Učiteljski tovariš
Stanovsko polltlško glasilo J. C/. C/. — sekcije ssa dravsko banovino v Ljubljani
ji j,	•«■•JlArt/I	UrednOtva bt uprava: LJubljana, Frantiikanska ulica tU. Rokopitov na vračamo. Nefrankiranih pitam na »prejemamo, lakaja vtak letrtek. Naročnina letna
jnesecna prilOlJlM »ITtWI/ClU« = «0£>in s« inozemttvo 40 Oi«. ČW .«*ci/. J.U.U. pletejo list. članarina. Oflatl po tenika in dogovoru. davek poeebe. Poit.Uk.rai. 11.1 Si. Telefon 311 i
( »	o
y _
Cuvajmo
Jugoslavijo!
Za vedno je zatisnil svoje blage oči naš Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj.
Na Oplencu bo spal večno spanje skupno s svojim očetom blagopokojnim kraljem Petrom Velikim Osvoboditeljem.
Umrl je kralj, a ostala so nam njegova dela, ostala nam je- domovina. Zapustil nam je plod svojega požrtvovalnega prizadevanja, zapustil nam je svoje ideale, za katere je živel, za katere je žrtvoval vse svoje delo. Kakor je živel le za domovino in svoj narod, kakor je delal le za svoje ideale, tako je tudi umirajočemu bila zadnja misel posvečena državi. Zapustil nam je oporoko:
»Čuvajte Jugoslavijo«
so bile njegove zadnje besede, besede umirajočega kralja naše ljubljene domovine.
Vsemu narodu velja ta oporoka in mi vsi smo pozvani, da jo izvršujemo, toda ravno učiteljstvu pripada v tem pogledu ena izmed najvažnejših nalog. Neutrudljivi vzgojitelji mladine in prosvetni delavci med narodom, moramo vcepiti veličino te oporoke v vsa, naši vzgoji zaupana mlada srca, v globino nežnih duš šolskih otrok, ponesti jo moramo v sleherne tudi najbolj zapuščene koče na vasi. V naše misli, srca in v naša hotenja naj preide ena sama zavest, da je umirajoči kralj zašepetal svojo poslednjo željo, svojo poslednjo misel, kot naročilo vsem, ki širijo pro-sveto med narodom. V njegovih zadnjih besedah je izraženo naročilo, da pojdimo med narod in delajmo za one ideale, za katere je on položil svoje življenje na oltar domovine. — Za neločljivo in nedeljivo Jugoslavijo, za bratvo in mir med narodi. — Za to idejo je on izdahnil svojo blago dušo, in tej ideji moramo služiti tudi mi.
»Čuvajmo Jugoslavijo«
je zadonel odmev v naših srcih, in v naših, od tuge strtih dušah se je rodil trden sklep, da bomo verni in požrtvovalni izvrševalci oporoke kralja Mučenika.
Mladina, ki zre s solznimi očmi v dneve naše nesreče, ki je otožna kot bi izgubila svojega rodnega očeta, išče tolažbe v šoli, pričakuje utehe iz ust svojega učiteljstva. Tej mladini se je posvetilo učiteljstvo z vso pozornostjo v dneh največje narodove nesreče. Mladini, ki je up in nada naše bodočnosti, tolmači učiteljstvo veličino poslednjega sporočila največjega Jugoslovana. — Ko bo mladina spoznala življenjsko pot, delo in prizadevanje Viteškega vladarja, tedaj bo tudi doumela veličino njegove oporoke. — In to bomo tudi dosegli, da bomo res vredni priznanja blagopokojnega kralja Zedinitelja, ki je gledal v nas »žarišče prosvete, steber jugoslovanskega nacionalizma in pobudo za vsa lepa stremljenja v bodočnosti Jugoslavije«.
Kakor v dneh nesreče, tako mora tudi v bodoče veljati naša še večja pozornost mladini. Tudi ona je v svoji nedolžnosti doumela gTozoto, ki jo je vsemu narodu povzročila zločinska roka. Spoznala je to delo za zločin, a razumeti še ne more oporoke kralja Zedinitelja. Prešibke so še roke zaupanih nam otrok, preslab je še razum, toda učiteljeva vzgoja jih bo pripravila do spoznanja, pripravila jih, da bodo zmožni stopiti v vrste najmočnejših in najodločnejših izvrševalcev oporoke ljubljenega kralja, ki je umirajoč zašepetal mladini:
»Čuvajte Jugoslavijo.«
Tega se mora mladina zavedati in učiteljstvo jo bo vzgajalo k tej zavesti ter jo pripravljalo in izpopolnjevalo za požrtvovalno delo za Jugoslavijo.
Preprosti narod širom naše domovine je preveč potrt, preveč razžaloščeni ob težki preizkušnji, ki jo je usoda dodelila naši državi, da bi mogel pravilno in stvarno presoditi in doumeti sporočilo umirajočega kralja mučenika. Toda oporoka je namenjena vsemu narodu, in kar je hotel kralj, to mora hoteti tudi narod. — Nastaja nova naloga za učiteljstvo.
Že od kar obstoja učiteljski stani, je učitelj tudi kulturni pionir med narodom. Z narodom živi, za narod dela in mu je vedno le
prijetna naloga, ko more biti narodu v najtežjih urah tudi tolažnik in svetovalec. In ravno sedaj preživlja naš narod svoje najtežje trenutke. Jugoslavija žaluje, toda kloniti ne sme. — Tega dejstva se zaveda tudi učiteljstvo in s svojim tolažilnim vplivom vzpodbuja narod k resnemu delu, ki nam je vsem potrebno, ako hočemo res izvrševati, za naš narod in za našo državo tako pomembno in tako potrebno oporoko. Sloga, bratstvo ter pravo in iskreno rodoljubje naj v teh težkih trenutkih vlada med narodom.
Le z odločno voljo in resnim delom bomo obvarovali svojo domovino pred notranjimi in zunanjimi sovražniki. Smrt nam je vzela krmilarja ravno v trenutku, ko je vodil našo
ladjo proti mirnemu pristanu, kjer naj bi se vsi posvetili resnemu delu za kulturni in gospodarski dvig lastnega naroda in lastne države. Močnejše od sdrti naj bo naše prizadevanje, da bomo novim krmilarjem pripomogli, da dovedejo našo državo v oni mirni pristan, kjer jo je hotel imeti Viteški naš kralj Zedinitelj.
Zgubili smo kralja, a pozabiti ne smemo njegovega dela, njegovih prizadevanj, njegovih idealov. Vsi moramo delati na tem, da bo njegova oporoka tudi res izvršena, da bo postala med vsem našim narodom kri in meso, da bo prešla v narodova srca iini duše. Mi učitelji bomo skrbeli za to in prisegamo:
»Čuvati hočemo Jugoslavijo.«
Največji učitelj
Veliki dogodki so bili vedno za človeštvo, njegov razvoj in življenjsko pot, neprecenljivega pomena. Malo ljudi je bilo in malo jih je tudi danes, ki bi bili tako resnični in s svojo duhovno močjo tako popolni, da bi
mogli razumeti pomen in pa usodnost tistih velikih trenutkov, ki nastopijo nenadoma, tako nepričakovano, da se vsi, ki jih je zadelo neposredno ali posredno, begajo in se sprašujejo kod in kam. In pri tem navadno ostane, dokler se to beganje in spraševanje ne poleže ter zaide v stari tir. Tako gre v zgodovini človeštva brez haska vsa neizčrpna vsebina in resničnost velikih dogodkov. Tisti ljudje pa, ki so bili v času teh velikih dogodkov kakor napeta struna, ki je zazvenela z vsem svojim bogastvom žive besede, so kakor svetilniki, ki svetijo, kakor stebri, ki nosijo. In v zgodovini so bili taki ljudje, so in bodo. Čim težavne j ša je bila življenjska pot kakega naroda, čim obupnejša je bila njegova borba za obstoj, toliko bogatejši je narod na takih velikih dogodkih in ljudeh.
Jugoslovanska zemlja, ki se ji pozna na vsaki stopinji sled borhe za svobodo, jugoslovanski narod, ki se mu pozna na slehernem licu boriteljev in njih potomcev stigma žgočega ognja, ki jih je kalil v ljuti borbi in delu za najosnovnejše človečanske pravice» je moral prestati toliko usodepolnih naklučij, da je danes ko jeklo, ki ga nihče ne more zdrobiti. Usodni streli, ki so odjeknili v Mar-seilleu v trenutku, ko je stopil naš kralj na tla zavezniške Francije kot glasnik miru, dela in poštenja, so nam zadali nov udarec, ki ga nam je usojeno preboleti. Kaj pomeni kraljeva smrt za narod, ki je izgubil toliko krvi, da je komaj ostal pri življenju, ki je moral žrtvovati toliko najboljših sinov v nepozabnih borbah naše zgodovine, ki je moral čez gore trpljenja, ki je komaj začel ustvarjati svojo tradicijo, da si s časom in razvojem utrdi mogočne temelje; ve samo oni. ki je sam
moral posvetiti vse svoje življenje za njego-vojlepšo in svetlejšo bodočnost. Četudi je ta smrt našega nepozabnega kralja za nas udarec, kakršnega ne pozna naša zgodovina, naj nam bo večni memento njegova sveta oporoka. Ta njegova oporoka, njegov kažipot, naše smernice, so prav za prav vse njegovo življenje, njegova nenehana volja, njegova vera, njegova ljubezen do države, zemlje in ljudstva. Če je že moral pasti, ne dajmo, da hi bila njegova smrt še bolj tragična, marveč naj nam prav ta veliki dogodek odpre oči, srca in duše, da bomo znali, ko še noben rod pred nami, ceniti moža dela, moža vztrajnosti, moža jeklenega značaja. Od jugoslovanskega učiteljstva je odvisna vsa bodočnost, ono bo in mora pokazati, da so bile vse levje borbe velikega pokojnika živa resnica, da je bila njegova smrt neusahljivi vrelec ljubezni do ljudstva in države, da je bila njegova smrt dokaz najvišje žrtve za to plemenito borbo.
»Zakaj živijo ljudje, ki so se rodili da postanejo kralji in drugi, da postanejo cestni pometači?« se mu je v njegovih otroških letih izvilo iz srca, ki še ni občutilo one grde zahrbtnosti, ki z barbarsko silo uravna življenje vseh izgubljencev! Kdo je vedel takrat, da bo ta človek, še ves otrok, z vsemi velikimi sposobnostmi pokazal, da je bil rojen za kralja? Kdo je mogel doumeti vso globino njegove otroške duše, v katero so bile položene kali, ki so se razrastle v ogromna drevesa, ki so obrodila bogate sadove? Z vsem svojim poznejšim življenjem je dokazal, da je bil velik že kot otrok.
Ko je začutil, da mu je pognala po žilah kri, ki ga vedno spominja na žrtve, delo in načrte svojih očetov in pradedov, ko je vkljub vsem udarcem takratnega političnega življenja ostal vedno mlad, so mu vzbrstela krila, orliču, ki je v tujini občutil, kako doma besni vihar.
Usoda sinu, ki je vedno najtesneje hodil s svojim velikim očetom, ki mu ie bil v najtežjih trenutkih desna roka in najjačja opora, je ta, da mora slednjič stopiti na njegovo mesto. Slediti vdano svojemu očetu, biti mu ob strani pripravljen, da izpolni vsako njegovo željo, je najboljši dokaz za pravilno in resnično soglasje med njima. Zato je bil on edini upravičen sprejeti iz rok vse bogastvo ustvarjajočega življenja. To je storil z vso sposobnostjo svojega prizadevanja kot regent.
Pred dogodkom, kakršen je bila svetovna vojna, so morala biti njegova ramena čudovito odporna. V vihri, ki je razplamtela ves svet, se je znašel samo oni, ki je pogumno stopil vanjo, ki se ni bal za svoje življenje, ki je vedel, da je treba na vsa nečloveška sredstva odgovarjati z enakim. Tega se je zavedel prvi hip. toda njegova dovršenost je šla še naprej. Misel, ustvariti iz vsega nepreglednega kaosa čim več za bodočnost sinov svojih boriteljev, je skovala iz njega pravega vojaka. Obračunal je s srečo in nesrečo, gradil je z zavestjo, da more pogubiti Jugoslovane in Jugoslavijo samo šibka volja, rešiti pa samo močna volja. In v tej zavesti, da je v močni volji rešitev vsega, je bil pravi vojak.
Z mirno zavestjo, da z vsem, kar se godi, utira pot v novo življenje, z zavestjo, da bodo vse žrtve, ki so morale biti doprinešene, maščevane in nagrajene od objektivne pravičnosti, ki urejuje po čudovito zamotanih potih vse človeško dejanje in nehanje, je delal pogumno iz dneva v dan, iz leta v leto.
Nekoč pa je začutil, da je treba zbrati še zadnje sile izkrvavelega naroda in zaklicati v svet, da je jugoslovanska življenjska sila neumrljiva. Sledil je svoji vesti in v poslednjem koraku je bil zmagovalec.
Priboril nam je kar je bilo neobhodno potrebno. Boritelji so odložili orožje in se vrnili na svoje domove. V svojih srcih so nosili podobo heroja, ki jih je vodil skozi svinčeno točo psovk in laži; v svojih srcih so nosili svojo podobo. Neobdelana zemlja jih je sprejela vase kakor vodo. Dali so ji novega življenja. Zmagovalec, ki ni poznal počitka, je začutil v sebi novo silo. V borbi za obstoj jim je kazal pot; hotel jim ga je pokazati tudi v delu. To delo pa je zahtevalo morda še več, ko katerokoli drugo. Tu so ga lahko spoznali vsi, da je pravi in resnični mož dela. vztrajnosti in požrtvovalnosti, kar ga je odlikovalo po vseh nečloveških borbah najbolj kot človeka.
Resnica, ki se oglasi v resničnem človeku, ki daje ves in edini smisel njegovemu življenju, je po očiščenju dela in borh ustvarila v njem očeta. Samo resničnemu človeku se je lahko izvil ta klic. Dvoje življenj se je združilo v enega in ustvarjalo novo življenje. In prav to je bilo tisto, kar je izzvalo iz našega preprostega in poštenega ljudstva zavest, da more biti dober vladar samo dober oče.
V težkih časih, ko je bilo treba pokazati polno razumevanje za smotreno notranje urejevanje in grajenje naše mlade države, ko je zajela zmeda tudi tiste, ki so se šteli poklicane za zagovornike ljudstva, ko so se pokazali znaki sovraštva bratske krvi, je bil on tisti, ki je z energično kretnjo presekal gordijski vozel in stopil sam na čelo vsega našega državnega življenja kot pošten, iskren, nesebičen in edino zmožen voditelj.
Vse te njegove vrline, vsa pestrost preteklosti, kakor tudi vsa moč in neizprosnost sedanjosti, pa nedoumljiva zmožnost urejevanja, je nehote, čisto prirodno, našla v srcih najširših plasti našega ljudstva močan odziv. Razumevanje je postajalo vedno večje, zajelo je ko ogromna reka vse, kar se je dalo doseči in tako je kralj dosegel popolnost; s svojo neomahljivostjo je postal svojega naroda vzgojitelj.
Kot človek, ki mu je bilo po višjih silah dano, da se je povzpel do vsesplošnega in upravičenega ljubljenca svojega naroda, je bil edini, ki je v tem pogledu dosegel vrhunec. Življenje pa, ki je tako dosledno prav po svoji krutosti in nepopustljivosti, je šlo svojo večno pot. Človeštvo se je na vseh vidikih svojega prizadevanja pričelo izgubljati v sence in temo. Instinktivno je občutil, da se je zgodila v tem pogledu usodna napaka in kot kralj je hotel s svojo odgovornostjo, odločilno kot vedno, poseči v usodni razvoj dogodkov. Vedel je da je naši državi bolj ko kdajkoli prej potreben mir in složno sodelovanje z zavezniki. Njegova pot v Bolgarijo je bila triumfalna, ko še nobena v zgodovini. Pot v Francijo, kamor je nosil iste želje, pa se je nenadoma pretrgala. Pal je kot žrtev...
Vse omenjene bitnosti velikega vladarja, vsa ogromna bremena, vsa doslednost in požrtvovalnost, življenje in smrt za pozitivno državno in narodno prizadevanje, so ga ustvarile v očeh jugoslovanskega učiteljstva za svojega vodnika. Mar ni bil on največji učitelj?
Ali ni bila prav pri njem zavest odgovornosti najvišji božji ukaz? Ali mu ni bila zavest neprestanega dela za svoje ljudstvo evangelij? Ali ni bila žrtev, ki jo ie položil na žrtvenik naše bodočnosti, tisti najvišji ukaz, ki bi ga moral prav razumeti, ga podoživeti in si ga vtisniti v najbolj skriti kot svojega srca, vsak učitelj?
Kot tak mora nesmrtno živeti v srcu vsakega učitelja, vsakega narodnega vzgojitelja, živeti mora v njem spomin na njegovo prebo-gato otroško dušo, na njegovo neusahljivo mladostno silo. na njegovo vojaško zavest, da vedno in povsod zmaguje samo močna volja, na človeka zmagovalca, na nesmrtnega kralja, delavnega moža, vzor-očeta, doslednega in neupogljivega voditelja, kulturnega delavca, vzgojitelja, živeti mora kot žrtev, ker je s tem poveličal usodo in z njo vse bogato delo jugoslovanskega učiteljstva.
To je bil njegov uspeh in to bi bilo zanj največje plačilo.	V. J-č.
NAŠ MLADI KRALJ PETER II.
Kruta usoda nam je ugrabila našega milega vladarja. Zadet od zločinčeve krogle je padel, a ves jugoslovanski narod je zajokal. Neizmerna tu ga je objela vso Jugoslavijo. Izgubili smo kralja, in ko zrejo nad odprtim njegovim grobom naše rosne oči v bodočnost, se ustavi naš pogled na njegovem nasledniku, našem mladim kraljem Petrom II.
Tako še mlad, tako še neizkušen in nepripravljen, pa je že poklican, da zasede na prestolu mesto svojega izkušenega očeta, Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja. Vanj so uprte vse naše oči, vanj polagamo vse svoje nade vse svoje upe. V njem zremo bodočega izvrševalca oporoke njegovega velikega očeta, v njem vidimo svojega bodočega vodnika in preudarnega krmilarja naše mile domovine. Dar.es še deček, a že je kralj. Ko sam joka za svojim očetom in objokuje njegovo kruto usodo, že mora prevzeti njegovo mesto in naložiti težko breme na svoja šibka »ramena.
Blagopokojni oče našega mladega kralja se je dobro zavedal, da čakajo njegovega sina prej ali slej težke dolžnosti in odgovorne naloge. Zaradi tega je nadvse skrbno pazil na njegovo vzgojo. Največjo pozornost je posvečal pravi usmerjenosti pouka svojega sina. Ko ga je izročal njegovemu učitelju v vzgojo in pouk mu je naročil: »Napram njemu postopajte kot napram vsakemu drugemu učencu, ki ste ga doslej učili. On je za vas samo učenec. Naučiti se mora vsega, kot njegovi sovrstniki«.
Izpolnile so se kraljeve besede in naš mladi kralj se je takrat posvetil osnovnošolskim naukom z vso pridnostjo, marljivostjo in vztrajnostjo in pokazal je kaj kmalu najboljše uspehe. In ravno to ie povzročalo njegovemu očetu največje zadovoljstvo, največje veselje.
Po dovršeni osnovimi šoli se je podal v London, da bi tamkaj dovršil srednješolski študij. Tu naj bi se spopolnjeval in pripravljal, krepil voijo in razum, pridobival sposobnosti in življenjskih izkušenj, da bi pozneje, ko bi ga usyda poklicala na mesto njegovega razumnega očeta, postal veren naslednik Viteškega vladarja.
»Še velike naloge te čakajo v bodočnosti«, mu je rekel ob slovesu blagopokojni oče. Ali je mogel on sam, ali je mogel kdo drugi slutiti, da se bodo te težke naloge tako kmalu prevalile na ramena še tako mladega, tako neizkušenega sina. Nihče, prav nihče si ni mogel tega misliti — toda usoda je neizprosna.
Iz Londona se je vrnil kralj Peter II. Komaj je začel s svojimi študijami, komaj je

začel s pripravami za težke naloge v bodočnosti, že je padlo ogromno breme na njegova ramena. Rad bi jokal ob krsti mrtvega svojega očeta, a kot kralj ne pripada več samemu sebi, nego narodu.
Skrb njegovih kraljevskih roditeljev je vcepila v njegovo dušo najlepše in najpleme-nitejše lastnosti, ki ga bodo dičile vse njegovo življenje. Blagopokojni oče mu je dajal najlepši vzgled delavnosti, marljivosti, točno-
sti in vztrajnosti. In v resnici, že kot prav majhen deček, kot učenec začetnik si je vzel svojega ljubljenega očeta za vzor v vseh najlepših lastnostih. Kot otrok je skušal zasledovati delo svojega visokega roditelja in ob neki priliki je izjavil: »Papa mnogo potuje in to ga utruja. Ko dorastem mu bom pomagal«.
Nikoli več ne bo videl svojega ljubljenega očeta in tudi pomagati mu ne bo mogel. Sam bo moral potovati, sam vršiti težke in odgovorne posle, sam nositi breme vladarskega poklica. Postal je kralj!
Ko so topovski streli 1. 1923. oznanjali širom naše domovine njegovo rojstvo smo ga že vzljubili. Čim bolj je doraščal, tem bolj je rastla tudi narodova ljubezen dO njega. Kadarkoli in kjerkoli, ga je narod vzrl med seboj mu je izkazoval najiskrenejše izraze svoje ljubezni. Vsako leto ga je pozdravljala solnčna Dalmacija. Pozimi, kakor tudi poleti je obiskoval Bled in okolico. — Vzljubil ga je Zagreb, vzklikal mu je Beograd in danes ga pozdravljamo vsi kot kralja.
Neizprosnost usode ga je postavila v tako nežni mladosti na kraljevski prestol, toda saj ni prepuščen samemu sebi. Srca vsega naroda žarijo zanj in nrevidnost ter modrost njegovega blagopokojnega" očeta mu je preskrbela modrih in preizkušenih svetovalcev. Zanj bodo opravljali vladarske posle, in skrbeli bodo, da v svoji nežni mladosti ne bo še tako zelo občutil teže novih nalog novih dolžnosti.
V mislih nam je bodočnost domovine, zato se oklenimo vsi svojega mladega kralja, novega krmilarja naše domovine. Zavedati se moramo, da bo On izvrševalec oporoke svojega velikega očeta, da bo On vodnik svojega naroda, da bo On ponos vse države. S Domočjo vsega naroda z njegovo zvestobo in vernostjo bo mogel nadaljevati in dovrše-vati započeto delo Viteškega kralja, izpolniti ideale vladarja Zedinitelja.
Učitelji poinesimo med narod njegovo ime, oznaniajmo ljudstvu, da je On naš up in naša nada. in kot veren naslednik svojega velikega očeta, naj uživa vso našo ljubezen, vso našo zvestobo in vso vdanost.
Ko prisegamo novemu kraliu prisegamo tudi, da bomo delali skupno z njim za uresničenje vseh svetlih idealov blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Delali bomo za svetlo bodočnost našega naroda, delali za dobrobit naše države in želeč Mu srečo kličemo:
Živel kralj Peter II.
Učiteljstvo žaluje za Viteškim kraljem
Proglas
Jugoslovanskemu učitelj stvu
V trenutku, ko preživlja jugoslovanski narod najtežje trenutke po osvoboditvi in ze-dinjenju. ko pokopava očeta Jugoslavije, ko objokuje izgubo svojega največjega učitelja in voditelja, dvignimo visoko kvišku srca iznad vseh naših majhnih vsakdanjih skrbi in se obenem s prisego, ki smo jo položili naši veliki nadi v tem težkem času. Nj. Vel. kralju Petru II., zaobljubimo svetlemu spominu velikega Nesmrtnika Jugoslavije, blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja: Čuvali bomo Jugoslavijo!
Poslednje besede in prisega naj nam bodo prva in trajna misel vsakega dne do konca dni. Jugoslovansko učiteljstvo se z globoko pieteto klanja spominu največjega vladarja, pobornika edinstva, slave in veličine našega naroda in največjega prijatelja jugoslovanskih učiteljev.
Ljubezen pokojnega velikega kralja do narodne prosvete in učiteljev je bila prav legendarna. Ta ljubezen in visoka sodba viteškega kralja sta najlepše izraženi v njegovem lastnoročnem pismu na našo skupščino L 1931. To pismo, njegova oporoka, se glasi:
„Jugoslovanski učitelji, prežeti ljubezni do svojega naroda in svojega težavnega a vzvišenega poklica, so graditelji narodove duše, njegove nacionalne zavesti in kulture. Da bo popolnoma ustrezalo željam in nadam, ki jih vanje polagata njihov kralj in narod, mora biti jugoslov. učiteljsko združenje, ki združuje vse sedanje in bodoče jugoslovanske učitelje, žarišče prosvete, steber jugoslovanskega nacionalizma in pobuda vsem lepim stremljenjem v bodočnosti Jugoslavije."
Na Bledu, 20. avgusta 1931. Aleksander, s. r.
slovanskega nacionalizma«, kakor nas je imenoval veliki kralj, skupaj z vsem narodom prestati najtežjo preizkušnjo. V težkih trenutkih, kadar nam usoda grozi, da bi nas Bog same zapustil, je učiteljstvo poklicano v šoli in v narodu, da čuva sedanjo in bodočo Jugoslavijo, da ohranja vero. bodri upe, jekleni narod, ga hrabri in strne v čvrsto in nezlomljivo falango. Okrepljeni s takšnimi vrlinami bomo dokazali, da se nesmrtniki in njihova dela ne dado ubiti, da je s smrtjo kralja -mučenika naše edinstvo zapečateno z najdragocenejšo krvjo, da je učvrščeno in zlito. Da. viteze često spremlja tragičen konec, je rekel veliki pesnik. Njegova črna prerokba se od časa do časa ponavlja v naši slavni zgodovini. Toda isti pesnik je tudi dejal: Blago onome, ko dovijek živi, imao se rašta i roditi.
Veliki naš učitelj! Pokazal si nam. kako se živi in umre za to domovino. Zaobljublja-mo se, da bomo tudi bodoče rodove odgojili, da bodo tako živeli in umirali za domovino, kakor si nam ti pokazaL veliki nesmrtnik! Tvoje pismo, tvoje poslednje besede naj bodo za nas vse zaobljuba. Dvigajmo pro-sveto in čuvajmo Jugoslavijo!
V Beogradu, 11. oktobra 1934.
Predsednik jugoslov. učiteljskega udruženja Ivan Dimnik, s. r., podpredsednika Djordje Mirkov, s. r., Todor Dimitrijevič. s. r.
KOMUNIKE IZVRŠNEGA ODBORA JU-GOSLOVENSKEGA UČITELJSKEGA UDRUŽENJA.
Izvršni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, je na svoji seji dne 11. oktobra 1934. sprejel naslednje sklepe:
1.	Vse edinice JUU — sreska društva in sekcijski odbori se pozivajo, da čim prej skli-čejo svečano komemorativno sejo posvečeno življenju, borbi in delu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Jugoslovansko učiteljstvo pozivamo, da vpliva, naj priredijo komemorativne svečanosti tudi vse one ustanove kjer delujejo učitelji.
2.	Izvršni odbor želi, naj vsak upravni odbor sekcije in vsak upravni odbor sreskega društva pošlje po možnosti na pogreb v Beograd svojega zastopnika, ki bo skupno z
izvršnim odborom spremljal narodnega vla-
darja na njegovi zadnji poti. Radi stanovanja naj takoj in direktno obvestijo izvršni odbor.
3.	Svoječasno pismo blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja naslovljeno jugoslovanskemu učiteljstvu 20. avg. 1931., naj smatra vse učiteljstvo kot oporoko narodnega kralja narodnemu učiteljstvu. Da bi se ta oporoka čuvala in izvrševala, je potrebno, da se nahaja na vidnem mestu v vsakem lokalu naše organizacije in v učiteljskih zbornicah vseh šol. Na ta način bi se obvarovala tudi za poznejše generacije učiteljskega naraščaja.
Izvršni odbor bo v ta namen razmnožil faksimile kraljevskega pisma v svečani obliki.
4.	Slika blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja naj bo ovita s črnim florom v vseh prostorih naše organizacije toliko časa, dokler traja narodna žalost.
5.	Blagopokojni narodni kralj Aleksander I. je bil, v svojem življenju velik dobrotnik mnogih socialnih ustanov in institucij in kot tak si je pridobil velike zasluge. Zato se mu oddolžimo tako, da z njegovim imenom na-zivamo razne prosvetne in socialne ustanove.
Predsednik Jugoslovenskega učiteljskega udruženja: Ivan Dimnik, s. r.
Tajnik: Milinko Lazič, s. r.
IZRAZ SOŽALJA JUGOSLOVENSKEGA UČITELJSKEGA UDRUŽENJA V MAR-ŠALATU DVORA.
Da izrazijo sožalje ob priliki smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja so posetili 14. oktobra maršalat dvora in se vpisali v žalno knjigo predsednik Jugoslovenskega učiteljskega udruženja g. Ivan Dimnik, podpredsednik g. Todor Dimitrijevič in glavni tajnik g. Milinko Lazič.
ŽALNA SEJA JUU — SEKCIJA LJUBLJANA
Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino je opravila v soboto 13. t. m. ob 19. uri žalno sejo za bla-gopokojnim vladarjem kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Sejo, ki so se je v globoki žalosti udeležili vsi člani vodstva sekcije, je vodila Podpredsednica gospa Franja Završar nova. V žalnem govoru je orisala veličino dela in žrtev, ki sta jih terjala od blagopokojnega vladarja skrb in ljubezen do naroda in države, ki jo je ustvaril, čuval in umrl zanjo. V svojem govoru je navajala: Učiteljstvo je gledalo v svojem pokojnem kralju svojega največjega vzornika, buditelja in vodnika. Blagopokojni kraj je večkrat sam jasno pokazal, da so učitelji graditelji narodove duše, njegove nacionalne zavesti in kulture. Njim je izročal mladino v katero je stavil vse svoje uoe, od katere je pričakoval, da bo v polni meri vredna žrtev, ki jih je On doprinesel
zanjo. Silna bol domuje v naših srcih radi tragične smrti Velikega kralja in največjega pobornika narodne prosvete, napredka države in miru med narodi. V neizmerni nesreči, ki je zadela narod in državo, bomo učitelji najzvestejši izvrševalci Njegove oporoke in se bomo s podvojeno ljubeznijo oklenili svojega vzvišenega, težavnega poklica, ter se še tesneje strnili v ljubezni im naporu za blagor in srečo Jugoslavije.
Žalna seja je bila zaljučena z vzkliki: »Slava!« blagopokojnemu kralju in s svečano zaobljubo vdanosti in zvestobe novemu vladarju Jugoslavije Petru II.
JUU —■ sekcija za dravsko banovino je poslala sledeče sožalne brzojavke:
Njegovemu Vel. kralju Petru II. — Beograd. Jugoslovensko učiteljsko udruženje sekcija za dravsko banovino v Ljubljani prosi neizmerno potrta radi tragične smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra Prvega, da sprejme Vaše Veličanstvo izraze globokega sožalja in zagotovilo neomajne vdanosti in zvestobe.
Nj. Vel. kraljici Mariji — Beograd. Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani prosi, da sprejme Vaše Veličanstvo ob tragična smrti Velikega vladarja Jugoslavije Nj. Vel. kralja Aleksandra I. izraze najglobljega sožalja in zagotovilo neomajne vdanosti.
Nj. Visočanstvu knezu Pavlu — Beograd. JUU, sekcija za dravsko banovino izreka neizmerno potrta radi tragične smrti Velikega vladarja Jugoslavije Vašemu Visočanstvu izraze globokega sožalja ter zagotavlja neomajno vdanost in zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II.
Predsedniku kraljevske vlade gospodu Nikoli Uzunoviču — Beograd. Neizmerno potrta radi tragične smrti velikega vladarja Jugoslavije Nj. Vel. Kralja Aleksandra Prvega prosi Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, da sprejmete, gospod' predsednik, izraze najglobljega sožalja in izjavo neomajne vdanosti in zvestobe Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II.
Posebno izjavo sožalja je vpisala sekcija v knjigo kr. banske uprave.
SOCIALNI FOND VITEŠKEGA KRALJA ALEKSANDRA I. ZEDINITELJA ZA UČITELJSTVO IN NJEGOVE SIROTE.
Izvršni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu je na svoji seji, posvečeni spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja sklenil, da se ustanovi »Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za učiteljstvo in njegove sirote«. Pravilnik o poslovanju fonda bo izdelal glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja na svoji prvi seji a odobrila ga bo glavna skupščina. O izrednih prispevkih za ta fond bodo sklepala sreska učiteljska društva m prvih svojih zborovanjih. — Sresko dru-
štvo JUU za srez orašački v Arandelovcu, je poslalo izvršnemu odboru JUU v to svrho svoj prvi prispevek v znesku 1000 Din in je vpisalo Viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja v ta fond kot dobrotnika.
VENEC JUGOSLOVANSKEGA UČITELJ-STVA VITEŠKEMU KRALJU ALEKSANDRU I. ZEDINITELJU.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu je položilo v imenu vseh 10. bano-vinskih sekcij in 300 6reskih društev JUU v državi skupni srebrni venec v velikosti 105 X 60 cm na oder blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Venec je iz čistega srebra sestavljen iz hrastovih in lavorjevih listov, ki predstavljajo vsa sreska društva JUU v Jugoslaviji.
Da bi se učiteljstvo oddolžilo Viteškemu kralju za posebno pažnjo, ki jo je izkazal učiteljstvu s svojim lastnoročno pisanim pismom skupščini Jugoslovenskega učiteljskega udruženja 1. 1931., je udruženje v vencu na posebni plaketi vgraviralo omenjeno pismo, ki se glasi:
»Jugoslovanski učitelji, prežeti ljubezni do svojega naroda in svojega težavnega, toda vzvišenega poklica, so graditelji narodove duše, njegove nacionalne zavesti in kulture.
Da bi v popolnosti ustrezali željam in nadam, ki jih nanje polaga njihov kralj in narod, mora biti Jugoslovensko učiteljsko udruženje, ki združuje vse sedanje in bodoče jugoslovanske učitelje, žarišče prosvete, steber jugoslovanskega nacionalizma in pobuda za vsa lepa stremljenja v bodočnosti Jugoslavije.«
Na Bledu, 20. VIII. 1931.
Aleksander, s. r.
Venec je pritrjen na črn žamet. Na državni trobojnici je napisano: »Očetu in pro-svetitelju Jugoslavije« — »Graditelji narodove duše, nacionalne zavesti in kulture«. V spodnjem delu na pozlačeni pentlji je vgra-viran napis: »Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju« — 17. oktobra 1934. »Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu« v imenu svojih sekcij za mesto Beograd, var-darsko, vrbasko, dravsko, drinsko, dunavsko, zetsko moravsko, primorsko, savsko banovino in 300 sreskih društev JUU Jugoslavije.«
Venec se bo hranil kot trajen spomin zvestobe Jugoslovenskega učiteljstva Viteškemu kralju.
SOŽALJE JUGOSLOVENSKEGA UČITELJSKEGA UDRUŽENJA FRANCOSKEMU NARODU.
Da izrazi sožalje ob žalovanju obeh narodov so se dne 13. oktobra v imenu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja vpisali v žalno knjigo beograjskega francoskega Poslaništva predsednik g. Ivan Dimnik in podpredsednika gg. Dorde Mirkov in Todor Dimitri-jevič.
IZRAZI SOŽALJA ČEŠKOSLOVAŠKE
UČITELJSKE ZVEZE IZ PRAGE.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje je prejelo iz Češkoslovaške pismo s sledečo vsebino: »Češkoslovaško učiteljstvo je globoko ganjeno zaradi tragične smrti Vašega Velikega kralja Aleksandra I. Izvolite sprejeti nase iskrene izjave o našem globokem sočuvstvo-vanju v tej nesreči, ki je zadela Vaš narod in ki jo tudi naša republika čuti kot svojo nesrečo. — Ta težki udarec more samo okrepiti vezi, ki bodo oba naroda in obe državi večno spajale v sreči in nesreči.
Želimo Vam, dragi kolegi, da Vaše šolska in prosvetno delo prinese jugoslovanskemu narodu mnogo uspehov in moči.«
Za zvezo (podpis).
4- JUU CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo dne 11. oktobra ob 3. uri popoldne žalno sejo za Nj. Vel. kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem ob polnoštevilni prisotnosti upravnega in nadzornega odbora ter še nekaterih članov in članic. Društveni predsednik tov. Jos. Gosak je v globoko občutenem govoru orisal delo velikega kralja — junaka in rnučenika za ustvaritev edine, močne in prosvetljene Jugoslavije, naglasil njegove zasluge za konsolidacijo Evrope ter poudaril težino izgube, ki je zadela narod, državo in Evropo. Po enpminutnem molku so navzoči zaklicali mrtvemu kralju »Slava!« Nato je tov. predsednik izrekel zagotovilo, da bo učiteljstvo z vso ljubeznijo in zvestobo služilo domovini pod vladarstvom Nj. Vel. kralja Petra II.
Poslana je bila sožalna brzojavka maršalatu dvora. Na pogrebu bo zastopal društvo tov. Fran Hajnšek.
+ JUU — UČITELJSKO DRUŠTVO KOZJE je imelo dne 13. oktobra 1934. žalno sejo. Tov. predsednik poveličuje velikega pokojnika kot vzor državljana, državnika, vladarja, vojaka, vojskovodjo in prvoboritelja za mir in edinost na Balkanu ter podpre svoja izvajanja z zgodovinskimi dejstvi iz njegove mladosti, iz balkanske in svetovne vojne, kakor iz povojne dobe. Spominja se blagega Viteškega vladarja kot prijatelja, učitelja, vodnika in vzornika našemu stanu.
+ ODBOR SRESKEGA DRUŠTVA JUU LJUBLJANA MESTO je imel žalno sejo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. v soboto 13. okt. S seje so bile poslane sožalne brzojavke Nj. Vel. kraljici. Nj. Vis. knezu Pavlu in vda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. — Skupna komemoracija vsega članstva je bila v četrtek 18. okt.
+ ODBOR SRESKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA V KAMNIKU je imel dne 16. okt. 1934. v Domžalah svojo žalno sejo, s katere je poslal sledečo sožalno brzojavko maršalatu dvora v Beogradu: »Na svoji žalni
seji dne 16. okt. 1934. zbrani odbor učiteljskega društva za srez Kamnik Vam izraža najgloblje sožalje ob priliki tragične- smrti našega ljubljenega vladarja Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Obenem obljublja, da bo učiteljstvo zvest čuvar njegove oporoke in izreka svojo vdanost Nj. Vel kralju Petru II.
Sklenjeno je bilo tudi. da bo skupna komemoracija za pokojnim kraljem za članstvo v mesecu novembru.
Fr. Ostanek, preds.	Št. Trobiš, taj.
+ ŽALNA SEJA JUU — SRESKEGA DRUŠTVA KOČEVJE.
Globoko potrti nad kruto vestjo, ki je objela nas in ves kulturni svet ter zadala najtežji udarec naši državi, se je dne 14. okt.
t. 1. sestal upravni in nadzorni odbor JUU — sreskega društva Kočevje k žalni seji, da da izraza svoji veliki boli ob izgubi našega blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Predsednik društva je imel komemora-tivni govor, v katerem je orisal zasluge in delo blagopokojnega kralja za svoj narod, za svetovni mir in s tem za občo prosveto.
Na predlog tov. Vodopivca je društvo poklonilo Učiteljskemu domu v Ljubljani tisoč dinarjev v spomin največjemu učitelju jugoslovanskega naroda in največjemu prijatelju učiteljstva. Na pogrebnih svečanostih v Beogradu bo zastopal društvo tov. predsednik.
Herman Kmet, preds. Čok Antonija, taj.
Splošne vesti
—	Slovenska šolska matica je imela žalno sejo ob smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v ponedeljek, dne 15. oktobra 1934. ob 11. uri v šoli na Ledini. Predsednik društva prof. dr. Ozvald je takole nagovoril navzoče: Čislani odbor! Na odborovih sejah Slov. šol. matice sta običajno imeli besedo skrb in resna misel. A povod današnjemu sestanku sta — smrt in groza. Saj se je odigralo nekaj tako strašnega, da človek ne premore besed, ki bi vanje odel svojo sodbo, svojo bol, svojo obsodbo.
Smisel tistega dejstvovanja. ki ima svoje ognjišče v organizaciji Slov. šol. matice, je največ ta, da si vsak na svoj način prizadevamo, naš mladi rod kultivirati. Pa stojiš ob nečloveškem dejanju, ki se je izvršilo dne 9. oktobra, tik malone zadnjega vprašanja: ali se človek da še vobče kultivirati? Kajti kulturna zavest človeštva je s prokletim dejanjem dobila strahoten sunek.
A življenje teče kljub našemu žalovanju po svoji strugi dalje. In ena izmed njegovih velikih tajen je v tem, da na nedoumljiv nam način podaja roko smrti. Mors tua — vita mea! A s tem zahteva od nas, da bodimo stvarni ter iščimo utehe za svojo na moč globoko bol v uvidevanju te življenjsko nujne povezanosti: kralj je umrl, naj živi kralj! In zato vzkliknimo: »Slava mrtvemu Kralju očetu, Bog živi mladega Kralja — sina!«
V globoki tugi so navzoči poslušali in sprejeli te predsednikove besede. Odbor je odposlal maršalatu dvora tole brzojavko:
Maršalatu dvora
Beograd.
»Slovenska šolska matica«, ki ji je supre-ma lex kulturno oblikovanje mladega rodu, bridko čuti, da je naš oče domovine mnogo prezgodaj in na nekulturen način umrl, ter zatrjuje vdanost in zvestobo novemu vladarju, Njegovemu Veličanstvu Kralju Petru II.
Predsednik društva: ,
Ozvald.	W
i?.
—	Sreska razstava šolskih vrtov in šta- j jerske kokoši v Celju se bo vršjla teden dni j pozneje, kakor je to bilo prvotno določeno, in sicer od 27. do 30. oktobra t. L
—	Sekcija Pomladka Rdečega križa vS Ljubljani orosi potrplienja vse one šole od-J nosno šolske odbore Pomladka Rdečega križa, ki so poslale prijavnice, ker jim ne more!
poslati potrebnih tiskovin (članskih kart, Igre za dobro zdravje itd.). Čim jih prejme od Glavnega odbora iz Beograda, izvrši naročila takoj.
—	Kraljevska banska uprava dravske banovine, je izdala zelo potrebno in poučno knjižico, ki bo razveselila vse gobarje. Naslov ji je »Gobe za trgovino in domačo uporabo.« Knjižico je spisal znani gobarski strokovnjak g. A. Beg. Knjižico krasi osem lepih, barvnih slik najrazličnejših vrst gob, ki prihajajo v poštev za trgovino in domačo uporabo izpod čopiča g. Drag. Humeka. V knjižici obravnava pisatelj zelo pereča vprašanja ira sicer: kako je treba gobe nabirati, snažiti, rezati in sušiti, kako je ravnati s posušenimi gobami. Prav posebno važno* je poglavje o vlaganju gob v slano vodo, kajti zadnje čase se inozemstvo zelo zanima za na ta način ohranjene gobe. Na koncu pa sledi še opis gob, ki so porahne za sušenje in vlaganje, kakor tudi tem podobnih, ki pa niso užitne oziroma so strupene. Knjižico lahko naročajo zanimanci pri pristojnem sreskem kmetijskem referentu po ceni 4 Din za izvod. V knjigarnah se pa dobi knjižica po ceni 5 Din za izvod. Učiteljstvu knjižico toplo priporočamo, ki jim bo služila pri pouku o nabiranju in pripravljanju gob zlasti za prodajo.
—	Vidrova prva berila! Šolska upravi-teljstva, ki morda razpolagajo z Vidrovimi prvimi berili, naprošamo, naj v svrho odkupa knjig to takoj javijo šolskemu upraviteljstvu v Poljčanah.
—	Podmladek Rdečega križa. Ker bodo gotovo zanimali učiteljstvo podrobni statistični podatki o Podmladku Rdečega križa, navajamo, da je bilo organiziranih v dravski banovini v šolskem letu 1933/34 — 216 osnovnih, 36 meščanskih in 18 srednjih šol. V 1082 razredih je bilo. 21.464 članov. Po vsej državi je bilo organiziranih 3.372 osnovnih ter 398 meščanskih in srednjih šol, skupaj torej 3770 šol. V 12.226 organiziranih razredih je bilo vpisanih 362.554 učencev, kar je lepa armada in najmočnejša mladinska organizacija v Jugoslaviji. V naši banovini so prejele šol. kuhinje 7000 Din, šol. lekarne 1000 Din, počitniške kolonije 14.000 Din, delavnice za ročno delo 1500 Din in šol. odri 3000 Din, skupaj [26.500 Din podpore. Bivši oblastni odbor PRK je razdelil v svojem 10-letnem obstoju šolam 1140.036 Din podpore.
Osebne nadeve vateifsia pravnm
—i Minister prosvete je postavil za učiteljice naslednje absolventinje učiteljišča: Akički Ljudmila v Hinjah (srez Novo mesto), Auernik Leonida v Mirni (Novo mesto), Garbovšek Ivanka v Podpeči (Prevalje), Kos Ana v Sodražici (Kočevje), Koman Marija v Kostanjevici (Krško), Zabavnik Emilija k Sv. Marku (Ptuj), Kladnik Evgenija v Zavrču (Ptuj), Šušteršič Josipina v Črmošnjicah (Novo mesto), Čulk Leopoldina v Sladki gori (Šmarje pri Jelšah), Hameršak Pavla y Solčavi (Gornji grad), Ferjan Danica v Črni (Prevalje), Tič Matilda v Št. Vidu nad Valdekom (Slovenjgradec), Ribarič Leopoldina v Zibiki (Šmarje pri Jelšah), Ročnik Angela v Šmart-nem v Rožni dolini (Celje), Ploi Magdalena v Kostanjevici (Krško), Obleščak Zora v Šmartnem ob Dreti (Gornji grad), Nest Ljudmila k Sv. Jakobu (Maribor levi breg), Mari-jon Sikst v Domanjševcih (Murska Sobota), Levstik Ljudmila v Turjah (Laško), Košir Franja k Sv. Lenartu (Laško), Malahovski Hil-da v Robu (Kočevje), Kozina Zlata v Stoper-cah (Šmarje pri Jelšah). Jernejec Marija v Dob ju (Šmarje pri Jelšah), {le Marija v Sodražici (Kočevje), Zornada Romana v Beli cerkvi (Novo mesto), Erker Gabrijela v Ajdovcu (Novo mesto), Dolinšek Marija v Šmarju pri Jelšah (Šmarje), Golež Jadviga v Šmartnem ob Paki (Gornji grad), Bajec Ivanka v Dolenji Nemški vasi (Novo mesto), Be-Ijan Marija v Kuipšincih (Murska Sobota) Va-lentan Magdalena k Sv. Duhu (Logatec), Grudnik Marija v Št. Jerneju (Konjice), Vo-dušek Mateja k Sv. Križu pri Ljutomeru (Ljutomer), Škerbinc Franja v Trnju (Dolnja Lendava), Čicek-Poljanec Olga v Kapeli (Ljutomer), Cedilnik Marija v Čemšeniku (Kamnik).
Ali ste že član
Učiteljske tiskarne?
OSEMLETNO OBVEZNO ŠOLANJE IN OLAJŠAVE ODNOSNO SKRAJŠANI POUK NA NARODNIH ŠOLAH.
(Konec.)
Zakonodajalec je za te starejše otroke podeželja določil ugodnosti tudi v § 11. in 12. zakona o narodnih šolah. Ker vladajo nejasnosti med učiteljstvom pri izvajanju teh dveh členov, hočemo v naslednjem pojasniti tozadevne predpise. § 11. določa: »V osnovni š<>li se vrši samo redni pouk. V višji narodni šoli se vrši redni ali skrajšani pouk. Koliko ho olajšano glede razdelitve dela po mesecih v letu za tiste razrede višje narodne šole, ki imajo skrajšan pouk, odločuje minister prosvete z ozirom na krajevne razmere na predlog krajevnega šolskega odbora in bana. V kolikor je redni pouk že izveden, ostane ne-izpremenjen.« Nadaljevanje tega § je § 12. z določilom »Kjer so y času poljskih del otroci iz višjih narodnih šol staršem neobhodno potrebni za pomoč, se v razredih, za katere je treba, na predlog krajevnega šolskega odbora, lahko uvede redni pouk za Ret zimskih mesecev od začetka novembra do konca marca in y ostalem času šolskega leta, skrajšani pouk.«
Pred zakonom o narodnih šolah so obstojale olajšave na deželi s ponavljalno šolo. katero so obiskovali otroci — po uspešno dovršeni vsakdanji šoli — v bivši ljubljanski oblasti otroci sedmega in osmega šol. leta od oktobra do aprila po enkrat na teden, ostali šolski čas so bili pouka prositi. V bivši mariborski oblasti pa so obiskovali od novembra do marca redno vsakdanjo šolo, ostali šolski čas so bili pouka prosti. Teh olajšav so bili deležni le otroci na deželi. Ker zakon 0 narodnih šolah v svojih določilih ne pozna ponavljalnih šol, je bilo potrebno iste ukiniti in upoštevati uvedbo olajšav in skrajšanega pouka po §§ 11. in 12. zakona o narodnih šolah, kar se je izvršilo z normalijo kraljevske banske uprave IV. No 6834/1 z dne 8. aprila 1932., ki se glasi:
»Na osnovi predlogov krajevnih šolskih odborov in sreskih načelstev po tuuradni
okrožnici z dne 19. septembra 1930. IV. No. 16963/1 1930. glede olajšav in skrajšanega pouka po čl. 11. in 12. zakona o narodnih šolah odrejam do izida pravilnika k citiranemu zakonu na predlog širšega banovinskega šolskega odbora z dne 21. dec. 1931. nastopno:
V	smislu čl. 11. in 12. zakona o narodnih šolah se na deželi, kjer sestavljajo večina prebivalstva kmetovalci, uvede s šolskim letom skrajšani pouk in olajšave.
Šoloobvezni otroci sedmega in osmega šolskega leta obiskujejo na deželi redno vsakdanjo šolo od 1. novembra do 31. marca, ostalo dobo šolskega leta se oproste šolskega obiska.
Navedenih olajšav šolskega obiska so deležni otroci kmetskih staršev ob dobrem šolskem napredku na ustno ali pismeno prošnjo staršev na šolsko upraviteljstvo. Z vpisovanjem učencev naj se združi tudi prigla-ševanje staršev za gornje olajšave. O priznanju olajšav naj sklepajo na večrazrednicah lokalne učiteljske konference. Starše, katerim se odkloni priznanje gornjih olajšav, je pismeno obvestiti s pojasnilom, da se imajo pravico pritožiti na sresko načelstvo, ki v zadevi končnoveljavno odloča.
Z ozirom na posledice izvajanj gornjih določil naj šolska upravitelj stva ob sklepu šolskega leta predlože sreskim načelstvom poročila o številu šolskih otrok po vpeljavi odrejenega skrajšanega pouka in zaposlitvi učiteljstva na šoli.
Sreska načelstva pa naj za šole, kjer bodo nastale razmere otežkočale izvrševanje te odločbe predlože kraljevski banski upravi poročilo in stavijo predlog za odstranitev mogočih ovir pri upeljavi skrajšanega pouka na šolah. Določbe je naznaniti po krajevnih šolskih odborih na krajevno običajen način prizadetim staršem šoloobveznih otrok.«
V	prvem odstavku navedene normalije je določeno, da veljajo te olajšave do izida pravilnika, katerega more izdati le ministr-tvo prosvete, zato je zadoščeno določilom § 11. in 12. zakona, da dovoljuje te olajšave ministrstvo prosvete. Zaradi nujne potrebe ukinitve ponavljalnih šol, ki jih zakon ne navaja, je bilo iste ukiniti in za lažji prehod odrediti omenjene olajšave dokler ministrstvo prosvete s pravilnikom ne odloči drugače.
V	četrtem odstavku normalije je podan širok okvir za izvajanje olajšav. O priznanju olajšav sklepa učiteljski svet na osnovi šolskega napredka in da so otroci poljedelskih staršev ter da obiskujejo otroci višjo narodno šolo v sedmem ali osmem šolskem letu, kar je v skladu s prvim stavkom § 11. zakona. Učiteljskemu svetu je torej dana prosta odločitev, da na osnovi ugotovljenih činjenic prizna, ali pa odkloni olajšave šolskega obiska. S tem je dana neka pomoč šoli, da imajo starši interes na uspešnem šolanju otroka z rednim pošiljanjem v šolo in pažnjo na vršitev šolskih učnih dolžnosti, ker jim v nasprotnem primeru grozi odklonitev priznanja olajšave po učiteljskem svetu.
Zaradi enotnega tolmačenja normalije IV. No 6834/1, je izdala kraljevska banska uprava odločbo IV. No 13842/1 z dne 6. X. 1933., ki se glasi sledeče:
Na kraljevsko bansko upravo prihajajo vloge glede olajšav in skrajšanega pouka po določilih čl. 11. in 12. zakona o nar. šolah, iz katerih je razvidno, da ni jasnosti glede izvajanja tozadevne okrožnice kraljevske banske uprave z dne 8. aprila 1932. IV. No 6834/1.
Tretji odstavek cit. okrožnice se pojasnjuje nastopno: Šoloobvezni otroci 7. in 8. šol. leta obiskujejo na deželi redno vsakdanjo šolo od 1. novembra do 31. marca, ostalo dobo šolskega leta se oproste šol. obiska. Teh olajšav so deležni le otroci 7. in 8. šol. leta, ki so dovršili osnovno šolo, to je, da obvladajo učno snov predpisano, za prvo, drugo, tretje in četrto šol. leto dotične šole, ker se vrši v psnovni šoli le redni pouk brez skrajšanega pouka po § 11. odst. 1. zakona o narodnih šolah.
Otroci 7. in 8. šol. leta, ki obiskujejo višjo narodno šolo, to je 5., 6., 7. ali 8. šol. leto, so lahko deležni skrajšanega pouka po citirani okrožnici. N. pr. otrok, ki je pa šoli dovršil odeljenje V. šol. leta, a obiskuje šolo 7. ali 8. šol. leto, uživa lahko skrajšani pouk ako so izpolnjeni vsi ostali pogoji okrožnice, IV. No 6834 z dne 8. aprila 1932.
V	zadnjem odstavku navedem primer omogoča enotno tolmačenje normalije IV. No 6834/1. Otroku, ki je dovršil razred višje narodne šole in obiskuje šolo v sedmem ali osmem šolskem letu, učiteljski svet lahko odkloni priznanje olajšav na osnovi ugotovljenih dejstev in določi normalije. Ima pa tudi možnost, da otroku zaradi zadovoljivega šolskega napredka in izredno težkih gospodarskih prilik roditeljev prizna olajšave. Seveda bodo to le izredni primeri, kajti v splošnem bodo uživali olajšave le otroci tretjega in četrtega razreda višje narodne šole, ki odgovarjata ob rednem napredku učenca sedmemu in osmemu šolskemu letu.
S tem upamo, da smo dovolj no pojasnili učiteljstvu praktično izvajanje zakonitih določil in predpisov, glede osemletnega obveznega šolanja in obstoječih olajšav v narodni šoli.
—§ »Prijava za osebno draginjsko dokla-do« in ureditev prejemkov uradniškim pripravnikom in pogodbenim uradnikom.
Uredba o drag. dokladah aktivnih državnih uslužbencev štev. 10990/1 z dne 12. marca 1932. (Roč. kat., str. 85—92) je bila izpre-menjena z uredbo štev. 14312/1 z dne 11. aprila 1934. (Roč. kat., str. 93—95). Prav tako je izšla dne 11. aprila 1934. pod štev. 14311/1 odločba ministrstva za finance (Roč. kat., str. 75 do 77). ki odreja višino prejemkov drž. pripravnikom in pogodbenim uradnikom. — Z ozirom na določila navedenih uredb ie dolžan vsak drž. uslužbenec naznaniti oddelku VII. kralj, banske uprave na predpisani »prijavi«
izpremembe, ki vplivajo na ureditev osebne drag. doklade, odnosno na ureditev prejemkov. »Prijavo« mora predložiti tudi vsak drž. uslužbenec, takoj ko nastopi prvič službo (se javi na službo). — »Prijave« je izpolniti po navodilih, ki so natisnjena na hrbtu obrazca. Prijavo je založil ekonomat kralj, banske uprave, kjer se naročajo istočasno s priključitvijo znamke za Din 0'50.
Naša gospodarska organizacija
—g Zahvala. Namesto venca na krsto viš. šol. nadzorniku Josipu Novaku je darovalo še 8 preživelih sošolcev znesek 400 Din Učiteljskemu domu v Ljubljani z željo, da bi ta čimpreje sprejemal učiteljske otroke pod svoj krov. Za podarjeni zinesek se tovarišem najlepše zahvaljuje blagajnik UD Josip Kobal.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Za »Maistrov kamen UD« so nadalje darovali: učiteljstvo osnovne šole v Dramijah 50 Din; šola Sv. Barbara v Slov. gor. 25 Din; Šmarje pri Jelšah 20 Din; Gornja Radgona 200 Din; Sv. Duh na Stari gori 23 Din; Šmartno pri Slovenjgi-adcu 45 Din; Veržej 20 Din; Koprivnica pri Rajhenburgu 40 Din; IV. deška osn. šola v Mariboru 61 Din; Grmovšek Miloš, sres. šol. nadzornik v Slovenjgradcu 40 dinarjev. Skupaj z zadnjič izkazanimi darovi 2181.75 Din. — Prisrčna zahvala vsem darovalcem !
Ptujsko učiteljsko društvo pa je darovalo v spomin na umrlo tovarišico Marijo Šircelj iz Cirkovc namestu venca na grob 200 Din. Iskrena zahvala!
M. Kožuh, blagajnik.
Učitelfska
tiskarna
prinaša pa tudi Jakčev portret našega mladega Kralja Petra II. in še več drugih slik.
Številka vsebuje mnogo umetnin trajne vrednosti in ne bi smelo biti našega otroka brez lista!
»Naš rod« izide še v tem tednu in se bo začel razpošiljati v torek 23. t. m. Dozdaj je prijavljenih ca 15.000 naročnikov. Približno ena tretjina šol pa še ni zaključila nabiranja. Prosimo cenjene poverjenike, da to čimprej store.
STATISTIKA NAROČNIKOV
	lani	letos
Sv. Andraž nad Polzelo	9	14
Begunje na Gorenjskem	4	29
Borovnica	74	58
Brežice	78	85
Črenšovci	16	5
Dobje p. Slivnica	5	13
Donačka gora p. Rogatec	13	7
Dramlje	—	20
Sv. Florijan p. Doliču p. Mislinje	24	13
Gederovci p. Rankovci	_	22
Guštanj	22	42
Horjul	48	19
Sv. 11 j p. Velenje	34	10
Kočevje	106	83
Križe pri Tržiču	—	32
Sv. Lenart p. Laško	4	18
Ljubno p. Podnart	_	8
Ljutomer deš. o. š.	28	47
Majšperg p. Ptujska gora	30	11
Mala Nedelja	31	20
Marija Snežna na Velki	—	60
Muta	45	36
Negova	16	22
Sv. Peter pod Sv. gorami	21	36
Podgrad	—	12
Polhovgradec	21	7
Rečica ob Savinji	—	39
Slovenska Bistrica dekl. o. š.	36	63
Škof j a Loka, mešč. š.	8	39
Turjak	—	16
Velika Nedelja	82	32
Železniki	—	12
Žiri	124	90
PISARNIŠKI PAPIR IN KUVERTE S ČRNIM ROBOM ZA DRŽAVNE URADE.
»Učiteljska tiskarna« v Ljubljani je založila predpisani pisarniški papir in kuverte z 1 cm širokim črnim robom.
Cena za 1000 pol papirja, format
34X42 cm.......Din	200'—
Cena za 1000 listov papirja, format 34X21 cm .......120'—
Cena za 1000 nol strojepisnega papirja, format 34X42 cm . . „	180'— Cena za 1000 listov strojepisnega
papirja, format 34X21 cm . „	110'— Cena za 1000 kuvert modrih, format 12X18 cm .......125'—
Cena za 1000 kuvert modrih, format 14X21 cm ........145'—
—t Šolarske knjižnice po naših šolah so često zelo pomanjkljive in manjka v njih tudi najpotrebnejša mladinska literatura. Učiteljska tiskarna, naša lastna založniška zadruga, je poskrbela, da se lahko vse te knjižnice spo-polnijo za prav majhen denar. Preglejte cenike naše zadružne knjigarne, potem pa naročite kar vam še manjka. Šolarske knjižnice so važne vzgojne ustanove in vanje vložen denar je vedno dobro naložen.
Mladinska
matica
OKTOBRSKA ŠTEVILKA »NAŠEGA RODA«.
Grozni atentat v Marseillu, ki je vzel dragoceno življenje našemu Viteškemu kralju Aleksandru I. in je pahnil vso Jugoslavijo v morje žalosti, je odel tudi »Naš rod« v žalni flor. List izide z nekaj dnevno zamudo in bo posvečen blagopokojnemu kralju. Poleg člankov, ki govorijo o velikem delu našega pokojnega vladarja prinese »Naš rod« tudi tople in v duše segajoče besede naših velikih umetnikov Otona Župančiča, Ivana Preglja in Alojzija Gradnika.
Prav zanimivi bodo tudi članki o našem novem mladem Kralju Petru II.
Poleg tega gradiva ima naša mladinska revija med drugim tudi Hudalesovo povest »Zlo«. Iz angleščine je prevedel za to številko iz E. Yonngovih »Povesti potnikov« Ku-naver potovanje Marka Pola na Kitajsko v
1. 1271., Karlo Kocjančič opisuje potovanje dveh potepuhov v zložljivem čolnu po razburkanem Jadranu, Konči Ahačičeva nas vodi v 6krivnoti narave, Jože Herfort pa pri-občuje občuteno sliko s planin »V senci orlovih kril«.
Gradnik prevaja v Cicibanovem rodu Če-hovega »Kaštanjko«, v rubriki Doma in po svetu pa je še mnogo drobnega in dragocenega gradiva za učitelja. Platnice prinašajo križal j-ke in uganke in razpis lepih nagrad, med temi žepno uro. Kakor je vsebinsko ves list izredno lep, tako je tudi ilustrativno prav bogat. Naslovno stran je izdelal ljubljenec otrok Maksim Gaspari, notranje vinjete so drobne umetnine Janeza Trpina. Hudalesovo povest je bogato ilustriral A. A. Bucik. Čehovo Kaštanjko pa prav učinkovito Lj. Ravnikar. List
odbora — nakar se je prešlo na poročila domačih funkcionarjev, od katerih izkazuje blagajniško 3354 Din prebitka. Stari odbor je dobil absolutorij s pohvalo, nakar je bil izvoljen novi odbor, ki se je na seji konstituiral sledeče: predsednik: tov. Mavric Karel, podpreds.: tov. Stopar Slavko, tajnica: tov. Kle-menčič Mara, blagajnik: tov. Klanjšček Mirko, knjižničarka: tov. Vodenik Ina, odbornika: tov. Resman Rado in Turko Alfonz, namestniki: tov. Sterger Ana, Cvetko Radovan, Šinko Justina. — Nadzorni odbor: tov. Miki Ciril, Horvatič Andrej, Kurbus Milena, namestniki: tov. Mihec Anton, Senčar Mirka. — V zaščitni odsek so bili izvoljeni: tov. Stopar, Mislej, Klanjšček, Golobic Marta. — Poročevalec za »Narodno Prosveto« ostane tov. nadzornik Karbaš, poročevalec za »Učitelja«: tov. Bizjak Mirko, za »Učiteljskega tovariša«: tov. Mihec Anton. — Poverjenik za P. C. je tov. Golar Emanuel, za Mladinsko matico tov. Ogorelec Marica, za Samopomoč pa tov. VI. Porekar.
Pri slučajnostih se je sklenilo poprositi U. T., da založi v novi, četudi skrčeni nakladi Vidrovo: Prvo čitanko. — Prihodnje zborovanje se je nastavilo na 17. november v Gor. Radgoni.
T. č. predsednik: K. Mavric.
T. č. tajnica: Klemenčič Mara.
Solslci radio
—r IV. teden. V torek 23. oktobra bo
predaval g. Kapus Vladimir »Jesen v prirodi«. Vsebina tega predavanja je: Kar je večer v dnevu življenja, to je jesen v prirodi. Dnevno delo je končano zvečer; delo pomladi in poletja je zaključeno jeseni. Ko so dozoreli sadovi, se je treba pripraviti za zimo. za počitek, ki bo trajal dokler se o sv. Valentinu zopet zbude korenine. Priroda skrbi za pre-zimovanje živali in rastlinstva. Jesen pa ne uspava vsega življenja. Za razna bitja in tudi za nekatere rastline je jesen druga pomlad.
V petek 26. oktobra bo predaval g. dr. Kolarič Rudolf »Ob šestdesetletnici pisatelja Fr. Ks. Meška. Razpored:
1.	Življenje.
2.	Umetniški razvoj.
3.	Njegova dela.
4.	Oznaka, pomen.
Stanovska organizacija JUU
Iz «JruStev:
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo zborovalo predvidoma 10. XI. v Ljubljani. članom odbora je bila te dni razposlana okrožnica, o kateri naj informirajo bližnje članstvo, okrožnico pa zatem odpošljejo naprej po vrstnem redu. Naše društvo se je priključilo žalnemu zboru ob smrti našega Viteškega kralja Aleksandra I. dne 10. oktobra 1934., ki se je vršil v litijskem sokolskem domu. — Predsednik.
Porotlla:
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU je imelo dne 22. septembra 1934. v Gor. Radgoni svoj redni občni zbor. Bil je dobro obiskan. Navzočih je bilo 80 članov.
Po situacijskem poročilu, s katerim je očrtal najvažnejše dogodke zadnjega časa, tieoče se nas — je podal tov. Mavric še svoje predsedniško poročilo. Sklepamo račun — in reči moremo, da naše delo ni bilo najzadnje. In v bodoče: glavno načelo nam bodi — sloga — tako v delu, kot v medsebojnem odnosu. Poravnajmo nesporazumljenja sami med seboj, ne iznašajmo vsega pred sodbo drugih. — Preden je prešel na dnevni red, je zaklical dobrodošlico novim tovarišem, in sicer: Juliju Casagrande iz Štrigove, Stanku Hinterlech-nerju iz Stogovcev, Ivanu Stropniku iz Kapele; poslovil se je pa od tovarišice Protopopov Mare, ki stopa v pokoj, želeč ji, da ga dolgo uživa.
Pri obravnavi dopisov je tov. predsednik pozival k pristopu k Učiteljski tiskarni, nakar se je priglasilo 7 članov in k posluževanju UGP, zbor je pa sklenil prispevati h Katalogu knjig Pedagoške Centrale 50 Din.
Sledila so poročila o skupščini, in sicer je govoril o banovinski skupščini tov. Klanjšček, tov. Turko je podal svoje vtise z glavne, tov. Ivanjšič pa je poročal o seji nadzornega
Za vsakogar potrebna knjiga
Državoznanstvo
(Spisal dr. Fr. Ogrin) je izšla sedaj v naši založbi
Vsi učitelji
na srednjih, strokovnih, meščanskih in narodnih šolah potrebujejo to knjigo o ustroju naše države in o naših zakonih
k
U
u
pri po
Cena broširane knjige Din 24*— „ vezane „ „ 28"—
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO KAMNIK je zborovalo dne 6. oktobra 1934. v Domžalah. Tov. predsednik Arrigler je pre-čital došle dopise. Sprejet je bil predlog tov. Hrovata, da se plačuje članarina Slovenske šolske matice skupno z društveno članarino a 3 Din mesečno. Po situacijskem poročilu tov. predsednika, sta poročala tov. Inkret in Primožič o banovinski, tov. Cenčič pa o državni učiteljski skupščini. Na predlog tov. Arriglerja društvo pismeno čestita tovarišu Dimniku k njegovi izvolitvi za predsednika naše organizacije. — Poročila odbora so se soglasno sprejela. Nato so se vršile volitve v upravni in nadzorni odbor z vzklikom. Na predlog tov. Venturinija je bil izvoljen sledeči odbor, ki se je na redni seji konstituiral takole: predsednik Ostanek Franc, podpredsednik Primožič Ivan, tajnik Trobiš Štefan, blagajnik Napokoj Josip, odborniki: Steno-vec Ivan, Schubert Štefanija, Hrovat Valerija, namestniki: Andolšek Stanko, Mehora Drago, Fajdiga Vida. Nadzorni odbor: predsednik Inkret Alfonz, podpredsednik Mrak Jože, tajnik Chvatal Franc, namestniki: Dež-man Pavla in Janša Angela. — Po izvolitvi novega odbora se je tov. predsednik Arrigler zahvalil za zaupanje, novemu odboru pa čestita in mu želi mnogo uspeha. Tov. Primožič se mu pa zahvali za trud in požrtvovalnost pri društvu in želi, da ostane tudi na višjem položaju iskren zaščitnik učiteljstva. Slednjič se tov. Stenovec zahvali bivši tajnici in blagajniku za marljivo delo v društvu.
Tov. predsednik je nato zaključil lepo uspelo zborovanje.
Fr. Ostanek, preds.	Št. Trobiš, taj.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V CELJU je zborovalo v soboto 6. oktobra ob navzočnosti 170 čl., t. j. 90%. Zborovanja se je udeležilo 6 abiturientk iz celjskega sreza.
Sklepi predlogi in resolucije.
1.	1. Članarina za S. Š. Matico se bo pobirala o počitnicah.
2.	Za poverjenika Uč. tiskarne se določi tov. Pogačnik. Društvo vplača 5 deležev.
3.	Odobri se ključ za volitve v sekcijski upravni in nadzorni odbor.
II. 1. Učiteljstvo celjskega sreza zahteva od Udruženja, da doseže pri oblastvu, da se bodo upoštevala pri nameščanju in premeščanju učiteljstva le službena leta, kvalifikacija in družinske potrebe. Vsaka intervencija pri podeljevanju služb naj se zabrani, posebno ako se z njo škoduje potrebnejšemu in vrednejšemu učitelju.
2.	Sekcija odn. glavni odbor naj naroči društvom, naj ne volijo v upravo članov, ki v dotični funkcijski dobi dosežejo 35 službenih let ini V. skupino.
3.	Sekcija naj se zavzame za to, da se bo subvencija udeležencem tečajev za obrtne šole razdeljevala po izdatkih in stroških posameznih udeležencev.
4.	»Učit. tovariš« naj ne ponatiskuje kritik o publikacijah M. M., ki jih itak čitamo v dotičnih listih. Nadalje naj opusti priobče-
Knjigarna Učiteljske tiskarne
Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 Maribor, Tyrševa ulica 44
vanje vseh detajlov iz sej M. M. k t o velja za »Drobiž«.
5.	M. M. naj bi poverjenikom učiteljem pri številu od 50 dalje dajala svoje letne redne publikacije zastonj.
6.	Vsled izrednega znižanja postavke za razredne potrebščine je nujno, da se uvedejo matični listi in izkazi za 8 šol. let.
Občni zbor. Društvo je štelo 188 čl., blagajna izkazuje prebitek, knjižnica ima 459 del. Odboru se je na predlog nadzornega odbora izrekla pohvala. Izvoljen je bil potom tajnih volitev nov odbor, ki se je konstituiral tako: predsednik Roš Franjo, podpreds. Wudler Franja, tajnica Žagar Milena, blagajnik Zdol-šek Bogomir, odborniki: Hajnšek Franjo, Jarh Josip, Pogačnik Janko, namestniki: Schreiner Ljudmila. Tiran Ernest, Dolinar Ivan. V nadzorni odbor: preds. Sevnik Julij, podpreds. Gobec Vekoslav, tajnica Jankovič Mira, namestnika: Volavšek Anton, Valenčič Josip.
Predavanje. Nadzornik tov. Pestevšek je podal v referatu: Šolska kronika, vrsto praktičnih nasvetov za pisanje kronike, da je zanimiva in vsebuje vse značilne dogodke, ki so v zvezi s šolo in okolišem. Zlasti pa bodi kronika učiteljstvu najbližji vir za domoznanski pouk.
J. Pogačnik,	I. Gosak,
t. č. tajnik.	t. č. preds.
Novosti na knjižnem trgu
—k Dr. Fr. Mišič: »V žaru in čaru šumo-vitega Pohorja.« V samozaložbi je izšla bogato ilustrirana knjiga, ki vsebuje poleg pristnega pohorskega gradiva pokrajinske in kulturno - zgodovinske obrise vseh pohorskih mest in vasi. Knjiga ima propagandni značaj in bo prav dober priročnik turistom in smučarjem. Posebno pa jo priporočamo šolam in učiteljstvu, ki bo v njej našlo mnogo zanimivega gradiva za domovinski, zgodovinski in zemljepisni pouk. Knjiga je živo in zanimivo pisana, zato jo bo mladina z užitkom čitala. Naroča se pri pisatelju dr. Franu Mi-šiču v Mozirju.
Mali oglasi
Mali oglasi, ki slnžijo t posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—
FR. P. ZAJEC
lipraln optik LfabUana, Stari trg t
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
srednje, strokovne, meščanske, osnovne
sole
dobite vse mogoče
knjige in potrebščine
v naših knjigarnah: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 — Maribor, Tyrševa ulica št 44
Izvršujemo vsa tiskarniška in knjigoveška dela. Na zalogi razne slike, fizikalni aparati, zbirke in druga učila
UČITELJSKA TISKARNA r.,
Ljubljana — Frančiškanska ulica št. 6
z o. z.