Ob rakvi pok. knezoškofa. V poaedeljek dae 1. julija ae je v kapeli na pokopališči v Mariboru odprl kameaiti grob ter je vzprejel malo popoludue truplo Nj. ekscelencije mil. kaezoškofa J akoba Maksimilijaa a, aaj si izpočije po trudu slabih cvetero tedaov mauj, kakor 74 let. Ia prav: po trudu, kajti raajci knezoškof aiao si dali mirii vea čas življeaja iu aemila smrt jim je, smerao reči, še le vzela delo iz rok. Bili so prišli iz birmovaaja, ki ao ga v dveh dekauijah, završki ia velikoaedeljski, še srečno koačali, ter so hitro drugo jutro, aa Veliko Križevo, že imeli v avoji atolai cerkvi sloveauo sv. opravilo. Pri tem pa so čutili aploh veliko slabost ia aezaaao bolečiuo aa levi uogi. Sv. opravilo ao koačali ia so še ves daa držali ae po koaci, a drugi daa, v petek dae 31. maja, morali ao leči ter iskati pomoči zdravaika. Zdravaik, dr. Maly, je k malu izpozaal, da se je lotil šea aoge ter so se jiai poltae cevice uaele. Ozdravljeuje te aiucae bolezai je mogoče, toda dolgo č-aaa je treba do tega Kaezoškof Jakob Makaimilijaa brez dela, v poatelji ia to delj čaaa — ae, to aam, ki smo jili po znali, ai šlo aič vkup. Res so tudi v poatelji vzprejemali obiakovaaja ter so ae reševali sami uradae vloge ali ao vsaj razodeli, kako bi radi, da ae reaijo. Zadaje dai pa že aiao vee mogli ter so le še v aedeljo dae 23. juaija vzprejeli sloveaao sv. zakramente za umirajoče, potem pa ao blizu že aami skleaili vse skrbi za easiio življeaje. Bila je podoba, da ae aiso aič veo zave dali ali le za malo treaotij, kedar so bile bolečine kaj popuatile. V petek, dae 28. julija pa ao malo po 1 lih dopoludne mirao v Gospodu zaapali. Ob pol 12ib uam je britko veat aazuaail veliki zvoa stolue cerkve ia kdor ga je aliaal, vzdihail je z žaloatjo: Blago arce kuezoškofa je aehalo biti! Brzojav je aa vae atraui aašega ceaarstva aeael žalostao vest ia k malu so tudi iz vseb atraai prišli izrazi aožalja atol aemu kapitolu Nj. veličaustvo avitli ceaar je o vesti, da ao knezoškdf vzboleli, ukazal, aaj ae mu pripoalje vsaki daa poročilo o bolezui, ia ko je izvedel, da 80 kaezoškof umrli, izporočil je blizu da prvi avoje eožalje prec. konziatoriju Eaako ao storili kardiaal Gaaglbauer, kardiaal grof Schoabora, aadškofje dr. Eder, dr. Zora, dr. Stadler, škofje dr. Hisaia, dr. Zwerger, dr. Kaha, dr. Glaviaa, dr. Stroaamayr, cea. aamestaik baroa Klibeck, baroa Washiagtoa itd. Mrtvaški oder so jim pripravili v veliki sobaai ka. šk. poslopja, v tiati, ki leži pred kapelo. Lice ae je bilo kaezoškofu sicer precej izpremeailo, veadar pa se je aa ajem ae brala tista miloba, ki je bila raajcemu škofu lastua akozi celo življeaje. Veacev je viaelo ob steaah, vaeb je bilo 24, veliko: mestaega župaaa, baroaa GiJdelaa, ka. šk. dijaškega semeaišča itd., aa odru pa je bil baroaiaje Olge Heia, soproge Vikt. baroaa Heia, c. kr. aamest. avetovalca ia okr. glavarja v Mariboru. Ljudatva je vse dai, kar so ležali aa mrtvaškem odru, atalo veliko pred škofijo a va-ajo ni smelo brez dovoljeaja, marsikateri jih torej ai več videl, če ai imel dovolje časa ia potrpljeaja. Pogreb so potem aaatavili aa poaedeIjek, dae 1. julija ob 9'/2 dopoludae. Da bi se obdržal red, zaprli so že rauo vae ulice, ki peljajo k škofiji ia aaprej do pokopaliača. Zato pa je bil tudi lep red akozi vea čaa tako v cerkvi, kakor aa ulicah Krsto so blagoalovili Nj. ekaceleacija kaezo-aadškof v Soluemgradu, dr. Eder, v pričo pa so bili Nj. ekaceleacija mil. kaezoškof v Ljubljani, dr. Misaia iu kaezoškof v Celovci, dr. Kaba, za teai opat v Št. Pavlu, dr. Duda, opat v Admoatu, dr. S-jheazel, kaaonika dr. Hebeastreit ia Giieaael iz Gradca, prelat Scbellaader iz Celovca in vsi cerkveai doatojaaatveaiki aaše škofije. V cerkveaem oblačilu je bilo pa 328 svetaib ia redovaih duhovaikov, aekaj tudi iz sekovske ia ljubljauske škofije. Redovaice: oč. šolske ia usmiljeae aestre iz Maribora, šolske aeatre iz Št. Petra pri Mariboru, iz Celja, iz Repaja, Magdaleua rice iz Studeaic itd. Izmed avetae goapude pa ao bili v pričo iz Gradca c. kr. aameataik baroa Kiibeck ia dež. glavar grof Wurmbraad, kaez Hugo Wiadiscbgrtitz iz Koajic, c. kr. okr. glavar v Mariboru baroa Heia, ia drugi c. kr. uradi; meatai zaatop Mariborski v polaem številu, deputacija mesta Oelje itd. V cerkev so aeali rakev mil. kaezoakofa gg. bogoslovci ia bila je k malu zatem pridiga — ajo so imeli mil, kaezoakof Celovški, dr. Kaha, v izbraai aeraški beaedi. Tako pridigo pa mora človek slišati, popiaati je ae more. V ajej ao aašteli čedaoati raajcega škofa kratko, toda v besedali, ki so segle poslušalcem v arce. V ajej so tudi aazaaaili, da ao raajci kaez poatavili za glavnega dediča ka. šk. dijaako aemeaišče ter so tako aajbolje pokazali 8vojo ljubezea do veraikov svoje škofije, kajti iz dijaškega semeaiača ima priti cvet pribodajih dušaih paatirjev lavaatiaske škofije. Po izborai pridigi Celovškega akofa alužili so kaezo aadškof dr. Eder aveto mešo iu za ajo so bili mrtvaški obredi mil. škofov ia stolaega dekaaa v Mariboru, mil. g. I. Orožaa. Sprevod ae je vršil pa potem iz stolae cerkve skozi šolako ia goaposko ulico čez veliki trg ia koroško ulico aa mestao pokopališče. Na to ai smel aihče vstopiti, kakor le ti, ki so bili v aprevodu. Kaezo-aadškof ho opravili aa ajem aavadae aiolitve ia gg. bogoslovci so zapeli dve žalostiaki, to pa tako lepo, da ao Ijudetn, svetaim iu dubovaim, igrale aolze v očeh. Ljudatvo še ae dolgo potem ui hotelo raziti. Toliko za duea, več priaese pa ,,Cerkv. priloga". Nam ai za to, da hvalimo raajcega knezoškofa ia Bjim tudi ai treba aaae hvale, toliko pa amemo reči, da eaak aprevod doživi ie škof, tak, čegar življeaje je bilo vse po volji božji. Ime kaezoškofa oataBe aa veke v zlatih kajigah lavaatiaske škofije.