Leto XLIV - št. 57 - CENA 17 din Kranj, torek, 23. julija 1991 i>Ai u bi bil sežig teh odpadkov. Minister Miha Jazbinšek r opozarjal poslance, naj se obnašajo racionalno in zagotavljal, da v Sloveniji ni lokacij* kjer bi bili lahko odpadki bolj' predelani kot v železarni. Opozoril jih je, da na Jesenicah lahko s predelavo dobro zaslužijo-saj je dohodek predelave padkov letno lahko 4 milijon/ nemških mark. In na Jesen'! cah, kjer so socialni problem1 hudi, bi bilo o tem vsekako' treba razmisliti.. Dejal je celo »Če so odpadki tu po nesreč' jih porabite po sreči..« Jeseniški poslanci se niso da li pregovoriti in vztrajali, da j* predelava posebnih odpadkov na Jesenicah zadeva nadaljnjega dogovarjanja in poslovni odločitev Železarne. Skleni'1 so, da posebni odpadki, ki sO na železniških tirih Železarn* morajo najkasneje do 26. julij* zapustiti Jesenice. Predloga' odgovornosti ministra in zahtevi po njegovem odpoklicu nisO sprejeli. • D. Sedej Tudi Ločani v vojni niso bili sami Solidarni pobratimi Škofja Loka, 22. julija - Škofja Loka je bila v Jugoslaviji pobratena samo z eno občino, Smederevsko Palanko v Srbiji. Odnose je po neuspelem "mitingu resnice" v Ljubljani enostransko prekinila pa-lanška skupščina, od tedaj se pasivno obnašajo tudi Ločani, čeprav je, kot pravi sedanji loški župan Peter Hawlina, vsakršno povezovanje pametno. St. Moritz in Innsbruck med prvimi za sodelovanje Izrazov podpore v minuli vojni in prizadevanjih za popolno suverenost ter mednarodno priznanje slovenske države Ločani, resnici na ljubo, od nekdanjih dolgoletnih pobratimov iz Sme-derevske Palanke niso pričakovali. Zato pa so bili z njimi dosti bolj solidarni pobratimi iz italijanskih Sovodenj ob Soči, iz Medicine in iz Sel na Koroškem. Zlasti aktivni so bili občani Sovodenj ob Soči. Njihov občinski svet je 28. junija pozval italijansko vlado, naj upošteva spremembe v Jugoslaviji, prizna neodvisnost ter suverenost republik ter posreduje pri zvezni vladi za umik vojske z zasedenega slovenskega ozemlja. Resolucijo so občani Sovodenj med drugim poslali predsedniku ministrskega sveta Giuliu Andreottiju, predsedniku italijanske republike Francescu Cossigi, predsedniku deželnega odbora Adrianu Biasuttiju, predsedniku goriške pokrajine Ginu Saccaviniju, goriški prefekturi, niku republike Milanu Kučanu, županu novogoriške občine in seveda vsem županom pobratenih občin. Škofjeloški župan Peter Havvli-na pravi, da je treba izkoristiti vse uradne in zasebne poti za to, da svet zve resnico o Sloveniji. Tako se je to soboto in nedeljo ponudila priložnost na Otoku na Vrbskem jezeru, kjer so se srečali predstavniki dežel oziroma mest iz nekdanjega freisinškega gospostva. Iz pobratene Medicine so pred dnevi dobili povabilo na družabni dogodek, ki so ga radi sprejeli, v odgovoru pa hkrati namignili, da vsakršna podpora Sloveniji iz tujine lahko pomaga k mirnemu razpletu dogodkov. Izraze podpore pošiljajo v Škofjo Loko tudi poslovni partnerji, prijatelji Slovenije v tujini. Eden od njih, Richard S. Di Nardo iz ZDA, je Petru Havvlini sporočil, da je predsedniku Busha, senatorje in kongresnike prosil, naj posredujejo, da se Jugoslovanske V radovljiški občini so že v prejšnjem mandatu prekinili stike s pobratenimi srbskimi občinami Brus in Svilajnac, listino o pobratenju pa so sicer v minulih letih podpisali tudi z Bujami. Kot nam je dejal predsednik skupščine občine Radovljica Vladimir Černe v radovljiški občini predvsem navezujejo vedno tesnejše stike v okviru akcije sodelovanja alpskih mest. Radovljiška občina je zelo aktivna v tej pobudi, da bi alpska mesta turistično čimbolj sodelovala, zato so dali pismeno pobudo, da bi se delegacije sestale in dogovorile za sodelovanje. Takoj so dobili pozitiven odgovor iz St. Moritza in Innsbrucka, od drugih mest pa odgovore pričakujejo v nasled' njih dneh. Radovljiška občin* si želi predvsem turistične V° vezave in izmenjave. Predvsei" hotelirji iščejo nove poveza** in sodelovanje. Zato je radovljiški predsednik pisal tud'i londonskemu županu, že pa s* je odzval župan iz bavarskega mesta Landshut. Radovljis^ občina je tudi sicer zanimivS, občina, tako turistično kot zg°1 dovinsko, zato ni čudno, d> predsednik skupščine sprejem8 razne delegacije: pred neda*\ nim sta se pri njem mudila dv* novinarja uglednega nizozeiJV' skega časopisa H P De tijd, * pripravljata reportažo o Slov* niji. • D. Sedej županom goriške pokrajine, na armade umakne iz Slovenije in slovenski strani pa predsedniku naj pomagajo Sloveniji na poti vlade Lojzetu Peterletu, predsed- osamosvojitve. • H. J. Sodelovanje naših občin Izrazi podpore iz Beljaka in Trbiža V jeseniški občini so bili pobrateni z Valjevom, vendar so že v prejšnjem skupščinskem mandatu prekinili vse stike. Zdaj sodelujejo s Trbovljami, navezujejo pa vedno tesnejše stike z nemškim mestom Nagold. Tako kot iz Nagolda so tudi iz Trbiža v času vojne dobili vrsto telegramov z izrazi podpore in ponudbami za pomoč. Občinski svet iz Trbiža, ki je še posebej solidaren z Jesenicami in Tolminom kot z obmejnima občinama, je pismo z zahtevo, da mora italijanska vlada čimprej priznati samostojno Slovenijo poslal tudi predsedniku pokrajine Furlanije - Julijske krajine, Benetkam in perfektu Vidma. Pomoč so Jesenicam ponudili tudi iz Beljaka, s katerim predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar že nekaj časa navezuje vsestranske stike. Predsednik jeseniške občinske skupščine je zaradi hudih socialnih stisk v jeseniški občini tudi pisal na urade za delo občin Beljak, Celovec in Velikovec. V pismu jih je prosil za pomoč pri zaposlovanju tistih jeseniških delavcev, ki so ostali brez dela. STRANKARSKE NOVICE Politična in gospodarska samostojnost Ljubljana, 23. julija - Liberalnodemokratska strank' Slovenije, Socialdemokratska unija Slovenije, Socialistična str*1)' ka Slovenije in Stranka demokratične prenove Slovenije orga"1 zirajo posvetovanje o gospodarski in politični strategiji dc\o** nja Republike Slovenije v naslednjih mesecih. Posvetovanje b° četrtek, 25. julija, ob 10. uri v mali dvorani slovenske skupščin* Sklicatelji posvetovanja predlagajo pogovor o naslednjih tem**!' aktualna gospodarska vprašanja, posebej tista, ki so se zaostri' ob osamosvojitvi in napadu na Slovenijo; določitev položaja jffl venskega gospodarstva v novih razmerah in smeri delovanja; jH ločitev aktivnejše vloge Slovenije pri reševanju jugoslovans* krize. • J. K. Srečanje invalidov Kranj, julija - V soboto, 27. julija, ob 11. uri se bo v prostorih G? renjskega sejma v Kranju začelo letošnje tradicionalno srečanj invalidov Društva invalidov Maribor in Kranja. Tokrat bo sraM nje pomenilo množični mirovni shod invalidov. Organizato pripravljajo tudi krajši kulturni program. • D. D. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Gorenjsko gospodarstvo zadnje dni usklaja prilive in odlive v druge republike Dolgovi veliko večji od obveznosti Podjetja iz drugih republik so gorenjskim dolžna kar petnajstkrat več kot gorenjska njim. Kranj, 19. julija - Zastoji v plačilnem prometu med podjetji iz posameznih republik so vse večji, zatika se zlasti s Srbijo, od koder so prilivi najmanjši, gospodarska vojna pa se je razplamenela tudi na drugih "srbskih" območjih, slovensko gospodarstvo jo najbolj občuti v Bosanski krajini, kjer je enostranske ukrepe sprejela občina Banjaluka. Ker se stvari spreminjajo zelo hitro, je težko s podatki pojasniti, kaj se dogaja, saj so hitro zastareli, vendar pa je moč izluščiti napotek, da bi se morale republike na najvišji ravni dogovoriti za spoštovanje vsaj minimalnega pravnega reda, saj je zvezna vlada vse bolj nemočna in lahko le od strani opazuje gospodarsko vojno. Na Območni gospodarski zbornici v Kranju zbirajo podatke, podjetja jim sporočajo svoje probleme, ki jih nato posredujejo centrali v Ljubljano. Za sredo, 24. julija, je sklicana seja upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, poleg predlogov zakonov o lastninjenju, denacionalizaciji in zadrugah je na dnevnem redu seveda tekoča problematika in gospodarstveniki bodo sami povedali, kako doživljajo gospodarsko vojno in kaj predlagajo. Direktor Območne gospodarske zbornice v Kranju Andrej Prislan pravi, da bi potrebovali krizni center, kjer bi se zbirali vsi podatki, tudi o možnostih nadaljnjega poslovnega sodelovanja z drugimi republikami, center pa bi bil posrednik v primerih možnih kompenzacij. Lahko bi bila to zbor-. niča, seveda pa bi moralo biti to dogovorjeno med republikami na najvišji ravni, saj bi v tem prehodnem obdobju le tako lahko stekle različne oblike kompenzacij, saj so zbornice kot strokovne institucije brez tega nemočne. Kaj kdo lahko ponudi v zameno Primer, kako bi podjetja s pomočjo gospodarskih zbornic lahko našla skupne točke, bolje rečeno poravnave,je Bosanska krajina. Ukrepi občine Banjaluke so prizadeli več slovenskih podjetij, pisali smo že o škofjeloški Jelovici in kranjski Savi. Andrej Prislav pravi, da je tudi gospodarska zbornica Bosne in Hercegovine takšne ukrepe ocenila kot nesprejemljive. Če bo razreševanje tovrstnih problemov dogovorjeno med republikama, bi obe zbornici lahko poskrbeli za pretok natančnih informacij, vseh tistih, ki so potrebne za osvetlitev medsebojnega trgovanja, svoje poglede bi posredovala prizadeta podjetja in zbornici bi imeli pregled, kaj kdo ponuja za medsebojno poravnavo. Sedanji ukrepi, ki so jih sprejeli tudi v Banjaluki, so namreč zelo kratkoročnega značaja, ko bodo v teh poslovalnicah slovenskih podjetij izčrpali zaloge, se bodo znašli na realnih tleh in zastavilo se bo vprašanje njihovega preživetja, zato bodo tedaj veliko bolj pripravljeni na obojestranske rešitve. Zaloge pa jim bodo seveda pošle hitro... Povračilni ukrepi so vprašljivi _ Slovensko gospodarstvo ima v drugih republikah veliko bolj razvejano mrežo poslovalnih in enot kot podjetja iz drugih republik pri nas, saj je bila tržna ekspanzija slovenskega gospodarstva doslej veliko večja. Na Območni gospodarski zbornici v Kranju trenutno zbirajo podatke o poslovalnicah gorenjskih podjetij v drugih republikah, z njimi bomo lahko postregli v nekaj dneh. Že nekaj časa pa so znani podatki, kakšno premoženje ima celotno slovensko gospodarstvo v drugih republikah. V Bosni in Hercegovini ima 375 poslovanic in 3 obrate, v Črni gori 67 poslovnih enot in 2 obrata, na Hrvaškem 1.315 poslovnih enot in 32 obratov, v Makedoniji 148 poslovnih enot in 2 obrata, v ožji Srbiji 561 poslovnih enot in 18 obratov, v Vojvodini 195 poslovnih enot in 4 obrate, na Kosovu 49 po- BPT Tržič dela neprekinjeno Vseeno boljši obeti Tržič, julija - Kot je znano, je s 15. majem 1991 v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič izgubilo redno delo vseh 818 delavcev. Danes Je tovarna spet živa, na delu je trenutno kar 510 delavcev. Delajo vsi oddelki, ne sicer s polno paro, toda redno, ponekod celo na tri jzniene. Povpraševanje po njihovih kvalitetnih posteljninah in prtih je doma in v svetu še vedno veliko in teh blagovnih tokov ne smejo Prekiniti. Prav to daje velike obete, da se bo tovarna spet postavila na noge in bodo sedanje minimalne osebne dohodke delavcev zamenjale poštene plače in redna delovna razmerja. Delavcem je bilo obljublje- vse, da se proizvodnja obdrži, no, da jih bodo poklicali spet da se ne prekinejo blagovni tona delo, čim se bo pokazala po- kovi doma in v tujini. Se vedno lreba, vendar bodo delali po- gre 60 odstotkov proizvodnje v godbeno. Vse kaže, da je tudi izvoz, v Nemčijo, Italijo, Fran-novo stečajno vodstvo storilo cijo, 40 odstotkov pa je ostaja Po podatkih SDK so zapadle terjatve 66 gorenjskih podjetij do podjetij iz drugih republik 30. junija znašale 2.324.578.000 dinarjev. Obveznosti 40 gorenjskih podjetij pa so znašale le 144.933.000 dinarjev. Podjetja iz drugih republik so gorenjskih torej dolžna petnajstkrat več kot gorenjska njim. Po podatkih s 13. julija je imelo pri SDK 23 pravnih subjektov z Gorenjske blokirane žiro račune več kot 30 dni v 75 dneh, za 24 podjetij, odtega 6 družbenih, pa je SDK že predlagala uvedbo stečajnega postopka. Žiro računi so bili 13. julija blokirani v višini 340 milijonov dinarjev. slovnih enot in 1 obrat. Skupaj torej 2.710 poslovnih enot in 62 obratov. Obratna slika je precej skromnejša, saj imajo podjetja iz drugih republik v Sloveniji 690 poslovnih enot in 9 obratov: iz Bosne in Hercegovine 43 poslovnih enot, iz Črne gore 7 poslovnih enot, s Hrvaške 375 poslovnih enot in 5 obratov, iz Makedonije 21 poslovnih enot, iz Srbije 204 poslovne enote in 4 obrate, iz Vojvodine 38 poslovnih enot in s Kosova 2 poslovni enoti. Že pri številu poslovnih enot in obratov je torej razmerje približno ena proti štiri v korist drugih republik, ker podatkov o vrednosti premoženja nimamo, seveda lahko le slutimo, da je razmerja morda še bolj neugodno za Slovenijo. Drugače povedano, veliko več nam lahko vzamejo kot mi njim, zato je seveda toliko bolj razumljivo, da zlasti v Srbiji to že počno. Zato je razumljivo tudi stališče Gospodarske zbornice Slovenije, ki ni pristaš povračilnih ukrepov, temveč zagovarja dogovarjanje med republika in spoštovanje vsaj mini- na domačem trgu. Trenutno dela v tovarni 510 delavcev in to v vseh obratih, predilnici, tkalnici, oplemenitilnici in konfekciji. Zadnji vojni dnevi so posredno tudi njim prinesli precejšnjo škodo, cenijo jo na okrog 2 milijona DEM, kajti več njihovih delavcev je bilo vpoklicanih, del izvoza je bilo zaradi vojne onemogočenega, izgubili so nekaj večjih poslov, slabša je preskrbljenost s surovinami. Vendar proizvodnja ni zastala niti za en dan. malnega pravnega reda, prepričana, da se bo v zaplenjenih poslovalnicah kmalu zastavilo vprašanje preživetja. Gorenjski prilivi in odlivi uravnovešeni Brskanje po podatkih o denarnih tokovih med republikami nas je privedlo do zanimive ugotovitve, da ima gorenjsko gospodarstvo zadnje dni bolj uravnovešene kot slovensko. Glede na dnevno junijsko povprečje so bili 17. julija prilivi iz drugih republik v Slovenijo 55-odstotni, na Gorenjsko pa 57-odstotni, odlivi iz Slovenije pa 94-odstotni, z Gorenjske pa 55-odstotni. Podatki se seveda spreminjajo iz dneva v dan, vendar pa vsaj za nekaj julijskih dni nazaj velja, da so bili gorenjski odlivi in prilivi uravnovešeni. Po podjetjih je slika seveda lahko zelo različna, vsaj na splošno pa lahko rečemo, da je gorenjsko gospodarstvo znalo pripreti denarno pipico približno toliko, kot so jo v drugih republikah gorenjskemu gospodarstvu. Še bolj se dnevno spreminjajo podatki o prilivih in odlivih v posamezne republike, vendar pa je moč reči, da so denarni tokovi najbolj blokirani s Srbijo. Glede na junijsko dnevno povprečje so bili 17. julija prilivi iz Bosne in Hercegovine na Gorenjsko 59-odstotni, iz Črne gore celo 104—odstotni (dan poprej pa jih ni bilo), s Hrvaške 84-odstotni, iz Makedonije 81-odstotni (prav tako so se zelo popravili), iz Srbije 12-odstotni (dan poprej le 4-odsto-tni, 15. julija pa 69-odstotni). Odlivi z Gorenjske pa so bili 17. julija v Bosno in Hercegovino 16-odstotni, v Črno goro 4-odstotni, na Hrvaško 83-od-stotni, v Makedonijo 64-odsto-tni in v Srbijo 12-odstotni. Na zbornici pa pripravljajo podatke o prilivih in odlivih po posameznih podružnicah SDK in po načinih pošiljanja. • M. Volčjak Povpraševanje po kvalitetnih tržiških damastnih prtih, nad-prtih in posteljninah je v svetu in doma še vedno veliko, pripravljajo pa prav na tem področju tudi zanimive novosti, o katerih pa raje še molčijo. Trenutno imajo v konfekciji največ dela s šivanjem novih slovenskih zastav. Pravijo, da so njihove na trgu še posebej konkurenčne. Naj mimogrede povemo, da ima BPT še vedno svojo trgovino na Deteljici, pa tudi tovarniški diskont je odprt. • D. Dolenc £a oddelku predilniške konfekcije trenutno dela okrog 70 delavk. Se vedno od tu prihajajo najkvalitetnejše damastne posteljnine, ve-*ene, pestro tkane, največ dela pa imajo te dni šivilje, ki šivajo nove slovenske zastave. - Foto: D. D. Obseg proizvodnje še naprej pada Kranj, julija - Po podatkih Zavoda za statistiko Slovenije je industrijska proizvodnja na Gorenjskem v letošnjih petih mesecih v primerjavi z enakim lanskim razdobjem padla za 12,4 odstotka, v Sloveniji pa za 8,9 odstotka. Maja letos pa je bila industrijska proizvodnja na Gorenjskem za 1,1 odstotka manjša kot aprila in za 3,8 odstotka manjša glede na lanski maj. Posebej zanimivi so podatki po devetih dejavnostih, ki na Gorenjskem predstavljajo več kot 90 odstotkov industrijske proizvodnje. V petih mesecih letošnjega leta se je glede na enako lansko razdobje povečala v štirih dejavnostih: v živilski industriji za 24,2 odstotka, v predelavi kavčuka za 14,4 odstotka, v proizvodnji električnih strojev in aparatov za 14 odstotkov in v proizvodnji končnih lesnih izdelkov za 4,1 odstotka. Dokajšen padec obsega proizvodnje pa doživlja preostalih šest industrijskih dejavnosti, daleč največji je bil v črni metalurgiji, ki je bila manjša kar za 43,3 odstotka. Sledi predelava kemičnih izdelkov s 35,5-odstotnim padcem, proizvodnja tekstilne preje in tkanin s 31,7-odstotnim padcem, proizvodnja usnjene obutve s 19,3-odstotnim padcem, proizvodnja končnih tekstilnim izdelkov s 18,4-odstotnim padcem in kovinsko predelovalna dejavnost s 17,1-odstotnim padcem. • M. V. GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Kri in znoj Slovenska država je rojena v krvi in znoju. Nove države običajno nastajajo tako, kar je seveda slaba tolažba za vse, ki so v minuli vojni izgubili najbližnje. Vojna je minila hitro, v splošno olajšanje, čeprav strah tudi po odhajanju jugoslovanske vojske še ni povsem minil, in na žalost posameznikov, ki se jim je zdela vojna prekratka in zaplembe preskromne. Preostane jim udejstvova-nje v gospodarski vojni, ki se je že dodobra razplamenela, zmaga pa bo veliko težja kot v vojaški bitki, predvsem jo bo moč dobiti počasi, zelo počasi, z veliko razuma in znoja. Začetki gospodarske samostojnosti Slovenije imajq šele nastavke, trenutne razmere so katastrofalne, napovedujejo zelo težko jesen. Proizvodnja je padala že vse letošnje mesece pred vojno, zdaj je problemov še več, kolektivni dopusti bodo le kratek predah pred nepregledno množico težav. Devizne turistične žetve letos ne bo. Brezposelnost še hitreje narašča, že jeseni lahko izbruhnejo socialni nemiri. Izvoz ne dosega načrtov, vse več je kooperacijskih poslov, ki deviz ne prinašajo, prihaja tudi do odpovedi naročil, predvsem pa tuji kupci pridno vračunajo v ceno večje tveganje. Slaba likvidnost je zaradi blokiranih plačil z juga še slabša, slovenska vlada je bila praktično že prisiljena sprejeti začasni moratorij za stečaje. Kdo bo poravnal vojno škodo, še ni jasno, zavarovalnica izključuje vojno škodo iz splošnega kritja, če ni bila s posebno polico krita tudi vojna nevarnost, kar denimo velja za Adriina letala. Poseben problem so plembe premoženja slovenskih podjetij v drugih republikah, zlasti v Srbiji in deloma v Bosni, ki jim prav tako ni videti konca, saj v razpadajoči Jugoslaviji pravnega reda ni več. Kako naj tudi bo, če zvezna oblast mirno priznava kraje največjih razsežnosti, kakršen je bil lanski srbski vdor in nato črnogorski vdor v denarni sistem, ki kljub obljubam ni bil kaznovan, temveč z letošnjo projekcijo denarnih gibanj dejansko priznan. Za povračilne ukrepe so slovenske možnosti manjše,, saj je bilo slovensko gospodarstvo tržno veliko bolj ekspanzivno in ima številčno štirikrat več poslovalnic in obratov v drugih republikah, kot je njihovih pri nas, kar seveda pomeni, da bomo izgubili veliko več premoženja, in pretrganje poslovnih stikov bo težak udarec za Slovenijo. Poleg tega za povračilne ukrepe Evropa ne bo imela razumevanja, v njenem naročju pa bi bili radi čimprej. Evropo, bolje rečeno njen denar, zanima predvsem, kakšno je tveganje zanj. Če je preveliko, ga ni ali se umakne, če je dokajšnje, pridejo najbolj pogumni in tveganje pridno vračunavajo itd. Cilj, ki bi ga morali imeti nenehno pred očmi, tudi pri finančni pomoči, ki jo bomo nekaj let zanesljivo zelo, zelo potrebovali, je torej zmanjšanje rizičnosti Slovenije in v tej luči bi morali urejati tudi odnose z drugimi republikami. PODJETJE ELPROd.o.o. LJUBLJANA NAJAME POSLOVNI PROSTOR V CENTRU KRANJA, ZA OPRAVLJANJE AGENCIJSKE DEJAVNOSTI *tn izraznih postopkov modernističnih umetnostnih smeri, ki so se TlT)T?rWf^ i C VJ/^CT V A IVI CVT A tako še enkrat v avtorsko prepesnjeni obliki pojavile v našem času. Jj|\£j^\^/Ykjl 1 vJd 1 kj/llfl\J 1 Galerija Prešernove hiše Svoje, v enakih razpoloženjskih tonih uglašene plastike ustvarja * zanj značilnim načinom plastičnega modeliranja in gradnje vo-'urnnov v žgani glini, mavcu in bronu. Glina kot karakteren, iz *ernlje iztrgan, živ, topel in hkrati voljan kiparski material terja °d kiparja največjo možno mero posluha in je zato zanj hkrati Material in tudi svojevrsten izziv. Morda je prav zaradi tega os-novna likovna misel Jožeta Eržena v kiparstvu danes posvečena u.Podabljanju ženskega akta, ki pa se ga ne loteva v reprezenta-l,vnem in realističnem smislu. Pojmuje ga kot specifično, primarno obliko, iz katere bolj z emotivnimi kot z razumskimi referen-cami na napol pretekle smeri kiparskega ustvarjanja izpeljuje Svoje kompozicijske, plastične in prostorske rešitve. Ženske akte s stiliziranimi, zaobljenimi, zrelimi in plodnimi oblinami oblikuje v najrazličnejših pozah in položajih telesa. 7Jegov pristop k motiviki ženskega akta je namreč zavestno ero-licen in senzibilen. Nekatere izmed telesno nabreklih figuric, ne 8'ede na to ali so monumentalnejše ali pa jih je kipar kot nekatere kiparske miniature ustvaril v objemu svoje dlani, izdaja nekak-šen občutek težnosti in brezčasnosti, saj so zasnovane zavestno frhetipno preprosto in skorajda idolsko, tako da bi jih morda lahko primerjali kar z izrazno do skrajnoti napetimi kipci boginj Rodnosti iz prazgodovinske dobe. Za drugače manj pregledno °bHkovane volumne drugih plastik pa se zdi, da je njihova zuna-nJa robustno oblikovana lupina zgolj odraz ali nasledek nekakš-n,h podpovršinskih vrenj ali napetosti, ki se skrivajo v osrčju kip-Cev in so močnejši od kiparjevih posegov v sicer gibek in prožen Material gline. Povrhnjica teh kipcev, ki je obogatena s kovinsko Ucmkujočo modrikasto patino in s številnimi grafičnimi vrezi, brezami, vdrtinami, odtisi in razpokami, ki predstavljajo sledi postopka kiparjeve modelacije kipa, kar sama po sebi vabi k pojavi taktilnih in vizualnih učinkov. Zadnja leta seje Jože Eržen začel intenzivneje ukvarjati tudi ? slikarstvom in risbo. Tako kot se je odločil, da bo ustvarjal svo-f kiPe polnoplastično, je začel sprva dosledno zapolnjevati po-v^ino svojih platen z intenzivnimi barvnimi namazi. Iskanje op-"nalnih razmerij med zapisom, študijo in končnim izdelkom, ^ed risbo in barvo ter med linearnostjo in ploskovitostjo ga je p,r|vedlo do spoznanja, da je pravzaprav celoten način njegovega SI,karskega izražanja zgrajen na liniji, ki lušči motiv iz nevtralnega ozadja in mu hkrati daje telesno plastičnost, in je torej grafi-n Damir Globočnik Kranj - V subtilnih in intimnih delih, ki jih s posebno, samo njemu lastno tehniko Karel Kuhar ustvarja v zadnjih nekaj letih, smo lahko spoznali izredno občutljivo in hkrati močno umetniško osebnost. Karel Kuharje namreč izpolnil nalogo, ki sojo zmožni le še redki slikarji; slikati brezčasnost, samoto, sanje in tišino. Kar nekako otipljiva avtorjeva duhovna angažiranost oziroma težnja po poduhovljenosti njegovih del sta opazni tako v izboru irealnih, večpomenskih motivov kot v samem načinu tehničnega pristopa do njih. Motivi iz zakladnice umetnikove občutljivosti in dojemljivosti za utrip narave in skritih moči, poosebljenih v njej, ki jih včasih lahko prepoznamo, drugič pa nam le-ti za vedno ostanejo uganka, nam ne posredujejo nobene posebne narativne informacije razen močne sugestije na neko zunajčasovno in zunaj, predmetno hkratno prisotnost večnosti in minljivost vsega, kar se zdi umetniku pomembno v tolikšni meri, da bi lahko vnesel v svoje slike. Odzivati se na nejasna "Duhovna in koz-mična" občutja in slutnje pomeni za Karla Kuharja zavedati se, živeti in se ravnati v skladu s pravili narave. Svet, ki ga slika Karel Kuhar ni realen, temveč oseben, hei-metičen in le iluzoren. Palače in svetišča, ki jih je razžrl in pobelil pesek, čudna bitja (morda bogovi), ki prebivajo v njih, detajli cerkvenih oltarjev, portalov in oken, skozi katera proseva bleda luna, školjke in fosilni ostanki - to je le del umetnikovih sporočil, ki jih zapisuje na kamniti strukturi podobno površino svojih listov. S takšnimi motivi, ki pričajo o večni prisotnosti arhajske-ga, preteklega v današnjem času in njunem vplivu na sedanjost, je umetnik stkal mrežo med preteklostjo in prihodnostjo svoje individualne eksistence in osebnega ter umetniškega razvoja. Karel Kuhar v svoja otožna duhovno-simbolična dela uvaja samoto, zato so podana v hladnih, tihih tonih. S tiho osebno me-ditativnostjo obarvani "Utelešeni okameneli odmevi" slikarjevih misli in razpoloženj nam tako nudijo vtis umirjene sanjske negib-nosti. Kot premor med dvema tonoma v glasbi ali kot neka utišana melodija, ki je odzvenela v gluhem in oledenelem prostoru, v katerem sta se spojila sen in budnost in ukinile meje irealnega in realnega, sevata iz del Karla Kuharja grozeča praznina in veliki hlad. Avtorski napori Karla Kuharja so tako usmerjeni k vizualnim ponazoritvam stanj duha; skratka prizadeva si za likovno afirmacijo metafizičnega, ki biva zunaj (ali v njegovem primeru znotraj) upodobljenih predmetov. „ . „, . , ., Damir Globocmk KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava likovnih del Jožeta Eržena. V Prešernovi hiši razstavlja slikar Karel Kuhar. V stavbi Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici je odprta razstava Življenje na listkih. V galeriji Bevisa je vsak dan, razen sobote in nedelje, med 15. in 19. uro odprta razstava del Janeza Boljke. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov Relika iz Trbovelj in Dolika z Jesenic. VRBA - Prešernova hiša je odprta od 13. do 19. ure, ob ponedeljkih je zaprta. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta v ponedeljek, sredo in nedeljo med 10. in 17. uro. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 12. uro ter med 15. in 19. uro. RADOVLJICA - V knjižnici A. T. Linharta bodo danes, v torek, ob 19.30 predvajali dokumentarne posnetke z občinske svečanosti ob osamosvajanju Slovenije in posnetke s koncerta argentinskega zbora Gallus. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled drugi del letne razstave fotografij radovljiškega Foto kino kluba. V galeriji Šivčeve hiše so na ogled slike Ejti Stih de Fernandez de Cordova iz Bolivije: razstava je na ogled vsako popoldne, ob sobotah in nedeljah tudi med 9. in 11. uro, popoldne pa med 17. in 19. uro. ŠKOFJA LOKA - Groharjevi galeriji razstavljajo Franc Rant, Lojze Tarfila in Stane Žerko. V galeriji Fara razstavlja slikar Gregor Nartnik. V knjižnici Ivana Tavčarja razstavlja linoreze Agata Trojar. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. RADOLSKO POLETJE 91 Radovljica - Čas je za poletne kulturne prireditve, so sklenili pri radovljiški Zvezi kulturnih organizacij in za ta konec tedna pripravili kar dve. Prva bo v petek, 26. julija, ob 21. uri in sicer v gostilni Kunstelj v Radovljici. Ansambel Strune iz Zasipa bo pripravil koncert slovenskih pesmi. Na citre bosta igrali Francka in Cirila Pogačnik. Naslednji dan, v soboto, 27. julija, ob 20. uri pa bo na prireditvenem prostoru Za goro v Ribnem pri Bledu večer z Bohinjskimi predicami in Moškim pevskim zborom Viharnik iz Ribnega. Bohinjske predice iz KUD Triglav Srednja vas bodo prikazale bohinjske običaje ob preji v besedi in pesmi, domači pevci pa bodo peli ljudske. V primeru slabega vremena bo prireditev v Zadružnem domu v Ribnem. FS ISKRA V ITALIJI Kranj - Folklorna skupina Iskra, pokrovitelj je podjetje Iskra Števci, je sredi minulega tedna odpotovala na mednarodni folklorni festival v italijanskem Ćori di Latina. Festivala se poleg kranjske folklorne skupine Iskra, ki zastopa Slovenijo, udeležujejo še skupine iz Francije, Grčije, Kitajske, Poljske in Portugalske. Za ta festival je slovensko skupino izbral CIOFF, mednarodna zveza organizatorjev folklornih festivalov, ki deluje v okviru UNESCO. _______ Novo pri CZ GRADOVI Pri Cankarjevi založbi je v zbirki Slovenska dediščina izšla že _četrta knjižica z naslovom Gradovi Ivana Stoparja. Na manj kot stotih straneh prinaša knjižica manjšega formata slike in opis 84 gradov na Slovenskem. Dodan je tudi zemljevid z vrisanimi točkami, kjer je najti ohranjene gradove ali pa le njihove ruševine. Knjižica je zato zanimiv zgodovinski vodnik za vsakogar, ki se zanima za te vrste kulturno dediščino, ki v naših krajih priča o času in zgodovini. V krajšem uvodu avtor zgoščeno opisuje obdobja, v katerih so gradovi nastali, njihov vek in sedanje stanje. Knjižica je bila seveda premajhna za vse gradove, kar jim poznamo pri nas, zajema nekako polovico vseh, vsekakor pa so predstavljene vse najpomembnejše stavbe in morda tudi najzanimivejše, vsaj po avtorjevem izboru. Vsekakor je v knjižici dovolj podatkov, ki spodbujajo k obisku, če že ne k poseganju po dodatni in obširnejši literaturi o gradovih pri nas. V zbirki Slovenska dediščina so poleg knjižice o gradovih doslej izšle: Plečnikova Ljubljana Petra Krečiča, arheološka najdišča avtorjev Timoteja Knifica in Draga Svoljška ter Tadeja Brateta Tehniški spomeniki. • L. M. PISMO BREZ PISAVE Ljubljana - V novem atriju Narodnega muzeja v Ljubljani je odprta zanimiva razstava Pismo brez pisave - Arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem. Razstavo so pripravili v arheološkem oddelku Narodnega muzeja, gradivo pa sta med drugimi prispevala tudi Gorenjski muzej Kranj in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Milan Sagadin z Zavoda pa je tudi avtor in pisec ene od obeh nosilnih razprav v katalogu, ki spremlja razstavo. Avtorji so temo predstavili nadvse zanimivo, saj so se posameznih zgodovinskih obdobij lotevali tako, da so se kar najbolj izogibali tipolo-škemu ali celo le estetskemu poudarjanju razstavljenih muzealij; predstavili so jih v okoljih in zvezah, v katerih so bile uporabljene nekdaj. V okviru razstave so po izvirnih in arheološko dokazanih predlogah postavili tudi poznoantično in zgodnjesrednjeveško cerkev v naravni velikosti. Razstava sodi v vrsto preglednih razstav, ki jih Narodni muzej v Ljubljani že nekaj let zapored namenja domačemu in tujemu občinstvu. Na sliki: bronasta okrasna zaponka z upodobitvijo Agnus De (Blejski grad, konec 10. stoletja, hrani Gorenjski muzej Kran( POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK KAKŠNE SO CENE O najnujnejši hrani, ki je potrebna za preživetje, smo v naši rubriki že govorili. Da pa ne bi naokoli hodili zanemarjeni, smo danes izbrali higienske izdelke. Ti so; "ploščati" toaletni papir, najcenejše milo, ki vam je na razpolago v določeni trgovini, samolepilni higienski vložki, šampon za enkratno uporabo, krema ali olje za sončenje, baby palčke za čiščenje ušes in zobna ščetka. Vidite, da smo upoštevali skoraj vse dele telesa, ki so izpostavljeni umazaniji. Trgovine, ki smo jih poklicali 20. julija, so naslednje: ABC Pomurka - Žirovnica, Market - Podnart, Specerija Bled -Srednja Dobrava, Mercator - Križe, zasebni trgovini Ficko - Žab-nica in Vencelj - Preddvor, in ABC Pomurka- Podlubnik. Primerjavo cen pa bomo prepustili vam. Trgovina toalet papir milo higlen. vložki šampon krema za sončenje ABC Pomurka Žirovnica 8,40 12,10 23,80 / / Market Podnart 3,90 8,10 24,40 3,60 102,30 Specerija Bled 10,90 12,50 50,10 1,20 74,90 Mercator Križe 6,80 7,10 29,10 2,00 / Ficko Žabnica 8,60 15,90 32,90 2,20 89,60 Vencelj Preddvor 10,20 7,10 24,60 1,10 67,30 Delo najdejo pri zasebnikih Kranj, 19. julija - Na Gorenjskem se je v letošnjem prvem polletju na novo zaposlilo 18 delavcev iz drugih republik, delo so našli predvsem pri zasebnikih, zato lahko sklepamo, da je za domačine va-bljivejša socialna pomoč kot delo pri zasebnikih, kjer seveda ne morejo držati križem rok. Zavod za zaposlovanje že nekaj let posebej zbira tudi podatke o novem zaposlovanju delavcev iz drugih republik, saj naj bi prednost imeli brezposelni domačini, s čimer naj bi ustavili priseljevanje delavcev od drugod. Vendar se še vedno ni povsem ustavilo, čeprav je seveda bistveno manjše, kot je bilo pred leti, ko so naša podjetja širila proizvodnjo s pomočjo priseljevanja ljudi z juga. V letošnjem prvem polletju so gorenjska podjetja na novo zaposlila 18 delavcev iz drugih republik, od tega tri na Jesenicah, osem v Kranju, 5 v Radovljici in dva v Škofji Loki. Od tega se jih je enajst zaposlilo pri zasebnikih, med družbenimi podjetji pa so jih sprejela turistična in trgovska podjetja, le dva od sedmih sta našla delo v proizvodnji. Vendar pa se je dejansko na Gorenjskem na novo zaposlilo 15 delavcev iz drugih republik, saj so tri zaposlila naša podjetja, ki imajo poslovalnice v njihovih krajih. Novi delavci so prišli predvsem iz Bosne in Hercegovine ter s Hrvaške, njihova kvalifikacijska sestava pa ni slaba. Vendar pa bi podjetja lahko našla delavce doma, saj po podatkih s konca junija na Zavodu za zaposlovanje v Kranju na delo čaka kar 6.923 ljudi z zelo različno stopnjo izobrazbe in izbira je pisana: s prvo stopnjo izobrazbe jih je 2.900, z drugo 387, s tretjo 108, s četrto 1.795, s peto 1.367, s šesto 210 in s sedmo stopnjo 156 ljudi. • M. V. V Sloveniji imamo vse več kvalitetnih vin Ocenjevanje vzorcev v Gradcu Ljubljana, 18. julija - "Na dan, ko bi se moralo začeti letošnje 37. mednarodno ocenjevanje vin, smo se lahko le odločili, da bo letos ta prireditev v avstrijskem Gradcu. V Ljubljani pa se je že končalo ocenjevanje alkoholnih pijač in začelo ocenjevanje brezalkoholnih. Odločili smo se tudi, da datuma in kraja vinskega sejma v Ljubljani ne bomo prestavljali, čeprav pričakujemo nekaj težav, saj tuji razstavljala sprašujejo za varnost pri nas, ne vemo pa še, kako bo z razstavljala iz drugih republik," je na sredini tiskovni konferenci dejal projektni vodja Gospodarskega razstavišča v Ljubljani Stane Terlep. Zaradi vojne je bila v Sloveniji tudi sejemska dejavnost vprašljiva, vendar pa Borut Jerše, generalni direktor Gospodarskega razstavišča pravi, da so te dni priprave na vinski sejem v teku, prav tako pa se tudi v Gornji Radgoni pripravljajo na kmetijsko - živilski sejem. Ker pa niso mogli zagotoviti varnosti sedmim članom komisije za ocenjevanje vin, bo to ocenjevanje potekalo od 22. do 29. julija v kmetijski šoli Heidegg pri Gradcu. Nanj so že poslali skoraj 1300 vzorcev vin, od tega več kot štiristo iz Jugoslavije, največ iz Slovenije. Med drugimi državami po številu vinskih vzorcev so najmočneje zastopane Švica (157), ZDA (107) in Avstrija (150). Kot so tudi povedali predstavniki ljubljanskega Gospodarskega razstavišča, bo letošnji vinski sejem od 26. avgusta do l. septembra, začel pa naj bi se s srečanjem kmetijskih ministrov dežel Alpe Jadran. Na njem naj bi potekale tudi okrogle mize na temo "Vino je hrana in življenje" ter na temo "Vino kot motiv za turizem". Kot navadno bodo tudi na letošnjem vinskem sejmu predstavljeni vinogradniško-vinarski stroji ter naprave za proizvodnjo in embalažbo pijač, gostinska oprema in repromateriali, poleg tega pa bodo pripravljene števine degustacije in tudi vodena degustacija petnajstih različnih vin. Ker v Sloveniji potrošimo letno okrog 60 litrov na prebivalca in je to več, kot je naša možnost proizvodnje, se na sejem letos zlasti skrbno pripravljajo vinarji iz Južne Tirolske, Štajerske, Furlanije - Julijske Krajine, še posebej pa vinarji iz Gradiščanske, ki se zavedajo, da je Sloveija zanje zanimivo tržišče. Po dolgih letih se bo na sejmu predstavila tudi Južna Afrika, s svojimi vini pa bo sodelovala tudi Argentina. Tudi letos bo z vinskim sejmom konec avgusta zaživela vsa Ljubljana, saj v mestu že pripravljajo spremljajoče turistične in gostinske prireditve. • V. Stanovnik Poslovna revija za tujino Ljubljana, julija - Gospodarski vestnik pripravlja izdajo nove slovenske poslovne revije Slovenian Business Report, ki bo namenjena tujini, zato jo bodo natisnili v angleščini. Prva številka nove poslovne revije bo izšla v prvem tednu septembra, na 48 barvnih straneh bodo objavljena razmišljanja o uveljavljanju kakovostnih slovenskih izdelkov in storitev v tujini, predstavili bodo nekaj konkretnih primerov. Revija, ki jo bodo poleg različnih predstavništev in institucij v tujini na mizo dobivali tudi tuji poslovni partnerji, torej namerava gojiti predvsem kakovost naših izdelkov, sestaviti zbirko tistih, ki jim lahko rečemo Slovenia Quality oziroma na katerih naj bi v kratkem pisalo Made in Slovenia. • M. V. Brezplačni tuji nasveti Kranj, 19. julija - Do navezave stikov za brezplačno tujo svetovalno pomoč je že prišlo z Gorenjsko predilnico iz Škofje Loke in Iskri* nim podjetjem Eleko z Blejske Dobrave, posrednik je gospodarski zbornica, v teh primerih Območna gospodarska zbornica v Kranju-Njen direktor Andrej Prislan je dejal, da bodo po dopustih skušali pospešiti tovrstne stike. Brezplačno svetovanje je slovenskim podjetjem prek gospodarske zbornice ponudilo ameriški I ESC (združenje ameriških upokojenih menedžerjev) in sicer s področja financ, kakovosti, oblikovanja, zmanjševanja stroškov, trženja in podobno. Svetovalcem je potrebno pokriti le stroške bivanja, saj 1ESC deluje na volonterski osnovi, dotacije dobiva iz sklada Agencije za medna; rodni razvoj sponzorjev. Upokojeni menedžerji želijo pomagati predvsem malim in srednjim podjetjem, zato lahko posamezni svetovalec dela za več podjetij, s čimer se porazdeli stroški njegovega bivanja. Z ameriško I ESC je stike že navezalo Iskrino podjetje Eleko na Blejski Dobravi. Podobno brezplačno pomoč nudi tudi nizozemsko mened-žersko združenje NMCP, tudi njim je potrebno pokriti le srošk« bivanja svetovalca, ki pri za najmanj štirinajst dni in za največ tfl mesece. Stike je z njimi že navezala Gorenjska predilnica iz Škofje Loke. Zainteresirana podjetja morajo izpolniti predpisan obrazec, pomembno pa je, da problem opišejo čim bolj podrobno. Odgovor pride najkasneje v dveh mesecih, ko najdejo svetovalca, kij' pripravljen priti k nam. Upajmo, da bo po umiritvi razmer v Sloveniji takšnih stikov več. Območna gospodarska zbornica v Kranju namreč namerava po dopustih pospešiti tovrstne stike, seveda to lahko napravi le 5 popularizacijo brezplačnega svetovanja, saj se morajo zanj na koncu odločiti podjetja sama. • M. V. Pred kratkim je prišla iz ZDA presenetljiva novica o združitvi dveb izmed največjih računalniških hiš s področja programske oprem* firm BORLAND in ASHTON - TATE. Bitke na področju softvareja, ki z ravnjo skupne prodaje že lovi obseg proizvodnje strojne opreme (hardvareja), so se v zad' njem letu tako razplamenele, da terjajo bistveno drugačne poslovne strategije. Tudi v primeru tokratne združitve se na ta načip snujejo strateška zavezništva med nekoč medseboj konkurenčnimi softvarskimi hišami - razlog pa je preprost: ogromni vložki'', denarju, času in inženirskih letih, da bi lahko pravočasno ustreg'1 vsem zahtevnejšim uporabnikom. Ob tem Tomaž Gornik iz Maranda, podjetja za računalniški inženiring, ki vodi zastopstvo BORLAND, meni, da gre pri združitvi moči za nove možnosti in izpopolnitev ponudbe, kar bo nedvomno najbolj v prid uporabnikom softvareja za osebne računalnike. • V. S. M.. '_m_mm_t ...... Danes bi vam radi predstavili drugo zdravilišče novomeške Krke, Šmarješke Toplice, to oazo miru, kjer je narava Dolenjcem podarila še eno izjemno bogastvo, termalni vrelec, ki dobro dene srcu in nam prežene nadležno revmo. A ne bi tokrat preveč o boleznih, Šmarješke Toplice so danes namenjene počitnikovanju vse družine. Ne bojte se, otrokom tu ne bo več dolgčas. Ne le, da so tu na voljo zunanji in notranji bazen, ki otroke najbolj privabljajo, tu so tudi teniška igrišča, kjer vas v krajšem tečaju naučijo igranja tenisa, tu je priljubljeni mini golf, trim steza in toliko sprehajališč, da jih ne obhodite ves teden. Tudi v Šmarjeških Toplicah deluje otroški vrtec, šola plavanja. Lahko po mili volji kolesarite po mirni zeleni okolici, se udeležujete organiziranih izletov, ki jih prirejajo hotelski anima-torji. V Belo krajino, deželo brez, kjer se še vedno beli platno, še vedno rišejo pisanice, v Bazo 20 in Kočevski Rog, po dolini Krke do Jurčičeve Muljave in Krjavljeve koče, do Šmarješke Toplice so danes ene najbolje urejenih zdravilišč pri nas, ki pa so ohranile svojo intimnost. Njihova zgodovina sega daleč v 18. stoletje. Leta 1790 je bila tu zgrajena prva lesena koliba, pravo zdravilišče pa je tu nastalo pred zadnjo svetovno vojno. Še vedno je tu dobri stari prvi leseni bazen, skrbno vzdrževan, pred njim pa veliko, zanimivo oblikovano kopališče, kjer najde vsak svoj prostor na soncu. Šmarješke Toplice vabijo v svoje vode in zelenje Dolenjska ni le dežela cvička Zelene naj bodo naše letošnje počitnice, smo rekli že zadnjič, ko smo Vas vabili h Krki, v Dolenjske Toplice. Danes bi Vas znova povabili v naročje Dolenjske. Tako lepa je. Tone Pavček, pesnik pretanjenih čustev in velikega srca je zapisal, da je Dolenjska krog majhne domovine, ki jo otrok obide vsenaokrog. In res je malo dežel na svetu, kjer bi bilo na tako majhnem prostoru tako veliko gozdov, vinorodnih gričev, cvetnih poljan, gradov, prastarih legend. Dolenjska ni le dežela cvička, je tudi dežela zdravja in prijaznih ljudi, ljudi širokega srca, dobrih rok in mehke duše. Spoznajmo jo pobliže in njeno zelenje dihajmo s polnimi pljuči. Za zdravje in dobro počutje - ročna masaža mlinov na Krki, v tišino stiške-ga in pleterskega samostana, do Otočca, kjer se boste lahko poskusili tudi v ježi, na Gospodično v Gorjancih, v Jakčevo galerijo v Kostanjevici in še kam. O seveda, pozabili smo Trško goro, obloženo z vinogradi in zidanicami. V eno teh prijaznih zidanic boste povabljeni na kozarec vina iz domačega soda, na dober dolenjski prigrizek. Tudi zvečer ne bo dolgčas; kulturne in družabne prireditve se vrstijo, naužili se boste dobre glasbe, uživali ob folklornih nastopih, si v avli ogledali slikarske razstave. Vsega bo dovolj. Samo, da je spet mir! Na zdravje mislimo že danes A če ste se že odločili za počitnice v Šmarjeških Toplicah -niso drage, za teden dni boste sredi sezone za polni penzion v bungalovih plačali le 3.850 din, v hotelu Toplice 4.200 din in v hotelu Krka 4.550 din, oba sta pa hotela visoke B kategorije z vsemi ugodnostmi, ki jih tak hotel nudi - pomislite tudi ma- lo na svoje zdravje. Način mišljenja o zdravju se spreminja. Z njim se je še najbolje ukvarjati, preden odpove, pravijo. Zdravilišče Šmarješke Toplice je na področju zdravja zelo aktivno. Najprej bodo ocenili vaše zdravstveno stanje in ugotovili, kateri so dejavniki tveganja na obravnavanem indikacijskem področju in predlagali vam bodo program, ki vključuje vzdrževanje vaše psihofizične kondicije, ki bo preprečeval bolezni in vam pomagal do spoznanja ustreznega, zdravega načina življenja. Šmarješke Toplice zdravniki priporočajo vsem, ki trpijo zaradi bolezni srca in ožilja ter revmatskih obolenj. V zdravilišču pa se je razvila tudi cela vrsta dejavnosti s področja utrjevanja zdravja. Za uspešen proces rehabilitacije in utrjevanja zdravja je zelo pomembna funkcionalna diagnostika. Šmarješko zdravilišče ima najsodobnejši kardiovaskularni laboratorij. Tudi same metode rehabilitacije sledijo svetovnim trendom. Kjer gost ni številka Le okrog 300 postelj imajo na voljo Šmarješke Toplice v obeh hotelih in v bungalovih in veliko, veliko stalnih gostov. Kajti kdor se le enkrat odloči zanje, se rad vrača. V Šmarjeških Toplicah je gost resnično gost, ki ga osebje pozna po imenu, ve skoraj za vsakega posebej, kaj mu je še posebno pri srcu. V hotelski kuhinji spo- štujejo njegove želje. Tudi tU velja načelo zdrave in naravrtf prehrane. Z mesom in zelenjavo jo oskrbujejo okoliške vasi' Jedilniki, ki se prilagajaj0 zdravstvenim zahtevam, obsegajo dietno hrano za bolnike * visokim pritiskom, s sladkorn" boleznijo in z boleznimi srcat ožilja in žolča. Vedno so na voljo tudi shujševalne diete. V za; dovoljstvo gostov s posebnim1 željami se med sezono po dogovoru pripravljajo zanimiv' in zdrave jedi makrobiotici prehrane. Torej, dragi Gorenjci, kot W dite, Dolenjska ni le deŽtff cvička, temveč v svojih nedrj'f skriva toliko lepot in če je si ne poznate od blizu, je zadnf, čas, da jo začnete spoznal, Začnite kar s Šmarješki^ Toplicami! ISiso daleč, °f. Kranja so oddaljene le dobr*' sto kilometrov. 804409229 5519^^746 POSLI IN FINANCE UREJA: M ARIJ A VOLČJAK Bodo lipe pozabljene? V dneh, ko se vse pogosteje sprašujemo, kdaj bomo namesto dinarjev dobili bone, ker pravega slovenskega denarja še ni, so lipe kar nekako pozabljene, navkljub Hamurabijevi zagnanosti, saj so pri podjetju Lipa holding ustanovili celo oddelek Narodna banka. Težko je verjeti, da bi lipe KRANJSKI SEJEM RABLJENIH VOZIL 21. 7. 1991 Hamurabiju oziroma dr. Bogdanu Oblaku je vsekakor potrebno priznati, daje hodil v korak s časom, saj je poteze v zvezi z novim denarjem vlekel takrat, ko je bilo to potrebno. Vsaj danes se tako kažejo, naj so vsakič znova izgledale prezgodnje. Oblast seveda ni mogla ravnati tako smelo in širokopote-zno kot zasebni podjetnik, toda, veliko lažje bi ji bilo danes, če bi imela v skladiščih namesto bonov pripravljen novi. Pravi slovenski denar. Boni so pač boni in z njimi nimamo dobrih izkušenj, v našem spominu so povezani s pomanjkanjem (živilski boni, bencinski boni...), nihče jih ne bo imel rad, jih sprejel za svoje. Predvsem pa se bomo spraševali, kaj in kje je z njimi moč kupiti, jih je moč zamenjati za marke itd. Vsi skupaj si bomo torej želeli, da bi jih čim prej zamenjal pravi slovenski denar. postale uradni slovenski denar, 4HK SL OOOOOO TERME TOPOLŠICA nudijo: mir, sprostitev in počitek med vršaci karavank in savinjskih alp CENE POČITNIC: 7 dni 3.795 10 dni 14 dni 5.070 6.640 JULIJ AVGUST 7 dni 10 dni 14 dni 4.050 5.420 7.110 upokojenci JULIJ AVGUST 10 dni 14dnl 4.790 6.280 7 dni 3.570 7 dni 10 dni 14 dni 3.230 4.310 5.645 V CENI JE VŠTETO: — 7,10 ali 14 polnih penzionov v 1/2 sobi v hotelu VESNA — neomejena uporaba termalnega bazena in savne — vsak dan (razen nedelje) telovadba v bazenu in telovadnici — zabavne prireditve, celodnevna animacija in rekreacija pod strokovnim vodstvom — plesni večeri, kulturne prireditve, izleti in še in še... možnost obročnega odplačevanja (3 obroki) INFORMACIJE HOTEL VESNA, Topolšlca 77 RF7ppx/ap..f telefon: 063/891-120/113/114 REZERVACIJE te|ex. 33606 _ *J *• čeprav imajo že od vsega začetka takšne pretenzije. Oblast jih namreč že od vsega začetka ne jemlje resno, vendar jih tudi preganja ne. Ko bomo dobili slovenski denar (težko je verjeti, da bi se v samostojni Sloveniji obdržal jugoslovanski dinar), bodo verjetno pozabljene in v zgodovini ostale kot zanimivost, ki je spremljala rojevanje slovenske države. Zaradi gospodarskih težav nas bo inflacija spremljala še nekaj časa, navsezadnje nam dinar zaradi tega kar ustreza, saj bi sicer novi slovenski denar hitro izgubljal na vrednosti, kar za start nove valute nikakor ni dobro. Nemara tudi zaradi tega slovenska oblast ne hiti z novim denarjem. Po drugi strani pa inflacija seveda vsebuje nenehno grožnjo, da se bo spremenila v hiperinflacijo, kar smo enkrat že doživeli. Lipe so nastale prav kot reakcija na hiperinflacijo, dr. Oblak pravi, da vsaka dalj časa trajajoča inflacija pomeni neozdravljivo bolezen denarnega sistema, ki se slej ko prej konča s hiperinflacijskim kaosom, vsak protiinflacijski program jo ustavi le začasno. Zato je v težnji po zdravem denarju kot denarni standard za lipe vzel košarico blaga v prodaji na drobno. Vrednost ene lipe je enaka povprečni vrednosti blaga, ki smo ga lahko kupili 31. decembra 1988 za 10 tisoč dinarjev, kar pomeni, da se vrednost lipi povečuje tako, kot se povečujejo cene na drobno. Konec maja letos je bila lipa vredna 84,66 dinarja. • M. V. Vrednostni papirji namesto deviz Kaj bo z devizami v banki Kranj, julija - Vse pogosteje slišimo ugibanja, kaj se bo zgodilo z deviznimi prihranki v bankah oziroma kdaj in kako bodo ljudje lahko prišli do njih. Obljub je malo, strokovnjaki molče, na hodnikih je bilo pred vojno v Sloveniji moč slišati, da so dejansko vredne le še 7 odstotkov, zdaj so verjetno še manj. Sicer pa tega, kako malo so vredni devizni prihranki v bankah, sploh ni potrebno več skrivati, saj se ljudje kot vse kaže tega dobro zavedajo. Znanec mi je pred kratkim pripovedoval, da ima nov avto in da je naredil dober posel, ker je devize banki, ki bi jih lahko dvigoval le po drobnih kapljicah, čakajoč že sredi noči, prodal po uradnem tečaju in izgubo nadomestil, ker je avto še ujel po stari ceni. . . Zdaj že od vsepovsod prihajajo vesti, da ljudje dvigajo svoje devizne prihranke kar v dinarjih, s čimer seveda veliko izgubi, saj v banki za marko dobe le 13 dinarjev, na črnem trgu pa je vredna že 21 do 22 dinarjev. Bankirji tega seveda niso veseli, saj tudi dinarjev ni na pretek, z gotovino pa imajo težave zaradi ukrepov sveta guvernerjev Narodne banke Jugoslavije, ki bodo nemara ta teden le preklicani. Toda, ljudje žal ne verjamejo več v jamstvo zvezne države, ki naj bi za njihove devizne prihranke še veljalo, prav tako tudi ne zagotovilom mlade slovenske države. Denar je pač denar, izkušnje pa uče, da zaradi vojne in nastajanja novih držav, kar kmalu povzroči tudi spremembo valute, prihranki običajno izgube na vrednosti. V Ljubljanski banki, kjer so doslej uspevali vsaj po kapljicah izplačevati devizne prihranke, zdaj pa zaradi devizne suše tudi tega ne uspevajo več, zagovarjajo idejo o zamenjavi deviznih prihrankov za vrednostne papirje, ki jo zagovarjajo znani finančni strokovnjaki, takšni zamisli je naklonjen tudi dr. Jože Mencinger, znani ekonomist, donedavni podpredsednik slovenske vlade. Seveda v Ljubljanski banki sami ne morejo tega napraviti, odločitev je v rokah slovenske vlade, ki je tako rekoč pravni naslednik za jamstvo deviznih vlog. Varčevalci naj bi z vrednostnimi papirji lahko kupovali družbena stanovanja, delnice v podjetjih in podobno ali pa jih naprej prodali, podobno kot slovenske obveznice. Takšna razmišljanja so seveda najboljša potrditev dejstva, da ljudje svojih deviznih prihrankov v gotovini verjetno ne bodo mogli dvigniti in bodo veseli vrednostnih papirjev, saj bodo nemara pri njih izgubili najmanj. • M. V. TIP VOZILA/LETNIK 1990 1989 1988 1987 Starejši IMV/R 4 6.500,- 6.000,- 5.700,- GOLF 20.000 - 14.800 - 13.000.- YUGO 55 8.500 - 6.600- 5.800.- ZASTAVA 101 6.700,- 6.000,- FIAT 126 4.000,- 3,200,- Kranjski avtosejem: vsako nedeljo od 6.—14. ure. Dinar CeZ mejo - Konec prejšnjega tedna je bila menjava na avstrijskem Koroškem in čez mejo v Italiji podobna kot teden dni prej. Med bankami v Avstriji še vedno najugodneje menjajo pri Zvezi slovenskih zadrug, kjer je bil šiling vreden 2,85 dinarja, v trgovinah pa je večinoma šiling vreden okoli 3 dinarje. Dinarje v lire najbolje menjata Kmečka banka v Gorici in Tržaška kreditna banka, 100 lir pa je moč kupiti za 2,65 do 2,85 dinarja. V Nemčiji pa je ena marka vredna okoli 27 dinarjev. Čma borza - Na črni borzi seje menjava zadnji teden ustalila. Večinoma ponujajo marke za 21 do 22 dinarjev, šilinge po tri dinarje, pa tudi za 100 lir je največkrat treba odšteti tri dinarje. Tudi tečaj na deviznem trgu na ljubljanski borzi se vse bolj približuje črnoborzijanskemu. Ponovno uvedli revalorizacijsko stopnjo Nove letne obrestne mere Kranj, julija - Podobno kot sistem Ljubljanske banke je tudi Gorenjska banka s 1. julijem uvedla nove letne obrestne mere, po daljšem času pa ponovno uvajajo tako imenovano notranjo revalorizacijsko stopnjo, kar pomeni, da je inflacija že previsoka, da bi jo lovili z obrestnimi merami in s tem prvi znak hiperinflacije. Po 1. julija za pravne osebe veljalo nove letne obrestne mere, kijih sestavlja tudi mesečna revalorizacijska stopnja (Rm), pri dolgoročnih posojilih in depozitih se pripisujejo, pri kratkoročnih se plačuje. Za julij ta stopnja znaša 4,8 odstotka, kar na letni ravni znaša 73,68 odstotka. Brez upoštevanja bonitetnih razredov so obrestne mere za kratkoročna posojila 20-odstotne, za investicijska 26-odstotne, za likvidnostne 28- odstotne, splošna obrestna mera je 32-odstotna, zamudne obresti pa 43-odstotne. Pri posojilih z valutno klavzulo za izvoz so obrestno mero znižali na 25 odstotkov, za ostale namene na 33 odstotkov. Poleg tega je banka znižala število odstotnih poenov glede na bonitetne razrede. Tako se v najnižjih dveh razredih znižajo obrestne mere za pet oziroma štiri poene, v srednjih treh razredih za tri, dva oziroma en poen, v najvišjem pa znižanja ni. AVTO ŠOLA ZŠ A M ŠKOFJALOKA HOČETE POSTATI VOZNIK?! Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov Začetek 12. avgusta 1991 Vožnja na vozilih GOLF in OPEL CORSA Informacije: dopoldne od 8. - 12. ure popoldne od 14. - 17. ure telefon 631-729 - Vseeno ali ste družbeno, mešano ali zasebno podjetje, lastnik samostojne prodajalne - Ce ste zainteresirani za širitev svoje prodajne ponudbe - če želite prodajati kvalitetni zlati in srebrni nakit uveljavljenega proizvajalca . v *m osbo o, PRIDRUŽITE SE PRODAJNEMU SISTEMU PRODAJE PROIZVODNEGA PROGRAMA - Z resnimi in s solidnimi partnerji bomo podpisali pogodbo o dolgoročnem poslovnem sodelovanju - odločite se in pošljite ponudbo z osnovnimi podatki o podjetju ali lokalu na naš naslov: 63000 Celje Kersnikova 19, p. o. 75 Telefon: 063/31 711 Telex: 33597 yu zc Telefax: 063/31 570 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Nov uspeh Barbare Mulej Kranj, 21. julija - Kranjska teniška igralka Barbara Mulej je na turnirju z nagradnim skladom 50 tisoč dolarjev v Karlovih Varvih na Češkem dosegla nov velik uspeh. Uvrstila se je namreč v polfinale. Čeprav jo je kasneje premagala Zdenka Malkova, je z zmago nad Nemko Silke Meier v če-trtfinalu (7:6, 6:2) dosegla svoj največji uspeh in se krepko povzpela na svetovni lestvici (okrog dvestotega mesta), saj je pridobila kar 19 novih točk. • V. S. Šahovski turnir v Šobcu Lesce, 20. julija - Šahovsko društvo Murka Lesce je razpisalo 18. mednarodni moštveni šahovski turnir v počastitev praznika občine Radovljica in krajevnega praznika Lesc. Turnir bo v kampu Šobec v nedeljo, 4. avgusta, z začetkom ob 10. uri. Moštvo sestavljajo štirje igralci, prijave za tekmovanje pa sprejema sodnik do začetka tekmovanja. Turnirja se lahko udeležijo vsa prijavljena moštva, ki bodo razporejena v skupine po igralni moči igralcev. Zamudniki bodo dožrebani. Vsako moštvo mora imeti dve šahovski uri, igralo pa se bo po hitropoteznem pravilniku FIDE, tako da ima vsak 5 minut časa za razmišljanje za celo partijo. Pristopnina na turnir je 200 dinarjev in se plača ob prijavi. Najbolje se bo uvrstilo moštvo, ki bo osvojilo največ meč točk. V primeru enakega števila so kriteriji za boljšo uvrstitev število točk posameznih partij, medsebojni izid in žreb. Najboljši bodo dobili prehodni pokal, pokale pa bodo dobili tudi trije najboljši v vseh skupinah. • V. S. CTNTEP ZA ZAŠČITO Naročnike knjig« 2000 let krščanstva obveščamo o izidu nagradnega žrebanja dne 17.7.1991. MERCATORTURIST in D0MUS bosta na 9-dne-vno potovanje v Palestino (Izrael) popeljala: MARKA MLAD0VANA Ajševica 6a 65000 NOVA GORICA Čestitamo! OBČINA ŠKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET Izvršni svet skupščine občine Škofja Loka objavlja na podlagi 3. člena Pravilnika o sofinanciranju izobraževanja nadarjenih učencev glasbe iz socialno šibkejših družin in sklepa sprejetega dne 2. 7. 1991 RAZPIS ZA ZBIRANJE VLOG ZA DODELJEVANJE SREDSTEV IZ JOBSTOVEGA SKLADA I. Upravičenci do sofinanciranja izobraževanja so nadarjeni učenci glasbe iz socialno šibkejših družin, ki prebivajo v občini Škofja Loka. 11 Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci za sofinanciranje: - da ima prosilec odličen uspeh v predhodnem šolskem letu (razen za učence glasbe v prvem letu šolanja) - da mesečni dohodki družine prosilca, v kateri živi v zadnjih treh mesecih na družinskega člana ne presega zajamčenega OD ob koncu razpisa. III. Dokumentacija, s katero se dokazuje pravica do sofinanciranja: - spričevalo za šolsko leto 1990/91 (razen za učence prvega letnika) - potrdilo o javnih nastopih v preteklem šolskem letu - potrdilo o neto osebnem dohodku družine za obdobje marec, april in maj - potrdilo o skupnem gospodinjstvu. IV. Rok za vlaganje prošenj: Prosilci morajo vložiti prošnjo in vso zahtevno dokumentacijo za sofinanciranje v 15 dneh od dneva objave razpisa. Prošnje in dokumentacijo sprejema Občina Škofja Loka, Sekretariat za družbeni razvoj, Poljanska cesta 2, Škofja Loka. Prosilci bodo o vlogah obveščeni do konca avgusta 1991. ZASTOPNIK ZA VOZILA DAIHATSU JEKLOTEHNA MARIBOR, STROSSMAYERJEVA 30 CHARADE BENZIN 835.000 JPY CHARADE T. D. 1,038.700 JPY APLAUSE 1,243.500 JPY FEROZA 1,506.500 JPY INFORMACIJE: tel. 064/327-007 zastopnik yamaha DELTA TEAM KRŠKO UGODEN NAKUP VSEH MODELOV M0T0CIKL0V L.1991 FZR 1000 10.655 DEM + 46.000.00 din dajatve FZR 600 8.100 DEM + 35.000.00 din dajatve XTZ 750 S T. 8.000 DEM + 37.000.00 din dajatve TZR 125 4.430 DEM -f 18.000.00 din dajatve INFORMACIJE: tel.: 064/323-419 V Radovljici so pripravili 10. tradicionalni plavalni miting Nov slovenski rekord Polone Rob Kljub težavam z organizacijo športnih prireditev po vojni so se pri Plavalnem klubu v Radovljici odločili, da organizirajo tradicionalni miting, čeprav brez mednarodne udeležbe. Radovljica, 20. julija - "Moram reči, da smo imeli z organizacijo mitinga letos velike težave, saj do ponedeljka praktično nismo vedeli, da bomo lahko organizirali tekmovanje, ker je bilo hkrati tekmovanje tudi na Reki. Sedaj, po končanem tekmovanju pa lahko rečem, da sem prezadovoljen kot trener in kot član plavalnega kluba Radovljica, da smo tekmovanje lahko izpeljali in tudi udeležba je bila za to obdobje na dosti visoki ravni," je ob koncu tekmovanja poudaril trener Radovljičank Ciril Globočnik. ga mladinskega prvenstva še štirinajst dni časa in bo formo še lahko "izbrusila" in odšla na nastop v Antvverpen dobro pripravljena." Organizatorji v Radovljici so tudi povedali, da so jubilejno tekmovanje hoteli organizirati zelo slovesno, z mednarodno udeležbo, vendar pa je vojna to preprečila. Zahvalili pa so se sponzorjem: Elanu, Almi-ri, Murki in Iskri Lipnica, ki so za najboljše tekmovalce prispevali lepe nagrade. Rezultati: 200 m kravi moški (absolutna skupina): 1. Jure Bučar (1L) 1:55,48, 2. Robi Ze-kanovič (BP) 2:01,85, Matjaž Košar (NC) 2:08,25. - 200 m kravi moški - mladinska skupina: 1. Miha Resman (TK) 2:06,39, 2. Andrej Studen (TK) 2:07,80, 3. Kostja Medved (BP) 2:08,02. - 200 m kravi ženske -mladinska skupina: 1. Natalija Repec (CK) 2:11,24, Anuška Cerovšek (CK) 2:16,81, 3. Špe- Tekmovanje je bilo zanimivo že ob začetku, ko je v prvi disciplini, na 200 metrov krav za moške nastopil Jure Bučar in seveda zanesljivo ugnal tekmece. V mladinski skupini je bil najboljši Miha Resman, član Triglava iz Kranja. Kasneje so na 200 metrov kravi plavale še ženske, zanimiv pa je bil tudi nastop 100 m prsno za ženske, kjer je bila med mladinkami najboljša Radovljičanka Jana Demšar, pred klubsko tekmico Natašo Kejžar. Takole je svoj nastop in pripravljenost ocenila Nataša: "Trenutno nisem najbolje pripravljena, saj zaradi vojne nekaj časa nismo trenirali. Zadovoljna sem z nastopom 100 metrov prsno, bolj pomemben pa je zame nastop na 200 metrov mešano. Če bom ves teden dobro trenirala, bom lahko še boljši rezultat dosegla prihodnji teden na slovenskem prvenstvu v Kranju, upam pa, da bom šla potem na evropsko prvenstvo." Med najbolj zanimivimi disciplinami v nadaljevanju tekmovanja je bil obračun žensk na 200 metrov mešano, kjer je domača plavalka Polona Rob s časom 2:24,63 dosegla nov Slovenki rekord. "Lahko rečem, da sem ta rezultat potiho pričakovala. Naslednji teden v Kranju upam, da bom lahko plavala normo za evropsko prvenstvo, čeprav je 2:22 kar zelo dobro," je povedala Polona Rob ob osvojiti novega slovenskega rekorda. Trener Ciril Globočnik pa je tekmovanje ocenil: "Zadovoljen sem z nastopom naših, predvsem z rekordom Polone Rob na 200 metrov mešano, morda malo manj Nataše Kejžar, ki pa ima do evropske- Polovičen uspeh Kranj, 21. julija - Peterica najboljših kranjskih plavalk je konec minulega tedna nastopila na odprtem prvenstvu Hrvaške na Reki in dosegla polovični uspeh: Tanja Blatnik in Maša Jamnik sta se uvrstili v državno reprezentanco za mladinsko evropsko prvenstvo v Antvverpnu, štafeti 4 x 200 m kravi pa ni uspelo doseči časa, ki bi ji prinesel zvezni razred. Kranjčanke so se najbolje izkazale na 800 m kravi, kjer je bila Maša Jamnik s časom 9:31,31 šesta, Tanja Blatnik sedma s časom 9:35,03 in Mojca Jamnik osma s časom 9:36,41. Najboljšo uvrstitev pa je sicer dosegla T. Blatnik, ki je bila na 200 m hrbtno tretja s časom 2:27,76, na 100 m hrbtno pa je bila četrta s časom 1:10,50. Maša Jamnik je bila na 400 m kravi s časom 4:35,51 šesta, enako mesto pa je zasedla tudi Alenka Pire na 400 m mešano s časom 5:27,72. • I.B Večerni kriterij in Po ulicah Kranja Kranj, 19. julija - Kolesarski klub Sava Kranj je organizator 11. mednarodnega Večernega kriterija, ki šteje tudi za lovoriko slovenskih mest, in 24. mednarodne dirke za veliko nagrado Po ulicah Kranja. Večerni kriterij bo to soboto, 27. julija, dirka Po ulicah Kranja pa v nedeljo, 28. julija. Nataša Kejžar la Kubik (BP 2:18,48. - 100 m prsno moški: 1. Andrej Ocvirk (NC) 1:17,03, 2. Gregor Govše (I L) 1:17,81, 3. Andrej Studen (TK) 1:18,33. - 100 metrov prsno ženske - absolutna skupina: 1. Mojca Anderle (NC) 1:17,95, 2. Tina Uhelj (BP) 1:19,37. - 100 metrov prsno ženske - mladinska skupina: 1. Jana Demšar (RR) 1:19,35, 2. Nataša Kejžar (RR) 1:21,43, 3. Sanja Kranjc (NC) 1:22,19 -100 metrov hrbtno moški - mladinska skupina: 1. Ljubiša Sto- Oberstar (TK) Fabjan (RRT) metrov hrbtno lutna skupina: (NC) 1:11,27. hrbtno ženske - Najboljši v disciplini 200 metrov kravi za moške. Zmagovalec Jure Bučar. V cilju. Foto: G. Šinik janovč (NC) 1:09,35, 2. Marko 1:13,61, 3. Aleš 1:14,16. - 100 ženske - abso-1. Maja Tanko - 100 metrov mladinska skupina: 1. Martina Mašič (RR) 1:12,11, 2. Nina Prosen (TK) 1:13,58, 3. Tina Štimec (RRT) 1:14,25. - 100 metrov delfin moški - absolutna skupina - tj Sašo Weixl (BM) 1:02,97. - 100 metrov delfin ženske - absolutna skupina: 1. Maja Tanko (NC) 1:09,44. - 200 m mešano moški - mladinska skupina: 1] Sergej Koncilija (RRT) 2:23,97. - 200 m mešano ženske - absolutna skupina: 1. Polona Rob (RR) 2:24,63 (slovenski absolutni rekord) - 200 m mešano ženske - mladinska skupina: - 1. Nataša Kejžar (RR) 2:32,30,2. Natalija Repec (CK> 2:32,30, 3. Metka SparoveC (BM) 2:40,15. - 50 m kravi moški - absolutna skupina: 1. Ro^ bi Zekanovič (BP) 0,24,71 - 50 m kravi moški - mladinska skupina: 1. Miha Resman (TK) 0:26,81 - 50 m kravi ženske -absolutna skupina: 1. Mojca Anderle (NC) 0:29,34 - 50 rn kravi ženske - mladinska skupi' na: 1. Martina Mašič (RR) 0:30,62. • V. Stanovnik Večerni kriterij bo potekal od Koroške ceste preko Trga revolucije, Gregorčičeve ulice in ponovno po Koroški cesti. Dolžina kroga je 600 metrov, prvi pa bodo na dirki nastopili pionirji ob 17.30 uri, ki bodo vozili 10 krogov. Za pionirji bodo ob 17.50 startali mlajši mladinci na 25 krogov, nato mladinci na 40 krogov in člani na 60 krogov. Točkoval se bo vsak peti krog, zadnji dvojno. Pravico nastopa na tekmovanju imajo registrirani tekmovalci. Med tekmovanjem bo proga zaprta za ves promet. Prav tako pa bo proga zaprta za ves promet v nedeljo, od osme ure zjutraj naprej, ko se bo začela dirka Po ulicah Kranja. Po progi od Koroške ceste, Trga revolucije, Gregorčičeve, Maistrovega trga, Prešernove, Poštne, Ceste prvega maja, Smledniške, Savske, Sejmišča, Ljubljanske in ponovno do Koroške, bodo najprej vozili mlajši mladinci, ob 9. uri bo start mladincev, ob 10.30 pa bodo startali člani. Vsak peti krog bo leteči cilj. Na obeh tekmovanjih bodo organizatorji podelili pokale, medalje, denarne in praktične nagrade. Kot so povedali v Kolesarskem klubu Sava, pričakujejo na dirkah vse naše najboljše kolesarje, poleg tega pa so se že prijavile ekipe iz Avstrije in Italije. • V. Stanovnik Bled, 18. julija - Blejski veslači se te dni skupaj z nekaterimi drugi"1' reprezentanti pripravljajo za svetovno prvenstvo, ki bo v drugi polovic* avgusta na Dunaju. Po velikem uspehu v dvojcu brez krmarja v Luzerfl" pa je Denis Zvegelj povedal: "Priprave so bile letos dobre, tako da sva* formo zadovoljna, morda bo do svetovnega prvenstva še malo narasl* Zato pričakujem, da bo na svetovnem prvenstvu boj s posadko Sovjetsk' zveze, Nemčije, Avstrije, mogoče tudi Francije. Mislim, da smo v razrf du enake kvalitete, na svetovnem prvenstvu pa se bo pokazalo, kdo r najbolje delal. Kljub trenutnim težavam glede reprezentančnih nastop0* mislim, da bova na Dunaju nastopila. Če tega ne bi verjela, tudi ne t* imela motivacije za trening. Ker je odpovedano državno prvenstvo te d" v Zagrebu, nas tako do svetovnega prvenstva čakajo le še treningi, skiiPj ne priprave, na katerih bomo lahko sproti preverjali hitrosti." Na slijf Denis Zvegelj in Iztok Čop v novih dresih z napisom Slovenija, ki jih r za blejske veslače pred nastopom v Luzernu sešil naš nekdanji repreze1*' tant v smučarskih tekih Ivo Čarman v svoji krojaški delavnici pri S*** tem Duhu. • V. Stanovnik, foto: J. Cigler KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN večina ovadb se nanaša na neidentificirane vojaške osebe JA Vojna z očmi kriminalistov Kranj, 22. julija - Načelnik oddelka kriminalistične službe UNZ Kranj Jakob Demšar je pred dnevi predložil temeljnemu javnemu tožilstvu več kazenskih ovadb in poročil o dejanjih, ki so jih med Voino v Sloveniji zagrešile večinoma neidentificirane vojaške osebe. Kriminalisti so tožilstvu 0vadili pripadnika zvezne police Slavka K. in Vladimira F. Kaznivega dejanja prikrivanja ,č'en 176/1 KZ RS). Utemeljeno sta osumljena, da sta od nebnih pripadnikov JA in ~a_NZ v vojašnici v Radovljici . • Julija dobila in prikrila pišto-e> naboje, pile, izvijače, video fekorder in druge predmete, kradene iz okupiranih objek-i 0v na platoju mejnega preho-a Karavanke. Druga kazenska ovadba se nanaša na nei-^ntificirane vojaške pilote JA, f1 so 2. julija ob 10. in 16. uri z letali bombardirali RTV oddaj-Jk na Krvavcu (člen 244 KZ poškodba ali uničenje jav-naprav). Materialna škoda e ni ugotovljena. Tudi kaznima dejanja umora po členu J6/U, (tč. 7) Kazenskega zako-a Republike Slovenije so ^"mijene nei dentificirane vojaške osebe. Ovadba jim očita, m 25. 6. okrog 20. ure so nei-dentificirani pripadniki JA v bližini Brnika streljali na osebni avto audi 100. v katerem sta Po bombardiranju na Krvavcu - Foto: J. Cigler . so 28. junija okrog 15. ure z ij^traljezom s tanka streljali na '^tališče Brnik in pri tem urno-f?' tuja novinarja, državljana j^vstrije Nikolasa Vogla in ^°jberta NVernerja. j . Vojnega hudodelstva proti l|'Vllriemu prebivalstvu (člen KZ SFRJ) so kriminalisti . adili neidentificirane pripadnike letalskih enot JA, ki so .8- junija ob 10.15 z najmanj Verna vojaškima letaloma na-PilQ,li objekte letališča Brnik ter ga raketirali in mitraljirali. S tem so poškodovali več civilnih objektov in letal Adrie Airvva-ys, prav tako so uničili ali poškodovali najmanj 26 osebnih in tovornih vozil različnih lastnikov. Poškodovali so tudi objekt, ki ga uporablja LEM M NZ ter hangar in letalo vlade Republike Slovenije. S tem dejanjem so povzročili za najmanj 100 milijonov dolarjev materialne škode. Kriminalisti so na tožilstvo so poleg kazenskih ovadb tožilstvu posredovali tudi nekaj poročil o dejanjih med minulo vojno. se peljala Martin R. in Drago D. Avto je bil zadet s petimi streli iz avtomatske puške. Ranjen ni bil nihče, škode pa je za okrog 40.000 dinarjev. Naslednje poročilo govori o napadu na mejni prehod Jezersko 27. junija, v katerem je JA s topovskimi granatami povzročila na objektu za 71.000 dinarjev škode. Istega dne so tanki JA v bližini letališča Brnik naleteli na blokado, sestavljeno iz avtobusov in tovornjakov. Posadka tanka je z granato razstrelila prvi avtobus, ki se je vžgal in popolnoma zgorel. Zaradi visoke temperature seje žgal še drugi avtobus in pogorel. Oba sta bila last Alpetoura Škofja Loka, škode je za najmanj 800.000 dinarjev. Razen dveh avstrijskih novinarjev sta v minuli vojni izgubila življenji še en civilist, domačin, in pripadnik teritorialne obrambe. 28. junija ob 13.45 je enota teritorialcev in policistov iz Škofje Loke zasedla kasarno v Škofji Loki. Med akcijo je prišlo do streljanja, vendar nihče ni bil ranjen ali ubit. Posadka kasarne je imela eno stražarsko mesto tudi 50 metrov zunaj vojašnice v gozdu. V času napadaje tu stražil vojak Alija L. Ob napadu na kasarno je iz strahu izstrelil iz avtomatske puške rafal povsem na slepo v smeri Kamnitnika. Na tem hribu je vodovodni rezervoar, s katerega sta boje opazovala 1 Kletni Mohor B. in 15-letni Matej Š. iz Škofje Loke. Mohorja B. je naključni strel smrtno ranil. Istega dne zvečer je vojna terjala še eno žrtev. Teri-torialec Peter Petrič je ob 21.25 sodeloval skupaj s štirimi pripadniki TO v napadu na tan-kovsko enoto JA pri letališču Brnik. Pri umiku so pripadniki JA odprli močan ogenj. Petrič je bil zadet v glavo in prsni koš iz avtomatske puške. 2. junija so mejni prehod Karavanke zasedle enote JA in Zveznega sekretariata za notranje zadeve. V naslednjih dneh je prišlo do več obstreljevanj med teritorialno obrambo in Jugoslovansko armado na tem prehodu. Zaradi medsebojnih obstreljevanj je na poslovnih prostorih, policijskih in drugih zgradbah nastalo za 5,5 milijona dinarjev škode. V oboroženih spopadih je bil namerno zadet tudi kolesar, ki je šel po naključju mimo. • H. Jelovčan Čelada ni zaradi lepšega Moped in motor sta dvajsetkrat nevarnejša od avta. Moped posluja. zlasti od pomladi do jeseni, zaradi vrste razlogov vse pogostejše prevozno sredstvo. Vse več pa je, žal. tudi prometnih nezgod, v katerih so udeleženi vozniki mopedov in potniki na njih. Študije, ki so jih naredili v zahodnoevropskih državah, na primer Danski, Avstriji, kažejo, da je rizičnost pri vožnji z mopedom in motorjem tudi dvajsetkrat večja kot pri vožnji v osebnem avtomobilu. Podatek je razumljiv, saj voznik na mopedu nima praktično nobene zaščite, dosega pa relativno visoke hitrosti. Mopedist mora zato z ustrezno opremo, tehnično brezhibnostjo vozila in pametno vožnjo predvsem sam skrbeti za svojo varnost. Sprejetje zakonskega določila o obvezni uporabi zaščitne čelade, ki velja od julija 1989. leta, je prispevalo k zmanjšanju števila nezgod v istem in naslednjem letu, še vedno pa je prevelik odstotek tistih, ki vozijo brez zaščite. Lani od 37 mrtvih voznikov mopedov v Sloveniji kar 29 voznikov ni uporabljalo zaščitne čelade. Po podatkih o mrtvih in ranjenih so najbolj ogroženi mladi do osemnajst let. Številke, ki veljajo za Slovenijo, bi v ustrezni pomanjša vi lahkn presadili tudi na Gorenjsko. V poročilih o prometnih nezgodah na naših cestah namreč vse pogosteje - zlasti čini so bili prvi dnevi po vojni, ko so se po čudežnem zatišju bolj kot kdajkoli prej sproščale strasti v divjih in neprevidnih vožnjah -beremo o najstniških mopedistih, ki jih ob zavijajočih sirenah hudo ranjene vozijo v bolnišnice. Posledice bi bile gotovu manj strašne, če bi na glavah nosili vsaj zaščitne čelade,^, ,i Prometni policisti svarijo mlade voznike in njihove starše, žal brez vidnejšega uspeha. Bodo spet posegli po strašilnem ukrepu iz lanskega poletja, odvzemih mopedov? '-$M\ Opozarjanju za dosledno uporabo zaščitnih čelad za mo-pediste in motoriste so v letošnji akciji -10 "o posvetili posefhho pozornost tudi v Republiškem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. # H. J. Tihotapca kokaina Kranj, 22. julija - Cariniki na mejnem prehodu Ljubelj so 18. julija okrog 14. ure pri pregledu osebnega avtomobila mercedes s prištinsko registracijo, našli skrit poldrugi kilogram kokaina. Voznik in njegov sopotnik sta mamilo nameravala pretihotapiti iz Jugoslavije v eno od držav zahodne Evrope. Zadevo obravnavajo kriminalisti UNZ Kranj. ^^ONČNISTIIA^ Kovorjani zahtevajo: Nobenega betoniran ja! r*ič, 22. julija - Ob polnih vagonih sodov z nevarnimi kemikalija na Jesenicah kar nekako v senci ostaja problem 256 tržiških so '0v s Pekovimi kemikaliji, ki se pražijo na vročem soncu na komu ""nem odlagališču v Kovorju. Vse tako kaže, da bodo ti kljub ?.strim protestom vaščanov vendarle še nekaj časa ostali na deponi-Kovorjani ne dovolijo nobene gradnje deponije, nobenega betoni- 'nJa, zahtevajo stalno varovanje sodov in hlajenje le-teh ob vroči-J" O problemu so prejšnji teden razpravljali vsi prizadeti - krajani ^°vV°rJa, predstavniki Peka, izvršnega sveta, štaba Civilne zaščite, J^arne varnosti in Inšpekcijskih služb Tržiča, na zaprti seji pa je o 1,1 razpravljal tudi Izvršni svet SO Tržič. ^ -«n Pušavec, predsednik KS v,(,v°r: "Mi smo seveda zahte-ai'- naj Peko sode takoj odpe vendar je bil pritisk na nas ,ako L^l^da sodi na deponiji zaen velik, da smo morali pri- nftat» dokler se vojna nevarnost * Poleže, ostanejo. Obljublje-„„ J.e bilo, da bodo sodi varo->i in Ko b0 v vročini tudi hlajeni, i Jih k " voJna nevarnost mimo, ^ "odo odpeljali. Ne dovolila Pa nobenega betoniranja, s* *?8rajo lahko postavijo okrog Se?°v- Zahtevali smo tudi me-s,Cno rento 50.000 din krajevni s*uPnosti Kovor. Dobili smo * ^da očitke, da hočemo biti ^0jni dobičkarji", da je sra-v da takole nasprotujemo jj^°jnem času, vendar od svo-?ahtev ne odstopamo. Od- 8ov jnvorni v Peku so dovolj dolgo 0.°-obro vedeli, da morajo za ^Padne kemikalije poskrbeti, Pa 0 s° bili tudi plačani, storili v$en'So n|č- Na koncu naj pa t)0 skupaj pade na pleča kraja-tv Kovorja. To je povsem , sPrejemljivo!" r3ln M'80"'^ pomočnik gene' ^ga direktorja za razvojno. df^'oško in proizvodno pote v Peku: "Strinjali smo se edlogom, kot je bil izobli-lrJ. da je to le začasna reši-. "n bo konec vojne nevar *ajPa s°de pospravimo na-$n0va tovarniško ograjo. Nekaj a k,'.^ sodih je že prečiščenih, ^oh • f!e moremo uporabljati, dan3*1 Jim moramo novih doda .0v- Zato se ni treba bati, *3V 0 sodov več. Sode bomo la Rovali, kot bo pač zahteva-Q|J?rnost in požarna varnost. t>reri,e rente sem imel proti-Po^'og, da bi jo plačevali šele ko vojna nevarnost mi- ne, vendar, če bo sklep tako oblikovan, se ga bomo pač držali. Skupaj z Zelenimi bomo iskali bolj primerno deponijo in jo tudi primerno uredili." Frančišek Meglic, predsednik IS SO Tržič: "Sklep torkove seje Izvršnega sveta je bil sledeč: Odločitev Štaba za Civilno zaščito, da se sodi s tekočimi odpadki kemijskega izvora, obremenjeni s požarno in ekološko nevarnostjo, locirani v gosto naseljenih delih mesta Tržič, odpeljejo s tovarniških dvorišč Tovarne obutve Peko Tržič, je bila v času neposredne nevarnosti in groženj zračnih napadov letalskih sil JLA, nujna in upravičena. 2. Glede na to, da dogovor o trajni prekinitvi ognja še ni sklenjen in je potencialna nevarnost letalskih napadov še visoka, je začasna deponija sodov z odpadnimi snovmi kemijskega izvora na mestni deponiji komunalnih odpadkov nujna. 3. Neprekinjeno fizično varovanje, ki ga mora zagotoviti Tovarna obutve Peko Tržič, mora biti izvajano pod posebnim režimom, usklajenim s Štabom za Civilno zaščito in Inšpektorati UIS za Gorenjsko, ki odločajo o pogojih skladiščenja, hlajenja sodov, transportnih poteh ter drugih strokovnih zadevah, ki se nanašajo na varnost tako skladiščenih posebnih odpadkov. 4. Odvoz tako deponiranih sodov, bodisi da gre za prodajo ali reciklažo odpadnih kemikalij, mora biti evidentiran in kontroliran, s čimer se bomo izognili očitkom o izginevanju sodov in zakopavanju le-teh v sloje komunalnih odpadkov. 5. Glede na to, da se je z odvozom sodov z odpadnimi kemikalijami občutno zmanjšala požarna obremenjenost tovarniških objektov in osnovnih sredstev, je zahteva KS Kovor o odškodnini za rizično izpostavljenost tega okolja ekološkim posledicam morebitnega požara na deponiji, sprejemljiva. Obenem je to spodbuda lastniku posebnih odpadkov, da pospeši postopek njihovega dokončnega uničenja. Višino odškodnine in druge pogoje bosta v medsebojni pogodbi neposredno določila KS Kovor in Tovarna obutve Peko Tržič. 6. Tovarna obutve Peko Tržič mora v roku enega (I) meseca sestaviti koncept za likvidacijo posebnih vrst odpadkov, ki nastajajo v tehnološkem postopku in ga predložiti Izvršnemu svetu SO Tržič. Izvršni svet SO Tržič bo še naprej v stiku z ministrstvom za urejanje in varstvo okolja Republike Slovenije, ki se dogovarja o nabavi mobilne sežigal-ne naprave. Prizadeval si bo, da bodo v sklop uničenja posebnih odpadkov vključili tudi tovrstne odpadke tržiških proizvajalcev." • D. Dolenc Kaseta o proslavi Radovljica, 22. julija - Minulo soboto so v prostorih radovljiške knjižnice predstavili kaseto, ki so jo posneli ob proslavi ob razglasitvi slovenske države. Proslava s posaditvijo lipe in lepim kulturnim programom je bila 26. junija v Radovljici. Vsi zasebniki ali ustanove, ki bi želeli kaseto kupiti, jo za 300 dinarjev lahko kupijo pri Andreju Žumru v studiu Prizma na Gorenjski cesti 39 v Radovljici. • D. S. Zaprti rudnik še onesnažuje Škofja Loka, 22. julija - Rezultati meritev radioaktivnosti v okolju Rudnika urana Zirovski vrh v minulem letu kljub zaustavitvi vseh rudarskih del in predelave rude z drugim polletjem ne vlivajo posebnega optimizma. Kažejo celo na drugo skrajnost; zaradi prenehanja obratovanja občasno prihaja skozi naravno prezračevanje jamskih obratov celo do večjih koncentracij radona v naravnem okolju, kot so jih izmerili med obratovanjem. Nadzorne meritve radioaktivnosti v okolju RUŽV sta lani opravila Inštitut Jožef Štefan in Zavod RS za varstvo pri delu. Program meritev je obsegal merjenje radona in njegovih kratkoživih potomcev v ozračju, merjenja specifičnih aktivnosti dolgoživiti rl JELOVICA novo MALI OGLASI ">""■' <§>217-960 APARATI STROJJI Ugodno prodam vrtno KOSILNI- CO. ® 45-532_10291 Registrsko BLAGAJNO, prodam. ® 632-165_10297 Prodam močan traktorski ROVO-KOPAČ. ® 68-237_10322 Prodam barvni TV Azur. VVeinger-lova 24, Šenčur_10349 Prodam kompletni VIBRATOR za beton. Jure Lagožar, Cankarjeva 26, Radovljica 10356 Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat Danica. ® 216-789_10370 Prodam MOTOKULTIVATORJA IMT 507 in 509, diesel, nova, 15 odstotkov ceneje, ® 218-063, po 15. uri_10373 Prodam nov PRALNI STROJ Gore- nje. ® 633-540_10383 Ugodno prodam tel. TAJNICE. ® 323-530 ali 323-050_10392 Prodam 1 leto star VIDEOREKOR-DER Fisher® 46-714 10394 Prodam ELEKTROMOTOR, 3 kW, 380 V. ® 632-853, zvečer 10398 GRADBENI MATERIAL Prodam nova in stara VRATA. ® 311-146 vhodna 10281 Prodam staro KRITINO Podlubnik 190, Šk. Loka špičak. 10321 Prodam nekaj LESA za ® 49-308, zvečer ostrešje. 10329 Prodam smr. DESKE, deb. 2 cm. Zg. Rute 96, Martuljek 10347 Prodam novo vezano OKNO, 140 x 100 cm® 241-872 10355 »j SAMSUNG Electronics Barvni televizorji ekran 70 cm ekran 63 cm 0« 0*0 • 0« • 0 SAMSUNG Electronics 28.490,00 din 26.490,00 din teletekst, stereo, raven ekran, blak matrix, S-VHS HI-FI stolp 12.490,00 din Videorekorder 3 glave 12.490,00 din Vse, ki ste televizorje rezervirali, vljudno prosimo, cfa se oglasite v prodajalni, ker so količine omejene! del čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, odjl5 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažuni tel.: 212-367 Prodam suhe smrekove PLOHE in DESKE, g 45-425_10386 Prodam BANKINE, PUNTE, rablje-na OKNA, VRATA in betonski STREŠNIK. Gorenjesavska 52, Kranj,® 46-273 . 10406 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko za OŠ in SŠ.® 323-131 10369 KUPIM Kupim 130 kosov LAT za kozolec, dolž. od 4.80 do 5 m. ® 325-686 _10188 Kupim suhe smrekove PLOHE, deb. 8 cm® 633-540 10385 Kupim več 1 teden starih BIKCEV simentalcev. ® 40 165 10407 A NOV BLAGOVNI CENTER LOKA V MEDVODAH PROIZVODNO. TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE KOPJA LOKA p.o. 44220 Škofja Loka Kidričeva 54 Telefon: 064/631-261,632 Telela\ 064/631-983 PRIDEŠ IN IZBEREŠ: prehrana in potrebščine za dom in gospodinjstvo .. , oblačila za vso družino in tekstilni izdelki . . . elektro material, bela tehnika, vse za šport in prosti čas UGODEN NAKUP JE NAKUP PRI LOKI Prodam nočni LOKAL na Gorenjskem, velikosti 200 kvad. m. Pogoj: odkup inventarja. Nudimo 35 odstotkov obročnega mesečnega odplačevanja. Informacije na ® 329-229 10375 V najem oddam montažno GAW ŽO. Ana Hočevar, Savska loka 1 Kranj 103' Prodam zazidljivo PARCELO. D' lovka 17/c, Kranj 103 Prodam HIŠO v gradnji, z veliki vrtom.* 74-251 103! MOTORJI KOLESA RAZNO PRODAN KOLICO. ® 42-574 STAN. OPREMA LJO. ® 67-037 Prodam dobro ohranjen APN 6, le-tmk 1987 «g 79-615_10285 Prodam Tomos AVTOMATIK, le-tnik 1989.® 77-830_10298 AVTOMATIK, izvozni model, pro-dam. _ 70-567_10302 Prodam moško KOLO Maraton, 10 prestav® 328-318_10305 Prodam otroško KOLO Junior, 5 prestav® 328-318_10306 1 leto staro JAMAHO 49 ccm, prodam za 1.500 DEM. ® 75-554 _10319 Prodam pony KOLO, pol. cena. Komac, Alpska 22, Lesce 10333' Prodam MOTOR Suzuki GSX 750 ES, lepo ohranjen. ® 45-229 _10340 Prodam dirkalno KOLO Personal, 10 prestav.® 691-471 10341 Prodam italijansko gorsko KOLO Gana.® 43-126_10350 Prodam obnovljeno KOLO, 5 prestav® 70-176_10351 Prodam APN 4. Setnikar, Sv. Barbara 4, škofja Loka 10366 Prodam dobro ohranjeno KOLO BMX, za starost od 7 do 12. let. Cena po dogovoru. ® 45-088 _10402 Prodam otroško KOLO BMX in po-ny KOLO. Huje 13, Kranj 10410 OBVESTILA J & J TV, VIDEO, HI-FI servisi Po-pravljamo vse vrste TV, video in hi-fi naprav. ® 329-886 7671 VODOINSTALACIJO, vseh vrst, na hiši, vam naredimo! ® 218-427 _10284 Izdelujem NAČRTE, za vse vrste gradenj® 218-937_10303 Vašo Zastavo POPRAVIM na vašem domu. ® 44-514 10315 SATELITSKE ANTENE, vrhunski model, Pace 6060, stereo, 60 kanalov. Cena z dostavo in montažo je 17.300,00 din. SAT Sistemi - Bernard, Moste 26/a, Žirovnica, ® 801-203_10325 ČIŠČENJE mehkih podov in oblaz. pohištva. ® 632-437_10337 OBNOVA trakov za tiskalnike. ® 061/576-078_10339 Nudim vam KNJIGOVODSKE STORITVE® 43 346 10358 Cenjene goste obveščamo, da bo _ gostilna "Pri Slavki" v Podbrezjah ZAPRTA od 23 7 1991 do 5 8 VOZILA 1991. Prosimo za razumevanje in se priporočamo! 10372 IZPOSOJA videokamer; enosta-vna uporaba. ® 241-265 10378 HRANO za pse, iz uvoza -"BOSCH", po ugodni ceni prodaja: "Gaja" d.o.o., Kidričeva 13, Škofja Loka, ® 631 -220 10419 CISTERNO za olje, 1.500-litrsk opazne DESKE, II. vrste in KOl BMX 20, prodam. Predoslje 60/ Kranj_9j Prodam Z 750 in SEDEŽNO GA NITURO. Zdenka Gašperlin, Plai na 71, Kranj 102 Prodam SENO, PUNTE in Z 8i vžig v okvari® 66-105 102 TRAKTOR in Z 750, prodam ali m njam za les. Goričane 22/a _U Večjo količino smrekovih KRAJN KOV in ŽAMANJA, ugodno 1 dam® 45-594 103« Prodam malo rabljen MOTOR 1' mos APN 65, za 1.000 DEM in s« rejši ROVOKOPAČ, za 4.000 D& ® 692-520 10* --< Prodam novo kopalno KAD, PL> ČE za športna kolesa, suhe BUT' RE in PSIČKO mešanko, majhj rasti® 45-504_10« Prodam CISTERNO 3.200 I in P* 104' Prodam KUHINJO Marles Dal« 3.60 m, rjava, z vgrajenim štedi" kom in dvojnim pomivalnim koj tom. Cena 1.000 DEM ® 324-9# _lOjj SEDEŽNO GARNITURO, prod"^ ® 327-797_102J Nujno prodam OMARE in POST1 103' Prodam ohranjeno starejšo SP^ NICO.® 84-422_10* Za 3.000 din prodam OMARO dnevno sobo. ® 52-134 1(V STANOVANJA Konfortno STANOVANJE, kvad. m., na Planini III., prodaj; Cena po dogovoru. ® 329-993, 18. uri_\W/ V Tržiču ali Bistrici najamem S^t NOVANJE. ® 50-632__10> Najamemo manjše STANOV^ NJE. Predplačilo!® 213-210 . 103J V najem vzamem GARS0NJ"EBJ ali manjše STANOVANJE, na nini. Dobro plačam! ® 215-2'' do 21. ure_ifl Zamenjam družbeno 1-sobJ STANOVANJE na Planini, za v* je, kjerkoli v kranjski občini. •! nudbe na® 43-191 10*' Prodam neregistriran VVARTBltf karavan ® 327-893_lOj! Prodam Z 850, letnik 1985. i 68-237 1023 OSTALO Prodam obnovljeno DIANO, leti 1980.® 311-105_102J Prodam Z 101, letnik 1977. I. HJ barja 29, Cerklje Ifll Z 750, letnik 1981, prodam. \ 620-976 102-i Ugodno prodam otroško OPREMO. ® 310-528, Polanič 10277 Prodam 6 m bukovih DRV. ® 78-636_10294 Prodam dolgo, uvoženo, PORO-ČNO OBLEKO. ® 43-440 10314 Prodam BROŠURO ž naslovi mlad. hotelov. ® 061 /375-797 _10324 Prodam PREVIJALNO MIZO s kad-jo. Ulčar, Trubarjeva 11, Bled __10331 Prodam belo POROČNO OBLEKO, št. 36 - 38. ® 67-116_10338 Prodam 120-basno HARMONIKO VVeltmeister. ® 324-897 10382 Prodam KNJIGE za srednje šole. ® 311-594_ 10388 Prodam črno GOVEJO KOŽO, vel. 5 kvad. m.® 70-353 10391 Prodam otroški VOZIČEK Peg. ® 74-831_10397 Ugodno prodam 9 kg gosjega PU-HA. ® 327-292_10400 PRIDELKI_ Prodam KUMARICE za vlaganje. Sušnikova 15, Šenčur_10072 KUMARICE za vlaganje, prodajamo v Strahinju 112, Nflklo 10417 Prodam R 18, letnik 1985. . 74-071, dop., (Novak)_102J Prodam JUGO 45, star 3 leta. M hom31,Zg. Gorje_lOj» Obnovljen BT 50 in Muchib11' Cold, prodam® 801-641 lOJji JUGO 45 Koral, letnik 1989, r«0 striran do julija 1992, garaži, 22.000 km, prodam. 3 695-164,1 16. uri___^Oj Prodam Z 101, letnik 1981, 66.<>{$ km. ® 68-397 Prodam Z 51-802 750, letnik 1982 Prodam MERCEDES 406, kasoift letnik 1971. ® 620-026 ijj/l Prodam karambolirano LADO f.\ mara, letnik 1990. ® 57-281 lOjij Prodam Z 101, letnik 1976, regiji rana. ® 51-373_lOjl Proam R 4 TL, letnik 1977. Gode*': 31, Šk. Loka_lOjIl JUGO 45, prodam po delih. fa^J 61, A POSESTI Prodam GARAŽO pod blokom. Alpska 9, Bled. ® 78-883 10308 Blizu centra v Radovljici prodam PARCELO. ® 74-706 10343 ca 24, ® 44-514 Prodam HONDO Civic 1.5 GkL 1990. Podljubelj 55_ Ugodno prodam 126 BIS, le^'f 1991,1.500 km. ® 75-534 Prodam 126 P. Dobida, Vrbnje L Radovljica_Ipj? JETTO, letnik 1986, prodam. $ lene, Sp. Gorje 205_!■ Ugodno prodam JUGO 45 Kori star 2 leti® 328-202 jO? Prodam 126 P, I. 1986. Hamzič, ^ zarja 1, Jesenice 10*/ Prodam Innocent letnik 1979.® 311-334 Torek, 23. julijah991 MALI OGLASI, OGLASI 11. STRAN OTBBSMIBE<3 GLAS Tradicionalni izlet za naročnike Gorenjskega glasa vsak teden bomo izžrebali po 4 naročnike Seveda tudi letos namerava Gorenjski glas organizirati izlet za svoje naročnike. Pri tem je treba poudariti, da smo namero spomladanskega izleta letos organizirali super koncert 24. maja na Bledu, ki je bil namenjen predvsem naročnikom Gorenjskega glasa in po Vaših vtisih sodeč ste bili z njim zelo zadovoljni. Za izlet bomo izžrebali en avtoous naših naročnikov, vsak torek bomo v avtobusu zasedli po štiri sedeže in postopoma podaljševali spisek udeležencev. Kam, kdaj, kako borno potovali, še nismo povsem odločeni - zanesljivo bomo krenili po naši lepi Sloveniji in spoznali katerega od njenih delov, ki je izjemno zanimiv, a turistično še neznan. Za izlet bomo pripravili bogat kulturno-zabavni program in vse dru-90, kar sodi k pravemu izletu z Gorenjskim glasom. 2 žrebanjem smo začeli in doslej izžrebali: 1. Cvetko Česen, Sp. Brnik 73, Cerklje 2. Lado Pečar, Podbreg 4, Kranjska Gora 3. Ferdinand Sink, Dol. vas 55, Selca 4. Bogdan Umek, Frankovo naselje 44, Škofja Loka NE SPREGLEJTE: ODSLEJ ZA NAROČNIKE MALI OGLASI BEZPLAČNO Cj~---——- 'odam zelo ohranjen GOLF, le- j^ik 1989. ® 47-488_10336 Prodam 126 P. Informacije na -a* 79-920 10342 Prodam 73-380 R 11, letnik 1987. ® 10344 Prodam LADO Samara in 126 P. ^79-920_10352 prodam Z 101, letnik 1976, registrirana® 57-364_10353 Prodam Z 750 LC, letnik 1980, obujena. ® 45-543_10354 Prodam VW hrošč. Pravst, Zasav ^a6, Kranj_10361 £OLF, letnik 1978, prodam za 3 300 DEM® 801-599 10371 POJASNILO V petkovi številki Gorenjskega Klasa izjemoma nismo objavili ^pona za brezplačni mali °glas - vzrok ni v tem, da bi razmišljali o ukinitvi te naročniške ugodnosti (mimogrede: P° Vaših sporočilih sklepamo, na ste nad novo ponudbo Go-renjskega glasa navdušeni!), temveč v včerajšnjem prazniku. Ker zaradi vikenda, podaljša-nega s praznikom, večina pošt včeraj ni delala, v našo maloo-8'asno službo ne bi prejeli nobenega Vašega kupona. Zaradi nepotrebne jeze tistih, ki bi da-nes pričakovali objavljen mali °glas, smo že v petek rajši Urnaknili kupon. Danes ga se-veda spet objavljamo, izpolnite 8a in mali oglas za Vas, v obse-fu do 50 znakov, bo brezplačen. r AVTO ŠOLA' ing. humar D0 VOZNIŠKEGA IZPITA MED POČITNICAMI! TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK, 22. 7. ob 18. uri VOZILI BOSTE NA NAJSODOBNEJŠIH VOZILIH R 5 CAMPUS IN NA MOTORNEM KOLESU JAMAHA 311-035 kupon *a brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Naročniška številka:!__I__J_I-1-1 po LJUBLJANA Celovška 150 Bleivveisova 10, Kranj PRIPELJITE AVTO ■ PRODALI GA BOMO 064/211-553, 216-563 Ugodno prodam Z 101, letnik 1976, registr.®51-373_10379 Prodam Z 750, letnik december 1984, 30.000 km. ® 721-585 10381 Za R 5, Golf, BX, prodam VLEČNE KLJUKE. ® 42-706_10395 Prodam Z 128, letnik 1986. Fister, Jamnik 13_10399 Prodam PRAGOVE za Z 750. Von-čina, 31. diviz. 50, Kranj 10404 Za dele prodam Z 750, letnik 1978. V. Rejca 13, Naklo_10409 Prodam JUGO 55 GVL, sive metalne barve, letnik 1988. Informacije na® 74-513_10413 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1990. Cena 140.000,00 din. ® 50-844 10418 ZAPOSLITVE MIZAR išče kakršnokoli delo. Ti-šler, H. Bračiča 7, Tržič 10346 Za dogovorjeno igranje v Švici iščem resnega KLAVIATURISTA (harmonikaša) in KITARISTA -PEVKA. ® 52-104, od 10. do 14. ure in od 18. do 20. ure 10365 Iščemo NATAKARICO; zaželjena gostinska šola. Šifra: BAR 10368 ŽIVALI Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca in 7 dni starega BIKCA. Janez Galjot, Lahovče 57, Cerklje JARKICE, rjave in grahaste, pro dam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka Prodam visoko brejo TELICO si-mentalko. ® 45-245 10279 Prodam 1 leto starega BIKCA Žabnica4 10295 Avgusta prodam rodovniške nem ške OVČARJE. ® 57-281 10310 3 mesece staro perzijsko MUCO, prodam. ® 77-388 10320 Prodam 14 dni starega TELIČKA. Poženik 39, Cerklje 10330 Prodam TELICO simentalko. Žilih, Hlebce 17, Lesce 10335 Prodam rodovniške mladiče nemškega OVČARJA. ® 632-775 Ugodno prodam belo TELIČKO, težka približno 100 kg. ® 061/627-161_10362 Prodam 1 teden dni stare BIKCE. Zg. Pirniče 116, Medvode 10367 Prodam 14 dni starega BIKCA. Je zerska c. 93, Kranj 10376 Prodam tri BIKCE, stare od 5 do 20 dni. Triler, Sr. Bitnje 23, Žabnica Poceni prodam 10 dni stare črno bele BIKCE. Suha 40, Kranj 10389 Prodam mlado KOZO mlekarico. ® 66-390_10390 Prodam KUNCE za nadaljno rejo ali zako. ® 79-823_10393 Podarim 5 tednov stare PSIČKE. ® 212-462, popoldan 10411 PRAŠIČE, težke od 30 do 100 kg, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja, ® 65-546 10416 23. julija mineva leto dni, odkar je kruta usoda prekinila življenje TATJANI PLESTENJAK Hvala vsem za lep spomin nanjo! VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame MARIJE LOTRIČ roj. Čarman, 1924 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnišnice Jesenice, strežnemu osebju domov dr. F. Berglja in dr. J. Benedika, g. Čavsu, KS Pod-blica in vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali in ji stali ob strani. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede, nosačem in pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat vsem prisrčna hvala! VSI NJENI Jamnik, julija 1991 Priimek in ime: Naslov:............ 1 Besedilo za objavo 1— J_L Kupon pošljite na ĆP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj °Pomba za brezplačno obiavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov Ne pozabite upoštevati presledkov m potrebnega prostora za ločila Prosimo da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI. Mah °glas v obsegu nad 50 znakov zaračunamo po ceniku V SPOMIN Danes mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš ljubljeni sin in brat JERNEJ ŠOLAR Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov mnogo prerani grob! ŽALUJOČI: mami, očka in sestra Zg. Besnica, 23. julija 1991 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne Gumeno-tehnični izdelki STANISLAV ČESEN rojen 1925 Od njega smo se poslovili v četrtek, 18. julija 1991 ob 17. uri na pokopališču v Šenčurju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ Sporočamo žalostno vest, da je umrla ANA DOLES ptt upokojenka Ohranili jo bomo v trajnem spominu! PTT Podjetje Kranj ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame in stare mame MARIJE LOMBAR roj. Krč se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, uslužbenkam ZD in vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, nam pomagali in jo spremili na večno pot. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevskemu zboru in govornikoma. VSI NJENI Preddvor, julija 1991 ZAHVALA Odšel si, ne da bi se poslovili, zato vse to še bolj boli, tolažba nam je edina, na nekdaj snidemo se vsi. . . Ob smrti dragega moža, očeta, sina, brata, svaka, zeta PAVLETA PETERNELJA p. d. Bačenskega atija se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pomagali, izrekli sožalje in podarili cvetje. Posebna zahvala duhovnikoma za lep pogrebni obred. Hvala tudi dr. Perdanovi, govorniku Pintarju, cerkvenim pevcem in gorenjevaškemu oktetu za zapete žalostinke. Zahvala tudi Jožetovim sodelavcem iz Peksa, OŠ Gorenja vas, ZE Gorenja vas, HKS KZ Škofja Loka, Kmečki zvezi, Aktivu kmečkih žena ter Naconovim in Kosmačevim. ŽALUJOČI: žena Milena, mama Francka, brat Jože, otroci Mateja, Janez, Mihela, Milan, Marko, Blažka, Jana, tašča Mici, svak Pavle z družino, svakinja Eani z družino in Marta z Jožetom ZAHVALA Mnogo prerano je bilo zadnje slovo od našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta ANDREJA ROPOTARJA, st p. d. Bolkovega ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na zadnji poti in mu na njegov tihi dom prinesli cvetja. Hvala za ustna in pisna sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku za lep pogrebni obred, Slavki Koželj, pevcem iz Nakla, gasilcem, Jožetu Lampetu za poslovilne besede, Mesariji Kepic, sodelavcem tovarne IBI, Iskra MKD, Stanovanjski zadrugi Kranj, Gorenjskim oblačilom in Iskra TEL. Zahvaljujemo se dr. Beleharju, UKC Ljubljana ter inštitutu bolnišnice Golnik. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI Sp. Brnik, Trboje, Kokrica, Gorenje NOVICE IN DOGODKI Slovenija in svet Naklonjenost Nemčije in Amerike Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je obiskal Bavarsko, zunanji minister Dimitrij Rupel in direktor slovenske SDK Igor Omerza pa Združene države Amerike. Oba obiska sta v Sloveniji ocenjena kot zelo uspešna, saj je bila tako na Bavarskem kot v Združenih državah Amerike izrečena (za zdaj še besedna) podpora samostojni in neodvisni Sloveniji kot sestavnemu delu sodobne Evrope in demokratičnega sveta. Peterletov obisk, premiera je spremljal tudi predsednik slovenske gospodarske zbornice Feri Horvat, je bil na Bavarskem deležen izjemne pozornosti, posebno razumevajoče pa so bile sprejete njegove besede, da Slovenija lahko vidi svojo prihodnost samo v Evropi, skupaj z vsemi, ki jim je do tega. Bavarska je še posebej naklonjena slovenskemu gospodarstvu, ki je bilo že doslej odprto v svet. V tem smislu gre razumevati tudi bližnji obisk bavarskega gospodarskega ministra Langa v Sloveniji. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in direktor Službe družbenega knjigovodstva Slovenije Igor Omerza sta prav tako končala uspešno pot v Združene države Amerike in spotoma še v Franciji. Glede Francije je minister Rupel v nedeljo povedal, da se dokaj trdo stališče do enotne Jugoslavije spreminja v prid razdružitve po demokratični in sporazumni poti ter v tem okviru samostojni Sloveniji. Američani, med drugim tudi po-slovodeči v zunanjem ministrstvu Eagleburger (zunanji minister Baker potuje po Bližnjem Vzhodu) ter njegovi sodelavci jemljejo resneje samostojno Slovenijo in ne uporabljajo več sintagme o enotni Jugoslaviji. Američane sedaj predvsem zanima, kakšni bodo prihodnji koraki Slovenije po Brionski deklaraciji in sklepu predsedstva Jugoslavije o umiku armade iz Slovenije. Samostojna Slovenija postaja tudi za Američane dejstvo, seveda ob pogoju, da se bodo o tem pogovorili mirno in da bomo sodelovali tudi pri mirnem razreševanju krize tudi v drugih delih Jugoslavije. Igor Omerza pa se je pogovarjal predvsem s predstavniki finančnih in bančnih organizacij. Kot je povedal v nedeljo, je Američane seznanil s finančnimi ukrepi federacije zoper Slovenijo in jih predvsem prosil, da bi Američani normalno poslovali s Slovenijo in s tem pomagali pri graditvi samostojnosti ter razvoju demokracije. Nismo zahtevali posebnih ugodnosti, ampak samo normalno delovanje finančnih tokov. Po sodbi Igorja Omerze so padli slovenski predlogi na ugodna tla. # J. Košnjek SALON _ 1 m POHIŠTVA KRANJ. Goreniski seiem tel 216-276 Novinarska konferenca Ministrstva za promet in zveze Razmere v prometu se normalizirajo Ceste so zaradi vojne v še slabšem stanju, kot so že bile - Velika škoda zaradi zaprtih letališč - Na železni skoraj brez zastojev. Ljubljana, 19. julija - Ministrstvo za promet in zveze je v petek pripravilo razgovor o trenutnem stanju v prometu v Sloveniji. Dotaknili so se problematike cest, železnic, letalskega prometa in telekomunikacij. Ministrstvo je v zvezi z odpravljanjem škode, ki je bila v prometu in zvezah povzročena med divjanjem jugoslovanske armade, že sprejelo nekatere ukrepe. dinarjev za ceste in od 26 do 30 milijonov na objektih. Gre samo za trenutno oceno, natančne številke bodo znane ob sanaciji. Nastali so tudi stroški pri postavljanju blokad. Te stroške bo cestnim podjetjem potrebno povrniti, znašajo pa 13 milijonov dinarjev. Adria Airways, ki letno ustvari blizu 140 milijonov dolarjev, v glavnem od maja do oktobra, trenutno opravlja svojo dejavnost samo s tremi letali in v tem trenutku ni sposobna pokriti fiksnih stroškov. nover ne more dobiti izvozi licence za Jugoslavijo, saj tel komunikacijske naprave sp dajo med tiste izdelke, ki so 1 jeti v klavzuli o prepovedi pf daje orožja v Jugoslavijo. Poškodovanih več kot 400 kilometrov cest Minister Marjan Krajne je opozoril, da so bile ceste že pred agresijo v zelo slabem stanju, še posebej po lanskoletnih poplavah. Vojna je stanje samo še poslabšala. Čeprav poškodbe cest niso tako strahovite, kot so sprva predvidevali, pa so že tako pičla sredstva, ki pritekajo iz proračuna, zelo načeta že z vsakimi 100 milijoni dinarjev. Pomočnik za ceste Milan Breč-ko je med podatki o škodi navedel, da je bilo poškodovanih 405 kilometrov cest, po katerih so vozili tanki JA, gre pa pretežno za površinske poškodbe, saj so bila ta vozišča dobro utrjena. Te ocene so izdelane na osnovi opravljenih ogledov, natančne strokovne ocene še ni. Okoli 150 kilometrov cest z večjimi in manjšimi poškodbami bo potrebno popraviti takoj, ali pa v vsaj v kratkem. Poškodovanih je tudi 47 objektov, med njimi dva mostova. Skupna škoda znaša 300 milijonov V cestnem prometu je bilo v času agresije uničenih 7 tovornih vozil, 17 je bilo poškodovanih, uničenih je bilo 11 avtobusov, 23 pa poškodovanih. Po prvih podatkih znaša škoda okoli 5 milijonov DEM. nekajkrat večja pa bo zaradi zastojev v prometu posredna škoda. Letališča zaprta brez vzroka Vsa tri slovenska civilna letališča so zaprta že skoraj mesec dni. Potem ko je zvezna komisija tehnično pregledala letališča in ugotovila brezhibnost, je zvezna administracija postavila nov pogoj in sicer deblokado letališča v Cerkljah ob Krki, čeprav vojaške aktivnosti tam niso motene in ni razloga za zaprtje slovenskih letališč, zvezna vlada in Zvezna uprava za kontrolo letenja vztrajata pri brezpogojnem zaprtju zračnega prometa nad Slovenijo. Samo letališče Brnik na dan utrpi milijon dinarjev škode. Peter Mam, svetovalec IS Republike Slovenije je navedel, da ima slovenski letalski prevoznik Adria Airways štiri poškodovana letala in sicer eno tipa Air-bus A 320, dva Dash 7 in eno DC 9, kar pomeni skoraj štirideset odstotkov njene flote. Popravljeno in uporabno bo samo letalo DC 9. Za letalstvo in pomorstvo je sicer običajno zavarovanje proti poškodbam v vojni. Kljub temu da je letalo Airbus po mnenju pilotov nepopravljivo, predstavniki Loy-da, kjer so letala zavarovana po ogledu predlagajo, naj se letalo kljub vsemu popravi. Ob popolni izgubi bi morala zavarovalnica Adrii plačati celotno vsoto, ki znaša okoli 45 milijonov dolarjev, popravilo pa naj bi po predračunu tovarne stalo 10 milijonov dinarjev. Ker je poškodovan (prestreljen) trup letala, verjetno ne bodo več našli pilota, ki bi hotel leteti z njim. Slovensko pristanišče Luka Koper je postalo rizično, izogibajo se ga tako tuji kot tudi jugoslovanski ladjarji. Celo ladje, ki so že bile namenjene v Koper, med potjo dobivajo navodila, naj se preusmerijo v pristanišči Reka ali Trst. Promet Luke Koper bo letos od običajnih 5,5 milijona ton upadel za polovico. Železnica skoraj brez zastojev Telekomunikacije glavni cilj napadov Glavna tarča letalskih napadov so bile višinske relejne točke na Nanosu, Krvavcu, Kumu in Boču. Na srečo niso bile poškodovane naprave v objektih, ali pa gre samo za manjše poškodbe. Na področju ptt prometa je stanje dokaj normalno, promet je bil preusmerjen na železnico, tako da skoraj ni prišlo do zastojev, manjši zapleti so bili samo na področju telekomunikacij. Pomočnik za ptt promet Ivica Kranjčevič je dejal, da škoda ni tako visoka, kot so sprva predvidevali, tako da po vsej verjetnosti ne bo presegla milijarde dolarjev. Žal pa so najbolj poškodovani najnovejši digitalni sistemi, ki jih bo potrebno uvoziti, v zvezi s tem pa se pojavljajo določene ovire, ker dobavitelj RFS Han- Železnica med agresijo ni ut pela večje škode, občasno bile sicer zaprte nekatere pj1 ge, nekaj je bilo tucii zastoj* na mednarodnih progah, ki P so po večini obratovale celo p voznih redih. Na nekaterih d lih, kjer so bili uničeni tiri a naprave, so izredno hitro vzp< stavili promet, tako da je sk1 raj povsem normaliziran, raz< na nekaterih odsekih, kjer vožnja upočasnjena. Ministrstvo za promet in zvt ze je ugotovilo, da so vsi it vajalci dobro opravili svojt naloge, nadaljnji ukrepi pO se bodo začeli izvajati v pri' hodnjih dneh, zato prosijo udeležence v prometu, naj * razumevanjem sprejmejo sQ" nacijska dela na prometnih žilah. Ministrstvo bo tudi nadaljevalo z razgovori z med' narodnimi in evropskimi bančnimi ustanovami, da bt skušali pridobiti kreditno sredstva za razvoj slovenske' ga prometnega križa, ob teffl pa tudi ustrezna sredstva I proračuna, kajti ob sedO' njem načinu financiranja. /J nadaljnji razvoj negotov. J _> M. Gregori' Pri napadih na objekte in letala Adrie Airways gre po mednarodni konvenciji o civilnem letalstvu, ki je bila podpisana leta 1944, za namerno in nagnusno dejanje, ki ga lahko označimo kot državni terorizem. Obstajajo dokazi, da je bil napad pripravljen vnaprej, vključno s tem, da je JAT prišel do informacij, na podlagi katerih je že pred zaprtjem letališča preusmeril oziroma odpovedal lete. Po 27 letih Ponovno letni kino Kranj - S sedežev na tribuni kranjskega športnega stadiona Stank' Mlakarja je od prejšnjega četrtka zvečer spet mogoče uživali v lfl nem kinu. Z nemalo pripetij, težav in zaprek je kranjskemu Kinopo^ jetju uspelo po več kot četrt stoletja znova obuditi v življenj* filmske predstave na prostem. Kranjčani se še spominjajo leto' ga kina na prostoru za sedanjim letnim kopališčem, kjer pa so* predstave nehale že daljnega leta 1964. Na tem prostoru zdaj f* ste kranjski zimski bazen. Z obujanjem letnega kina se je začelo že lani s predstava'1' na brez dvoma imenitnem prostoru - dvorišču gradu Kieselstei1* Letos pa se je kino na prostem preselil kar na kranjski stadij kjer bo vsak večer četrt Čez enaindvajseto (s krajšanjem dneva r četrt ure prej) filmska predstava. Filmsko platno so pritrdili $ oder, ki ga je čez poletje posodila ZTKO Kranj. Na tribunah * je prvi večer zbralo skoraj sto gledalcev, predstavo pa si vsekal lahko ogleda najmanj toliko gledalcev kot v kinu Center. Tu do seveda tudi predstave v primeru slabega vremena, sicer pa 5 pod pokrito tribuno tudi ob dežju da potrpeti do konca predst' ve. Nocoj bodo v letnem kinu na stadionu vrteli ameriško k" medijo Trapasti psihiater, kar očitno kaže na poletni zabavni ^ bor predstav. Vendar pa bodo v spored uvrstili tudi nekate^ filmske uspešnice kot na primer znani in z množico oskarj* ozaljšani Pleše z volkovi. Projekcije se v letnem kinu na stadio vrtijo s pomočjo dveh projektorjev, enega so pripeljali iz čez letje zaprtega tržiškega kina. • L. M. -Ods^j -Qih^ Ćhz^j Gib^ ■Oibu Posezonska razprodaja do 50% v prodajalnah moški salon, ženski salon, Baby, Maja, Jošt in Šport od 20. julija do 3. avgusta 1991 Gib^j Gik^j Oih^j ćho^ Gih^ -OihJ