Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejeman Teljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr.. za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino preiema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne. Štev. 231. V Ljubljani, v soboto 10. oktobra 1885. Le trail* XIII. Državni zbor. Z Dunaja, 9. oktobra. O zadnji seji imam popraviti, da dr. Herbst ni govoril, ampak da je g. predsednik ravno pred njegovim predlogom sejo sklenil in Herbstov nasvet preložil na današnjo sejo. Dr. Roser je vtemeljevaje svoj predlog o polajševanji pri pobiranji davkov silno udrihal po poljedelskem ministru, rekši, da je pribežališče za obožane grajščake. Cr. predsednik ga je zarad tega izraza, ki je letel na g. ministra samega, poklical k redu in ga pokaral. Interpelacija dr. Viteziča. V današnji seji je dr. Vitez ič izročil interpelacijo, v kteri pripoveduje, da so bili v Pazinu neki zarad žalenja časti zatoženi Hrvatje izpraševani od sodnika, ki hrvatskega jezika ni umel in kteremu je uradni sluga služil za tolmača. Tudi žan-darmi, ki so jih čuvali, so grdo ravnali ž njimi; zato vpraša g. Vitezič ministra prava in ministra za deželno brambo: jima je li vse to znano, in kaj mislita vkreniti, da se kaj tacega več ne bode zgodilo ? G. Raič je sostavil tudi interpelacijo do na-učnega ministra, zakaj ne izvrši resolucij glede Mariborskega učiteljišča? Sinoči je prišla reč v klubu desnega središča na vrsto; ker se pa slovenski poslanci o njej med seboj še niso razgovarjali, odložil se je konečui sklep za toliko časa, da se oni med seboj dogovore o vnanji obliki omenjene interpelacije. Druge obravnave današnje seje bile so brez posebne zanimivosti. Postavni načrt o prenehanji porotnih sodnij v okraju Dunajskem in Korneuburškem pa Dunajsko-Novo-meškem izročil se je kazenskemu, postave o odpu-ščenji koleka in pristojbin pri skladanji zemljišč, o znižanji pristojbin pri zamenjavi vknjiženili dolgov in železničnih obligacij pa davkarskemu odseku. Omenjene postave je vlada predložila zbornici, pa so bile prav enake stavljene tudi od poslancev Iveila in Hevere, ki sta jih danes vtemeljevala. Poslanec Richter stavil je razun tega še predlog, naj se pre-drugači ravnanje pri eksekutivnih prodajah, ki ga je zbornica v pretres izročila justičnemu odseku. Predlog Herbstov o vravnanji vžituinskega davka bil jo tudi danes odstavljen z dnevnega reda, ravno tako volitev v kontrolno komisijo državnih dolgov. Pač pa so se vršile volitve v budgetni, železnični, davkarski in obrtnijski odsek. Izmed slovenskih poslancev je za davkarski odsek izvoljen dr. Poklukar, za budgetni odsek dr. Tonkli, za obrtnijski odsek g. Klun. V železnični odsek je izmed južnih Slovanov izvoljen dr. Bulat iz Dalmacije, dogovorjeno pa je, da takoj eden kranjskih poslancev dobi mesto v želez-ničnem odseku, kadar pridejo na vrsto naše železnice. Prihodnja seja bo v sredo, 14. t. m. O sedanjem gledališči beseda. Pred nekaj časom prinesel je Dunajski „Vater-land" med svojimi novicami: „Das moderne Theater in Rom" (Novošegno gledališče v Rimu), malo besed, pa že te govore glasno dovelj. Ondi v staro-slavnem Rimu, v stolici krščanskega sveta so se vselili na gledališke odre igrokazi najnižje vrste: „Nuna Krakovska", „Mušketirji v samostanu". Igrokaze s temi in enakimi naslovi so predstavljali po različnih gledališčih, gotovo ne v prospeh verskega prepričanja in nravnosti. Ali nečuvano! Celo sv. Pavla, največjega dobrotnika Rimskega mesta in celega krščanstva, je privedla satanska hudobija na gledališke deske., da se nauči ljudstvo zasramovati prvake svete vere, zaničevati najdražje bisere sv. cerkve. Liberalno časništvo seveda ljudstvu hvali in priporoča take igre. In ljudstvo uboga ter hodi obiskat take predstave. Mar li bi bilo potem čudno, če bi se navzelo srda do katoliške vere? Če bi zgubilo vse spoštovanje in veselje do krepostnega in nravnega življenja? Žalibog, gledališče jo je zavozilo na kaj nevarno, da, popolno napačno pot. Ali ne samo v Rimu, zgodilo se je to po vseh večih in manjših mestih, tudi Ljubljane ne izzvamem. Spregovorimo toraj nekaj besed o novodobnem gledališču. Gledališče bi moralo biti po svojem namenu šola, kjer bi se ljudstvo učilo ljubiti pravo in vzvi-višeno, ter zaničevati zmote in pregrehe. Ali glej narobe svet! Ondi se uči ljubiti greh, sramotiti pa resnico. Kaže se, da je sedanje gledališče doseglo skoraj ono stopnjo, na kteri je stalo gledališče v prejšnem stoletji na Francoskem pred časom revolucije in tudi v dobi prevrata. Od kod revolucija 18. stoletja? Velik del odgovornosti in zadolženja ima gledališče. Kje bi sicer navadno ljudstvo se nasrkalo tistega divjega srda do vere in prestola? Ali ne ravno v gledališčih? Izobraženi so prinesli prevraten duh iz kolegij (višjih šol), ljudstvo pa iz gledališč. Republikausk svedok pravi: „Kdor je mcgel opazovati pol stoletja napredujoče javno mnenje, ta je videl, kako velik vpliv da so imele nanj žaloigre Voltairove . . . ." Drlo je ljudstvo v gledališča; ondi je videlo vsak dan na najgrši način zasramovati altar in prestol. Kar je poprej spoštovalo, to je začelo zaničevati in sovražiti. Vsak večer je bilo Pariškemu prebivalstvu odprtih 25 gledališč. V njih so nastopali papeži, nune in rnnihi; sežigali so kraljeve in-signije, ljudstvo pa je divje ploskalo. Odrešenika celo se niso ustrašili predstavljajoč sramotiti; papeža so kazali v peklu gorečega, najdražje stvari krščanstva so izročali srdu in prekletstvu. Posvetni oblasti se tudi ni bolje godilo. Zaničevali iu sramotili so kraljestvo na najgrji način. Vrhunec tega sramo-teuja so dosegli v igrokazu: „Poslednja sodba kraljev" . . . „Kako se vladarji psujejo drug druzega . . . in naposled cesarica ruska z žezlom razbije glavo papeževo . . ." Ljudstvu je vrelo po glavah, ko je to videlo; razbijalo je in se divje veselilo. Gorje duhovniku ali plemiču, ki bi slučajno srečal razburjeno ljudstvo, idoče iz gledaliških prostorov. In kaka je mogla biti v onih gledališčih še le nravnost? Naj raje molčim. Zadoste naj le besede: Najbolj nesramne in umazane stvari so smele na gledališčne deske; čednost se je smešila in zasramovala, hudobija pa košatila in priporočevala. LISTEK. 0 vražah. Gospod vrednik! On dan sem Vam svetoval, kaj morate storiti, da se bo Vaš list čitateljem priljubil. Danes Vam hočem v tem oziru zopet nekaj nasvetovati. Liberalni časniki prinašajo prav pogostem notice, listke in dopise z napisom: o vražah, prazni veri, babjever-stvu, iu čitatelji slastno in hlastno požirajo tako mikavne stvari. Pišite toraj še Vi večkrat o vražah zaslepljenega ljudstva in ne bo Vam žal. Morebiti si Vi mislite, saj ljudstvo ni tako zaslepljeno, saj ni toliko vraž na svetu, saj je tako opisovanje večidel izrodek bujne orijentalske domišljije židovsko-liberalnih časnikarjev. Jaz pa pravim, vraž je več, kakor si Vi mislite. Da, še več, vraž je več, kakor si mislijo liberalci. V dokaz Vam hočem navesti naslednje raznovrstne vraže. Židovske vraže. V lani smo v časnikih či-tali (gotovo sto tudi Vi čitali, ker Vi citate šo več, kakor mi navadni ljudje), da sta se dva Žida prav- dala. Žid A. je dal Židu B. neko svoto, menda 50 gld., in žid B. se je zato zavezal, da prevzame na svoje rame vse grehe, ktere bo žid A. v svojem prihodnjem življenji naredil. Žid A. je bil s tem zavarovan iu ker so židje zelo praktični, je zavarovanje tudi precej porabil: ukradel je Židu B. onih 50 gld. Žid B. je tožil, pa ni nič opravil, ker je sodnija spoznala, da se to, kar je A. naredil, ne more imenovati tatvina. Žid B. je denar prejemši, najbrže mislil za ta denar bom lahko njegove in moje grehe prodal tretjemu in rešeu bom vseh večnih kazni prav zastonj. To bi bil dober „kšeft", ko bi A. ne bil še bolj premeten. Kjer so vraže, tam so večidel tudi zagovorniki in ker židje o vražah kristjane prekoso, zato so tudi židovski zagovorniki spretneji kakor krščanski. Da me ne bote napačno umeli, Vam moram povedati, da ima beseda „zagovornik" dvojni pomen, ker so rabi za tiste, ki zagovarjajo pred sodnijo iu za tiste, ki zagovarjajo zunaj sodnije. Tii bom govoril le o drugih, ki umejo čarati; so ve, včasih so pa tudi prvi poslužujejo tako čarobnih sredstev, da se morajo porotniki prepričati o nedolžnosti največih hudodelcev. Liberalne vraže. Židovski zagovorniki (iu po njih vzgledu tudi nekteri krščanski) pošiljajo med svet papir, na kterem so razne čire-čare; ta papir se imenuje pri nas liberalni, na Nemškem socialistični, na Francoskem komunistični, na Ruskem nihilistični časuik. Na njem je zapisano, kdor kupuje in bere ta papir, se šteje med omikane in nikdar se mu ni treba bati, da bi zabredel v mračnjaško slepoto. Kdo bi ue želel biti omikan, ako je omika tako dober kup! Čitateljem ni nič več treba misliti, za nje misli zagovornik in to je prav pametno. Kajti ako reče zagovornik, da je belo črno, je bolje verjeti kot si glavo ubijati in prašat hoditi. Liberalen filister ne taji Boga, ne ne-umrljivosti človeške duše, ker tega tudi njegov liberalni časnik ue taji. Navaden človek bi si mislil, da tak, kdor ne taji Boga, niti dušne neumrljivosti, mora Boga častiti in skrbeti za zveličanje svoje duše. Tako bi mislil mračnjak, liberalno razsvitljeni pa misli drugače ali prav za prav nič ne misli, ker vso mišljenje prepušča zagovorniku. Ker se v liberalnem časniku vsaka vera imenuje prazna vera iu ker se tisti, ki za dušo skrbe, prištevajo k za-. In nasledek tega? Iz visočine krščanstva je palo francosko ljudstvo v prepad, padlo je v paganstvo, še nižje kakor nekdanji paganski Rim. Živinska strast, grozovitost, krvoželjnost ... to so bili nasledki. Pa vprašaš znabiti, kaj ima francosko gledališče prejšnoga stoletja opraviti z današnjim? Da, ima opraviti, iu sicer prav mnogo ima opraviti: Kakoršni vzroki, taki nasledki. Oe je imelo francosko gledališče tako strašne nasledke, ali misliš, da mora imeti sedanje gledališčne dobre, boljše? Ne, preveč zvesto je začelo hoditi po stopinjah za francoskem prejšnega stoletja; dospelo bo tudi tje, kamor ono. Oe si imel le kedaj priliko obiskovati nekaj časa sedanja gledališča, vprašam, kako sodbo si si napravil o njem? Dobro? Nemogoče! Sedauje gledališčne deske so tako spolske ter imajo v svojem imeniku večino frivolnih, vsak nravni čut zatirajočih iger, kakor nekdanje francosko gledališče. Kažejo se ti v njih slike nravno-pokvarjenega življenja, in največkrat take, kakošne se godu pri najnižjih vrstah ljudi. Nekdaj so kaznovali s smrtjo moža, ki je prelomil zakonsko zvestobo. In sedaj? Kje si stroga postava? Poglejte sedanje komedije, ali se ne smejejo tu na škodo vsako čednosti? Mogoče, da se kar naravnost prešestvo ne priporoča, vendar se kaže v tako krasnih barvah in v takem blesku, da nraven čut mora postati top. Samomor, dvoboj, mesena ljubezen, to so nauki, ki jih priporoča sedanje gledališče dan na dan. Podobe v gledališčih so nenravne, isto tako olepšave, kaj še le obleka igralk itd. V kupletih žali se verski moralen čut, ter se norčuje z najsvetejših resnic, kar se je že večkrat zgodilo. Kratko: sedanje gledališče in kar je ž njim v zvezi, je nekaka kužna bolezen za ljudstvo. V njem se goje nazori iu se priporočajo stvari, ki znajo s časoma ljudstvo pripraviti ob vsak vrski in nraven čut. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 10. oktobra. [Notranje dežele. Kolika je moč nemške olike in nemške kulture, pokazala nam jev žalostna novica, ki pravi, da se je v Duhovem na Češkem razstrelila češka „Beseda" ! Komaj smo si upali na Nemce misliti, če ravno sami dokazujejo svoj fanatizem, a kar piše o tem „Politik" in drugi časniki, ne moramo drugače misliti. Tako daleč, hvala Bogu, se Slovan vendar ni še spozabil, da bi iz političnega sovraštva svojega sorojaka z dinamitom zatreti hotel. Dinamit je jako priljubljeno sredstvo anarhistom, fenijcem in nihi-listorn, sploh ljudem, ki se ne brigajo za nikake postave. I)a se ga bodo pa tudi Nemci posluževati jeli za vničevanje slovanskega rodu, to je pa nezaslišano in bi vendar ne bili verjeli, če bi nam bil kdo poprej o tem pravil. Oegava „Handschrift" pa je le to, bodo Slovani popolnoma opravičeni lahko vprašali, če so nemški časniki še nedavno kamenje, s kterim so bili baje v Kraljevem dvoru Cehi Nemce napadli, imenovali „Koniginhofer Handschrift"!? Ta slepljenim, zato tudi pravi liberalec railuje ali če prilika nanese, zasramuje vse mračnjake. Ker se pa v časniku sem ter tje tudi taki, ki vse cerkvene naredbe prezirajo, imenujejo dobri kristjani, zato tudi liberalec, ako je ravno treba, pravi, da je dober kristjan. Letos je prišla k meni neka protestantovska baroninja s hčerko, ter mi rekla, da misli njena hči vzeti v zakon katoličana ter me je vprašala, kake pogoje mora spolniti, da bi zaročence poročil katolišk duhoven. Odgororil sem ji: Iz tega bo težko kaj, ker je k ternu neobhodno potreben pogoj, da nevesta obljubi, da bodo vsi otroci katoliško vzgojeni. A kaj mi je odgovorila mati? Pogledala je hčer in rekla: To možitve že ne bo nič oviralo; moji hčeri je vse eno, v kteri-koli veri bodo otroci odgojeni. Vidite gopsod vrednik, take so liberalne matere. Obiskala me je letos tudi neka gospodična. Podala mi je vizitnico, rekoč: gospodična I. I. z Bavarskega; ker sem že štiri tedne v vašem kraji, zato si usojam tudi Vas obiskati. Djal sem jej: dobro došla, ako Bavarka, tedaj tudi dobra katoličanka. Ogovorila mi je: upam saj. Povedala mi je, da se na Baearskem kaj zelo z zgodovino pečajo in da je zgodovina tudi njen specijalni studium. Želela je tudi nekaj zgodovinskih podatkov od našega kraja. Povedal sem, kar sem vedel in pri neki stvari tudi najnovejši čin bode pač neovrgljivo dokazal, kdo da hujska. Do sedaj se je hujskanje vedno le Čehom in Slovanom sploh očitalo. Morda bode ta grozni čin, proti kteremu je požiganje igrača, kajti ondi si človek vsaj navadno življenje reši, če že druzega ne, vendar-le vsem oči odprl, kteri le videti hočejo in imajo še zmožnost za vid in presodek. Prežalostni časi taki I Za vlado je pač to nujni klic, da pokaže laškim in nemškim dinamitskim „irredentarjem" dopuščene meje: „Do tu in ne dalje!" Interpelacija, ki so jo liberalno-nemški poslanci stavili vvdržavnem zboru, zakaj da se namreč Nemci po Čehah tako grozno zatirajo, dobila je poleg dinamita v Duhovem tudi še drugo, skoraj da nič manj veljavno osvitljavo, v kteri se kakor ob električni luči v resnici pokaže, kdo da je zatiran, kdo pa zatira. Na roženkransko nedeljo imeli so v Kukusu, pet četrtink ure od Kraljevega dvora oddaljenem selu „posviceni" (cerkveno žegnanje), o kteri priložnosti so tudi po več gostilnah godce imeli. Iz Kraljevega dvora so ljudje kar trumoma tjekaj drli. Proti večeru jeli so učitelji iz okolice Kraljevedvorske zbirati okoli sebe vsake vrste sumljive ljudi, s kterimi so se pogovorili, da morajo vse čehe, ki so iz Kraljevega dvora tjekaj prišli, prav do dobrega našeškati, jednega pa še celo „mrzlega narediti". Le-ta, ki je bil v to odločen, da mora na mestu pobit biti, je bil nek rokodelsk pomočnik, Kordina, ki je že več let pri nekem češkem mojstru služil in so ga zarad tega na sumu imeli, da s Cehi drži. Na čelo rogovilastim ljudskim učiteljem nemškega naroda postavil se je učitelj Hugon Lesk. Kordina, pameten mladeneč, videti, da pri godcih nič dobrega ne kaže, odpravi se kmalo iz lvukusa v druščini še nekterih drugih proti kolodvoru, da se ob 8. uri odpelje v Kraljevi dvor. Komaj so prišli na kolodvoru v čakalnico, se že Leskova benda nemških učiteljev za njimi pri-drvi in zabavljati začne, da so Kraljevodvorski župan, potem Stuhlik in Lorenc prave pokveke. Meščan Pri e da zavrne Leska v nemškem jeziku, da naj molči in ne obrekuje poštenih ljudi. Lesk se pa ves divji vanj zapodi in ga po lici oplazi, rekoč: „Aha, tudi ti si Čeh!" Druhal njegova to videti se tudi kar zviškoma vrže na Kraljevodvorce, ktere jame s palicami obdelovati in kričati: „Pobite jih, pse prokl. .. Kraljevodvorske!" Ker je ravno prihajajoča lokomotiva žvižgala, hiteti jeli so napadeni Cehi venkaj, da bi se v vozove rešili; Lesk s svojo druhaljo pa za njimi in so jih pretepali, dokler so jih dosegali. Najbolj sta se pri tem pretepu odlikovala učitelj Lesk in gozdarski adjunkt M al lig. Ni ju bilo sram pretepati tudi dveh gospodičin iz Kraljevega dvora. Največ je pa ubogi Kordina skupil in pa Prieda, ki se je za župana potegnil. Ljutost Malligova je bila tolika, da je celo okno pri vozu razbil, kamor mu je bil Frieda všel in so mu stekleni drobci v obraz prileteli s tako silo, da so ga nevarno ranili. Kordini se je Lesk rotil pretepajoč ga: „Ti pes, če bi bil tukaj ostal nocoj, bi te bili ubili!" Dogodba se je objavila c. kr. sodniji v Kraljevem dvoru, silovitega Mallinga so pa orožniki vzeli. Kdo je toraj zatiran in kdo zatira? Madjarski list „Egyetertes" priznava, da je hrvaški bati veliko politično napako storil, ko je dal kameralne akte iz Zagreba v Budapešto prenesti ; ta napaka bi se pa še zdatno povikšala, če bi se sedaj akti v Zagreb vrnili. Grot Hedervary naj se toraj zmiva, kolikor mu drago, svoje krivice vendar le ne bo mogel popraviti; kajti da bi Madjari sedaj akte zopet vrnili, na to pač misliti ni. „Nemzet" zopet na vse usta zatrjuje, kako dobro srce da imajo Madjari za sosednje Hrvate in se nadja, pristavil, da se to vidi tudi v naši cerkvi. Je že res, mi je odgovorila, saj mi je o tem pravila tudi moja sestra, ki je bila on dan v cerkvi ; pojdem še jaz enkrat v cerkev. Znano Vam je, g. vrednik, da pri nas nimamo toliko cerkva kot v Ljubljani, temuč le eno in ta dobra katoličanka niti te ene ni videla in obiskala v štirih tednih! Taki so dobri liberalni katoličani! Židovski zagovorniki so pa res tiči, in liberalni čitatelji so pa seveda tudi. Kitajske vraže. Te so židovsko-liberalnim zelo podobne. 21. septembra je imel v Salzburgu P. Ansgar, ki je že osem let kitajski misijonar, govor o Kitaju in o tamošnjih misijonih. Rekel je, da mislijo Kitajci, da je njih dežela središče celega sveta, da oni v duševnem oziru Evropce daleč presegajo in da te zategadel imenujejo „uboge pare". Ko je Ansgarjev škof nekega Kitajca hotel podučiti o neumrljivosti duše in o dolžnosti za njeno zveličanje skrbeti, mu je pagan odgovoril, kje more še za dušo skrbeti, ko ima že zadosti skrbi za telo! Ako hoče priti na ono stran reke, mu je treba le enega čolna; ko bi imel pa dva čolna in bi djal eno nogo v ta čoln in drugo v onega, bil bi zgubljen. Ko bi tudi za dušo skrbel, bi bil v nevarnosti, da se telo prezgodaj ne konča,. Vražam so Kitajci — je rekel misijonar — strašno vdani. V mojem okraji je bila pred par leti da bode ua Hrvaškem kmalo drugo prepričanje na vrhuncu, kakor je današnje. Nam se zdi, da na tak način, kakor so Madjari sedaj začeli proti Hrvatom postopati, ne bodo nič opravili, kajti gotovo niso pričeli na pravem konci dela za sporazumljene, ko so se časnikarjev lotili. Državno pravdništvo v Zagrebu prijelo je vredništvi „Pozorja" in „Slobode", ker ste baje neresnična poročila iz deželnega zbora med narod širili. Čudno je to, da bi oba lista, ki sicer ne hodita po eni poti, kajti „Pozor" je glasilo Strossmayerjeve stranke, „Sloboda" pa radikalne Starčevičeve, da bi toraj oba lista lažnjive poročila med narod širila. Najbrže bode res, kar sta pisala, pa je neljubo vladi in banu, in so ju zarad tega prijeli. Kakor čujeino, so ju tudi že zopet izpustili, ker sta vso odgovornost na-se vzela. Vsi tisti polki in batalijoni, ki so bili namenjeni letos Bosno in Hercegovino zameniti s kako drugo pokrajino v državi, ostanejo še doli in se ne bodo selili. 14 Lloydovih parnikov je menda najetih za prevoz turških vojakov iz Azije v Evropo. Med Avstrijo in Ogersko se državniki posvetujejo o podlagi, na kteri se bo morala napraviti nova pogodba, če tudi so še daleč od tiste točke, na kteri se bodo zjedinili. Nekoliko težkoče provzro-čevale bodo razne trgovinske zveze med avstro-ogersko državo in zunanjim svetom. Manj težave bo pa z novimi bankovci in sploh z bankinim vprašanjem. Ogerski pooblaščenec finančnega ministra je že izjavil na Dunaji, da se hočejo Madjari strogo tega držati, da bodo bankovci na eni strani imeli nemški na drugi pa madjarski tekst, prav nič, pa ne bodo ugovarjali, če se okoli tistega v okvirji ali po vogalih med okraški pritaknejo izrazi veljave tudi v druzih jezikih, ki so v državi običajni; kajti tisti pridevki spadajo v področje banke, ktera bankovce izdaja in se ne bo ne legislativa in ne vlada za nje brigala. Poleg tega je pa v zasobnem razgovoru pooblaščenec tudi še izrekel svoje mnenje, da bi vrednostni papirji, kakor so ravno bankovci, ki se vedno_ bolj po svetu razširjajo, morali imeti svojo veljavo označeno v vseh svetovnih jezikih. Misel je pametna in zasluži, da bi se merodajni krogi ozirali na njo, ter jo s časoma vresničili. Ker smo že ravno pri tem, naj rečemo še eno. Zakaj pa bi se ne vpeljala po celem svetu jedna veljava za denar? Naj ga le vsaka država za-se kuje ali tiska s svojimi podobami, da se od druzih razloči, toda frank, ki bi ga Avstrija izdala naj bi bil v Ameriki ravno toliko vreden, kakor oni, ki bi prišel v Avstrijo iz x\ngleške, Nemške, laške, srbske ali švicarske denarne kovarne. Dalje bi se morala jednota določiti za denarno vrednost, ktero bi celi svet pripozn.il za občno lastnino: Kakor imamo po celem svetu jednoten račun za čas, ravno tako bi ga lahko imeli za denar. To bi kupčijo zdatno olajšalo in zboljšalo, ker bi odpadli vsi odstotki, kteri se sedaj pri nadavku mnogokrat pogube. Račun bi bil pa tudi mnogo pripravneji, ker odpadlo bi brez števila sitnosti in tudi prevar. Tnaisje države. Po najnovejših sporočilih iz Kopenhagna je ruski car menda silno nevoljen na svojega strič-nika, kneza A1 eksa u d r a bolgarskega, ter mu očita nehvaležnost. Proti veliki Bolgariji pa Rusija nima prav nič; le to ji ni všeč, da bi se taista napravila pod knezom Aleksandrom, temveč ima menda Rusija druzega vladarja za-njo v zatišji. Časnikarji mislijo, da bi to morda vojvoda Cumber-landski biti mogel, kterega bi posebno Nemčija in Avstrija toplo priporočili. Nemčija zato, da se ga dormi znebi, Avstrija pa menda iz osebne prijaznosti, če se pa stvar prav od blizo pregleda, bi bila pa velika suša. V neki vasi so se ljudje k svojemu posebnemu deževnemu bogu večkrat zatekali. Ker pa niso bili uslišani, jim pride na misel, da je najbrže njih bog že prestar; zato so ga prekopicnili v vodo in si novega napravili. Nikjer na svetu ni toliko vraž, kot na Kitajskem. Po vsi deželi, posebno pa po mestih, je vedoževalcev toliko, da kar vse mrgoli. Kmetske vraže. Da Vam te razjasnim, je dosti, da Vam navedem le en izgled. Pred nekaj leti je bil v Kamniškem okraji dobro znan zagovornik, kterega so ljudje imenovali „ostriženca". Bil je pameten in pobožen; nekdaj je ob največi nevihti na Črnučah na cesti klečal in molil. Ako so prešiči krulili, je naredil, da niso več. Dajal je ljudem, pa le pametnim, papirčke, na kterih so bile molitve s križi zoper nevihto, človeško in živinsko bolezen. „Ostriženčev" prejšnji tekmec in sedanji naslednik „sedmošolec" pa pri ljudeh nima nič kaj kredita, ker preveč preklinja in popiva. G. vrednik, opisal sem Vam razne vraže. Pričakujem, da bote o tem zanimivem poglavji večkrat pisali in da bote tudi meni odpisali, ktere vraže se Vam zde bolj nedolžne, ali one, ki jih ima mračnjaško ljudstvo, ali one, ki jih ima z omiko se po-našajoča družba. Vaš odgovora pričakajoči S—n. vendar neumnost Cumberlandskega vojvodo v Bol- i v srce, prenehal bo tudi gališki petelin kmalo garijo siliti, ker ima svojo dedno pravo v Braun- peti. Poslednje besede so namenjene stranki monar-schvveigu in morda še kje drugej, ktero mu Bismark hitskega lista „Gaulois", ki je ob volitvah napravila sicer za sedaj odreka, ker se ga boji, toda pomisliti pred uredništvom omenjenega lista veliko demon-je treba, da Bismark tudi ne bo sodnemu dnevu stracijo. Protidemonstracijo napravili so pa takoj na trobil in da se bodo z njegovo smrtjo razmere na to delavci, kretajoč z razvitimi trobojnicami po mestu Nemškem več ali manj spremenile. Dalje pa tudi in zasramovajoč monarhijo. Ožjih volitev bo razun jako dvomimo, da bi bil res Cumberland ruskemu Pariza vseh skupaj 222, ki so razdeljene po 41 caru bolj pri srcu, kakor pa njegov ljubljenec, črno- okrožjih, kjer so imeli do sedaj republikanci veliko gorski zet Peter Karadjordjevič. Ta in nihče | večino nad monarhisti. V 9 okrožjih imajo pa mo- narhisti prav izvestno nado, da sijajno zmagajo. Ali bodo v omenjenih 41 okrajih tudi kaj opravili ali ne, je odvisno edino le od sloge ali nesloge med republikanci samimi. Sploh je po Francoskem misel utrjena, da so sedanjo državo oportunisti zavozili, ker niso imeli nobenega pravega cilja in nikake prave odločnosti. Dokler so bili zmerni republikanci na krmilu, se je republika bolje počutila. drug b0 mož, ki se bo z rusko pomočjo vsedel na bolgarski prestol, če se bode moral res sedanji Aleksander z njega umakniti. Rusija se bo z njim dveh h krati znebiti skušala in sicer Battenberga v Bolgariji in morda še celo Milana v Srbiji. Saj je znano, da Busija Milanu ni nič kaj prijazna in da je skoraj polovica Srbije Karadjordjeviču bolj vdana, kakor pa Obrenoviču. Če so telegrami resnični, seje na bolgarsko-srbski meji že strastna agitacija pričela proti Milanu na korist Bolgarije. D? ruski car za nobenega veliko ne mara, ne za Milana in ne za Aleksandra, je jasno; iz srca je pa vdan Karadjor-djeviču. Iz tega se sklepa, da mu bode tudi k prestolu pripomogel. Balkansko vstajo bodo menda najbolj čutila Srbija, ki je kar z viškoma v orožje smuknila in sedaj oborožena čaka, kaj bodo velesile o Bolgariji vkrenile. Milan je mobilizacijo pričel na lastno odgovornost glede zunanjih držav in mu jo je le srbski narod odobril, ker je mislil, da bodo si takoj v prvem trenutku, kdo zna, koliko sveta pridobili. Ko bodo pa Srbi videli in občutili, koliko zlata in srebra bodo zastonj izmetali, kajti vdariti si bodo javalne upali, tedaj jeli jim bodo lasje kvi-ško stopati. Da se kaj zemlje pribori, mora mobilizacija dovršena biti, kar so pa zopet o srbski armadi še ne more trditi. Pomanjkljivost na vse strani kazati so bode jela, kakor hitro bodo vojaki nekaj časa v orožji. Pa naj bi že bilo, kakorkoli, če bi tudi le kaj prida zemlje imeli, za ktero bi se z dobičkom lahko vojskovali, dobro vedoč, da si jo pribore. Srbi so tudi tega nimajo nadjati v sedanjih okoliščinah. Do Niša je šlo vse dobro in tudi pravilno, kajti bili so še v domači deželi, kjer so jim šli ljudje na roko. če se iz Niša obrnejo proti zapadu, kjer je del tiste zemlje, ki je grob njihove nekdanje slave — zgodovinsko Kosovo polje — nastane pač opravičeno vprašanje, kaj bodo rekli Avstrijci, ki imajov nekaj Stare Srbije zasedene v Novem Pazaru? če se obrnejo proti iztoku, ondi je bolgarska zemlja in bi jih Rusija lahko vprašala, česa tam iščejo. Ostala bi jim toraj pot odprta le že edino proti jugu, a tu bodo na Turke in Arnavte trčili. Ko bi bili dobro pripravljeni ter imeli dovolj vojske, bi se dalo tukaj še največ opraviti, a s temi močmi se tudi tukaj ni pravega vspeha nadjati Srbija sicer ne obupa, če tudi je vsim, kralju kakor poslednjemu pešaku znano, da je položaj jako resnoben. Po železnici drdnl vsak dan po pet vojaških vlakov, vsi proti jugu. Vojaki so jako dobre volje in vsak dan po dovršenem opravilu „Kolo" plešejo. Srbsko društvo rudečega križa podarilo je vso svojo gotovino državi, da se bode za vojake skrbelo v zdravstvenem oziru. Kakor je tudi za Sbrbe sploh veselo, bodo poslednjič vendar težko zadovoljni — z vspehom. Srbija je v hitrici napravila novo železnico za silo, ki je 30 kilometrov dolga in je iz glavne proge izpeljana preko Leskovca v južni Srbiji proti turški meji. Ustanova velike Bolgarije napreduje. V Sofiiji so neki napravili zemljevid bodoče velike Bolgarije, ki obsega sledeče pokrajine: Tracijo, iz točno Rumelijo, Bolgarijo, iztočno in južno Srbijo do reke Morave, in vso Staro Srbijo z današnjim okrajem Novopazarskim. Menda sinemo brez greha dvomiti, da bi Bolgari vse to izvršili. Busija namerava baltiške svoje pokrajine porušiti. Ondi prebivajo namreč tri veče na rodnosti, čudi, Latovci in Litovci, ki so do sedaj po uradih svoj jezik vpeljan imeli. Rusija ga jim hoče odstraniti in nadomestiti z ruščino. Došla sta v tej zadevi dva telegrama iz Petrograda. Prvi od 6. oktobra pravi: „Državni svet bo še ta mesee vzel postavo v pretres, ktera bode gosposki po baltiških pokrajinah strogo zapovedovala v uradu iu v svojih sporočilih ruskim gosposkam se vedno le ruščine posluževati." Drugi telegram došel nam je 8. t. m. in pravi: „Ukaz, objavljen v „vladnem časniku", zaukazuje oblastnijam, da so morajo v vseli treh baltiških pokrajinah pri uradnem poslovanji in dopisih izključijive le ruščine posluževati. Lo nekte-rim krajnim uradom dovoljuje se tudi nadalje nem ščina, latovščina in estonščina za domačo rabo pri uradovanji. Kakor je toraj iz tega razvidno, se državni svot ni ravno predolgo pečal z dotično po stavo, ker je bila tako hitro objavljena. Sicer pa na Ruskem no poznajo dolgih debat, kedar jo kako nove postave treba. Car, kot vrhovni vladar pravi: „sic volo, sic jubeo" (tako hočem, tako zapovem) in postava je narejena Bodoča vsoda Francoske države določila se bo menda še le pri ožjih volitvah. Sedanji poraz je republikancem nekoliko oči odprl, da slogajači, nesloga tlači; za to so sklenili pri ožjih volitvah skupno postopati. Rochefort sam pravi, da bo vse moči zastavil za potrebno edinost med republikanci. Ravno tako, kakor zapodila se je orlu pušica Domače novice. (Pogreb) gospe Terpinčeve včeraj popoludne jo bil prav lep in velikansk ter se ga je na stotine ljudi vdeležilo. Sorodniki, znanci in priiatelji spremili so blago ranjco iz Fužin v stolno > cerkev v Ljubljani in od tod k sv. Krištofu. (Pet pismonošev) ima Ljubljanska pošta v najnovejšem času več, kakor do slej in sicer dva za vožno blago, tri pa za pisma. Vsled te pomnožitve bodo stranke poprej dobile došlo blago, kakor se je to do sedaj godilo. (O stavbinskih slogih) g. Flis a prihaja od vseh strani le ena kritika in ta je na vso moč pohvalna. Več o tej epohalni knjigi prinesli bodemo v kratkem. (Zgubljeni sin L. M.) se je že danes našel. Tičal je pri nekem posestniku v Ilradeckijevem predmestji, ter mu opravljal majhna dela, dokler ga niso slučajno srečali znanci, ki so potem „zgreva-nega" grešnika domu privedli. (Tatico,) ki je Nagodetu na Druškovičevem dvorišči na vozu spečemu žep prerezala in listnico s 75 goldinarji vzela, že imajo v osebi Marijo Trenta, ktero pri sodniji že dobro poznaje. (Vabilo k tomboli s petjem), ktera se bode vršila v Litiji v prostorih g. Al. Koblerja v prid naprave orgelj za tamošnjo cerkev sv. Nikolaja dne 11. oktobra t. 1. ob 4. uri popoludne. Dobrodelni darovi so hvaležno sprejemajo. K obilni vdeležitvi vabi odbor. (V Šmartnem pri Litiji) je dovoljena požarna bramba. Darovi se hvaležno sprejemajo v ta namen ter jih sprejema odbor požarne brambe. (Sv. birma) se letos v Trstu ni mogla poleti deliti zarad bolehnosti ondašnjega škofa, dr. Glavi ne. Ker se je višjemu pastirju zdravje zboljšalo, delila se bode sedaj meseca oktobra in sicer 18. t. m. v stolni cerkvi sv. Justa po velikem opravilu ob 10. uri. V farni stari cerkvi sv. Autona 20. in 22. dopoludne ob 11. uri; 25. v farni cerkvi sv. Jakoba ob '/¡11, uri; pri Jezuitih 26. ob 11. uri in v novi cerkvi sv. Antona 27. t. m. tudi ob 11. uri. (Duhovske spremembe v Goriški nadškoflji.) Preč g. Tomaž čerin, prvostolui vikar v Gorici, imenovan je profesor pastirstva (pastorale) v knezo-nadškofijskem osrednjem semenišči v Gorici. — č g. Janez Gru s o v i n, duhovni pomočnik v Romansu, delal je 6., 7. in 8. t. m. skušnjo za vsposobljenje v dosego samostalnih služeb v dušnem pastirstvu. 0. g. Jožef Golob, vikar v Štanjelu, pojde kot tak v Podgoro. — Na njegovo mesto pride kot začasni vikar č. g. Jožef Gergolet, bivši vikar v St. Martinu na Krasu. — 0. g. Blaž Ban dol, vikar na Trnovem pri Kobaridu, pride kot tak v Vipolže. — Na njegovo mesto je imenovan č. g. Jurij Kokelj, vikar v Logoh. — č. g. Janez Murovec, kaplan v Ko baridu, pojde kot vikar v Loge. — Njegovo mesto dobi č. g. Anton Pipan, novomašnik. — Nasleduj čč. gg. novomašniki imenovani so duhovni pomoč niki: Alojzij Bratina pod Brdom, Jožef Fabijan v Ročinji, Štefan Kodermac v Kanalu in Jožef Pavlica pri Sv. Roku. („Soča"). (Vina) bo v Istri več, nego so ga pričakovali Najbolj bodo blagoslova božjega deležni okraji Poreč, Buje in Montana. Malo se ga bo pa dobilo okoli Kopra in Pirana. (Trst in Loška železnica.) Za zgradbo želez: niče čez Ture zanimati jela se je razun že imenovanih pokrajin Solnograd, Koroška, Kranjska, Go riška in Trst tudi pokrajina Moravska in je v tej zadevi že vložila pri vladi prošnjo, da naj se pred vsem skrbi za zgradbo železnice preko Turov do Trsta, po kterem potu se bode namreč Trst avstrijskemu zatišju (Češka, Morava, Šlezija) za celih 300 km. približal. Glede na to se bo tudi Tržaška trgovina tem bolj razširila. To bi bila ena. Pa tudi od druge strani treba bo to vprašanje rešiti. Nemška si je vendar-le izvolila Trst za pričetek svoje pomorske vožnje v Aleksandrijo in se bo od Trsta pa do doma železnic posluževala za prevažanje blaga. Iz tega namena se bo menda tudi gradila okrajše-valna proga Straubing-Milhldorf-Solnograd, po kteri se bo daljava med Trstom in Nemčijo zopet zdatno skrčila. Da toraj Avstrija prevoz nemškega blaga za svojo oblast dobi ter kaj dobička od tega ima, je dolžuost njena železniške proge tako skrajšati, da se kupčija tudi drugih železnic posluževati ne bode mogla, kakor avstrijskih. Nemčija se bo izvestno tiste proge posluževala, ktera ji bo najprej blago iz Nemškega na Tržaško skladišče postavila. Oglejmo si te proge nekaj bližje: Tri imamo do sedaj, po kterih se bo iz Straubinga blago lahko v Trst, oziroma Aleksandrijo pošiljalo in to po progah Straubing-Genua, Straubing-Benetke inStraubing-Trst. Proga Straubing-Genua je dolga 820 kilometrov, Straubing-Benetke 620 km. in Straubing-Trst, kakor je sedaj zveza 800. Če se pa zgradi proga Straubing-Solnograd-Ture-planine-Trst, bi merila iz Straubinga v Trst preko Predila le 460 in preko Solnograda po Turih pa celo le 430 kilometrov. Daljava se bode toraj malo manj kot za polovico skrčila. Da se bodo Nemci potem le te proge posluževali, naj jih že kdo vabi ali ne, je pač očividno, ker bo skoraj na polovico krajša, toraj tudi najhitrejša in najcenejša. Upanje je toraj opravičeno, da se bode sedaj Turška in z njo vred Loška železnica dovolila. Kaj bode pa potem z Dolenjsko? Naj bi bila pač že dodelana ! (Več učiteljskih mest) razpisanih je v Bosni in Hercegovini po 500 goldinarjev letne plače, Drosto stanovanje, vrt iu deset metriških sežnjev drv. Prošnje do 20. oktobra deželni vladi v Sarajevo, Prosilci morajo znati hrvatski ali srbski jezik. (Poštni debit) odtegnil so je sledečim časnikom za dežele v Dunajskem državnem zboru zastopane: „Beogradskemu Dnevniku" in „Novemu Beograd-skemu Dnevniku", obema izhajajočima v Belem-gradu; „Srbobrauu", izhajajočemu v Zagrebu „Zlatiboru", izhajajočemu v Užici na Srbskem. in Razne reči. — „H las", katoliško-političen list za čelio-Slovane po Moravskem, postal je d n e v n i k ! Z veliko radostjo pozdravljamo to premembo njegovo, kajti tudi med čeho-Slovani po Moravskem čutila se je od dne do dne bolj živo potreba po katoliškem dnevniku. ■— Na Tirolskem so bile tudi letos povodnji, marsiktera dolina je bila poplavljena; najhuje pa je bilo po dolinah, ktere pretaka reka Adiža (Etsch), ljudje po teh krajih se ne morejo opomoči, da bi pozabili in poravnali nepopisljivo škodo leta 1882. — Vendar tako hudo ni bilo, kakor 1. 1882; vode so vršale, strah in grozo napravljale prebivalcem, a zgradbe so veče škode obvarovale. V Brik-senu, kjer se stekati reki Eisak in Rienz, je bila voda tolikanj visoka, kakor 1. 1882, a jezovi so odvrnili večo nevarnost. — Brez daljne škode valil se je Eisak proti Bocnu, kjer se izliva v Adižo. — Ta reka je bila le za 12 cm. niža od 1. 1882. Preplavljene so bile vasi: Ferlan, Branzoll, Auer in Salurn. V naslednjem kraji so se ljudje v čolnih vozili, da bi turšico spravili s polja. Pri Salurnu je bil nasip za železnico razdejan in na 100 metrov predrt, vlaki hodijo le do Neumarkta, kjer je nasip pretrgan do Salurna, od Salurna dalje zopet do Tridenta. Pred 14 dnevi bode javalne presledek dodelan. V Tridentu je bila voda po kletih. Sicer so v porečji reke Adiže prizadete bile doline: Fleims, Ulten in Passeier. — Pri Salurnu in Neumarktu, kjer se jezika ločita, so vsikdar povodnji prav pogubonosne, in treba je zdatne pomoči, da se ohranijo ubogi ljudje. Cesarjev dar so ljudje prav hvaležno sprejeli. — Kar se pa more spoznati, je to: ogromni stroški za vravnavo voda niso bili zavrženi, marveč skušnja uči, da se mora po tej poti napredovati, da se obvarujejo doline pred razdejanjem. — Nesreča ljudem oči odpira. Telegrami. Atene, 10. okt. Zastopniki velesil so vnovič posamič svarili Grško, da naj pametna bo. Turški poslanec je zahteval pojasnilo. zakaj da se ob državni meji zbira vojska in je pristavil, da bo tudi Turčija svoje ljudi na mejo postavila, ako bodo Grki svoje moči še nadalje kopičili. Ministerski ukaz določuje skoraj vsem polkom posadko po mestih ob meji ležečih. Rim, 9. oktobra. A7 pokrajini Palermo zbolelo je 118 ljudi za kolero, pomrlo pa 69, od teh pripadajo na mesto 103 bolniki in 50 mrličev. Umrli s«: 6. okt. Marija pl. Herrisch, uradnikov«, soproga, 77 let, Krakovski nasip št. 18, otrpnjenje srca. 7. okt. Marija Malinofski, uradnega sluge vdova, 71 let, Salendrove ulice št. 6, jetika. T u j c i. 8. oktobra. Pri Maliču: Emil Kirekkoff, trg. pot., z Dunaja. — Franc Uhrer, c. k. dvorni sovetnik, s soprogo, iz Trsta. — pl. Garzarolli, zasebnik, iz Razdrtega. Pri Slonu: H. Rickl, trgovec, iz Bremena. — Dr. Masehke, odvetnik, z družino, z Dunaja. — Stockhauer in Hass, trg. pot., z Dunaja. — Ljudevit Gliick, trg. pot., iz Prage. — Kari Merker, trgovec, iz Klosterla. — Janez Šurc, trgovec, iz No-vomesta. — Ljudevit Golia, e. k. okr. sodnik, iz Trebnja. — Julija Mayer, soproga e. k. okr. zdravnika, iz Planine. — P. Triiič, trgovec s sestro, iz Kostanjevice. Pri Tavčarji: K. Klokss, trgovec, z Dunaja. — Janez Scagnetti, zasebnik, iz Gradca. Pri Bavarskem dvoru: Josipina Četni, zasebnica, s hčerjo, z Dunaja. — Janez Entschitsch, strojar, iz Leimnitza. — Josip Nemarvič, zasebnik, iz Opatije. Pri Južnem kolodvoru: Jakob Ross, zasebnik, iz Zagreba. — Jan. Pogačnik, krčinar, iz Podnarta. — Marija Kogoj, kuharica, iz Bohinja. Pri Avstrijskem earn: Frane Eržen, vpok. sluga, iz Ljubljane. Bunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 10. oktobra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna ,, o% ., 100,, (s 16% davka) i% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije ...... London ....... Srebro . . — Francoski napoleond......10 Ces. cekini ....... 5 Nemške marke ...... 61 81 gi. 52 „ 108 „ 98 „ 30 30 80 65 54 . - kr. 280 125 20 90 01»/ 99 95 /a ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»I ♦ Podpisani priporoča svojo zalogo J X bruseljskih klobukov f £ in drugih stvari p. n. občinstvu, kakor + ' " mk I posebno pa: w«il Iti'.; liloT>nlte vkl dečke po 1 gld. do 1 gld. -"»O kr.; dalje srajce za gospode, spocluje hlače, Tratnike, kravate (1) itd. itd. itd. Z odličnim spoštovanjem IVA \ SOKLIČ v Ljubljani, Giedališne ulice št. 4. Naročila s poštnim povzetjem se točno izvršujejo. Št. 15.900 Natečaj. (2) Na tukajšni c. kr. veliki realki izpraznjeno ie mesto šolskega sluge ol> jednem laboranta, s kterim mestom je spojena letna plača 350 gld. in stanarina letnih 80 gld. Služba podeli se za jedno leto provizorično, po jednoletnem marljivem in točnem poslovanji pa stalno. 2a to mesto razpisuje se natečaj do 31. oktobra t. I. Prosilci naj svoje prošnje z dokazili o dosedanjem poslovanji, telesnem zdravji, znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu vlože do zgoraj določenega dneva pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski dne 30. septembra 1885. Zupana namestnik: Vončina. I < Zahvala iu priporočilo. Zahvaljujoč se za mnogostransko zaupanje mojim častitira kupovalcem in naročevalcem izmed mestjanstva in velečastito duhovščine, siusojam naznanjati, da imam za mzono v zalogi najboljše angleško, francosko in moravsko blago in so priporočam tedaj veločastitemu p. n. občinstvu za narejanje oblek po najmodernejšem kroji z zagotovilom jako reelne in kolikor mogoče ceno postrežbe. Z volespoštovanjem :F. CAssiEitMAsrar, v Ljubljani, Giedališne ulice št. 6. v Pauschi-novi hiši. I poprej Matej SclTPeirier, izdelovalec cerkvenega orodja in posode, v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 27. Prečastiti duhovščini in p. n. gospodom cerkvenim predstojnikom priporoča svojo že staro, daleč okolo dobro poznano delavnico cerkvenega orodja. Zdaj izdeluje se vse prav lepo in močno, po novih obrisih in modelih; vse orodje bode izdelano v zlogih primerno cerkvam, n. pr. gotičnem, romanskem itd.; tudi imam v zalogi več reči izdelanih, kot monštrance, kelihc, lumpe, križe za ban- ... dera in altarje, svečnike mnogovrstne velikosti, W dobro posrebrcnc, tudi izdelujem rumene, ka-koršne kdo želi; staro cerkveno orodje bode ua novo pozlateuo in posrebreno; strelovodi, ker morajo večkrat pozlateni biti, se v ognji pozlati. Priporočam tudi svojo novo napravo za posrebrovanje. Sprejemajo se vsakojake kovine za p o s r e b r e-n je, ^po zl ač en j e, ponikljeuje, pobakrenje itd. Žlice, noži in vilice iz kitajskega srebra posre-brujejo se pri meni vstrajno iu dobro. Srebrne reči osnažim, da so kakor nove. Poprave v stroko spadajoče izvršujem točno in jako poceni. P on i kij e v an j o se posebno priporoča pri železu in jeklu, kterega se potom no prijema rja in prav lepo izgleda. Naročena dela izvršujejo se v vsa-koršnem zlogu natančno po nakazanem obrisu točno in kar mogoče po nizki ceni. Za dobro pozlatenje in srebrenje je garantirano. (10) (3) V Katoliški Bukvami v Ljubljani se dobiva nova knjiga: STAVBINSKI SLOGI, ZLASTI KRŠČANSKI, NJIH RAZVOJ IN KRATKA ZGODOVINA, Z DODATKOM O ZIDANJI IN POPRAVLJANJI CERKVA. V tekstu 145 slik in 40 tabel s 305 slikami. Spisal J. PtIS, špiritual v knezo-škof. duhovenskein semenišči. Vsa knjiga obsega 33 pol v četvorki in velja (» gld. 50 kr. ^^ ^^xx* *kkxxx*xxxxxkxxxxxx«kx: A. OREHEK, krojač civilne in vojaške oprave v Ljubljani, na kongresnem trgu hiš. štev. 14 (nasproti nunski cerkvi), (7) priporoča svojo dobro izbrano zalogo lila»« za gospode po najnižjih cenah. On jo pripravljen p. n. gospodom naročnikom uzoro ali oblike na dom pošiljati, da si po želji izbere. — 20°/0 ceneje kakor drugod izdeluje vsakovrstno obleko po izvolji in okusu častitih p. n. naročnikov; podpisani sprojemlje tudi sukno v izdelovanje oblek in se priporoča prav mnogobrojnim naročbam. Obenem so spoštljivo priporoča pročst. duhovščini za izdelovanje duhovskih talarjev od navadnih do najboljših. Lekarna Trnkoczy-ja, zraven rotovža v Ljubljani, priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Jlarijaeeljske kapljice za želodec, kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprckosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodec, uriik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni ua vranici, na jetrih iu zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tueatov samo 8 gold. NUR ECHT BEI AROTHEKER TRNKOCZV LAIBflCH 1 STilCK zo v Ljubljani pri U. pl. jeden tucat. Svarilo! Opozarjamo, da so tiste istiuite Ma-rljnceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnkdczj -ju. Razpošiljava se le Cvet zoper trganje po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper pm-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter žiccih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ecetu zoper trganje po dr. Malica" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. s«. Gospodu Trukoczvju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešuo rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim so na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratici rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, zvseiu spoštovanjem vdani Frane Jug, (16) posestnik v Šmarji p. Celji. 1 ZG11H1 JSK1, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečino; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini so nahajajoči soki in siropi. l*omuhljevo (J>orseli) I l najboljšo vrste, izborno zoper brainoro, pljučnico, kožne izpustko in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr. SaliciSiia ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, /.«preči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, e. It. priv., ne smele bi se v nijednein gospodinjstvu pogrešati in so so vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. _ Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo, Naročila s deželo izvrše sc talcoj v lekarni Trnk6cz,y-ja zraven rotovža v Ljubljani.