EUKRATIDA. K. male večne lučke pred tronom Onega nezmernega in velikega Boga, ki je njim, ljubim zvezdicam, odločil tako velikanski prostor, kjer morejo tako nemo teno že toliko tisoč letij plesati svoj ples veselja in radosti Njemu v zahvalo, ki je tako neizmeren in vendar tako dober, da za vsako njih skrbi kakor dober pastir za vsako svojih ovčic. V Braga Augusta v Luzitaniji je bilo vse mirno. Vse mesto je spalo sladek sanj. Prav nič se ni ta noč razločila od drugih noči, dasi je ta noč zakrila pod svoje temno krilo nov strašen čin okrutnosti poganstva — mučenje blage Eu-kratide — slabotnega dekleta, hčere senatorja Oteomero. Visoko je že stala zvezda večernica. — Nočna straža pred palačo Kasta, deželnega poglavarja in namestnika cesarjevega, se je ravno pretnenila in stražnik je naznanil polnoč s svojim otožnim glasom, potem se pa zavil v svoj vojaški plašč, se stisnil v kot in zadremal. Vse mestne ulice so bile prazne in temne. Nobenega glasu nisi čul. Pač! Poglej, kaj je to! Od "Amfiteatra" sem, po stranjski u-lici, najbolj zapuščeni v celem mestu, (Nadaljevanje). EMNA noč je razprostirala s\$oja črna krila nad mirno Luzitanijo. V sladkem snu je počivala vsa narava, zbirajoč si novih življen-skih moči za velikansko delo prihodnjega dne, katero ji je naloženo od Stvarnika. Vse je bilo mirno, kakor bi vse izumr-1-e morski valovi tam na "obrežju so se 'gnili in Se tako nemirno stegovali ven iz svojih, od Stvarnika jim odločenih meja, ter pridno prali snežno beli pesek morskega obrežja. Med seboj so pa žuboreli in sumljali, kakor bi si pripovedovali večno lepo zgodbo o modrosti in dobroti Onega, ki jih ji- ustvaril tako skrivnostne in tako neizmerne. Slavček v bljižni goščavi je drobil tako milo, tako sladko svojo večerno molitev, kakor sladki odmev ljubezni in hvaležnosti cele narave do Onega, ki je vse tako lepo naredil, vse tako modro vodi in vse tako očetovsko ohranjuje ljubega Boga, v nebeških višavah. Mile zvezdice tam visoko, visoko na »ebesnein oboku so se pa tako ljubko in brezskrbno smehljale speči zemlji, kakor kjer so stanovale samo najbolj revne družine, se pomikajo počasi črne postave. Nekako dvajset jih mora biti. Vsi so zagrnjeni v tenine nočne plašče. Se o-braz imajo vsak zakrit s temnim pajčola-nom. Drug za' drugim gredo počasi in previdno,-, da bi ne vzbudili najmanjšega šuma ali glasu. Zato, glej, so vsi bosi. Da, niti najbolj občutljivo uho, ko bi šel ves sprevod mimo, bi komaj čulo najmanjši šum. — Nekako v sredi tega čudnega nočnega sprevoda -pa neseti dve teh postav nekake nosilnice, zakrite s črnini prtom, kakor bi nesli človeka. Ravno gredo črez ulico, od koder se vidi naravnost k Kastovi palači. Prva postava se za trenutek ustavi in skrbno motri na vse strani, ako morda kdo ne vidi, ali je v bližini. Ko se prepriča, da je vse varno, da znamenje z roko in cel sprevod gre čez ulico dalje, dalje ven iz mesta proti morju... Kaj je neki to? Kam gredo?... Že so skoraj zunaj mesta, prav blizu morja, kjer se cesta loči; ena gre dalje proti jugu ob morju, druga je pa zasebna pot palače senatorja Oteomera. Na to zadnjo zavije sprevod. Ze so pri obzidju, s katerim je bilo obzidano posestvo senatorjevo. Pri velikih vratih se vstavijo in prvi v sprevodu potrka na lahko na vrata, ki se takoj odpro in več črno zagrnjenih oseb se opazi v temi. Vidi se, da so že čakale na ta sprevod, kajti takoj so se vsi pridružili in sprevod se je dalje pomikal po vrtni cesti med gredicami proti palači. Vrata so se pa zopet tako hitro zaprla za sprevodom, kakor so se hitro odprla na trkanje. Velika sobana v Oteomerovi palači je bila razsvetljena in tja gre ta čudni sprevod. Molče so vsi vstopili. Nosilci so položili nosilnice na divan sredi sobane in molče odstopili. Velika krepka postava stopi k nosil-nicam in odgrne črni prt, ki je kril te nosilnice. "Eukratida, dete moje! Moje dete, Eu-kratida!" in jedna izmed teh črnih po- stav, ki je prišla s tem sprevodom, pade k divanu na kolena. Vsi odgrnejo svoje pajčolane, s katerim so imeli zakrita svoja lica. Krščanska občina iz Braga Augusta je bila to. Vsi so bili, kolikor jih je še ostalo od krutega preganjanja. "O dete moje!" je jokal Oteomero, kajti on je bil to, poleg mrtve svoje hčere. Velik jok je nastal po celi palači. Vsi sužnji, ki so ljubili Eukradito kot mater, so prišli bližje, pokleknili okrog di-vana in jokali kakor otročiči okrog mrtvaškega odra svoje matere. Motna luč velikih in krasnih kande-labrov je skrivnostno razsvetljevala sobano. Prijetno dišeče kadilo se je dvigalo iz malih kadilnih ognjišč na vsaki strani proti stropu in napolnilo celo hišo s prijetnim vonjem. Eukratida je pa mirno spala večno spanje svete mučenice in junakinje za svoje prepričanje in svojo vero. Ves obraz je bil s krvjo oblit in umazan. Vendar je nebeška blaženost odsevala iz tega svetega obraza in pričala o neizmerni blaženosti, katero je občutilo njeno sveto in plemenito sTce v zadnjih trenotkih, predno ga je ustavil rabeljnov meč, katerega ji je zasadil v junaška prsa, ko je njena duša zagledala v vsej lepoti in slavi Onega ljubljenega Boga in Gospoda Jezusa, za katerega je dala svoje življenje, ko je zagledala nezmerno krono slave kot plačilo za njeno žrtev za vero in — očeta. "Dragocena je smrt pravičnih njegovih pred obličjem božjim!" spregovoril je slovesno škof Feliks. "Dragocena je pa morala biti zlasti smrt naše blage sestre, ranjke Eukratide. O, bratje, poveličuj 1110 Gospoda danes za tako krasno krono zmage, katero je izvojevala naša sestra Eukratida, ki ji je odprla večna vrata slave pri Bogu in Gospodu našem Jezusu Kristusu.--Oteomero, ne jokaj ! Trda je bila skorja poganstva, ki je krila tvoje srce, mrzel je bil led sovraštva do pravega Boga! Toda raduj se! Tvoja hči je prebila to skorjo in ogrela tvoje srce. Veseli se, kakor se veselimo mi vsi s teboj! Njena kri ti je kupila dragocenih darov — milost božjo,--sveto vero, ki bode tudi tebi odprla pot do te večne slave, — k svoji hčeri. Imel si hčer junakinjo! Bodi tudi ti, njen oče, junak!" Oteomero se je zravnal, si obrisal solze in kleče pred divanom uprl svoje objokane oči v obraz svoje tolikanj ljubljene hčere in molče poslušal besede svetega škofa. Težka bol je stiskala njegovo očetovsko srce. To pa toliko bolj kolikor bolj se je zavedal, da je vsega tega pravzaprav samo on sam kriv. Hotel je uničiti vse kristjane, pa je uničil tudi svojo hčer. Mirno je poslušal govor, in se premagoval. Toda slednjič ga je premagalo. Omahnil je na divan in omedlel. Vzdignili so ga in ga posadili na stol, kjer se je takoj zopet zavedel. Ko je bil zopet popolnoma pri sebi, dvignil se je s pomočjo dveh sužnjev, ki sta ga podpirala, dvignil svoje roke proti škofu in jokaje zaklical: "°če, prosim te, ne odlašaj več! Nisem sicer vreden. Vendar ne odreci mi te tolažbe. Predno gre žrtva za mojo dušo iz moje palače, naj bo tudi njena cena izplačana. Prav tu pri mrtvem truplu moje hčere, katero sem jaz umoril, naj bom krščen. Želela si je, da bi bila v življenju pričujoča pri mojem krstu, naj bode pričujoča vsaj mrtva. Prosim te, lepo te prosim." "Bratje, slišali ste prošnjo Oteomera! Ali mislite, da smemo, da moremo spol-niti to željo?" "Oče, tudi mi te zanj prosimo!" "Dobro! Kjer je že Bog krstil, naj človek ne odlaša! Oteomero, krščen si že s krvijo svoje hčere mučenice, ne bom ti odrekel te milosti tudi jaz." Po sveti daritvi, katero je opravil na to škof Feliks, je pristopil k oltarju O-teomero in bil krščen. Vsako oko je bilo solzno, ko je ta u-bogi starček, en dan preje še smrtni sovražnik Kristusov, klečal sedaj pred znamenjem tega Kristusa in mu prisegal zvestobo. Po svetem krstu je Oteomero zopet pokleknil k divanu in se zjokal. "Oh, hči moja! O dete moje! Odpusti svojemu nesrečnemu očetu, odpusti! Jaz, Zasačena kristjana v katakombah. jaz tvoj lastni oče, sem kriv tvoje smrti. Z mojim smrtnim sovraštvom do kristjanov in do pravega Boga sem tvoj morilec. Zato, dete moje, odpusti! — Vendar, hvala ti* srčna hvala, dobra hči, za to velikansko tvojo žrtev za me, za me... tako nesrečnega svojega očeta...!" Jok mu je za trenotek zaprl besedo. Vendar takoj se je zopet premagal. "O, nebesa! Poveličujte z menoj mojega dobrega Boga! O, duša poj slavo Onemu, ki je tako dober do mene, tolikega in tako zagrizenega sovražnika svojega. Mesto kazni, katero sem si tako zaslužil, dobil sem toliko milost — sveto vero, ljubezen božjo! O, Gospod Jezus, kako si dober!" Nato se obrne k navzočim kristjanom in pravi: "Bratje, tudi Vas in celo cerkev prosim odpuščanja! Jaz sem oni nesrečni človek, ki sem po celi Luzitaniji zakrivil prelivanje toliko nedolžne krščanske krvi, toliko mučeniških smrti.... Odpustite mi!... Prosite z menoj dobrega Boga, da mi tudi 011 odpusti..." Dalje ni mogel. Omahnil je nazaj na divan, zakril svoj obraz z rokami. "Sin moj", nagovoril ga je škof Feliks, "vse je pozabljeno, vse odpuščeno! Kri Kristusova in kri tvoje hčere Eukratide je izmila vse grehe. Bog je dober, neskončno dober! Poglej proti nebu, ta vesoljni prostor, pa ga zmeri, ako moreš. Tako veliko je usmiljenje božje, ki se ne da zmeriti, ne pozna, ne mej, ne števila, ne teže. Zaupaj vanj! Ne bo gledal sedaj, kakšen si bil, temveč, kakšen bodeš v prihodnje!" "O, ko bi mogel dati tudi jaz svojo kri za to sveto vero, kakor moja hči!" "Mučeniška krona je milost božja, katero Bog da onemu, kateremu sam hoče! Ako bode Bog hotel, jo bodeš dosegel tudi ti!" "Vse, vse sem pripravljen storiti, vse pretrpeti, samo da vsaj nekoliko poravnam in zadostim za svoje velike grehe, katere sem storil v svoji strašni zaslepljenosti ! O, kako sem mogel biti tako krut!" "Bratje, molimo za našega novega brata Oteomera! Težak bo še boj, kateri ga čaka. Težke bodo ure za starega očeta, ko se bode ločil od svoje hčere in ostal sam. Molimo zanj, da bi bil junaški, da bi junaško tudi vstrajal v svoji veri, ilo smrti, kakor je bila junaška njegova hči..." 1'recej proti jutru je že bilo, ko se je razšla mala krščanska čredica od službe božje. Tiho-in skrivaj so se razkropili vsak na svojo stran in se razšli po mestu. Ostala je le mrtva Eukratida in Oteo-mero. Sužnji so umili truplo, ga mazilih s dišečimi mazili in pripravili za pokop. (Dalje sledi). V VLAKU* K. Utrujen ,po tridetedenskem misijonu vsedel sem se v Wheelingu na vlak neke nedelje večer, tako pripoveduje slovenski misijonar. Kajpada sem takoj zadremal, kakor hitro je vlak odrdral iz postaje proti zakajenemu gradu očeta Pitta. Kake pol ure sem moral spati, ko me predrami precej glasno govorjenje na sedežu takoj za menoj. Dva možka slovenska glasova sta bila. Ko sem se popolnoma predramil, me je zbodlo pogosto vmešavanje najgrših slovenskih kletvic v njiju pogovor. Pač res čudno, da nekateri možki misli, da ni pogovor za nič, ako ni zabe-ljen z raznimi "hudički", ali "krščenimi", morda celo "krvavimi", s kakimi "cru-cifixi", ali s še gršimi kletvicami. Radoveden sem bil, kdo mora to biti. Pogledam nazaj. Dva krepka slovenska fanta sta sedela in se pogovarjala. Videlo se jima je takoj, da "ga" je bilo danes dopoldne malo preveč. Kdaj sta vstopila, na kateri postaji, nisem vedel, ker sem spal. No, pa me tudi ni zanimalo. Zanimalo me je pa toliko bolj njih govorjenje. Sicer ne poslušam rad pogovorov sopotnikov na železnicah, ker nihče nima rad, da kdo drugi sliši, kar mu ni nič mari. Vendar ta dva fanta sta tako glasno govorila, da sem moral slišati vsako besedo, zlasti še, ker sta govorila malo naprej nagnjena, toraj skoraj meni na u-šesa. "Dva slovenska izgubljenčka!" sem si mislil. "To se bode začudil "stari" jutri zjutraj, ko bode opazil, da naju ni več. da sva mu "popihala", misli jeden, oni na moji levici pri oknu. "In pa da sva mogla tako skrivaj ne-°l>aženo odnesti svoja kovčeka in vse svoje stvari!" meni drugi in se glasno zasmeje. pač nista mislila, da bi kdo v vlaku mogel razumeti slovensko. "Koliko si mu ostal dolžan?" "Jaz? Mislim, da za tri mesece! Koliko pa ti?" "Pri meni bode pa raje več! Sicer pa kdo ve, koliko? Saj nisem nikdar vedel koliko sem mu bil dolžan." "Ona! Ona! Ta bo gledala!" "Zlasti za teboj! Tebe je rada videla!" "Beži, beži! Vrjemi, Jože, da sem vesel. da sem zbežal. Tu res ni bilo več obstanka !" Da, kar je preveč, je pa preveč! Po-£'ej po dva dolarja petdeset sem služil na dan skoraj tri leta, od kar sem tu, Pa koliko imam? Nič! Se dolg!" Kako, moreš imeti, ko smo pa vedno delali za "boarding bossa". Zadnjo "payday" sem dobil skoraj 40 dol. Zapil sem k°maj največ kakih 10 dol., vse drugo sei" pa njemu moral dati za stroške. To vendar ne gre!" I ... — L "Da! To ti je bil tiček! Kako zna fante napeljevati, da sproti vse zapije-jo!" "Pa ko bi še vsaj pošteno delal! Ko je človek pijan, saj ne ve, kaj dela?" "Seveda, takrat pa dela "bos" s človekom kar hoče! Vzame, kolikor hoče! Računa, kolikor hoče." "Saj smo vsi samo zanj delali!" "In ona, ona, ta zna!" "Nič vredna ženska je!" "Res smo mi Slovenci neumni, da se damo slepiti! Veš kaj, da se mi je začelo gnjusiti naše življenje v gozdu!" Povest, katero sta dalje razvijala v svojem pogovoru, je bila žalostna, silno žalostna! Vendar mi ni bila neznana. Kolikrat sem je že slišal. Kolikrat jo videl na lastne oči! West Virginia je po zaslugi fanatikov suha. Saloone so pozaprli. Toda s tem pa niso omejili pijančevanja. Ravno nasprotno! Dosegli so, da je skoro vsak "boarding house" beznica, nekak saloon in prava jama razbojnikov. Vsak gospodar si naredi pijačo doma. Ako ni grozdja, videl sem, da so si kupovali "rozin", te namočili in stisnili kakor grozdje, nalili žganja vanj in ta pijača vpijani člo veka kakor muho, hujše kot vsak "whiskey", ali kaka druga pijača. Nekateri brezvestni gospodarji potem to "bro-.-go" za drag denar prodajajo svojim stanovalcem in opijajo nesrečne žrtve njih brezvestne lakomnosti po denarju in delajo z njimi kar hočejo. I11 o takem brezvestnem gospodarju sta se ta dva revčeka pogovarjala. Da se ga pa rešita, sta mu ušla, če tudi nista poravnala vsega, kar sta mu bila dolžna. "Koliko je pa on on meni ukradel?" izgovarjal se je jeden izmed njiju, da bi opravičil svoj beg. Solza sočutja se mi je prikradla v oči, ko sem čul to žalostno povest. Zlasti še, ko sem iz lastne skušnje videl, kako podivjajo in posirove taki siromaki. Ne vze-me jim tak gospodar samo denarja, vzame jim, kar je veliko strašnejše, poštenje, sramežljivost, vero, vse, vse, kar je plemenitejših čutov pri človeku in naredi iz dobrih slovenskih fantov in mož — zveri! In taka stanovanja so zibel našega slovenskega socijalizma v Ameriki. Kakor sem spoznal iz njiju pogovorov, se nista nameravala peljati prav Pittsburg. Bala sta se, da bi jih kdo ne videl. Nameravala sta izstopiti v Carnegie. "Nekoliko prijaznih besedi jima ne bode škodovalo", sem si mislil, zlasti ker nista popolnoma pijana. "Slovensko govorico čujem. Ali sta Slovenca?" se obrnem k njima. Osupnila sta oba, tako da sta pozabila odgovoriti. "Ne zamerita fanta! Cul sem vajino povest, katero sta tako glasno povedala, da sem jo moral čuti." Nobeden ni odgovoril. "Prav sta naredila, da sta ušla iz takega zverinskega brloga!" "Je bilo res že malo preveč!" odgovori mlajši vidno osramoten. "Čudim se vama le, kako sta mogla tako dolgo ostati v takih razmerah? Bog se vsmili, saj to vendar ni človeško življenje!" "Kakor' živali!" . "Slabše,-kakor živali! Tudi divje zveri v gozdu tako ne žive!" "Saj veste, mlati človek in neumen! Saj ne spozna!" < .- "Mladost je norost!" meni starejši. "V resnici,-fanta, jako lepo se mi zdi, da sta se rešila. To je znamenje, da nista še ravno tako slaba fanta." "Eh, gospod, slabo je slabo po naših stanovanjih !" "Kajpada! Saj1 drugače biti ne more! V cerkev nikdar. Samo slabe časnike! Samo pijačevanje, grdo govorjenje, prekli-njevanje! Kaj čuda, ako človek podivja! Kakšen bi-moral biti, da bi se ne okužil!" "Prav imate, gospod ! Ali ste vi, slovenski gospod?" "Da, spal sem, pa sta me zdramila s svojim glasnim pogovorom in s svojimi "hudički!" "Vidiš, zakaj tako glasno govoriš?", q-krega starejši mlajšega, Moral sem se jima nasmejati. "Gospod, malo ga imava v glavi", spo-ve se mlajši. "Sta se najbrže "korajže" napila?" Nasmejala sta se, revčeka. Nova solza se mi je utrnila v očeh. Pogledala sta me tako zaupno in videl sem skozi motne oči njih dobro slovensko srce. Kako lahko bi bila to dobra in poštena fanta, da bi jih bil vesel Bog in njih cerkev in njih narod. Tako pa...? Revčeka! In koliko imamo takih revče-kov! Bog se nas usmili! "Kam pa sedaj ?" "Po Ameriki!" "Seveda, meni tujcu ne moreta povedati, kam gresta, in prav imata! Pojdita, kamor hočeta! Samo v take razmere ne več!" "Gospod, nikoli več!" "To je prav! Kaj pa ima človek od takega življenja?" "Nič! Pijano glavo in prazen žep!" "In vniceno življenje za vedno", sem dostavil. "Res je!" "Vendar eno reč bi vaju pa vendar prosil, fanta. Ali bi mi jo hotela storiti?" "Kaj pa?" vprašala sta radovedno. "Ce mi obljubita, da mi bosta spolnila, kaj vaju bom prosil?" "Povejte preje, kaj hočete?" "Iz vajinih pogovorov sem spoznal, da sta vendar še-dobra fanta. Samo nesrečna sta bila, da sta zašla v tako žalostne razmere. Najbrže imata doma dobro mater, ki pridno za vaji moli. Ko sta šla od doma, vama je vajina mati dala gotovo vsakemu rožni venček. Ali ga še imata?" "Da, meni ga je dala moja mati, pa sem ga že davno zgubil. V gozdu bi si ga tudi ne upal komu pokazati, preveč bi se potem norčevali z mene". "Meni ga je tudi moja mati dala. Na Brezjah sva se ločila, Pa sem ga tudi zgubil." "Dobro! Danes sem ravno skončal sv. misijon v H., imam seboj nekaj rožnih venčekov. Ali bi hotela sprejeti, ako vama dam vsakemu jednoga?" "0, prosiva!'' "Pa ga ne bosta proč vrgla?" "Ne!" "To me veseli. Vidim, da imata še dobro srce. Tu imata vsak svojega. Vesta kaj, sedaj ko sta spoznala, kam tako-življenje pripelje, nikdar več ne pojdita v kraj, kjer ni slovenske cerkve. Priporo-cajta se Mariji, pa vama bode pomagala premagati vse zapreke!" 'Hvala!" in vtaknila sta vsak svojega v žep. "Kdo pa ste, gospod, da bova vedela, kdo ga nama je dal?" Jaz sem Rev.....Gotovo sta že slišala to ime!"... Carnegie ! Carnegie !" zaklical je sprevodnik. "Doli morava!" 'Z Bogom, fanta!" In ločili smo se. Pet let je od tega dogodka. Popolnoma sem že pozabil na ta slučaj. Te dni pa seni dobil iz V. Kans. pismo, ki me je ja-ko presenetilo. Glasi se: "Častiti gospod! Gotovo ste že pozabili na nek dogo.dek0 v vlaku med Wheelingom in Pittsr burghom pred petimi leti. Vi ste zadremali v vlaku pa sta vaju dva fanta s svo-. jim govorjenjem zbudila. Všla sta iz stanovanja, kjer ni bilo dobro. Vi ste, dali vsakemu po jeden rožni venček za spomin. Midva, ki Vam piševa to pismo, sva ona fanta. Vi ne veste, kako sva Vam hvaležna za Vaše besede in za Vaš dar-ček. Prepričana sva, da naju je samo ta rožni venček rešil. Iz Carnegie-ja sva odšla v Cleveland. Tam sva opravila dobro spoved in potem odšla sem v to naselbino. Oba sva že oženjena in najini ženi Vas tudi lepo pozdravljati. Vsi živimo srečno. Še danes hranimo Vaša rožna venčka in ga pogosto — molimo. Ta Vaš rožni venček naju je pomnil na Boga in na Marijo in isti večer, ko sva prišla v, Carnegie, predno sva šla spat v. hotelu, sva po dolgih letih prvič zopet pokleknila in zmolila sv. rožni venec...'" Že dolgo nisem bil kakega pisma tako srčno vesel, kakor ravno tega. Iz Slovenskih Naselbin. New Yorski župnik, Very Rev. Beni-gen Snoy O. F. M. prav kar obiskuje zo-Pet slovenske družine po New Yorku in Popravlja svojo župnijo na sv. misijon, ki se bode vršil po veliki noči. Slovenska služba božja za Brooklynske Slovence, se je slovesno začela na božič-m dan s slovesno sv. mašo ob pol 11. uri v cerkvi Žalostne Matere Božje na Harrison PI. in Morgan Ave. Udeležba je bi-a 7-e takoj pri prvi službi božji jako le-Pa. Sedaj pa narašča od nedelje do ne-je. V resnici, sedaj se še le vidi, kako velika je bila potreba, da se je tudi za Brooklyn poskrbelo. Kar je pa posebno le-P°> je to, da je v cerkvi vedno skoraj več inoz, kakor žena. Vsako nedeljo je služ- ba božja ob pol 11. uri, popoldne pa ob 4-ih. Cerkveno petje oskrbuje nov cerkveni pevski zbor, ki se je ustanovil v nedeljo 7. januarja. Petje podučuje g. Ignacij Hude, ki oskrbuje tudi orglanje pri sv. maši. — Brooklynski Slovenci, le tako naprej! Sv. misijon bode v Pittsburghu v Slovenski cerkvi Matere božje enkrat v postu. — 40-urna pobožnost v Steeltonu, Pa. se je v decembru jako lepo izvršila. Od slovenske čč. duhovščine sta bila navzoča Rev. J. Tomšič iz Forest City, Pa., in Rev. Anzelm Murn O. F. M. iz So. Beth-lehema, Pa. Mladeniško društvo Žalostne Matere Božje v Clevelandu, O., bode praznovalo letos 24. aprila desetletnico obstanjka. Društvo se pripravlja za to priliko, da bode to slovesnost kolikor mogoče lepo proslavilo. Mladeniško društvo Žalostne Matere Božje je jedno izmed najpromi-nentnejših slovenskih društev v Clevelandu. Ustanovitelji so lahko ponosni na delo in trud dolgih desetih let. -o- Društvo Lira v Clevelandu, priredi 11. februarja igro "Prisegam" iz Koledarja "Ave Maria". -o- V Chicagi, priredi društvo Marija Pomagaj, št. 78. dne 28. januarja popoldne in zvečer krasno igro "Prisegam" iz letošnjega koledarja "Ave Maria". — Vsem rojakom v Chicago priporočamo, da gredo gotovo to krasno igro gledat. Igra je jako težka za igralce, ker je treba silno paziti, da se vse uredi kolikor mogoče natanjčno, da se pokažejo čustva pri posameznih ganjljivih prizorih, ker druga če nima igra tistega vpljiva, kakor ga bi imela drugače. V New Yorku je imela ta igra velikanski vspeh. Prepričani smo, da bo imela isti enaki vspeh tudi v Chicago, kakor tudi v Gilbertu. -o- Forest City, Pa. — Društvo sv. Ane, štv. 120. K. S. K. J. namerava prirediti gledališko predstavo "Ljudmila" in sicer v korist razpadajoče slovenske cerkve. Pričakovati je dober vspeh, ker bodo sodelovala tudi druga društva in pa (lični pevski zbor "Zvon" pod spretnim vodstvom g. P. Srnovršnika. Pevsko društvo "Zvon" vživa med rojaki veliko priznanja in naklonjenosti. -o- Joliet, 111. — Dne 7. t. m. je priredilo dramatično in podporno društvo "Triglav" Meškovo žaloigro "Mati". Udeležba je bila povoljna. Društvo "Triglav" je lahko ponosno na svoj uspeh. -o-- V Mineral, Kans., je ubilo v jami 8 Slovencev. Priporočamo jih v molitev vsem rojakom, kajti, težko, če so bili pri- pravljeni za ta strašni trenotek. — Rojaki, čujte, ker ne veste ne ure ne dneva! Nesrečnim žrtvam pa: Naj v miru počivajo ! -o- Č. g. Father Ciril je vsljed svojega gorečega delovanja, za čast božjo nekaterim trn v peti, kar mu pa je samo v čast! -o- Dodson, Md. — Mr. J. Vaukna, blagega moža je pobilo v jami pred dvemi meseci. — Hvala Bogu, upanje je, da se bode še pozdravil. Priporočamo ga v molitev. -o- V Denver, Colo. — Slovenci skupno s Hrvati resno mislijo na ustanovitev svoje lastne župnije. Tako je prav! Vstraj-nosti je potreba, pa se bo dosegla njih želja. V Barbeton, O., že eno leto prosijo za lastno župnijo in duhovnika. Cleve-landski škof je prosil č. g. duh. vodjo K. S. K. J. Rev. J. Černeta, iz Sheboygan, Wis., da bi mu preskrbel slovenskega duhovnika za Barbeton. -o- V Indianapolis, Ind. so imeli kaj vesele božične praznike. Nabavili so si novi veliki oltar, ki stane $950.00. Pri polnoč-nici se je na njem prvič darovala sv. maša. Cerkev je bila pred kratkim poslikana. Za prihodnji Božič se pripravljajo, da bodo kupili nove orgije. -o- "Vogrszki Szlovenecz" je naslov novega katoliškega lista, ki je začel izhajati za sedaj v So. Bethlehemu, Pa. Izdaja ga "Szv. Jozsefa tiszkarnszka Co. iz So. Bethlehema, Pa. Narocsnina za farnike vszakse szlovenszkc fare $1 :50, za vse je $2.00". — Izhaja vsaki teden v soboto. — Pred nedavno je začel izhajati tudi v So. Bethlehemu med ogrskimi Slovenci list "Svobodna Reič" (Svobodna beseda), ki je pa popolnoma mažaronski in protestantski list. Da bi se ubogi ogrski Slovenci ustavili napadom na njih vero in narodnost proti Chicaški "Zvejzdi Vogr-szkih Szlovencov" in proti So. Bethle-hemski "Svobodni Reiči" so ustanovili ta list. — Ker je list popolnoma v katoli- skem duhu pisan in ima križ na svoji glavi, ga priporočamo tudi vsem drugim o-stalim Slovencem. Sicer ga bodo težko bra li, ker je pisan v slovenščini, pokvarjeni z ogrskimi šolami, vendar pa s tem podpirajo dobro stvar. Upravništvo lista je "Vogrski Slovenec", 62. St. Marks PL, New York. Uredništvo je pa "Vogrski Slovenec", 408 E. Fifth St., So. Bethlehem, Pa. — Ta list bode zanimiv za to, ker se lahko vidi, kako smo mi ubogi Slovenci preganjani in kako podlih sredstev se poslužujejo naši sovražniki v Avstriji, da bi nam ukradli našo vero in našo ljubo materinščino. -o- Dosmrtnih naročnikov se nam je do se-daj priglasilo 9. Dosmrtni naročniki se še vedno sprejemajo in se bodo vedno sprejemali, kadarkoli se kdo priglasi. Tudi odgovarjamo ne nekatera vprašanja, da se svota $15.00 lahko razdeli na dva ali eelo tri obroke tekom enega leta. Lahko Se plača tudi letos polovico in drugo leto polovico. -o- Koledar "Ave Maria" nam je pošel že sredi decembra. Vendar dobivamo še vedno dan na dan novih naročil. Kdo bi b'1 mislil, da ga bodemo toliko prodali! Ko bi se bili le malo nadejali, bi ga bili vec tiskali. Drugo leto ga bodemo tiskali sami, bo že lažje, ker bo mogoče stavek ohraniti in ako bo veliko naročil, ga bo-1110 lahko izdali v drugi izdaji. — Sicer Pa imamo nek drug načrt, kako bi se to "redilo, da bi bilo v korist našim rojakom po Ameriki. Toda načrt še ni do dobra premišljen, da bi si upali za sedaj na javno z njim. -o- Amerikansko-slovenski molitvenik, je j'-e dotiskan in je že pri knjigovezu. V 111a-o dnevih upamo, da bode mogoče ga razposlati po Ameriki. Tudi za ta molitvenik smo dobili naročil že za polovico Prve izdaje. Kakor sodimo po pismih, ka-tere smo dobili glede tega molitvenika, Je bilo v resnici že skrajna potreba, da smo ga izdali. — Kdor ga še želi naj si ga nei»udoma naroči, da zopet ne bode prepozno, kakor je bilo za marsikoga pri Koledarju. Cene so: v platno vezan 6oc., v usnje $1.00 in v elegantno vezavo $1.25. Naši zastopniki, čč. gg. duhovniki in sestre učiteljice, kakor tudi prekupci dobe znaten popust, ako ga naroče vsaj 25 iz-tisov. -o- Naši naročniki so se obilno odzvali naši prošnji v številki meseca decembra. Dve tretjini naročnikov nam je posiala v decembru svojo naročnino. Nekateri so jo plačali za tri, štiri ali celo pet let naprej. Pa ne samo to! — Malo naročnikov nam je poslala samo svojo naročnino. Velika večina nam je poslala poleg svoje naročnine še nekako 625 novih naročnikov, česar bi si nikdar ne bili mislili. Da, v decembru minulega leta se je pokazalo, kako smo res z našimi naročniki združeni v ljubezni. Bili smo ginjeni ko smo prebirali krasna pisma, katera so nam pisali, s kakim veseljem so vsi pozdravljali naše načrte za to leto, zlasti prisrčno pa to, da izhaja letos "Ave Maria" dvakrat na mesec. Bali smo se, povemo naravnost, ko smo se odločili za dvakrat na mesec. Bali smo se posebno, ker smo bili primorani povišati naročnino, kaj bodo rekli na to naši naročniki, ali se ne bodo pri sedanji veliki draginji ustrašili in odstopili?! — Toda ne! Niti jeden nam ni pisal, da bi se pritožil! Pač pa je vsakdo pisal, da da z veseljem, ako treba še več, za tako lep list, kakor je naš ljubi "Ave Maria". Ko bi se ne bali lastne hvale, priobčili bi ta pisma, katera smo dobivali, v decembru. Toda tega nočemo. Mi sebi prav nič ne pripisujemo! Mi vemo, da vse, kar storimo, je samo božje delo. Kajti, ko bi ne bilo božje delo, bi bilo že davno propadlo vse skupaj pri tolikih težavah in nasprotstvili, katere smo morali premagati v teh devetih letih. -o- Za cel tisoč se letos "Ave Maria" več tiska, kakor se jo je pa decembra meseca. Ali ni to veselje in radost? — Bog in Marija naj obilo plačata vsem našim dobrini naročnikom za toliko pomoč! Ka- ko smo s hvaležnostjo na božični dan o-pravili obljubljeno sv. mašo za naše dobrotnike. Da, goreče smo prosili, da bi Bog povrnil obilo onim, ki toliko žrtvujejo za njegovo čast! Prva letošnja številka, kakor tudi ta, druga, sti bile že tiskane doma na našem Lynotip-stroju. S prvo smo imeli velike težave, kajti, kakor vsak začetek, tako je bil tudi naš težek. Vendar, šlo je, in u-pamo, da bode šlo veliko bolje od mese- ca do meseca. Ako toraj pogledate prvo in to, drugo, številko, mislimo, da je bil dober začetek, za kar smo hvaležni Bogu in Mariji! -o- Nekdo nam je v mesecu decembru pokradel pošto. Ker pa ne moremo izvedeti, katera pisma so bila med tem ukradenimi, prosimo vse one naročnike, ki so nam pisali v decembru, pa še niso dobili potrdila plačane naročnine, da naj se nam nemudoma priglasijo. *3imiiiiiiioiinmiiioiMiiniiii[]iiiiiiiiiiM[]iiiiiiiiN Mati, ljubeznjiva, prosi za nas/ S prvo številko smo imeli nekoliko zamude, kar so nam naši naročniki gotovo drage volje odpustili, če so jo tudi morda težko čakali. -o- V nekem list u sem čital besede Ave Maria miruj!" Ne morem si kaj, da bi \ am ne pisal in nasproti temu klicu ne zaklical: "Ave Maria bojuj se še nadalje tako nevstrašeno, kakor si se do sedaj!" Ne boj se nikogar! Nek nemški pregovor pravi, da to ni najslabše sadje, na katerega sedajo ose. Le pogumno naprej in ničesar se ne vstrašite! Resnica oči ko-"Je. In gotovo Vas nihče ne bode hvalil, ako ga pokarate, da pri njem ni vse prav. Saj je še otrok na mater hud, ako ga okrega in kaznuje. "Ave Maria" je pa toliko storila za zjasnenje razmer med na-"11 ameriškimi Slovenci, kakor noben list! Vsi dobri možje smo za Vami in z Vami, m vemo da, ne bomo šli napačno pot. "Ave Maria" nam je zvezda vodnica! Želim le, da bi se je oklenili vsi Slovenci in šli navdušeno zanjo, pa bomo imeli kmalo druge razmere. Posebno rdečkarjem bode odklenkalo. A. G. -o- Nad zavednim Clevelandom, drugo Ljubljano na tujih tleli, se liuduje Fran-et'l iz Zasave, da je bilo tam vse preveč ka toliško in da je moral tam, kjer je stanovi, moliti pred jedjo in po jedi. Ako bi se dopisnik poprijel teh navad, bi se gotovo tako daleč ne blamiral in take neumnosti ne Počenjal, kakor jih počenja, vžival bi spoštovanje in ugled. — tako pa sano '1. Sv. — še požira njegove neumnosti. — I o je vse ! -o- . lz Nivabika piše nek A. S. da je sprejo Mat. \ idas sveto popotnico za umirajoče i„ na to umrl. Pokojnik je bil socialist. Duhovnik, ki je bil klican k umirajočemu, je storil po njegovem božji rop, Ka je spravil z Bogom, saj je umrli vedno^atrjeval, da nič ne veruje. Gospod • s- ■ l udi na tebe pride vrsta. Dal Bog, c a ti ta brezbožni dopis ne bo štel v greh, pač pa v tvojjo strašno omejenost in se te usmilil. -o- BROOKLYNSKIM SLOVENCEM/ Red slovenske službe božje v Brook-lynu, v cerkvi Žalostne Matere Božje na in Harison Pl. in Morgan Ave. je: V soboto zvečer od 7. ure dalje spoved. V nedeljo se nikdar ne spoveduje, temveč je samo sv. maša ob pol 11. uri. Popoldne ob pol 4. uri čas za krste, ob 4. uri popoldanjska služba božja In blagoslov. Med tednom nisem noben dan v Brook-lynu. Kdor želi med tednom govoriti z menoj, me vedno dobi v New Yorku, na 62 St. Marks Pl. (osma ulica), kjer stalno stanujem. V slučaju bolezni, ali kdor hoče zvedeti, kdaj bi me dobil doma, naj se posluži telefona in pokliče Orhard 2173, ki je v telefonski knjigi pod imenom "Ave Maria". Glede porok in pogrebov, kakor tudi sv. maš med tednom v Brooklynu, se je treba pravočasno oglasiti in se bode vse potrebno uredilo. Rev. Kazimir Zakrajšek, oftn., 62 St. Marks Pl., New York. -o- DOPSI. Shebovean Wis. — Tukai smo imeli sv. mi-siion od do 10. decembra, katereira ie vodil Rev. Vencel Solar O. S. B. Udeležba med sv. misiionom ie bila oovolina. Vendar do tnoiem mnenili. bi bila lahko udeležba veliko boliša. kakor ie ua bila. Uzrok temu ie naibrže naša brezbrižnost v verskih stvareh. Le oreradi mislimo samo na to. da bi zadovolili svoie telesne ootrebe. Prav nič ali le malo oa mislimo na to: da imamo tudi dušo. Pa če smo že drueače mlačni, naj bi že bilo. Toda čas sv. misijona je čas Doscbnih milosti, zato ie eotovo brezbrižnost med sv. misiionom neodoustliiva. Krščansko živlienie se ie sedai v naši žuo-niii zelo noživilo. M notri so orišli nazai. ki so že omrznili v veri in ki so začeli že oozabliati na cerkev. Kako leno ie bilo. ko so uri sklenil miši iona nrinesli mladeniči v cerkev m;-soionski krž. To ie znamenie. ki se bode ob sodbi nrikazalo na nebu. ko bode soien človeški rod. Kako bode takrat vsakdo želel biti orav blizu teira križa. Da. ko bi šlo iz sveta Dožel-ienie. sovraštvo in brezverstvo! Ali bi ne bil svet nravi rai? Da. ko bi iaz moeel orivesti nazai v naročie matere sv. kat. cerkve vsai one, ki so bili njeni kot otroci v mladih letih! Toda kdo to more? Le usmilienie božie! O. mi-siionarii. skrbite vsai vi za zveličanie človeškega rodu! Rešujte vsai vi naš slovenski narod časnega in večnega propada.— In oa. o ko bi liubili Mariio. koliko milosti bi dob'li od te matere.— Roiaki. oriDoročam Vam sedai 00 misiionu naš leni Mariiin list — Ave Maria! Pridobimo vsak vsai do iednega naročnika ter tako širimo Mariiino češčenie do naselbini. Z listom Ave Maria se bode širila liubezen do Mariie. z ljubeznijo do Mariie liubezen do Jezusa. z liubezniio do Jezusa oošteno in srečno živlienie! Da. roiaki. vsak malo se ootrudimo. oa bode šlo. — Rev. V. Šolariu se oa iskreno zahvaliuiemo za niih trud in niih krasne nauke, katere se nam dali! Obljubimo Vam. da bomo skušali vse te nauke uvesti v svoie vsakdanje živlienie. — Vsem naročnikom Da želim veselo novo leto 1017. zlasti onim v naši naselbini. Tebe dragi list "Ave Maria" Da Drisrčno Dozd-ravliam kot oolmesečnik. kar sem že dolgo želel. _q_ Jakob Prestor. Anaconda. Mont. — Mesto Anaconda šteie okrog m.000 orebivalcev. ki ie zelo verno liud-stvo. kar oričaio mnoge cerkve različnih ve-roizoovedani. In če bi tuiec ooazoval boli nata niko. bi skoro mislil, da ie mesto nopolnoma katoliško. Imamo namreč dve žuDniii 111 vsaka ima svoio kat. šolo. V obeh cerkvah in šolah se rovori in oodučuie edino le angleščina. Rev. Ivan Pirnat žuonik žuoniie sv. Petra ie kmalu do ustano ' i žunniie hotel imeti šolske sestre učiteljice in vzel neko večio hišo v rent. kier so oodučevale otroke v krščanskem nauku. Toda mesto se ie silno hitro množilo in učencev ie bilo vedno več. Treba ie bilo misliti na novo lastno ooslonie. In nrc' dobrimi osmimi leti ie bila sezidana krasna tri-nadstroona šola. katera daie kras celemu mestu. S zidavo se ie začelo brez vsega .lenaria. IJilo je naravnost predrzno. S tem je r. župnik soreiel oirromno breme na svoie rame. Dolg $w.ooo ie bil odvisen od samih milodarov. Kmalu so oa darovali oosamezniki od $so.oo do $100.00 in še več. tako =e ie dole znižal na $ 28.000. Ker ni bilo druge Doti in letos mesto zelo nanreduie nriredil ie č. e. žuonik tako-zvani "fair", ki ie traial skozi tri tedne in se neDričakovano dobro obnesel. Vsi mestni trgovci in bogatejši meščani so darovali za "fair" krasne doneske. Tu se ie videl dragocen auto-mobil. vreden $1.200.00. tam krasni glasovir za ";oo.oo. tam dragoceno Dohištvo i.t.d. i.t.d. Vsi dobrovolini Drisoevki na fairu v raznovrstni obliki so orekašali vrednost nad $ 10.000 reci desettisoč dolar'ev. I11 res. vsak več»r i<" bilo ogromno liutstva. oa ne le farani. ampak iz celega mesta liudie. katoličani in nekatoliča-ni in dne 18 t. m. bil ie zadnii dan. Ob sklepu se je pokazalo, da je bilo čistega dobička $18.000.00. S tem denariem bo plačan velik del dolga in g. župniku bo odvaliena ogromna butara, katera ga ie tako težila celih osem let. Večkrat namreč ie tožil, da niti spati ne more od prevelikih skrbi. Tu se ie očitno pokazal bož-ii blagoslov. šola ie krasno poslooie kar priča sledeče: Lansko leto ie bil tu sv. misiion katerega so imeli čč. gg. frančiškani iz Chicago ki so povedali. da sem od Chicage niso nikier našli tako lepo ureiene katoliške šole kot io ima naša župniia sv. Petra v Anacondi. V šoli podučuie petnaist sester učiteliic Do-minikank osem razredov navadne in štir; razrede višie šole (high school). 800 otrok obiskuje šolo dnevno. K žuoniii sv. Petra soadamo vsi Slovani Anaconde. Toda zanimivo, oziroma žalostno ie. da se vsi sramuieio svoiega materinega ie-zika. Ko bi kak olikan Slovenec prišel med nas. bi se gotovo zgražal nad to govorico. Otroci govore le angleško, stariši oa ne angleško in ne slovensko. Prvega se sramuieio. druzega Da ne znaio. Roiaki. kdor se materinega iezika sramuie. ta tudi svoie stariše ne sooštuie. _^__Faran. Eveleth. Minn. — Redki so dooisi iz naše naselbine in le malo noroča Vaš list o nas. vendar Da ga tudi tukai radi orebiramo. ker nam prinaša vedno kai novega Da tudi oodučliive-ga v verskem oziru. Sai smo tudi tukai verni Slovenci, ki liubimo ne le svoi narod, amoak tudi svoio vero in nas veseli vsak naoredek v verskih rečeh. Da tudi veseli vsak veseli dogodek v verskem oziru. In tak veseli dogodek ie bil za nas krščanske stariše dne 21 okt. ko so orioeliali naš sooštovani g. žunnik do 100 ma-ih otročičev prvikrat k mizi Gosoodovi. da pre-imeio orvikrat Jezusa v niihova mlada srca. Kako so se veselili mali poredneži tega veselega dne I Lepo oblečeni in okinčani so pristopili naši otročički k mizi Gosoodovi.kier so ored sv. obhajilom še enkrat orav navdušeno ponovil^ krstno obliubo*v angleškem ieziku. da se hočeio odpovedati hudobnemu duhu in hočeio verovati v presveto Troiico V tem le trenutku so oač zatrepetala srca navzočih starišev v nepo-oisliivem veseliu. ki ie orivabilo solze v oči. Po dani obljubi ie imel naš dragi g. župnik orav lep pometjliiv govor na stariše v slovenskem ieziku. na presrečne naše otroke oa v angleškem, ki ie naDravil globok utis na poslu-šalce in ne bo tako hitro pozablien. Sai 'e obsegal važne nauke na stariše in otroke, kateri nauki nai bi bili v pomoč nam starišem Dri vzgoii. otrokom Da v boiu zooer zaoeliivi svet. Med sv. mašo so otročički preieli v naileošem redu mirno in oonižno Jezusa v svoia presrečna srca. Tako ie bil dan 21. oktobra nresrečen za naše male. in oresrečen tudi za nas stsariše in nam ostane gotovo v nezabnem soominu. K temu bodo Damagale tudi slike, ki so Da žali I5og neoooolne. ker niso orišli oddalini otroci popoldan nazai. Stariši izrekamo iavno zahvalo našemu skrbnemu g. župniku Rev. Anton Leskovcu za ves trud. ki so ga imeli s podukom naših malih in želimo . da Bog ohrani g. župnika mnoga leta čvrstega delavca v vinogradu Gospodovem oa seveda med nami v Evelcthu. Slišala sem tudi da bode tukaišno društvo krščanskih mater napravilo dne u. ian. ori-hodnicga leta veliko veselico v korist tukai-šne slov. cerkve sv. Družine. Gotovo bodo radi vsi farani in faranke pomagali ori tei veselici, da bo več čistega dobič'ra. Imenovano društvo krščanskih mater se ie ie začelo na prigovarjanje in pod vdstvom našega skrbnega g. župnika zopet gibati in dobro deluie. ker ima vel ko članic in iih še vedno dosti pristooo. Da bi pač vse naše žene tukaišne fare bile članice, da bi se naša velika cerkev, lahko in primerno okin-čala kar bo v čast in ponos celi fari. Le neustrašeno naprej, drage članicel Hvaležne matere. Flat River. Mo. — Urednik "Ave Maria" Sporočam Vam o razmerah iz tukaišne nasel-ne. Z delom ere iako dobro. V rudnikih se dela s oolno oaro. Delavstvo ie tukai vsake vrste naroda: Poliakov. Rusnakov. Italijanov. Hrvatov in Aneležev. Slovencev oa tukai ni. Polia-ki imaio svoio cerkev, v katero se zbiraio vsako nedelio k sv. maši v velikem številu in imaio tudi svoieea duhovnika. Tudi Aneleži imaio svoio katoliško cerkev in duhovnika. Druee narodnosti nimaio nič. Posebno Hrvatie tako živiio. da me ie sram pisati. Nobeden ne veruje v Boea. Prokleli so že vse. kar ie na zemlii 'n vnebesih. laz se ne mešam z niimi. Držim se boli Aneležev. ki so boliši liudie. Sai krščen človek ne more živeti z niimi. Ko oa kateri umre. ootem so oa vsi katoliki, da ea moraio oustiti v katoliško cerkev. Dreie kakor ea za-k.ODlieio in da mora "ood" moliti nad niim. V zivlieniu se Da nihče za cerkev ne zmeni. Žal mi ie. ker ni več Slovencev tukai. Taz bi rad razširial vaš list. do tei naselbini. Pozdravljam vse naročnike do celi Ameriki, tebi list "Ave Maria" želim veliko novih naro-n'kov. S Dozdravom. T. A. -O- Sheboygan, Wis. — Imeli smo takozvani contest" med dekleti in sicer v korist naše slovenske cerkve Sv. Cirila in Metoda. Da bi stvar bolj vspela, nastopile so v tem "conte-stu tri dekleta kot zastopnice treh različnih zupljanov, ki tvorijo našo župnijo namreč, A-nialija Zuntar kot zastopnica štajerskih Slovencev, Ana Turk kot zastopnica Kranjcev in ^akanič kot zastopnica Hrvatov. Vsaka je nabirala glasove med znanci in prijatelji za se. kajti bilo je odločeno, da dobi diamanten Prstan, katera dobi največ glasov. Seveda je nioral vsk volilec podpreti svoj glas z ni-klom. Ko so prešteli glasove, dobila je Kra-»Jica Ana Turk 1605 glasov. Hrvatica Z. Ča-kanič 1678, Štajerka A. Zuntar pa 1763, ki je l°raj zmagala. — Tako je ta volitev prinesla $504.65 za cerkev. J. Prestor. -o- Cleveland, O. — Najprej Vas prisrčno pozdravim v novem letu in želim, da bi Vaš lepi •st "Ave Maria" s ponosom nastopil med na-"!' ameriškimi Slovenci sedaj kot polmeseč-mk. Želim, da bi se tudi nadalje tako junaško zavzel za koristi slovenskih delavcev in katoličanov, kakor doscdaj. Kličem Vam, ne ystrasite se ne tega ne onega, ako zabavlja crez uk list, kakor je "Ave Maria". Kdor namreč črez list "Ave Maria"1 zabavlja, zabav-)a ali iz nevosčljivosti radi krasnega njego-eRa napredka, ali pa iz hudobije, ker mu preveč naravnost resnico pove. Prepričan do'" r'n Z Ave Maria" vsak »aročnik za-ov,°!)en da se mora navdušiti za dobro se t ket pišejo da smo brezdomovinci, ker ne delamo nič za narod in se ne potegujemo za njegove koristi in pravice in smo toraj izdajalci svojega naroda. Tako, dragi g. 1. V., pa ustrezite, če morete. Koga naj toraj posluša naš list? — Mislim, da one številne naše naročnike, ki so nam pisali: "Ave Maria", le tako naprej! In ubogali jih bomo. To bomo storili. To zatrdimo kakor svojim prijateljem, tako tudi svojim neprijateljem. In sicer po decembru lanskega leta sedaj še bolj neustrašeno in še bolj odločno, ker vidimo za seboj množico blizu 4000 (reci štiri tisoč) navdušenih naročnikov. "Ivan", Cleveland, O. — Star sem 31 let. Ali morem upati, da bi bil še spreiet v samostan? Najbolje je, da vprašate predstojnika one samostanske družine kateri se mislite pridružiti. Ako hočete biti sprejeti kot brat lajik. potem še niste prestari. Kakor rečeno, pa pišite do vsa navodila redu, pa Vam bodo natanj-ko pojasnili. -o- Tioga Wis. — Velecenjeno uredništvo "Ave Maria"! Radostno sem bila iznenadena, in s srčnim veseljem sem pozdravila vest, da mislite mojo ljubljeno "Ave Maria" izdajati dvakrat na mesec. To je res prevesela novica za me, in upam, da tudi za vse vaše zveste naročnike (ce) in prijatelje, ki vedo po zaslugah ceniti ta prekrasni list, ker je pa tudi vsega priporočila in hvaležnosti vreden zaradi njegove lepe oblike, zlasti pa še vsebine, ker nas vedno tako lepo vnema za ljubezen do Boga ■n Nebeške Kraljice in nas uči in svari pred strupeno kačo socijalizma in ki neustrašeno zavrača in pobija te zapeljivce slovenske in verske odpadnike (ker to je resnica, da kdor svojih očetov vero zataji, je zatajil tudi svoj lastni narod) in ki v svojih umazanih listih blatijo in sramote vse, kar nam je še ostalo sveto in drago od preljubljene matere in naše mile sedaj toliko skušane in prezirane domovine Slovenije; hočejo uničiti sv. vero in vse kar je Božjega, pa zaman je ves njihov trud, Zakaj se pa revčeki trudijo? Saj vemo vsi, da le za svoj lastni žep; to je njihov namen in cilj trgati denar iz žepov lastnih rojakov in pri tem jih tirati v pogubo. List "Ave Maria" je neprecenljive vrednosti za vse Slovence(ke) ■n upam in srčno želim, da bi ne bilo slovenske hiše in ne Slovenca(ke) pod zvezdnato zastavo, da bi ne imel tega predragocenega bisera "Ave Maria", zlasti pa še ne bi smelo hiti slovenske matere da bi ne bila naročena na njega. Ker po Novem letu bomo dobile Posebni oddelek me slovenske žene, to je res 'cPa in hvalevredno misel; zato Vam čestitam prec. g. urednik in izrekam najprisrčnejšo zahvalo 'v irrienu vseh slovenskih mater, ki so naročene na Vaš list. I11 mali "Ave Maria", za otroke, zelo je potreben v tej deželi; res so to vse prevesele novice za vse mlade in stare. Zato je pa tudi dolžnost naša, da Vam vsaki Po svoji moči pomagamo pri Vašem truda-Polneni delu za Boga in za narod, posebno kJcr je priložnost za pridobivati novih na-rocnikov(ic) in razšiijavati ta prekrasni list Povsod, kjer bivajo Slovenci(ke). Naša ljuba nebeška Gospa naj nam pa vsem skupaj po-maga in na strani stoji in zmaga je naša. Zato vsi na delo za Boga, Marijo in narod! Prisrčna Vam pa tudi hvala za Vaš predra-Koceni koledar "Ave Maria" za leto 1917; to Jc Pa res izvrstna knjiga, ki preseza po obliki "1 vsebini vse dosedanje. Vse je tako izbrano zanimivo in elegantno, da vem, da se vsakomur "opada, in znam, da ne bo nobenemu(i) žal za tiste bore cente. Zato rojaki (nje) le brž se Pozurite za ta dragoceni biser, to prelepo knji-Bo, dokler je še kaj zaloge. Letošnje leto je bilo bolj slabo za farmarje tudi tukaj, spomladi je bilo preveč dežja in zato je seno dobro obrodilo, a drugo rastlinstvo pa ni moglo vspevati zaradi poznejše hu-S,US(!'. Je kila tudi tukaj kot skoro povsod Po Uniji. Od cerkvenih razmer pa Vam itak nimam kaj poročati, ker jih tukaj sploh nič *-_erkev stoji zapuščena, kakor smo tudi vsi |» manikanie orisnih podatkov iz prvotnih virov. Po raznih starih kniieah in časooisih -sem si mislil — hi se našla mnogokatera zeo-dovniska drobtinica, ki se ie že čisto Dozabila. ki bi oa marsikai ooiasnila. če bi se io zooet odkrilo. Med te kniiee soadaio zlasti Doročila dunaiske Leoooldinske družbe, anali monakov-skega misiionskega društva sv. Ludvika, kakor tudi soisi o raznih amerikanskih škofiiah Naivažneiši časooisi bi oa bili cincinnatski Wahrheitsfreund. nevvvorška Kath. Kirchen-zeitung in drugi. zlasti lokalni časooisi. nemški in angleški. Te vrste kniiue in časoDise ie oa dandanašnji navadno mogoče dobiti le še do raznih kniiž-nicah, kamor se mora podati tisti, ki jih rabi. Samo 00 sebi ie razumljivo, da ie za tako znanstveno raziskovanie treba mnoeo časa in denarie. a meni oa običaino oboiega manika. Navzlic temu se mi ie letošnji august Dosrečilo. da sem si moeel vzeti dobre tri tedne oočitnic. Mesto da bi bil ta čas norabil za Dočitek. sem oa zaiahal lukomatiio. ki me ie odnesla oroti iztoku. Po 800 mili dolgi vožnii sem se ustavil naposled v Columbusu. O. Mesto ie sicer orav lično, ali meni ni bilo za mestne leoote. amoak sem se takoi podal v ondotni zavod Toseohi-num. kier sem bil orav gostoljubno SDreiet. Priiazni sr. blagajnik. mo' stari znanec, mi ie odkazal dve naileoši sobi v kolciiu. kier sem ooslei delal med zaprašenimi knjigami od ranega iutra Da oozno v noč celih 11 dnii. Po stenah moie orve sobe so bile razobešene v lenih skuoinah slike vseh onih čč. eosDodov. ki so skončali svoješole tukaj v Josephinum. Med niimi sem zapazil tudi sliki dveh slovenskih 1'osoodov. ki sta tu študirala in bila posvečena, namreč g. župnika Stefaniča i/. Loraina. O. in Tevnika iz Windbera Pa. Komai sem se oošteno zasidral v svoie sta novanie. že sem se soravil na delo. V kniižnici. katero ravno sedai na novo oreureiuieio. sem našel in temeliito pregledal prvih 20 letnikov poročil Leoooldinske družbe (l8ll-l8«>) ki hraniio zelo ninoeo zanimivega trradiva za zgodovino črvih slovenskih misijonarjev v A-meriki: zlasti znamenita so pisma Barage in Pirca . oa tudi druzih gospodov. Odkril sem tam čisto nepričakovano tudi Lam bi ngovo zgodovino oittsburške škofiie. ki ie - dasi stara šele ^ let - tako razprodana, j da ie nikjer ni mogoče več kupiti. Seveda sem ie bil vesel, ker sem bil namenjen bas radi te kniige. Prebral in prelistal sem io pri eni sami j seii. a moram priznati, da nisem toliko materiala dobil v nii. kakor sem oričakoval. O slov. misijonarjih nima mnogo, in še tisto kar ima. 1 ie deloma nepopolno ali celo nepravilno. I'oleg teh kniig sem v kniižnici iztaknil in pregledal tudi Historical Sketches of Cath. Churches and Institutions of Philadelphia, zgodovino benedictinske onatiie St. Vincent Pa. in še par drugih kniig. pa za ne. razen par malih podatkov, niso imele nič posebno zanimivega. V Toseohinu sem se nadeial. da najdem Warheitsfreunda od 1. letnika dalie v popolni celoti, a sem se motil: kaiti od prvih io letnikov - za katere mi ie šlo v prvi vrsti -hraniio tam le 10. katere sem seveda natančno pregledil in notiral. Kad bi bil prelistal tudi poznejše letnike, kateri se vsi nahaiaio tam in ki brezdvomno vsebuieio mnogo važnega za naš slov. zgodovino, oa nisem imel za to do-trebnega časa. ker se mi ie dalie mudilo. Morda to storim ori kaki drugi oriliki. Iz Columbura sem se odoelial v 400 mili oddalieni Milwaukee. Wis., kier sem ostal 6 dnii. Z velikim zanimaniem sem oreeledal naiprei še ostale letnike poročil Leoooldinske družbe (od 1850 dalie) in si zabeležil vsa važnejša mesta, nanašajoča se na dragoceno gradivo. Tu nai še pripomnim, da se v kniižnici ondotneea seminišča sv. Frančiška nahaiaio soloh vsa ooročila Leoooldinske družbe od začetka oa do konca. Nato sem se lotil Wahrheitsfreunda. Pričakoval sem. da tam naidem vseh prvih "?o letnikov ker ie bil milvvauški nadškof Henni usta noviteli tega časooisa. In res. nisem se motil. Wahrheitsfreund. ki ie bil orvi katoliški nemški časoDis na ameriškem zaoadu. vsebuie mnogo tvarine za životopise slov. misijonarjev. Le žal. da ie nieno pregledovanje tako zamudno. Kliub temu sem oa oregledal. orclistal in notiral 8 letnikov. Rad bi bil prebrskal še ostale letnike, pa nisem imel več za to potrebnega časa. kaiti moie "počitnice" so ootekle in moral sem se vrniti domov. Uoam oa. da me še kdai not nrivede v Milwaukee, da oreiščem ostale letnike Wahrheitsfreunda. kakor tudi oar druzih kniig.ki se nahaiaio v kniižnici semenišča St. Francis. ?.c prei sem omenil newvorško Kath. Kir-chenceitung, katero bi bilo gotovo tudi vredno oreiskati. Kic hraniio tiienc letnike, ne vem. mislim oa. da bi iih bilo mogoče Vam orcč. g. uredniV pregledati in izpisati naše stvari? Priročno bi Vam bilo gotovo boli kot na meni zaradi velike daliave. ki me loči od New Yorka. Seveda ie oa tako delo tudi zamudno. če človek hoče vse natančno pregledati. sicer se ga sploh ni vredno lotiti. Več kot en letnik se ne d« prelistati en dan in še tedaj ie treba sedeti ves božii dan. kar niso ravno inačic solze. Vendar pa ima človek, katerega zanima tak posel, ori tem mnogo več užitka, kot oa ori naiboliii oovesti. Omenil sem tudi že anale Ludovikovc misijonske družbe v Monakovem na Bavarskem. Kic bi se to dalo dobiti . mi ie popolnoma neznano. kaiti nisem šc slišal, da bi se kie naha-iali. Deistvo pa ic. da ie ta družba eksistira-la. ker ie podpirala med drugimi tudi nekatere naše indijanske misijonarje kakor 11. or. Pirca. Ta misijonar ic 28 aprila 18*6 pisal Skoli. da nai prosi vodstvo te družbe za podporo, čc ic v denarnih stiskah. "Le treba ic. da v svoii oro-šnii natančno popišete uspeh svoieea misiiona in obljubite pošiljati družbi misijonska porodila." Dejstvo ie tudi. da je la družba publicirala anale, kaiti Wahrheitsfreund z dne 6. augusta 1846 ie prinesel finančni izkaz te družbe 111 med stroški tudi navedel, da ic izd il 1.602 fl. za anale. Morda bo kdo izmed Vaših citatelicv znal stvar poiasniti? Kar se tiče uspeha moiega potovanja, lahko rečem k sklepu, da sem popolnoma zadovoljen z num. Prinesel sem s seboi domov mnogo materiiala za zgodovino slovenskih misiionar-irv. 'lasti obilo gradiva sem dobil o knezih naših misijonarjev Pircuin Baragi. Mnogo važnih dejstev imam tudi <> Mozetiču in deloma tudi « Stibiclu. o Levcu in Osredniku. o bratih ReS i t d., katera sčasoma uporabim, ako bo božia volia. SKA ŽENA K. Slovenska žena! — Slovensko dekle! Krasni besedi! Kako ponosno se dvignejo prsi vsakemu zavednemu Slovencu l)ri teh besedah! Da, — ponosno! In ka-ko '>» se ne? Vsaj: Lepo kot angelji v cvetju nedolžnosti Solnce deklet je Slovensko dekle. Spomnimo se pri teh besedah na naše •s ovensko ženstvo v starem kraju. Na „-U)_cedno8tno, krepostno, plemenito, porozno i„ verno slovensko ženstvo. med katerim snu, našli bitja, ki so nam najdra-ZJ§ na svetu — našo mater, naše setrice. -Slovenska žena! To ni kaka nezavedna »uznja strasti, ni kaka neizkotna oseba, [ , met str:i*ti in živaljskega poželjenja. sli i ®r i(U'al<,v- brez vzvišenih mi-' J' brez navdušenja za vse lep,, in bla svetiT T* ~ P°jem vst'Ku, kar je na J* ' ernenitega, vzvišenega navdušena 1,la*eSa - skratka: slovenska že-stv., I"08"' S'no na 8v°ie »^vensko žen-del,,' Jt' d°ma tako krel)ko Poseglo v tako ZU VCr°' d°m in n:ir<"'! Ki je Uko_ nevstrašeno nastopilo v obrambo naših svetinj. Kot tako smo poznali naše ženstvo v stari domovini, in zato smo nanj ponosni. Kakšno pa je naše ženstvo tukaj v A-meriki ? Tudi tukaj imamo krasnih biserov slovenskih žena in slovenskih deklet! Toda, ali ne opažamo s žalostjo, da je marsikje in marsikdaj naših žalostnih nravnih in verskih razmer precej krivo tudi naše ameriško slovensko ženstvo? Ali, vprašajmo raje boljše: ali bi naše slovensko ameriško ženstvo ne storilo lahko veliko več, silno veliko za izbolša-nje naših razmer, ko bi se zavedlo svojih dolžnosti, pa tudi svoje moči in svojega vpliva in svojih zmožnosti? Nedvomno! Zato je med nami samo jedno potrebno : dvignimo najprej naše slovensko a-meriško ženstvo, vzbudimo ga in navdušimo ga in — dvignili smo tudi celo ljudstvo in ga vzdramili. Narod slovenski, tu imaš prvo številko revnega lističa, ali bolje priloge, ki nosi ime "SLOVENSKA ŽENA". Nismo si upali ga izdati kot poseljen list. Vendar preveč smo čutili potrebo njegovo, kakor, da bi bili mogli še dalje molčati. Malo je! Toda bolje je nekaj, če tudi malo, kakor nič! Molje je pozno, kakor pa prepozno! Zato pa ne prosimo drugega, kakor samo potrpežljivosti in mile sodbe. Z najčistejšimi nameni stopamo na plan! Le navdušenje in ljubezen do Boga in naroda nas je prignala k temu koraku. Zato — kdor noče pomagati — vsaj škodi naj nam nikar! To je vse, kar prosimo ! Slovenska žena! — List "Ave Maria" je razvil tudi tvojo zastavo. Tudi tebe kliče na delo: "Na delo, na delo, ker resni so dnovi.'" Na delo za blagobit in za povzdigo našega slovenskega ljudstva v Ameriki! Kliče te na boj proti kugi brezverstva in verske propalosti, ki že trka tudi na tvoje duri! Slovenska žena, glej, tudi trdnjava tvoje družinice, tvojega srca je že obkoljena s sovragi, ki žele podreti sladke vezi krščanskega zakramentalnega zakona, ki hočejo porušiti hišo sreče in blagostanja nad glavami tvojih otročičev in tudi tvojo lastno, ki hočejo raztrgati sladke vezi četrte božje zapovedi — in tako uničiti tebe! Zato — slovenske žene, — matere in dekleta! Skupaj v mogočno vojsko! Skupaj na boj! Skupaj v lastno obrambo! "Slovenska žena" bode toraj posvečena izključno le koristim in poduku slovenskih mater in deklet. Tu v tej prilogi bomo zato prinašali samo članke, povesti, poročila, dopise, ki se tikajo potreb, razmer in življenja naših slovenskih žena. Ker pa smatramo organizacijo ženstva kot edino in najvspešnejše sredstvo za njegovo povzdigo, zato bomo delovali za razširjanje društva krščanskih mater, ki je cerkvena bratovščina in katerih je že več po slovenskih župnijah po Ameriki in ki jako krasno vspevajo, kjerkoli jim hočejo gg. župniki le nekoliko skrbi posvetiti. — Razširjali in priporočali bodemo tudi dekliške Marijine družbe, ki so enako velikanskega pomena za najnevarnejša leta slovenske ženske mladine, in katerih je že tudi lepo število po slovenskih naselbinah po Ameriki. Slovenska žena — velika in težka je naloga, katero je spre jel s to prilogo naš list "Ave Maria". Ali smemo računati na vašo pomoč in sodelovanje? Za vas in za vaše koristi gre, ali boste odrekle svojo pomoč? Ne! Poznamo naše slovensko ženstvo, poznamo njegovo navdušenje za vse dobro, vemo, kako same žele, da bi svoje težke in velike dolžnosti krepko vršile. Ker pa to vemo, zato smo pa junaško in nevtrašeno prijeli to zastavo v roke in jo razvijemo danes pred slovenskim ženami in dekleti*v Ameriki in kličemo: Slovenska žena — nazaj k Mariji! Sv. Monika vzgled krščanskim materam.> B. S. VOJNA je naloga, katero -a v3 imajo krščanske matere do fcXGX . svojih otrok: skrbeti morajo ITJcBn z:l njihovo telesno in dušno vzgojo. Prva je naravna skrb za telo, za življenje otročiča, Kakšno je dete ko zagleda luč sveta! Saj l>i brez skrbne ljubeče matere še živeti ne moglo. Nobena izmed vseh živih stvari ni tako nesposob-za življenje, ko pride na svet, kakor ravno človek. Tako je slaboten in nerazvit na duši in telesu, da bi moral poginiti, ako bi bil prepuščen sebi samemu, ako bi ne imel ljubeče matere. Krščanska mati je ona, ki čuje nad življenjem svojega otročiča, ga hrani in o- skrbuje in ko se polagoma razvijajo njegove telesne in dušne moči, ga odgojuje in vodi po pravi poti k njegovemu namenu, za katerega je ustvarjen. Kako vzvišen, kako važen je torej poklic krščanske matere! Cilej, kakor izpolnuješ, krščanska ma ti, svoje dolžnosti do otrok, takšni bodo tvoji otroci, ko dorastejo. Oni ti bodo v veselje in tolažbo, ako si bila sama dobra, verna, krščanska mati. Nasprotno ti bodo pa v žalost in sramoto, ako nisi vcepila v njih srca krščanskega duha in jim nisi dala trdne verske podlage za njihovo prihodnje življenje. Dobra odgoja otrok je velika umetnost in zato bi gotovo rada v tvojem težkem in tako odgovornem poklicu, krščanska mati, dobila za vse to primeriega navoja, posebno bi ti zdaj s svojimi otro-C1 skupaj v nebesih, izpolnovale te svoje dolžnosti 11a zemlji. Glej, takega navodila b°š našla v življenju sv. Monike, ki je prekrasni zgled krščanskim materam in katero ti st eni podajem. Sv. Monika je bila rojena v mestu Ta-gasti v Severni Afriki leta 332. Tedaj je vzivala sv. Cerkev mir in prostost, prenehalo se je tristoletno krvavo preganjanje kristjanov. Nekaj let poprej je cesar Konštantin izdal odlok vsled katerega Je bila dana svoboda in prostost sv. Cer-Vl- Napočila je za njo ljuba pomlad po oolgi in hudi zimi. Kakor prinese pomlad naravi novo življenje, tako je dobljena prostost oživila sv. Cerkev, da je rodila prekrasne cvetke svetnikov in svetnic bo-zJ'h. V tem srečnem času torej je naša svetnica sv. Monika zagledala luč sveta. Njeni stariši so bili sicer plemenitega stanu, i)n ne premožni, odlikovali so se, po sebno njena mati, po goreči pobožnosti in vzglednem krščanskem življenju; zato sta tudi skrbela na vso moč, da vcepita v srce svoje hčere duha Kristusovega in njegovih naukov, da jo odgojita krščansko. V družini je bila dobra in verna služkinja, že priletna, ki je vzgojevala že očeta male Monike in je tudi na njegovo hčerko nad vse vspešno vplivala s svojo modro krščansko cdgojo. Na Moniki se je tudi kmalu pokazal sad dobre in tako skrbne vzgoje. Še kot nežna deklica je kazala posebno vsmiljenje do vbogih in bolnikov. Njena srčna pobožnost se je razodevala po ljubeznivosti, prijaznosti in nebeškem miru, ki je odsvital z njenega obraza zato so jo ljubile, spoštovale in ubogale njene tovarišice. Kedar se je igrala ž njimi, je zadostovala ena sama njena beseda, pa je bilo pri kraju vsako pričkanje, ki je nastalo med tovaršicami. Sv. Monika in sv. Avguštin. K tem darovom, ki jilt je prejela od Boga in s katerimi jo je pripravljal Bog, da bo mati velikega svetnika, so se pridružile še druge čednosti. Zadobila jih je posebno po prizadevanju in skrbni čuječ-nosti njene dobre odgojiteljice. Sv. Avguštin piše o njej takole: S strogim nadzorstvom in modro od-go jo je privadila njeno nežno srce, da se je urila v lepih čednostih. Izven skromnega obeda pri očetovi mizi ni smela piti niti malo vode, da bi jo s tem priučila zmernosti in jo storila močno za žrtve in premagovanje, brez katerega ne more biti nihče dober kristijan in ne postati svetnik. Tako, o moj Bog, si pripravljal njo, ko niti oče niti mati nista slutila, kaj bo ona svoj čas postala. Podelil si ji milost, da je bila rojena v pobožni družini 111 od-gojevana po nauku tvojega Sina ter je rastla v strahu božjem, ki je začetek modrosti. Pod modrim vodstvom starišev in vzgojiteljice je Monika preživela svoja mlada leta v strahu božjem in se tako vsposobila, da sprejme na se jarm zakonskega stanu, katerega ji je naložila previdnost božja. Srečna je bila sv. Monika, ker je imela tako dobre in skrbne stariše. Srečen vsak otrok, čegar stariši se zavedajo svoje prve dolžnosti, da namreč odgojujejo svoje otroke v strahu božjem in skrije za njihov časni in večni blagor. Ta njihova dolžnost je najimenitnejša, pa tudi najtežavnejša ter odgovornosti polna. Stariši so namestniki božji, ker oni namestil Boga skrbe, da dosežejo o- troci, ljubljenci božji, na svetu časno, po smrti pa večno srečo. Kolika čast za nje! Sam Bog, vladar nebes in zemlje, jih je izvolil za svoje namestnike na zemlji in jim izročil tako imenitno službo, da obvarujejo svoje otroke hudega na zemlji in jih pripeljejo v nebesa. Otroci so namreč prava lastnina božja; Bog jih je ustvaril in pri sv. krstu sprejel za svoje otroke. Imajo neumrjo-čo dušo, ustvarjeno po božji podobi, ki je lepša in dragocenejša kot vse dragocenosti sveta; odrešena po Sinu božjem in posvečena po Sv. Duhu. I11 za ta dragoceni dar božji morajo stariši 11a zemlji skrbeti namesto Boga! Kako vzvišen, kako imeniten poklic! Neizmerno bo njihovo plačilo, ako so dobro opravili ta posel, da so izredili svoje otroke za Boga in večno zveličanje. Nasprotno bo pa tudi neizmerno strašna kazen za one stariše, ki svojih otrok niso cdgojili za Boga, za nebesa, ampak za pekel. Kakšen odgovor bodo oni dali, ko jih bo vprašal večni Sodnik: "Kje so o-troci, katere sem vam izročil v varstvo? Moji so, nazaj jih hočem zdaj imeti!" Zato pravi Sv. Duh: "Boljše je brez o-trok ulnrfti, kakor zapustiti hudobne o-troke." In sv. Janez Krizostom piše: "Z največjo ostrostjo bo božji Sodnik sodil ti ;te starše, ki so zanemarjali svoje dolžnosti in 11111 oropali otroke, katere je tako neizrekljivo ljubil, pa so jih izročili satanu. Prekletstvo božje bo zadelo take stariše, ker tako govori Bog po preroku: "Preklet, kateri delo božje slabo opravlja!" —