. Kern. Vezana fiwif $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI aaj urei- kajiiiee — to beeeaae a «4tizea «f tke Ualte« V tej knjigi ao vas pojasnila ln aafco-nl aa naadjen^ Cena 35c- DOMAČI ŽIVINOZDRAVN1K. spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga aa vsakega živinorejca; opla raznih bolezni ln zdravljenje; alike. Spisal B. uegvart. 143 strani. GOVEDOREJA. B stlkai"' Cena $1- knjioa o lepem vedenju. ( Urbani.» Ves. Cena ,75c KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani Cena 50c. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami 268 strani. Knjiga aa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh. Cena 50c ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. MAJ AH Trije deli: 162. 141. 133 strani. Cena swbko ves F<»ljuden ln natančen opla odkrliJa novega aveta. Spla ee člta kakor zanimiva puveat ter Je sestavljen po najboljtth virih. Cena 60& PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vea. 251 w Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar Je pri nakupu to prodaji notrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJ* Spisal dr. F. Veber. 341 atranl. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki aa hoče seznaniti a glavnimi črkami sodobne filozofije. Cena _50c SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR. Sestavil Dr. F. Bradat*. — C25 strani. €«» $1.26 NAJVEČJI SPISOVMK. — 15fi strani. Cena ,5Qc NAŠE SKODIjJIVE ŽIVALI v PODOBI In BESEDI. Opisal Fran Erjavee. 224 strani. BroA. Cena 25c OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vex... Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno ln strojno ključavnlčaratvn »»r Cele-aoll varstvo. UMNI ČEBELAR. Spisal Frank I^kmajer. 10.1 strani. Cena $1- VEMKI SIX1VENSKI SPISOVMK. Sestavil H. Podkrajsck. — 437 strani. Cena $1.— ZDRAVILNA 2EIJSČA. «2 strani. Cena $1._ Naročite pri: 25c Slovenic 216 W. 18th Street Company New York, N- Y. GLAS N I B O D I" - New Yor* Friday, MarcK 14, 1941 USTANOVLJEN L. 181 :—: ROMAN :—: Francoski spisai: GRAMFOL. — Preložil: LEVSTIK, ■mri an n......- • r-niwrwiiiiTTm—r i*ai 3 7 aimmmmmmmmmmmmmmmmmŠ »Sklanjala -o je k Siino ii in ji govorila s poltiliim in Ijube-č«m g!a-om, vii\aje deklici svoj? zapeljive obljube v uho. **To ne l>o samo rešitev vaših roditeljev, temveč tudi njin «r.»ča in poči tok. M«sto uničenja l»o dosegla vaša rodbina blagostanje, knkoršno .ji je Inlo de*edaj r.eznano. (»eorges bo postal, kar mu je drr.go, Madeleine l»o dobila bogato doto . . Zas'epljiva fata morgana je Šla nun*) Simoninih oči. Vsa z. nodena je zajeeljaln: **Toda to Imgastvo — katero je?" "Moje bogastvo.'* * Xn če-i h cA te od mene zanje?'' 4*Vašf živi jen jo." Lady K'eanor je rekla to s tako "udiio neprisiljenim glasom, da "e .je Simoni zo{>et zazdela blazna. Toda. njen potreti je bil ]H>p«duo)itu ji'Sen, tlasi ji j? na dnu oči žarel ogenj biesmejne lakomnosti. **M'.ie življenje . . je ponovila Simona. . "l>a. Razložili vam hočem to enkrat za vselej. Jaz »t rast no ljubim tisie. ki so moji OManite zunaj niihovega kroga, iu vaša u>oda m bo brigala prav tako nuno, kakor uso- no vrr<'<^ «1«<\ ko je utnijeni da iiiušice. ki .<• zd: j le zletela mimo mene. Postanite moja, naklfiijeno okrog I.jenih ram. težko ^ižnjos* na svojem t-lniku in nekako pod ložnost, v k "i te o je pri- a. Prestrašeni, totla poina odločnosti, se je vpiašuin sama pri sobi, za kakšro ceno bo neki mogla kiipiti *re«"-«> svojih drajrih.. **Aii z« h & vate. da ostanem pri vas!** je vprašala rahlo. Konec trpljenja na Vražjih -otokih- Zdaj, ko je časopisje objavi- peš, da l»i si med potjo izp:o-o vest. tla je nova francoska'sil hrano. Po silnem trpljenju vlada siv enila odpraviti zlo-'je napo-led prispel v Caracas. glasno kazensko kolonijo na VuKŽjiJi otokih, bo širšo javno-1 gotovo zanima m, kako so se nekateri kaznjenci nkušali icšiti iz tega pekla v pravem pomenu besede. Najzanimivejši fe primer tega Georga Taneta. zloglasnega pariškega apaša v prvih h tih po svetovni vojni. Tanet je bil obsojen na dosmrtno ječo, toda cinični zločinec pariškega podzentf ja se ni hotel in ni mogel spii jazniti s to svojo usodo. Poskusil je večkrat ubežati. vendar v«elr j zaman. Zato so ga poslali kot nepoboljšljivega kaznjenca k drugim prav tako trdogavini jetnikom v charveiniš^ki fcahor. V tem taboru so bili kaznjenci iz varnostnih razlogov, da bi ne pobegnili, povsem nagi. Totla prav otl tam se je Tanetu posrečilo pol>eirniti nekega izred- Za vnelej • 44 Za vselej " ** Pt tla -taiŠe bom smela obiskati?" **Kolikork»at voin lw> tlrago " ISmioi a je nekoliko p« mislila, nato pa se je vrgla teti v nartW-je, rekoč. •'Dobio, ješite jiii, iti '.jubila vas bom tlovolj, tla lahko podanem tudi vaša hči." Lady Eleanor ;» o.-tala nasproti temni navdušenju mrzla. "Polirei jenje - iu|ti na ^ebi n*j ne zadostuje," je tlejala. "Postati me.ate v icsnici »noja hči." •SWikona je td>sinive!a. Teta se je zo)»et norčevala ž njo, ko ji je sta\i!a tak nemogoč ]>ogoj. . » ' *'T.». Kar zahtevam, je izvrS'jivo," ie povzela ladv Elea-1^^1 11 n vso pripravljen, v tO", ki je uganila njene misel. "Moja prava hči, moja na-jPrncnBd- fla hl skri1 v "i0111 iiluiea. kraijit a v> moje IjnVzni in \>ega mojega premo-.zasledova ci. /enja bo t ia. ki bo ljubila, tolažila in vzela za nv'-i 1110 jegn f :na . . Ko je la.lv EUenoi izgovori'a to 1m-edo. se je zgodila ž njo čudna izprememba. Kalila bana ji je šini.a v obraz, mokro ji je stopili, v ot i. iu Sil t uma je začutila, da pokajo okovi a tla je bit j , ki -edi prod njo, človeško. živo bitje z živim srcem, žena vsaj s polovico duše. zadremal. Tanet je zbežal rez močvirje, ki je omejevalo tabor. Njegov beg so kmalu o-pazili in spnstiii -o za njim vse volčjakc. Begunec pa je imel veliko srečo, tla mu r>si niso prišli Tia sled, ker je bila voda v močvirju preveč visoka. &o istega večera jo begunec na med divjake, snvojo ljdbeznij.v. Nikdar ngu nisem ničesar odrekli. Nj<*vo^a >i"»'a je bila etllni sen mojega življenja. Vi lorej >te danes tista, ki je k tej sreči potrebna, in on vas bo dobil — ker ho« m jaz, da vas dobi!" Objela je Simono tesneje in nadaljevala z nekako divjo odločnostjo: "Aii ne morete storiti zame tega. da ga o-rcčit/\ ako hočem jaz. od svoje siram. esivčiti celo vašo rodibino? Zmožni ste, da izpolnite to ::.iiogo, vem dr». Ko ste prišli tu sem. sem ; takoj mislila, da vas slmaj, ali — kako -te že dejali — da v a* previdnost l>o^ia ni pripeljala brez vzroka iu v teh petih d.ieli n m vas proučila do dna srca." Nato je dotlala nezaejc: "Ali. Uboj sin, ni čakal, da vas prouči. Kakor hitro je vede!. tla ste ne-rečni, vam je odpri ta vrata. — In kakor hitro vas je videl, var- je vzljubi! . . "Totla kje me y- vitle'? Ktiaj me je videl?" je vzkliknila Simona ki se je naposled otresla strnenja, s katorim so jo 1.avtbde njene oesede. "Jaz ga nisem videla — raaen tV . . rmolknila je. Najsi -o bila njuna srečanja še tako krat- ca, a'i ni neki tujec večkrat stopil čez njeno pot? Latlv Klear.or j. ni puščala časa za vprašanje temveč je dtjala z osretb torer.ini srdom: "Ne, ne. nikar se ne ;>iotito. Tist?. ki je bil tako nesramen, da j«» stopil pred vas, je moj nečak Tonuiž Erlingion." Torej sta bi a tiva. Simonini duši se jo vršilo nekaj mučnega, dočim je 'atly K'eanor zop«t ]>o-tala prijaznejša. •"Bi lini da, mojega sina, niste videli nikoli, to jo les, a s leni še ni rečeno, da \as ne pozna." Oblak } postajal t'in*!alje gostejši. Z obupno kretnjo fii je Simona pritisnila roko na celo in vzdihnila; "Ničesar vec ne ryzu:nem!" "Pomagala vam. bom jaz," je rekla lady Eleanor. Lahna zadrega in nekako obotavljanje je v prvem hipu ni dalo izpregovoi iti. Izpoved, ki jo je pripravlja1«, je morala biti njenemu ponoru 3traš-na žrtev, z naporom je deja-la: '-Gotovo *te že uganili, da je v življenju mojega sina nekaj nenavadnega. Ne vznemirjate se. V njegovem značaju ni ničesar, kar bi mogio prestrašiti ali oplašiti pametno žen--KO. Njegovo srce je najboljše, razum najživahnejši in zdravje najkrepkej?e, ki Pi ,ga je mogoče misliti. Bojen je z bogatinu dait vi ^ vsakem oziiu: samo — samo — da je bil žrtev «tra«ne neureče. . . .*' • (Nadaljevanj« prihodnjih.) ' Pragoztl n:zozemske Gvineje 'e ]>a znan. tla ga doslej ni prehodil Še noben človek, ker je v njem izredno mnogo strupenih kač. Pravi čudež je. da je Tanet o«tal živ, čeprav so je prebijal sktrzi pragozd celih 14 dni. Ko je zopet prispel iz pragozda, je bila njegova koža l»olj podobna skorji kakor koži. Prav temu je pa Tanet lahko pripisoval, da ga je |w>ldivjc p!en|o d muičinov, ki žive na «rorskih giebrnih nizozemske Gvineje pu-tilo živega. Mislili so, da je nebeško bitje, ne pa be lokožec. Sprejeli so ga z ve'i-kimTi častmi in prijazno so mu ponudili vso poti elm o ]>ostrež- Tam je takoj opazil, da so bili na vseh vogalih nalepljeni lepaki z njegovo fotografijo in na njih je bila obljubljena nagrada 10.000 frankov za tistega, ki bi Tameta izročil oblastem. Totla Tanet se je dotlej zaradi silnega trpljenja tako spremenil, da ga ni mogel nihče vrč spoznati. Preživljal se je "Z raznimi priložnostnimi deli in najbrž bi ga nikdar ne spoznali, če bi iz nepremagljivega nagiba ne vlomil v francoski konzulat. Policija ga je kmalu ujela in s pomočjo tlaki i lo»s Iv, p i je so ugotovili njegovo preteklost. Za vlom je bil ol>o biii dodeljtni .k pomožni službi na obrežnem panfrku. Nekega dne je pa napravil poveljnik te la-dje majhno napako, d-a je prvi stopil na breig. Kaznjenci so brez razmišljanja dvignili mo-stič in takoj otlpluli otl brega s polno paro. Razsrjeni poveljnik jo nekolikekrat ustielii z revolverjem za ladjo, toda ni • zadel. Lap; ima t les se zaradi veli'kega veselja aii mogel vzdržati in ]H>-lovil se je otl Vražjih otokov s piskanjem ladijske sirene. Ker begunci niso varčevali s kurivom, so kmalu prispeli k obali britanske Guavane. Obalna policija je bila že obveščena o njihovem begu po radiu in begunce so sprejeli taik >j s streljanjem. Ni jim katzalo drugega, kakor da so se uklonili premoči. Ko so iiii poslali zopet na Vražje o- toke. so jib obsodili na kazeči, ci Jean Piiic^mont, Hugo Bis- ki je trajala štiriikrat dalje, ko -v no. i-n I.#oon Lapjvnades. Poleg kaznjencev je bi! dolgo likor bi še morali vzdržati, ee bi ne pobegnili. . Libijsko peklo ■Švicarski list "Basler Nadi- hladilne votle. Tudi ljudi nru-rkditen" s- bavi z severnnafri-jči žeja in morajo imeti .-talno skim vojnim prizoriščem, kjer!votlo v ustih, drugače vročine bc-ni ta ča> vojna med Angleži ne pronesejo. Pesek vdira vse-iu Italijani. List opozarja zla-.povsod in dela veliko škodo o-sti .na težave puščavnega oženi- rožju ter motorjem. Največje Ija in opozarja, tla so se odpra-1 trpljenje pa predstavljajo za ve doslej samo trikrat mudile i človeka peščena zrna, ki mu pi-v 200 km ši rak en« in 800 km | ka jo kožo in oči kakor igle. Tu-globokem peščenem morju med di usta se napolnijo s peskom. Libijo in Egiptom. Prvič je te k? a je obiskal sloviti Kan i r paša, drugič in trejič pa Matlžar Ijaszlo Al massy i. 1929 in 1935. Ves ta pa- preproga jo potujočo sipine. Te sipine so izrenl-no strme, imajo naklon 33 stopinj in več. Almarsv je vseeno uspel, tla je s svojim, vozilom premagal v-e ovire z vzho- Cloveflc bi -p najrajši ustavil, počepnil in počakal, tla se vihar izdivja. Gorje mu pa. če se ustavi. Pt*sek ga kmalu poki i jo in pote*ni ni več lešitve, v njem se zaduši. bo in počit« k. Pozneje so gajtlne strani, kjer je pesek zelo imenovali "kralja kač." ker trd. Mioral pa se .je boriti z ve- niso mogli razumeti, da ga ni p«čila nobena kača v pragozdu. Tanet je živel med divjaki polnili ]>ot mesecev in le nerad se jo odpravil od njih, ko je zvedel, tla je v bližini nizozemsko vojaštvo. Tanet pač in i mogel želeti, ela bi ga spoznali. Za to si je priskrbel nekaj cap, se hitro oble'kel ter pobegnil z majhnim čolnom, bogato založen z živežem, na ocean. Po 20 dnevnem vznemirljivem in napornem potovanju je Tanet prispel do u^tja reke Orinoka. od koder je nameraval nadaljevati pod do Caraca-sa. Najenostavnejša pot bi bila, pluti naprej v vzhodni smeri, totla žive>ž lifu je že pošel, zato je nadaljeval potovanje \ GLAS NARODA 2 likimi težavami, napredoval je korak za korakom- Posebno hudo je bilo v dolinah, kjer se nalbira pesek, ki utegne požreti tueli avtomobile. Mhevgi peščeni giiči so df\ igajo do 100 m visoko. Ktlor se v blodišču teb gričev izgubi, je res izgubljen, ker votle ne najde nikjer. V jujlnem delu pe*ščenega rmorja se dviga gorovje do libijsko-egipt>ke meje. Tudi to gorovje predstavlja nepremagljivo oviro. . Strm« gorska pobočja so tu pokrita z ostrim kamenjem in to kamenje uniči avtomobilske obroče v najkrajšem času. V "Hudičevi dolini" se dvigajo mestoma nenavadni stebri, ki jih je iz v ot lil veter. Alsmassu je bil prvi in edini, ki je te kraje kolikor toliko raziskal. Na svojem potovanju je našel umirajoče oaze, ki so kazale sledove nekdanjega cvetočega življenja, a jib je pesek potem dkoraj pregrnil. Veliko nevarnost predstavlja peščeni vi'har "gibli". Ta traja včasih po 6 dni nepretrgano. S stališča motoriziranih armad je nevaren tudi zato, Jcer zahteva večjo porabo vode. V stalni žareči vroSini, ki spremflja peščeni vihar, se motorji silno segre-jajo in zahtevajo zolo mnogo Rusija ne bo napadla Turčije Sovjets*ki v nan jT. komisar V. Molotov je turškemu poslaniku v Moskvi včeraj zatrdil, da se Turčiji ni treba bati .sovjetske Ru«ije, ako bi Turčija šla v vojno. Obenem pa isto poročilo tudi naznanja, tla so Nemci v Vami na Bolgarskem ob Črnem morju postavili težke topove v namenu, da obvladajo parobre>dstvo po Črnem .morju. V Ankaro je tudi prišlo poročilo, da nemško vojaštvo še vedno v velikem številu prihaja na Bolgarsko. Tnrška vlada tudi namerava izprazniti Istanbul, ker se boj* nemškega napada. "I H H * * # M M i! :: 8 O v, a h H SLOVENSKO - AMERIKANSKI I/ | I :: ZA LETO :: Koledar 1941 Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU m LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c YMo labkv pu41jvle t uaiukib po 2 oft. S cente, fr prrlilrat« t ZdruJrnib driatth. Posebna priloga: Trije zemlje*idi v barvali: EVROPA I JOTA 1914.; EVROrA PRED SE »ANJO VO-lNO; EVROPA L. 194« NAKOClTK (iA Se DANES h h 44 44 44 44 40 44 44 44 a 44 4 4 4 4 44 44 4 4 4 4 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 H 44 Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Csrin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi xa moški sbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo ▼ Knjigarni Slovenie Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. NENAVADNA 44VZGOJNA" METODA. V neko trgovino v Vervier~u v Belgiji je prišel možak, da >i izbere volnen pulowe*. Lastnik nru jih je poknzai celo vrsto, vendar se kupec ni mogel odlomiti. Med t"iu ko j«* izbiral, je la>tni!:n ]>oklie;il telefon v sosednji prostor. Med njegovo odsotnostjo od dež-j ni plašč. Takc»j nato se je trgovec vrnil, temu je d jal, da« bo še doma malo pomidil. po-1 zdravil jo in hitro odšel. tz (Slučajno pa jo bil na dru-gon4 koncu trgovine še neki mož in ta jo trgovcu povedal, kaj je napravil možak v njearo- vi o-s'ersebmidtovega izdelka j«; l»rl prej>eljan v New York in so nahaja na Bush Terminal v Brooklynu, oo prepeljan v Los Angelos, Cul., kjer ga bodo pregledali inžinirji neke velike tovarne za aeroplane, da najdejo njegovo skrivnost. Aeroplan je bil izstreljen na poletu nad Anglijo. Koledarje in Pratike dobite pri zastopniku Glasa Naroda** v Vaši naselbini. ZGODOVINSKI ROMAN SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza !! PO POSEBNI CENI MAUVITEZ Vezano $3.25 NAROČITE PU: Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York