Dijaki ptujske gimnazije v šol. letu 1940-49
niso dosegli 
zadovoliivih uspehov
Zaključeik šolskega leta daje pr&gled razvoja, na<porov in mspeho-v dijakov in vzgojiteljev im priKfco za oddih t&r priprave za sprčiem novega kadra, z« novi trud vzgojiteljev, ds bi priipotno-g!i   diifikom   do   znarra,   do   sno^obmsM
i dijera i?polnju;ejo dijaki pogoje, da bo-do zavzeli pdmerna merta v sociaH-stvčni državi rn s prid^blje.niira Knanjem elužilj dek»vnPtn<u procesm teir poroa-gali ustvarjati pogoje srečnejže bodcč-nosti
Ptuj^sika aimnazija }e pred kratkim ko<nLa!a z delom r.a^šo!s.ko leto 1943— 1949.    Ob    zntdiuftni   konferenci    in    iz
• statistdke j€ razviden ueneh eno1otn-fe<ia dela profesorie^ in dijafcov. SlevilVe nam bodo u^prhe m neu«peihe dela naijlepše  priV:a-za!e.
' V Solskem lehi 1948-49 je im^aptui-ska nitrmazija 671 dijf>kov. 419 diia*Kov (f)2.^6%) je razred uiFppVo dovršilo. Popravni izpit ima 156 (23 ^'^'o}, oonav-liaio bo pp rarred 94 i\*%) tMiaVov, Letošnji u«T>eh fe za 4 82% siabši ad la;ns^eqa Če bi hoteli noi«.k^.tj vybVe slabšerja usrieha v letošniem šo^keTn letu, bi unotoviM, dn drpVi ^a^el^n^h uspehov ni*o dose^M prp.^v^fi-m zat9. ker še niinajo vsi zadnvolihrih porro-jev za obisik nouka in ufenje Nckate-ri prih^iaio v §o^o od d;?i<?č in *»n utru-jeni ckI poti. Diffiiki, ki se vo-ziio v šolo z vlfkoni. nimalo pravi'ne p^e^Ctr-be m pninernih pro*;torov. \^.x b' ee morrli uiiti. Giinnaziia ie sicer dala dv^irntn-potni^oTn na M^T>o!aqc rarrer*. kfer pa vendaT ne m^p^o zadovoliivo študlrati, ker so iz ra-n^i^i ra-jrTdnv, to-rei raz!lča:h staro&ti m različriih po-treb.
Najslabši je u«oeh. v nf^iiii razrpdi-h. Profesorji so ug<?to\nH, da je v7Tik ©la-heiriu uspehn nredv<:pTn v daj^tvu, da prihriiaio^v prvi criTnnariiski razred d<=>-loina otroci, ki Se duševno niso rr^li. de'oma pa taSc^ni, ki kot šnlnobv^niki »Tngtrafo ^olanie za neuotrebno tn bre^-brižno rak^io kofca ^o^oobvernoeti Ob tei urrotovit-vi ie pofrebno nondariti, da bi x\<\] ob sn-TeifMn-nib iroiHh rudi pro-ffv^orjj nid1f>ra!i kateri otrofr 'p z* «T)Tp-iem v nimnaziio sposoben ?e oh snre-iemT>-«»Tn i^oitu ie treb^ iTtieti pred ormf dRistvo. da vrgaM rnTnnaziia liudi. ki brvdo prev^eM vodiino vlooo pri sp&ci-alpih m stmkovTrh dpMlh ter je »a to pf>treb<*n  strog kritprij.,
U«t)f>h zavoda no mestth, razred!h in odstntkih    i«   naslednji:
1.  me<5to          TV. raz.       90 R9%
2.   mesto       VITT. raz.       86,6R^
3.  mesto          VI. raz.        m.44%
4.  mes-to           I.a raz.       69.05^,
5.  tne^o          T.c raz.       68 R9"L
6   me-sto            T.f raz.       fi8?9°^
7   m°sto         TT.a raz.        R7,44^
8   m«sto        TTT.a raz.        fi6.R6<^.
9   m*wto       VTT   rai.       65 5?°^ 10   meoto          H.b raz.       finnn<^.
11.  mesto          TT c ra-z.        ^o. ?t^.
12.  Trve^o           Te ra^         «Ri4<t '°. tn^sto          TT i raz .      Sfiscfv
'   m^sto        TTTb "nz        V)..osr"-
"¦¦   tn.<*cto               f.d raz.           ^T.^a^
¦ ¦;.  rn^o         Ih raz.       •& i?*"-
1?   mp«to          V   ra?        ?5 7n^
Med šoMcim Ietom so razredaiki na se2ta.nkih   razpravljali   o   disciplini   uče-
uo obi^idni. Največkrat so p;lšli starši, katerih otrociso dobri učenci. Nerazum-Ijivo je, da smKi ne kažejo pr?iveg.a za-niraan^a z.a šo^ke uap*ehe svojh otrok. So]a mcve imeti uepeh samo, če vai faktorji, ki na oirolfa lahko vnlivaio de-lujefo skladno. L:u^sk^ ob^as* rn!adinska organizaciia, prcfesorji v soW in starsi morajo sTiCladno vpiivati na otroka. To je glavni pogoj, da se bo naša mladina teko vrgoiila, da "bo dostojna D-nmnč skupnosti,    ki   ustvarja   lepse   živlien;e.
Gornja statist?ka opozarja na vso re^nost pedago^-ksga dsla vseh vznojnih faktoriev: stars&v. šol« in oblg-stnlh fo-rninov. ki bodo morali pnsv^tti vse svo^e nepore vzqoU miadin« v novega, sorielističnega človeka Družba Ijudi v sarialranu bn *ivljen;«ko močna le v pri-mpfti, ce bo<do nfeni člani k^rtunl. razgled^ini, napredni in de!ovni l;udije. To mora biti torei rilj vserra \rzqo'np>-ga de-la l?. tega vidika ocenuje ttidi profesorski zbor p*uj?Ve q.mrt97ve svo-, je padagoiko d-elo Zaveda se. da je mogoče s^too z ideino politično V7.qojn vc&piti diifkom z^vestno d'«rin'ino. ki |e v&aikemu dnbremu uccticu nnmo po-trebna.
Pri posrediovanju ^otekih pre-dmefov je temeline važnosti Meolo="ko pravilno podajanj« teh prR-dmetrvv Ob p^eglftdu evojega de!a prafesorski zbnr ucptav-lja, da je bila ideino politirna vzgoia pomanjkljiva V bodore bo viožil vse sile v to, da se i7^hra7i kar"pr Y\ ho vrgaial id^ino mofno delovno inteli-genco, k; bo zavesfno viagala v«;e svo-je <sj1p in v&e svoje zmanie v d^Ki-r>^it skupnostl.                                         GD