^k ^ $ *j* Listje in cvetje. ij? ijp ^f Sr Koristna zabava. (VII. Težišče.) Vsako telo ima svojo težo in samo sebi prepuščeno pade vsled te teže na zemljo, Lahko si mislimo telo sestavljeno iz mnpgo majhnih delov; vsak tak del telesa itna svojo težo, ker na vsakega deluje težnost, to je, privlažnost naše zemlje. V vsakem telesu mora torej biti neko središče, neka točka, v kateri se takorekoč vse teže posatneznih delov zdru-žujejo, kakor da bi delovale vse skupno na istem mestu — kot skupna teža telesa. To točko imenujemo težišče (Schwerpunkt). . >L"QTr — 15 — / Naslednje vrstice naj pokaiejo, kako t <* fl najdemo težišCe pri raznih telesib. Če pustimo, r~-----------------?------- ^^-p^ da kako telo prosto pade, ne vidimo vselej / / ^^-^^^ takoj, kje leži v tem telesu težišče. Težišče pa \ .,°/"'~^ ^^ najdemo najložje, če poizkušamo kako telo «/ '" / /^ ' podpreti tako, da pride v mirno lego, v ra\no- / / ^-^ težje. Ako n. pr. išCemo težišfe za iz kartona ; ,-^s^ . izrezani trikotnik abc (Slika 1), nam je treba \^<^ , le razpoloviti dve stranici n. pr. ac in be. Če središče e in d teh dveh stranic, zvežemo <-j j z nasproti ležečima oglama a in b, se ti dve Crti sečeta v točki o, v kateri leži hkrati težišče trikota. Če podpreš zdaj trikotnik v tej točki, n pr. z ostro konico svinčnika, pa boš opazil, da ti trikotnik ne bo padel, ampak bo obstal vodoravno v ravnotežju. Tu ti ni bilo dosti dela, da si nažel L težišče. Več dela pa je, ako hočeš najti te- <*_—------—r-v---- ~~/> žišče v nepravilneni četverokotniku. (Slika 2) /^^-^7" ~ ~ ^"IS abcd. Tu moraš pa z diagonalama razdeliti / \ '~^~~y^^^^ ~'~ četverokotnik na dva trikotnika in za vsakega / \ "^^/^^^i^ poiskati težišče 1, 2, 3 in 4. Po dvoje in /-----/^V/V5"^ ~~^ & dvoje teh najdenih nasproti si ležečih težišč / / ^^v'' ^ 1 in 2, 3 in 4 je treba zvezati in kjer se Crti , / /'/'.'''J^^'^ sečeta. ondi je težišče nepravilnega Cetvero- / ''x^^^^ kotnika. Če v tej točki tak četverokotni karton /^^"^ podprež, ostane tudi v ravnotežju. Na lažji način, seveda ne tako točno, moreš najti te- Sl. 2. žišče, če obesiš Cetverokotnik na nit NN, ki je na koncu obtežena, da je navpično napeta (Slika 3', zaporedoma v dveh različnih točkah. v Zapomni si, najbolje ]>, da zarišeš, kje je šla ¦ smer niti preko telesa, ko je bilo obešeno v " ¦ prvi točki, potem jo obesi v drugi točki: kjer bo nit sekala smer, v kateri je biia v " ' ' jy J^ •* prvem slučaju, ondi leži težišče. Če poizkusiš / i^\ /^ ' \ karton obesiti še v tretji točki, boš našel, da / I \v /^ \ \^ pojde smer niti spet skozi najdeno težišče. / j \ ^-- i ? Sploh velja pravilo: Težišče leži vedno v / / \ "f"--. / sredižču telesa: v pravilnih telesih v geomet- / / \. \ 1 ričnem središču, v nepravilnih telesih pa v / / \. / središču mase. *——¦-------------/ ^, / i Poizkusi so ti pokazali, da pride telo v \ / lavnotežje, če si ga podprl v težišču. Iz tega \je pa lahko izpoznati, kako velike važnosti da je težišče. Od težišča je namreč vedno od- visen položaj teles. Naša hoja, naše stanje, _ Sl. 3. sploh vse naše teltsno gibanje je odvisno od težišča našega telesa. Če pride to težišče iz prave iege, pa boš takoj izgubil ravnotežje, morda boš celo padel. To mora vedeti telovadec. moraš vedeti, kadar se drsaš na ledu itd Seveda je v življenju dobro, da se za vsakdanje življehje ni treba šeie iz kniig učiti kako nam je prestavljati lego težišča v raznih položajih ,lašega telesa. Ootovo si že po-iskusil stati na eni nogi. Nevede in nehote si tako premaknil svoje telo, da je prišla sre-diščna črta tvojega telesa ravno nad nogo, na kateri si stal. Raznovrstna hoja je odvisna od lege in premikanja težišča. Zibajoča se hoja gosi, kajnel i. t. d. ima svoj vzrok v pre-tn.kanju težiSCa. Prijetn« se je voziti v čolnu po jezen,. Pa naj pride viharj valovi naj — 16 — bulajo v CoJnič, naj ga spravijo iz ravnotežja, da sc preobrne pa je v nevarnosli Čfoveško žlvljenje — Toda ni treba dosti govoriti o teh in podobnih pojavih. Zdaj, ko veš, kaj je iežtšče in kakšnega pomena je, boš že sam daJje ra/mišljal o tem vprašanju. Za danes naj H le še povem, da se na leraelju naravnega zakona o teŽiSCu dajo napravili prav pri-merni in poučni, pa tudi veseli in Saljivi polzkusi. O tetn prihodnjiC. j. D. i Naloga. Uganka. ¦ (Priabčii IntcrnusJ Kako jfi mogoee ^^ ,ri jaboIka ^ Ako spretno odbercŠ m zmešaš *h popra, dva oCeta tn dva sina tako. da dobi vsak po l/» rtdkve, 3/T smodnika in '/s iropotca, na- , - . .. . praviš okusno hrano, ki je posebno priljubljetta eno cel° IflDoll(O D bttiitnill praznikih, iReHtev la imcn« reillcev v prlhodnjl BlevHbl., ¦