ST«-?»» ..«•<& «A
RNJì2NI«A j i V CELJU I
GLASILO KOLEKTIVA STEKLA1ME HKASTMIK
Leto VIII.	Hrastnik, 6. 7. 1972
št. 7
Urejuje uredniški odbo\ : Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, Strgaršek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 814-622- — interno 19. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija Celje
Znani so letošnji prejemniki
najvišjih občinskih priznanj
Skupščina občine Hrastnik je že pred leti sprejela odlok, s katerim je določila, da se za posebne uspehe na posameznih področjih dela podeljuje občanom in društvom ob občinskem prazniku posebna občinska priznanja, in sicer plaketo »ZASLUŽNEMU OBČANU« in posebno priznanje v obliki primernega izdelka z vtisnjeno plaketo, ki jo prav tako prejmejo posamezniki in društva za uspehe, dosežene na posameznih področjih dela.
Skupščina občine Hrastnik je na zadnji seji v juniju t. 1. razpravljala o letošnjih predlogih za podelitev teh najvišjih občinskih priznanj.
Na predlog komisije za podeljevanje priznanj »Zaslužnemu občanu« je skupščina na tej seji odločila, da se v letu 1972 najvišje občinsko priznanje — plaketo »ZASLUŽNEMU OBČANU« podeli
—	tov. MALOVRHU Viktorju — za posebne uspehe na področju kulturno-prosvetne dejavnosti in
—	tov. SRŠENU Francu — za posebne uspehe pri delu družbe-no-političnih organizacij.
Pooebno priznanje v obliki primernega izdelka z vtisnjeno plaketo pa prejmejo:
—	tov. BARIČ Franc I. — za uspehe na športnem področju v okviru Brodarskega društva Hrastnik;
—	tov. KOZOLE Drago — za utrjevanje krajevne samouprave in za delo v družbenih in društvenih organizacijah na Dolu;
—	Ženski rokometni klub »STEKLAR« Hrastnik — za tekmovalne uspehe in vključevanje ženske mladine v športno dejavnost.
Za posebne uspehe, ki so jih občani Hrastnika, ki pa živijo izven Hrastnika, dosegli na posameznih področjih in ki imajo širši pomen, pa je skupščina na predlog komisije odločila, da se spodaj navedenim tovarišem podeli posebno priznanje v obliki primernega izdelka z vtisnjeno plaketo, ki jo prejmejo:
1.	Ačkun Ernest — za dosežke na področju glasbenega poustvarjanja;
2.	Brun Bruno — za dosežke na področju glasbenega ustvarjanja;
3.	Domitrovič dr. Vinko — za dosežke na področju medicine;
4.	Kladnik Rudolf — univ. prof. dr. inž. — za dosežke na področju atomske fizike;
5.	Orožen Janko — kot avtor pomembnega zgodovinskega dela našega ožjega območja;
			
			
	Beograd ,	f.D mu J a	; V; < ' :
Dr a	r, v rt rugo v i ,		
	S r d adito % ah v a 1 j u j em n s	top •	
1 i m	čestitkama i lijepim željama, ko	.3« s.-:?	
rai	uputili povodom mog osamdesetog :	od jend;	na.
	/,	'IM	
			
6.	Trinkaus Vinko — za književnost in
7.	Vecko Edvard — za tekmovalne uspehe v namiznem tenisu.
Po sklepu skupščine bodo vsem
prejemnikom osebno podeljena priznanja na slavnostni seji skupščine občine Hrastnik dne 3. 7.
1972.
Franci Martinšek
Ob občinskem in rudarskem prazniku 3. juliju in dnevu borca 4. juliju delovnemu kolektivu Steklarne Hrastnik in vsem občanom čestitajo
SKUPŠČINA OBČINE HRASTNIK OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS
Se bo ustavilo žveplo TE Trbovlje II?
Republiški IS je na iniciativo komisije za varstvo okolja pri skupščini SRS izdelal predlog zakona, ki naj bi uredil tako pereče vprašanje, kot je onesnaževanje zraka v Zasavju od TE Tr^ bovlje. V tem zakonu je bila obravnavana naslednja tematika:
—' zagotovitev sredstev za sanacije dimovodnih naprav v TE,
—	dolžnosti TE Trbovlje v zvezi s sanacijo dimo vodnih naprav,
—	naloge Skupščine občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ter organizacij združenega dela v zvezi z nadzorstvgm zraka.
IS je imel dobro voljo in pripravljenost, da reši problem prebivalstva v Zasavju v sorazmerno kratkem roku — do sredine 1974. leta. Žal pa ni imel sreče na poti, ki jo je izbral. Zakonodajno pravna komisija skupščine SRS je predlog zavrnila in IS je predlog zakona umaknil ter ni prišel na sejo skupščinskih zborov. Citiral bom nekaj ugotovitev komisije:
V načelni razpravi se komisija strinja s predlagateljem (IS), da je sanacija dimovodnih naprav v TE Trbovlje II nujna. Komisija je kritično ocenila dejstvo, da je obstoječe stanje v bistvu posledica nespoštovanja oziroma neizvajanja veljavnih predpisov. Iz obrazložitve predloga za izdajo zakona namreč izhaja, da termoelektrarna Trbovlje II poskusno obratuje že tri leta, ne da bi imela dovoljenje za uporabo in o-bratovanje pristojnega upravnega organa, .ki je pogojeno s predhodnim tehničnim pregledom. Nadalje, da investitor ni zaprosil pristojni organ za tehnični pregled predvsem iz razloga, ker ni uspel odpraviti vseh pomanjkljivosti na postrojenjih. Iz obrazložitve tudi izhaja, da so škodljivi pojavi posledica neustrezne izvedbe dimnika oziroma neizpolnitve pogojev v lokacijski dokumentaciji, ki jih investitor v 'glavnem iz objektivnih razlogov ni izpolnil.
Komisija je ugotovila, da v konkretnem primeru pristojni organi, zlasti pristojni inšpekcijski organi niso dosledno izvajali temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov.
Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da v zvezi z gradnjo termoelektrarne Trbovlje II še ni končan postopek, ki ga predpisujeta omenjena zakona. Zato je komisija poudarila, da bi morali pristojni organi ukrepati v skladu z omenjenima zakonoma in termoelektrarni Trbovlje II določiti rok, v katerem naj odpravi ugotovljene pomanjkljivosti v zvezi z dimovodnimi napravami. Naloge termoelektrarne Trbovlje II v zvezi s sanacijo dimovodnih naprav torej ne morejo biti predmet posebnega zakona.
Upoštevajoč veljavne predpise in družbeni dogovor o ureditvi vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva je komisija ugotovila, da niso podani razlogi, da se vprašanje zagotovitve sredstev za sanacijo dimovodnih naprav in to iz sredstev za razširjeno reprodukcijo, zbranih s predpisi za zbiranje sredstev za financiranje graditve elektroenergetskih objektov, reši s posebnim zakonom. Poseben zakon bi bil utemeljen le v primeru, če bi za to sanacijo predvideli del sredstev,
ki so namenjena za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti.
Po predpisih za zbiranje sredstev za financiranje graditve elektroenergetskih objektov se smejo zbrana sredstva uporabljati le za financiranje graditve energetskih objektov po planu, sprejetem po določbah družbenega dogovora o ureditvi vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva. Ta sredstva se vplačujejo oziroma so deponirana pri banki, ki z njimi razpolaga na podlagi pogodbe, ki jo z njo sklene republiški sekretar za finance v soglasju z republiškim sekretarjem za gospodarstvo in s pritrditvijo izvršnega sveta skupščine SR Slovenije.
47. člen omenjenega družbenega dogovora določa, da se lahko financirajo tudi rekonstrukcije in adaptacije obstoječih elektroenergetskih objektov in naprav iz sredstev, ki jih obravnava družbeni dogovor, za katere je tako predvideno v skupnem planu.
40.	člen omenjenega dogovora
določa, da po končanem postopku usklajevanja udeleženci družbenega dogovora sprejmejo plan izgradnje elektroenergetskih objektov. 41. člen pa določa, če plan ni sprejet, da pripravi predlog plana izvršni svet, sprejema pa ga republiška skupščina.
Glede na navedeno je komisija ugotovila, da vprašanje zagotovitve sredstev lahko rešimo na ta način, da se sanacije dimovodnih naprav termoelektrarne Trbovlje II vnese v omenjeni plan izgradnje elektroenergetskih objektov. Komisija je bila obveščena, da je ta plan v zadnji fazi izdelave in da bo o njem v kratkem razpravljal izvršni svet.
To so ugotovitve komisije.
Po vsem tem vidimo, da do vse te razprave prihaja, ker imamo že dovolj sprejetih zakonov in odločb za zaščito ljudi in narave pred »svinjarijo« v zraku, vendar jih zaradi kvazi družbenih interesov ne spoštujemo. Komisija, ki je bila proti zakonu, je jasno pokazala krivca takega stanja. To so izvršni svet s svojimi službami, ki bi morale obratovanje že zdavnaj prepovedati, ali pa pomagati ustvariti nor-
malne pogoje. Predvsem pa TE Trbovlje, ki bi morala sama u-staviti obratovanje, ker ni imela odgovarjajočih obratovalnih dovoljenj. Bolj jasno so sedaj označeni tisti, ki morajo problem rešiti. Vidi se tudi pot, po kateri je možno priti do denarja za di-movodne naprave. Važen je še čas, o tem pa mora republiški zbor skupščine SRS zadolžiti izvršni svet, do kdaj mora biti ta problem rešen. Pogosto je na jeziku problem socialnih razlik, kaj je to, kako jih rešiti? Tu v primeru TE Trbovlje in tistih, ki morajo ščititi izvajanje zakonov, so oprijemljivi primeri socialnih razlik, najbolj grobih, kar si jih lahko zamislimo. Socialni problem je po sedanji terminologiji tisti, ki nima kruha, čevljev ali stanovanja. Tisti, ki pa nima zraka — takega zraka, da bi lahko živel, pa je vse drugo kot...
Imam upanje, da se bodo stvari kljub zavrnjenemu zakonu u-spešno rešile. Potrebno pa bo stalno pritiskati in iskati informacije, kako daleč je rešitev problema.
Mlinar Martin
Rezultati avtomatske proizvodnje v mesecu aprilu 1972
Rezultati proizvodnje v oddelku avtomatske proizvodnje so bili v mesecu aprilu znatno boljši nasproti rezultatom v prvih treh mesecih letošnjega leta. Kljub boljšim rezultatom pa je odstotek odpadka še vedno iznad planiranega z letnim planom. Predvsem je bil odstotek odpadka še vedno velik pri steklenicah za izvoz na Poljsko in pri gotovih izdelkih rjavega asortimana. Posamezni stroji pa so imeli naslednje rezultate:
IS 1 je skozi ves mesec proizvajal penicilin steklenice 8 g. Po količini je bil plan dosežen s 101 %, po vrednosti tudi s 101 %. Odpadek je bil 12,4 %.
IS 2 je proizvajal znatno širši asortiman, tako stekleničke Takovo 50 g, čokančič 50 g, tuš in Brourin steklenice. Po količini je bil plan izvršen s 118% in po vrednosti s 105 %. Največji odpadek je bil pri čokančičih 50 a — 18 %.
IS 3 je skozi ves mesec proizvajal steklenice za penicilin za izvoz na Poljsko. Količinsko je bil plan dosežen z 80,5 % in po vrednosti s 87 %. Vzrok: zaradi bolj zahtevnega kriterija je bil odpadek 16,7 %. Pri tem asortimanu steklenic je bilo tudi več zastojev zaradi orodja in popravil.
IS 4 stroj, ki proizvaja àsorti-man rjavih steklenic, je v glavnem proizvajal kar širok asortiman izdelkov; to tudi vpliva na slabše rezultate pri izvrševanju plana po količini in znatno večji je tudi odpadek. Količinsko je bil plan dosežen z 91 % in po vrednosti s 102 %. Odpadek pa je bil pri celotnem asortimanu večji. Pri steklenicah za pivo 17,7 %, vidalin 17,1 %, ether steklenicah
25,5	% in 50 g kininkah 16,1 %.
H 28 je proizvajal kozarce 0,21 za žig in domače tržišče in kozarce za izvoz v Avstrijo. Količin-
sko je bil plan dosežen z 82 % in po vrednosti z 92 %. Odpadek je bil izredno visok pri kozarcih za izvoz 21,5%. Količinsko ni bil plan dosežen zaradi večkratnih zastojev na stroju in zaradi pomanjkanja orodja.
P 12 — stiskalnica je proizvajala kozarce 0,11, 4,5 unč bamby kozarce in zaščitna stekla za izvoz 60 W in 100 W. Količinsko je bil plan dosežen z 90 % in po •vrednosti s 114 %.
Pri zaščitnih steklih je bil izredno velik odpadek 100 W 37 %
in 60 W 24 %, Tukaj se še kažejo slabosti novega stroja glede prilagoditve orodja in modelov. Večji odpadek je povzročalo tudi usposabljanje novega avtomatskega vlagalca.
Skupaj so vsi stroji izdelali 17,902.570 komadov izdelkov, v vrednosti 6,670.496,40 din.
Plan je bil količinsko dosežen s 97 % in po vrednosti s 97,5 %. Povprečni odpadek je znašal
15,4	%.
rr
STANKO DOLANC častni občan občine Hrastnik
Oba zbora Skupščine občine Hrastnik sta na seji v juniju 1972 ob upoštevanju izrednih zaslug, ki jih ima tov. Stanko Dolanc na področju družbenopolitičnega dela, ki ima širši pomen, sprejela sklep o
proglasitvi
tov. STANKA DOLANCA, sekretarja Izvršnega biroja predsedstva centralnega komiteja ZKJ, za ČASTNEGA OBČANA občine Hrastnik.
Doslej so bili za častne občane občine Hrastnik proglašeni:
1.	Josip Broz Tito,
2.	Edvard Kardelj,
3.	Miha Marinko,
4.	Sergej Kraigher,
5.	Lidija Šentjurc in
6.	Kastelic Olga-Marjetka.
Na seji skupščine je bila izražena želja, da bi se tov. Stanko Dolanc kljub obremenjenosti z delom osebno udeležil slavnostne seje skupščine ob občinskem prazniku ter prevzel sklep s plaketo o proglasitvi za častnega občana občine Hrastnik.
Franci Martinšek
Tovariški stisk rok ob upokojitvi direktorja Jožeta Klanska
Družbenopolitične organizacije kolektiva so pred dnevi pripravile krajše tovariško srečanje s tovarišem Jožetom Klanškom, dolgoletnim direktorjem kolektiva Steklarne. Zbrali so se predstavniki sindikalne organizacije, tovarniške konference Zveze komunistov in predstavniki mladinske organizacije. Ob tej priliki so se tudi predstavniki pevskega zbora Svobode II. zahvalili za vso pozornost in pomoč, ki jo je nudil tov. Jože Klanšek zboru.
V krajšem nagovoru je bilo prikazano dolgoletno delo tov. Jožeta Klanška na političnem področju. Dolgoletno delo in izkušnje na političnem polju bodo služile mlajšim političnim kadrom, ki danes v kolektivu delajo, predvsem zaradi tega, ker je tov. Klanšek vse svoje bogate izkušnje vedno prenašal na mlajše kadre.
se je bruto produkt, dohodek, čisti dohodek, povečali so se skladi, posebno pa osebni dohodki članov kolektiva. Ob tej priliki je bila tudi poudarjena zasluga tov. Klanška pri gradnji objektov družbenega standarda, športnih in kulturnih objektov, počitniških domov v Portorožu in Bohinju itd. Družbeno-politične organizacije kolektiva so tudi izrekle vse priznanje tov. Klanšku za njegovo skrb za razvoj delavskega upravljanja v kolektivu, za ohranitev enotnosti in medsebojnega sodelovanja v kolektivu. Posebno pa še za skrb za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih članov kolektiya.
Danes je podjetje po zaslugi tov. Klanška in kolektiva sposobno dajati 1800 članom kolektiva svoj kruh — standard in obstoj. Za vso to pomoč in sodelovanje so se ob tej priliki predstavniki
lektivu vedno kot glavno nalogo, da se ohrani enotnost v kolektivu, da pravočasno opozarja na napake in jih najhitreje rešuje. Navedel je, da sindikalna organiza-
špodnjem Hrastniku boljše, predvsem glede na onesnaženje ozračja. Vso skrb je potrebno posvetiti rekreativni dejavnosti in kulturi za našega delovnega človeka.
Jože Klanšek si z .zanimanjem ogleduje darila
V imenu družbenopolitičnih organizacij je spregovoril tov. Rački
Tov. Jože Klanšek ni bil samo politični delavec, marveč je bil vedno dober pedagog, tovariš, ki je' bil vedno pripravljen aktivno sodelovati pri razreševanju še tako težke naloge v kolektivu ali izven njega. Prihajal je vedno na vse sestanke družbeno-političnih organizacij, sodeloval v razpravah in dajal naloge za reševanje problemov, ki jih pa ni bilo malo v času njegovega vodenja tovarne.
Bežno je bilo prikazanih nekaj konkretnih zaslug tov. Klanška pri razvoju tovarne, saj je skozi dve desetletji njegovega vodenja tovarne doseglo podjetje izredne uspehe. Modernizirala in avtomatizirala se je proizvodnja, povečal
družbeno-političnih organizacij kolektiva zahvalili tov. Klanšku in mu izrekli željo, da ostane še vedno del nas članov kolektiva steklarne z željo, da pride še večkrat med nas in nam nudi svojo pomoč pri realizaciji nalog. Predstavniki so mu izročili spominska darila, ki mu bodo kot spomin in skromna oddolžitev za njegovo delo na političnem področju.
V krajšem nagovoru se je tov. Jože Klanšek zahvalil za pozornost in med drugim povedal, da gre za uspeh kolektiva zasiuga vsem članom kolektiva, da sam kot takšen ne bi mogel doseči teh uspehov. Poudaril je, da naj imajo politične organizacije v ko-
čija lahko pri tem odigra glavno vlogo. Da je temu kos, je že do-sedaj vedno to dokazala. Sindikat je v zgodovini razvoja podjetja odigral izredno vlogo, predvsem v času, ko se je kolektiv odpovedal vsemu, samo da si je zgradil tovarno.
Tovariš Jože Klanšek je navzo- V
Na koncu je ponovno poudaril, da niso ti uspehi samo njegovi, marveč je njegovo dolgoletno delo v kolektivu slonelo na kolektivu kot celota in le z razumevanjem vseh zaposlenih so bili lahko doseženi takšni uspehi. Zahvalil se je za pozornost in obljubil še nadaljnjo pomoč vsem.
Ganjen je poslušal direktor besede slovesa
čim nakazal naloge, ki jih morajo imeti vedno kot prioritetne. Predvsem je potrebno še nadalje razvijati samoupravljanje, nenehno je treba imeti skrb za delovnega človeka. Potrebno je ustvariti vse pogoje, da bo življenje za našega delovnega človeka v
V razgovoru so bili oživljeni nešteti spomini, ki so povezani z zgodovino razvoja podjetja. Člani družbeno-političnih organizacij pa želimo, da bi še mnoga leta užival zasluženo pokojnino v zdravju in sreči v krogu svojih domačih in sodelavcev. Rigo
Skupni posnetek od prisrčnem slovesu
Predsednik TOS Haberl Adolf se poslavlja od dolgoletnega direktorja
IZ DELA SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK IN NJEMU ORGANOV
Skupščina občine Hrastnik je na zadnji skupni seji obeh zborov v juniju 1972 pregledala, kako je bil izpolnjen program dela za prvo polletje 1972 in sprejela na predlog predsedstva skupščine program za delo skupščine in njenih teles za obdobje julij— december 1972.
Kako je bil izpolnjen program dela za I. polletje 1972?
Skupščina je ugotovila, da so bile naloge, določene s programom za I. polletje, v glavnem izpolnjene.
Vsa možna skrb je bila posvečena izpolnjevanju določil akcijskega programa skupščine, ki je bil sprejet v septembru 1971 ter Uresničevanju akcijskega programa občinske konference ZK Hrastnik. Na kratko bi navedli le nekatere:
—	skrb za odpiranje novih delovnih mest — zgrajen je bil nov obrat »Jutranjke« na Dolu, ki bo zaposlil v prvi fazi 100, v nadaljnji fazi pa 200 delavk;
—	sprejeti so bili nekateri predpisi, ki vsaj delno uresničujejo tudi republiška stališča o zmanjšanju socialnih razlik (sprejet je bil dopolnjen odlok o družbeni pomoči občanom, odlok o priznavalninah), predpisane obveznosti delovnim organizacijam, ki se ne povečujejo nasproti letu 1971, sprejeti in podpisani družbeni dogovori o skupnem financiranju skupnih služb (kulturna in telesno vzgojna dejavnost, civilna zaščita, štipendije, negospodarske investicije), sprejet odlok o davkih občanov, s katerim se je skušalo tudi na področju kmetijstva in obrti vsaj delno konkretno uresničiti stališča konference ZKS ter akcijskega programa izvršnega sveta SRS, prav tako so bili sprejeti nekateri u-krepi na področju otroškega varstva, na podlagi ugotovitev skupščine o stanju kadrov in štipendiranja v občini so se v delovnih organizacijah pričeli določeni premiki za izboljšanje tega stanja, v pripravi pa je tudi osnutek družbenega dogovora s tega področja in podobno;
—	skupščina je uspela, da je vsaj do neke mere uredila vprašanje izplačevanja odškodnin zaradi onesnaževanja ozračja, saj se odškodnine v redu izplačujejo;
—	izvaja se odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka;
—	pričelo se je z izgradnjo stanovanj za borce NOV in upokojence, ki naj bi bila v glavnem končana še v letu 1972;
—	skupščina je v prvem polletju obravnavala in sprejela poročilo Stanovanjskega podjetja Hrastnik, Komunalno obrtnega podjetja Hrastnik, organa za kaznovanje prekrškov ter poročilo o delu uprave skupščine za leto 1971 s kratkim programom dela za leto 1972 ter dala na posamezna poročila svoja stališča, mnenja in priporočila;
—	obravnavala je učne uspehe in probleme na osnovni šoli narodnega heroja Rajka ter ugotovila, da se učni uspehi sicer izboljšujejo, da pa je treba še dosti zadev urediti, kar naj bi bila ena izmed nalog Temeljne izobraževalne skupnosti Hrastnik in pa predvsem članov delovne skupnosti s področja šolstva.
Kakšne naloge si je zadala skupščina za II. polletje 1972?
1.	Še vedno bo naj večja skrb skupščine in njenih organov, delovnih in družbenopolitičnih organizacij posvečena nadaljnjemu uresničevanju sprejetega akcijskega programa skupščine in dopolnjenega akcijskega programa občinske konference ZK Hrastnik, sprejet na konferenci v maju 1972, ki daje konkretne naloge in zadolžitve predvsem komunistom, ki delajo v vseh organih samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacijah, skupščini in skupščinskih organih občine Hrastnik.
2.	Uresničevanje ustavnih dopolnil naj bi bila tudi skrb skupščine in njenih organov, delovnih in družbenopolitičnih organizacij, predvsem ustavnih dopolnil 21 in 22 o ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela ter uresničevanje ostalih določb glede utrditve sistema krajevne samouprave. Predvsem pa bo za drugo fazo ustavnih sprememb potrebno pristopiti k reorganizaciji skupščinskega sistema in pravic krajevnih skupnosti z o-zirom na določene spremembe, s posebnim poudarkom na uvedbo delegatskega sistema in pa spremembo v pristojnostih republike, občine, krajevne skupnosti.
3.	Že sprejeto stališče o pripravi srednjeročnega programa razvoja občine bo treba realizirati tako, da bi bil predlog programa dan v razpravo delovnim in družbenopolitičnim organizacijam v jeseni 1972, sprejet pa naj bi bil še pred potekom te mandatne dobe.
4.	Z ozirom na sprejete republiške predpise in resolucijo o spremembah stanovanjske izgradnje in stanovanjske politike sploh, bo potrebno v drugi polovici leta 1972 pripraviti in sprejeti nekatera določila, ki naj bi uresničevala zakonske določbe in določbe resolucije republiške skupščine, in sicer:
—	družbeni dogovor z delovnimi organizacijami in sindikatom o namenskih sredstvih za stanovanjsko izgradnjo;
—	srednjeročni program stanovanjske izgradnje, ki bi služil kot osnova za določitev prispevka za te namene;
—	sprejeti ustrezna merila za spremembo sistema dotiranja nekaterih kategorij stanovalcev.
5.	Tudi v* bodoče naj ostane kot ena temeljnih skrbi skupščine in njenih organov povečanje gospodarske zmogljivosti v občini in skrb za nova delovna mesta, ki naj bi bila tudi skrb delovnih organizacij.
Svet za gospodarstvo, ki je po akcijskem programu konference ZK Hrastnik konkretno zadolžen za pripravo predlogov, naj v te razprave vključi (pritegne) tudi ustrezne organe oziroma odbore ter predstavnike družbenopolitičnih skupnosti in delovnih organizacij, predvsem ZK in sindikata tako, da bi tudi v bodoče uspevali gospodarski potencial v občini krepiti, kar je podlaga tudi za krepitev dejavnosti drugih spremljajočih služb (šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo).
Prav tako naj se izvršijo vse priprave za pričetek gradnje novih varstvenih -zmogljivosti na Dolu po že sprejetem sklepu skupščine.
6.	Skupno z delovnimi organizacijami poskrbeti za uresničitev sprejetega dogovora o skupnem financiranju nekaterih skupnih potreb, ker le na ta način bo možno te oblike potrošnje tudi financirati (kulturna in telesno-vzgojna dejavnost, civilna zaščita, štipendije, negospodarske investicije).
7.	Prav tako naj bi v drugem polletju 1972 skupščina obravnavala in sprejela družbene dogovore, in sicer:
—	o organizaciji in financiranju otroškega varstva;
—	o organizaciji in financiranju družbene pomoči občanom;
—	o osnovah kadrovske politike (upoštevajoč že ugotovljena stališča in sklepe skupščine občine Hrastnik in pa tudi sklepe konference ZK).
8.	Ureditvi prometnih povezav v občini Hrastnik bo tudi potrebno posvetiti več pozornosti. Tu mislimo predvsem na možnosti ureditve ceste Hrastnik— Čerdenec—Šmarjeta, večja ureditvena dela na cesti skozi mesto Hrastnik, vključno z ureditvijo parkirnih prostorov in postajališč za avtobuse, ureditev prometne signalizacije in pa na pričetek gradnje novega mostu čez Savo v Hrastniku, o čemer se že vodijo razgovori z ustreznimi republiškimi organi.
Prav tako naj bi se v tem sklopu nadaljevalo z urejanjem oziroma modernizacijo cest IV. reda in krajevnih poti po sprejetem programu modernizacije. V ta namen naj se komunalni sklad angažira za najetje ustreznih kreditov ter pridobi lastno udeležbo prizadetih krajevnih skupnosti v smislu že sprejetih stališč (natečaj in podobno).
9.	Tudi na področju varstva pred požari in drugimi elementarnimi nesrečami bo potrebno sprejeti na podlagi republiških predpisov ustrezne požarnovarnostne programe in utrditi način financiranja te službe.
10.	Skupno z ustreznimi organizacijami bo treba pristopiti k predpripravam za ustanovitev temeljne (občinske) telesno-kultur-ne skupnosti kot nove samoupravne skupnosti in pripraviti ustanovitev iniciativnega odbora, v kolikor bo sprejet ustrezni republiški zakon, ki je v pripravi.
11.	Ne glede na pripravo in sprejem predpisov, ki bodo v bodoče urejali stanovanjsko izgradnjo in stanarine, je potrebno, da se po dograditvi druge stanovanj-
ske stolpnice na Logu prične z gradnjo tretje stolpnice v neposredni bližini delavskega doma, kot je to predvideno po urbanističnem načrtu.
12.	Ne glede na pričakovane u-stavne spremembe o vlogi krajevnih skupnosti naj bi skupščina, predvsem pa tudi družbenopolitične organizacije, posvetila skrb utrditvi lokalne samouprave v krajevnih skupnostih, ker sicer ne bodo le-te v stanju sprejeti vseh dolžnosti, ki jim bodo naložene s predvidenimi ustavnimi spremembami.
Rrav tako naj se glede na praktične izkušnje zadnjih zborov volivcev in pa ugotovitev skupščine pristopi skupno z občinsko konferenco SZDL k iskanju novih oblik za aktivnejše neposredno odločanje občanov na zborih volivcev (zbori občanov po interesnih skupnostih, skupni sestanki članov družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, društev in podobno).
13.	Ne glede na že dosežene uspehe pa bo skupščina in njeni organi še nadalje spremljala izvajanje skupnih stališč o odpravi posledic prekomernega onesnaževanja ozračja, skrbela za vsaj delno odpravo posledic, oziroma vsaj delno sanacijo plazov-ja, kar pa je glavna naloga posebne komisije.
14.	Skupščina naj bi v drugem polletju 1972 obravnavala poročila o delu:
—	davčne službe, tudi o delu davčne inšpekcije,
—	temeljne izobraževalne skupnosti Hrastnik, predvsem o organizaciji, samoupravi, izvenšolski dejavnosti šol, kadrovski problematiki, izobraževanju, pa tudi financiranju.
Skupščina bo poleg tega opravljala še druge naloge, razreševala, imenovala in volila svoje predstavnike v razne organe, izdajala soglasja in podobno ter program dopolnjevala z obravnavanjem zadev izven programa na podlagi sprememb republiške, pa tudi zvezne zakonodaje.
Gornje naloge so le del iz programa Skupščine občine Hrastnik, vendar je že iz teh razbrati, da gre za naloge, ki se tako ali drugače tičejo vseh v občini od delovnih, družbenopolitičnih organizacij, odbornikov skupščine, zato naj bi bili za uresničitev programa obvezani vsi v občini, saj bodo tudi rezultati služili koristim vse hrastniške skupnosti.	Franci Martinšek
Pogled na del Steklarne Hrastnik
Beneficirana doba da ali ne?
Težki pogoji dela v steklarski industriji in podobnih strok, ko se ti pogoji dela niso dali odorativi z ustrezajočimi tehničnimi pripomočki, so navedli člane delovne skupnosti te industrije, kakor družbeno-politične organizacije in druge činitelje, da so v preteklosti začeli postopek za priznavanje delovne dobe s povečanjem. V okviru steklarske industrije je bila sprožena enotna akcija v vsej Jugoslaviji, da bi se steklarjem in še nekaterim poklicem v okviru steklarske industrije priznala beneficirana delovna doba. Pri tem je sodelovala tudi zvezna zbornica, pristojni sekretariati, odbori in komisije Zveznega izvršnega sveta in drugih organov. Za dosego beneficirane dobe je bilo vloženo mnogo ur dela za strokovne in medicinske analize. Na posameznih organiziranih posvetih so strokovnja-
ba s povečanjem pa se je štela od 15. 5. 1945 dalje, s pogojem, da je delavec vsaj 5 let delal na takem delovnem mestu. •
Naknadno so se pojavile težnje in zahteve, da se prizna delovna doba s povečanjem še za nekatera druga delovna mesta in sicer zlasti za strojne steklarje, steklo-slikarje, brusilce stekla itd. V ta namen so delovne organizacije po ponovni enotni akciji leta 1969 in leta 1970 izdelale ponovni elaborat, v katerem so obrazložile zakaj zahtevajo še za določena delovna mesta beneficirano delovno dobo.
Zvezna ljudska skupščina je v enakem postopku v letu 1971 obravnavala ta delovna mesta in sprejela dopolnitev zakona, po katerem so se beneficirala delovna mesta v železniškem prometu, delovna mesta strojevodij na parnih lokomotivah, dizelskih loko-
Težko je delo steklarja pri vročih pečeh
ki dobesedno dokazali, da je polche steklarjev in še njemu podobnih strok v okviru steklarske industrije težak, v celoti primerljiv s težavnostjo poklicev delovnih mest druge industrije, kjer je Zvezna ljudska skupščina že priznala in določila zavarovalno dobo s povečanjem (beneficiran staž).
Zdravstveni in drugi pogoji dela na takih delovnih mestih so bili prikazani v posebnih elaboratih, iz katerih je razvidno, da so izvršitelji na takih delovnih mestih bolehali ali postali bolani in nesposobni za svoje delo v nekaterih primerih pa v celoti izčrpani iz ene in iste medicinske indikacije. Utemeljitve medicinskega elaborata ni bilo mogoče ovreči, saj so ta elaborat izdelali pristojni zavodi po strokovnjakih, ki jim je steklarska industrija poznana, strokovnjaki ki so dalj časa živeli v sredini delovnih ljudi in so opazili njihovo zdravstveno usposobljenost, tako, da so se lahko zavzeli za uveljavitev delovne dobe s povečanjem. Na podlagi take enotne akcije so delovne organizacije na podlagi postavljenega zahtevka tudi v proizvodnji stekla dosegle, da se je delovna doba štela s povečanjem. Tako so imeli nabiralci stekla, krogličarji, ročni pihalci oziroma tisti, ki so bili vključeni v proizvodnjo stekla, priznano povečano delovno dobo in sicer za vsako leto 15 mesecev, kar je bilo sprejeto v letu 1968, zavarovalna do-
motivah, delovna mesta kurjačev na parnih lokomotivah in sicer za vsakih 12 mesecev dela na teh delovnih mestih za 16 mesecev zavarovanja. Za delovna mesta brusilcev kristala — graverjev, brusilcev koničnega brušenja, kakor delovna mesta vodij strojev v strojni proizvodnji stekla — strojni steklarji, in delovna mesta delavcev, ki delajo neposredno na ročni pripravi zmesi in metanju zmesi v steklarsko peč, pri katerih se šteje delovna doba 12 mesecev za 15 mesecev zavarovanja. Za delovna mesta delavcev, ki delajo na brušenju steklenih aparatov in ki delajo na steklu z barvami, (stekloslikarji) ali ki delajo na graduiranju steklenih izdelkov se šteje delovna doba 12 mesecev dela za 14 mesecev zavarovanja.
V zadnjem obdobju pa je Zvezna ljudska skupščina sprejela dopolnitve še za mnogo drugih ostalih delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, tako, da se je porodilo mnenje, da Zvezna ljudska skupščina ni več tega vprašanja presojala po zahtevnosti dela in težkih pogojev, temveč je začela obravnavati in reševati ta vprašanja na podlagi predloženih zahtevkov, ti zahtevki pa so imeli svojo podporo v zastopnikih in nekaterih funkcionarjih. In kaj se je zgodilo? Osnutek zveznega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vprašanja beneficirane dobe ne obravnava
Brigadir Jože Vidmar na novem stroju za obeske
in prepušča zadevo republikam. Kako bodo to vprašanje uredili v posameznih republikah, doslej še ni znano, obstaja pa predlog republiškega zakona Slovenije, ki praktično ukinja zavarovalno dobo s povečanjem z izjemo za prvopisane kopače v neposredni proizvodnji premoga, dela na kesonih itd. Delovna mesta steklarske industrije, katerim je beneficiran staž priznala Zvezna ljudska skupščina niso zajeta v osnutku predloga, da bi se na teh delovnih mestih štela zavarovalna doba s povečanjem. To pomeni, da se beneficiran delovni staž pri štetju za pokojninsko dobo ukinja. Iz nadaljnjega besedila predloga izhaja, da bi se v slovenskem merilu vprašanje beneficiranega staža uredilo tako, da bi se zavarovalna doba s povečanjem štela samo v primeru v korist zavarovanca, v kolikor dela na takem delovnem mestu, za katera je Zvezna ljudska skupščina odločila, da se šteje delovna doba s povečanjem, v kolikor postane onemogel — invalid ustrezajoče kategorije, da ni več sposoben za delo, kar ugotovi posebna invalidska komisija. Samo v tem primeru bi se mu delo na takih delovnih mestih štelo s poveča-
njem, v vseh ostalih primerih, to je, ko bi šel zavarovanec v starostni pokoj, pa bi se štelo leto za leto, čeprav je delal na delovnem mestu na katerem se po odločitvi Zvezne ljudske skupščine šteje zavarovalna doba s povečanjem. Že priznana beneficirana doba bi se upoštevala, mejnik pa naj bi bil 31. 12. 1972.
Predstavniki družbeno-političnih organizacij Zasavja so v imenu komisije za socialno varnost podali tudi na to določilo ustrezno pripombo in sicer v tem pogledu, da bi se za delovna mesta v panogah, na katerih se delo šteje povečano, ni pa mogoče izboljšati delovnih pogojev ali odpraviti zdravju škodljiva delovna mesta, naj bi del prispevka za beneficirano zavarovalno dobo po načelu vzajemnosti in solidarnosti nosila skupnost, del pa delovna organizacija, pri kateri so taka delovna mesta.
Verjetno bo javna razprava o osnutku predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dala tudi svoja izhodišča, ki jih bodo morali predstavniki skupnosti oziroma poslanci zagovarjati in vztrajati pri dokončnem sprejemu zakona.

Brigade steklarjev pri napornem delu razsvetljave
Ob občinskem prazniku. prazniku rudarjev in dnevu borca
čestita
uredništvo Steklarja
Rezultati avtomatske proizvodnje za mesec maj 1972
V mesecu maju se je v glavnem stabilizirala proizvodnja na vseh strojih razen stiskalnice, kjer so še vedno veliki izpadi, predvsem zaradi težav z orodjem in modeli. V mesecu maju sta kar dva stroja proizvajala skozi ves mesec 8 g steklenice za penicilin, pri tej proizvodnji so bili tudi najboljši rezultati. Proizvodnja na posameznih strojih pa je bila:
IS 1 je proizvajal skozi ves mesec steklenice za penicilin 8 g. Količinsko je bil plan dosežen s 109,6 % in po vrednosti s 109,6 %. Odpadek je bil 8,7 %.
IS 2 je proizvajal steklenice bronzin, vegeto 80 g in steklenice za Italijo 130 g. Količinsko je bil plan dosežen s 97,7 % in po vrednosti s '106,8 %. Odpadek je bil povprečno 8,3 %. Največji odpadek je bil pri steklenicah za Italijo in to 12,4%. Pri zadnji proizvodnji steklenic za Italijo je kupec imel tudi pripombe zaradi večjega loma na polnilnem stroju.
IS 3 je proizvajal skozi ves mesec stekleničke za penicilin 8 g. Tudi pri tej proizvodnji so bili doseženi izredno zadovoljivi rezultati. Tako je bil plan po količini dosežen s 114,9 %, po vrednosti pa s 114,9%. Odpadek je bil 7 %. Iz tega se vidi, da kadar stroj proizvaja skozi ves mesec le en asortiman, je boljša proizvodnja, odpadek pa je tudi minimalen.
IS 4 proizvaja rjavo embalažo. Proizvajal je kininke 50 g, stekle--nice stela 10 g in steklenice za pivo Tališ Maribor. Količinsko je bil plan dosežen z 89 % in po vrednosti 90,79%. Na tem stroju je odpadek izredno velik, in to 27 %. Odpadek je večji zaradi
zahtevnosti steklenic za stelo 10 g. Proizvodnja majhnih steklenic do 10 g je še vedno problematična na tem stroju. Odpadek pri 10 g steklenicah je bil 38 %. Velik odpadek je bil tudi pri steklenicah za pivo 13,6 %.
H 28 je proizvajal kozarce 0,25 1 za Avstrijo in kozarce 0,05 1 za domači trg. Pri kozarcih 0,05 1 je še vedno problematična proizvodnja. Ravno zaradi tega asortimana, kjer so bile naj večje težave, ni bil plan dosežen na tem stroju. Količinsko je bil plan dosežen s 95,2 % in po vrednosti s 96,4%. Povprečni odpadek je znašal 23 %.
Stiskalnica P 12 je imela vedno težave pri proizvodnji zaščitnih stekel za izvoz in težave zaradi orodja in modelov za ostalo proizvodnjo. Proizvajal je zaščitna stekla 60 W, kozarce bamby _ 4,5 unč in kozarce za Kolinsko, Ljubljana. Količinsko je bil plan dosežen z 81,15 % in po vrednosti le 57 %. Vrednost odstopa zaradi nepravočasne menjave asortimana po planu. Odpadek je znašal v povprečju 16%. Največji odpadek je znašal pri zaščitnih steklih in to 16,8 %,.
Skupno so proizvedli vsi stroji v mesecu maju 19,629.143 komadov izdelkov v vrednosti 5,250.187 din. Plan je bil dosežen s 104,8 % po količini. Po vrednosti pa z 93 %. Povprečni odpadek je znašal 11,1%.
Ponovno obveščamo člane kolektiva, da so to podatki direktno iz proizvodnje, ki niso istovetni s knjigovodskimi podatki. Razlika nastaja zaradi tega, ker še vsi izdelki niso dodelani, žigosani ali dekorirani in niso uskladiščeni.
r. r.
PLENUM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA
Na dnevnem redu zadnjega zasedanja plenuma občinskega sindikalnega sveta so bile postavljene izredno važne naloge predvsem osnovne sindikalne organizacije Hrastnika. Obravnava je tekla o realizaciji nalog ustavnih in statutarnih norm o sindikatih v SR Sloveniji, predvsem o realizaciji XXXI. ustavnega amandmaja. Pod drugo točko pa razprava o izvajanju ustavnih dopolnil XXI. in XXII. amandmaja na področju občine Hrastnik.
Po zelo obširni in konkretni razpravi so člani plenuma menili, da mora komisija za družbeno in delavsko upravljanje pri krajevnem sindikalnem svetu konkretno preveriti, katerim osnovnim organizacijam je potrebno nuditi pomoč, da se realizirajo ustavne norme o normativni ureditvi vloge osnovne organizacije sindikata v statutih temeljnih organizacij združenega dela. Ta naloga se mora realizirati do konca leta 1972.
Zelo burna je bila razprava okrog oblikovanja stališča ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela v posameznih kolektivih. V razpravi je bilo izneseno več stališč, vendar so posa-
mezni člani plenuma imeli različna gledanja za realizacijo te zelo važne naloge sindikalnih organizacij. Stališče sindikalnih organizacij mora biti jasno, da se v tistih kolektivih, kjer še niso postavljene strokovne komisije za realizacijo te naloge, te komisije takoj postavijo. Do konca leta naj bi se že pokazali konkretni rezultati dela postavljenih komisij. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta naj organizira seminar, na katerem bi se še razčistili posamezni problemi okrog ustanavljanja TOZD, ki niso bili razčiščeni na samem plenumu.
Člani plenuma so kritično ocenili odnos predsednikov osnovnih organizacij sindikalnih organizacij do občinskega sindikalnega plenuma, saj se od vabljenih predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij ni udeležil plenuma noben predsednik. Le redki so se opravičili zaradi neudeležbe na sestanku.
Ocenjeno je bilo, kako bodo osnovne organizacije kos realizaciji tako zahtevnih nalog, ki stoje pred sindikalno organizacijo, če se njeni predsedniki niti ne udeleže razprav o teh problemih.
rigo
Seja medobčinskega odbora sindikata industrije in rudarstva
2e pred nekaj leti, ko so občinski sindikalni sveti Hrastnika Trbovelj in Zagorja sklenili, da bodo razvili delo sindikatov po posameznih panogah za doseganje večje aktivnosti, se je delo v Zasavju razdelilo na področje gradbeništva, družbenih služb in industrije in rudarstva. Žal osnovna zamisel na področju industrije in rudarstva v preteklem obdobju ni imela ustrezajočih uspehov in aktivnosti. To je ocenila tudi konferenca delegatov in članov industrije in rudarstva, ki je bila v Trbovljah. Na tej konferenci je bil izvoljen nov medobčinski odbor industrije in rudarstva, kjer so zastopani člani iz rudnikov Trbovelj, Hrastnika, Zagorij, steklarne Hrastnik, LIP Zagorje, Keramike Zagorje in še člani iz nekaterih drugih zasavskih podjetij.
Medobčinski odbor industrije in rudarstva je imel svojo prvo sejo dne 27. 6. 1972 v Hrastniku. Na svoji prvi seji se je izdelal program dela in izvršila organizacijska utrditev. V programu dela je eden izmed bistvenih zaključkov, da mora medobčinski odbor bolj tesno sodelovati z neposrednimi proizvajalci, s sindikalnimi organizacijami v okviru delovnih organizacij, obravnavati njihova pereča vprašanja in jih pomagati
reševati skupaj z občinskimi sindikalnimi sveti ali zadevo predočiti republiškim organom. Medobčinski odbor bo moral tüdi obiskati posamezne delovne organizacije in se' seznaniti z njihovo problematiko.
Posebno nalogo ima tudi medobčinski odbor na področju analize samoupravnih sporazumov in sicer v tem, da se ugotovi, kako je z izplačevanjem minimalnih osebnih dohodkov, kako je z izplačevanjem naj višjih osebnih dohodkov, kako vplivajo kalkula-tivni osebni dohodki na ustvarjanje mase osebnih dohodkov, zlasti pa tudi, kakšna so nesorazmerja med ocenitvami in izplačili osebnih dohodkov sorodnih oziroma podobnih delovnih mest v zasavski industriji. Taka analiza bi se nato posredovala občinskim sindikalnim svetom in republiškim organom z ustrezajočimi zahtevami za spremembo in dopolnitev družbenega dogovora in nadaljnjo demokratizacijo samoupravnih sporazumov.
Odbor se bo moral tudi zavzemati pri obravnavi predlogov in mnenj v zvezi z razpravo invalidsko pokojninskega zavarovanja.
Po posvetu so si nekateri člani medobčinskega odbora ogledali Steklarno Hrastnik ter se zahvalili za vljuden sprejem.
Novo mnenje za odmero nadomestil
Ob razpravi statusa invalidov
III.	kategorije se je ugotovilo, da bi bilo potrebno vprašanje izplačevanja nadomestil, ki se odmerjajo po sedaj znanem letnem valoriziranem sistemu, spremeniti. Tako že sedaj obstoji novo mnenje, ki ga bo potrebno obravnavati, izoblikovati in nato posredovati ustrezajočemu organu, da v tem pogledu spremeni sedanja določila zakona.
Delovnemu invalidu naj se nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu prizna kot trajna dajatev, ki se vsako leto usklajuje kakor pokojnina.
Sedanji in tudi v novem sistemu predlagani način odmerjanja nadomestila ni stimulativen za delovnega invalida, če na drugem delu ne dosega normalnega delovnega učinka, mu nadomestilo zmanjšamo za odstotek, za kolikor ne dosega norme. Če pa njegov osebni dohodek na novem delovnem mestu in nadomestilo skupaj znašata več kot osebni dohodek zdravega delavca na invalidskem prejšnjem delovnem mestu, se nadomestilo spet zmanjša. To zanj ni stimulativno. Če bi se nadomestilo kot trajna dajatev izplačevalo neodvisno od višine osebnega dohodka, ki ga dosega delovni invalid na novem delovnem mestu, si bi invalid prizadeval, da doseže delovni učinek, da se strokovno izpopolni in da si skuša poiskati ustrezno delovno mesto, na katerem bi bolje zaslužil. Da bi nadomestilo kot trajna dajatev po daljšem času ne odstopalo od razlike v višini osebnih dohodkov, bi lahko vsakih 5 let razliko znova ugotovili ter nadomestilo na novo odmerili in sicer za daljše obdobje.
Pred prehodom na nov sistem
bi bilo treba ugotoviti razliko v osebnih dohodkih za leto 1972.
Če bi bil predlagan način nadomestila sprejet, bi morali pristojni organi (delovna organizacija, zdravstvena služba, strokovna služba skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja) skrbeti za to, da bi delovni invalidi v prizadevanju za večji delovni učinek in za večji osebni dohodek ne pretiravali v tolikšni meri, da bi bilo ogroženo njihovo zdravje. Na svojem prejšnjem delovnem mestu bi se delovni invalidi smeli zaposliti le s privolitvijo invalidske komisije,
Uveljaviti je treba varianto, da se vsem delovnim invalidom, pri katerih je invalidnost posledica bolezni ali nesreče izven dela, odmeri nadomestilo v višini 90 % razlike.
Ob tako spremenjenem predlogu, če bi ga zakon osvojil, bi bilo mnogo manj nepravilnosti, negodovanja v zvezi z izplačili. Odpadlo bi letno izdajanje odločb, invalidu ne bi bilo potrebno vračati preveč izplačanih akontacij, ko je sedaj ponovni izračun nižji, od akontacije itd.
Invalid bi lahko tudi na svojem novem delovnem mestu delal tudi po učinku in mu uspehi dela ne bi zmanjševali izplačila razlike. Od njega samega bi bilo odvisno kakšen osebni dohodek bo dosegel na novem, delovnem mestu. Verjetno bi se marsikateri invalid tudi odločil za strokovno izpopolnitev z možnostjo razporeditve na boljše uvrščeno delovno mesto, ker mu tak način izplačevanja nadomestila ne bi zmanjševal skupnega dohodka.
Upajmo, da bodo imeli pristojni organi posluh za to mnenje in ga vključili v nov republiški zakon.
POSLANCI SABORA SRH - V STEKLARNI
V okviru izmenjav obiskov poslancev vseh zborov med republikami je naše podjetje obiskala skupina 6 poslancev hrvaškega sabora. Ta obisk je bil organiziran v smislu izmenjave mnenj in
obiska nekaterih industrijskih podjetij — med njimi tudi našega. Kot spremljevalci so bili tudi delegati poslancev naše republike in iz zasavskih revirjev. Od naše strani pa so prisostvovali pred-
Pred vhodom v tovarno
stavniki družbeno-političnih organizacij, samoupravnih organov in direktor — poleg pa so bili še predstavniki občinske skupščine.
če zabeležimo v novinarskem stilu na kratko, o čem je potekala razprava in njihove vtise o delu v tovarni, bi lahko povedali to: Z ogledom v tovarni in delom so bili zelo zadovoljni. Po njihovem potekajo proizvodni procesi kljub težkim pogojem dela na ravni, kot bi jo bilo želeti tudi v njihovih delovnih organizacijah.
Pogovor se je glede na strukturo poslancev odvijal prav o vseh toriščih dela in življenja. Zanimali so se o osebnih dohodkih, o profesionalnih obolenjih in o obsegu obolenj nasploh, o izvozu itd. Še prav posebno so se zanimali o delu okoli novih ustavnih dopolnil in nasploh o sistemu delovanja družbeno-političnih in
samoupravnih organov. Predstavniki občine in našega podjetja, ki so pri teh razgovorih sodelovali, so skušali dati ustrezne odgovore, čeprav so nekateri teh problemov tudi pri nas še v fazi razpravljanja in iskanja ustreznih rešitev.
Ob zaključku je bilo ugotovljeno, da so taki obiski in izmenjava mnenj in izkušenj koristni za obe strani in da taka oblika prispeva k hitrejši rešitvi določenih primerov, obenem pa utrjuje prijateljske vezi med našimi narodi.
Po izjavi predstavnikov — poslancev so bili z obiskom in razpravo zelo zadovoljni ter sporočajo po »Steklarju« kolektivu Steklarne Hrastnik najboljše želje za doseganje še boljših rezultatov v korist tudi širše družbene skupnosti.
Poslanci hrvaškega sabora v hali steklarne
Z zanimanjem so si ogledovali delo naših delavcev
Nočno delo
Od republiškega sekretariata za delo smo prejeli soglasje za občasno uvedbo nočnega dela 440 žensk in 19 moških mladincev, med 17. in 18. letom starosti na delovnih mestih v osnovni proizvodnji, kontroli, brusilnici, sati-nirnici, kopalnici.
Republiški sekretariat za delo je dal soglasje pod naslednjimi pogoji:
—	soglasje velja do 31. 12. 1972; ob morebitni ponovni vlogi za izdajo soglasja za leto 1973 mora delovna skupnost predložiti podroben program za postopno zmanjševanje oziroma odpravo nočnega dela žena in mladine, ki naj bo izdelan v okviru celotnega razvojnega programa delovne organizacije. Zahtevo za ponovno soglasje je treba vložiti najkasneje do 31. 12. 1972;
—	da je o uvedbi nočnega dela žena in mladine razpravljal in sprejel o tem sklep naj višji organ samoupravljanja, o čemer je treba obvestiti republiški sekretariat za delo v roku dveh mese-
cev od dneva sprejema tega soglasja;
" — da delovna skupnost pošlje na zdravniški pregled vse delavke, ki bodo prvič razporejene na nočno delo in tiste delavke, ki so bile zadnjič pregledane pred več kot tremi leti, oziroma je treba upoštevati pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravniških pregledov delavcev (Ur. list SRS, št. 33/71);
—	da na nočno delo ni dopustno razporediti delavke med nosečnostjo oz. delavke z otrokom starim do 1 leta;
—	da na nočno delo ni dopustno razporediti mladoletnega delavca, ki bi mu po zdravniškem izvidu nočno delo lahko poslabšalo zdravstveno stanje;
—	da na nočno delo razporejene delavke prejemajo malico v ustrezni kalorični vrednosti in to topel obrok oziroma topel napitek;
—	da je dodatek za nočno delo v skladu z določbo v samoupravnem sporazumu o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov;
—	da delovna skupnost zagotovi delavkam prevoz na delo in z dela;
—	da se nočno delo upošteva kot poseben delovni pogoj pri odmerjanju letnega dopusta (3. odst. 52. člena in 2. odst. 68. člena TZDR);
—	da delovna skupnost izpolnjuje predpisane splošne in posebne pogoje oziroma ukrepe in normative varstva pri delu in pogoje posebnega varstva žena in mladine.
V zvezi izpolnitve predpisov iz pogojev zlasti za izdelavo postopnega programa za zmanjševanje oziroma odpravo nočnega dela žena in mladine je delavski svet imenoval in zadolžil komisijo v sestavu: Surina Ivan, ing. Rački Viktor, Vidovič Franc, Pivec Marija, Sušin Viktor, dipl. pravnik.
Določene pogoje po soglasju je podjetje že izpolnilo, za druge pogoje pa bo potrebna zavzetost ne samo imenovane komisije, temveč vseh vodij OZD in sindikalne organizacije. Republiški sekretariat je izdal soglasje ob predhodnem mnenju gospodarske zbornice Slovenije in republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva in inšpektorata dela glede na specifične pogoje, ki so v steklarni Hrastnik. Pristojni odbori Izvrš-
nega sveta in Skupščine SRS so obravnavali problematiko nočnega dela in ugotovili, da se nočno delo žena in mladine čestokrat uvaja v nasprotju z in tenci j ami zakona in mednarodnih konvencij, zato so sklenili, da je treba vprašanje nočnega dela zaostriti, tako da se omejuje oziroma ustavi.
Steklarna Hrastnik je glede na posebno obrazložitev nujnosti nočnega dela žena dobila pristanek. Naloga komisije za izdelavo in realizacijo programa odprave nočnega dela je zelo resna, ki ima lahko pomembne posledice v proizvodnem procesu, zato se bo potrebno na vseh področjih, v vseh organizacijah združenega dela temeljito pripraviti na realizacijo programa, zlasti pa bo potrebno več medsebojnega sodelovanja. Verjetno bo prišlo do ustrezajočih kadrovskih prerazporeditev, katerim se v pogledu realizacije programa ne bomo mogli izogniti, kar bo sicer povzročilo negodovanje, vendar če hočemo obdržati proizvodnjo na taki ravni, kakor tudi če nočemo odpustiti ustrezajočega števila delovne sile, se bomo morali s takimi vprašanji sprijazniti.
POROČILO O DELU IN PROBLEMATIKI
(Nadaljevanje iz 5. številke)
Porabljena in vezana sredstva RR
din
1.	vezano pri Ljubljanski banki
2.	udeležba pri gradnji vodovoda pod Mrzlico
3.	projekti in cevi (delež podjetja)
4.	vezana sredstva za energetiko
5.	stroški v letu 1971:
a)	akreditiv za vodovod Rinaldo—
Boben — R 421	360.044,00
b) vezana sredstva za en.	12.000,75
c)	anuitete v letu 1971	152.086,70
524.131,45
Skupaj :
Kupci vode so dolgovali dne 31. 12. 1971 Razlika:
120.000,00
350.240,00
122.189,95
75.799,00
524.131,45
1,192.360,40
618.516,35 — 573.844,05
Sredstva za redno vzdrževanje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja so presegla planirano višino na škodo sredstev za razširjeno reprodukcijo. Znatna sredstva je zahteval tudi razvojni program vodovodnega omrežja, predvsem za terenska dela, izkope, meritve in podobno. Poleg naštetih je bilo opravljenih še vrsta drugih del, ki imajo značaj večjih popravil kot so sanacije zemeljskih plazov, učvrstitve brežin ob cevovodih, večja vzdrževalna dela na dostopih do glavnih vodnih objektov in podobno.
KANALIZACIJA
Pri vzdrževanju javnega kanalizacijskega omrežja sta redno zaposlena dva stalna delavca, ki opravljata čiščenje glavnih kanalizacijskih vodov in jaškov ter sproti odpravljata razne manjše poškodbe na teh objektih. V času večjih nalivov ali v drugih primerih, ko je potrebno opraviti izdatnejše posege na tem področju, se ta dela opravijo z delavci iz gradbene skupine. Trenutno je na območju občine Hrastnik vgrajeno 7.648 m bolj ali manj ustreznega kanalizacijskega omrežja. To je dokaj skromna dolžina v primerjavi z zelo razvejanim vodovodnim omrežjem. Z vodo je oskrbovanih 7451 oseb. Vgrajenih je 35.766 m glavnega in razdelilnega omrežja ter 21.200 m hišnih priključkov.
To pomeni, da pride na enega potrošnika pitne vode v Hrastniku 7,62 m vodovodnega omrežja in le 1,02 m kanalizacijskega omrežja. Potemtakem je odnos med kanalizacijskim in vodovodnim omrežjem 1:7,45. Smatra se, da je kraj s kanalizacijo soarazmerno dobro urejen, če je ta odnos 1:3 do 1:3,5.
Ta relativni izračun dokazuje, da je kanalizacijsko omrežje v Hrastniku zelo slabo razvito in da je treba temu področju v naslednjih letih posvečati več pozornosti.
Nove tarife za vodarino zagotavljajo, resda skromna, vendar pa začetna sredstva za razvoj in novogradnjo kanalizacije. Iz kalkulacije izhaja, da bo pri dosedanji porabi pitne vode na razpolago letno
190.000	din za gradnjo novega kanalizacijskega omrežja.
Prva naloga v novih pogojih financiranja novogradenj kanaliza cije je v pripravi idejnih rešitev kanalizacije za “vsa območja in strnjena naselja v Hrastniku. Pri tem pa ni prezreti gradnjo čistilnih naprav, ki bodo nujne že v bližnji prihodnosti. V zvezi s tem že vodijo razgovori z Republiškim vodnim skladom in predstavniki Vodne skupnosti Ljubljanica—Sava. Slednja je formirala lastno specializirano projektantsko skupino, ki se bo ukvarjala tudi s pro-jektivo na področju kanalizacije in čistilnih naprav.
Močvirje in plazovje otežuje
Varenje jeklenih cevi
Del sredstev, zbranih v letu 1972, bo treba nameniti za izdelavo idejnih projektov perspektivnega razvoja kanalizacije in čistilnih naprav v Hrastniku. S preostalimi sredstvi pa bo preurejenih nekaj najnujnejših problemov s tega področja. V prvi vrsti bo urejeno kanalizacijsko omrežje iz naselja Lopata nad otroškim vrtcem ob cesti IV. reda do Birtiča. Ta problem se že nekaj let proučuje in sedaj zahteva takojšnjo rešitev. Podoben problem odprte kanalizacije je ob cesti Hermana Debelaka, od stanovanjskih hiš do podvoza pri Steklarni. Tudi ta del kanalizacije bo v letu 1972 urejen. Eventualna preostala sredstva bodo investirana na najbolj ogrožena področja, skladno s perspektivnim razvojem kanalizacije.
Redno vzdrževanje kanalizacijskega omrežja v preteklem letu se je opravljalo iz dela sredstev, izločenih od inkasa vodarine. Poleg rednega vzdrževanja je bil povezan manjkajoči del kanalizacije od hiše Topolovšek do hiše Perič v Novem domu. S tem je glavna kanalizacija za naselje Novi dom v celoti speljana do potoka Boben. Pripravljen je projekt in predračun za ureditev kanalizacije pri Kašnerju. Tudi to delo bo opravljeno v 1972. letu.
V teku so razgovori z Geodetskim zavodom Celje za izdelavo katastra komunalnih naprav. Večino meritvenih in terenskih del namerava podjetje samo opraviti, dočim sme izdelavo samega katastra izdelati le za to pooblaščena organizacija.
POKOPALIŠČE
V letu 1971 je bilo opravljenih na pokopališču Dol 111 pokopov; od tega 63 na novem delu pokopališča. Novi del pokopališča se izredno hitro širi. Začelo se je s pripravami raznih variant za povečanje pokopališkega prostora. Doslej se je pri razširitvi pokopališča računalo na levi breg potoka Brnice med poslopjem Klemen Slavka in naseljem Drča. V letu 1971 so bile tu izkopane 4 sonde v globini 100—210 cm. Ugotovljeno je bilo, da je ta prostor za pokopališče neprimeren, ker se pod tanko plastjo zemlje nahaja grušč in skale samice.
Del pokopališča na Dolu
Zato je bilo treba podrobno proučiti sedanje površine zemljišča okoli žal. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je mogoče s sedanjim režimom pokopavanja, za kar je treba okrog 5,5 m2 zemljišča za en grob, zagotoviti na prostoru do potoka prostor za 610 grobov s tem, da bo trasa nove ceste potekala ob levem bregu potoka Brnice. O tem so se med letom vodile razprave pri pristojnih službah občinske skupščine.
Obenem pa je Ljubljanski urbanistični zavod, ki je pooblaščen za urbanizacijo občine Hrastnik, predložil svojo študijo razvoja pokopališča na tem mestu in predlog zazidalnega načrta za ta predel Dola. Predlog predvideva traso ceste mimo pokopališča ob levem in desnem bregu potoka Brnica. Z varianto »desno« je pokopališki prostor okrnjen in je možno opravljati pokope na tem mestu le še do leta 1978.
Ob javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta s tem v zvezi, so bile podane pismene pripombe. Iz njih izhaja, da je s prestavitvijo celotne trase na levi breg potoka Brnica, možno zagotoviti pokopališki prostor na katerem se lahko z dosedanjim režimom pripravi 1330 grobov. S tem je vprašanje lokacije pokopališča odloženo za dolgo vrsto let. Podatki bodo bolj razumljivi, če vemo, da je trenutno na pokopališču Dol pri Hrastniku 1426 grobov. Sklepati je, da bo do takrat, ko bo pokopališče polno, tudi v Sloveniji prišla bolj do veljave kremacija trupel.
Tudi v 1971. letu .so bile napravljene določene izboljšave pri organizaciji pogrebov in samem ceremonialu. Tako so uvedene posebne naročilnice, ki nedvoumno določajo način in vrsto obreda. Na poslovilnem platoju pred Žalami je nameščen poseben drog, na katerem v času pogreba visi zastava. Napravljena je nova situacija pokopališča z vrisanimi oddelki, vrstami in grobovi. Za lažjo orientacijo na pokopališču bodo označene začetne številke vrst na samih spomenikih. Zazidana so vrata na pokopališče s cestne strani, ker je bila na tem mestu stalna nevarnost za prometno nesrečo.
KOMUNALNIH SLUŽB ZA LETO 1971
Zato pa so napravljena nova vrata ob potoku Bela. Prepričani smo, da zadoščata le dva vstopa na pokopališče.
Še vedno ni dokončno rešeno vprašanje odlaganja odpadkov s pokopališča. Zato bo napravljeno zaprto smetišče ob potoku Bela, ker je to mesto dostopno za motorna vozila. Poleg smetišča bo še shramba za opažne deske in orodje, kar je sedaj spravljenega na Žalah. Pod Žalami so zasilni parkirni prostori za okrog 40 avtomobilov, poti okoli žal so pokrite z asfaltom.
Grajska pot
Pot Franca Pušnika
Novi dom
Trg Franca Kozarja Naselje Aleša Kaple Cesta padlih borcev Podkraj Za Savo Frtica
12 kom. 9 kom. 68 kom. 31 kom. 37 kom. 7 kom. 67 kom. 1 kom. 12 kom.
JAVNA SNAGA IN ODVAŽANJE SMETI
To je ena izmed najbolj nehvaležriih dejavnosti, katere opravlja podjetje. Glavna pomanjkljivost te službe so neprimerne oz. zelo oddaljene deponije. V začetku leta 1971 je Rudnik ZPT — obrat Hrastnik opozoril, da na odlagališče, ki je bilo določeno v letu 1968 in do katerega je bila zgrajena cesta, ni več mogoče voziti odpadkov, ker le-ti baje pospešujejo zemeljske premike na tem območju. Ker ni bilo zagotovljeno drugo ustrezno odlagališče, so se smeti še naprej odvajale na to mesto, dokler ni Rudnik v maju 1971 z dopisom izrecno prepovedal nadaljnje koriščenje te deponije. Nastala situacija je presegla vse možnosti. Za prvo silo se je ponovno uporabljalo že ukinjeno odlagališče pri »Sijaju«. Ta rešitev je bila le trenutna in izredno draga, saj je bilo treba poleg rednih stroškov za odvoz smeti kriti še stroške za zgraditev 12 m betonskega oboka v vrednosti 14.632 din.
Ponovno odlaganje odpadkov na tem mestu je izzvalo številne kritike in pritožbe s strani prebivalcev Loga, ker je deponija delno zaradi mešanja gorljivih in gorečih odpadkov, delno pa zaradi samovžiga, stalno tlela. Šele nekaj mesecev po ponovni in dokončni opustitvi odlagališča, je uspelo zadušiti ogenj.
Končno je prišlo do odločitve za odlagališče na Marnem, ki je bilo od vseh predloženih variant še najbolj ugodno, čeprav ima tudi to celo vrsto pomanjkljivosti. Med te štejemo predvsem preveliko oddaljenost, neposredno bližino tranzitne ceste in številne manjše izvire, ki jih je treba vzporedno z zasipavanjem zajemati v ustrezne betonske cevi.
Oddaljena deponija je zahtevala modernizacijo prevozov smeti. Zato je bil nabavljen generalno popravljen smetarski avtomobil. Nov način odvažanja smeti zahteva določen red pri odlaganju odpadkov. Smetarski avtomobil ima vgrajeno posebnö pripravo za zbijanje odpadkov, ki je zelo občutljiva za večje trde predmete. Zato so nameščeni po naseljih posebej označeni smetnjaki (z rdečim pokrovom), v katere naj bi koristniki odlagali trde odpadke. Tako izločeni večji trdi odpadki se odvažajo s traktorjem. O tem so bili vsi potrošniki podrobno seznanjeni s posebnimi obvestili ob začetku odvažanja s smetarskim avtomobilom. Še vedno pa se ugotavlja, da nekateri občani ne upoštevajo teh navodil, zaradi česar nastajajo na vozilu okvare.
Še vedno predstavlja enega izmed poglavitnih problemov pri tej službi neustrezno število smetnjakov. Trenutno je v uporabi 947 tipskih smetnjakov, ki so nameščeni po naseljih oz. okolicah:
Cesta 3. julija	25 kom.
Cesta Hermana Debelaka	20 kom.
Pot na Kal	4 kom.
Ulica mladih borcev	23 kom.
Ulica prvoborcev	108 kom.
Log;	171 kom.
Novi Log	108 kom.
Veličkova cesta	17 kom.
Pot Vitka Pavliča	21 kom.
Dol pri Hrastniku	77 kom.
Cesta 1. maja	136 kom.
Sita in silosi v kamnolomu za Savo
Ker pride en smetnjak na dve, tri ali celo več gospodinjstev, jih je treba večkrat izpraznjevati. Zato se odvažanje smeti opravlja redno petkrat v tednu, v bolj kritičnih situacijah pa tudi ob prostih sobotah.
Služba snage je bila v drugi polovici leta 1971 precej izboljšana. Menimo, da je k temu največ pripomoglo materialno stimuliranje delavcev pri snagi. Nov način nagrajevanja pri tej službi zagotavlja višje osebne prejemke za boljše opravljeno delo oz. za manjše število upravičenih reklamacij.
Potrjene kalkulacije za odvoz smeti imajo pozitiven vpliv tudi pri tej službi. Za obračunano amortizacijo v znesku 5.300 din in za razliko 0,06 din/m2 med ceno industrije in obrti, bo po sedanjih cenah možno nabaviti ca. 80 smetnjakov letno.
Menimo pa, da s samo nabavo smetnjakov ne bo dokončno rešen problem odvoza smeti v Hrastniku. Že danes se vidi okrog večjih zgradb in stolpnic neurejene cele baterije smetnjakov, ki kvarijo estetski izgled okolice. Zato bo treba na teh mestih urediti ustrezne prostore za shranjevanje smetnjakov na način, ki bo dostopen smetarskemu avtomobilu. Najboljša rešitev bi bila dosežena z organizacijo prevoza smeti in odpadkov iz strnjenih naselij trgovine in industrije z zaprtimi kontejnerji. En sam kontejner bi npr. zadostoval za obe stolpnici na Logu, vključno z drugimi bližnjimi objekti. Seveda pa bi potrebovali za uvedbo tega načina zbiranja in odvažanja odpadkov v Hrastniku znatna sredstva.
VZDRŽEVANJE CEST IV. REDA
Odlok o kategorizaciji cest IV. reda v letu 1971 ni bil spremenjen. Podjetje vzdržuje 23.140 m cest. Od tega je bilo v zadnjih letih asfaltirano 1745 m, tlakovano s kockami pa 372 m cestišča. V minulem letu je bila od cest IV. reda modernizirana le Cesta Hermana Debelaka v dolžini 360 m. Poleg tega je bilo asfaltiranih več poti, katere vzdržujejo krajevne skupnosti in prostor pred stanovanjskimi ter poslovnimi objekti.
Ceste IV. reda se vzdržujejo v višini sredstev, ki jih v ta namen zagotovi komunalni sklad občine. V letu 1971 je bilo na voljo
140.000	din za redno vzdrževanje cest, cestnih objektov, mostov, propustov ter za zimsko službo. Razumljivo, da je bilo treba nadvse preudarno trošiti sredstva, da je bilo zagotovljeno celotno vzdrževanje.
Krajevne skupnosti so z delom cestarjev na območju Čeč, Mar-nega in Gor v splošnem zadovoljne. Nekaj upravičenih pripomb je bilo s strani Krajevne skupnosti Prapretno zaradi ceste Log—Prapret-no—Plesko, ki je bila v zelo slabem stanju. Cesto so uničili tovornjaki, ki so vozili gradbeni material na gradbišče Cementarne. Od investitorja in izvajalcev se je zahtevalo, da vzpostavijo cesto v prvotno stanje ali pa prispevajo sredstva za ureditev. Ker je bilo takrat delovišče v Pleskem že zaključeno ni hotel nihče prevzeti odgovornosti za nastalo škodo.
Cesta Log—Prapretno je zelo obremenjena, zato jo bo treba čimprej modernizirati. Posebno del ceste, ki pelje v neposredni bližini stanovanjskih hiš skozi Dovče, je treba dopolniti z brezprašno prevleko. S skromnimi sredstvi, namenjenimi za vzdrževanje cest
IV.	reda je bil v preteklem letu položen hladni asfalt na delu omenjene ceste v zgornjem Logu.
K zelo neurejenim cestam IV. reda štejemo cesto od Klemena mimo posebne osnovne šole do gradbenega podjetja. Ta cesta je precej obremenjena, zato jo je v takšnem stanju zelo težko vzdrževati. Velik vzpon pod posebno osnovno šolo, zožitev pri Bantanu, slabi oziroma neurejeni oporni zidovi in drugo, onemogoča boljše vzdrževanje omenjene ceste. Odstranitev in izboljšanje naštetih pomanjkljivosti ne spada pod redno vzdrževanje. Zato je treba v letu 1972 s skupnimi sredstvi urediti vsaj naj slabši del cestišča, tj. od Klemena do Taborniškega doma.
Za redno vzdrževanje cest je bilo v 1971. letu porabljenega 652 m3 gramoza. To je razmeroma mnogo, vendar je pri tem upoštevati, da so skoraj vse ceste IV. reda gorske, na katerih se večina gramoza obdrži le do prvega naliva. Na splošno v letu 1971 ni bilo večjih problemov, kakor tudi ne kritik zaradi vzdrževanja cest.
ZELENICE IN JAVNA SNAGA
Podjetje čisti 25.400 m2 glavne ceste in pločnikov. Poleg tega skrbi za red in čistočo na javnih prostorih s skupno površino 11.200 m'3. To delo opravljata dva do trije delavci, katerim po potrebi nudijo pomoč iz gradbene skupine podjetja.
Največ nesnage na cestah povzročajo avtoprevozniki in vozniki s slabo Urejenimi kesoni ali pa preveč naloženim tovorom. V takih primerih bi bilo umestno posredovanje organov milice.
Še vedno ni urejeno pobočje pri kemični tovarni, ki se večkrat ruši na cesto in s tem ogroža javni promet na tem odseku. Na več
(Konec na 12. strani)
REPUBLIŠKO TEKMOVANJE EKIP CIVILNIH ZAŠČIT ZA FORMACIJO PRVE POMOČI
Dne 3. in 4. junija 1972 je bilo v Ilirski Bistrici republiško tekmovanje ekip civilnih zaščit za področje prve pomoči. To tekmovanje je že postalo tradicionalno, saj je ietošnje bilo četrto po vrstnem redu.
Ponesrečencu je treba hitro pomagati
Jasno je potrebno povedati, da je pogoj za kvalifikacijo ekip prve pomoči potreben dober plasman na občinskem tekmovanju, ki je pri nas bilo 21. 5. 1972 na stadionu Rudnik-Hrastnik. Ker
Dragi moji sodelavci in delovni tovariši!
Prišel je čas, ko se tudi jaz poslavljam od vas in odhajam v zasluženi pokoj. Med vami sem preživel večji del svoje delovne dobe. Življenje in delo z vami je bilo zelo dinamično in razburljivo, saj smo se skupaj borili vsa povojna leta za to, kar imamo danes, novo tovarno, samoupravne odnose in boljši kos kruha.
Ob izteku moje delovne dobe ste me vi, dragi tovariši, obdarili z lepim in dragocenim darilom.
ga je ekipa Steklarne Hrastnik dosegla, je imela odprto pot in možnost nadaljevanja ter uvrstitev za republiško tekmovanje e-kip v Ilirski Bistrici.
In kakšen je bil vtis naših tekmovalcev, ki so častno z rudniško ekipo zastopali občinski odbor za narodno obrambo pri civilni zaščiti na sektorju prve pomoči za občino Hrastnik?
Vseskozi je prevladovalo veliko zanimanje za dobro pripravo z razpoložljivim pismenim materialom, ki ga je izdal glavni odbor Rdečega ■ križa Slovenije za teoretični in praktični del tekmovanja.
Nemalokrat so člani ekipe žrtvovali prosti čas, da se izpopolnijo v veščini nudenja prve pomoči tako, da so se za tekmovanje čim bolj pripravili in izurili v praktičnem delu. Seveda uspeh ni bil odvisen samo od posameznika v tekmovalni ekipi, ampak je bil odraz znanja in spretnosti obeh trojk, ki sta sestavljali celotno ekipo 6 članov.
Tudi žreb tekmovalnih nalog in stroga ocenitev po predpisanih kriterijih strokovnjakov nista ostala ob strani. Torej končni rezultat obeh tekmujočih ekip steklarne in rudnika iz Hrastnika je solidna uvrstitev v močni konkurenci 49 prijavljenih in tekmujočih ekip iz prve pomoči iz vse Slovenije, saj so ostale za našima ekipama iz Hrastnika tudi nekatere ekipe iz večjih mest, kot so iz Ljubljane in Celja, ki imajo resnično večje možnosti za boljšo izpopolnjevanje v tej veščini narodne obrambe ter primerne strokovnjake inštruktorje
Izkoriščam to priliko in se od srca zahvaljujem tovarišem od-delkovodjem Vidoviču Francu, Vračunu Viljemu, moji brigadi, pomočniku Orsagu Radotu, izpi-halkama Borovšak Faniki, Zorec Ivanki in vsem ostalim tovarišem, ki so prispevali, da bom imel res lep spomin na svoj delovni kolektiv.
Hvala tovariši in želim vam še mnogo delovnih uspehov
brigadir Matko Franc
za predmetno področje tekmovanja. Vsekakor pa je sodelovanje na takšnem tekmovanju na takšni višini lepo priznanje našim tekmujočim članom kolektiva, ki so v sestavu civilne zaščite prve pomoči opravičili poslanstvo, obenem pa pokazali voljo in zanimanje za potrebe kolektiva, kajti ta ekipa in še naše druge
Zelo smo bili počaščeni, ko smo zvedeli, da so nas petrinjski pionirji povabili na pohod Bratstva in edinstva. Bolj ko se je bližal dan našega odhoda v Petrinje, bolj smo bili nestrpni in radovedni.
Ko smo končno prispeli v Petrinje, so nas zelo gostoljubno sprejeli in pionirji, naši novi prijatelji, so nas odpeljali na svoje domove. Od dolgega potovanja smo utrujeni hitro zaspali. Ko smo se naslednji dan zbrali pred šolo Artura Turkulina, smo spoznali, da so prišli tudi pionirji iz drugih šol naše domovine: Filipa Kljajiča-Fiče iz Beograda, Marka Mašanoviča iz Cetinja, Fiče Kljajiča in Steve Došena iz Jabu-kovca, Steve Došena iz Podravskega kloštra, Tretjega kragujev-skega bataljona iz Kragujevca, Franca Rozmana in Hinka Smrekarja iz Ljubljane, Artura Turkulina iz Petrinja, Hobodana Pene Peneziča iz Prizrena, Prve proletarske iz Ruda, Brače Ribar iz Skopja, Dušana Jerkoviča-iz Titovih Užic in šola narodnega heroja Rajka iz Hrastnika. Ko smo se vozili proti Šamarici, smo pozabili, da smo iz različnih krajev naše domovine in po avtobusu je donela pesem za pesmijo. Ko smo prispeli v Šamarico, je naša četa poslušala narodnega heroja, pogostili pa so nas tudi vojaki s partizanskim kosilom. Po kosilu smo obiskali tudi rojstno hišo narodnega heroja Fiče Kljajiča u Tremušnjaku, potem pa smo si ogledali še osnovno šolo Fiče Kljajiča in Steve Došena v Jabu-koveu, kjer so nam pripravili kratek program. Bili smo nadvse zadovoljni nad vsem, kar smo videli prvi dan našega bivanja v Petrinji.
Naslednji dan smo obiskali mesto Glina, kjer smo si ogledali delavski dom in zvedeli veliko novega in zanimivega o mestu, ki se tako hitro razvija. Med našim bivanjem v Petrinji smo obi-
ekipe iz te dejavnosti so nam zagotovilo, da tudi ob nepričakovanem napadu od zunaj ali elementarni nesreči ne bodo ostali člani kolektiva v primeru poškodb in nesreč brez požrtvovalne in dobro nudene prve pomoči, od katere je lahko odvisno zdravje ali življenje marsikaterega člana kolektiva Steklarne Hrastnik.
skali tudi Petrovo goro, kjer smo si ogledali partizansko bolnišnico in spoznali, kako težko je bilo življenje med vojno. V Topuskem smo spet obiskali šolo in muzej, zanimalo pa nas je tudi kopališče. Dan se je končal za nas v Petrinji, kjer je bila zabava, na kateri so naše vezi postale še trdnejše.
Komaj smo čakali naslednjega dne in trenutka, ko smo sredi gričev z vinogradi zagledali Kumrovec z rojstno hišo našega največjega borca za svobodo — tovariša TITA. Šola Druga Tita je moderno opremljena in z zanimanjem smo si ogledali njene razrede.
Zvečer smo se poslovili v domu kulture »Moša Pijade«, kjer so nam domačini pripravili kulturni program. Izmenjali smo pozdrave in darila in odšli na naše domove, da še zadnjič spimo pri gostoljubnih Petrinjčanih.
Naslednji dan je bilo pred šolo vse živo. Poslavljali smo se od domačinov in vsi smo med seboj izmenjali naslove in si obljubili, da si pišemo in obdržimo prijateljske vezi.
V vseh nas je gorela ena sama velika želja, da to ne bi bilo naše zadnje srečanje, ampak, da bi bilo takih prijateljskih pohodov čim več.
Jasna Kosm
literarno-novinarski krožek
Hrastnik
DOPISUJTE V
STEKLARJA
Ekipa naših tekmovalcev v Ilirski Bistrici
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAHVALA
Prva pomoč mora biti hitra in učinkovita
POHOD BRATSTVA IN EDINSTVA
POGOVARJALI SMO SE
ŠTIHAR ROBERT — brigadir na MP — srednja.
Nekaj osnovnih podatkov o sebi?
Rojen 28. 6. 1928 v Zagorju ob Savi. Prva zaposlitev v Steklarni Hrastnik 10. 1. 1943 kot odna-šalec.
Dolgo že spremljaš razvoj ko-, lektiva, kaj misliš o njem in njegovi današnji vlogi v naši samoupravni družbi?
Današnji kolektiv se je razvil iz zelo skromnih okoliščin. Po prevzemu tovarne v roke delavcev, pa se je takoj porodila želja po izgradnji nove moderne tovarne z izdelanim tehnološkim procesom, ki naj bi imela svoj u-strezen položaj tudi izven naših meja in bi se s svojo kvaliteto proizvodnje lahko kosala tudi na mednarodnem tržišču. Kot sami vidimo, se je želja naših ljudi izpolnila in današnji kolektiv naše tovarne je znan tudi izven naših meja.
Sedaj, ko imamo lepo sodobno tovarno, kaj misliš da je glavni problem kolektiva?
Mislim, da ni problem niti v proizvodnji, niti v prodaji, ampak da je še vedno naša glavna naloga ugoditi potrebam naših kupcev, še posebno v sedanjem času, uvajamo nekatere novosti, ki normalno zahtevajo tudi svoje žrtve, v konkretnem primeru, ko uvajamo sedanje novosti, je normalno, da zaradi tega trpi tudi proizvodnja.
Steklarstvo je težaško delo, kot brigadirju so ti verjetno dovolj znani problemi kadrov, kaj meniš, ali je bodočnost steklarstva zagotovljena, ali imamo dovolj kadra, ki je še voljan delati v takih pogojih ali ima avtomatska proizvodnja prioriteto?
Zanimanje za steklarstvo med našimi ljudmi še obstaja, vendar bi bilo potrebno še bolj načrtno uvajati nove kadre, jim zagotoviti tudi ustrezno teoretično izobraževanje, ker mislim, da ima človek, še posebno, če je mlad, precej večje veselje do dela, če se zaveda, da ima kvalifikacijo, kot pa če je nima. Kar zadeva avtomatsko proizvodnjo, je v redu, toda proizvajamo artikle, katere zahteva tržišče ogromne količine, vendar pa naši avtomati še ne dajo tistega, kar smo od
njih pričakovali, zato mislim, da ima obrat ročne in polavtomatske proizvodnje vedno prednost, še posebno glede cen, ki jih dosega na tržišču.
Kaj misliš o pogojih dela v notranjem obratu?
Pogoji niso najboljši, to pa zaradi tega, ker je vse preveč prenatrpano, v delavnicah je precej odvečne hoje, to pa normalno vpliva na število proizvedenih komadov, kar vpliva na prehitro utrujenost in nezadovoljstvo pri delu samem.
Robi, steklarstvo je težko, kaj misliš, ali imajo naši ljudje dovolj možnosti za razvedrilo po napornem delu v tovarni?
Naši ljudje nimajo skoraj nobenih možnosti za razvedrilo. Nimamo ustreznih prpstorov, kjer bi se člani kolektiva lahko
Ljubljanski urbanistični zavod je bil doslej pooblaščen s strani občinske skupščine Hrastnik, da je na podlagi posebne pogodbe pripravljal in urejal določene stvari s področja urbanizma za potrebe naše občine. Prav tako je izdeloval tudi lokacijsko dokumentacijo ter sodeloval pri izvajanju za količenje posameznih objektov. Glede na to, da je strokovni delavec Ljubljanskega urbanističnega zavoda, ki je opravljal strokovne posle za območje občine Hrastnik, odpovedal delovno razmerje pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu, je bil iznesen predlog, da naj bi se za določena dela s področja urbanizacije pooblastilo naše stanovanjsko podjetje, ki je strokovno usposobljeno, da opravlja določena dela na področju urbanizma. Sem spada predvsem izdelava lokacijske dokumentacije. Stanovanjsko podjetje Hrastnik si je namreč pridobilo glede na dolgoročno sodelovanje z Ljubljanskim urbanističnim zavodom zato strokovno usposobljene kadre, ki bodo v stanju opravljati ta dela.
po delu sestajali in so zato prisiljeni zahajati v gostilne. Verjetno bi morali razmisliti tudi o tem problemu in zgraditi u-strezne prostore in še razširiti naše že obstoječe športne objekte, še posebej pa bi morali misliti tudi na del ženske mladine, katera je v našem kolektivu zastopana v takšnem številu.
Kaj misliš o svojem delovnem mestu, si z njim zadovoljen?
Ker sem trenutno dodeljen k proizvodnji obeskov, še ne morem reči nič konkretnega, vendar upam, da bo proizvodnja stekla ter da bo kvaliteta obeskov zadovoljiva, prav tako pa tudi u-pam, da se bo kader dobro priučil na novih strojih, ki zahtevajo strokovnjake za upravljanje.
Robi, hvala za odgovore, želim ti vse najboljše pri tvojem nadaljnjem delu.
Na ta način bo Stanovanjsko podjetje Hrastnik, ki je bilo s strani obeh zborov občinske skupščine v mesecu juniju 1972 pooblaščeno, opravljalo za območje občine Hrastnik določene zadeve s področja urbanističnega planiranja. Tako bo spremljalo gibanje urbanizacije ter proučevalo probleme ureditve in razvoja mesta in naselij na območju občine; skrbelo za usklajevanje urbanističnega programa z regionalnim planom SRS ter skrbelo za vzdrževanje urbanističnega programa občine; dajalo informacije in podatke o vsebini sprejete urbanistične dokumentacije; arhiviralo in evidentiralo urbanistično dokumentacijo, kakor tudi opravljalo druge strokovne zadeve na zahtevo Skupščine občine Hrastnik in njenih organov v sodelovanju z organi urbanistične inšpekcije.
Za vsa ta dela bo sklenjena posebna ustrezna pogodba z občinsko skupščino in stanovanjskim podjetjem. Lahko pričakujemo, da bo izdelava lokacijske dokumentacije na ta način nekoliko hitrejša oziroma uspešnejša.
V skladišču gotovih izdelkov — pakiranje razsvetljave
Stanovanjsko podjetje bo odslej opravljalo določene zadeve s področja urbanističnega planiranja
ALI SO UPRAVIČENI!
V	letu 1964 je bila med Steklarno Hrastnik in ribiško organizacijo Zasavja sklenjena izvensodna poravnava glede ureditve odškodninskih zahtevkov zasavskih ribiških organizacij za škodo, ki jo je povzročala Steklarna Hrastnik ribjemu življu reke Save z redno proizvodnjo. Tako se je steklarna obvezala, da bo letno odplačevala škodo v višini 10.000 din.
V	letu 1972 pa je Steklarna Hrastnik prejela nov zahtevek, po katerem naj bi Steklarna Hrastnik plačevala letno odškodnino v višini 76.114,50 din. Ta škoda je ocenjena na podlagi kemične in biološke analize reke Save z utemeljitvijo, da Steklarna Hrastnik spušča v Savo odpadne vode, ki še bolj obremenjujejo Savo kot prej, ko je steklarna imela še generatorje. V elaboratu je tudi zapisano, da če bi bilo malo več pazljivosti pri manipulaciji z mazutom, le-ta ne bi plaval po vodi in ne bi bilo vse kamenje pokrito z njim. Če ne bi bilo nad Steklarno Hrastnik tovarne kemičnih izdelkov, bi v Bobnu poginile vse ribe tudi od same steklarne.
Take trditve zelo obremenjujejo Steklarno Hrastnik, zato se lahko upravičeno sprašujemo, ali so to dejstva, ali je to natolcevanje, morda pa samo trenuten odraz ugotovitve stanja. Ne moremo mimo dejstva, da ne bi povedali, da je taka ocenitev odraz jemanja vzorcev od 2. 11. in 8.
11.	1970. Kakšno je bilo stanje vode, kakšne so bile ostale okoliščine pa iz elaborata ni razvidno. To pomeni, da je tudi ocena škode precej enostranska in ne prikazuje pravega dejanskega stanja povzročanja škode. Vsekakor smo vsi zato, da bi imeli čiste vode in mnogo rib.
Ob vsem tem plačevanju škode pa se verjetno tudi upravičeno pritožujejo ribiči hrastniške družine, ker od celokupne plačane odškodnine prejmejo zelo malo, ker se plačuje družinam po kvadratnem kilometru vode. Vsekakor pa je območje hrastniške občine tako, da teče reka Sava samo skozi majhen del območja občine, zato so ribiči oziroma ribiška družina prikrajšani napram trboveljski oziroma sevniški družini.
Vsekakor je zahtevek napram letu 1964 znatno povišan, zato bomo morali v okviru podjetja paziti, da ne bomo spuščali po malomarnosti odplak ali drugih izločin v vode, ker ne gre pri tem samo za zahtevek v denarni vrednosti, temveč gre v prvi vrsti tudi za to, da bodo tisti, ki iščejo popoldanski počitek za vodo in ki ne dobijo ustrezajočega dovoljenja pri drugih ribiških družinah našli dober prijem tudi v hrast-niški zasavski vodi.
Enako pa bodo morala paziti in delati tudi podjetja nad Steklarno Hrastnik in v Trbovljah, •tako da bi vsaj malo čiste vode ali bolj čiste vode priteklo v Hrastnik, česar se bodo razveselili ne samo ribiči, temveč vsi prebivalci spodnjega dela Hrastnika.
KAKO PRITI DO SOBE?
Sedim na vlaku za Ljubljano.
—	Zdravo Janez, kam pa ti? Tudi v Ljubljano?
Že dolgo ga nisem videl, čeprav §va sošolca iz osnovne šole. Medtem je bil v vojski in ...
—	In tudi poročil si se! Čestitam. Kako pa kaj žena? Jo poznam?
—	Pa ja, poznaš jo...
—	Ti, nekam čuden se mi zdiš, kot bi bil bolan. Ves bled si in neprespan. Pa ne, da te žena takole zdela...
—	Ne, ne, nič ni narobe z mojim zdravjem. Samo vsako upanje sem izgubil, da bo kaj boljše. Saj žena me ne tepe, pa vseeno ...
—	Daj no mir. Pred kratkim poročen, srečen bi moral biti kot ptiček, ti pa ves takole poklapan. Kaj pa je takega?
—	No ja. Stanujeva pri nas doma. Ne razumemo se. Kar naprej nekdo sitnari in robanti. Midva sva v moji sobici, ki je bila že prej skoraj premajhna zame. Potem veš, da nimava kdo ve kaj prostora ...
—	Pa pri njenih starših? Oni pa imajo hišo ...
—	Tam bi bilo pa še slabše. Mene ne morejo videti...
—	Pa sobica. To je rešitev. Sobico si dobita. Ali pa celo majhno stanovanje. Saj si ga lahko privoščita. Otrok nimata, zaslužita oba precej dobro ...
—	Stanovanje ...? Si ti čisto ponorel! Saj niti sobice ne mo-
rem dobiti v celem tem našem mestu, ki ima precej nad 10 000 prebivalcev. Si lahko to misliš? In ti bi hotel kar celo stanovanje...
—	Nista dovolj odločna. Kako dolgo pa iščeš stanovanje?
—	Sobico misliš, sobico. Kakih štirinajst dni bo že, odkar sem začel. Vse sem dobro organiziral. Šel sem najprej k vsem svojim prijateljem in znancem. Napotili so me sem, pa tja, in jaz sem hodil.
—	Dober dan. Oprostite, mogoče pri vas oddate sobico. Veste, pred nekaj dnevi sem se poročil, zdaj bi pa rada nekam na svoje...
—	Saj sem imel podnajemnike, ja, ampak zdaj ne mislim več oddajat. Otroci so zrasli, pa bo treba gledati tudi nanje ...
—	Dober dan, imate mogoče ...
—	Takole, no. Zaenkrat nič. Pridite pogledat čez kak mesec. Ravnokar predelujemo...
—	Dober dan, jaz ...
—	Aha, vas pa poznam ... Seveda boste dobili, samo malo boste morali počakati, Veste, imamo vse polno. Povsod je polno krame. Moramo sprazniti.
Čez en teden so se premislili. Ne morejo mi je oddati, zato ker...
—	Dober dan. Zvedel sem, da oddajate sobico ...
—	Ne, ne, nič ne bo. Spodaj imamo res celo nadstropje prazno, ampak bomo delali zase ..'.
—	Dober dan ...
—	Ja, sem imela, veliko jih je že bilo pri meni, zdaj pa sin ne pusti več. Kar tako pravi, da mu gredo na živce in da ne smem nikogar več vzeti. Jaz bi pa kar rada, veste, tako mi je dolgčas ...
—	Dober dan ...
—	Ja, seveda, sobico imam. Samo ne vem. To je majhna sobica, še za enega premajhna, dva pa sploh ne bosta mogla biti noter. Saj greste lahko pogledat, boste sami videli. Pa ste drugje že pogledali? Ja, ja, saj vem, ljudje imajo, pa so tako sebični, da ne dajo prostora takemu mlademu paru, saj vem, kako je ...
Tako, vidiš, v Hrastniku ni bilo nič. Mobiliziral sem jasno še vse mamine in atove prijatelje in znance, pa vseeno ni bilo nič. Končno sem dobil sporočilo, da ima neka ženska v Trbovljah prosto sobico. Hitro tja in ...
—	Imela sem sobico, pa sem jo ravno predvčerajšnjim oddala...
Kakšna smola. Samo dva dni prej bi zvedel in vse bi bilo urejeno, tako pa ...
Ostalo nama je tako zadnje u-panje. Oglas v radiu Trbovlje.
—	Mladoporočenca, mirna, iščeta sobo kjerkoli v Hrastniku ali Trbovljah. Naslov v upravi radia...
To je bilo včeraj. Pa še tako so mi rekli na radiu, da lahko poskusim, da pa je zelo malo upanja;
—	Imeli smo že veliko podobnih oglasov, pa ni bilo nič. Kot da ljudje sploh ne poslušajo radia ...
Zdaj nama je ostalo samo še to malo upanje, ko čakava na odgovor. Povem ti, ona je že zdavnaj čisto obupala. Saj niti sam ne vem, zakaj še sitnarim okrog. Mogoče zato, ker sem trmast. Ne vem. Čutim pa, da se tudi mene že prijemlje malodušje. Mogoče ti veš za koga, ki oddaja sobo tam, blizu vaše hiše?
Saj mu skoraj nisem verjel. Toda tisti žalostni, obupani izraz na njegovem obrazu me je prepričal. In zbal sem se zase. Če se poročim ... Kaj se res v vsem Hrastniku ne da dobiti uboge neopremljene sobice za dva mlada človeka, ki bi rada začela svoje življenje...?
Platinovšek Karel
OBISKALI SO NAS
Poročilo o delu in problematiki komunalnih služb za leto 1971
(Nadaljevanje z 9. strani)
mestih pronica voda iz brežin na cesto, ker so drenaže slabo narejene ali pa jih sploh ni, zaradi česar se v zimskih mesecih naberejo večje količine ledu.
Za zimsko cestarsko službo so organizirane posebne ekipe, ki v primeru potrebe takoj posredujejo. Za čiščenje pločnikov v Hrastniku in javnih prostorov ter nekaterih cest IV. reda sta na razpolago dva snežna pluga pritrjena na traktorje. Zaradi velike okretnosti so ti plugi zelo primerni za opisano delo. Sneg se odriva s pločnikov v potok ali na cestni pas. Težje je tam, kjer to ni mogoče in je treba zato sneg nalagati na kamione ter ga odvažati. Za pluženje gorskih cest IV. reda se sklenejo pogodbe z lastniki konjske vprege, ki to delo opravljajo po potrebi.
Ponovno je ugotovljeno, da lastniki hiš ob cesti ne spoštujejo odloka, ki pravi, da morajo sami odstranjevati sneg izpred svojih poslopij. Vse obcestne zgradbe bi morale imeti snegolovce, ker sneg s streh, posebno na Logu, včasih popolnoma zapre cesto oziroma vozišče. Pa tudi nesreče s človeškimi žrtvami niso izključene.
Vzdrževanje javnih zelenic, parkov in nasadov ob glavni cesti je z ozirom na obstoječe in-že znane razmere v Hrastniku, solidno urejeno. Seveda pa je potrebno na nekaterih mestih parke izpopolniti z okrasnim grmičevjem in namesto železnih ali lesenih ograj, zasaditi več živih mej, ki popestrijo izgled kraja. Velike težave pri tej dejavnosti so v spodnjem delu Hrastnika, kjer zaradi saj in industrijskih plinov že nekaj let propada vsa vegetacija. Spomnimo se, da je bilo naselje za Savo pred leti zelo lepo urejeno in da sedaj zaradi omenjenih vzrokov iz dneva v dan bolj propada. Hortikulturno društvo bi lahko precej pripomoglo k zunanjemu videzu kraja z nasveti in predavanji na temo kaj je v hrastniških razmerah smortno gojiti in negovati.
Zamenjanih je bilo nekaj izrabljenih in polomljenih betonskih klopi ter nameščenih nekaj novih. Vse klopi so bile v začetku leta prepleskane. Trava v parkih je bila redno košena, okrasno grmičevje in žive meje pa obrezovane. V letu 1972 bo nabavljenih in nameščenih določeno število posod za odpadke.
Podjetje je zaradi svojih dejavnosti član Poslovnega združenja za komunalo in obrt v Celju. Poleg tega je podpisnik samoupravnega sporazuma komunalnih delovnih organizacij v SRS. Zaradi intenzivnega sodelovanja opravljajo nekateri člani kolektiva odgovorne naloge v strokovnih združenjih. Ciani kolektiya se redno udeležujejo raznih strokovnih predavanj in seminarjev s področja komunalnih služb.
Prejšnji mesec so nas obiskali udeleženci vlaka Bratstva in enotnosti iz Srbije. Z zanimanjem si ogledujejo našega »Steklarja«
Otvoritev novih šolskih prostorov na Dolu
Dne 26. aprila je bila na osnovni šoli Dol otvoritev novih šolskih prostorov in proslava v počastitev OF. Te slovesnosti smo se udeležili učenci osnovne šole Hrastnik in Dol ter predstavniki občinske skupščine.
Najprej nas je pozdravil in povedal nekaj besed o prenovljeni šoli predsednik občinske skupščine tov. Branko Milinovič. Za tem se je zvrstil program. Nastopili so člani otroškega pevskega zbora Dol, člani mladinskega pevskega zbora Hrastnik, učenci z deklamacijami, člani literarnega krožka z recitalom. Ves čas proslave so bile naše oči uprte v poslopje prenovljene šole, kjer se bo že čez nekaj dni pričel pouk. Spo-
minjali smo se dneva, ko so se naši starši na referendumu odločili za samoprispevek pri gradnji nove šole in bazena v Hrastniku ter za obnovitev šole na Dolu.
Ko smo si ogledali nove in prenovljene prostore, nam je včasih kar zastal dih, kajti ti prostori so urejeni res najbolje. Občudovali smo prostornost in urejenost novih učilnic in kar težko smo odšli domov. Bili smo prepričani, da nam bo ta dan ostal v trajnem spominu.
Jožica Prikeržnik literarno-novinarski krožek Hrastnik
GRADNJA DODATNIH ŠOISKIH PROSTOROV V HRASTNIKU JE STEKIA
Na osnovi izglasovanega samoprispevka v mesecu decembru 1971 za gradnjo osnovne šole v Hrastniku na Logu, kakor za gradnjo pokritega bazena prav tam, je upravni odbor sklada za negospodarske investicije občine Hrastnik, na predlog obeh zborov občinske skupščine, naročil pri projektantski organizaciji »AZA« v Ljubljani investicijsko tehnično dokumentacijo za grad-
rov, kajti s tem bi pridobili 12 učilnic s kabineti in ostalimi spremljajočimi prostori. Stroški gradnje bodo znašali po cenah iz meseca maja 1972 in po predloženi ponudbi s strani izvajalca del 6,940.346 din za okoli
2.900	m2 bruto površine. Sicer pa so bili okvirni podatki o nameravani gradnji, o potrebi gradnje, velikosti in stroških, že objavljeni v posebni brošuri, ki je
Nova šolska učilnica na Dolu
njo dodatnih šolskih prostorov.
Objekt je lociran pri že obstoječi osnovni šoli narodnega heroja Rajka, za kar je izdelana lokacijska dokumentacija; prav tako je bila tudi že lokacijska razprava dne 16. maja 1972.
Opravljene analize so pokazale, da bi z dograditvijo tega objekta za daljše obdobje rešili vprašanje potreb šolskih prosto-
izšla nekoliko dni pred uvedbo referenduma v mesecu decembru 1971, ki jo je prejelo sleherno gospodinjstvo na območju naše občine.
O potrebni gradnji po dodatnih šolskih prostorih v Hrastniku na Logu, kakor tudi o gradnji zaprtega kopališča, sta že večkrat razpravljala oba zbora naše občinske skupščine. Najobšir-
Obiskali smo Novo mesto
Zaradi prijateljstva in medsebojnega sodelovanja, se je trboveljska ekonomska šola združila z ekonomsko šolo iz Novega mesta. Med letom si z dijaki novomeške šole dopisujemo, konec leta pa se obiščemo. Vsako leto se na dan obiska vrstijo igre in tekmovanja.
Letošnje leto smo bili mi gostje Novomeščanov. Dan obiska je bil določen za 25. maj 1972. Iz Trbovelj smo se odpeljali ob šestih zjutraj. Ko smo prispeli v Novo mesto, so nas naši gostitelji že čakali in nam pripravili na nogometnem igrišču lep sprejem. Takoj za njihovim pozdravom so bila na vrsti atletska tekmovanja. Tekmovanja so bila v teku na 100, 600 in 1000 m, v štafeti, skoku v daljino, višino in metu krogle. Tu se je naša šola odrezala slabše od Novomeščanov, vendar je bilo nekaj posameznikov, ki so dosegli kar lep uspeh.
Za atletskim tekmovanjem je bil na športnem igrišču ob Krki nekakšen turnir v rokometu, odbojki in košarki. Tu pa so se izkazali naši dijaki, ki so z veliko premočjo premagali nasprotnika, ki je na domačem igrišču igral sorazmerno slabo. Le naša dekleta so izgubila v odbojki z rezultatom 2:1.
Med tem časom pa so se na ekonomski šoli vrstila tekmova-
nja v stenografski spretnosti in strojepisni hitrosti. Tekmovali so v etapah po oddelkih. V strojepisni hitrosti se je najbolj odrezala naša dijakinja 3. letnika Kavškova, ki je dosegla hitrost 324 udarcev na minuto.
Po končanih tekmovanjih smo se odpeljali v Dolenjske Toplice, kjer smo dobili kosilo. Po prijetnem kopanju smo se odpeljali na Bazo 20, kjer so Novome-ščani pripravili lep kulturni nastop v počastitev Titove osemdesetletnice. Ob koncu slovesnosti so nam izročili lepo dari-
lo.
Ob odhodu iz Novega mesta smo si obljubili, da se naslednje leto zopet snidemo, in sicer v Trbovljah. Upamo, da bomo ob ponovnem snidenju doživeli ravno takšen lep dan, kot smo ga letos.
Ob tej priložnosti se naj lepše zahvaljujem Steklarni Hrastnik, ker so mi dali možnost štipendiranja. S tem so mi veliko olajšali moje delo in mi omogočajo šolanje na srednji šoli. S tem, ko prejemam štipendijo, vem, da se bom čez dve leti lahko zaposlila v Steklarni Hrasnik, to pa je zame najlepše darilo, saj imam zagotovljeno službo v tako priznanem kolektivu in tovarni kot je Steklarna Hrastnik.
Marjana Percelj
nejši razpravi sta bili na sejah obeh zborov dne 22. junija in 26. novembra 1971. Zato danes ne bomo ponavljali stvari, ki so že itak znane.
Zakon o investicijskih objektih zahteva, da investitor pred pričetkom gradnje poskrbi za vse z zakonom predpisane listine, na osnovi katerih je možno pričeti z gradnjo. O teh zadevah sta oba zbora občinske skupščine na svoji junijski seji ponovno razpravljala in sprejela u-strezne zaključke, od katerih navajamo najbistvenejše.
Skupščina občine Hrastnik bo nastopala kot investitor za gradnjo osnovne šole v Hrastniku na Logu.
Prav tako skupščina potrjuje in soglaša z izdelano investicijsko tehnično dokumentacijo, ki je bila pregledana s strani pristojnega sveta. Svet je ugotovil, da vsebuje dokumentacija vse potrebne načrte in detajle, zato jo
je sprejel in predložil obema zboroma občinske skupščine, da jo sprejme in potrdi. Prav tako je bilo dano na razpolago potrebno zemljišče za gradnjo tega objekta.
Na ta način so bile izpolnjene vse formalnosti za začetek gradnje objekta. Z izvajalcem del je bila sklenjena ustrezna pogodba, iz katere je razvidno, da naj bi bil objekt zgrajen do naslednjega občinskega praznika, to je do
3.	julija 1973. Izvajalec del se je zavezal, da bo to delo lahko o-pravil, razen če bi nastopila tako imenovana višja sila. Na ta način lahko pričakujemo, da bo objekt s potrebnimi spremljajočimi prostori dan na razpolago v naslednjem šolskem letu. Pričakujemo, da bo na ta način za vrsto let urejen problem vprašanja šolskih prostorov na območju naše občine. O začetku gradnje kopališča bomo poročali prihodnjič.
DAN MLADOSTI
Maj je naj lepši mesec v letu. Narava se obleče v svojo najlepšo zeleno obleko. Vsepovsod je polno cvetja in ptičjega žvrgolenja. Zato je maj mesec mladosti, sreče in veselja, ki napolni vsa mlada srca.
To majsko vzdušje pa doseže svoj vrhunec 25. maja, ki je rojstni dan maršala Tita. Ta dan je proglašen za Dan mladosti. Po vseh krajih Jugoslavije se na ta dan vrstijo številne proslave tovarišu Titu in mladosti v čast.
Tudi v Hrastniku smo Titov 80. jubilej počastili s proslavo, ki je navdušila vse prisotne gledalce, med katerimi sta bila tudi Lidija Šentjurc in Sergej Kraigher.
Zelp zanimiv je bil nastop cicibanov v narodnih nošah. Svoje moči so po uspešnem nastopu cicibanov merili tako dečki kot deklice v teku na 60 m. Sledil je nastop mladincev in članov republiške vrste v orodni telovadbi, nad katerim je bilo občinstvo najbolj navdušeno, saj je bil med njimi tudi Miro Cerar, ki je prikazal telovadbo, kakršno zna samo on. Pa tudi mladinci so se dobro odrezali, čeprav so šele začeli dolgo in prav nič lahko pot v orodno telovadbo. Svoje znanje so pokazali še atleti ŠŠD Mladost, učenci petih in šestih razredov v poligonu na 60 m, kolesarji z zasledovalno vožnjo, učenke osmih razredov s prikazom ritmike ob spremljavi modernih taktov. Le-te so bile oblečene v marjetice in z gibanjem so res predstavljale marjetice v lahki sapi vetra. Na koncu pa so vsi nastopajoči z belimi preprogami napisali na sredo igrišča 80 LET TITA. Nastop je zaključil pevski zbor ob spremljavi godbe, ki je zapel pesem o Titu.
Razšli smo se vsi polni navdušenja in vsak je nosil v sebi dogodek, ki se mu je najbolj vtisnil v spomin. Tudi jaz sem bila zelo navdušena, posebno nad Mirom Cerarjem. Domov sem se vračala z mislijo na Tita, ki je prehodil že dolgo pot, ki pa je bila v preteklosti polna trnja in zaprek. Toda Tito je premagal vse zapreke in odstranil vse trnje s poti. K temu pa mu je največ pripomogla ljubezen do ljudstva in
borcev, ki mu je dala toliko moči, da je z njo pripeljal Jugoslavijo v svobodo. Zato sem, kakor vsak Jugoslovan, zelo ponosna nanj in ga skušam čimbolj posnemati.
Ob 80. jubileju mu želim še mnogo zdravja in uspehov polna leta, ki naj bodo takšna, kakršen je maj. Maj pa je ves posut s cvetjem in če bi mogla, bi vse to cvetje darovala Titu in zelo si želim, da bi mu ob rojstnem dnevu lahko stisnila roko.
S temi mislimi sem se vrnila domov, polna upanja, da se bodo vse te želje uresničile.
Slavi Udovč
literarno-novinarski krožek
Hrastnik
Šaljivo tekmovanje učencev nižjih razredov
V petek smo se zbrali na šolskem dvorišču in nestrpno pričakovali pričetek šaljivega tekmovanja za razrede nižje stopnje. Končno so le prišli tekmovalci in tovariši učitelji, ki so bili sodniki. Najprej so učenci tekmovali z vedri, v katerih je bila voda, tekmovalci pa so jo morali prenašati iz enega vedra v drugega. To disciplino je spremljal bučen smeh, ker so tekmovalci v teku polivali vodo po tleh in po sebi.
Sledilo je tekmovanje z vrečami. Tudi tu ni manjkalo smešnih dogodkov in risarji so lahko ves čas pridno vrteli svinčnik, prav tako pa niso zaostajali za njimi novinarji.
Za tem so na glavi prenašali knjige, žličke v ustih, na katerih so bile majhne žogice, nazadnje pa so prenašali žoge med koleni. Žoge so tekmovalcem zelo nagajale, tako da so potrebovali precej časa, da so prišli z ene strani dvorišča na drugo.
Tekmovanju in smehu je sledil razglas zmagovalca in vsi smo odšli domov veseli, kajti to tekmovanje nas je res razvedrilo.
Andreja Laznik literarno-novinarski krožek Hrastnik
Hrastniški ligaši v sezoni 1971/72
ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA
1.	Triglav	22
2.	Primorje	22
3.	Litija	22
4.	Vozila	22
5.	Piran	22
6.	Zagorje	22
7.	Adria	22
8.	Usnjar (—2)	22
9.	LTH	22
10.	Jesenice	22
11.	Tolmin (—2)	22
12. Hrastnik (—2) 22
15	4	3	67:19	34
15	4	3	56:21	34
14	4	4	45:21	32
11	7	4	34:11	29
8	5	9	49:44	21
8	3	11	24:48	19
5	7	10	29:39	17
4	10	8	25:34	16
6	4	12	18:40	16
5	5	12	35:51	15
6	4	12	33:40	14
6	1	15	30:67	11
V republiško ligo se je tako uvrstil Triglav, nogometaši Hrastnika pa morajo po večletnem tekmovanju v tej ligi v nižji rang, kar je nedvomno precejšen neuspeh hrastni-škega nogometa.
REPUBLIŠKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
L Branik	18	16	1	1	274:140	33
2. Olimpija	18	15	0	3	348:163	30
3. Brežice	18	12	2	4	246:157	26
4. Slovan	18	11	2	5	236:184	24
5. Steklar	18	11	0	7	216:171	22
6. Gorenje	18	7	0	11	185:207	14
7. Borec	18	5	0	13	225:255	10
8. Simplex	18	4	2	12	159:267	10
9. Piran	18	4	1	13	120:225	9
10. Polet	18	1	0	17	77:212	2
V novoosnovano drugo zvezno žensko rokometno ligo — zahod sta se direktno uvrstili ekipi Branika in Olimpije, Brežičanke pa morajo za sodelovanje v tej ligi odigrati še kvalifikacije s 4. uvrščeno ekipo republiške lige BiH. Iz lige izpade samo Polet iz Murske Sobote. Plasma »Steklarja« na 5. mesto je realen odraz stanja ligaškega športa v naši občini.
LJUBLJANSKA CONSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
1. Tržič	22	18	1	3	373:269	37
2. Mokerc	22	16	0	6	367:380	32
3. Kamnik	22	15	2	5	434:356	32
4. Olimpija	22	11	3	8	435:435	25
5. Zagorje	22	11	0	11	289:300	22
6. Duplje	22	10	2	10	369:351	22
7. Križe	22	8	3	11	334:343	19
8. Hrastnik	22	9	1	12	309:346	19
9. Alples	22	8	2	12	339:364	18
10. Cosmos	22	9	0	13	375:406	18
11. Slovan B	22	7	2	13	342:343	16
12. Grosuplje	22	2	0	20	375:547	4
Tržičani so se uvrstili v republiško moško rokometno ligo, zadnje tri uvrščene ekipe zapuščajo ligo, Hrastničani pa so srečno pristali na 8. mestu in če bi le 1 točko manj osvojili, bi se morali zaradi slabe razlike v golih posloviti od lige.
Vse tri lestvice so neuradne, vendar do bistvenih sprememb ne more priti.
Na osnovi lestvic lahko ugotovimo, da je hrastniški ligaški šport v sezoni 1971/72 nazadoval. Vzrokov je več, o le-teh pa bomo pisali v naslednji številki.
Ekipa »Steklarja«: stojijo trener Dornik, Jelčič, Naraglav, Poljšak, Vretič, M. Bratuša, S. Bratuša; čepijo: Bajda, Pavlič, Mlinarič, Krajnc
in Dornik
Pred vrati
Za nami je tekmovalna sezona 1971/72 v republiški ženski rokometni ligi. Že drugič v dobi petletnega delovanja ženskega rokometa v Hrastniku so rokometašice zavzele v republiški ligi 5. mesto. Samo dva spodrsljaja v začetku prvenstva sta bila dovolj, da se ekipa ni plasirala na 3. mesto, ki omogoča kvalifikacije za II. zvezno žensko ligo — zahod.
V tej tekmovalni sezoni je ekipa ŽRK Steklar Hrastnik nastopala dokaj pomlajena, kar ji kljub prizadevanjem v jesenskem delu ,m uspelo zbrati več kot 10 točk, v spomladanskem pa 12, kar skupaj znaša 22 točk. Mlada in še neizkušena ekipa je klonila v odločilnih trenutkih na tekmah, ki bi jih morala dobiti in tako ostala brez nekaterih planiranih točk. Sicer pa lahko ugotovimo, da v takšni sestavi in pod takšnimi pogoji plasma na lestvici popolnoma ustreza in zadovoljuje.
Proti koncu jesenskega dela prvenstva se je iz JLA vrnil trener Dornik, kateremu pa v tako kratkem času ni uspelo iz pomlajene ekipe ustvariti čudeža, saj verjetno vsi vemo, da se je klub v zimskem času boril s precejšnjimi kadrovskimi in še nekaterimi dragimi notrànjimi problemi, da o problematiki financiranja sploh ne govorimo.
Zavedajoč se, da v spomladanskem delu ne more ekipa doseči več kot peto mesto, je bilo vse delo podrejeno finalni tekmi pokala mladosti SRS, kjer pa ekipa tudi ni uspela iz že znanih razlogov. Delo trenerja Dornika se je pričelo po vrnitvi iz JLA kazati šele proti koncu spomladanskega dela prvenstva, kjer je ekipa dosegla pet zaporednih zmag.
Z uvrstitvijo so igralke kakor tudi vodstvo povsem zadovoljni.
Ekipa Steklarja je v tej tekmovalni sezoni dosegla naslednje rezultate:
Polet — Steklar 7 : 12, 0 : 10 Steklar — Gorenje 12 : 7, 6 : 7 Brežice — Steklar 15 : 9, 7 : 4 Steklar — Branik 12 : 14, 9 : 17 Simplex — Steklar 6 : 16, 8 : 10 Steklar — Borec 14 : 10, 16 : 11 Olimpija — Steklar 18 : 13, 5 : 10 Slovan — Steklar 12 : 9, 11 : 19 Steklar — Piran 21 : 8, 14 : 8
Iz gornjih rezultatov je jasno razvidno, da se ekipa pred obema deloma prvenstva ni pripravljala v zadovoljivi meri. V programu je bilo več prijateljskih tekem, katerih pa klub zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni mogel organizirati. Temu problemu bo potrebno v prihodnje posvetiti Vsekakor več pozornosti.
Ekipa je v 18 tekmah tako dosegla 216 golov in prejela 171, kar pomeni, da ima pozitivno gol razliko 45.
druge lige
V	tej tekmovalni sezoni so barve »Steklarja« v republiški ligi zastopale naslednje igralke: Pavlič Dragica, Krajnc Lidija, Dujič Mojca, Jelčič Lili, Bratuša Nevenka, Bratuša Slavica, Vretič Alma, Naraglav Jolanda, Mlinarič Marjanca, Dornik Majda, Poljšak Irena, Bajda Vikica, šušter Zvonka in Selcili Marjana.
Gole pa so dosegle: Bratuša Nevenka 92, Jelčič Lili 35, Mlinarič Marjanca 26, Dornik Majda 18, Vretič Alma 16, Naraglav Jolanda 12, Sekili Marjana 5 in Bajda Vikica 2.
Dekleta so sicer v povprečju po svojih možnostih dobro obiskovala treninge, pri tem pa je vsekakor največji problem, da se največkrat na treningu ni uspela zbrati celotna ekipa, kar bi omogočalo trenerju, da trenira nekatere akcije. Nekatere so bile službeno zadržane, nekatere v šoli in le malo je bilo tistih, ki iz neupravičenih razlogov niso prisostvovale treningom.
V	zimskem času in v začetku spomladanskega dela se je v ekipo vrinil tudi razdor med dekleti, kar je logična posledica, čeprav se vsi tega ne zavedamo, da deklice preraščajo v dekleta. Verjetno pa je tudi vodstvo naredilo nekaj napak, ki so vplivale na razpoloženje med igralkami, sicer pa tako pravijo, da kdor dela, tudi greši. Te napake so se odražale predvsem o popuščanju nekaterim igralkam, kar pa se v prihodnje ne bo več dogajalo, četudi bo potrebno na škodo kvalitete koga kaznovati ali celo odstraniti iz kluba. Vsi ti problemi še niso rešeni in bo imel zadnjo besedo upravni odbor kluba na izredni seji, če bo potrebno, pa bo tudi izredna skupščina kluba, kjer bodo poleg teh problemov obravnavali tudi problem financiranja s strani Občinske zveze za telesno kulturo Hrastnik.
V	primeru nadaljnjega takšnega financiranja nameravajo nekateri funkcionarji zapustiti klub, to pa dejansko pomeni, da ženskemu rokometu v Hrastniku nekdo streže po glavi. Glede na to, da ni nikakršnega upanja več, da bi se stanje popravilo, je malo verjetno, da bo v jeseni ženski rokomet še nadalje tekmoval v republiški ligi, ker iz preprostih razlogov ne bo sredstev. Sicer pa bomo o tej problematiki pisali v naslednji številki, ko bodo že znane odločitve upravnega odbora ali izredne skupščine kluba. Moledovanja je konec!
Zaradi navedenih dejstev je težko že sedaj pisati karkoli o nadaljnjem delu in razvoju ženskega rokometa v Hrastniku, postavlja pa se vseeno vprašanje, če je res delo v takšnem klubu nekaterim hobi?
ČETRTIČ ZAPORED PRVAKINJE SLOVENIJE
17. junija je bilo na igrišču Steklarne v Hrastniku republiško prvenstvo v rokometu za mladinke. Nastopile so samo 4 ekipe, čeprav je v Hrastnik prispela tudi kot peta ekipa Olimpije, katera pa ni smela nastopiti zaradi nepravilne registracije vratarke.
Letošnje prvenstvo je bilo po kvaliteti z izjemo domače ekipe izredno slabo. Domači funkcio-
narji so prvenstvo izvedli odlično, zameriti pa velja Rokometni zvezi Slovenije, ki na tekmovanje ni poslala svojega predstavnika, poleg tega pa se tekmovanja nista udeležila niti trener niti selektor mladinske republiške reprezentance, ki bo v začetku julija nastopila na državnem mladinskem prvenstvu v Ljubljani.
(Nadaljevanje na 15. strani)
ZANIMALO VAS BO
PRIŠLI V PODJETJE
Šmit Zdeslav, odnašalec; Drnovšek Alojz, ključavničar; Deželak Franc, odnašalec; Kolšek Bojan, pomožni delavec; Mandič Dušan, pobiralec črepinj ; Podgoršek Stanislav, menjalec klešč; Markovski Ana, odnašalka; Hrstič Razim, pobiralec črepinj; Pilih Milan, predstiskalec stekla.
ODŠLI IZ PODJETJA
Na lastno željo
Ohnječ Milena, uslužbenka; Obolner Štefanija, merilka; Lesi-čar Vida, odnašalka; Hribšek Ljudmila, čistilka; Mujkanovič Bahri j a, odnašalka; Deželak Franc, odnašalec; Šuster Franc, strojnik na IS; Vajs Ivana, do-dajalka stekla; Mandič Dušan, pobiralec črepinj.
SAMOVOLJNO ZAPUSTILI DELO
Robič Olga, odnašalka; Soklič Frančiška, odnašalka; Žagar Olga, odnašalka; Soklič Frančiška, odnašalka.
IZKLJUČEN IZ PODJETJA
Crnkovič Franc, strojnik.
INVALIDSKO UPOKOJENA
Logar Terezija, skladiščna delavka.
UPOKOJENI
Klanšek Jože, direktor; Matko Franc, steklar; Kandolf Milan, steklar; Lončarič Marija, kontrolor stekla.
PRIRASTEK V DRUŽINI
Gračnar Jože — sina; Koritnik Alojz I. — hčerko; Doberšek Franc — hčerko; Durnik Ivan — sina; Durmiševič Abdulah — sina; Kolar Valči — hčerko.
POROČILI SO SE
Prah Mira, prodajalka v bifeju in Udovč Božidar, steki, pomočnik; Vrtačnik Jože, nabiralec in Bregar Ida, gospodinja; Milič Jovan, pobiralec črepinj in Nedeljko vič Slobodanka, gospodinja.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
ŠINKOVEC EVGENA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali.
Zahvaljujemo se upravi steklarne in sindikata za vence, obema govornikoma za tolažilne besede, godbi in pevskemu zboru Svobode II, številnim darovalcem vencev in vsem, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti na dolsko pokopališče.
Žalujoča žena Milena in otroci z družinami ter družina Pečnik
prvakinje Slovenije
Četrtič zapored
(Nadaljevanje s 14. strani) Rezultati:
Steklar — Slovan 13 : 2 Izola — Alples 5 : 3 Tekma za 3. in 4. mesto:
Alples — Slovan 7 : 3 Tekma za 1. in 2. mesto:
Steklar — Izola 12 : 1
Vrstni red: 1. Steklar, 2. Izola,
3.	Alples, 4. Slovan.
Igralke »Steklarja« so tako že četrtič zapored osvojile naslov republiških mladinskih prvakinj. Na tem prvenstvu so nastopile skoraj vse igralke, ki so nastopale v republiški ligi, saj razen dveh nobena še ni stara 20 let. V takšni postavi tudi niso imele resnejšega konkurenta in so tako v dveh povprečnih tekmah dosegle 25 zadetkov in prejele samo 3.
Ekipa »Steklarja« je nastopala v naslednji postavi: Krajnc, S. Bratuša, N. Bratuša, Vretič, Bajda, Naraglav, Jelčič in Mlinarič.
Najboljša strelka prvenstva je bila Jelčičeva z 12 zadetki, za najboljšo vratarko je bila proglašena Šukljanova (Izola), pokal za ferplej pa je prejela ekipa Alp-lesa.
S tem se je končala tudi spomladanska rokometna sezona, rokometašice pa se bodo zbrale na prvem treningu konec julija, mladinke pa že nekoliko prej.
Bralce želimo obvestiti tudi o tem, da sta bili v republiško mladinsko reprezentanco izbrani igralki »Steklarja« Bratuša Nevenka in Jelčič Lili, vendar v reprezentanci ne bosta nastopili, ker rokometna zveza zahteva od kluba, da za omenjeni igralki preskrbi dopust od 1. do 10. julija, poleg tega pa bi moral klub za ta čas plačati tudi stroške 10-dnevnega bivanja v Ljubljani. Klub nima sredstev in tako je tudi zaradi tega bilo onemogočeno omenjenima igralkama sodelovanje v republiški reprezentanci. Takšen odnos kluba do igralk vsekakor ni stimulativen za nadaljnje delo, vendar drugega izhoda ni bilo, saj je rokometni klub »Steklar« od Občinske zveze za telesno kulturo Hrastnik v prvem polletju prejel le 10.000 din za redno tekmovanje.
Kljub neštetim težavam in problemom, kakor tudi napakam, je vseeno v vitrini »Steklarja« že četrti zaporedni pokal mladinskega prvaka Slovenije, za kar so zaslužne vse igralke, pa tudi neumorno vodstvo kluba.
ODŠEL V POKOJ
Matko Franc, steklarski mojster na stroju, je odšel v zasluženi pokoj 30. 6. 1972.
Rodil se je 21. 10. 1922. leta v Trbovljah. Po končani osnovni šoli se je 5. 3. 1937 zaposlil v Steklarni Hrastnik kot odnašalec. Veliko veselje do steklarskega poklica mu je omogočilo hitrejše napredovanje. Najprej je bil izpihalec stekla, že leta 1940 pa pomočnik pri mojstru Abram Alojzu na malem kiko stroju. Ker je že kot otrok občutil vse tegobe tedanjega časa, se je kot mlad fant leta 1940 vključil v napredno društvo »Prijateljev Sovjetske zveze«.
Ob vdoru okupatorja je bila
cela družina Matko izseljena na Hrvaško v tabor Petrinje. Franci se je vključil v NOB 15. 3. 1944. Že maja. 1944 je bil sprejet v SKOJ. Dne 5. septembra istega leta pa v KPJ. Bil je bataljonski sekretar SKOJ, komisar čete in opravljal še nekatere druge vojaške in politične dolžnosti. Po prihodu iz vojske se je tov. Matko 20. 11. 1946 ponovno zaposlil v Steklarni Hrastnik, kot pomočnik na kiko stroju. Leta 1948 je postal mojster in o-pravil izpit za kvalificiranega steklarja. Matko Franc se je takoj vključil tudi v družbenopolitično delo v kolektivu. Ob uvajanju samoupravnih organov je bil izvoljen za prvega predsednika upravnega odbora Steklarne Hrastnik, pozneje pa tudi za predsednika delavskega sveta. Ker so bile zahteve in naloge političnih delavcev vedno večje, je bil poslan v petmesečno politično šolo v Ljubljano. Po končani šoli je njegova aktivnost še narasla, tako je vršil mnoge družbenopolitične funkcije v podjetju in v okviru občine, kot predsednik krajevne skupnosti, spodnji del in član delovnega zbora občinske skupščine Hrastnik.
Pri svojem poklicu je bil vesten in marljiv ter je svojo brigado vodil na visokem nivoju produktivnosti in kvalitete vse do svoje zaslužene upokojitve.
Zato želimo, Franci, da bi ti zdravje bilo naklonjeno tudi sedaj, želijo ti tako tvoji stari sodelavci kot tudi mlajši, da bi še veliko let užival plodove svojega dela.
Odšla v invalidski pokoj
Že dalj časa smo pogrešali v skladišču našo sodelavko tov. Logar Rezi. V bolniškem staležu je bila že dolgo, vendar smo u-pali, da se bo njeno zdravje izboljšalo ter da se bo zopet vrnila med nas. Zelo pa smo se začudile ob sporočilu, da je ne bo več, da je invalidsko upokojena.
Bila je vestna in pridna skladiščna delavka, lahko se je bilo z njo razumeti, saj je bila tiha in skromna. Premagovala je vse težave dela, celih 25 let je prihajala vsak dan z rudnika v steklarno na delo. Zdaj pa ji je bolezen onemogočila to pot in morala bo ostati doma pri možu in hčerki. Na njeno delovno mesto
bo prišla druga, me pa se bomo morale zopet privaditi na novo sodelavko.
Toda tov. Logar Rezi se bomo prav rade spominjale ter se zanimale, kako se izboljšuje njeno stanje.
Draga tovarišica Rezi! Prijetno nam bo pri srcu, če bomo zvedele, da se ti stanje — zdravje izboljšuje. Iz srca ti želimo, da se pozdraviš, da se boš lahko z nami veselila življenja, lepote narave in sonca. Bodi srečna v krogu svoje družine ter se še kdaj spomni na svoje sodelavke iz steklarne.
Skladišče gotovih izdelkov
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža in očeta
KLEŠNIK FRANCA
se zahvaljujem sosedom in prijateljem, ki so mi pomagali v najbolj kritičnih trenutkih življenja.
Iskrena hvala obema govornikoma, ki sta tako lepo opisala življenjsko pot dragega moža.
Hvala tudi godbenikom in pevcem »Svobode II« za ža-lostinke. Enako se zahvaljujem vsem darovalcem vencev in cvetja, še posebno pa enoti Elektro Trbovlje za prekrasen venec ter vsem, ki so ga spremljali v tako velikem številu na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Zofija in sin z družino
NAGRADNA KRIŽANKA
M	GL.MESTO DALMACIJE	FRANCOSKI FIZIK, ASTRONOM IN POLITIK	PROSTO * VOLJEC	REKA SKOZ MÜNCHEN	NIKOLA TESLA			VRSTA JA1 DRNICE	MESTO OB TISI NA MADŽARSKEM	UMETNIK Z DLETOM	MESTO V JUŽNI TURČIJI	DAJALNIK (V SLOVNICI)	TALI SOVA PIJAČA	LOUIS SAILLANT	IGOR TORKAR	NADA VIDMAR	angela OCEPEK	M	NEPOKLICNO UKVARJANJE (V SPORTU)	JAPONSKI NAČIN SAMOOBRAMBE	VETRNI JOPIČS KAPUCO
PREDEL SLOVENIJE																		LUKA V IZRAELU			
FRAMASO» K1ERIJA																		OTOK V IR = SKEM MORJU JOKANJE			
VOJVO = Dl NEC					ORODJE ZA ODME’ TAVANJE ZEMLJE									M	SLOVNIČNI POJEM, GENUS	PTICA SEVERNIH MORIJ	ČEŠKO HO. ŠKO IME GORA V AN = DIH,5323m				
VIOLINIST OZIM					NOMADSKI NAROD OB ČRNEM MORJU								DEL FOTO GRAFSKEGA APARATA	PUSČAVNIK							
GLAS, ZVOK				KRAJ KJER VODA ZEMLJO ODNAŠA	GR.MUZA EPSKEGA PESNIŠTVA			■ZNAČAJ						SPOMINSKA PLOŠČICA							
								MADŽ.ŽEN* SKO IME						POPRAVEK TISK.NAPAK							
M	POLOTOK V EVR0P: SKEM DELU TURČIJE	GL. MESTO JAPONSKE								OBOJ, VAROVALNA PLOŠČA	SESTAVIL’, KARU DREMEL	ATLETSKE DISCIPLINE						PREGOVOR IT. PEVEC ZABAVNE GLASBE			
		NOVEMBER										BOGINJA PLODNOSTI									
ŽENSKA, KI GLEDA IZVAJALCE PROGRAMA											OGRADA ZA SVINJE EMIL M ADAMIČ					DEL OBLEKE				GORA V AVSTRIJI (TIROLSKA)	SKOPLJE« NEC, REZA* N£C,EVNUH
ZGOD. KRAJ V ŠVICI.ZMA' GA SUVOROVA NAD FRANCOZI L.1799									NOVEC, metulj						ŠKARNICA, ZAPORA	ODTOČN1 KANAL MESTO OB RE* KIČULVMVSZ					
LUIGI SALVINI			JAPONSKI DROBIŽ						NAR. HEROJ PADEL V PE. Tl 0FEN7.NA SUTJESKI A REST				'				VELIKA, ARHITEKTONSKO LEPA VEŽA				
IVAN TAVČAR			UMRLI IT. FILM. KOMIK	ZELENICA V PUŠČAVI							ZIDNA OBLOGA	ČLOVEK VE-LIKIH OČI					PASMA MANJ: S1H PSOV				
				„KRALJ ” •PTIC								„MEDENA ROSA”					BLAGAJNA, HRANILNICA				
„USODNA” POPLAVA								NAJMANJŠI DELEC SNOVI					TESNO PRILEGAJO: ČA SE PLETENA JOPICA ALI OBLEKA						LATINSKI VEZNIK M IT. RIMSKO PODZEMLJE		
OSLONEC								AMERIŠKI LEV RIMSKA 55					MESTECE SLI7-U DORTMUNDA V ZRN					ŠKOTSKI STROKOV* N JAK ZA PREHRANO (JOHN BOZD)			
OZKE DEŠČICE					IT. FILMSKA IGRALKA (SOPHIA)								DESNI PRITOK DONAVE V ZRN BLUZU ULMA					ZEVSOVA MATI, KIBELA			
MALIK						In !□							NOETOVA BARKA					ŽIVAL,KI RIJE POD ZEMLJO			
INTERVJU S CERARJEM
Ob dnevu mladosti, hkrati pa tudi ob Titovem 80. jubileju, smo v Hrastniku pripravili pester telovadni program. Med cicibani, ki so se zavrteli ob melodijah, in pionirji, ki so pokazali svoje sposobnosti v raznih športnih igrah, smo bili vsi prav gotovo najbolj navdušeni nad telovadci. Prišla je izbrana vrsta mladih, a že dobrih telovadcev, na čelu s prekaljenim Mirom Cerarjem. Ves čas, ko so nam telovadci odkrivali svoje sposobnosti, sem si želela pogovora z Mirom. Res je, že večkrat sem z veseljem spremljala njegove nastope na televiziji, toda videti ga takole, čisto od blizu in čisto pravega reprezentanta, vzornika mnogih mladih, to pa je nekaj. Zaigralo mi je srce in odločila sem se, da grem k njemu in mu stisnem roko ter ga poprosim za nekaj besed. Korak, le še korak in že sem ob njem. Tedaj pa: »Le kaj naj ga sploh vprašam za sam začetek,« sem premišljevala in mu v naglici pozabila stisniti roko. Hitro sem premagala trenutek otopelosti, se zbrala in ga zaprosila za intervju. Moji prošnji se je prijazno odzval.
Kdaj ste začeli telovaditi?
Telovaditi sem začel že v osnovni šoli, poleg orodja pa sem se bavil tudi z drugimi športnimi panogami.
In iz skromnih začetkov telovadnih prvin, z resnim treningom, žrtvovanjem samega sebe za telovadbo, se je rodil fant, ki je naši republiki, naši državi prinesel veliko športnega ugleda; slovenska prvenstva, državna prvenstva, balkanske igre, evropska prvenstva, olimpijske igre, povsod je kraljeval on in ni čudno, da se ga je kmalu prijel vzdevek poslednji romantik na konju. Na vseh tekmovanjih je pobiral najvišja priznanja, največja čast pa mu je bila dodeljena takrat, ko je predajal štafetno palico s pozdravi jugoslovanskih mladincev Titu za rojstni dan.
Kako ste se počutili takrat, ko ste predajali štafetno palico maršalu Titu?
Sedem let je že, odkar sem predal Titu štafeto, in to je bil zame velik dogodek. Bil sem srečen, toda tudi v sreči je bil delček strahu, kako bom povedal.
Kako se počutite danes, ko po dolgem času zopet nastopate?
Res je, po svetovnem prven-
stvu sem bil še na Japonskem, nato pa sem zaradi poškodb za nekaj časa prenehal. Današnji nastop zame ni bil velik napor, večji napor je bil prej, ko sem redno telovadil.
Njegovi odgovori so bili kratki, klicala ga je nova dolžnost. To moramo razumeti, kajti ritem življenja reprezentantov večkrat določajo drugi.
Tanja Blaško, Lit.-nov. krožek, Hrastnik * 2 3
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko v junijski številki »STEKLARJA« smo do določenega roka prejeli 85 rešitev. Izžrebani so bili naslednji reševalci s pravilnimi rešitvami:
L nagrada 30 din:
RAZINGER Marica
2.	nagrada 20 din:
ŠPACAPAN Marjan
3.	do 7. nagrada po 10 din: SLOKAN Janez DRAKSLER Milan CVETKO Milica ŽABKAR Heda
ALT Vili
Za pravilno rešitev nagradne križanke razpisujemo 7 nagrad:
1.	nagrada	30	din
2.	nagrada	20	din
3.	do 7. nagrada	10	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele v naše uredništvo do srede 19. julija.
PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: sarkom, žir, Broz, šal, prioriteta, Raba, Ate, rampa, las, udar, led, eben, amok, štor, soja, vesolje, Ank, Atri, osa, Odra, holm, angel, D. K., Trocki, dva, Varna, naprava, Lai, reč. Ant, I, Ra, Štefka, Edam, SA, Kmet, Čop, T. R., Lirik, aga, Irak, Mal, Lome, pol, U. N., Klara, Venus, Arenda, tobak, finale, sidro, Araks, Krakar.
HUMOR
Mož pravi ženi: Vem da me nisi nikoli ljubila. Upam se zakleti, da bi se v enem mesecu po moji smrti poročila z drugim.
Žena mu odgovori: Ne zaklinjaj se, jaz ti tudi tako verjamem.