KALENDAR NA 19O6. LETO. Cena 60 filerov. . o o o (30 krajcarov.) o o o SZ0MB0TEL, CERKVENA STAMPARUA. B.Kiihlen.M.Gladbaeh. na daritev Jezusova. Na 1906-to Navatlno Leto. Z Dovoijcnjom, Szombotelszke' vigessje cerkvene III. LETNI TECSAJ. ^Vi z VSZA PRAVICA ZADRZSANA. y O Cena 50 filerov. (25 kr.) Na szvetfo dan od szombote!szke cerkvene stampanje. SZOMBATHELY CERKVENA STAMPARIJA. 1-ga je den 8 v. ino 27 m. dugi; do konca meseca zraszte 59 m. 20-ga 11 v. 43 m. popoldne sztopi szunce v znamenje $& vodnara. Den Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Nnvo IhIo. Obrezavanje J, Makar apat Q) Genoveva devica Titusz piispek Teleszphor mantrnik j-Szv. trije krali hod Szunca Szunca izhod zahod v. m. V. 111. 7 50 4 17 49 18 49 19 49 20 49 21 49 22 Meszeca izbod v, m. Meszec zahod v. m. 11 32 11 popoldj predp 12 21 12 46 12 42 12 24 1 24 2 25 26 7 Nedela 8 Pondelek 9 Tork 10 Szreda 11 Csetrtek 12 Petek 13 Szobota 1. Gda bi Jezus bio dvanajszet let sztar. Luk. II. 42—52. 1. po 3 Kralih. Raj. sz. Szeverin apat Julijan mantrnik Vil.nos piispek qj) Higin piispek mantrnik Facijan mantrnik f 40 Vojakov 7 49 4 23 2 16 49 24 2 56 48 25 3 42 48 27 4 35 48 28 5 35 m 47 30 6 40 m 47 31 7 48 26 24 19 U 59 41 17 2. Szvadba je vcsinjena vu galileanszkoj Kani. Jiin. II. 1 — 11. 14 Nedela 15 Pondelek 16 Tork 17 Szreda 18 Csetrtek 19 Petek 20 Szobota II. p. 3 kr. Najszv. I. J. Pavel piisesavnik Mareel piispek mantrnik Anton pusesavnik (^ Priszka deviea niantrnica Kanut mantrnik kral | Fabijan i Sebestjan mant. 7 47 4 22 8 59 46 33 10 11 45 35 11 24 sh 44 36 predp. TJtt/* 43 37 12 37 r mi~ 4:-'» 38 1 51 & 42 39 3 6 9 50 10 21 10 52 11 20 11 50 popold 12 59 3. Gda bi Jezus dol so z gore. Mataj VIII. 1—lo. 21 Nedela 22 Pondelek 23 Tork ¦ 24 Szreda 25 Csetrtek 26 Petek 27 Szobota I!! pn 3 kralih Szv. F. Via:,e diakon, mantrnik Zarocsenye H. D. Marije Timotej pk. niitntrnik © Szpreobrnit-pv Pavla Polikarp \ik4 • antrnik f ZlatovuszLcn s.v. .Taiio-. 7 41 4 41 4 17 1 ¦& 40 43 5 24 2 39 45 6 23 3 38 46 7 15 4 37 47 7 59 5 &k 26 49 8 35 6 35 51 9 6 8 44 38 36 41 48 6 55 1 4. G=3B5-- 53 33 7 34 popol 1 26 2 21 3 32 4 3 5 45 6 50 8. Vzeo je szebom Jozu.s 12 vucsenikov Luk. XVIII. 31—41. 25 iNedeia 26! Pondelek 27 j Tork 28! Szreda 3. Predp. Petdeszetnica Ale.vander piispek Leander piispek Pepelnica ' t 6 52 5 35 8 0 50 37 8 25 ,pf 48 39 8 50 46 40, 9 15 7 54 8 57 9 tj.y 10 59| Izraelszki kalendar. r)(J(»(». leio. Kt-lir. .'5. Sclicbat 8. S. Bo. Febr. 10. .Scliel>ah 15. S. Be.-alacb. Fak unnepe. Febr. 17. Scbebat 22. S. Jitliro. Felir. 24. Scbeliat 29. S. Mispatiin. Febr. 25. Scbebat 30. Hos Cbodes. Felii- ŽG. Adar. 1. H. Cbod. Meszecsni szpremeni. 3) Prvi krajec J-ga 1 v. 31 m. popoldne. L> Pun 9-ga 8 v. 46 m. predpoldne. (L, Zadnji krajec 16-ga 5 v. 22 ni. predpold. @ Mlad 23-ga 8 v. 57. m. predpoldne. Vremen. po Hersclieli : Do S)-ga csiszto, mrzlo; do 16-ga vetrovje, dezsi sznegi do 23-ga oldacsno, dezsevno szuezsno vremen: do konca nieszeca obilno dezsa i szue^a bo. Zlati tanacs: Najbole liibi : Boga : Najbole sze csuvaj : Groba ! Najbole sze bnj : pekla ! Najbole sze szkrbi: Za diisno zvelirsanje ! Den Zapisznik Dohodek Sztroski kor. «11. kor. fill Pravilo sztavoga kineta za iebru&r: Topla Szveesnica jMrzla »Szvecsuica Matjas csi ne najde leda Szneg, mraz prinesze. Oba odzseue. ' Ga napravi, telko gleda. Marcius 31 dnevov ma Jlalitiav« n. 1-ga je den 10 v. o7 m. dugi ; do konea meszeea zraszte 1 v. 45 m. 21-ga 1 v. 45 m. popoldne sztopi szunco v. znamenje ovna. Zacsetek szprotoletja. Den 1 Csetrtek 2 i Petek 3 Szobota Dnevnik szvetnikov Albin piisp. szpovedn {-f-Trnjava kor. Jezusova ff Ivunigunda devica Q) -j-f € llod Szunca Szunea izhnd v. m. zahod v. m. 6 44 5 41 42 43 (VVW U j< 40 44 Meszeca izhod Meszeca zaliod v. ni. v. lii. 9 42 10 12 10 46 11 59 predp 12 58 9. Pelani je Jezus vu pusztino od duha. Mataj IV. I—11. 4 Nedela 5 Pondelek 6 Tork 7 Szreda 8 Csetrtek 9 Petek 10 Szobota tt Prva poiztna Eusebij raantrnik Koleta devica Kvatri ff Tomazs Aquitanszki ff Janos od Boga szpov. ff Szpice i cvek. J. sz. (jflff 40 mantrniki fj 6 38 5 46 11 26 1 54 36 48 popold 2 49 34 49 1 4 3 40 32 51 2 4 4 27 30 52 3 11 5 8 28 54 4 23 5 45 26 55 5 37 6 19 10. Vzeo je szebom Jezus Petra, Jakoba i Janosa. Mataj XVII. 1—9. 11 Nedela 12 Pondelek 13 Tork 14 Szreda 15 Osetrtek 16 Petek 17 Szobota Druga posztna Gregor ocsak cerkv. ff isiceforpusp. mantrn. ff Matilda kraliea ft Longin mantrnik ff Szpomin prtov Jez. tt Gitra devica (C tt H§€ 6 24 5 57 6 52 22 59 8 9 lh 20 6 0 9 27 18 1 10 44 *$L 16 2 11 58 & 14 4 predp & 12 6 1 8 11. Zganjao je Jezus vraga i on je bio nemi Luk. XI. 14—28. 18 Nedela 19 Pondelek 20 Tork 21 Szreda 22 Csetrtek 23 Petek 24 Szobota Tretja posztna Jozsef hranitel Jez. ff Joachim szpovednik ft Bedenik apat ff OkLavijan mantrnik ff Pet ran Jez. szpom -ff Gabriel nadangel ff 12. Odiseo je Jezus prek niorja galileanszkoga Jan. VI. 1 — 15. •••¦3t 6 10 6 7 2 11 8 8 3 6 6 10 3 53 Jflk 4 12 4 33 2 13 5 ^^ 0 14 5 35 5 58 16 6 2 6 52 7 22 7 52 8 25 9 1 9 42 10 28 11 21 popold 1 23 2 2*: 3 3: 4 3! 5 43 25 Nedela 26 Pondelek 27 Tork 28 Szreda 29 Csetrfek 30 Petek n Szobota Strt.p.Cepl. Mar. ®lt Emanuel raantrnik tt Rupertusz pk. niaiitr. f\ Sixtus piisp. szpovedn.tf Ciril diakon mantin. ft Quirin mantrnik tt Amosz prorok. H 5 56 6 17 6 27 54 18 6 52 52 20 7 16 50 22 7 43 mrf 48 23 8 11 n 46 24 8 43 w 44 26 9 21 6 46 7 47 8 4L 9 41 10 49 11 4(; predp Izraelszki kalendar. 5G66. leto. Marc. 3. Adar 6. S. Tlie Adar 11. Eszler ruina. Marc. 8. bojt. Marc. 10. Marc. 11. Marc. 12. Purini. Marc. 17. Thiza. Miirc. 24. Pekude. Marc. 27. Marc. 21. Adar 13. S. Thez. Adar 14. Pnrim- Adar 15. Susan. A Jiirij niaiitmik Marko evangelista Mareelliu pk. mantniik Zita deviea t Valer i Vitelis niantr. 17. Jaz. .szem dnber jiasztir. Jan. X. 11—16. Ipf 5 1 6 57 4 59 58 58 7 0 <~*$ 56 1 54 53 4 51 (5 4 57 5 20 5 46 6 13 6 7 44 19 59 Neriela Pondelek Oruga po vuzm. Szienanszka Katalejna 4 49 7 718 44 48I 81 9 37 5 39 5 40 7 41 8 41 9 40 10 36 11 29 predp 12 17 Izraelszki kalendar. 56()<;. leto. Apr. 7. Nizan 12. S. Zav. Apr. 10. Nizan 15. Passzali 1. u. Apr. 11. Nizan 16. Passzah 2. n. Apr. 14. Nizan 19. Sab. Apr. 16. Nizan 21. Sebii sel P. Apr. 17. Nizan 22. Acharon sel ]'. Api\ 21. Nizan 26. S. Se- mini 1. P. Apr. 28. Nizan 30. Ho.s C.hodes. Apr. 26. Tjar 1. R. Cbof. Apr. 28. Ijar 3. S. Thaszria, Mezoia 2. P. Apr. 30. Ijar 5. Seni ])6jt. Meszecsni szpremeni. Q) Prvi krajec 2-ga 5 v. 2 ni.predpoldne ® Pun 9-ga 7. v. 12. m. predpoldne. (^ Ziidnji krajec 15-ga 9 v. 36 m. popol. © Mlikl 23-ga 5. v. I) ni. popol. Vremen. Po Herscbdi; V zarsetki meszeca de-zseviio • od 0 — 15-i,ra veter z dezsoin ; do 23-ga olilacsno do.szla dezsa ; konec meszeca bo csziszto vreme. Zlati tanacs: No liierjčnio n,i vekc szaino zaszpiino posznirli; tak szi zal.o posztilaj, ka bodcs szladko pocsivao vu grobi! Den Zapisznik Dohodek kor. i fill. Sztroski kor. fill. I*r;ivilo liisieta Sziihsa v aprili Skodi rasztlini A vlazsen april Da szada obil; April szlane iw trpi, Csi eduok zse v njeni grini. Riszalscsck. J-ga]je den 14 v. 24. m. dugi ; do konca meszeca zraszte 1 v. 13 m. 22-ga 1 v. 25 m. predpoldne sztopi szunce v znamenje t$vgi dvojcsetili. Den 1 ; Tork 2 i Szreda 3 Csetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Filip i Jakob apost. 3) Athanaz pk., cerkv. ocs. Najdenje szv. Krizsa Florijan mantrnik i V. Pius papa Hod Szunca izhod v. ni. Szunca zaliod v. ra. 4 46 7 10 44 11 42 12 41; 13 40 14 Meszeca izhod v. m. Meszec; zahod v. m. 10 37 1 11 40 1 predp 2 1 8 14 3 0 39 13 45 15 18) Eno malo i zse me nete vidili Jan. XVI. 16 — 22. 6 Nedela 7 Pondelek 8 Tork 9 Szreda 10 Csetrtek 11 Petek 12 Szobota Treija po viiz. V. *z, J. Sztaniszlav pk., mantr. Mihala nedangela pr. (jfr Gregor Nazianszki Antonin pk. szpov. Mamertusz pk. t Pongracz mantrnik 4 38 7 16 4 31 $b> 36 17 5 51 34 18 7 11 33 20 8 31 32 22 9 46 30 23 10 54 28 24 11 49 45 16 49 26 10 1 58 19) Idem k onomi. ki je mene poszlao. Jan. XVI. 5— 13 14 15 Nedela Pondelek Tork 16 ; Szreda 17 18 Csetrtek Petek 19; Szobota Strta po viizml Bonifacij mantrnik lsidor mantrnik (L Janos Nep. raantrnik Paskal szpov. Erik kral mantrnik i Ivo szpovednik vSJfer 4 27 7 25 predp 26 27 12 35 Lk 25 28 1 13 24 29 1 46 ^ 23 30 2 14 22 31 2 38 21 33 3 2 9 2 10 9 11 26 popol. 1 26 2 29 3 31 20) Csi kaj bodete proszili ocso vu mojem imeni. Jan. XVI. 23—3Q. 20 Nedela 21 Pondelek 22 Tork 23 Szreda 24 Csetrtek 25 Petek 26 Szobota Peta po vuzmi Tiraotej mantr. I > s Julija devica >.S-| Desiderij piisp. ® J ž** Malo Teiovo Vneb. Jez Vrban papa inantrnik f Filip Nerejszki szpov. 3 51 17 45 33 34 33 34 18 8 31 5 56 ;9 25 6 40 10 15 21) Gda pride oveszeliteo. Jan. XV. 26. — XVI. 4. 27 28 29 30 31 Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek [iJeszta po vuzmi Emil mantrnik Maxim pfispck Ferdinand kral Petronella devica 12 7 42 7 31 11 0 11 43 8 27 11 4.1 11 44 9 28 predp 10 45 10 34 12 \r 9 46 11 42 12 47 Izraelszki kalendar. 5CH.6. leto. Maj. 3. Ijar 8. Gliamisi bojt. Maj. 5. Ijar 10. S. Ac.h. Moth. K. 3. Per. Maj. 7. Ijar 12. Seni hojt. Maj. 12. ljar 17. S. Emor 4. P. Maj. iS.Ijar 18.LagBeomer. Maj. 19. Ijar 24. S. B. Bechk. 5. Perek. Maj. 25. Szivan 1. K. C. Maj. 26. Szivan 2. S. B. 6. Per. Maj. 27. 28. 29. Szivan 3. 4, 5. Selosah jem hage- balah. Maj. 30. Szivan 6. Sal>. 1. den. Maj. 31. Szivaa 7. Sal». 2. den. 3 Prvi krajec l-ga8v. 7 m. popold. Pun 8-ga3v. lOra. popoldne. Zadnji krajec 15-ga 8 v. 3 m. predpold. Mlad 23-ga 9 v. 1 m. predpoldne. 3 Prvi krajec 31-ga 7 v. 24 m. predpold. Vremen po Herscheli : Do 8-ga lepi, prijetni, do 15-ga szpremenlivo ; do 23-ga lepo, toplo; od 23-ga do 30-g-a veter i doszta dezsa. Zlati tanacs: Okincsi z rozsami Le meszec Marijino podobo i csaszli Tszaki den Kralieo Majnikovo ! I*ravilo sztaroga kiBiHa jfm inaj : Szlanca v zacsetki nieszeca maja Dnevi Szervae, Pongrac, Iv.mifacja lcpi Za vol mraza boj bojecsi' Zoritvi szada jako nagaja iSzkidkjni vincsekoin nam napunijo kleti. Komaj Vrbatipnde zpecsi Junius 80' dnevov ma KvauscseEt. 1-ga je den 15 v. 39 i)]. diigi ; do 20-ga rnoszoea zra-szte za 18 ra. po-toni je 3 m. kracsisi. 22-ga 9 v. 42 m. predpoldne sztopi szunco v znann'nje <=§¦* raka. Zacsetek leta. J)en 1 ; Petek 2 Szobota Dnevnik szvetnikov Pamfil mantrnik JMarijanna devica Hod Szunca izliod zaliod v. m. v. ni. 4 S|7 47 48 Mcszeca Meszeci izhod i zahod v. ni. ! v. ni. popoJ. 1 J(j 1 45 22. Gsi sto liibi mene. Jim. XIV. 23—41. Nedela P°ndelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota Riszalszka. Pr. Sz. 0. Riszalszki. Ap. Kr. Bonifaeij pk. lriaiitrnik. Norbertap.Kvatri ftft Koberfc apat Medard piisp, szpov. +* Primusz i F. mantr. ++ 23. Dana je racni vsza oblaszt. Mataj XXVIII. 18—20. sh, 4 7 7 49 3 23 4IC 6 50 4 42 ^k 5 51 6 1 ^* 5 51 7 19 ^* 5 51 8 82 4 52 9 35 4 53 10 29 10 Nedela 11 Pondelek 12 Tork 13 Szrecla 14 Csetrtek 15 Petek 16 Szobota Po ri8z. 1. Szv. Troj. Barnabas apo.stol Aritonina niaiitrnica Padovanszki Anton (L} Vei. Telovo. Szp. 0. Sz. Vid. Modivszt mantr. f lleg, Franciszkiisz 4 4 7 54 11 12 ¦j 55 11 47 3 56 predp 3 56 12 17 3 57 12 44 3 57 1 8 3 58 1 32 2 14 2 45 3 18 3 5 4 4 5 39 t> 4 7 50 9 ( 10 8 11 l popo 1 28 2 2i 24. Niki cslovek je pripravo velko vecserjo. Luk. XIV. 16—24. 17 Nedela 18 Pondelek 19 Tork 20 8zreda 21 Csetrtek 22 Potek 23 Szobota Po H8Z.2. Peregr. mant. Marko i MareeL inantr. Cierv. i Prota.sij niantr. ISzilver piispek, mantr. Alo.jzij (ionz. szpov. Szrce Jezusovo ?,usi publikanusje. Luk. XV. 1—10. 24 Nedela 25 Pondolek 26 Tork 27 Szreda , 28 C-s Herscbeli: Do 6-ga lepo; do 13-ga izpremenlivo ; do 22-ga vno-,'okrat ol>lacsno tii tam vi-lier; do 29-t?a lepi, csiszti- pli dnevi, konec meszeca t)o dezseven. vetroven. Zlati tanacs: Ki nescse ]>od hiidoga dilba oblaszt priti, naj sze v te najtaocsnesi grad p<>-l.egne. Szrce Jezusovo je te ,rrad i za vszakotra jc od-ireto. T)en Z a p I s z n i k Dohodek ! Sztroski kor. ' fill. i kor. | fill. Prstvilo Kztstrog-a kmeta v.n jmiij : Stirideszet dnij sze nebo szkuzi Vidove niegle sze zsito boji Szlovon veli: ka petrov dezs Csi na Medarovo zs njega roszi. Csi JMiircsarjo vidi zse v zsetvi dvoji. Za lagev i piszknr je mecs. J;ik»l>escsek 1-gii je don 15 v. 53 in. (Jngi; do konca meszeca je kracsi.si z 52 min. 23 -ga 8 v. 33 m. popoldne sztopi szunce v znamenje S^ oroszliina. Den Dnevnik szvetnikov cc FLod Szunca Szunca izhod zahoil Meszeca, Meszecr izhod v. m. zahotl v. ni. 26) Gda bi sze sziinola vnozsiim na Jezusa. Luk. V. 1—11. 1 Nedala 2 Pondelek 3 ! Tork 4' Szreda 5 Osetrtek 6. Petek 7 ' Szobota Po risz. 4. Krv. Jezusova Szrpna Marija Hvacint mantrnik Uilelnik pk. szpov. Ciril i Metod szlov. ap. Dominika deviea dfjj) t f Villibald piispek szpov. 4 7 8 0 7 7 59 8 5!) 8 59 58 58 57 9 9 10 19112 45 37 1 54 1 8 2 16:3 15 4 4|5 27) (!si ne botle obilnesa pravica vasa. Mataj V. 20—24. 8 Nedela 9 Pondelek 10 Tork 11 Szreda 12 Csetrtek 13 Petek 14 Szobota Po risz. 5. Elizabeta kral. 4 11 7 57 Veronika devica 11 57 Amalija devica 12 56 Piusz papa mantr. «&* 13 55 Janos gualb. Moh. i Fort. 14 55 Margeta div. mantr. (Q f 15 54 Bonaventura vucsitelc. arf 16 54 9 44 10 17 10 46 11 li 11 3ii predp 12 0 6 7 8 10 15 50 32 22 21 26 11 11 popol. I 16 28) Gda lii vnozsina velika hila z Jezusom. Marko VIII. 1—9. 15 Nedela 16 Pondelek 17 Tork 18 Szreda 19 Csetrtek 20 Petek 21 Szobota Po risz. 6. Razid. apoat. Kdrmelszka Bl. Dev. M. Alexij szpove.dnik Miroszlav Vincencij Pav. Elias porok, Margeta t Daniel porok & 4 17| 7 53 18: 53 19 i 52 20' 50 21 23 49 48 47 12 24|2 17 12 51.3 18 1 21'4 17 1 56 5 14 2 36 6 7 3 22 6 56 4 14 7 41 29) Varte sze od krivih prorokov. Mataj VII. 15—21. 22 Nedela 23 Pondelek n Tork 25 Szreda 26 Csetrtek 27 Petek 28 Szobota Po risz. 7. Marija Mogd. Apollinai pk. mautrnik Krisztina dev. mantrniea Jakob apostol Ana mati Hl. Dev. Mar. Pantaleon mantr. t Innoeencij papa szpov. v^ 4 24 7 25 2< 28 29 30 32 46 5 13 45 6 17 44 7 23 43 8 32 42 9 43 40 10 55 39 popol. 8 21 8 55 9 26 9 54 10 21 10 48 11 18 30) Bio je niki hogat cslovek, ki je rnoo spana Lnk. XVL 1—9. 29 Nedela 30 | Pondelek 31 Tork PcflTszfir Martha dev. Judita mantrnica Ignaeij lojolanszki 4 33 7 38 34 37 35 36 22 37 50 11 50 predp 12 28 Izraelszki kalendar. «666 leto. Julijus 7. Tliam. 14. S. lialak (j. P. Julijus 10. Tham. 17.Templ. elf. 1). Julijus 14. Tham. 21. S. pin. 1. P. Julijus 21.Thara. 28. S. Mat., Mas. 2. Perek. JuJijus 23. Ab. 1. Julijus 24. Ab. 2. Hos Cb. Julijus 28. Ab. 6. S. Deb. 3. r. Julijus 31. Al). 9. Jer. el-puszt. b. Meszecsni szpremeni. fg) Pun 6-ga 5 v. 27 m. predpoldne. (^ Ziidnji 13 ga 11 v. (jfr 13 m. predpoldne. Mhid 21-ga 1 v. 3 59 m. popoldne. Prvi krajec 28-ga 8 v. 56 m. popoldne. Vremen po Herschcli: Do (i ga veter i dezs ; do 13-ga vrocsi dnevi; do 21-^a csi.szti, vrocsi dnevi-tu-tain vilier, do 28-ga sziiho, toplo vreuien ; na konci meszeca izpreinenlivo, ali t.o])lo vre-nien. Zlati tanacs: Ne szpozabi sze z ret*sih Jezusovib, stere je onoiui bogatci pravo, ki sze je pu dokoncsanoj obilnoj zsetvi etak zjiiifsao ]>roH szebi : zdaj ]ia vzsivaj diisa moja : ,.Nesz|)anieten, escse to nocs sze na racsun pozoves i te to csido bode ?" Z a p i s z n i k Dohodek knr. fill. Sztroski kor. fill. Szpnie Marije dezs mokre nam da v roke Jakob csi je lcbi r. . . i , Mrzli bodo Szvfitk Ovszene, psenicsne hrzs«ne kope. A obilna bo jesz, Pravilo sztaroga knieta %a julij: Elijasov den csi li grmi nanjem Od Boga je dan, kak vszaki driigi den, V sziikom sz^di szem lildtSni. Augusztus 31 dnevov ma Hlesnjck. 1-ga jeden 14 v. 58 m. dugi ; do konca ineszeea je 1 v. 31 m. kracsisi. 24-ga 3 v. 13 ra. predpoldne szunce sztopi v. znanienje <|/- device. Den 1 i Szreda 2 J Osetrtek 3 Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Hod Verige szv. IVtra Szv. Alfonz Lig1. Najdba szv. Slcvana ni. Doininik .szpovednik Szunca Szunca izliod' zaliod V. III. V. J11. 4 36 7 34 o < 39 40 31 Meszeca izhod iMeszec zahod V. 111. 4 59 1 6 0 2 6 54 3 38 4 14 31) Gda bi sze priblizsuvan Jezus k Jeiuzsalemi Luk. XIX. 41—47. 5 Nedela 6 Pondelek i Tork 8 Szrecla 9 Osetrtek 10 Petek 11 Szobota Po risz. 9. Znezsna D. M. Szpreobrazsenje (loszp. Kajetan szpovednik Cirijek diakon, mantr. Eoman niantrnik Lovivne diakon maiitr. | Tibor mantrnik 4 42 7 29 8 14 43 27 8 45 44 25 9 12 /Pf 46 24 9 37 47 22 10 2 rrrš nrn 48 20 10 27 ,c~-$ M s 49 19 10 53 5 26 6 3! 7 47 8 55 10 0 11 3 popol. 32) Dva csloveka szta gorisla. vu cerkev, kabi molila Luk. XVIII. 9—14 12 Nedela 13 Pondelek 14 Toi-k 15 Szreda 16 Csetrtek 17 Petek 18 Szobota Porisz. 10. Klara d. C Berchinans Janos Athainizija ff Velika mesa. Vneb. 0. M. Eok szovednik Liberat apat f Jelena easzarica 4 50 7 17 11 21 52 lti 11 5i 53 14 predp 54 12 12 31 56 11 1 14 57 9 2 4 m 58 7 3 2 19 Nedela 20 Pondel. 21 Tork 22 Szreda 23 Csetrtek 24 Petek 25 Szobota oo) Voidocsi Jezus z krajine Tirusa. Marko VII. 31—37. Po risz. 11. Joakim Stevan kral Bernat apat Timotej jiiantrnik Filip Beniski szpov. Brtalan apostol Ludvia1 kr;il 5 0 7 5 4 4 2 4 5 11 ii 21 4 0 7 32 6 6 59 8 44 7 57 9 57 8 55 11 12 6 6 3 59 50 3u 17 6 54 7 27 7 56 8 25 8 53 9 21 9 52 34) Od szmilenoga rizainaritanca. Luk. X. 23—37. 27 Nedeia Pondelek 28 Tork 29 Szroda 30 Csetrtek 31 Petek Po risz. 12. Zefirin papa Kalaz. szv. Jozsef 3 Augustin cerkv. oesak pk. Gldvoszek szv. Ivana Eoza z Lime Eajinund szpovednik f 5 10 6 53 11 51 J2 49 ¦¦¦¦Y 14 47 15 45 16 43 popol. 10 27 1 39 11 9 2 48:11 58 3 5l'pred|> 4 46 5 32 12 55 1 5> Izraelszki kalendar. 5066. leto. Au^. 4. Ali. 13. S. Voet. 4. P. Au-. 11. Ab. ŽO. S. Ekev 5. l\ Auy. 18. Ab. 27. S. Reeh G. P. Aug.21.Ab.30.KosChodes. Au{j. 22. Elul 1. R. Cbod. Aui>\ 25. Elul 4. S. Soflirn 1. 1'. Pun 4-ga 2 v. po-poldne. Zdanvi krajec 12-ga 3 v. 47 ra. predp. Mlad 20-ga 2 v. 27 m. predpoldne. Prvi krajec 27-ga 1 v. 42 m. predp. Vremen. Po Herscheli : I)o 4-ga szpremenlivo ; lo 12-ga doszta dezsa, do 20-^fi oblacsno, dezsevno ; do 27-ga veter, dezs ; konec neszeca lio bladen, dezse-ven. Zlati tanacs C!si seses Ijlazseno szmrt zadobiti, kak Marija, ne idsztopi od krizsa Jezuso- oga; szioj, kak oua nii- ¦ovno pod njini ! Z a p i s z n i k Dohodek Sztroski kor. fill. kor. fill Pravilo sztaroga kmeta za dezseven nain vino szlabi; Kaksi je Lovrenc-Brtalanov den Velika Mesa lepa i vroesa hajdina mocs ponjem dobi! Taksa po navadi bo nam dejeszen. Ti szi za vince raocsi szladkocsa. Lovrenc v vodo kamen vrzse Nejdi v njo, hus! mrzlajezse! Szeptember 30 dnevov ma l-ga je den 13 v. 23 in. dngi; do konca nicszeca 1 v. 38 in. kraesisi. 24-ga 12 v. 15 m. prodpoldne sztopi szunce v znemenje zh va#ft- Zaesetek jeszeni. Den Sznnca Szunra izhod zalmd v. in. v. iii. Meszecaj Meszcca izhod zaliod v. m. v. in. l|Szobota | Vuk piispek, szpov. |5 18,0 41 |0 11 3 b Kda bi so Jezus v Jeruzalem. Luk. XVII. 11—19. Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota Porisz. 13. Ang. csuv. Mansuet piispek rg) Rozalija devica Juszt. Lovrenc szpov. Zakarias prorok Kegina devica, mantr.. -j-Maiamesa. Nar. B. 0. M. 20 22 23 24 215 27 5 19 6 39 37 35 38 29 27 8 4'i 4 13 5 39 6 4 7 29:8 53 9 18 28 36 43 48 51 9 21 10 53 Niscse nemore dvema goszpodoma szliizsiti Mataj. VI. 24. 33. 9 Nedela 10 Pondelek 11 Tork 12 Szreda 13 Csetrtek 14 Petek 15 Szobota Porisz. 14. Ime Marije Tol. Miklo«? & Teodora Guido szpovednik Almat piispek szpov. Nadenje szv. Ivrizsa ;¦ Nikodem maritr. 28 6 25 9 52 30 23 10 27 31 21 Jl 32 19 11 54 34 17 predp. 35 15 12 48 36 13 1 49 11 54 popol. 49 41 29 12 51 So je Jezus vu varas, ki sze zove Naini Luk. VII. 11 —16. 16 Nedeia 17 Pondelek 18 Tork 19 Szreda 20 Osetrtek 21 Petek 22 Szobota Porisz. 15 Editha d8v. Lambert Kupert .Jozsef Jan. pk. mantrnik Eostachij m. Kvatri Mataj apostol '>'¦' Mauricius mantrnik ft Gda bi notri so Jezus vu hizso nikoga farizeuskoga poglavnika Luk. XVI. 1—11. 23 Nedeia Porisz. 16. Tekl.i dev. 5 47 24 Pondelek Gellert piisp. manti-. 49 25 Tork Kleofas vucsonik Jez. ) 50 26 Szreda Ciprian piisp. mantr. 52 27 Csetrtek Kozraa i Damjan inantr. 53 28 Petok Venceslav kral. t 54 29 Szobota INIihal nadangel. 56 54 52 50 48 46 44 11 31 I 9 7 popol. 9 54 1 4'7¦' 10 48 44 11 49 .'31 predp 11'12 56 45 2 4 Prisztopili szo k Jezusi faiizeusje. Mataj XXII. 34—4(5. | ^ |5 57 | 5 4215 30jNedela |PorisžT77Hieronym 14 13 Izraelszki kalendar. .")(>(')(>. Ieto. Szopt. 1. Ab. 11. S. Ki Tli. a. i\ Szept. 8. Al). 18. S. Ki Tbova 3. 4 Perek. Szept. 15. Ab. 25. S. N. V. 5. (i. lVrek. Szept. 20. 5667. This 1. Ros Hasan. Szept. 21. Tliis. 2. Ros Hasan. SzopL 22. Tliis. 3. S. Haa- Szept. 23. Tbis. 4. Ueilal- jab b. Szept. 29. Tlik 10. Jom Kippur. Meszecsni szpremeni. cL Pun 3-ga 12. v. 36 m. predpoldne. (^ Zadnji krajec 10-ga 9. v. 54 m. popol. ® Mlad 18-ga 1. v. 33 m. popoldne. 0 Prvi krajec 25-ga 7 v. 11 ln. predpold. Vremen po Herscheli: Do 10-ga veter i dezs; 18-ga lepo csiszto vrenien; do :;5-ga znova szpremcn-livo potein pa do konca meszeca lepo vremen. Zlati tanacs: [^rlo, kak v greb privolis. szi zmiszli, ka te nikak gleila : angel csuvar tvoj najbolsi pajda.-. je ! Jeszenszko vremen, kda vs/e niira, ka na zeiuli ra-szte, l.i naj na paniet |)ii-nesze fee.-i szv piszma ,Do-koncsanf) je za. v.-znkoga csloveka, uaj ednuk merje." I I Pravilo sztaroga kineta za sz«»pfember: Kakse je vremen na den Mtile mose, Osi na iMilialovo szever vlecse Takse nam trideszet rlnij ne odtec.se! Vdiko zimo nani z sznegom prinesze. Oktober 3.1 dnevov ma Vszcszvčscsek. 1-ga je den 11 v. 41 in. dugi; do konca meszeca 1 v. 39 m. kracsisi. 24-ga 8 v. 38 in. predpoldne sztopi szunce v znamenje s<3L skorpijona. Den Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Eemigius pk. szpov. Leodegar pk. szpov. Kandid mantrnik Assiski Franciskus Placid mantrnik Bruno szpovednik Hod Szunca izhod v. m. Szunca zahod v. m. 5 59!5 40 6 38 34 30 Meszeca izliod v. ni. Meszec; zahod v. m. 5 40 ! 4 22 6 5 6 30 6 55 22 50 5 29 6 34 7 39 8 41 9 42 Sztopivsi Jezus vu ladjico. Mataj IX. 1—8. / Nedeia 81 Pondelek 9 Tork 10 11 12 13 Szreda Csetrtek Petek Szobota Po risz. 18.Rozsnovenska Birgitta Areop. Dionisij pk. Borg. Franciskus (^ Placidia devica Makszimilijan piispek f Kalraan, Didakusz 6 6 5 28 8 23 8 26 9 1 10 24 7 45 HK 11 22 10 35 12 20 1131 14 18 predp m 15 16 12 33 1045 11 41 popol 1 23 2 8 2 47 3 22 Szpodobno je vcsinjeno nebeszko kralesztvo k csloveki krali Mataj XXII. 1—14. 14 15 16 17 18 19 20 Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota Porisz19.Vel.GoszpaV Terezija devica Galbusz apat Hedvig Lukacs evangeliszt Alk. Peter szpovednik Vendelin 40 51 3 19 6 37 3 56 4 23 4 52 5 21 5 50 7 56 6 23 8 14 7 2 Bio je niki kralics, steroga szin je betezsen bio v Kafarnaumi Jan. IX. 4(3-53. 2t Nedela 22 Pondelek 23 Tork 24 Szreda 25 Csetrtek 26 Petek 27 Szobota Porisz.20. UrsulaiOrsa) Kordula dev. mantr. Kap. Janos Eaiael nadangel Al. Margeta dev. Demetrij mantrnik Szabina mantrnica Q> 6 27 4 1 10 30 29 0 11 40 30 4 58 popol 32 56 1 32 33 54 2 14 35 52 2 49 37 51 3 19 7 48 8 41 9 42 10 48 1155 predp 1 3 Priszpodobno je vcsinjeno nebeszko kralesztvo k cslovek krali ki je soseo racsun csiniti zszvojimi szlugami. Mataj XVIII. 23—35. 2$ Nedela 291 Pondelek 30 Tork 31 Szreda Porisz 21.Simou iJudas. Narcisz piispek Eod. Alphonz Wolfgang(Vuk) piisp. H 6 39 4 49 3 46 M1 40 47 4 H) p> 41 46 4 34 42 44 4 58 3 18 4 23 ;") 27 Izraelszki kalendar. 5667. lelo. Okf. 4. Tliis. 15. Szuk. 1. n. ()kt. 5. This. 1G. Szuk. 2. u. Okt. 6. This. 17. Sab. Okt. 10. This. 21. Hos. rab. Okt. ll.Tbis. 22. Semini az. Okt. 12. This. 23. Szim. tliorah. Okt. 13. This. 24. S.Beres. Okt. 19. This. 30RosChod. Okt. 2O.March.l.S. N. R. C. Okt. 27. March. 8. S Leoh -L. Okt. 29. March. 10. Seni bojt Meszecsni szpremeni. ai v. 48 m. g popoldne. Zadnji krajec 10-ga 4v. 39 m. popoldne. Mlad 17-ga 11-ga 43 ra. popoldne. Prvi krajee 24-ga 2 v. 50 m. popoldne. Vremen po Herscheii : Do 10-ga jako szpreinen-ivo ; do 17-ga liladno, csiszto vremen; do 24-ga csiszto mrzlo; konec aieszeca bolepo, liladao, vetreno vrerne. Zlati tanacs: 1. Od vina : vPo pameti ga pijmo Da paniet ne zgiibimo ; Knk grdo bi pacs b'lo Ne znati kam donio." 2. Od pijanca : nTrezni bndite" (szv. 1'cler) da rpijanci ne dobijo nieszta v nebeszkom.kni-lesztvi" (szv. Pavel). Den Z a p i sz n i k Dohodek kor. fill. Sztroski kor. fiii. Pravilo sztaroga kineta za ©fctober: Moker Dioniz, mokro zimo da Gallus csi je sziih, lepo leto &&. November 30 dnevov ma Audrcjscsek. 1-ga je deii 9 v. 59 lii. dugi : da konca meszeca je 1 v. 14 m. kraesisi. 23-ga 5 v. 54 m. predpoldne szunce v znamenje $• sztreleea sztopi. Den 1 Csetrtek 2 Petek 3 Szobota Dnevnik szvetnikov Vsziszvetci— Diisni den Pirmin piispek D Hod SzuncalSzunca izhod ' zabod v. ni. ! v. in. 6 43|4 42 45| 41 47 39 Meszeca1 Meszeca izbod zahod 23 51 22 30 32 34 Idocsi farizeusje tanacs szo drzsali, ka bi vlovili Jezusa vu recsi. Mataj XXII. 15—25 H 5 neueia Pondelek 6 Tork 7 Szreda 8 Csetrtek 9 Petek 10 Szobota BDM. Imre vojvoda Lenart szpovednik Engelbert piispek, mantr. Gottfried piispek A _ Theodorij raantrnik ' ^ Avel. Andras szpov. 6 48 4 38 6 57 9 33 50 36 7 39 10 28 51 35 8 26 11 20 53 34 9 18 popol. 55 32 10 18 12 46 56 31 11 22 1 22 57 29 predp 1 53 Kda bi gucsao Jezus vnozsini. Mataj IX. 18—26. 11 12 Pondelek 13 Tork 14 Szreda 15 Csetrtek 16 Petek 17 Szobota P0l"i8z n- Martin pn.p. Mtirtin papa mantniik Koszka Sztaniszlav Jukund pk. szpov. Leopold szpovednik, Edniund pk. ®) Csiidocsinecsi Gregor 6 59 4 28 11 29 2 22 7 0 27 1 39 2 51 2 26 2 51 3 18 3 25 4 6 3 47 5 24 5 25 4 17 6 23 6 49 4 54 8 21 8 6 5 37 Szpodobno je vcsinjeno nebeszko kralesztvo k mustai.szkomi zrni. Matnj. XIII. 31 — 35 1 W 19 HUltUIU Pondelek 20 Tork 21 Szreda 22 Csetrtek 23 Petek 24 Szobota 24r Odo apat Elizabeta kraliea Val. Feliksz szp. Dariivanje Bl. D. M. • Oecilija dev. rnantr.j. Keleinen papa mant. 3 Jiinos od krizsa szpov. 9 10 J2 14 15 16 18 4 20 9 22 19 10 31 18 11 28 17 popol. 16 12 52 15 1 24 14 1 51 6 28 7 27 8 34 9 44 10 54 predp 12 3 26 Pondelek 27 Tork 28 Szreda 29 Csetrtek 30 Petek Gda bodete vidili odornoszt opii.scsenja. Mataj XXIV. 13 — 35. Porisz. 25. Kath. dev. Konrad piispek szpov. \irgil pfispck szpov. Rulusz mantrnik iSzatiiruin pk. raaiitr. Andnis Apostol 7 19 4 14 2 Jij 21 13 2 39 22 12 3 4 ,^ 24 11 3 29 25 11 3 54 26 12 4 23 10 16 20 23 25 26 Izraelszki kalendar. 5667 lcto. Nov. 1. Marst-h. 13. Clm- lii isi bojt. Nov. 3. Marsch. 15. S. Vajere. Nov. 5. Marsch. 17. Seni bfijt. Nov. 10. Marscb. 22. S. Cbaje Sz. Nov. 17. Marscli. 29. S. Toldoth. Nov. 18. Kiszlev. 1. R. C. Nov. 24. Kiszlev 7. S. Vajeze Meszecsni szpremeni. ^ Pun 1-ga 5 v. 46 m. predpoldne. (Q Zadiiji krajec 9-ga 10 v. 45 m. predp, f?i Mhid 16-ga 9 v. 36 m. predp. l& Prvi krajec 23-ga 1 v. 39 m. predp. Vremen po Herschoh : Do !*-ga oblacsno, sz-neg i dezs ; do 16-ga lepo csiszi.o vreuie; .lo 23-tra vecskrat szneg ; zmesz dezs; na konci uieszeca oblacsno vetreno. Zlafi tanacs: ,,Zahvalni liodile." (Szv. Pavel.) Molite zato vszaki den te inoszoc gorecse za vase pokojne dobrocsinitele! Don Z a p i s z n i k Dohodnk kor. fill. Sztroski kor. , flll. l*ruvilo sztaro^a kiiiefa /sa novcinher: Mraz Vszehszvetcov to ponifiii Csi je Martin lepi, velko da ziino Ka Martina den Ijo iepi. Csi je megleni, szlabo dobimo. December 30 dnevov 1-ga je den 8 v. 43 m. dugi; do 21-ga je 20 m. kracsisi potom raszt.e 5 ni. 22-ga6 v.53 m.po-poldne szunee vzna-menje &* kozla sztopi. Zacsetek zime. Dea ])nevnik szvetnikov hod Szunra izlmd V. 11). Szunea ZilllUll V. 111. Meszeca izhod Meszec zahod v. m. 1 j Szobota I Eligij piispek 16 17 18 19 20 21 |7 27 4 10| 457 | 7 26 Bodo znamenja vu szunci. Luk. XXI. 25—33. Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota 1. Adventszka. Bibianad. Xav. Franciskus Barbara dev. mantr. Szabbes ap. tt Miklos piispek Ambroz ocsak cerkv. tf Brez greha p. D. M. 7 28 4 10 5 36 29 9 6 22 30 8 7 13 m 31 8 8 0 m 32 9 8 m 33 n 10 14 35 7 81 21 Kda bi Ivan csiio vu vozi dela Krisztusova. Mal. XI. 2—10. 9 Nedela 10 Pondelek 11 Tork 12 Szreda 13 Osetrtek 14 Petek 15 Szobota 2. Adventszka. L. «.^ Melkiades papa mantrn. Daraazus papa Szinesz mantrnik |t Lucija dev. mantrnica Nikaz piispek tt Valerijan pk. raantr. #'• 7 36 4 7 predp 4 a 37 7 12 30 a i 38 7 1 42 ^€ 39 8 2 56 "HK 40 8 4 14 & 41 8 5 25 42 8 6 53 8 23 9 17 10 5 10 4 11 23 11 56 popol. 1 18 1 45 2 14 2 46 3 24 4 11 Poszlali szo zsidovje z Jerazalema diihovne. Jan. 1. 19—28. Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota 3. Atlventszka. Lazar piispek Gracijan piispek Nemezius Kvatri Teofil mantrnik Tomas apostol Zeno raantrnik Eusebij. 7 43 44 45 i tt II 45 46 0) ff 47 n 47 8 9 8 7 '.) 11 10 23 19 36 11 49 9 7 11 23 36 49 11 56110 59 popol. I predp Vu 15. leti ladanja Tiberiun caszara. Luk. III. 1—1G. 23 Nedela 24 Pondelek 25 Tork 26 Szreda 27 Csetrtek 28 Petek 29 Szobota 4. Aclventszka, Vikt. d. Adam i Eva ff Bozsics. Nar. J. Kr. Stevan prvi ma^itrnik Janos apostol ev. Drobna, neduzs. deca f David kral tfpff 7 48 4 10 12 46 48 11 1 9 m^ 48 11 1 33 49 12 1 58 iff0 49 13 2 26 49 13 2 58 49 14 3 35 12 Jozsef i Marija niati Jezusova szta sze csiidivala. Luk. IT. 33 — 40. 31FTNeBeIa~| PredHovTTrAnižiaTii7i 31J Pondelek Szilveszter papa 7 50 4 15 50 16 4 197 U 5 8 8 2 Izraelszki kalendar. 5G67. leto. Decz. 1. Ki.szlev 14. S. Va- jislach. Decz. 8. Kiszlev 21. S. Va- jesev. Decz. 15. Kiszlev 28. S. Mikez. -^ Decz. 17. Kiszlev 30. \~L Ros Chod. J g Decz. 18. Teb. 1. R. C. « Decz.19. Teb. 2. Szoth. u Ch. ' Decz. 22. Teb. 5. S. Vajigas. Decz. 27. Teb. 10. Jer. ostr. bjt. Decz. 29. Teb. 12. S. Va- jechi. Meszecsni szpremeni. (5) Pun 1-ga 12 v. 7 m. predpoldne. (L, Zadnji krajec 9-ga 5 v. 45 m. predpold. © Mlad 15-ga 7 v. 54. m. predpoldne. O) Prvi krajec 22-ga 4 v. 4 m. popoldne. ^ Pun 30-ga 7 v. 44 lu. popoldne. Vremen. po Herscheli: Do 9-ga sziilii mraz ; do 15-ga csiszto, rnrzlo; 22-ga oblacsno, donzta dezsai vet-rovje- ])otom doszta sznega, ili inegle, nekonci meszeca •siszto vreinen. Zlati tanacs: Ki na konci leta dubro scsezseti.uajua zacsetki dobr zaesne delati; zato z csi-sztov diisnov vesztjov .sztopi rek praga sztaroga leta vu novo, stero li morebil zadnje bo ! Den Z a p i s z n i k Dohodek kor. fill. Sztroski kor. fill. Pravilo sztaroga kmeta za december: Detca vervajte prav, kapravi vara mati: Lucija krati den Szlaba bo Ietina, malo dobis, Vtizem na pecsi, csi Bozsics na trati. Je znano vszem ludem ! Csi je mokrocsa na szveti Bozsics, Zvezdoszlovni kalendarszki del. I. rrcsz(»pni szvolki vn riiiiKzko IV. AolM\szki pntroitjc. katolicsaiDKzkoj cerkvi. a! yu p0Cj vogrszko szv. korono szlisajocsih drzsanjah 1. Sferi sze z-zrunesnjur szlorenszitosztjur ul>*.dii:x<'intjo. 1. Na vngrszki/in : Szvi-li Slevan (aug. 20.), Nedela pred pepelnirzov.....Fclir. 11. 2. Na onlehszkmii : Szv. La.li-zhufjim.-27.) Viizem.szka nedela . ¦......apr. 15. $• Na liurvatskom : Szv. Elias (jul. 20.) i S/.v. llok Krizsov Ijeden.........niaj. 21. 22. 23. (':»utr. 1(').) Vnebozasztoplenvt.' Kriszlusa . . . maj. 21. 4- Na slavmi-knni : Szv. Ivan (jun. 24.) Kiszalszka uedela........jun. ,'3. 5. Na dalnialinszk.....: Szv. Spindion (dccz. 12. 25.) Szv. Trojszlva nedela......jun. 10. <>• Na priim.rszkom : Szv. .loz.sef (iiiarc. 1'.).) i .szv. Tclovo............jun. 14. Vll) Gnn- 1-F)-) Prva advenszka nedcla.....dec. 2. .. ,, . • . . . •¦ , A b) Vu drzsanyah, stera szo vu ausztnanszkom drzsav- 2. Steri sze szamu r-cčrkvi obdr:sar«jo. nom szpraviscsi zdriizsena. Preszladko iine Jezusa......jan. 14. 1. Vu s/podujnj Auszlriji : Szv. Lozpold (ikiv. lf>.) Popelnica............Mn\ 28. 2. Ne csehszkom: Szv. Ivan Nepomuccn.szki (maj. Szvelek Irnave korone Jezu.^a . . . lnaic. 2. 16.) i Szv. Venceszlav (szept. 28.) Szpomin .szpice i cvekov Jezusa . . marc. !). o. Vu zt-oraujoj Ausztriji : Sz. Forjan (niaj. 4.). Szponiin prtov Jozusa......niarc. 1(5. 4. V-Halicsi : Szv. Szaniszlav maj. 7.) Szpomin peteri szvet.i ran Jezusa . niarc. 23. 5. Na koroskoin : Sz. .lozsef i szv. Egidij (szepl, 1.) Szpomin szednieii zsaloszti J»l. D. 6. Na Krajnszkom : Szv. Jozsef l szv. Jiirij (api1. 23) Marije...........apr. li. 7. Na Ludoinirszkoin : Szv. Mihalv (szept. 29.). Den obramho .szvel.o^a .lozsela . . . inaj. (5. 8. Na Moravszkom : Szv. Cziril i Method (jul 5.) Szvetek jjreszladkoga Szrcza Jezu.sa jun. 22. it. Vu Szal^zburgi: Sz. Rupertus (szept. 24.). Szvetek preszvete krvi Jezusa . . . jul. 1. 10. Vu Slezii : Szv. Hedviga (okt. 17.). Szvefek bozsepi Zvtlicsara . . . . jul. 15. 11. Na Stajarkom: Szv. Jozsef fniarcz. 19.). Den obrainbe szvett)ya Jnakijna . . aug. 19. 12. Ka Tirolszkoin : za noince szv. .lozsef: za ta- Szveiek angelov (.•lce z 'leloina potcinne febr. 23-ga. Pri J nasz ne bude viditi. Zacsne sze ol> 6. v. 58. ni. jiredp., 1. Vszolinto |irod riszalszkov nodelfiv . . . jun. 2. dokoncsa sze ol) 10 v. 30 ni. predp. — Viditi de na 2. Pred Petiovo ¦............jun. 28. juzsmoui jtolanioin krogi, v dolujoj Ausztralii. i vjiizs- 3. Pred velkov ine.fov ... .....au"' 14 noni Novoni Zeelandi. . t, i ., . ., ...... x-±. 3 st.on(.v z (lelunia potoinne julija 21-ga. Pri 4. Pred vszenuli ^vclcili........„1,1. 31. n;i,z SZ(! ne b(1 vi(li|o. Zacsetek «le 12 v. 49. in. pop.; 5. Pred Bozsirsmn............lec. 24. konec 3 v. 41 ui. jiopoldue. — Viditi de vu jiizsnoai c) Drum znimredani ms-ti Jeli A^^k- Occa»a ' v» J»ZSD0»' kraJ/ Jllzsne Aiiierike. •i. I opuno potemnenje mc*zeca ue aug. 4 ga. 1 n 1. Velki po«l, oi| jtcpelnicc 12 v. 54 m. preilp.- . dokonc.^a szc ol» 3 v. 33 m. pred. —¦ Vidili dc na ^ze- o2 dnevov ; od szveti Irej kialov do iasenszkojja torka Vl.m<»m kraji zahodne Azsie. na szevernu zaliodnoj to je od 6-ga januara do 27-ga februara. sztrani szeverne Amerike inaszevernompolarnoni krogi. VI. Zvezdoszlavni Uili leta. Szprotoletja zacsetek : Marczius 21-ga ob 1-oj vori 52 min. popoldnevi. Vu tom vreineni szta den i nocs vedniiko dugiva. Leta zacsetek : junin.sa 22-ga ob 0. v. 42 inin. predpoldne. Na nasern tali zenilo je den zdaj najdugsi. Jeszeni zacselek : szept. 24-ga <>1> 12 v. 15 min. zaulra. Den je vloin vrenieni znova vednaki z nocsjov. Zimc zacsetek : decz, 22-ga oh 7. popoldne. Na nasem tali zemle najdugsa nocs i najkrajsi rk-n. VII. 3aturiic dol>e leta pod iiasiiu l>odiiLl>jom. 1. Ziina : od decz. 24-ga do fehr. 24-ga, irpi 62 dni. 2. Sziisecni cmsz: od lebr. 24-ga do niarcz. 19-ga, trpi 24 dni. 3. bzprutoletje: od marcz. 19-ga do maj. 1 tj-^;i. trpi 58 dni. 4. Predletjc: od niaj. 16-ga do jun. 8-ga, trpi 23. dni. 5. J>eto : od jun. 8-ga do aug. 20-ga. tij>i 78 dni. 6. Zorilo : od aug. 20-ga do szept. 21-ga, trpi 32 dni. 7. Jeszen: od szept. 21-ga do nov. 11-ga. trpi 51 dni. 8. Predzimje : od nov. 11-ga, do ^dec. 21-ga, trpi 43 dni. VIII. oven, flFp bik, poleg navadnoga racsuna Petaviusovoga. 5855o poleg racsiina Kalvisiusa i Skaligera. 5666 — 67-o i»oleg racsuna zsidovov. 5631-0 od knnca zlatih vekov. 5353-e od koncza obcsiaszkoga polopa. 3773-e iid izboda zsidovszkoga naroda z Egvplonia. 3485-0 od koncza szrelirnoga veka. 3435-o od zacs^tka grcskoga areopaga. 2895-0 od zidanja prve Jeruzsaleinszkve czerkve. 2685-;.» od zacsetka olympiadov — t. j. grcskoga lft racsuna. 2656-n op zacsetka zidanja Rima. 1906-o od Rojsztva Krisztusovoga. 1775-0 od poriisenja treije Jeruzsalcmszke cerkve. 1671-o od raztepenja zsidovov. 1595-0 od prve prepovidi preganjauja krscs>enikov. 1324-0 od bega Mohammedovoga. 1318-o od knncza medovoga veka. 1207-O od zacsetka nemsko rimszkoga czaszarsztva. lOll-o od doboda vogrov na vogrszko. 912-0 od krszta vojvoda Gejze. 909o od zacsetka kraltivanja sv. Stevana. 906-o od csasza, ka sze vogrszko dr^sanje med sza- niosztalna drzsanja vacsiina. 725-n od zaszpoznanja compassa v Europi. 665-o ka szo peszjanje vogrszki narod pobili. 633-e ka szo vladarfe z-Habsl)urgszke bizse na rimszko- caszarki tron jjrisli. 549-o ka je I. velki Ludovik kral Dahnatio obladao. 524-0 oil szmrti velkoga Ludovika. 510-o od bitja poleg Nikapolja. 469-o od obladanja tOrkov poleg Belgrada \)0 Hu- nvadv Janosi vcsinjenoga. 468-o tid zmislenja stamparije. 464-0 od bojne zglibe vogrszke poleg Varne. 453-e od obladanja Konstantiaapolya (Gzarigrada). 448-o od leta, stero je Korvin Matjas na vogrszki tronus prisel. 414-o od najdonja Amerike. 381-o od leta, ka szo torki vogrszke vojszke pobili pri Mobarsi. 378-0 ka ausztrianszki rojaki kraliijo na vogiszkoni. 340-o ka Zrinyi Miklo.s vu boji szpadno. 321-o ka szo krumpli Mzpoznani v Europi. 242-o, ka je Monteruccoli torke pobio v Modincili, pri Mono.stcri. 209-o, ka je Savovanszki Eugen torke zbio pri Zenti. 207-o, ka szo szopotni niasin zmiszlili. 103-e, ka szo szopotno ladjo zmiszlili. 100 (i, ka je prva zseleznica sla. 76-o, od rojsztva I. Ferencz Jozsefa. 58-o ka je I. Ferenrz Jozsef na tron sztopo. 39-0, ka je za vogrszkoga krala koronani. Priivde sze pri szodnijaj iiegziiiijo pelati: 1. Poleg 1878-ga leta 1. posztave Il-ga i IV-ga poglavja sze niscse neszmi pred szodnijo pozvati na szvoje vore szvetke zviin nisterni zvunredno szilnih potrebcsin. Csi kaksi tennin na .szvetek szpadne, te sze szlobudno znjini pocsaka do najblizsnjcga delavnoga dneva. Pri exekuczijaj ravno tak. Zsidoce neszmi pred szod pozvati p<> szobotaj. Zviin toga: Na Purim (marcz. 11.) Na vuzemszki szvetkov I., 2., 7., i 8-i den (apr. 10, 11. 16, 17.) Na Sabuotli (Riszali — niaj. 30., 31.). Na den ra-zriisenja Jeruzsalema (jul. 31.). Na 1. i 2. den novoga leta (szept. 20. 21.). Na den pomirenja (szept. 29.) Na den Satorov (okt. 4.). Na den veszelja posztave (okt. 12.). Velicsanszka vladajocsa rodovina. Szhtviio vladajocsi kral: J. Ferencz Jozsef (Karol) z bozse miloszti caszar Ausztrie. Cselirizki, Lombardszki, Venetinszki, Dalmat-, Hi vat-, Szlavon-, Galiczia-, Lodomirszki in Ulyrszki kral, Apostolszki kral vogrszki. Rojen v Becsi 1830. aug. 18. Vladati zacsuo 1848. decz. 2. Za vogrszkoga krala koroniivan 1867. jun. 8. Velicsaiiszka kralica: Elisabetha (Amalija Eugenin) caszariea Ausztriansz-ka, bavarszka vojvodica, csi Maximiliana Jozsefa ; rojena v Posenhoieni 1837. decz. 24., umozsena v Becsi 1854. aprila 25. Za vogrszko kralico koroniivana 1867. jun. 8-ga. Vnirl.1 1898. szept. lO.ga v Genfi. Deea: 1. Szofija (Friderika, Dorotliea, Maria, Josepha) roj. 1855. marc. 5. Vmrla 1857. maj. 29. 2. Gizela (Ludovika, Maria) roj. 1856. julia 12. Zilana z Leopoldom, l)avarszkim vojvodom 1873. apr. 20. 3. Rudolf (Ferencz, Karol, Jozsef) rojen v Luxen-burgi. 1858. aug. 21. Ozsenjen z Stefanijov, cserjov Leopolda, krala Belgiumszkoga v Becsi 1881. maja 10. Mricv 1889. jan. 30. l)ete : Elisabetha (Maria, Henrietta, . Stefanija, Gizela) c. i kr. nadvojvodica; rojena v Luxembergi 1883. szept. 2. Zdana z Windischgr;itz Otto vojvodom (her-czegoin) 1902. jan. 23. 4. Maria (Arnalia, Matilda. Valerija) rojena v Budi 1863. aprila 22. Zdana z Szalvator Leo]>old nadvoj-vodonr (toherceg) 1890. jul. 31. Kratja nj. o. i kr. vclic^ansztva. 1. Maximi!ian (Fenlinand, Jozsef Maria) mexi-kan.-zki (•asznr ; rojcn 1832. julija 6. Ozsenjen v Briis" seli 1857. jul. 26 z Saroltov (Erniliot Augusztov) lielgiszkov vojvodicov (rojena 1840. jun. 7.) Mrtev 1867. jun. 19. 2. Karol (Ludvig, Jozsef, Maria) rojen 1833. julija 30. Mrtev 1896. maj. 19. Tretja zsena: Maria Terezija, Don Miguela portugalszkoga vojvoda cser; rojena 1855. aug. 24. Zdana 1873. julija 23. 3. Ludvig (Jozsef, Anton, Viktor) rojen 1842. niajusa 15-ga. ]VasxIcdiiik njili. Vol. vu kralovcsini. Ferenc Ferdinand nadvojvoda. Rojen 1863. dec. 18. v Gradci Sztarisje : Karol Ludvig i Maria Annun-ciata nadvojvodica (mrtva 1871.). Oz.senjen 1900. jul. 1. v Reichstatti z Sofijov Chotek grofojcov, hcserjov Chotek Bohuszlav grofa i Kinszki Vilhelmine grofojce. Rojena 1868. uiarc. 1. Ilocloviua <• i kr. uadvojvoda Jozsefa. Jozsef (Karol, Ludvig) nadvojvoda. Rojen 1833. niarc. 2. Zdan 1864. maj. 12. Zsena : Klotilda (Maria, Adelhaida, Amalia) vojvodica z Sax-Coburg-Gothe. rojena 1846. jul. 8. Deca: 1. Elisabeta. roj. 1865. marcz. 15. mrtva 1864. jan. 7. 2. Maria Dorotea, roj. ^867. junija 14. Zdana 1890. nov. 5. z Filipom, Orleanszkim vojvodom. 3. Margareta, rojena 1870. julija 6. Zdana 1890-julija 15. z. Thurn-Taxis Albert kr. vojvodoni. 4. Jozsef, iojen 1872, aug- 9. Zdan z Augusztov nadvojvodicov. 5. Ladiszlav, roj. 1875. jul. 16. Mrlev. 1895. szept. 6. 6. Elisabetha, rojena 1883. inarcz. 9. 7. Klotilda. rojena 1884. maja 9. Ahla 1903. decz. 14. 19O6. Jyrosnja. Sxrcc Bozse to te proszim, Ka na ssrci mi lezsi Prav ponisno i cjorecse Oh posdilhn me, tvoj szem ssin. Edna ssela me jc gndla, V red popovszhi, ovcsic Voj. Dabi vsjsalca, velha mdla V tvojem Ssrci najsla mir. Zdto szem osztavo ocso Zdto matcr, rojsatni dom; Bad bi smpuno mojo zselo. Med sdovensekim narodom. Vellco zsetvo mi pouiija Lilbav Szrea tvojega, Vnoijo je prrklensstva, psziija, Malo nas.s duhovnilcov ! Escse Jezus, Szin Marijin, Tvojo mater psziijejo: Grehe tr popraviti njim Posli vecs diihovnikov ! Kelko ovcsic je odtrgno Z tvojga Szrca en Judds, Zsnjih napravit liidsztvo verno Posli ver.s diihovnikov ! Krive potl helko tldcsi Ovcsic Tebi .zrocscnih, Diisne rane naj njini vrdcsi Vnogo se diihovnikov Ka jih zseja i gladilje Tvoje telo ino krv! Y$ze je krcdi: szlol i krilh je, Szamo vecs lamitelov! Ka jih pilscsa diiso z tela V szmrtvn greh zakopctno, Cela szpoved njim potrebna, Posli vecs dilhovnikoL- ! Liidsztvo moje tebi zroesim, Szrce Bosse, odpri sze! Mirajocsim i zsivocsim, Proszim, vecs dithovnih daj. POBOZSNOSZT K SZLADKOMI SZRCI JEZUSOVOML v 'u preminocsem dvojem tecsaji nasega kalondara szmo vidili obecsanja, stera nain je Jezus dao. csi njegovo szladko szrce pobozsno moli-mo i csasztimo. Vidili szmo, vu kaksi namen sze csaszti od nasz eto molbe vredno szrce, pa szmo szi precsteli nisterno dogodbo, stere nani kazsejo, ka je eta pobozsnoszt od inda szveta razsirjena med katolicsanszkim narodom ino je ttidi vnoge dobrote prineszla zse cslo-vecsanszkomi rodi. Da je pa, zna biti, vnogim to vsze premalo. Pa csi li nebi bilo — dobro i vredno i dosztojno je, da szi malo vecs premiszlimo od toga, zakaj i kak moremo nii liibiti Szrce Jezusovo. Lehko bi vam piszao; Lubite eto szladko Szrce, ar vam eta liibeznoszt prinesze obilnoszt onih darov, steri szo vam za njo obecsani, od sterih szte lani i ovo leto csteli. Lehko bi vam popiszao zgube, stere te meli. csi etu Szrce csa-szlili ne bodete. Celo greha grozovit-noszt i odurnoszt, kastigo bozse i veki-vecsen, neszrecsen pekeo bi vam lehko popiszao, stera szi vsza doszta lezsi szpravite. csi Szrce Jezusovo liibiti ne-scsete ! da szi pa tak miszlim, ka kda vasz k lubeznoszti punomi, najszlajsemi Szrci Jezusovomi zovem, te mi je ne potrehno szagati, hasziti nikoga. Zato vam raj tiszte zroke i raogocsnoszti naprej dam, stei-i nasz ne na sztrab, nego na lubeznoszt eloga Szrca rabijo. Prvi zrok med temi je: I. Lepota nebesz i njihova veszelja. Od edne pobozsne zsene cstemo, ka je szvojega szina, ki je scse mladi i zdrav bio, z etimi recsmi nagucsavala naj szvojo vero vadliiva i sze na szrnrt da za n.jo: ,,Szin moj, szpomeni sze zsitka vekivecsnoga: gledaj na nebo i Onoga ki tam kraliije; zsitka ti niscse ne vzeme, ar ete zsitek z driigim, doszta bogsim premenis." Miszlimo, lubi prijateo, mi ttidi dosztakrat na naso nebeszko domovino, na tiszto blazseno kralesztvo, stero za nasz vsze odpreto sztoji. Miszlimo na nje poszebno te, kda lubezen Jezusova daritev. tr|)lenje od oasz zsele. Pa ravno zato, naj nam volo okrepi, szlaboszt naso podpera, prernislavajmo szi malo dale od blazsenoga veszelja nebeszke dike. Vu nebeszaj nega nevole, niti trplenja. Gsi szi szamo to edno dobro premiszlimo. sze nam zse more szrce ta zseleti, sze zse moremo za ltibav Jezusovo loviti i vsze nase raocsi vu njegovo szliizsbo podati, ar moremo znati, da nasz szamo 16 mogocse bla-zsene vcsiniti tak na etom szveli, kak vu celoj vekivecsnoszti. Nega vu nebeszaj nikse telovne hvalinge, niti l)etega, stora nam eti na zemli telko britkoszli szpnivlajo; tam ne boli nikoga giava, ne viiha, ne zob, ne ocsi, ne zsalodec, niti ledevje; nega tam vrocse, niti mrzle treslike; tam sze ne zvuzsgejo nikomi plticsa, niscse nede tatn gliipi, ne plantav, ne szlepi nili csonklavi, ar nase telo vu nebi trpeti nede moglo. »Preredi Goszpod tam nasa tela na podobo szvojega odi-csenoga tela", pise szv. Paveo apostol (Phil. o, 21.)- Od szmrti sze nam tam. nede bojati, ar tam niscse nede trpo i oiscse ne merje. Kakse veszelje i bla-zsensztvo more tam sztanuvati, odked szo vsze nevole i trplenja pregnana za navszeveke. Nega vu nebeszih tuge, ne zsaloszti, ne jocsa. stera nain eti vu toj szkuz-nqj dolini nevol telko teskih dnevov szpravlajo. ,?Ne bode tam tuge, niti jocsa, niti boleznoszti vecs" pravi szv. piszmo. (Szkr. razod. 21, 4.). Ka je zsitek driigo, kak nepresztano trplenje i bridkoszt. Vu nebeszaj Gosz|)odin Bog szam zbrise szkuze nase; szpomin nasih preminocsih nevol, sterih szmo na zemli delniki bili, nam osztatie; nego szamo zato, naj sze ztem nase vekivecsno ve-szelje poveksava. Kak sze vszaki cslo-vek veszeli, kda je velkim trudom konec, ka szi je mogocsi j)ocsinoti; kak sze vojak veszeli ino z veszeljom miszli na triide, tezsave boja, na tarn zadoblene rane, kda zdrav doino pride: ravno lak de sze vszaki navdilseni vojak i delavec Krisztusov veszeliivao, kda szi nazaj zmiszli na bridke vore szvojega zemelszkoga zsivlenja, na prezsivetoino z poterpezslivosztjov prenoseno trplenje ino de veszelo popevao z recsmi psal-musa (8(J, 15.): ,,veszelimo sze onim dnevom, kda szi nasz ponizo, Gosz-podne, veszelimo sze letam, vu sterih szmo nevole vidili i prenasali." Nega vu nebcszih locsitve. JSti na zemli nega sztalne lubeznoszti, ne pri-jatelsztva. Edna recsje vcsaszi zadoszta, da najbogse prijatle za navszeveke raz-locsi, pa esi drugo ne, szmrt prvle ali szladkar razdeli one, ki szo sze eti liibili. Szama ta miszeo, ka nevem, kak dugo bom vkiiper z mojimi roditelami, szesztrarai. bratami, nevem, kda nasz neszmilena szmrt razlocsi, zna biti za edno leio, zan meszec dni, za nisterne dneve ali vore, szaina ta miszeo nam bridkoszt poszadi vu szrca nasa. Vu nebi sze od toga bojati nemamo; ti voodebrani tam na vsze veke zjedin-jeni osztanejo i od dneva do dneva poveksajo eden drtigoga blazsensztvo. Vu nebeszih ne bode vecs szkiisa-vanja niksega. Tii na zemli vszaki den prinesze za nasz szvojo szkusnjavo, szvoj boj za duso naso. Naveke sze raoremo vojuvati eti proti znotrasnjirn i zvunesnjim neprijatelom nasega zve-licsanja, pa ki je vu etom boji, on dobro zna, kak bridki, kak nevolen, kak nepresztalen je ete vekivecsen boj proti szamomi szebi. Zse szv. Paveo apostol sze tozsi zavolo toga vekivecs-noga boja rekocsi: ,,Drugo posztavo vidim vu kotrigah mojib, razlicsno od posztane moje razumne vole, stera me za szliizsabnika scse vcsiniti pod posz-tavov greha, ki je vu kotrigaj mojih." (do riml. 7, 23.). Kda eto neprijatesztvo mine i med telom i dasov najlepsa jedi-noszt nasztane, te ta obadva blazseuiva vu nazocsnoszti i videnji Boga. Tam sze ne bodeino vecs tozsili, ka tesko csakamo den odresenja; tam sze ne bodemo meli vccs ]>()jati nc od - 83 szveta, steri nasz vkauiti vecs tieinore, niti od pekla, steri je za vsze veke obladani, niti od lasztivne pokvarjene nature, stera sze tam ponovi i na bogso premeni. Nega vu nebeszaj niksega greha. Eti na zemli szo scse ti najveksi szvetci vu vekivecsnom trepelanji zsiveli, ar szo sze bo.jali, ka znajo vu greh szpadnoti i sze po njern szkvariti. Vu nebeszih te bojaznoszti ne bode; tam szo szvetci tak vtrdjeni vu liibeznoszli Boga, ka nemorejo vecs grehsiti; niti te najmensi greh nemorejo vcsiniti. Tam szi vszi tak premislavajo, kak szv. Paveo pise: wSto nasz je mogocsi odlocsiti od liibez-noszti Boga?" (riml. 8, 35.) Sto szi nebi zselo taksesztanuvanje, z sleroga je vsza nevola za vsze veke pregnana? Pa glej, to ti obecsa Jezus, csi bos njegovo szv. szrce Jiibo, pa scse vecs; takse prebivaliscse li obecsa, kde vsze mogocse veszelje i biazsensztvo z najveksov premenlivoszljov vkupzule. Na zernli bi szi zselo preminocsa veszelja? Grlej, Bog ti vekivecsna obecsava, slera na tebe po szmrti csakajo, kak pa szv. Paveo pise: ,,Oko je no vidilo, viiho ne csiilo, niti vu szrce cslovoka je ne szegnolo, ka je Bog tisztim pripravo, ki njega liibijo. (I. do kor. 2, 9.) Kak stecs velko, kak stecs veszelo szi miszlimo nebeszko kralesztvo, kak nam szvedocsi apostol, zarazmiti je vu etoj szuzsnoszli zadoszla li nemoremo. ar je tam jezeroknit bogse i lepse vsze, kak szi je nasa pamct zmiszliti mogo-csa. Bogasztva i kincse bozse modroszti, liibuznoszti i mogocsnoszti nasa kratka pamet zadoszta zarazmiti nikdar nemore. Vsza cslovecsa csulenja sze napunijo tam z veszeljom oebeszke dike, ,,napo-jijo sze tam z obilnoszti tvoje hizse i z potoka tvoje kraszote bos je napajao," ]>opeva kraleszki peszmar od efoga ve-szelja. (Ps. 35, 9.) Neizrecseno blazseni de tam razum cslovecsi, steri de tam vu neszkoncsno csisztoj szvetloszti vekivecsnc pravice brezi vsze zmote i hvalinge ražiriO VtiOge isztine, bozsanszkoga bojstva i nature vnoge popunoszti, modroszt, zmozsnoszt, dobroLo, velikocso i t. d., vido de tam szamoga Boga ino de ga razmo tam, kak szv. Janos pravi: »znarno, ka kda sze nam prikazse, mo szpodobni k nje-mi, ar mo vidili njega tak, kak je." (I. Jan. 3, 2.) Neizrecseno blazsena de tam cslo-vecsa vola, stera je na lubeznoszt naj-vekse Dobrote sztvorjena, pa to Dobroto, Boga, de vu nebeszaj mela i jo vecs nikdar ne bode mogia zgiibiti. Vu Bogi naideino neszkoncsano obilnoszt vszeh dobrot, stera nam napuni naso volo i jo zadovolno vcsini z vszem nasim zse-lenjom; ar je vsze, ka szamo je lepoga, dobroga i lubezni vrednoga na etom szveti, ne driigo, kak eden mali Irak k podobi neszkoncsanomi szonci dobrote i lepote; vsze je kak mala kaplica k podobi neszkoncsanoga morja popu-noszti. Pa vsze lo de mela razumna vola, vsze to de v lubeznoszli drzsala, na veke vzsivala i de blazsena z onim isztim blazsensztvom, z sterim je bla-zseni szara Bog, szamo ka ne vu brez-koncsnoj mogocsnoszti, ar je poleg szvo.je zkoncsne nature z cela ne mogo-csa brezkoncsnoga Boga vu szebe go-rivzeti. Talnike etoga neizrecsenoga bla-zsensztva nasz scse nas Goszpod vcsi-niti, i vszakomi med nami je vu hizsi szvojega nebeszkoga Ocse za to prebi-valiscse pripravo, kde bi mi vszi, kak kralovje, koronani z koronov vekivecsne dike, kraliivali z njim vkiiper te, csi njega, njegovo szladko szrce liibimo i z ete liibeznoszli njemi do szmrti szlii-zsimo koncsi do meje szmrtnoga greha. Kak mala je nasa duzsnoszt, csi to velko placsilo racsunamo. Dvajszeti, stirideszet, sesztdeszet let z djanjom lubiti Goszpoda i zato vu taksoj diki vu nebe-szih navszeveke sze veszeliti — za ze- ihelszko lubeznoszt vekivecslio ltibav dobili, sto nebi to steo? Pa mi zdaj povej, liibi prijateo, jeli bi cseden bio, ki bi sze od tezsav presz-traso i niti to malo i kratko zemelszko lubeznoszt, stero szrce Jezusovo zsele, njemi doprineszti nebi steo. Ki za liidih volo njega ltibiti nebi vole meo, ki nebi steo kaj aldiivati za njegovo volo; ki bi sze tak potopo vu iszkanje zemelszkoga bogasztva, ka bi najvekse bogasztvo poleg toga zgubo? Szodi szam! Ka je deszet •— treszeti — petdeszet, ka je szto let ltibeznoszt i z ete liibeznoszti izbajajocsi trudi i aldovi na etoj zemli proli nebeszkomi blazsensztvi, stero ne bode szto, jezero, niti million let trpelo, nego szkoz cele vekivecsnoszti, dokecs osztane Bog, dokecs de zsivela diisa cslovecsa — navszeveke! Blazsensztvo brezi potrebcsine, bla-zsensztvo brezi hvalinge, blazsensztvo, stero vszelej vekse grata, blazsensztvo brezi sztraha, ka sze ednok zgiibi, bla-zsensztvo, stero szi zdaj niti zseleti, niti zmiszliti ne moremo, blazsensztvo, stero nasz popunoma zadovolne vcsini, blazsensztvobrezi vszemeje, blazsensztvo na vsze vek i veke! Miszli na eto blazsensztvo szo dale szv. Pavli ete recsi na vuszta: »Ne szo vredna trplenja etoga zsitka dike pri-seszlne, slera vu nami nazvesztsena posztine." (do riml. 8, 18.) Eto blazsensztvo ;je szv. Tgnaca lojolanszkoga tak navdiisavalo, ka sze je dosztakrat proii nebi zgledno etak govorecsi: »Oh, kak sze mi odiiri zemla, csi sze na nebo zglednern." To blazsensztvo je pobiidjavalo szv. Sztaniszlava na verno ltibezen Krisztusovo, na zaptisztsenje zemelsz-koga bogasztva, csaszti i na prenasanje krizsa Krisztusovoga. Miszeo na to blazsensztvo je dala szpovednikom, manternikom i devicam tiszto csiidovitno mocsno duso, z sterov szo vsza, ka szo meli, zsivlenje i kerv tiidivszigdarpripravnibili dati na zgubo, naj bi szamo korono vekivecsnoszti zadobili. Pa ti, ki eta cstes, miszli tudi po gosztoma na eto blazsensztvo, naj sze odlocsis ti tiidi na mocsno lubeznoszt preszladkoga szrca Jezusovoga, nego z djanjora i z ober vszega popunov lu-beznosztjov. Ar po toj poti zse eti na zemli szkusas eden tao nebeszkoga veszelja vu diihi tvojem i na vsze veke bodes je vzsivao po tvojoj szmrti, kda zacsujes recs Goszpodovo: »Idi notri, voren szluga, vu veszelje Goszpoda Ivojega.« (Matb. 25, 21.) II. Csi szi tak vecskrat pred ocsi po-sztavimo veszelja vekivecsnih nebesz, vszakojacski sze mogocsno podigne nase szrce na liibeznoszt Szrca Szina bozsega i na djanja cle lubeznoszti; nego zvtin teh nebesz mamo mi driigi, doszta lepsi zrok tOdi na to liabezen, steri zrok po-szebno one nagiba na liibeznoszt Szrca Jezusovoga, ki vekso popunoszt scsejo doszegnoti i te zrok je ne drugi, kak lo, da je Jezus Krisztus szam vu szebi liibeznoszti vreden. Od szv. Ferenca Xaverija cstemo ka je on etak szvojo liibeznoszt proli Jezusi glaszo; ,,Ne za volo vupanja, ka me placsas, niti. zato, ka bi me vu nebeszih blazsenoga vcsino, ali ka me ne bi vu vekivecsno szkvarjenje sziino, nego kak szi ti mene vszikdar liibo, tak lilbim jasz tebe i lak te scsem lti-biti vszikdar; szamo zato te lubim, ar szi moj kral, ar szi moj Bog.u Vidis, lQbi prijateo, to liibeznoszt sze vcsi ti tudi, naj de zrok ivoje lii-beznoszti — poleg mogocsnoszti — tiidi tak csiszti, tak zvisani, brezi toga, ka bi szamo szvoj haszek gledao. Da sze lezsi nadignes na takso ltibeznoszt, premislavaj szi naszleduvajocsa: Vu bozsanszkom szrci Jezusovom dvojo liibeznoszt moremo razlocsiti, bozsanszko i cslovecsanszko liibeznoszt, - 85 - Edaa prikazen bl. Margete. ar je on Bog i eslovek naednok. Pa z slere stecs sztrani gledamo njegovo lti-beznoszt i njega szamoga, naso liibez-noszt szi vszikdar vu najveksoj meri zaszliizsi. Csi gledamo naime vu nje-govom szv. szrci bozso liibeznoszt, szmo lehko zagviisni, da nega, nancs ne more biti, nan.s miszliti nam je ne mogocse szrce, stero bi bole vredno bilo nase lubeznoszli, kak je vredno szv. Szrce Jezusovo. — Pa zakaj? Zalo, ar je njegova bozsanszka liibez-noszt, z sterov vszakoga csloveka lubi, nikoga ne vovzevsi, ober vsze mere, ober vszeh misziih, je z ednov recsjov neszkoncsano velka. ,,Kak je Ocsa liibo mene, tak szam liibo jesz vasz", pravo je on szam (Jan. 15, 6.); ar pa za Boga nega preminocsnoszti, niti pri-hodnoszti, nego vekivecsna bodocsnoszt, zato recsi Jezusa Krisztusa dnesz ravno taksi razum majo, kak szo za csasza njegovoga zemelszkoga zsitka mele ino sze lak morejo razmeti, ka on z taksov liibeznosztjov liibi vszakoga, z kaksov Ocsa lubi njega, lo je: Z neszkoncsnov ltibeznoszijov. Bog je naime szama lii-beznoszt, pravi szv. Jauos. Razmi sze, ka je eta neszkoncsna liibeznoszt poleg sztvari, stera sze JGbi, razlicsna; pa csi mo lak gledali to liibeznoszt, le moremo szpoznali, da je liibav nebesz-koga Ocse k szvojemi jedinorojenomi szini doszta veksa, i tiidi more biti veksa, kak k kaksemi koli driigomi sztvorjenji, nego lo je ne. zaio, kak csi nasz Bog ravno tak, kak Njega, Jiibiti nebi mogeo, nego zalo, ar je Jezus szam vu szebi doszta vekse lii-beznoszii vreden, kak mi. Bozsanszka lubczen Jczusa Krisz-lusa proli narn je liidi vekivccsna; od vekivecsnoszli mao nasz je Iubo, na nasz miszlo, od nasz szi premislavao, nase dobro nam zseleo; »z vekivecs-nov lubeznoszljov szam te liibo i zato sze szmiltivajocsi med tebom, szam le k szebi vabo." (Jer. 31, 3.) Poleg etih rccsih vszaki lehko pravi od szebe recsi szv. piszma: »Goszpod me je meo vu zacseiki szvojih potov, prvo kak je kaj sztvoro od zacsetka. Od vekivecsnoszti szam sze odredo i davno, prvo kak bi zemla bila. Szo scse ne bile globocsine i jasz szam sze zse poprijao; escse szo sze vretine vo-dine ne odprle; bregovje szo sze scse ne sztavili vu velkih gromadaj, pred viszocsinami szam sze narodo jasz." (Peld. 8., 22., 25.) Bozsanszka lubeznoszt Zvelicsitela nasega sze je vu djanji szkazala proti nam, ar je on nam i znami vnoge dobrote vcsino. Kde je jezik, steri bi imenitne dobrote ete bozsanszke liibez-noszti zadoszta pripovedavati bio mo-gocsi? kde je razurn cslovecsi, steri bi ete dobrote znao zadoszta zarazmiti ? Neba i zemla szo puna z imenitnimi szvedocsansztvami ete bozsanszke lii-beznoszti. Zvezdneno podnebje, nezgriin-tano morje, cola naLura, vszako sztvor-jenje nam od dneva do dneva glaszno i ocsitno szvedocsansztvo dava od szmi-lenoszli bozsanszkelubeznosztii dobrote. Premiszli szi szamo, lubi prijateo, z kaksov obilnoszf.jov szvojih dobrot te je oszipao va redi nature i miloscse tvoj Goszpodin ; premiszli szi, kak po-puna vretina tnilosztivnoszti i szmile-noszti je oo tiidi zdaj za tebe, stere iztok od dneva do dneva od vtire do vure brezi henjanja na tebe tecse; premiszli szi z zahvalnim szrcom, kak pripravno je szv. Szrce Jezusovo ttidi vu prihodnoszti dali tebi vsze szvoje nebeszke dragocenoszii i dobrote. Ravno ete njegove bozsanszke liibeznoszti vrelo zselenje njemi je dalo ete recsi na vilszta : »Hodite k meni vszi, ki szie trudni ino obterseni i jcsz vasz olejsam." (Mataj 11., 28.) To szvelo zselenje njegovo, naj bi znami kak naj vecs dobrote vcsiniti mogeo, ga je nagnolo na ete recsi, stere nam bl. Margela Alacoque glaszi : »Glaszi li szama ino sze szkrbi, naj sze po celoj okroglini szveta razglaszi, _ 37 — da jesz ne poznam ne mere, niti meje mojih miloscs za one, ki ele miloscse vu mojem szrci iscsejo." Povete mi zdaj, jeli je nas Gosz-pod ne brezkoncsno dobroliven. szrai-leni i lilbezuoszti pun za nasz ? Jeli . ne moremo za iszlino praviti, ka lak plavamo vu velikom morji ujegove dobrotivnoszti, kak riba vu vodi ? Ka z vszakim zdiblajom edno dobroto Je-zusove lubeziioszti vzsivamo ? Jeli szi ne zaszluzsi za to szv. Szrce Jezusovo, naj bi njo zaiszl.ino z zahvalnosztjov Iiibili ? Szv. Fereuca assziszianszkoga eden lovaris, po imeni Egidius, je ednoga csloveka ednok na lubeznoszt Boga steo nagucsati, zato ga je k cdnomi taksemi csloveki pelao, ki je niti rok, nili ocsih ne meo, pa je pilao toga sziromaka pred tem cslovckoin : ,,Csi bi bio na zernli taksi cslovek, ki bi tebi roke ino szvetloszt ocsih nazaj dao, bi liibo ti njega ?" »Doszta vecs bi pripraven bio za njega vcsiniti — je odgovoro sziromak — vu vekivecs-noj njegovoj szliizsbi bi njerai ta naj-pozadnjesa dela z szrca rad opravlao." Na to sze je Egidius k ovomi obrno etak rekocsi: wTebi je nikak zdrave kotrige dao pa vnoge drtige dare k tomi, ka szi pa U tomi duzsen ? Jeli szi ga ne duzsen ober vszega lubili i tvojo duso pa telo zevszim njemi da-riivati ? Pa szi ti li talf. mrzeo i brez-szrcsen proti tvojemi Bogi, tvojemi najveksemi dobrocsiniteli ! Liibi zato, lubi prijateo, ti tudi z zahvalnov lubeznosztjov tvojega Gosz-poda i Boga, pa te te szamo eden sztopaj razlocsi od najlepse, od naj-vekse liibeznoszti, od popune. Szv. Augusztin sze je etak rad nabudjavao, na lubeznoszt bozso : ,,Ka bi sze ti li tak dopadnolo, dtisa moja, na etom szveti, da bi je ti liibiti stela ? Okoli szebe szamo nebo i zemlo vidis; da pa csi na nebi ali' na zemli kaj tak-sega naides, ka je vredno tvoje lubez- noszti, kakse lubeznoszti je vredea te on, ki je vsza ona, stera ti liibis, sztvoro ? Pitaj eta, sto je napravo i liibi Onoga, ki je vsza eta sztvoro ! Ne liibi sztvorjenje nepopuno tak, ka bi poleg toga pozabila Sztvoritela szamoga, lo najvekso, najpopolneso dobroto ! Oh, moj Bog, Li szi vreden, da bi te brez-koncsno bole liibili, kak vsza vkuper, stera szo na nebi i na zemli. Jasz raj odpovem vszemi zemclszkomi, ar sze bojim, da bi ovacsi po kaksoj priliki tvojo lubeznoszt znao zgubiti!" Na to pa etak podigne ete szvelec szvoj glasz : ,,Moj Bo^, ka Jiibim jesz le, kda tebe lubim ? Ne zviinesnjo dopadlivo podobo kaksega sztvorjenja, ne vremeaszko, preincnlivo lepoto, ne bliscsobo szvet-loszli, stcra sze narn vidi, ne szladko vraszlvo, ne prijazeu diis iepih cvetlic nili manno ali med — lo je vsze ne liszto, ka jesz lubim, kda jesz Boga mojega liibim ; nego lubitn jasz tebe szamoga, ki szi vszoj lepoli lepoto, vszoj szladkocsi szladkoszt, lepoj cvet-lici prijazno dusobo dao: Tebe, naj-vekso dobroto, mojc jedino vsze." Premislavaj szi, liibi prijateo, ti tiidi tak ino podigni szvoje szrce od vnoge lepote i dobrote, stere te obda-jajo, od vnogih damv, stere vzsivas, ali sze viipas, da bos je escse vzsivao. Podigni szrce tvoje k Onomi, ki je tebe z brezkoncsnov, vekivecsaov i vu djanji szkazanov liibeznosztjov liibo i liibi izda; liibi njega, kak szunce i nezmerno vre-tino vszeh dobrot, kak jedino i brez-koncsno labeznoszt i najvekso dobroto z csisztov, popunov ltibeznosztjov i rad pravi z recsmi szv. Ferencza: aMoj Bog i vsze moje." III. Jezus, kak Bog je vreden nase lubeznoszti, brezkoncsne liibezuoszti je vreden, ar je on szam brezkoncsna liibeznoszt. Da pa brezkoucsuo szamo Bog mogocsi liibiti najszvetese szrce; zato mi, liidje, bozsanszko naturo Jezu-sovo brezkoncsno lubiti nikdar nemo-remo, ar szmo ne brezkoncsni — kak stecs gorecso lubeznoszt mi k njemi mamo. Zato gledajmo zdaj Jezusovo cslovecso naturo od stere tak pravim, ka je Jezus, kak cslovek tiidi liibezni vreden, takse lubezni, stera nema meje. Kda je Jezus na zemli hodo i liidsztvo vcsio i szvoje csiide delao, je njega glasz celo vu Rim priseo po caszarszkom namesztniki, ki je pred Pi-latusom vu iraeni caszara zsidovszko drzsanje ravnao. Ete namesztnik caszar-szki, po imeni Publius Lentulus, etak pise od njega szvojemi caszari i rimsz-komi drzsavnomi szpraviscsi: »Vu etih dnevaj sze je eden jakoszti pun mozs prikazao med nami, po imeni Jezus Krisztus, ki escse dendenesnji med nami zsive, koga poganje za proroka pravice drzsijo, vucsenicje njegovi ga pa za Szina Boga pravijo. Mrtve zbiidjava i betezsnike vracsi; viszikoga, mocsnoga odrasztka cslovek je i cela njegova pri-kazen je csaszti vredna, tak ka ga vszaki more csasztiti, ki ga vidi i liibiti pa tfldi sze bojati od njega. Vlaszje njegovi zrelo lesnjekovo farbo raajo, do vuh szo z cela gladki, nizse doli malo kon-draszti, doli piiscseni po ramaj; na szredi szo razdeljeni, kak nazarejci radi noszijo. Cselo odpreto, visziko i gladko ma, obraz njemi je brezi krpe i grbe, lepi i prijazne erjavicsne farbe; viiszta i nosz szo njemi redne forme, tak, ka nikaj nega neopacsnoga nanjem ; obrascsenje noszi, stero je malo preraocsno, ne ravno dugo i na farbo gledocs vlaszam szpo-dobno; ocsi szo njemi modre, szvetle i zsive. Telo mocsno, roke k teli zmer-jene. Vu karanji je sztrahoviten, vu opominanji prijazen, vu govori premis-leni, moder i ponizen z vrednosztjov. Niscse ne ga szmejati vido, nego velkov csaszti pomni, ka bi vnogi szo ga vidili zse sze szkuziti." Tak popise Jezusa, kak csloveka eden pogan ! Kakso lttbeznoszt je ete mogeo meti vu szvo- jem szrci, od koga eden pogan tak zna piszati! Csi tiszto gorecso lubeznoszt gle-damo, stera je vu njegovom, da mo tak pravili, cslovecsem szrci za nasz gorela, moremo szpoznati, ka nega cslo-vecsega szrca, stero bi szi naso liibez-noszt tak zaszliizsilo, kak preszveto szrce nasega Boga i csloveka. Velka je bila, isztina, ltibeznoszt nisternih szvet-cov proti Bogi i blizsnjemi: Na priliko szvetoga Sztaniszlava csi vzememo, koga od liibeznoszti gorecse szrce n.jemi vu najveksoj zimi takso vrocsino delalo, ka je z mrzlov vodov mogeo tiisiti; velka je bila liibeznoszt szv. Alojzia, koga csiszta diisa je szkoro vszikdar pri Bogi sztanuvala ino gorela vu liibeznoszti bozsoj; velka je bila lubeznoszt szv. Teresie, stere szrce je angeo nebeszki vuzsgao na gorecso liibeznoszt Boga; meo je velko liibav szv. Ferenc Xaveri, ki sze je z ete liibeznoszti na velke trude i dela dariivao za Boga volo; nego ka je to vsze pa ka je lubeznoszt vszeh szvetcov nebeszkih proti eslove-csoj liibavi Jezusa, Goszpoda nasega, stera nema konca? Njegovo szv. szrce je edno nevgaseno morje ognja liibez-noszti za nasz. — Vsza drtiga cslovecsa liihezen proti toj ednoj je szamo telko, kak edna kaplica vode vu celom morji, kak edna zvezda med jezerami zvezd jaszne nebe, kak edno zrno vu peszeki raorja. Jezusova liibezen nam je najlepsi i najveszelesi szad doprinoszla zse za njegovoga zemelszkoga: zsitka i nam doprinasa scse dendenesnji vu najszve-tesem szvesztvi oltarszkom. Eta liibav njemi je ne dala pocsitka, nego ga je z vszov mocsjov i prilikov nagibala na razdelavauje szvojih dobrot. »Okoli je hodo dobra csinecsi", "pravi od njega szv. piszmo, Eta liibezen njemi je z veszeljom napunila szrce, csi je mogocsi bio liidein vu dusevnih i telovnih pot-rebcsinaj na pomocs biti pa scse den-denesnji je to njegovo veszelje, csi nasz - 30 -rr Trpecso szree Jezusovo. je mogocsi razveszeliti z dobrotivnoszt-mi szvoje gorecse liibeznoszti. Eta nje-gova liibeznoszt je zrok, ka sze on bole veszeli, csi ete njegove dobrote vzsi-vamo. Zaisztino vu njegova viiszta szli-sijo za to recsi szv. piszma sztare dobe: »Hodite vszi ino szi vzemite kincse" (Iz. 55., 1.) pa zato j)ise od njega evan-gelium: wmocs je sla iz njega ino je zvracso vszakoga." Cslovecsa liibeznoszt najszv. szrca je ne szamo dobrotivna bila, nego tiidi szmilena i znami csiitecsa. Zato pise od nje szv. Paveo: »Nas velki Diihovnik je ne taksi, ki sze nebi szmi-liivao videvsi nase szlaboszti, nego taksi ki sze je szkiisavao vu vszem, kak mi, zviin, grcha." (Hebr. 4., 15.). Njegovo liibeznoszti puno szrce sze je vszikdar odprlo. kda je vido ali csiio nevolo szi-romakov; tuzsen je bio z tuzsnimi, jokao sze je z jocsecsimi, tao szi je vzeo z trplenja trpecsih, z ednov recsjov: vsza-komi je vsze steo biti. Kda je velka vnozsina vu pusztini ne mela kaj jeszti, je od szmilenoszti genjenim szrcom etak pravo : ,,Mili sze mi vnozsina, ar szo zse tretji deu z menov i nemajo kaj jeszti; pa je nescsem lacsrie odpusztiti, ka ne opesajo ua poti." (Mataj 15, 32.) Pa je csudo vcsino, naj bi szamo sze vno-zsina naszitila. Pred mesztom Naim je potolazso tuzsno dovico, stere jedinoga szina szo na pokopaliscse neszli, z kratkimi rccsmi: ,,Ne jocsi sze" ioo je na zsitek tmzaj zbiido jedino dete szi-romaske dovice. Pri grobi Lazarovom sze je szam szkuzio videvsi zemelszke osztanke szvojega lubeznivoga prijatla; pa je liidszlvo to vidocse naglasz gucsalo csudivajocse sze: »Glejte, kak ga je lubo!" Ali zakaj bi tak dalecs iszkao zglede, pelde, njegove lubeznoszti, da sze jih-vu nasem vremeni tiidi telko szto i szto naide, ki szo zse zadoszta szpoznali njegovo velko lubcznoszt. Jeli je szamo eden med vszemi, ki eta cstejo, jeli je, ki sze z vupanjom obrno k njegovomi preszv. Szrci, ki jc vu szvojih nevolaj pri njem szvojo pomoes iszkao, ki je pii Ironusi njegovc szmi-lenoszti miloscse proszo, pa ga on nebi poszliihoo, ga nebi potolazso, ga nebi z obilnov popunosztjov szvoje milosz-tivnoszti oszipao ? Nemre biti, ar je to niti ne mogocse. Eto szv. Szrce je tak puno szmi-lenoszti proti nam liidem tak puno dobrote i miliivajoese liibeznoszti, ka bi szamo szebe moglo obladati, csi bi nasz stelo brezi poszliihnenja od gzebe odvrnoti. ,,Glej Sssrce — pravo je bl. Alacocjue Margeti, — stero je csloveka tak jako liibilo !" Jeli je po vszem tom ne vredno Szrce nasega Zvelicsitela i Goszpoda nase jtopline, nerazdeljene liibeznozti? Za isztino ,je jako vredno ! Liibi prijateo ! Csi bi ti eti na zemli csloveka naiseo, ki je sžaina dobrota i szmilennszt proti tebi pa szama liibežnoszt, ki za tvojfrfli posz-lami bole bodi, kak ti szam, ki tvoje nevole i tvoja trplenja ravno tak csuti, kak ti szam, ki je za tvojo vnlo kda stecs pripraven na kakso stecs daritev — ka ti nebi vcsino za toga csloveka ? Kaksi aldov, kaksi triid ti nebi presz-tao za njegovo volo ? Jeli nebi zvszov tnocsjov iszkao piiliko, kak bi mogeo pokazati njemi, da szi ujegove liibez-noszti zaisztino vreden ? Pa zdaj gle-daj : Gsloveka taksega je tesko naidti tii vu etoj szkuznoj doliai, kde je vszaki, ie tiajbogsi tiidi, szamo cslo-vek i kak cslovek je podvrzseni vnogoj novoli i szlaboszli, stere njemi takso liibeznoszt nemogocso vcsinijo. Nego je zato eden tudi, ki je Bog i cslovek : Jezus Krisztus, ki je szama szmilenoszt bio za zsiika szvojega zemclszkoga i je scse izda vu najszvetesem oltarsz-koin szvesztvi. On je nas najbogsi pnjatco, ki nasz z szrcsnov, k djanji pnpravnov i daritve noszecsov lubeznosztjov lilbi i nasz nikdar nescse zavrzsti. Zato je pravo szvojirn apostolom: ,,Zse vasz vecs tie veliril za szluzsabnike moje, ar szliizsabnik ncve, ka csiui goszpod njegov ; nego za prijalle vasz zovem, ar szam vam povedao Vsža, stera szam csuo od Ocse mojega." (Jan. 15, 15.) On je nas uajlubeznivsi brat, ki je »prvorojeni raed vnogim bratjdnl.* (do riliil. 8, 4i9.) Kak velko veszelje je to za nasz, ka onoga lehko zovemo za brata, komi je dana vsza oblaszt na nebi i na zemli ! Oil je lias najmilosztivnesi Odkii-piteo, nas najbogsi Ocsa, nasa najini-lesa liibecsa Mati. Od njega pisc Izaias Jjforok : ,,tilcj, Bcig jc inoj odszlobo dileo, viipanje mani iao sze ue bojiui ; ar je Goszpod moja raocs i rnoja dika, i je on oszlobodjenje meni." (12., 2.). Pa Gosz])od szain od szebe veli pri Ižaias proroki (49.; i5;) : ,Joli sže žna šzpGzabili zsena szemena szvojega, da sze ne szmiliiva krez szina ulrobe szvoje ? pa csi bi sze ona li szpozabila, jasz sze ue szpozabim z tebd Glej, jasg sžatii szi na mke szvoje zapiszao tebe/' Zato, "liibi prijatel, csi bi na vsza pripraven bio za csloveka, ki tebejako liibi, na koj szi ne duzseu pripraveu biti za volo liibeznivoga Zvelicsara tvo-jega, ki je za iszlino szama vtelovlena liibeznoszt za tvojo volo ? Kak szi sze tluzsen Iruditi, naj zadoszta szkazses k njemi tvojo liibeznoszt! Zato ga dosz-takrat proszi z recsmi szv. Augustina: wN:ij te szpoznam, Goszpod moj ; naj te lubim." ,,Oh preszladko Szrce Jezu-sovo, naj te vszikdar boie liibim !" IV. Do zdaj szmo szi vccs zrokov precsleli, steri szo nasz zadoszta mo-gocsi na lubeznoszt [)reszl. szrca Jezu-govoganagibati; nego manio escse driige yelke zroke, sleri szo nai'n mogocsi po])uno liibeznoszt do etoga najszlajsega szrca vu nasih szrcah vuzsgati. Ka je popuna lubeznoszt? Popuna lubeznoszt vu tom sztoji, ka Boga po-szebno za szamoga szebe volo lQbimo, za lo Jubiino, ar je On szam vu szebi brezkoncsno moder, zmozsen, lepi, brez-koncsno dober, i [)opunoszt vszelj po-|)unosztib pa kak taksi, jo szam vu szebi, brezi nasega baszka, brezkodcšiKi labezno.szli vredon. Z popanov lubez-nosztjov te lubimo Boga, csi ga ne lflbimo zatOi ai* nasz je z vekivecsnim pekloin mogocsi kastigaii, ali za to, ar vekivecsna nebesza obecsava njoga lii-becsira, niti zato, ar szmo njcmi liibez-tioszt duzsui za volo njegove dobrotiv-noszii, nego szaino zalo, at* ,jo oa za volo szvoje lu-ezkoncsne popunoszti, storo z liasc vore szpoznamc, szam vu szcbi io najvekse dobro i kak takse, najvekse Kibeznoszti vredno. ^Jedini zrok, za sioroga volo bi Boga1 llibiii je . . . Bog szam ; dusa, stera zaisztino Idbi Boga, szi ne zsele diligoga placsila za szvojo liibeznoszt, kak Boga; pa csi szi di-iigo zsele, onda ne lO.bi Bogai* Szv. Bernhard pravi to. wKi je szluga, on sze boji od goszpoda szvojega ; ki je najemnik, on placso csaka; ki je vucsenik, on sze podvrzse voli szvojega raestra: ki je szin, on z postiivanjom naszleduva ncso szvojega; nego koga liibeznoszt navdiisava, oq szi ne iscse szlolioscsino, nc najem, ne placsilo, niti deo, nego on szaraoga goszpoda iscse i zsele, szamoga mesti-a i ocso." Szv. Bernhard. Eto popuno lubeznoszt z ethn, ali z szpodomuim talom lehko pobiidimo v szebi; .,Lt\bim te, vszega Goszpodar i Bog, liibiin te z celoga szrca, ober vszega; ar szi ti szam vu szebi, brezi stere koli zvunesnje pomocsi, za volo tvojib bi-ezkoncsnih popunoszti, dober i zato ober vszega cele lubezooszli vredeo. Za tvojo volo, moj szladki Bog, liibim tiidi blizsnjega, kak szamoga szebe i szam pi-ipraven eLo mojo liibez-noszt vszigdar szkazali po obderzsavanji tvojib zapovedib." Ali to je pilanje, jeli je taksa po- puna liibezen, stera na szvoj haszek ne gleda, eti na zemli mogocsa ? Vsza-kojacski, da je mogocsa. Ve pa med ludmi tudi zadosztakrat naidemo csiszto, szvoj liaszek ne gledajocso, popuno liibeznoszt! Szo glaszovitni mozsje, ki szo szi imenitno ime szpravili med ednim, ali diiigim narodom, stere vnogo taksih ltidih lubi, ki jih nancs ne poznajo, ne ka bi kaj csakali od njih. — Szo vojvodje, ki znajo liibeznoszt szvojih vojakov zadobiti tak, ka szo te pripravni kda stecs na szmrt idti za njihovo volo — brezi toga, da bi na placsilo miszlili. Vi szami, ki eta csete szte zsc znan csuli od Ridih, ali zna biti, poz-nale takse, ki szo ednok, ali drugocs pripravni bili za blizsnjega vu vodo szkocsili, ali vu ogenj idti, da bi ga rcsili brezi toga, ka bi na kakso placso miszlili. Bili szo szvetci, kak na priliko szv. Sztaniszlav, szv. Ferenc szaleszianszki, szv. Janos evaugelista i vnogi driigi, ki szo mogocsi bili z szvojim szvetim zsitkom, z szvojimi ocsitnimi jakosztmi liiboznoszt ludih tak zadobiti, ka je vsze vrelo za nje, ka ,je szamo ])oznalo — szame pelde, lepi zgledi, popune, brezi haszka szvojega szkazane, liibez-noszti szo eta. Pa povete mi, ka je zrok ete ]Q-beznoszti bio? Nikaj drilgo, kak lubezni vrednoszt pobozsnoszti ijakepopunoszti, stero vszaka nepokvarjena diisa lubiti more, csi li szamo jakoszt nebi liibila zadoszta. Csi pa do csasza trpecsa i nez-koncsna popunoszt, ali pamet cslovecsa i jaka vola takso mocs ma ober nasega szrca, ka je zna k szebi nagnoti; jeli nebi mogla popunoszt Jezusova, stera vsze popunoszti brezi bvalinge ma vu szebi, nasa nevohia szrca escse z vek-sov merov zadobiti ? Ali nebi mogli mi Mestra vszeh mestrov szamo za njega volo i za volo njegove razumne neszkoncsane popu- no-zti lGbiti? Njega, ki je najvekse delo, ete szvet, z vszemi njegovimi lepotami z jedinov recsjov mogocsi bio naprej-prineszti? Njega, ki je raogocsi bio na milom modrom podnebji jezero zvezd razszipati, naj glaszijo oblaszt njegovo od izhoda do zahoda ? Njega, ki je na-puno diiso cslovecso z znanjom, naj razmi lepote sztvorjenoga szveta i za Jepotov nature nacsini szvoja csiidovitna dela razuma cslovecsega? Csi je zse sztvorjena lepota, dob-rota i modroszt mogocsa naso liibez-noszt szebi zavezati, kem boleje mogo-csa to ona modroszt, dobrota i lepota sfcero je niscse ne sztvoro, stera jejedi-norojenoga Szina bozsega vekivecsna lasztivnoszt. Gsi je zse szlaba szvetoszt sztvor-jenja tak lepa, ka je mogocsa nasz na liibezuoszt prisziliti, jeli je ne jezero i millionkrat bole mogocsi na to on, ki je szama szvetoszt vu szvojem bojstvi, ki neszkoncsno vnogih popunosztih zje-dini vu szvojoj prosztoszti. Pa glej, liibi prijateo, takse je ravno j>reszv. szrce Jezusovo za volo njegove bozsanszke nature. Njegova bozsanszka natura je naime vredna popune nase liibeznoszti, ar je ona szama neszkon-csana dobrota, lepota i popunoszt. Pa to je bio vszakojacski namen Jezusov, naime, da bi ga mi z popunov liibez-nosztjov sze vcsili liibiti, te kda je szam szvoje najszlajse szrce vonazveszto; to je bio njegov namen, ka bi nasz pomali na popuno liibeznoszt vuzsgao. Ar, ka bi bilo na ete namen bole pripravno, bole k cili pelajocse, kak je ravno njegovo preszv. szrce. Csi szv. Paveo apostol to pise: ,,Ka je vu njem nevidocse, kakti njegova vekivecsna mocs i Bozsansztvo. je od sztvorjenja szveta razumlivo i vidocse iz csinov njegovih" (do riral. 1, 20. ), to je: Imenitne lasz-tivnoszti i popunoszti bozse sze lehko szpoznajo z celoga sztvorjenja; kem vecs bole je pripravno szveto cslove-csansztvo Jezusovo, stero je najcsiido- 43 — vitnese delo modroga Sztvoritela, na to, da z njega i po njem zaisztino prav szpoznamo nikdar neotemnjeno szvet-loszt vekivecsne dobrote i vekivecsne lepote! Zato, ar z njega lehko najlepse szpoznamo Boga, proszi szv. maticerkev vu hvaloszpevi bozsicsne szv. mese Boga, naj nam da miloscso, da sze po njem na lubeznoszt. nevidocsib zvuzsgemo. Tiszti Bog i cslovek, od koga sztarin-szki peszmar naprej popeva (Ps. 44., 3.) »Iepi szi raed szinami cslovecsih", tiszti Bog i cslovek, ki vu szvojoj ednoj personi bozsansztvo i cslovecsansztvo tak csiidno zjedini, je poszebno prip-raven za to, da vu njem poleg iraenit-nih popunosztih njegovoga cslovecsan-sztva njegovo Bozsansztvo zadoszta za-razmimo i zalubimo. Szv. Janos vu ednom szvojem piszmi (I. 4., 20.) etak pise: ,,Ki ne lilbi szvojega blizsnjega, koga vidi; Boga, koga ne vidi, kak bi mogeo lubiti V — Gsi mi ete recsi na naso recs obrnemo, de tiidi isztitia etak: Ki Jezusa Krisztusa liibi kak csloveka, steroga vidi, on de prle ali szledkar mogeo njega lilbiti, kak Boga tudi. Zato gledaj, lttbi prijateo, ka sze navcsis tvojega Zvelicsitela dobro poz-nati. Szpoznaj njega ob prvim kak csloveka ino ga liibi, kak csloveka nez-merno; kak Boga pa z mogocsno naj-veksov popunov lubeznosztjov. Premis-lavaj szi ete zroke ki te na eto liibez-noszt pripelati morejo ino szi je zapri vu szrce szvoje. V. Nego to nam je ne zadoszta, poz-nati szv. Szrce nasega lubeznivoga Vu-csitela ino tiszte zroke, steri nasz na njegovo liibeznoszt nagibajo, nego pot-rebno nam je tiidi, da poleg ete szpoz-nane pravice zsivemo; ka ona, stera poleg etoga premislavanja za dobra szpoznamo, tudi vu nasem zsivlenji dop-rineszemOj z drugov recsjov: Polrebno natn je, naj naso volo pred etov szpoz-nanovpravicov nagnemo na djanja prave lubeznoszti. Pa od toga szi mamo zdaj pogu-csati, kak moremo z nasov volov szebe vu szladki jarem liibeznoszti szrca Jezus-ovoga podati. Prvo nase djanje nara more biti zsaliivanje, stero iz ete nase lubeznoszti zhaja i stero vu tom sztoji, da szi diisa mirovno premiszli,kelkokrat je szama szebe pred Boga postiivala, kelkokrat sze je tak oponasala, kak csi bi ona bila goszpod, Bog pa njeni szliizsabnik; kelkokiatje iszkala szvoje blazsensztvo vu tom, da szi je szpunila neredna zse-lenja tela nemarajocsa zsrditoszt bozso; kelkokrat je iszkala szvoje blazsensztvo vu tom, da sze je Bogi proti poszta-vila; pa csi szi to dobro premiszli diisa, ne mogocse, da sze njoj ne bi odiiro on csasz, kda sze je z Boga tak szpo-zabila; ne mogocse, da ne bi zsaluvala za tiszta szvoja djanja ino sze nebi mocsno odlocsila, da vu prihodnoszti to prvo meszto vu szvojem szrci vszik-dar Bogi da, pa da de od szega niao Boga za vecs drzsala z csutenjom ino djanjom, kak kaj koli drugo na etom szveti. Gsi sze etak premislavajocsi poto-pis vu szpomin vnogoga trplenja i nevol, yu stere je ])otopleno bilo preszv. Szrce Jezusovo na olszkoj gori i na krizsi i stere szi ti z tvojimi velkimi grehami escse hifse ponovo, je ne mogocse, da z liibeznozti etoga za tebe trpecsega szv. Szrca nebi odiiro i pozsaliivao one grehe, steri szo zrok bili szrarti neduzs-noga Agnjeca bozsega. Csi szi vu to mero pobiidis pozsa-luvanje vu szrci szvojem, te de raszla vu tebi liibeznoszt Boga ; pa ti eto premislavanje ne bode szamo dobro gledalo, vu sterom szvoje hvalinge i grehe dobro vidis, nego tudi kakti csiszta vretina, vu steroj szi grinte szvojega grehsnoga szrca lehko doliza-peres, Gsi v to podobo liibimo Jezusa, te ga najlepse iuhiffld,- ar eta Itibez-noszt sze najbole dosztaja eloga nevdl-uoga cslovecsega zsitka, kak szv. Mag-daieha pazzianszka pravi : Ob prvirn inoremo tiszta zsaliivanja objdkati, z sterimi szmo mi szami razdi eszelili preszv. Szrce Jezusovo, po tom pa ona, z sterimi szo ga driigi razzsalili ino ga escse izda zsalijo. Zato de dubrcf v eto formo niolili : ,,Zjedinjeni z vszemi onimi, ki Tebe liibijo, te oproszimo za vsze nevornosztl, iiezahvalnoszti, za vszo mrzJocso i nemarnoszt, za všze ne[)oslcnoszli i razzsaluvanja, z ste-rimi ie luclje poszebno vu najszv. 01-larszkom szvesztvi razdreszclijo. Vzemi za to milosztivno naso vero, viipanje i Jiibezuoszt !" Ar csi sze nam odiirijo razzsalii-vanja iuo je pozsalujemo z piavoga szrca, te szmo za isztino lubili Jezusa. Ali viipa sto pravili, ka dete ne szkazse lubeznoszL proti ocsi ali materi, kda je za odpuscsenje proszi i zsaluje za szvoje, ali szvojih bratov i szeszter grehole ? Gsi je ne bi liibilo, sze nebi z szkuznimi ocsmi k njini priblizsavalo. Ali csi prijatol, ki je razzsalo pri-jatla, kda v pamet vzeme, ka je ne prav csioo, csi te on za odpusztsenje proszi z poniznim glaszom, jeli ne kazse on z tem, da ga za isztino prav liibi ? Gsi ga nebi liibo, bi ga povrgeo, pa nikdar vecs nebi im njega gledao. Ravno tak je to eti z nami : Ki sze k bozsanszkotni Szrci Jez-usovomi priblizsava ino etak govori z grebsnim publikanusom : »Bojdi szmileni, Gosz-podne, meni grehsniki," 011 liibi szvo-jega Zvelicsitela, liibi ga pa bole ali mcnje, kak je veksi ali raensi on zrok, steri ga je na eto liibeznoszt nagno. Vu kelko forme i vu kak razlicsnih prili-kaj mi po taksem et.o liibeznoszt lehko vu szebi pobudimo ! Ar sioje on, ki preszv. Szrce Jezusovo z veksiini, ali mensiini grehami zbanliivao nebi ? Glej, ete szvoje vszakdenesnjc lagoje navade tiidi lehko na te nacsin obrnes, da po njih liibe- znoszt vu szebi poveksavas. Csi bi li na priliko po vszakoj tvojoj vcsiujeuoj hvalingi ali navadnomi grehi meszto toga, ka sze nevolivas, da szl znova szpadno, koncsi vu diibi, csi zse z telovnim talom ne mores, ta so k je-zusi v OUarszkoin szvesztvi nazocsi bo docsenii pa bi tam szpoznao vu zsa-loszLi tvojega szrca tvojo szlaboszt pa bi proszo njega za odpiisztsenje, te bi zse sze poveksavala vu tvojem szrci lubeznoszt Ivoja. Zato sze lepo navu-csi, da v gojdno, kda sztanes ob prvim vszikdar k szladkorai Szrci Jezusovomi podignes tvoje szrcc ino pozsaluvas szvoje vcsinjeno velke ali male grehe. Pa kera vecskrat i z kem veksov vre-loszljov ela vcsinis, tem bole liibis szv. Szrce Goszpoda tvojega i tein bole de tiidi raszla eta liibezen vu tebi. Nasi vcsinjeni grehi szo ti taksi, kak sziiha drva, stera csi sze csedno polozsijo na ogenj Ifibeznoszti bozse, ga vszikdar na veksi plamen zvuzsgejo. Szamo to ti je potrebno, da je ne bos csemerno, niti brezi vole ali vu dvojnoszt s#pad-njeno, nego z prave liibeznoszti zha-jajocsiin pozsaluvanjom neszeo na ete ogenj. Szkusaj szaino, ve te ne kosta nikaj. Lepo djanje lubeznoszti je to tticli, csi za ludszke grehote mirimo preszv. Szrce Jezusovo. Szv. Teresia tak pravi, ka ona, kelkokrat vidi, de sze Bog zametava i razzsali, takso bolecsino csuti od znotra, kak csi bi jo na tale trgali pa je bole pripravna mrcti, kak kak«i stecs greh gledati. Pa kraleszki prorok liidi etak moli : »Vidiin. Gosz-podne, one, ki prelomijo tvojo posztavo ino sze mi odiiri to, ar ne obdrzsavajo recsi tvoje." (Ps. 118, 158.) Pa koga szrce sze nebi razdreszelilo, kda vidi, da sze on zsali ino bantuva, koga ini za isziino z szrca lubimo? Sto ne bi zsaloszten bio, kda vidi, ka driigi neduzsno trpi ? Pa sto nebi steo zado-volscsino dati Bogi, kda vidi kelkokrat sze on razzsaii, csi isztinszko liibezuoszt ma do njega? Od edne pobozsne device, po imeni Gallard-Terraube Viktorie cstemo, da je vszikdar zsaluvala za to, da szo liidje tak nezahvalni i mrzli proti szv. szrci Jezusovomi. Ooa je vnoge szkuze pre-tocsila za volo nezahvalnoszti liidili proti liibeznoszti bozsoj, od stere szo telko dobrote vzsivali; szkuzila sze je za volo grozovitne szleposzti grehsnikov, za volo mrzloszti ti pravicsnih i za volo vnogih grehot, z sterimi je ete szvet pun. Prevecs je zsalosztna bila za volo pokvarjenoszli francuszkoga drzsanja, zato et.ak pise vu ednom szvojem piszmi: ,,Na vszaki glasz novih grehov me edna miszeo zbiidjava, i to je, da vszaki naide vu etom neszrecs-nom csaszi liibezniva, tolazsbo dava-jocsa szrca szamo moj Jezus ne; vsza-koga miluje nikak, szamo Jezusa niscse. Za to vszakokrat csiilim, kak sze ozsi-vavle moja szlaba lubeznoszt ino szebe vszakokrat brezi razlocsbe dariivam mo-jemi lubeznivomi Zvelicsiteli; proszim ga, naj szi vzeme sztanuvanje vu mo-jern sziromaskoin szrci i naj odzsene iz njega vsza, stera bi n.jega tam raz-zsaliti mogla." Eta pobozsna devica je leta 1836-ga vmrla. Pa csi sze mi ne zbfidimo na eto lubeznoszt za volo nasih lasztivnih grehov, ali za volo grehov, z sterimi tiidi prinasz telko neszrecsnih dus Boga razzsali, poleg toga pa szmo razzsaljeni vszigdar, csi sto proli nasoj personi pregrehsi, jeli ka szi moremo tak szami od szebe miszliti ? Jeli ka to, da pre-raalo liibimo preszv. szrce Jezusovo, pa ka szebe bole liibimo, kak njega, ali koncsi telko, ka szebe prevecs lubirao, luboga Jezusa pa closzta menje, kak szi je On od nasz zaszliizso. Zato nasa najprva duzsnoszt je zdaj to gledati, da pomirimo Jezusa za nase i ludszke grehole ino ga lubimo tem bole, kem bole szmo ga zameta-vali do zdaj szami, i kem bole ga za-metavajo drugi. Vzemimo szi na szrca recsi szv. Magdalene pazzianszke: »hodte, hodite ino ltibite vasega Boga, ki vasz tak prevecs liibi. Oh ti szama Lubeznoszt! Jesz szkoro, da ne merjem, kda vidim, kak malo poznajo i liibijo tebe! Diise, stere szte na Jubeznoszt sztvorjene, povele, zakaj ne liibite ve?" VI. Nego zviin ete znotrasnje vretine lubezni, stera iz pravoga pozsaliivanja Jasztivnih i ludszkih grehov zhaja, szo druge vretine liidi ete prave liibeznoszti. Na.j sze scse szamo recsih szv. Franciska Xaverianszkoga szpomenim pa te hod-mo dale. Ete szvetec je etak rad po-btido vu szebi po]>uno liibeznoszt: ,,Dosztakrat sze mi oduri zsiveti pa bi jesz raj vrnro, kak giedao eto neszram-noszt, z sterov sze Jezus Krisztus tel-kokrat razzsali, brezi toga, da bi sze lijoj mogeo proti posztaviti, ali da bi njemi raogeo za lo zadovolscsino dati". Zdaj pa te gledajmo driigo sztopinjo liibeznoszti, stera vu tom sztoji, da drugomi dobro zselerno. Bog je najveksa Dobiota, i obcsin-szka dobrota, stera je vszakorai, brezi razlocska lubeznoszti vredna. Vorna dusa, kda Boga liibiti zacsne, vcsaszi tudi zsele, naj bi ga driigi tiidi szpoz-nali ino lilbili; pa kem bole liibi sto Boga, lem bole raszte ujpmi vu szrci to zselenje, z sterim najveksoj Dobroti zsele vsza ona, ka je szamo mogocsa, z poszebnim talom pa poveksavanje njegove zvunesnje dike. Eto szveto }>a imenitno zselenje je mogocse ta najbiazsenesa csutenja i djanja rodifi tak vu nasem lasztivnom, kak vu liidszkom szrci; ar z loga zhaja ona vrela delavnoszt, poleg stere szmo pripravni kaksostecs daritev doprineszti, jiaj bi szamo kak najvecs ludili za isztino vu szrci noszilo kralesztvo Boga, lubeznoszt Jezusa. Vidite znova, kak zmozsno siroko je csujenje lubeznoszti Boga; kak zmo-zsna je eta vretina najszvetesega zse- lenja i szvetoga zsitka, csi sze sto scse iz n je napajati ino napojeni z gorecsov liibeznosztjov tudi eto liibeznoszt med drugimi siriti. Eta liibeznoszt dobroga zselenja more vszikdar vu nasib szrcah goreti; nego poszeboo szi jo pobiidimo te, kda mi nasega Goszpoda i Boga pod kruhsnim kepom Oltarszkoga szve-sztva z ocsrni nase vere gledamo i mo-limo, to je pri daritvi szv. mese i pri molbiOHarszkogaszvesziva; ar tii vidimo najbole, kak sze je Jagnje bozse z lubez-noszli do nasz dariivalo szvojemi Ocsi i ka je moglo za nasz trpeli — zse-limo zato Lii, naj sze njemi hvala da, naj sze dicsi od vszeh odkuplenih vu etom szvesztvi navszeveke. Tu — naime pri oltari — sze moremo zjediniti z njegovim szv. szr-coin ino z njim navkiipe zseleti, naj sze siri kralesztvo liibeznoszti njegove i naj cvete med nami; tii szi zalftbimo, da eto liibeznoszt ob prvim vu szvojem szrci scserno siriti i vtrditi, ob driigim pa ttidi vu liidszkih szrcah, csi mo — i na kelko mo — priliko meli na to. Pa eta nasa obliiba de vszakojacski lu-bezniva pred Jezusom, i jo On ravno tak placsa, kak djanje, csi szmo jo vu djanji doprineszti li ne meli prilike. Pa ravno zato, da je to tak, szmo vredni karanja, csi naocs z csutenjom nescsemo szv. szrci eto daritev doprineszti. Ar vu eto podobo nasz je szam Jezus vcsio liibiti, kda je apostole moliti vcsio z recsmi: ,,Pridi k narn kralesztvo tvoje!" (Mataj 6, 10.), stere recsi sze etak raz-raijo : Daj, da sze kralesztvo tvoje, tvoja szv. maticerkev, tvoja szv. vera na celom szveti razsiri, ino da miloscsa tvoja kraliiva vu vszakom cslovecsem szrci. Pa znova : »Szveti sze ime tvoje", stere recsi to pomenijo, naj Bog vszem liidem da miloscso, da de njega vszaki poznao, posttivao, liibo — z ednov recsjov za szvetoga meo i njegovo ime za szveto drzsao. Pa csi je sto po taksem z taksim dobrim nakanenjom proti Bogi, je ne mogocse, da ga njegovo zšelenje ne bi zmozsno gnalo na razsirjavanje liibez-noszti szrca Jezusovoga vu szvojoj diisi i vu diisaj szebi podvrzsenih. Eto znot-rasnje zselenje, csi je pravo, je takse, kak ogenj, steri okoli szebe vsza vuzs-gati scse ino nema mira tecsasz, dokecs jezere i jezere ne vuzsge na szpodobno liibezen. Od ete lubeznoszti pravi Gosz-pod: »Ogenj szam priseo pilscsavat na zemlo i ka scsem driigo, kak da bi sze vuzsgala." (Luk. 12, 49.) Onirn pa, ki ete ogen.j lubeznoszti razsiijavajo je obecsao: ,Imena onih, ki do eto pobozsnoszt razsirjavali, szi vu szrce zapisem, i jih nikdar vo ne zbrisem." Pa je to zselenje njegovo nikaj poszebnoga ne; ar iz lubeznoszti to zse szamo od szebe zhaja, da csi koga zaisztino liibimo, njemi tiidi kak naj-vecs dobrote i veszelja pripravlati iscsemo ino njegovo dobro ime ino postuvanje med driigimi tudisiriti scsemo. Da pa ka szmo mi mogocsi Bogi dati, ki je szam ta najveksa dobrota i vretina vszeh sztvorjenih sztvari? Kraleszki prorok etak moli; »Moj Bog szi ti, zato szi mojih dobrot ne potreben." (Ps. 15, 20.) BGoszpodne, nas Goszpod. kak csiidovitno je ime tvoje na celoj zemli, ar sze je tvoja dika zvisala ober nebesz!" (Ps. 8,' 2.) Nego zato szmo njemi li mogocsi nikaj dati, nikaj dobroga zseleli i to je : zviinesnja njegova dika, stera vu tom sztoji, da Boga, Jezusa, njegovoga szv. Szrca lubeznoszt vszikdar vecs liidih szpozna, liibi, moli. I eto zse-lenje je nagnolo Jezusa na to, da bi nam Szrca szvojega lubeznoszt naz-veszto ; poleg njegove vole je ravno eta pobozsnoszt ona, stera je mogocsa eto liibeznoszt dobroga nakanenja vu nami siriti i potrditi. Szv. Margeta Alacoque etak pravi od te recsi: »Goszpod mi je nazveszto, da szi zviinredno zsele, naj bi ga liidjo popunoma lubili i da je ravno eto njegovo zselenje njega na - 47 - Bl. Mnrgeta kazse potiol^o szrca Jezusovoga. nazvesztsavanje szvojega szv. Szrca nagnolo." Pa zgodovina tiidi to szvedocsi, da oni, ki szo Jezusa szpoznali i liibili, szo vszi na to delali, kak bi mogli poleg szvojih mocsih eto szpoznanje i lubeznoszt med liidmi vszikdar bole razsiriti. Nancs szi ne gucsimo zdaj od apostolov, ki szo po celom szveti raz-isli szamo zaLo, na.j bi vsze narodc na szpoznanje i liibeznoszt Jezusovo nav-csili. ,,Na celom szveti razide glasz nyi-bov i do meje okrogline szvcta rccs irjibova." (Ps. 18, 5.) Ne gucsimo szi od triidov szv. Pavla nancs, od koga je Goszpod szam pravo Ananiasi : BIdi (k Pavli), ar je on moja voodebrana poszoda, naj noszi ime moje pred poganami, vladaraini i szinami Izraela. (Dj. ap. 9, 15.) — Pa on szam pise z velkov navdusenosztjov vu csaszi trplenja szvojega ete recsi : »Liibeznoszt KriszLusa szili nasz." (2. do kor. 5., 14.) Niti z vrelih duhovnikov i sza-mosztancov krscsanszkoga szrednjega veka sze nescsem szpominati, kak szo bili na priliko szv. Bedenik i njegovi tovarisje i naszlediivalci. ali szv. Ber-nard z szvojimi podlozsnimi diibovnimi vojakami szv. vere, ki szo te, kda szo med razdivjanimi poganszkimi naro-dami sirili pravo znanje, vero Kriszlu-sovo ino djanja krscsanszkoga zsitka, szo ttidi ne namenili driigo, kak ra-zsirjavati kralesztvo . lubeznoszti Boga na etoj zemli. Nescsem zdaj pripovedavaii od jezer i jezer vernih glaszilcov — mis-sionarnv — szv. vere, ki szo zavrgli szvo.j miroven dom ino presztanoli szto nevol, sze ne bojali nikse nevarnoscse, niti szmrti, szo presztanoli zsejo i glad, szo trpeli ino sze triidili, vrocsino i zimo prenasali ino sze ti/li ino irapili szamo zato, naj bi k Bogi, k Jezusi. k njegovomi szv. Szrci, k njegovoj ]Q-lieznoszli pripelali narode vu temo po-gansztva potoplene. Vsze to ti nescsem na tenci po-j)iszat.i, liibi prijateo, szamo edno Li bole naprcjdam : Kelkokrat je liLidoga diiha vkanjlivoszt ino zaj)eliva mocs jezere i jezere odtrgnola od Krisztusa in je vu szvojoj szlepoj divjaznoszti szv. cerkev bozso iz etoga szvela zbri-szati stela, telkokrat je Bog, naj bi pokazao, kak liibeznivo je njemi razsir-javanje njegove dike na eloj zemli, po-biido iz roda cslovecsanszkoga mozse, ki szo vreli za Boga i poszle Krisztu-sove i vsze szvoje mocsi na to obrnoli, naj bi sze od Boga vzeta csaszt njemi z obilnosztjov nazajpovrnola. Taksi mozsje szo bili na priliko szv. Ferenc assisianski, szv. Dominik, szv. Norbert, szv. Jozsef kalasantski i szv. Ignac. Szv. Ignac je szvoje brate, sterim je on dao posztave, to je red Jezusov, na vekso diko bozso daruvao za vsze veke; ar ,je njegov uamen to bio, da bi kak on szam, tak tiidi njegovi pod-lozsniki vszikdar vecs dike szpravlali Bogi i Jezusi Kvisztusi. Iz toga reda je bio szv. Ferenc Xaveri, ki sze je prvi dao na pot vu Indio i Japan, kde je z vszov szvojov mocsjov delao vu razsirjavanji prave vere i z tem vn razsirjavanji prave liibeznoszti Krisztusove. Na te namen je vszaki den elak raolo: »Goszpodne Bozse, Sztvoriteo veki-vocsni vszega sztvorjenja szpomeni sze, da szi li sztvoro diise nevernih, ino szi je na szvoj kep i podobo sztvoro. Glej, Goszpodne, na tvojo szramoto sze z iemi pekco napunjava. Szpomeni sze, da je Jezus Krisztus, tvoj szin, najgio-zovitneso szrnrt pi*etrpo za njihovo zve-licsanje. Ne dopuszti duzse, Goszpodne, da bi ti nevorni tvojega Szina zameta-vali, nego sze szpomeni z tvoje sztni-lenoszti po ])rosnjaj szvetih mozsov i Ivoje szv. cerkve, ino sze szpozabi z njihoviga pogansztva i nevornoszti i vcsini, naj i oni szpoznajo zse ednok, koga szi ti poszlao, Jezusa Krisztusa, Goszpoda nn.scga, ki je nase zvelicsanje, — 49 - nasezsivlenje, nase gorsztanenje,po kom szrao sze odkiipili ino recili, komi dika na vs/5ft vek i veke! Amen ! Naszlediivaj li iiidi, liibi prijateo, zgled etih imenitnih szvetcov. Gsi za isztino liibis Zvelicsitela tvojega, bos rad, csi do ga drugi tiidi liibili. Nego kak ti to lehko napravis? Najobprvim z vrelov molilvov; pmszi vszaki den szv. Szrce Jezusovo, naj je tvoja detca. szpozaanci, prijalli, podlozsniki vszikdar bole szpoznajo ino lubi.jo; nanizi sze z szvetim zselenjom pred oltarom Goszpoda tvojega z glo-bocsine tvojega szrca zselecsi, da bi szamo njegovo szv. Szrce kraliivalo vu vszakom szrci, da bi szamo njcgova lii- Dale bezen vu vszakom szrci odmev naisla, da bi szamo njegovo kralesztvo znova mogocsno zacvclo. Z prilikov i csednosztjov pobiid-javaj tiidi driige ua postiivanje szv. szrca: mozsa, zseno, di-zsino, pnjatelice i vsze one, ki da.jo na tvojo recs — i po-szebno na tvojo csedno i razumno peldo. Szpravi szi kep szv. Szrca za bizso tvojo, derzsi vcsaszi z detcov i drzsinov tvojov devetdnovuico, nego itli vszikdar szain z dobrov ])eldov naproj; ¦ ar recs gene, j)elda za szebom viocse. Gsi mas pravo lubeznoszi, t,e ic eia liibeznoszt navucsi, da bos znal z pa-ractjov i csedno eta djanja liibcznoszli zvrsavati. k ieti. HANTO STEVAN. 1846—1904. M i szlovenci szmo ne tak kratkoga mislenja narod, steri bi szamo szvoje lasz-tivue rojenjake za ve-liko stimao i drugeza to zametavao, ar szo ne z nasega poko-lenja. Mi vszakoga csioveka za teiiko drzsimo, keliko je [ njegovo oponasa-> nje vredno i ne .-" pitamo to, jeli je --szlovenec, vogrin, '^ ali nemec. Zato prinasz mnogi, ne nase krajine ro-jenci, ne szamo, da sze dobro csiitijo, nego csi sze k nasemi narodi, k njegovim navadam i zselam pridrtizsijo, med nami dosz-ta vekse postenje naidejo, kak oni nase krajine i szlovenszke matere szi-novje, steri radi zatajijo z jezikom i djanjom szvojo narodnoszt i steri z tem scsejo naprej pridti, da nas narod z sztarih njegovih jakoszt nakanijo szlecsti, vsze ono, ka na nasega naroda sztaro zgodovino kazse, podkopati. To jeszrecsa, da to szo szatno nisterni szlabe pameti, kratkoga razuma, i tmicsnoga szrca razpuscsenci, steri med nasim narodom nikdar ne naidejo naszledlivalcov. Teni vekse postenje majo oni tiihorojenci, ki csi li szo ne z nasega naroda. i izda kda szo nad nasz prisli, szo posz-tanoli isztinszki prijatli etoga liidsztva. Eden taksi szo bili g. Hanto Stevan, steri szo leta 1904. oktobra 18-ga vu kreposzti szvojih let vmrli vu Petrovom szeli, kde szo plebauos bili. Njihov szpomenek zsive med nasim szlovenszkim narodom vu lubeznoszti in osztane, dokccs eden cslovek bodo zsiv, steri je nji poznao. — 50 — Polojno szvojega cluhovniskoga zsiv-lenja szo v nasoj krajini predelali i cela njihova mladoszt szpadne na lepo murszko dolino, stere szo do szmrti ne mogli pozabiti i vszako leto szkoro szo radi pohodili eto krajino, stero szo tak prek vszega lubili. Hanto Stevan szo sze narodili v horvatszkoj obcsini, N. Kolked, leta 1846. januara 22. Njihovi sztarisje szo prilicsnoga kmetszkoga sztalisa bili, razredov gymnasialszkih jako lepo zvrsivsi vzeti szo v szeminarium, kde szo stiri leta visesnje bogoszlovje po-szKihsali i leta 1871. juliusa 22-ga szo bili poszvecseni za mesnika. Da je v tiszlom csaszi malo bilo szlovenszkih duhovnikov, zato szo novo-mesnik Hanto djani za kaplana v Cse-renszovce, kde szo tisztoga hipa j>okojni Kovacsics Marko bili plebanus. Od 1872-do 77-ga szo bili v Gse- 1887-ga. Djihovmaterinszkijezikjebio horvatszki. renszovcih in odnet szo prisli na Tisino, Vu indasnji csa- kde szo szaj szo ttirk i driigi nepriatelje naso do- movino i poszebno rodne kraje vogrsz- ke tak opiisztili, da cele velke krajineszo ue mele niednoga sztanovalca. Vu tisz- ti csaszaj szo sze od Primoija (drzsa- va pri Jadranszkom morji) vnoge hrvat- szke naszelbine na Vogrszko podigno- le. Teh naszeJbiu osztanki szo oni iior-valje vu nasem, Sopronszkom i Mo-sonszkom varme- gyovi, steri szo szvoj jezik, szvoje na- vade i vero tak lepo obderzsali do nasih csaszov. Hanto Stevan szo ne bili rojen szlovenec, nego horvat, ali da szo oszemnajszet let zsiveli med nasim narodom, szlobodno velimo, da szo posztanoli csiszti i jako navduseni szlo-venec, steri szo sze batrivno vojiivali za voro, za jezik i driige pravice nasega szlovenszkoga naroda. Prve sole szo zvrsili vu domacsoj veszi i kak dobroga solara szo prilicsni sztarisje vu blizsanje meszf.o Szombat-hely dali na gyinnasiaJszko solo. Oszem Hanto Stevan. dobroga nenjom goricaj. szrca bili i^ szo delali* Pravico osztali do Vu szo imenti-vani za plebanusa na horvatszko faro vu Petrovo szelo, blizo szvojega rojszt-noga meszta. Mnogi pomni.jo z odrascsenih szlo-venszkili liidili ono ga mocsnoga zraszta viszikoga, kak szve-csa ednakoga kape-!ana, steri szo vszik- dar z prijaznim obrazom pred nasz prisli i szo z po-niznosztjov i najvek-sov liibeznosztjov vszakoga csloveka, sziromaka i bogatca szprejeli. Hanto szojako z najbolsim naka-vu goszpodnovih szo nepresztrahseno predgali i ne szo jo pred nikim zamu-csali. LOdsztvo je njih rado melo, ali ranogi, steri sze nescsejo med ludsztvo racsunati szo jih ne radi vidili. Hanto, kak dober vojak i pravicsen cslovek szo sze nikoga ne zbojali; ne szo szi iszkali prijatelsztva szvetszkih velikasov i tak imentivanih piszmoznancov. Prav szo meli, z toga je szpoznati, dn szo dober duliovnik bili. Csi li szo z Tisine na edno dobro faro prisli, stera je bila szoszedna Djibovomi rojsztnomi meszti, sztari szpomenki i lubeznoszt nasega naroda jih je vecskrat nazaj k narn pripelala. Kolikokrat, szo prisli nazaj, je bilo viditi nanjihovora obrazi milom radoszt szerca i ne edenkrat szo szami pravili, da njihovoga zsivlenja najlepsi del szpadne na naso szlovenszko krajino in eie narod nikdar ne pozabijo, kam koli pridejo. Szedernnajszet let szo bili plebanus, i kda szam jih pred dvema letoma vido, szam miszlo, da to zmozsno, mocsno, viszoko telo escse nistere deszetine let bode med nami. In ovo, kak lefesnji viher te najzmozsnehsi hraszt vu miouti podere ; neszmilena szmrt je tiidi to lepo telo vu kratkom csaszi, nego po teskom trplenji, pokvarila. Szmrtna viira je kazalo cslovecse velikocse. Te, kda nasz vsze ono osztavi, ka je ne nase diisevno szpravilo, te sze pokazse, keliko szmo vredni i ka valamo. Da je pravoga csloveka celo zsivlenje edno pripravlanje na szrart, za to je za pravoga csloveka szmrt tiidi ne tak prevecs sztrahsna. Sztrah on naturalszki, steri je po grehi pridruzseni szinrti, sze odrine ]>o dosztojnom pripravlanji. Telo sze na szrnrt pripravi po trplenjah betegov, diisa po bozsoj miloszti, stero nam dajo szlednja szvesztva. Sztokrat blazseni je on cslovek, steri dosztojno dopuui to dvoje pripravlanje, ar za njega je szrart konec nevol teiovnih i zacsetek veszelj dusevnih : Znano mi je od onih, ki szo ž lasztivnimi ocsmi vidili pokojnoga vu szlednjih njihovih voraj, da szo g. Hanto jako mirovno szmi't meli. Teska bolezen je zmozsno telo szploh oszlabila i bilo je viditi, da nit zsitka vu kratkom csaszi sze prererezse. Szamo od szebe sze razumi, da szo pokojni pomocs, stero szo pri cslovecsoj vucsenoszti i zmozsnoszti vecs ne naisli, pri nebeszkom pomocsniki, szvojem Vucsiteli, Jezusi iszkali. Vredno preji-manje szlednjih Szvesztv je njihovo diiso okrepilo i szrce potihsalo. Kak reden cslovek szo szvojo vrednoszt posteno raztalali, od szvojih dobrih prijatelov z potrtimi ocsmi szlobod vzeli i 18-ga oktobra ob pol deszetoj vuri pred poldnevom vu vekivecsnoszt sze preszelili. Mi, ki szmo ji poznali, nego vu szlednjih csaszaj ozdalecs od njih pre-bivali, szmo z burkaoim szrcom zvedili njihjvo szmrt tem bole, ar szmo niti ne doszta csttli od njibovoga betega. Zburkanje nasega szrca sze je ])otuhsalo vu vupanji tom, da sze ne locsimo na veke, ar pride vtira, kda ne csasz ednoga kratkoga, nevolnoga zoinelszkoga zsivlenja, nego blazsensztvo veszele vekivecsnoszti nasz pridriizsi. Szpomenek pa pokojnoga Hanto Stevana, kak dobroga duhovnoga pasz-tira i vernoga priatela nasih szlovenov, naj osztane vu blagoszlovi i postenji pri szlovenszkom narodi. 4* BREZOV IVAN. Lepa nasa szlovensz-ka krajina ma vsze, ka je za posteno, zado-\olno i redno zsivlenje polrebno. Siroka miir-s/ka dolina rodi vesz po\, kak steri stecs del uase dornovine. Gorics-ki bregovje i med njimi lezsecsi lepi dolovje szo prip-ravni za najlepse gorice, szadovnja-ke, loge i trav-nike.Drugi delavni i szkrblivi narodje bi jako veszeli bili, csi bi njirn Bog tak lepo zemlo dao, stera bi njira vsza rodila, stera szo za zadovolno zemelszko zsivJenje potrebna. Gsi sze po szveli okoli zglednemo, to vidimo, da drugi narodje dobro zsivejo, na szlabesoj zemli, nasi szlovenci pa kak robi okoli hodijo po Slavonii i drugi da-lesnji mesztaj, kde szi diiso i telo zapravijo i niti telko ne priszlu-zsijo, ka bi sze doma vzimi posteno mogli najeszti i csi v zimi nescsejo od glada preidti, zse naprej sze tnorejo odati tak imenftvanim palerom, sterih vnogi na to gledajo, naj znjili szlednjo kaplico krvi vilnszpiesajo. Pa zakaj je to taK ? Zato, ar nase szlovenszko ludsztvo ne vidi dale od szvojega nosza, nema prilike i dosztakrat ttidi ne prave voie kaj szpametnoga sze navcsiti i tak vertivati, kak sze dnesz den csed-noga csloveka dosztaja. Na to ne gleda, da bi szvojo zemlo szpametno obdela-valo i z tem szi dohodke poveksalo ; potrebcsine szvoje neve pomensati, nego z malim i szlabim delom scse goszposzlvo kazali vu opravi, jeszlvini i pitvini. Vsze szamo na zviinesnje gleda. Lcpe zidine, ciiraszLe oprave keliko dugov napravijo, to je ne dopo-vedati. Neszpametni liidje, kda na nikoj pridejo, vesz zrok na dacso i drzsavno ravnanje potisznejo. Pa je ne tak. Ar denesz, sto redno i szpametno zsive, doszta lezsi naprej pride kak inda. To nam vnoge pelde kazsejo, ar hvala Bogi sze scse vszepovszedi naidejo do-bri, csedni liidje, steri po szvo.jem deli i sparavnoszti naprej idejo i od lela do leta prizmozsnehsi posztanojo. Gsi szi posztojim na eden niali razgled pod ednim bregom oasega go-ricskoga, kam stecs sze zglednem, na vsze kraje me lepota in obilnoszt na-ture pozdravla. Na lepom bregi, steri sze proti szunci raztegne, csarno zele-ne gorice vidim, prek od trga na drii-gom bregi zmozsno biikovje proti zraki zdiga szvoje glave, na zhod i na za-hod leporejen szlivnjek i sztarodavno kosztanovje sztoji. Med tem pa prijetno zeleni travnicje i rednc obdelane njive lezsijo. Na szredi toga vidim nistere lrizse, szterm szJisi vsze to lepo po-szesztvo. Hizse szo sztare, nego csiszte, vsze majo, ka je za szkrblivoga kmeta potrebno i nikaj ue, ka bi vise bilo. To je bilo pred petdeszet letrai. Najvekse i najlepse versztvo je meo tii Brezov Ivan. Szrednjih let mozs, lepoga zraszta razumnoga i prijazlivoga obraza i vszega postenja vrednoga opo-nasanja cslovek je bio Brezov Ivan. Vszakorni je dao dosztojno postenje i zato je njega tudi vszaki postiival, i drugih nepriatelov je ne raeo, kak zapravlivce i pijance, z sterimi sze jo nikdar ne steo z])rijateliti, ar je znao, da ki sze v blato lezse, on ne osztane csiszti. Ivana je njegov pokojni Ocsa rano dao ozsenili i njemi je za zseno naz-veszto Gabrovo Mario, stereh sztarisje szo bili jako bogabojecsi i dobri ludjo. Ocsa, kak cseden cslovek je Ivatii szploli ua njegovo volo nihao, jeli scsc 53 — Maiio za zseno vzeti, ali ne, ar szpa-meten staris pri zsenitbi nikdar nede deteti szile delao. Ivan videvsi rnlade Gabrove hcserke delavnoszt, pobozs-noszt i szpoznavsi csiszto njeno szrce, szi je njo mdovitno za prisesztno szvojo bizsno tivarisico odebral. Kda bi z tem najlepsim nakanen-jom vu obilnoszti rniloscse Goszpod-nove, stera sze vu szvesztvi hizsnoga zakona krsztsanszkim tivarisom na celi tecsaj njihovoga zsitka deli, gosztuvanje Ivanovo z lepim redom oppravilo, mlado sznoho jc vzela Ivanova mati pod szvojo liidszkc vrednoszti. Tak szo szi misz-lili i v tom. szo jako prav meli, da to vekse bogasztvo je biszter razum, csiszto szrce, lepo, zdravo, mocsno telo i de-lavne roke. To je pa vsze mela Gab-rova Maria. Za to je tudi hizsni zakon tevab mladivah csloveka bio tak dober, veszeli, zadovolen i vsze dobrote pun, da szta njidva zato ne niogla Bogi za-doszt.a zahvaliti. I vredniva szta bila toga velikoga bozsega blagoszlova. Prve dneve szvojega hizsnoga za-kona szla Bogi na diko dariivala i vszaki den szta lepo k szv. mesi sla, lubeznivo szkrblivoszt. Navcsila jo je vsze, ka je zn edno dobro hizsno ver-tinjo potrebno, sztieha pa videvsa, da vsze to n.jej bode na haszek, je vsze vcsenje zadovolno gorizela i po tom ne szamo, ka sze je doszta uavcsila, nego tiidi je szploh zadobila liibeznoszt szvo.je szvekrive, stera je njo do szrarti kak szvoje najbolse lasztivno dete liibila. Ivanova zsena je ne mela bogati sztarisov i je po njih malo dobila. Nego Ivan i njegovi sztarisje szo na to nikaj ne gledali, vej je nje Bog za-doszta blagoszlovo i szo ne bili potrebni vu cerkvi z gorecsov liibeznosztjov szvojega mladoga szrca ponovila oblube vornoszti i ])red najszvetesim Oltarsz-kim szvesztvom klecsecs proszila bla-goszlov Ocse nebeszkoga i obrambo matere bl. D. Marie za szvoje dugo ali kratko zakouszko zsivlenje. Gerkov je szkoro edne vure hoda bila od njihovoga doma, ali nikdar njima je ne na pamet prislo, ka bi vu krcsmo, stera je blizu cerkvi bila, na eden napitek sztopila. Dobi'o szta znala, da je krcsma za njiva najveksa ne-varnoszt ; csiszto i neduzsno szrce njid-vah je csiitilo, da csi szvojo zdasnjo, szladko, gorecso lubeznoszt scseta oh-varvaii, krcsine szc morcta ogibati. Kak protoletno mlado cvetje ta najmeusa szlana pozsge, tak neduzsnoszt szrca mladine vq ednoj minuti povebne, csi na njo szamo eden kratek vlecsaj krcsrnenoga zraka potegne. Ne szamo szta lepo v cerkev ho-dila, habala szta sze krcsme i vszake druge grehsne prilike ; tiidi vu zakonsz-kom zsivlenji szta edno minuto ne po-zabila bozse zapovedi i vsze naturalszke zsele i nagibe szvoje szta tak ravnala, da vu njih sze je ni naj menje Bogi protivnoga ne zgodilo. Blazsenoszt hitre peroti ma i vu dobroti csasz hitro odide. Ivana i Marie hizsnoga zakona prvo leto je liitro preteklo i Bog je njidva blagoszlovo z tera najveksira darom i radosztjov krsztsanszki hizsnikov: z ednim malim detetom. Sto bi mogeo poAredati veszelje teva dobriva mladiva csloveka, kda szta novo vezalje szvoje csiszte liibez-noszti vidila ? I kak sze je escse vesze-lila dobra raati Ivanova, kda njoj je Ivan na roke djao od szv. krszta pri-nesenoga maloga pojba, steromi szo ime dali Jozsef! Vszo szvojo szlaboszt sztaroszti je pozabila i z najveksov lubeznosztjov sze je szkrbela za be-. tezsno szvojo szneho. Dvorila njoj je den i nocs, celo hizso i versztvo je kak najbole szkrblivo ravnala. Naj szvoje veszelje i drugim podeli je i za krsztitke vsze szama poszkrbela i vu najlepsera krsztsanszkom redi szo opra-vili te prvi mao novorojenoga maloga vniika. Maria je bila mocsna, vozrascsena zsenszka i zato je porod hitro presz-tanola, vu kratkom csaszi szploh oz-dravila. Dete kak szad zdravih, treznih i szpametnih sztarisov je den do dneva krepse gratalo i mocsno rasztlo. Ivan i njegova familia je kakti plavala vu blazsensztvi i tak sze je vidilo, da szunce veszelja nikdai1 njim vecs ne zaide. Ali "vsze premenlivo na szveti ; za najlepsov iilrov pride csai*en vecsor i zsarko szunce liitro zakrijejo mrzli oblaki. Nad Ivanovov hizsov sze je raz-legnola csania megla vclike zsaloszti. Dobra njegova mati, csi li je ne bila escse presztara, csi li je bila vszikdar trdoga zdravja, je na ednok zacsnola polezsavaii i sze tozsiti od szlaboszti. Ivan, kak te najbolsi szin i zsena nje-gova szta sze presztrahsila i njidva najprvo delo je bilo po vracsitela posz-lati, tecsasz pa, dokecs bi ete priseo, szta z vszov lubeznosztjov setiivala na pomocs toj najbolsoj materi. Vracsitel je ne bio doma i zato je szamo na drugo iitro prisel. 0, kak teska je ta nocs bila ! Ni Ivan, ni Maria szta nc od matere niedno minuto odsztopila na pocsinek. Po polnocsi je szen priso na betezsnico, Ivan i zsena szta tiiho i pazlivo szedela do rane iltre, kda sze je vracsitel pripelal. Betezsnica sze vu kratkom potom prebiidi, vracsiteo jo izpita, vsze pogledne i potom nistere trostlive recsi pove, vrasztvo szpise in sze odpela. Nego prvo Ivana na sztran pozove, i njemi pove, da je bolezen jako nevarna, ali zna sze escse na dobro obrnoti, szamo jako morejo pa-ziti i betezsnici kak najbole dvoriti. Zdaj sze je pokazalo, kak jako dobro szneho je mela Ivanova mati. Ne je bilo te dobrote, stero bi ta dobra mlada zsenszka szvojoj szvekrici ne szpravila, ne je bilo teh lepih trostlivih recsi, z sterimi nebi ona sze pascsila prekratiti dugi nocsni csasz betezsnice. Jesztvino, szen i vesz pocsinek szi odkratila, naj szamo kak najvecs bode na pomocs Ivanovoj materi. Ivan pa tiidi zpitavao vszako viiro, kak csutijo mati i vszaki drugi den je so k vra-csiteli i sze je szkrbo za vrasztvo. Dobra deca sze te najbole szpoznajo, kda szo sztarisje na betezsnoj poszteli. Vsza szkrblivoszt i lubeznoszt dece, vszo vrasztvo zdravnika je ne raoglo — 55 — pomocsti i da bi Ivan vido, da je szlednja viira ne dalecs, je mater lii-beznivo opitao, csi ne bi dobro bilo szlednjega mazanja szvesztvo vzeti. Dobra mati, stera je celi zsitek goszf.o hodila k szpovedi, i vu prijimanji naj-szvetesega Oltarszkoga Szvesztva vszik-dar veliko veszelje mela, je z zadovol-nosztjov csula recsi diisevne szkrbli-voszti szvojega szina i ga je proszila, naj na drugi den pripela na szpoved njenoga duhovnoga pasztira. Geli szvoj zsitek je ravnala po modri tanacsaj . szvojega plebanusa, steromi sze je rada potozsila vu nevoli i steromi je tudi i te szvoje szrce z popolnim viipanjorn odprla, kda jo je veliko veszelje naislo. Zato kak dobra ovcsica szvojega pasz-tira, je scse edenkrat zselela csiiti trost z onih viiszt, stere szo njeno vcsaszi zsalosztno szrce mnogokrat potolazsile. CeJi vecser i celo utro sze je szkrblivo pripravlala k szpovedi, diisnoveszt szi je zgriintavala poleg vcsenja katekiz-musa, stero njoj je szin mogo naprej csteti i kda bi z tem gotova bila, ve-liko zselo je pobiidila vu szvojem szrci za szv. precsiscsavanje. Ivanova zsena je pa hizso olepila, to najlepso opravo naprej vzela i v tiszto oblekla szvojo szvekrivo i kda szo diihoven pasztir prisli, cela hizsa sze je szvetila od csisztocse i vszeh sztanovnikov szrca szo gorela od po-bozsnoszti. Dobri szoszedje szo lepo vkiip szprisli i klecsecs csakali lubez-nivoga Jezusa vu kepi szv. ostije. Z potrtira szrcom i najveksov bo-gabojaznosztjov je ta dobra zsenszka szvojo szpoved opravila, po tom prijela Oltarszko Szvesztvo i Szlednje Mazanje. Njeni dober plebanos szo jo z lubez-nivimi recsmi potrostali i njeno volo nagnoli na popolno zavupanje na bozso previdnoszt. Domanje szo pa opome-noli, da vszo szliizsbo szlednje lubavi naj dokazsejo sztaroj materi i z tem oszlatijo zsmecso boleznoszti. Kda szo szlobod vzeli od nje z szkuznimi ocsmi i trepetajocsim glaszom, je njim zab-valila za vsze one velike dobrote, stere szo njej kak diihoven pasztir dokazali i jih je proszila, naj sze vu szv. mesi z nje ne szpozabijo. Szmrtna posztela je tiszto meszto, kde cslovek najbole szpozna pravico. Tam previdi, da vszo bogasztvo, dika i velikocsa etoga szveta nika ne pomaga i da njegov najbolsi prijatel notri do konca je bio njegov diihoven pasztir. Kda bi szvoja diisevna dela vred szpravila, tiidi je stela z szvojov vred-nosztjov red napraviti. Kak szpametna zsenszka je szvojo vrednoszt obderzsala i Ivao, kak dober szin je to od nje i.iidi ne proszo, ar posteno dobro dete szvojega sztarisa pred szmrtjov nikdar ne pita za berbijo. Szamo od szebe sze razumi, da je vsze Ivani nihala, szamo je to zse-lela, da z dugoletni njeni triidov naj sze fundacia napravi za dve vekivecs-nivi szv. mesi, edna de sze vszikdar na szmrten den pokojnoga mozsa za njega in edna na njeni den za njo szliizsila. To je znala, da Ivan bi ovacsi sze tiidi ne bi z nje szpozabo, nego kda Ivan merje, sto zna, kak pride za njim ? Zdaj, kda je vred szpravila du-sevna i telovna szvoja dela, je popolna mirovnoszt na njo prisla i je vu szla-tek szen szpadnola. Tak sze je vidilo, da bi boleznoszt potisala i bi sze he-teg na bolse obrno. Ali na nocs jo je pa velka omanca obisla, szrce ;je zacs-nolo trepetati i na ednok je csiitila ooo veliko szlaboszt, stera konec zsitka naznaniije. »Lubleni moj Ivan i draga moja szneha hodita eszi, ar csutim, da escse szamo kratek csasz med vama prebi-vam" je pravila z tihim glaszom. Z szkuznim obrazom i zsalosztnim szrcom szta njidva sztopila k poszteli matere i ta njiva milo pogledne in escse ednok odpre szvoja viiszta na szledjen materin navuk. — 56 »Dobra deca szta bila vszikdar, Bog vaj louaj za vajno veJiko lubez-noszt, stero szta mi vszikdar prikazala. Bodita do konca tak dobriva i jakoszt-mva ; bojdita verniva goszpodnomi Bogi ; meszto mene malere vajne ze-melszke, stera vaj zdaj morem odszta-vili, odeberta szi za mater B. D. Ma-rio i pod njeno obrambo polozsita vsza vajna dela. Csi vaj neszrecsa, szaloszt i kaksa stecs nevola pohodi, pomocs i Lrost iscsita pri vajnrnn duhovnom pasz-tiri, stcri szo vszikdar najbolsi ocsa szvojih farnikov. Nji bogajta i le z dobre poLi nikdar ne zablodila. Za po-kojnoga dobroga Ocso i za mene pa molla, z tein dokazsela vajno nepresz-tanjeno lubeznoszt. Zdaj poklekuila i molita rneni na glasz lilanio od preszv. Imcna Jezusa." Z potrtim glaszoni Ivan moli na-prej i kda molitev opravijo, mati szneho k szebi zove : ,,Rada bi vidila escse ednok tvojega maloga Jozseka", pvavi njoj in ona liitro szkocsi v drugo hizso i na narocsaj prinesze to lepo, neduzsno, malo dete. Z szmehecsim obrazom zdiga roke mali pojbics proti babici, steroj sze debele szkuze piiscsajo doli po obrazi. Szvoje sztare, szlabe roke po-lozsi na glavo deteta i na tihoina pravi : ^Bog te blagoszlovi moja dra-gota in angel csuvar t.e naj pela vu celom tecsaji tvojega zsivlenja." Szled-nja recs sze je zse szkoro v guti za-drgnola, ocsi szo zacsnole zgiibili szvojo szvetloszt., roke szo povehnolo in Ivan je komaj meo teliko csasza, da je poszvecseno szvecso podrzsao szvojoj materi. Na edno minoto szlednje telovno cukanje podpiiszti, ocsi sze es-cse ednok zaszvetijo, eden pogled lu-beznivi szpadne na deco, eden szlab glasz : wJezus, Maria" je csuti i posz-vet ednoga lepo«a zsitka je vgas/.no.. Ivan i zsena va tilioj ki-atkoj mo-litvi szvojo prvo veliko zsaloszt po-tihsata, dete, stero je escse z miroin k babici szililo vun odneszeta i sze zacsneta szkrboti za vsze, ka je za dosztojni ki-szcsanszkiszprevod potrebno. Gele okrogline sztanuvalci szo prisli na szprevod, naj dokazsejo pos-tenje ne szamo bogabojecsoj zsenszki, nego tiidi Ivanovoj familii, stero szo vszi radi meli i postiivali, ki szo jo poziia]i. Ivan je mater dao kre pokojuoga ocse pokopali i lepi kameni krizs na grob posztaviti na zviinesnje zuaineiije szvoje znotrasnje lubeztioszti. Zse pred szprovodom je bodo k goszpoii plcl.'anusi i nji je proszo. uaj za ocso i za nialer odno lelo dugo vszaki meszoc dve szvel.ivi mesi szlii-zsijo i kda szo to opravi, le doldeno na vekivecsno mesno fuudacio stiriszlo koron. Z tem scse zahvaliti szvojim pokojnim dobrim sztarisom vsze nji-bovo dobrote, stere szo njemi vu zsiv-lenji zkazali. Kak dobro detc i posteni cslovek je tiidi dusnovcsztno szpuno szvoje obecsanje i je tak ua vckivecsen csasz obdrzso szpomenek szvojih dob-rih sztansov. Dugo-dugo szta csiitila Ivan i nje-gova zsena, na keliko njima ,je dobra mati falila, nego kak vszaka rana, tak tlidi je ta po csaszi zacelila i ujidva szia dalc vertivala po dobri matcrni tanacsaj i celi csasz, steri njima je szloboden oszlao, szta na szvojega ma-loga Jozscka obrnola. Preveliko veszelje szta mela vu tom csrsztvom deLeti. Radoszt i veszelje, stero do sztvorjenj bozsi moremo imeti, nikdar ne szme preobladati veszelja do bozsi dugovanj i nase szrce v pi/vom redi more za Boga goreti. Zato, csi narodna lubezen do sztvorjenja kaksega sl.ecs, bojdi Lo na.jplemenitehse, zacsne zadavlati liibe-zen do Boga, teda g. Bog, kak szkrb-liv ocsa, iscse i bitro naide priliko veszolje telovne lubezni raztrgnoti i tak odszlobodjeno szrce pali k szebi zdig-noti. Ivana 1iibozno?zt do szvojega de-teta je presztopila inejo prave krsz- — 57 — csanszke lubeznoszli i naj sze od Boga szploh ne odirgne, dele njeini je vzclo. Ptite szo prisJe na maloga Jozsoka i v dvema dnovoma .s/o ga zadavile, kak sl.ccs je Ivan iszka! pomncs pri vracsilelaj. Velika neszrecsa i ncznienia zsa-loszt jc zdaj uapadnola eto posteno iarnilio. Kak zlalo vu ognji sze ocsiszli j szpozna od vszake driige kopaline, tak vdikocsa i jakoszluoszL krszcsanszkc diise sze szpozna vu neszrocsi. Csi Ji szla Ivan- i zsena zdaj vsze zgubila, na koj szla do lch niao vu-paujc polozsila, ue szla zgubila ono prekuaturalszko nc-beszko vupanje vu Bogi, stero szla od mali let vu szvo-jein szerci obderzsa-la. Szrecsen je oil cslovek, slcroga szrce je iiikdai/ ne prazno od toga vii-panja, ar on ne szpadne oikdar vu dvojnoszt i sze nik-dar ne zviszi. Vu tihom zsa-luvanji i szkrblivoj delavuoszti je pretekJo dvcli let i ju blagoszlovo Ivana z odnov malov licscrkov, slcra jc dobila vu szv. krszti inie Anna. Ivan i zscua szta z gorecsim szr-corn i vrelov tnolilvov zahvalila Bogi za te novi blagoszlov i szta obecsala, da tak bodeta gorhranila to malo dek-licsico, naj vredno noszi ime szv. Anne i ujoj vu vszeh dobaj zsivlenja naj bo z cela szj)odobna. Duga leta szo pretekla nad Iva-novov bizsov i poJeg malc hcserke szta tiidi dva pojbicsa gorraszla Stevck i Lujzek. Ivan je dobro vertivao i za to je njegovo premozsenje hitro raszlo i nje- mi je piMi'cl'110 l>i!o cdnoga lilapca i dvo hlajiici najcli. ar zscna jo mcla zatioszta dela z docov. Kak szpainohia mati jc od gingavj lcl mao .^zkrblivo pazila, naj ni najmoiisi givli hzc iic po[)rime szi-cii neduzsne (]qca\ /alo jc obprvim posteno drzsino szi najela, nu je doszta za to pitala, kak veliki lou dekle zselejo, ncgo to szo njoj moglc obecsati, da v krcsmo, dokecs szo pri njoj, ne szlopijo. Kak dobra maii je i na nje pazila. Poszcbno osztm szkrb je noszila na lo, tiaj pri njenoj bizsi niscse ne vtipa nikdar ni uduc nesz-ramiic i-ccsi povcdali. Ino Ivan je vu Loiii jako dusnovesz-len bio lak, da pod njim je nikdar ie najrazvlizdanesicslo-vek nc szmeo ni rc-csi iicszrannte po- vedati. lllapca je dobro placsao, kak najbolso joszlvino je lijcnn dao, ali no je dopiiszlo inaujik-iivanjai klaiiliivaiija okoii po vcszi. Vszik-dai* je iiioo te naj-bolso drzshio in od njega je niscsc no rad vkraj sou. Z drzsinov vrcd jc sztano, delo i lego. Delavnoszt, treznoszt ujegovo jc Bog blagoszlovo, ar csi li je drzsini naj bolso placso dao vu celoj veszi, csi li je na cerkov i sziromake vszako leto Je[)o summo pcnoz dailivao, — vrednoszt njegova je od leta do Jeia raszla. Njegovi szoszcmIjo azo ga zacsnoli drazsiti, da vszikdai* doina szcdi, da je pod zseninov oblaszljov i ne vo.scsi szi eden mali napitek. Ivan, kak csedeu cslovek, sze jo na iakso neszpametne gucse raalo zasz-mejo, ali nikdar ,je nikaj ne pravo, ar je oa norce skoda edno recs trositi. Ne szamo szebi je on voscso dober — 58 — sztrosek i napitek vina, nego tiidi vszaki szvetek i vszako ncdelo je dobilo vszako drzsincse dve kupici vina pri obedi ino edno pri vecserji, csi szo pa vu mocsnom deli bili, escse vecs. Edno nedelo je Ivan so k szvetoj mesi z hlapcom, driigo pa zsena z hlapicami, vecser pa njim je doma lepe, lnisznovito knige csteo i z lrjiini nav-kiip Boga molo. Kak je deca k pameti prisla, lepo je vsze tri vu solo poszlal; nej v tak imenuvano drzsavszko solo, kde sze deca nebi doszta dobroga navcsila, nego vu farno, csi li je dalecs bila. Gsi malo dale trbe deci hoditi, to njemi je zdravo i vu farnoj soli sze li szvojo voro pos-teno navcsi i z tem sze njim dene fundament prave izobrazsenoszti. Zviin toga deca tara lepo vu cerkev hodi, sze vcsi po szvojem materoom jeziki boga moliii, stero ,je vecs vredno, kak kakse neszpametne szvetszke frlice. Vu farnoj soli szo bili eden dober boga-bojecsi skolnik, stcri szo deco na vsze dobro i lepo navcsili ne szamo v soli nego i vu cerkvi. V soli i vu cerkvi szo z decov pevali lepe szlo-venszke peszmi, da je veszelje bilo csiiti njihovo lepo vorglanje i ]>opevko. Na taksega dobroga skolnika je Ivan lebko zaviipal szvojo deco. Komaj szo edno leto hodili vu solo, zse sze je na ujih poznalo, kak dobroga vucsitela majo i kak imenitna i doszta vredna je ta farna sola. To je pa Ivana prav veszelilo i za to je ne mogeo zahva-liti dobromi vucsiteli za ujegovo szkrb-livoszt. Dober vucsitel, steri iiibi solo i' cerkev — szamo to je pravi vucsitel — je vsze hvale i postenja vreden i narod je szrecsen, steri takse vucsitele ma, neszrecsa je pa za narod, csi ma vucsitele, steri solo szamo za szile volo pohajajo, cerkvi sze pa ogiblejo. Tvanova deca szo sze vszaki dobro vcsili, nego poszebno biszlroga razuma je bil mali Lujzek. Skolnik i plebauus szta ga jako radiva mcla i szta szi vcsaszi zgovarjala, da bi to dete trbelo dalo solariti, stero je tem lezsi vcsiniti, ar ,jo ocsa Ivan jako prilicsen cslovek. Kda szo to edenkrat plebanus Ivani naprejprineszli, on je za odptiscsenje proszo, da szlobodno odkritoszrcsno na to gledocs gucsi. »Dobro je Ivan, to mo rad, csi szpoznam vase mislonje," odgovorijo plebanus. »Vidijo, g. plebanus, jesz szi tak miszlim, da jo Goszpode, stero mi kme-tovje moremo hraniti, zse predoszta; z driigoga kraja je kmeti nikak ne na skodo, csi biszter razum ma, denok sze ne da od szakoga plevnjeka znoriti. Kmet, csi je reden, szpameten cslovek, je najbole neodviszen, njemi zviin Boga niscse ne zapovedava, csi szvoje duzs-noszti szpuni, tak imeniivanim goszpo-dom pa njihovi naprejposztavleni vszik-dar pod noszom vrtajo.. Za to moj Luj-zek naj bode kmet." »Vidim, Ivan, ka szte cseden cslo-vek i ka pravite, je csiszta pravica", lijemi odgovorijo plebanus. Kak je Ivan z zsenov navkiipe bio te najpostecehsi cslovek, tak tiidi nje-gova deca szo bili podoba krszcsanszke dobre dece. Na keliko posteni cslovek je bio Ivan, sze je pokazalo, kda szo poszla-nika (koveta) odeberali. Vlada je vno-zsino penez razszipala med odeberal-cami, na vszaki votura szo 20 koron poniivali, poszebno pa Ivana bi radi dobili na vladno sztran. Den i nocs szo okoli Ivana hodili vszi plenienitasje cele okrogline. Birovje, notarjusje szo malo ne razbrszali Ivanov prag. Ivan je vszakoga posteoo gorprijal, nego kda je steri zacsno od volitvo gucsati, on kak szamosztalen mozs je szamo to odgovoro: ,,Moj goszpod, naj to na mene nihajo, kama jesz moj votum dam, kak jesz na njih nihara, kama oni szvojega dajo." Zvali szo ga v krcsmo na edno kupico viua in on szamo to odgovori: wHvala Bogi, mara 59 - za szvoje piti, csi scsem." Naszlednje szo ga steli podmititi, nego on, ki je to szkusao, bi szkoro hiido obhodo. Sztotko, stero szo njemi na sztol djali, razcseszne i pred noge toga neszram-noga zapelivca lflcsi govorecsi: Csi oni miszlijo, ka szam jasz za kiipiti, te sze jako vkanijo. Ziia biti, ka oni za eden nevolen obed, za kakso nevolno csaszt, odajo szvojo diisnoveszt, naj mi odpiisz-tijo, jasz szam ne z iaksega plemena. Moje postcnje je moni vecs, kak celi «zvet i csi bi sze odao, ne bi bio vre-den, ka bi posteni cslovek na mene pluno. Proszim, naj szi to dobro za-pomoijo i naj z taksimi nepostenimi nakanenjami vecs uikdar ne szkusavajo ednoga postenoga kmeta. Naj to tiidi ne miszlijo, ka sze jih presztrahsim ; jesz szam neodviszen kmet i ne mi kmetovje szrao za njihovo volo na szveti, nego oni, kak visesnji csasztnik szo za naso volo, ne ooi hranijo nasz, nego mi njih. Zdaj pa, da szo cstili pravico, z-Bogom!" Szktisavec je odiso kak liszica, kda jo po repi zmlatijo i vecs nieden taksi je ne viipao vu Ivanovo vesz. Tak bi mogli biti vszi kmeti, te ne szamo vu csaszi volitve, nego tiidi drtige hipe bi goszpoda szi z njimi lepo djali. Te bi drzsava dobre dOsnoveszt.ne poszlanike mela, steri ne bi na to gle-dali. kak szi nazaj szpravijo, ka szo pri volitvi potrosili, nego bi sze za to szkr-beli, naj za proszto lusztvo dobre, hasz-novite pravde redijo i narod na kreposzt pripomorejo; kde je ne tak vsze, szo szi kmetovje i prosztni liidje szami krivi. Szaki narod takse poszlance ma, kakse szi odebere i takse pravde kaksi szo poszlanci. Zato csi eden narod lagoje pravde ma, szam szi je kriv i ludsztvo te szvoje falinge naj ne tiszka na driige. Ki pri volitvaj na peneze i na piti gleda je od neme sztvari menje vreden i ki sze oda, greh vcsini, steri sze mnogok-rat jako tesko odpiiszti. Ivan je szvojo deco vu bogabojaz- noszlj goilirauo, nc je zadovolen bio z tem, ka szo sze vu soli vcsili, oego po zinii vecser je vszaki den dobre szlo-venszke knige naprejvzeo in ednok edno, driigocs drtigo dete je cstelo i tak szo sze vszi kaj dobroga vcsili. Po nedelaj i szvetkaj szo deca doma mogli razlo-zsiti, ka szo vu cerkvi pri predgi i na-vuki csuli. Kak szo •gorraszli, szo mogli vszo delo polszko oppravlati i doma hizsne sztvari vu lepom redi meti. Na to je Ivan poszebno osztro pazo, da deca ni najmenso sztvar ne posalijo, ar deca, stera nema proti sztvari szmi-lenoga szrca, posztane lagoje liisztvo, i cslovek, ki szvoje hizsne sztvari, stera ujemi pornaga krifh szpravlati, nema rad, je szam szebi na najvekso skodo. Vzimi, kda je polszko delo pocsi-valo, szo Ivanovi szinovje vsze fele sker redili, stera je pri versztvi potrebna tak, da je za to ue trbelo vu leti okoli hoditi i penez davati; hcsi je pa z mater-jov lepo prela i sivala za brate i za szebe vszakdenesnjo opravo. I z lem szo doszta prisparali po dugi letaj. Nega vekse neszrecse za edno familio, kak csi szinovje i hcseri na zsidovszke cote ta zlucsajo szvoje szpravke. Szamo nesz-pameten, kratkoviden cslovek gleda na zvilnesuje, csedeu cslovek na to gleda i po tom szodi, kajevglavi i vu szrci. Biszter razum i plemenito szrce je pod prosztov opravov sztokrat vecs vredno, kak lepa nosnja, cifraszti gvant z be-dasztov glavov i zamazamin szrcom. Ivanova deca szo sze tfidi navcsili tiihinszke jezike, ar je Ivan znao pra-vice sztare recsi: »Koliko jezikov znas, toliko cslovekov valas." Obadva szina szta prisla k voja-kom; ocsa sze je za to ne csemcrio, ar je to za njidva prilika bila, da sze reda navcsita. I njima je pri vojakaj dobro bilo, ar szta sze posteno opona-sala i dobro vcsila i zse za poldrugo leto je vszaki tri zvezde meo na goleri. Mirovnim, dobrim mladencom vszepov-szed dobro ide. — 60 - Kda szta domo prisla od szoldastva, lvan njima jo odkrito povedao, da zdaj naj gledala, ka sze ozsemta. Vu Lom dugovanji njiina da dober tanacs, nego szlobodne vole njiina ne prekmli, ar oc sztarisom, nego szebi sze zsenita. Obadva kak dobriva szioa szta za te velki szlopaj proszila sztarisov tanacs. ,,Csi scseta mojo recs csuti vu Lom iloli, pravi Ivan, dobro jc, jcsz vama povoni 111 oje mislciije. Scseni, kak dober ocsa, da ])lazscuiva, zadovolniva bodeta i za lo vu odeberanji vajnib zsen raore-ta jako prcvidno hoditi. Ne gledajla na bogasztvo ; jesz vama teliko dam, ka ta leliko zsivela z vajnimi zsenami : nego gledajta na to, da bodeta bogabojecse i csiszte zsene mela, stere bodo mocsne, zdrave i delavne, ar to je najvcksa vred-noszt pri ednoj mladoj zsenszki." ,,Dekle, stere po pleszaj, po krcs-maj hodijo, za celi szvet ne vzcmita za zsene. ar z taksih dekeo nikdar ne bodc dobm zsena i redna vertinja. Dobro opazite sztarise, ar kaksi szo sztarisje, laksa szo z veksega deca. Nemarnih, zapravlasztih sztarisov hcser szi naj ni cden ne zeme za zseno. To je za vaj moj ocsinszki tanacs, delajta poleg toga i rniszlim, da vajna zsenitev dobro viuiszpadne." JNi Lujzek, ni Stevek szta sze ne j)reszilila z zsenitevjov, ar nega nesz-pametnehsega dugovanja, kak v taksem velikom deli szila. Dve leti szta opazi-vala in iszkala, kde bi szi naisla pri-licsene zakonszke tivarisice. V tom isz-kan.ji szta sze pobozsno naszlaujala na bozso j)omocs, stero szta \to vreloj niolitvi i vnogokratnoj dobro.j szpovedi od Boga proszila. Obadva szta dvakrat poszehno |>obozsnoszt opravila nacsa.szt szv. Jozscfa, ki je nebeszki patron krsz-csanszki hizsni zakonov. Goszpodiii Bog je njidva moliiev poszlulmo, ar vu szoszcdnoj lari pri szv. Petri szla naisla dvo pravivi krsz-csanszkivi devojki, sterc szo sze njiiiia jako dopadnole ae szamo na lelo, uego tddi na diiso gledocs. Da bi od vszeh krajov szamo lepo i dobro csiiia od leh dekeo, naj sze escse bole zagvii-sata, sla szta i g. plebanusa pflal k azv. Petri. Tu szta to zvedla, da vu celoj fari nega bolsi dekeo, kak Loga-ro.va Anim i Kovacsova Apollonia i tiidi ieh dveb familie szo te najposte-nelise vu celoj okrogliui. Kda bi tedva inladenca szpoznala, tla l.e dve divojki fa za njidva prilicsne, bi#czi vszeli vnogili gucsov szta po ki-szcsauszkoj navadi sze pri sztarisaj oglaszila z szvojim nakancnjom. Szamo od szebe sze razumi, da szta dober odgovor dobila i bitro szo dokoncsali, da gosztiivanjc bode za seszt tjeduov ua edenkrat. Ivan je ua^rej povedao szinom, da versztva pred njegovov szmrtjov ne dobita prek, nego po sztnrti sze njitna ednako razdeli, ar bcser, kda sze ozseni, vunplacsa. Ka sznehe prineszejo, tiszto sze naj dene v sparkaszo i lisztc sume sze njidva ni teknoti ne szmcia, ar posteni mozs ncde iia zsenszke peneze racsunal, nego szebe, deco i zseno z szvoje csednoszli hrano, csi pa to nede mogocsi, te sze bole nc de zseno. Jako more szram biti vszakoga moskoga steri na to racsuna iszezseni, naj z zsenszke vreduoszti zsive i sze z njov gorpomaga. Ni Lujzek ni Stevek szta tLidi ne zselela od ocse versztva, ar szta znala, da ocsa njima vszakojacski vecs pri-vertiva, kak pa csi sze razdelita i ka tak szi vkiip prisparajo, tiszto vsze njima osztane. Sznelie szo liidi csedne bile, szo ne gledale na t.o, ka bi one vertinje posztanole, nego njiliova szvekriva, Ivauova zsena, je nje lepo vcsila deJali, sparali i pri bizsi lepi krszcsanszki red drzsali. Zadovolno, blazscno szo vkiip zsivoli i od Iota do leta je braszlo njiliovo bogasztvo na tcliko, dajelvan vsze na sztran djal ; ne szamo za hcser njeno hcrbijo, oego ILidi je meo za — 61 — Vszakoga szina scse trijozero koron, da csi }io n.jegovoj szmiii szc talala bodola ta nicla za novo povanje polrebne prilike pri rokaj. Ne je szkopiivao, nego znao je red pri vundavanji. Orzsavno dacso je redno naprej placsao tak, da je Ivan bio vu veszi i vu fari najbole reden placsnik i od n.jega je nikclai" ne bilo csul.i, da je porcia prevelika. Za dacso je vszako leio prikrmo edno szvinjo, slero jc odal za 100 — 120 koron i z tem jo vszo daeso szpunil. Odal je poprek vszako lelo edcn par jilneov za 5 — 600 koron, edno kravo je bilo pohajanje gosztilnic. Ni szvetka, ni ucdele je ne l)ilo, kda sze ne bi zapojo, v t.jediii je na eden napitek tudi tri-stirikral szkocso v krcsmo. Dobii prijatelje szo ga hvalili, da je ne taksi szkopec, kak Brezov fvan. Kosarov Ivan ,jo njim za to placsilvao i kem duzse, Lein bole je zacsao piti. Versztvo je zanenmrao, pola njegova je perika gorvdarila, zsivina jc naszrsena hodila, bizsa jo zacsnola sze opuscsavati i pri Kosarovih je dug za dugom raszco i na ednok je Stevan ae dobo porokov. Vu neszrocsi sze szpozna-.o dol)i'i za 2—o()0 koron i t.ak je njegov do-hodek gorpriso na 15—1800 koron. Z ioga je dao na dacso 120 koron, na opravo szebi i deci .-JOO koron, drzsini 300 koron, na popravke pri versztvi 200 koron i ovo je) gor osztalo vszako leto 5—8000 koron i to jc ireszcti let dugo tak delao Ivan, za to pa, kda je bio GO let sztar, jo meo gotovili 20,000 koron i zvun ioga je hcseri zse dao 12000 koron. Njegov szoszed, Kosarov SLevan, je ravno telko zemle dobo po sztarisaj, kak Ivan i vszo drugo vrednoszt, szamo pameti je moo menje od Ivana. I te je 30 let vertivao, ali njegovo verlivanje prijaleljo. Dokecs li dobro ide, lecsasz sze Li vszaki naklanja, ali kak zacsno neszrecsa tc pobajali, te sze to najveksi Lao Ivojih sztarili prijatclov od tebc kraj obnie. Z storiuii jo Kossirov Stevan 2h let vkiip pio, sleri szo od n.jega doszta dobrili dnevov mcli, zdaj szo Stovaua ne vecs poznali, csi szo ga vidili kde idli, szkiivali szo sze. Pa oni szo bili ki-ivi, da je Slevan na ieliko priseo, ar csi nebi bilo lagojih pajdasov, ki pri-liko dajo na lagojino, ninogi bi dobri osztauoli. Stcvan jc vu zacsetki szamo po nedelaj odvecsara pogledno malo v krcsmo na edno vuro. Na driigo loto zse vecser do devete, na tretje leto do deszete i vszikdar duzse osztao v krcs-mi, tak da za o—4 leta je posztano te naj grsi pijanec vu celoj fari. Dober njegov szoszed, Brezov Ivan, ga je nisterokrat liibeznivo opomeno, ali Stevan je grobianszko odgovoro : wNe pijem za tvoje, ka sze brigas za mene, csi na nikoj pridern, za to ne bom k tebi so." Diihoven pasztir szo Stevana tiidi vccskrat o])omenoli. Ob prvim szo njemi raztolmacsili, kak veliko neszrecso pri-nesze pijanoszt. Stevan je obecsao po-bolsanje, nej je so v krcsmo. Njegovi lagoji pajdasje szo sze norca redili z njega govorecsi: ,,Na, tomi je pop gut zatekno. Stevan, pa szi ti taksa baba, ka bole vorjes popi, kak krcsmari?" Malo ga je szram gratalo, pa je obe-csao, da vecser pa pride v krcsmo. I tak je vcsino. ,,No Stevan, pravi njemi krcsmar, jesz szani zse miszlo, da zsabo mate v zsalodci i za to ne pijete vecs vina. Ali szo vasz plivanus posztrasili pa ? Vej je nej vsze tak nevamo, kak vain predgajo ; zakaj bi pa Bog krcs-mare sztvoro, csi liidje nebi szlobodno hodili v krcsmo ?" Stevan je pa nazaj szpadno v szlaro navado i doszta globse, kak prvo. PJivanus szo ga escse ednok dali prizvali i szo njemi povedali, da csi sze ne pobolsa, nemre vecs k szpovedi, ar grebsnik. ki sze pobolsati nescse, sze nesztni grehov odvezati. Z ednim szo njemi lepo razlozsili, da oni ne do meli z toga ni najmensega haszka, csi de oii reden cslovek, niti z toga kvara, csi de on pijanec. Povedali szo njemi naj na zapelivce i krcsmara ne poszliihsa, ar ga tiszti na nikoj szpra-vijo, vu telovno i diisevno neszrecso. Naj ne vorje masznim gucsom, ar szo vrajzsi szlugi, steri ga zapelavajo. Ste-van je vsze obecsao, ali nikaj je ne zdrzso, ar pijanec kaj stecs obecsa, vsze je lazs. Kda szo ga vu szlednjoj neszrecsi vszi odsztavili, i kda je zse njemi od-locseno bilo, da sze njemi vsza vred-noszt oda, obrno sze je k Brezovomi Ivani i plivanusi za pomocs, ne ka bi njidva za poroka proszo, ar je to ne bilo mogocse, nego za dober tanacs. Ivan je ne pozabo vnogi spotov, stere je Stevan duga leta vu pijanoszti na njega zliicso i plebanus szo sze tiidi szpomenoli z onih mnogih zsaloszti, stere je Ivan njim vu dugom csaszi pripravo. Ivan je szamo teliko ])ravo: ,,Ste-van, po dugom fasenki je priso poszt, ovo delaj pokoro za grehe." Plebanus szo pa njemi govorili: „Jeli bar, Stevan, zdaj previdis, sto je bio tvoj prijateo, jesz, ki szam te na dobro opominao, ali krcsmar, steroga szi poszliihso i tecsasz krmo, dokecs szi sze zgiibo?" »Oh goszpod, zdaj vidim, da je krcsma zacsetek vsze lagojine, szpoz-nam, da krcsmeno dilizstvo je zrok vsze zemelszke neszrecse. Da jesz nebi krcsmarc, nego mojega diihovnoga pasz-tira poszliiso, kak bi zdaj szrecsen bio. Ovo moj szoszed, Ivan, je hodo po poti treznoszti i dnesz je zadovolen kmet; jesz szam bio pijanec i dnesz szam kodis. Dosztakrat szam ji prevecs raz-zsalosztil, naj mi odpusztijo i csi njim je mogocse, naj mi pomagajo i povejo, ka mo zdaj csinio." »Stevan, vi szte meni sztrahsno doszta zsaloszti szpravili, ali jesz szam ne gor jenjao za vasz Boga moliti i zdaj vidira, da je moja molitev oe bila zopsztonszka, ar szte sze szpokorili. Ne trbej zdaj nikoga kriviti za preminocso neszrecso, nego to gledajmo, ka vam na sztare dni, csi drugo ne, kot osz-tane, kama sze sztisznete i nistera posz-tat zemle, na steroj vam zraszte to naj|)otrebnese zsivlenje. Povejte mi po redi, keliko szte ednomi i driigomi duzs-ni i bodem sze szkvbo, na keliko de mi rnogocse, ka vasz raalo pocsakajo, dokecs sze vrednoszt po redi v peneze 63 - szpravi, ar csi zdaj na licitacijo piisz-timo, ni eden filer vam ne osztane." ,,Oh, kak njim zahvalim, g. pliva-nus, za njihovo dobroto? Kolikokrat szam jib razzsalo, njim zsaloszt nap-ravo? In oni za vsze to szo meoi zdaj na pomocs. To je vecs, kak bi jesz raiszliti mogo." »Stevan, niliajmo to szc, ka szte proti meni vcsinili, to vam goszpodin Bog naj odpiiszti, jesz szam vam davno odpusz- to, arszteszami ne znali, ka szte delali ; csi pa za vszo ya-so lago.jino vam jesz dobro na-zaj placsam, to je zato tak, ar szam jasz dii-hovnik, Krisz-tusov szluga i vsze csinim po velenji mojega vucsitela." Plebanus szo teliko obra-nili za Stevaua, da njemi je na sztare diii ne trbelo po kodi-vanji idti: ali lepo indasnje versztvo sze je razdrobilo. Te lepsi tao ga je Ivan kiipo za to, naj ne dobi kaksega bozsnoga szoszeda, ovo sze je pa po mali falataj razodalo. Kda je Ivan zse obadva szina ozseno, tiidi je trbelo gledati, da hcser k mozsi da. Anika je bila lepa, velika, zdrava dekla. Oponasala sze je tak dobro, da njoj ne para bilo vu celoj okroglini. Ocsa kak szpameten cslovek, je naprej povedo, da hcseri pred dvajszeiim lo-om nikak ne da k mozsi. Prav je meo, ar nega vekse norije, kak deco zsenili, stcra ncve i nemre znati, ka je liizsni zakon, i tak na lelo i na diiso gledocs na nikoj pride. Anika je ranoge prosznike mela, ar je njeno bogasztvo dalecs disalo. Ocsa i mati szta njoj jako dobre tanacse dala, kak szc more paziti pri odeberanji mozsa in ona je nakatiila po njiliovih taoacsaj sze drzsati. Ali prisle szo do nje dnige zsen- szke, stere szo jo podpibavaJe i vu ujena vuha vn oga do etih mao nepoznana dela sepetale. Doszta dobrih, szpametnih i prijetnih vog- Jednikov je imela Auika, naj mcnje j« vreden bio Vrablov Maiko zravenszkekra-jine. Vu zacset-ki szc je Aniki Liidi nc dopad-no,nego nislere sztarezseuszke, stere od hizso do liizse rade gucse noszijo, szo ga pred njov tak dugo hvalile, da sze njoj je zacsno videti. Ocsa i ma-ti szta jo opominala, da naj pazi, ar ednoga celoga zsitka blazsensztvo sze sztavi na vago pri zsenitvi. Anika sze je edno Ieto mocsno drzsala, ali naszlednje szo Iagoje zapelavkinje njeno szrce izda obladale in ,je obecsala, da VrabJovoga Markajepripravnaza mozsa vzeti. Vrablov Marko sze je pri])elo z lepimi konjami na cifraszti kocsujaj v oglcdi. Marko i ki szo sze z njira — 64 — pripelali szo bili szploh po goszpo-dszkom oblecseni i vszi szo jako szla-dko sze drzsali. Brezovovim zsenszkam sze je to jako dopadnolo. Ne csudo, ar zsenszke z veksega szamo na ZAlines-nje gledajo i sze po szladki gucsaj hitt*o dajo oszlepiti. Ivan je voglednike pri-jazno szprejemao, ali na pi-avo liibez-noszt sze je njegovo szrce no moglo vuzsgati. Nikak sze je njemi ne do-padnolo. da sze teh liidje tak po gosz-podszkom noszijo i prek szvojega szta-lisa idejo. Gsi eden kmet zacsne gosz-podsztvo spilaLi, to je gviisea zacsetek i prvi sztopaj na to, da na nikoj pride. Poszebno lagoje sze njemi je dopad-nolo, kda szo teb liidje po zarocsGnji po vszoj szili steli v krcsmo idti. Kda szo odisli, je Ivan zseni raz-krio szvoje mislenje i tiidi hcseri je povedo, da sze on jako boji, ka ta zsenitev nede szrecsna. Med tem szo pa prisle zsenszke in szo hvalile te ludi i pravle, da je za Aniko velika szrecsa, csi pride ua Miirszko ravnico k ednoj tak bogatoj familii za vertinjo, kak je Vrablova. Majo teh ludje stirideszet pliigov jako dobroga grunL-«, stiri lepe konje, moogo zsivine, lepe zidane liizse i stale. Ali to szo ne povedale, da je Markov ocsa pijanec, da na griinti je 10,000 koron duga, da je Marko manjak i rad ]>o krcsmaj hodi i zato je v do-rnanjoj krajini ne dobo zsene. Te zsen-szke szo bile najete, naj Brezovove kak nnjbole nagucsavajo k toj zsenitbi, ar je Marko no na telko Aniko, nego doszta bole njeoe peneze zselo. Goszttivanje sze je pri Brezovovi po ])ostenoj krscsanszkoj navadi lepo redno oppravilo in Aniko szo z velikov larmov, muzsikov i paradijov odpelali na Ravenszko. Tri dni szo tam escse pili i jeli kak zsivina i kda je foj noriji koncc bio, te je Anika malo okoli pog-lednola po szvojem novom domi. Niknj jc ne tak bilo, kak pri njeni sztarisaj. Reda je ne vidla niksega ne vu jcszlvini, ne vu deli. V liizsi je sze szcm tam lezsalo, sztene zakajene, podi zamazani, poszoda ne oprana. Vstalaj ,je zsivina meszoc dni ne vidila strigla i kefe, szvinjc szo bile v blati i szamo velika viilia szo mele i vecs je bilo na njih koszrninja, kak raesza. Prisla je nedela in Anika je sla z mozsom v cerkev. Pn bozsoj szliizsbi jo mozs zove, da la sla na eden napil.ck v krcsmo. Ona njoini odgovori, da nikak ne bi dosztojno bilo, ka bi zdaj, kda szta Bogi szliizsila, pa vragi dokazala njegovo szliizsbo i ona za uikoj i tiikdai-nedo sla v krcsmo. To je tiidi obdr/.sala celi szvoj zsaloszten zsitek. Kda Marko z zsenov domo prido, szta ocsa i mati na ednok flenola i okolt polnocsi szta sze pijzniva z krcsine domo pritepla. Nikdar je Anika na csiila tak grdi, neszramni gucsov. kak zdaj od teva razbruseniva dva sztarisa i njeno szrce sze je na ednok na[)unilo z zsalosztjov, kda szi je premiszlila, da ona zdaj med tem nesznazsnim narodom more zsi-veti. Marko videvsi njeno zsaloszt jo je tolazso i kak najbole je steo njoj szvojo lubezen pokazali, da ztein zakrije odurno hudobo szvojih nesz-recsnih sztarisov. Edno celo leto sze je on dobro drzso. ar sze njemi je rni-lila bogabojecsa dobra zsena, stera je zviin toga pri hizsi i versztvi zacsnola lepi red pelati tak, da je zapiiscsena hisza sze kakli szploh ponovila. Isztina, ka je od vane utre do kesznoga vecsera nepresztanoma deJala i ni edno ininulo ne zamanjarila. Marko po dobmj pehli szvoje zsene je tudi delao; zsivinn i celo versztvo je ednok sze zdignolo. Dobra, csedna zsena je li velika szrecsa za mozsa. Edna jako mala iszkra doide, dn lo oajvekso oszlico szlame v ogenj szpravi in edna mala prilika })i-ineszo doszLakrat to najvckso neszrecso. Marko sze je edno dugo leto niocs-no drzso in ogno szeje ne szamo osta-rijc, ncgo vszake zapelive prilike. - 65 — Zacsno je reden cslovek biti i dobro vertivati. To sze je lagojim ludem ne vidilo i med szebom szo dokoncsali, da morejo Marka nazajszpraviti na pot zapravlivoszti. Kda bi edenkrat szam so domo od bozse szluzbe, — zsena je porodila i ne je mogla z njim v cerkev — sze njemi je pridriizso Lipov Martin, naj-veksi hamicsnjak cele obcsine, ki je zse mnoge v neszrecso zapelo i na nikoj szpravo. ,,No Marko, kak ti kaj ide, zse szam te ja dugo ne vido. Csujem, da jako dobro vertivas i redno zseno mas, kak je v celoj okroglini nega. To me prav veszeli i mnogim pravim: Tak vertivajte, kak Vrablov Marko, te bo z vasz kaj, od njega sze vcsite, kak more mozs zseno postuvati i bogati. Isztina, ka nisteri pijanec sze na to zaszmeje i pravi, da pri Vrablovi je Marko ve-liki sziromak, ar ga zsena pod osztrov regalov raa. Vidite, od tiszti mao, kak je ozsenjeni, ga ne bilo v krcsmo, doma je za sztolovo nogacso privezani i jaj njemi, csi sze szamo mukne." Ve je zato ne vsze tak, kak nori liidje gucsijo. Jesz idem po voli moje zsene, ar vidim, da ona jako csedno i dobro ravna", odgovori Marko. »Tsztina Marko, ali csi bi zse ed-nok priso med nasz, zato te zsena, miszlim, ne bi zbila i mi bi vszi radi od tebe kaj csednoga csiili.'" Pravi njemi Martin. »Dobro je ocsa Martin, ve ednok zse pridem i zat.eknem lampe tcra raz-viizdanim szoszedom." ,,Sze je dobro i lepo, ali za to ne bi bilo dosztojno za ednoga taksega kmeta, kak szi ti Marko, da bi ga edna goriesanka ravnala i na lanci mela, kak hizsnoga psza. Ne daj sze Marko za norca meti." Vsze to je malo vjelo Marka i szi je zacsno preraislavati, ka bi dobro bilo te veske lumpe, steri sze z njega njegove dobre zsene norca redijo, pos- tenja navcsiti. Ali kak bi to mg bilo? Nacsi ne, ka de ednok so med nje v krcsmo i njim tam v ocsi zmecse ojihovo uepostenoszt i te vszo prija-telszLvo z njimi odtrgne. Pasnike in veske poti szo viinda-vali vescsanje i Marko je tiicli nikak med nje zablodo. Persze, kak lumpi i neposteni ludje szo ne szarao za szvoje pili, nego kak hamicsnjacje pri vszakoj priliki szo gledali, da obcsinszko vred-noszt vkradnejo na pijacso. Vszakifiler, steroga vescsanje z obcsinszkih dohod-kov na pitvino obrnejo, je vkradjen i greh sze taksim ne odpuszti, dokecs to veszi nazaj ne povrnejo, csi do je vszi angelje szpovedavali. Marko je miszlo, da zdaj zse pod-kfiri szvojim spotovalcom, za to je so z njimi v krcsino, ali, kak postcni cslo-vek, szi je za szvoje peneze dao pri-neszti pol litra vina. ,,Ja Marko, szi ne sztrah, da de te zsena bila ? No jesz ne bi rad v tvojoj kozsi bio escse dnesz", pravi njerai Szecskov Matjas. „ Nikaj ne brbraj Mat.jas, ar szi ti norc i neves, ka gucsis" — pokara ga Lipov Martin, »Marko je cseden cslo-vek, dober vert; da bi szamo vszi tak bili. Gsi malo szigurno zseno ma, to nika ne dene, zato on pokazse vsze povszed, da je on goszpod pri hizsi. Szte ne zmirom gucsali, da ne vupa v krcsmo? Ovo zdaj vam je pokazao, ka szamo lajate i uevete ka. Radi bojte, csi vasz za vredne stima, da med vasz szi szede. Marko, raoje dete, ne posz-lusaj le bedacse, nego k meni hodi i va szi oikaj szpametnoga zgovarjala, ar eti tak malokda csiije cslovek csedno recs." .'¦ Marka szo ete maszne recsi szploh zmesale i szkoro je ne znao kaj odgo-voriti tomi sztaromi hamicsnjaki. Lipov Martin je vido, da je zacsetek dober i dale pa dale je Marka zapleo vu szvoje mrezse i ga je z cela oszlepo, da je 5 — ee -^ ne vido, ka ravno Martin je nje-gov najveksi zapelivec. Marko je kornaj kostao szvoje vino, Martin je zse glazs zprazno i to szeje trikrat edno za driigim zgodilo. »Marko, dete moje, pravi sztari, zdaj va domo sla" i reszan sztaneta i odideta. »Vis Marko, za toje ne potrebno, ka bi cslovek pijan bio csi malo v krcsmo ide.fc Z tem zeme szlobo sztari hamicsnjak od Marka. Za dva, ali tri tjedne Lipov Mar-tin ozdalecs pozdravla Marka i sze njemi jako nanizava. Szpitava ga, kak je kaj doma, csi je sto ne bio bit, ali pa kregan. ,Ve szam jesz znao, ka je tvoja zsena szpametna pa za toga volo nede vcsaszi bojne zacsiujala, csi ednok pol vere v krcsmi osztanes. Dnesz zadvecsera idemoribit; miszlim, bi vszi radi bili, csi bi znami drzso. To najlepso glavatico dobis ti i bos zseni jo neszo, stera kak goricsanka de tomi jako rada." Marko je so ribit, prineszo je domo edno debelo, pijano glavo okoli polnocsi, ali glavatice ne. Dobra zsena ga je lubeznivo proszila i opominala, naj sze haba potom toga teh pijanih ludih, zdaj njemi vsze odpiiszti. Obecsao je vsze, zdrzso je nikaj nej i za edno lelo je Marko bio ravnics tak grdi, nesz-ramen pijanec, kak njegovi szoszedje. Sztokrat bole veri ednomi pszovi, kak pijanci i ta najgrsa sztvar ti naj bode lublenehsa, kak pijanec. Szrce sze ti naj na szmilenoszt gene nad vszakim bozsim sztvorjenjom, pijanca ne pomi-luj nikdar, ar je pijanec ne bozse sztvor-jenje. Zsalosztni dnevi szo prisli na dobro Aniko. Krizs, steroga szi je szama djala na rame, je mirovno noszila; na ke-liko je ednoj zsenszki mogocse bilo, versztvo je tudi szpelavala i dvoje dete vu bogabojaznoszti gorhranila. Marko, naj lezsi kem vecs krcsem gorvdari, szi je eden sztari bicikli kupo i z tisztim je okoli Jeto. Edno gojdno szo ga pri ceszti mrtvoga naisli v grabi, ar pijan szeje prevrgo v njo. Neszrecsa je bila to za Marka, ali szrecsa za njegovo familio, ar je zdaj po tom toga njegova zsena szama po szvojem zacsnola ravnati i vu nisterih letaj je versztvo pa na noge posztavila i je deci jako lepo vred-noszt szpravila. Za mozsa je vecs ne pitala; naisla je njo ta neszrecsa ednok, hvala Bogi da je minola. Leta szo hitro preiekla i Brezov Ivan je z zsenov vred obsztaro. Szta-roszt szta mela veszelo, ar szta vidila, da obadva szina szta prav posteniva csloveka, dobriva verta. Dvor Ivanov je po csaszi mali gratao, tak szo sze razplodili vnuki. Ivan je tomi jako rad bio ar je znao, da dobra i mnoga deca je najveksi blagoszlov hizsnoga zakona. Zadoszta szo meli za vsze i vrednoszt je po delavnoszti i po sparanji tak raszla, kak gobe po letesnjem dezsdzsi. Kda bi po kratkoj bolecsini Ivani zsena mrla, sze je ne steo dale mant-rati z versztvom, nego naj na sztare dni pocsinek ma, celo vrednoszt je ed-nako raztalao szvojim szinom. Vszaki je polojno dobo vszega i toliko penez, da szta szi lehko poszebno sztanje zpo-vala. Ivan je osztao pri sztarehsem szini i szi je nistero jezero koron zadr-zso za szvoje potrebcsine na sztare dni. Dokecs szo ga noge noszile, je vszako nedelo s/) k szv. mesi i vszaki meszec eden delaven den k szpovedi ar szmrt sze priblizsava i trbej sze prip-ravlati, naj nasz ne vkani. Kda je pa zse ne mogo dalecs idti, dao je szaki meszec za szebe szluzsiti edno szv. meso i vecskrat szpovednika szi do pri-pelati. Pri hizsi doma szo ga vszi z glo-bicsine szrca postuvali i vszo priliko iszkali, kem bole bi mogli njemi na szltizsbo biti. Ta lubeznoszt njegove dobre dece je pozlatila dneve njegove sztaroszti. Dober, szkrbiivi sztaris je vreden vszega postenja i dobra deca naj vekse veszelje v tom ma, csi szta-roszt szvojih roditelov z lubeznosztjov olejsa. Kda je Ivan csiito, da z njim ide proti konci, najobprvim je szvojo go-tovcsino, stero szi je obdrzsao razdelo. Za szebe i za pokojno zseno je nasz-tavo vekivecsne szv. mese, vu farno cerkev na eden novi glavni oltar je porocso 1500 koron, na edeo kameni krizs pred szvojov hizsov 500 koron, na obcsinszki krizs za szebe i szvojo zseno 500 koron. Escse njerni je osz-talo tri jezero koron, to je pa ednako razdelo med dvema szina i hcserjov. Po tom je poszlao po szpovednika. Opravo je edno gorecso popotno dobro szpoved od celoga zsivlenja, okrepo sze je z najszvetesim Telom Krisztusovim, gor je vzel szvesztvo szlednjega mazanja i po tom je zahvalo szvojemi dobromi sztaromi diihovnomi pasztiri za njihove mnoge lepe navuke, sterim ravnics ma zahvaliti, cla je v celom zsivleiiji tak szrccsen bio i n.jim escse edenkrat roko kiisno." Z Bogom lvan, pravijo ple-banus, vidila sze bodeva na drugom szveti. Teda szirie, sznehe i vnuke k szebi szpravi, blagoszlovi je, kak Jakob pat-riarka szvoje szine, njim zahvali ujihovo liibeznoszt i z temi recsmi: »bojdite dobri, lubite eden driigoga i molte za nasz preminocse" ocsi dolzapre i v Goszpodni mirovno zaszpi. fvan je zsivo, kak pravi katoli-csanec i mro je kak pravi katolicsanec i njegov szporaenek osztane mnoga po-kolenja dugo, ar ,,vu blagoszlovi bode szpomenek pravicsnoga." SLOVENSZKI DIJHOVNI PASZTIRJE PREMINOCSIH CSASZOV. Prisesztnoszt sztalno szamo on narod ma, steri vu dob-rom szpomini obdrzsi szvojo preminocsnosz!. i steri vu postenji ma kotrige pokojni pokolenj. Drevo te noszi szad, csi raocsno korenje globoko vu zemlo piiszti. I mi szlovenci moremo posttivati kotrige pokojnih poko-lenj i po njihovoj peldi sze drzsevsi zagviisati sztalnoszt nasega naroda. Med onimi, steri szo vu premi-nocsi csaszaj za nas narod dclaii na prvom meszti sztojijo diihovnicje i skol-nicje, steri szliizsevsi Bogi i cerkvi szo narod obdrzsali na poti krscsauszke pra-vice i jakosztnoszti, stero de jedini fun-dament sztalnoszti vszakoga naroda. To postuvanje mi z tem scsemo najobprvim dokazati, da njihov szpo-min zbiidimo vu etoj knizsici i ga zag-vusamo na dalecsno prisesztnoszt. Na kelko de nam mogocse vu po-dobi i vu recsi pred vasz posztavimo one mozse nasega naroda, sterih szpo-menek je do nasz priso, z tem ne 5* - 68 — šzamo denesnjemi pokoienji scsemo na vcsenje biti, nego i prisesztnih csaszov zgodovini nakanimo na haszek bili. Terdesi Marko. Na prvo meszto denem toga po kojnjaka za to, ar szo oni k meni uajb-lizse tak vu cseszti, kak na szvoj grob gledocs. Pred menov szo ravnali mnoga leta ono faro, stera je dnesz na mene zaviipana i escse po dugi letaj me eti vszaki sztopaj na njih opomina i ne mine tjedna, da njihovogagroba nebi vido. Terdesi Marko, po ocsinszkom imeni Kolenko szo sze narodili v Cse-renszovci 1. 1822. dn. 15. aprila. Szta- risje njihovi szo bili posteni kmetje : ocsa Kolenko Jo- zsef, mati Rislop Ana. Krszlili szo ji Borkovics Peter cserenszovszki plebanus. Gsrsztev i bisztro-ga razuma pojbics je prve sole doma opravo i Borkovics plebanus szpoznavsi odprto razumnoszt njegovo, szo ga v Koszeg szpravili v szirotisnico. Ta szirotisnica je posztavlena vu 18. sztoleiji po Kelcz gyorszkom kano-niki in Adelfy kraleszke table szodci. Ete je vu nasoj krajini bodocse szvoje imanje nibao toj bizsi z tem nakanen-jom, da poszebno szlovenszka deca sze naj zemejo ta v solo. Po dugi csaszaj szo mnogi dobrocsiniteije porocsili na te cio in odoel je, da najvecs nasili szlovenszkih diihovnikov je v Koszegi zacsnolo szvojo gymnazialszko vcsenje. Z&to szlovenci jako doszta majo zah-valiti sziromaskoj hizsi v koszegi. Visesnji gymnazium szo opravili v Szombathelyi i leta 1842. szo sztopili vu szeminarium. Stiriletni tecsaj bo-goszlovnoga vcsenja zvrsivsi bili szo za mesnika poszvecseni leta 1846. junija 18-ga. Kak bogoszlovec neszamo szo jako dobroga vcsenja bili, nego imenitno lepi glasz szo meli i vcsili szo v szeminariumi klerikuse na vsze one peszmi, steresze vu sztolnoj cerkvi pri veliki bozsi szlti-zsbaj opravlajo. Seszflet szo bili-kaplan ; eden csasz pri horvatszkom szv. Martini i eden csasz v Bogojini. Leta 1852. szo posztanoli pleba- nus na Tisini. Tfi je veliko i tesko delo na nji csa- kalo. Gerkev ja bila szploh zapiiscsena, farov je pa ne bio za preszlanuvati na teliko, da szo nis-lera leta sze zdrzsa-vali vu denesnjoj grofoszkoj hizsi na arendi. Duga letaje trbelo, dokecs szo z mnogimih prosnja-mih i prisziljavanjih nagnoli patronusa, ka je denesnji farof dao zozidati. Skoda, da je patronus dovoljenje dobo na to cerkvene peneze nucati i z tem je cer-kev na vekivecsne csasze v sziromastvo sziino. Komaj, ka szo z velikim trudom dobili za szebe sztaniivanje, je trbelo cerkev v red zeli. Z ciglom je bila po-lajstrana, oltarje szo szto let ne bili ponovleni i za to je neizgovorna nesz-uazsnoszt va njeh bila. Tesko je slo, ali izda szo po csaszi teliko vkiip szpra- — 69 vili da szo leta 1857. ta naj potreb-nehsa dela ponovili. Zsitek duhovnika je eden sztalen krizs. Kda nema z drugimi nevole, te jo ma z szebom. Terdesi Marko, kda szo po dugora csaszi i veliki triidaj cerkev malo v red szpravili i szebi sztanovanje dali napra-viti, szo mogli eden driigi krizs na szebe vzeti. Boleznoszt je na njih prisla 1. 1859., stero csi 1i szo do konca zsitka vracsili, ne szo sze je vecs raogli resiti i za to szo prosziii kapelana, steroga szo tudi dobili leta 1859. po imeni Borkovits Ferenca. Od toga csasza mao szo doszta probali sze vracsiti ali vsze je zasz-tonj bilo. Stero vidivsi szo potrplivo noszili te veliki krizs notri do szrarti. Za pravoga diihovnoga pasztira nega vekse nevole, kak csi nemre szvojim vernim predgati. Dober diihoven pasz-lir nc zadole zadoszta nazvesztsavati cvangelium i kda ednok to ne more vecs, to je la najvpksa neszrecsa sze na njega szunola. Terdesi Marko szo bili dobre na-larc, prijazne diise cslovek, steri szo vszakomi dobro csinili, ki sze je z vii-panjom k njim priblizsao. Leta 1888. decembra 25-ga szo mirovno vmrli i 27-ga decembra bili pokopani na Tisini. Csi li szo vu sziromastvi zsiveli i tak szo lepo vrednoszt nihali na szv. mese i na cerkev i z tem najbole pokazali, da cerkev i lasztivne duse zvelicsanje je Djim najbole na szkrbi bilo. Vszi, ki szrao jih poznali sze z njih szpominamo i ne edenkrat njim zselemo od Boga miroven pocsinek v grobi in odicseno gorszlanenje. Siftar Jozsef. Rojeni szo bili uaPetanci od szta-risov kmetszkih Siftar Matjasa i Diin-dek Ane leta 1826. februara 28-ga. Krsztili szo ji vu farnoj cerkvi Sbiill Janos tedajni Tisinszki plebanos. Prve normalszke sole szo opravili na Tisini, kde szo g. Borovnjak J6zsef denesnji cankovszki esperes z njirai hodili v solo. Vu tisztom csaszi szo na Tisini plebanus bili Marics Jozsef. ki szo teva dva mladiva solara jako radi meli ar szta sze navuk krscsanszki jako vrlo vcsila. Oni szo za to, kak szvoje farno dete. maloga Siftara okoli leta 1838. v Koszeg poszlali. 7 in 8 solo je pa opravo na szvojem sztroski v Szom-bathelyi. Zsela raladoga vucsenca da bi sze med mlade pope v szeminiscse zeo, sze ,je ne szpunila i za t.o je 1. 1847. v Zagi-eb odiso i tam sztopo v szemi-minarium. Zburjave leta 1848-gaszoga odnot viin szpravile i po teski prosnjaj je vzeti v Szombathelyi za klerikusa. Tii je od leta 1848. do 52. opravo bo-goszlovno vcsenje i toga leta szeptembra 30-ga je poszvecsen za mesnika. V mnogi mesztaj je kaplaniivao : v Szoboti, Gserenszovci, Dolnjoj Lendavi i Bogojini. Odnet je leta 1859. nasz-tano pri. Gradi adminisztrator i po tom hitro plebanus. 70 — Siftar Jozsef szo pri Gradi (v Gorn-joj Lendavi) 27 let biti plebanus i szo osztro szvojo naturo jako znali potuh-sati. Pravi sze od njih, da szo dober vert bili i gosztoluben hizsni goszpodar. Na teskoj fari pri Gradi 28 let szliizsiti je ne raalo delo i zse to je-dino bi vredno bilo, naj njihov szpo-menek med nami osztane. Vmrli szo 1. 1887. januara 24-ga. Pokopani szo na jiizsnom kraji Gradske cerkvi. Eden mali szpomenek je na grobi, steri sze zacsinja riisiti. Dobre diise szako leto lepe rozse poszadijo na grob. Z njimi vred szo pokopani Borovnyak Jozsef, gradszki kaplan, szpomenka na tom grobi niksega nega. Skoda da szlednja leta njihovoga zsivlenja- szo na teliko szlaba bila, ka szo niti szvojo z velikim triidom i spa-ravnosztjov szpravleno vrednoszt nc mogli raztalati i po njihovoj szmrti sze je vsze razteplo tak, da ni na cdno szv. meso nega fundacije. Szpameten duhovirik, csi kaj ma vrednoszti, naj niha na szvojo diisevno zvelicsanje i na druga dobia uakanenja rodi pa, csi z cela sziroinaskoga ma szamo teliko, ka prek dobri cilov vise osztane. Malokde je viditi i csiiti, ka bi za duhovnikalasztiven rodpo sztnrli szv. mese dao szliizsiti, keliko koli hor-bije je dobo. Sto diihovnik posztane, more rodi odpovedati i szparneten rod od roda diihovnika tiidi po szmrti nika ne csaka, ar zna, da ka szi diihovnik vu cerk-venoj szliizsbi szpravi, tiszto je za cer-kev i za szironiake. Zato csi rad po duhovniki herba, na tom ¦ nikdar uega blagoszlova ravno tak. kak na vkrad-jenom blagi. Siftar szo jako dobroga nakanenja "cslovek bili i vszi, ki szo ji poznali, vu blagoszlovi obdrzsijo njihov szpo-menek. Veren Stevan. Rojen v Szoboti leta 1818 szep-tembra 29-ga od postenih kmetszkih sztarisov Veren Mihala i Viijec Kata-lene. Opravivsi domanjo normalszko solo priso je mali pojbics Veren vu Varozsdin i prvo latinszko solo szpu-nivsi vzeti je v Koszeg v szirotinszko hizso v 17-tom szvojem leti. Dvadvajszti jet sztar mladenec pride v Szombat-hely i tam dveletni tecsaj visesnje gym-nazije opravi i potom je vzeti v sze- minarium. Bogoszlovje stiri leta kak najbolsi dijak dokoncsa i leta 1846-ga cijtrila 24-ga je poszvecsen za mesnika. Prvo szv. meso szo Veren meli v Szoboti i po tom szo deszet let v rnnogi mesztaj bili kaplan, najdugse v Bogo-jini i leta 1854. posztanejo plebanus pri szv. Heleni, kde kak jako dober duhovni pasztir szo szluzsili Bogi i szvojemi narodi z ednakov vrelosztjov do szvoje szrnrti, stera jih je od nasz vneszla Jeta 1891. marciusa 2-ga. Po-kopani szo pri szv. Heleni i eden mali — 71 - kameni szpomenek sztoji na njihovom grobi z vogrszkim napiszkom. Veren szo bili poszebno dobroga szrca cslovek i szo veliko postenje meli ne szamo pred szvojimi farnikami, nego pred vszemi, steri szo nji poznali. Nji-hova odkritoszrcsnoszt i darovitnoszt je po celoj szlovenszkoj krajini poznana bila i vszako driizstvo, pri sterom szo oni nazocsi bili, je csiitilo toplocso nji-hove diise. Ne szamo diiseven pasztir szo bili szvojim vernim, nego i teloven vracsitel celoj okroglini. Ualecs z vog-rszki krajin szo nji poiszkali vnogi be-tezsnicke i ne szamo eden je po njih zvracseni, tak da szo szv. Helene ple-banus siroko bili poznani kak imeni-ten ¦ vracsitel i jako dober cslovek. Kak stecs tuzsen i pobili je stoj k njim. priseo, najvecskrat je odiso od njih potroslan i dobre vole vszaki cslo vek. Oni szo razumeli z prosztinri recsmi globoko szrce cslovecse szegreti. Kde szo nazocsi bili, tamje vszaka diisa dobre vole bila. Bili szo tiidi jako dober szlovenec, zato kde i kda je mogocse bilo, naj raj szo szlovenszki gucsali i csi szo med pravo szlovenszko driizstvo prisli; te je njihova dobra vola i njihova veszela recs ne konca mela. Kem menje je taksi odkritoszrcsni ednakoga mislenja liidih dnesz den rned goszpodami, tem bole vu postenji osz-tane Verenov szpomenek med nami. Vredni szo, da vszaka diisa nase szlo-venszke krajiae sze z ltibeznosztjov i z zahvalnosztjov z njih szpomene vszake csasze. Htill Ferenc. Na Tisini je edra sztara hizsa, stera je ne szpodobna navadnira kmet-szkim. hrarnam, vu steroj sze dnesz edna trgovina najde. Vu tom sztarom hrami je zsivo z konca 18. i v zacsetki 19-ga sztoletja ednok csasztnik po imeni Hull Irnre z zsenov Hemecperger Ka- tarinov. Od teh sztarisov sze je narodo eden pojbics leta 1800. augusztusa 28-ga i krsztsen vu tisinszkoj farnoj cerkvi dobo je irne Ferenc. Krsztili szo toga pojbicsa i navkup tudi szo njemi boter bili Czipoth Jozsef tedasnji ti-sinszki plebanus. Kak krsztni ocsa szo Gzipoth ple-bauus pnszebno szkrb noszili na toga pojbicsa i videvsi njegovo osztro pa-met, szpoznavsi njegovo pripravnoszt za vcsenje, szo ga szpravili vu visesnje sole. Kak driigi szlovenszki diacje, tttdi Hull Ferenc je nisesnje gymnasije op-ravo v Koszegi i visesnje v Szombat-helyi. Hiill je bio jako dober diak i za to je tCidi na lehko vzeti v pfispekovo szemeniscse. Jako dobro opravivsi v Szombat-helyi bogoszlovje poszvecsen je 1. 1823 za mesnika. Z njim szo tiidi poszve-cseni bili Szenczy Ferenc, ki szo na szlednje szombotelszki piispek poszta-noli, Habetler szebestsanszki plebanus i Sbftll Janos cankovszki plebanus. Hull szo bili kaplan kratek csasz na Can- kovi pri Benijak esperesi po tom pa v Szoboti pri Harazsek plebanusi, na steroga meszto szo tiidi sztopili za ple-banusa leta 1826. Hiill szo bili jako elegantnoga drzsairja cslovek i szo pred malim i velikim doszta postenja meli. Leta 1850 szo posztanoli csasztni kanonik i leta 1873 csasztni prepost. Vmrli szo 1880. oktobra 28-ga. Pokopani szo na szo-botskora pokopaliscsi i eden rnali ka-rneni szpomenek kazse njihov grob. V tisziih csaszaj je navada bila imenitnim diihovnikom postenje z tem dokazati od visesnjc oblaszli, da szo njim. dali prazne tituluse, to je csaszti imena. Miszlim, da Hiill, kak szpame-ten cslovek szo to za jako rnalo stimali i szo szamo za to gori vzeli, da ne pozsalosztijo szvoje visesnje. Cseden cslovek na szvetszko zviinesnoszt nikaj ne da, ar eden diihovnik szamo teliko vala, keliko je vcsino na diko bozso i na zvelicsanje diis. Nikaj ne vala dika szvesztka, ar mine, kak dim, osztane pa na veke diisevna gorecsnoszt i szpa-metnoga zsivlenja jedini sztalen szad, jakosztnoszt krsztsanszka. KA SZPRAVLA NA NIKOJ SZLOVENCA? *ft ¦%. etszka eszno vdocs je bilo. Zviina je fucskao veter i po vulicaj i liad veszni-cov sze je zacseo v pleszi vrteti debeli, goszti szneg. Movrinov Stevan je escse gori bio, je veroszlLivao v szvojoj szlabo zakur-jenoj hizsi. Szedo je pri sztoli. Poleg miile lam])ice stera je ovacsi szlabo raz-szvetliivala hizso, je vpamet bilo vzeti na njegovom obrazi vrnorecso zsaloszt i tesko obviipnoszt. V irepetajocsoj desz-noj roki je drzsao piszmo, z levov pa szi je podpirao motno glavo. Lica szo njemi oblednjena, brez krvi bila. Vednomer je gledao v piszmo. I kak csi bi ne steo vervali szvojim ocsam, je znova i znova precsteo, i kem vecs- Onemil jc pel.ja veszrlega glasz, Szrce ini k-ro boleasiue." krat je csteo, tem bole njemi je na ocsi metalo ono, da: »Versztvo ti je zgubleno . . . Za dva tjedna de ti odano vsze i to za volo tvojega brezmejnoga popijavanja. Zapravo szi je . . . tak ti trbe! Gori je sztano, ne je mogo vecs szedefi. Szrce ujemi je stelo razgnati prszi, i novo, scse mocsnejse obvupanje ga obda, gda kakti iz mocsnoga szna pi/ebtijeni vpamet zerae szvojo verno tivarisico, Baro z decov, z komaj escse szedem let sztaLim Francsekom i zpol tri Jeta sztarov Maricsikov. Sztrahsno na ocsiraetanje je dobo, v kak zsalosz-ten sztalis je szpravo nje, kak de je hrano, gda de sze mogo i>o luckom sztepati zs njimi. Tiidi Bara je z polovine zvedla zadrzsaj toga piszma, zato sze ne csii-divajmo, csi je od velke zsaloszii nancs jeszti ne mogla te vecser. Szkrivoma sze je sztarala, ka je te szramotui szta-lis mogla docsakati! * rLep doii) ! Vsze slo je lepo po csaszl Sla hoja za hojov, psenica v klaszi, Volicski in zadnja je kravica sla, Naszlednje hizsa, kmetija vsza.* Dva tjedna szledi jeszte. Komaj je scse szamo szedein vora vgojdno i je zse do maloga szkoro vsza vesz vkiip, vsze sze tere okoli Movrinove hizse. Obe hizsi, dvoriscse lacsena liidih. Csi maloblizseidemo, i poszliihsamo, laki zvemo, Ka sze godi tii. Szodnijsz-ki szluga nam zse skedenj je nat- ozdalecs gdare z csim kricsi: ,,Ob oznani, hrescse-glaszom prvim m — sto da vecs? . . . Ob prvim, driigim . . . i — sto da vecs? .... Ob prvim . . i da sto vecs? . . driigim se kaj i-i-ob tretjim!" da tu licitacija, odaja je. Lud-sztvo szi je zse dugo sepetalo i szklu-mavalo, da de ednok konec raoglo biti tomi, da to dugo ne de moglo dale iti, da versztvo ednok pride na boben. Szpunilo sze je . . . Vecser, scse pred zahodom szolnca tam, gde je prvle vsze puno bilo lepe zsivine, vzorne kmetszke skeri, zse vsze prazno, vsze zodano i razneseno, szamo prazno votlino vi-dimo. Stevan je zse pred par dnevih odiso k szvojemi szirici z zsenov i z decov, ar ne bi mogo presztati, gda bi vido to nevolo. Sztric njemi je dovolo, naj je te-csasz tam, dokecs ne dobi gder kakse szliizsbe. II. ,Iscse te szrecsa, uin ti je dan, Najsel jo bodes, ak' ne szi zaszpan." I zdaj poglednimo nazaj pred nis-tera ieta. Komaj deszet let je minolo, da je Stevan prekvzeo po szvojih sztarisaj velko, brezduzsno, lejko pravimd, naj-bogse versztvo v celoj veszi. Vo njemi je ne trbelo placsati nikoga, ar je on bio njuv jedini szin. Z csednim vortivanjom, le-pim obnasanjom i sz primernov liidnosztjov je priso pri szosze- daj na glasz pos- tenoga i csednoga csloveka. I isztina je, njegovo ver- sztvo je bilo vszem na zgled. V stalaj je meo vszigdar puno lepe zsivine. Njegove kobileszo valale za naj- bogse v celoj veszi. Szploj vszepovszed sze je poka-zalo, sio i kaj je Movrin. Zato gda je escse ledicsen bio, je tiidi na poniijanje meo bogatih vertov hcseri. Ali on je ne gledo na bogasztvo, ar je znao, da kak pregovor pravi: wSto zeme zseno za volo blaga, nameri sze najvecskrat na vraga." Pri odebiranji szvoje tiva-risice je ne poszluhso na maszne recsi bab; jedino, kaj je iszkao v njoj i na koj je gledao je to bilo, naj je delavna, szkrbliva i trezna. Tiidi je najso ta szvojsztva vu personi Meglove Barice iz szoszedne v^szi. Csibar je ona naj-menje herbala med onimi, stere szo 74 — njemi na poniidbo bile, itak bi njo najraj meo za zseno. Sztari Megla je jako rad bio, gda njemi je Stevan pred-lozso szvoj namen, i je taki privolo v to, ne zato, ka de bogatoga zeta meo, nego, ar je poznao Stovaua kak esednoga, treznoga mladenca. I tak Barica poleg 1500 rainskov herbije je poszlala Stevanova zsena. Barica njemi je vu isztini szkrbno vertivala. Vszako leto je zredila po deszet lepo krmlenih projnikov i celi roj lepe perotnine. Po vszem szta sze prav szrecsniva i veszeliva csiitila.Ste-van je prevecs cenio szvojo tivarisico i njeno verno lubezen je povracsao sz szpodobnov liibeznosztjov. Vnjidva liizsi je vu isztini prebivala szrecsa i veszelje; poszebno pa szta sze szrecsniva csutila, gda Djidva je Bog blagoszlovo z dvo-jov decov. Scsiszta nikaj je ne grenilo njidva zsivienje. Liidje pa szo szkrivoma nevoscseni bili toj szrecsi. III. ,,Glej mozsake vina })ijane In mladence obdivjane, Pozsivinili szo sze, Groza vidcfi jih jo !" ,,Naj bo hizsascsenatelko szrecsna, neprehenjano njoj szonce ne szija," pravi pregovor. Bliizi edenajszt let je minolo po zdavanji Stevana i Bare. Bilo je ednoga lepoga dneva szredi protoletja. Rdecse szunce je vrocse pripekalo raz vedrni szvod nebeszki. Szilje je ravnocs najlepse szililo v klaszje. Topli traki szo je ogrevali i njerai davali bisztro raszt i mocsuo zsiv-lenje. Med njivami po vicinaliskoj ceszti, stera je bila pokrita na debelo z ceszt-nim prahom, je drdrao hitro lehki, lcpi spanik. Na njem szedita dva moska. Gsi njidva bole poglednemo, szpoznamo, da je eden nas Stevan i te driigi ostar-jas veske ostarije: Hamer. Slevan je poszeo meo vu varasi za volo neksega kupila, i da ga je ostarjas tak lepo pozvao naj sze pela zs njim domo, da njemi ne de tak dugi csasz, je rad go-rivzeo to ludno pontidbo. A prvle, kak bi sze odpelala z varasa, je placsao, liidni ostaijas par pol-litrov vina. Da bi sze nas Stevan ne kazao za szko-poga, je tiidi on placsao nisterni liter l>njaznomi foringasi, naj njemi z tala poplacsa njegovo dobroto. — Zdaj pa szta zse oba mela v glavi, poszebno Stevan, ki je oe bio navajeni k pitvini. Med prijazniin pogovarjanjom sze pelata proti domi. ,,Najboksi vu veszi szte vi Stevaa", je zacseo z szladkim glaszom ostarj&s, i ga je nevoscseno pogledno po sztrani. ,,Nemrem lajiti — hvala Bogi \" vGda scse celo brez duga. To je dendenesnji v teh szlabih letaj nikaj redkoga!" ,,Isztina je to, da nemam dugov, a to mam zahvaliti szvojemi pokojnomi ocsi — Bog njim daj dusi dobro!" ,,Dobro vertivate, dobro. Najboksi vert v celoj veszi, kak szam csuo, i kak szam znam, szte vi.* »Nemrem pravili to od szebe. Mo-gocse, da driigi bole od mene.u Stevani sze je dopadno te gucs. Med taksim i ednakim pogovarjanjom, da nancs v pamet ne vzemeta. .sze dorno-pripelata. Konj je henjao pred ostarijov. Doli sztopita z spanika. ,,Hvala vam lepa, goszpod Hamer!" ,,Ka te hvalili, nemate nika hva-Jiti/ je odgovoro ostarjas i je odprego konja. ,,Gda de mi mogocse, vam povr-ncm vaso dobroto." ^Ka te to . . . vej szmo ne ti-hinci. — Za domacse liidi pa cslovik rad kaj vcsini." »Zdaj pa mo mogo pomali iti." wVej scse pridete . . . Znankar niksega szilnoga dela nemate doma . . Nancs scse ne szvetijo vasi ..." ,,Pa me zdaj zse zsmetno csakajo znam." »Vej pa szte znankar vi vert i — 75 — pridele gda scseie . . . Ali pa pri vasz tudi zsena noszi hlacse — ha, ha, ha! Stevan je mucsao. A recsi ostar-jasove szo ga dobro zadele. Csemeren je gratao . . . ,,Sztopite notri Movrin! . . . Jasz dam scse eden liter, da szi malo prah poplaviva z gutov. ,,Prineszi, Treza, en liter boksega!" Vu hizsi je bilo nekelko znanih pivcov z domacse veszi. Poniidili szo njemi piti. On je tiidi nisternf liter pla-csao. I tak szo pili i pili. Szonce sze je zse davno szkrilo za goro, gda je nas Stevan odhajao domo. Vglavi njemi je bilo sztrahsno hiiOo. Noge szo sze njemi potikale. Njive szo pleszale okoli njega, iz vszak-sega falata je dvoje vido. V celom szvojem zsivleirji je zdaj obprvim priso v te sztalis, zdaj szmo ga ob prvim csiili popevati poceszti ono znano: ^Krez tri vode. krez tri gore Krez tri zelene travnike ..." Zsmetno je prikltikao domo. Do-raacsi szo escse szvetili, csi bar je zse jako keszno bilo. Bara ga je miliivano gledala, i ga je prijazno pitala, zakaj je tak dugo vo osztao i zakaj je tak csuden prisao domo. ,,Ti szi pio prek mere", je zacsela z tihim glaszom. A on sze je taki razcsemero. ,,Ka je to komi briga!" je kricsao hripavno i sze je mlato v hizso. — ,,Ka Jje komi briga, gde hodim . . . Jasz szam vert vu hizsi, pa ne baba. I csi szam pio, szam pio za szvoje . . . Vrag ga dao, za szvoje! Tebi nika ne zapravim." Potom sze je oblecseni vrgo v posztel i je glaszno zacsao szmrkati. Bari je jako tesko bilo i teska mislenja szo njoj napunila glavo. »Dezsdzs za szuucom more biti, za veszeljom zsaloszt priti.^ Na drtigi den je bilo nasemi Ste- vani szilno teszno pri szrci, gda sze ,je szpomeno vcserasnje zgodbe. Szram ga je gratalo . . . Szramuvao sze je od lodih, da je nancs doszta dnesz ne viipao vo z hizse. Znotra ga je neka karalo, da je ne dobro vcsino, gda je bogao ostarjasa. Gori je djao vu szebi, da vecs toga ne vcsini, da bi sze opi-jano. Odpuscseuje je proszo od zsene, obecsavsi njoj, da je to szlednje bilo zdaj. Ali z obecsanja sze cslovik hitro lehko szpozabi. — Tiidi z uasim Stevanom sze je tak zgodilo. Bilo je prisesztno nedelo. Stevan je dobo za-j)ovedano, da more po vecsernicaj k rihtari priti za volo veskih dugovanj. So je, a gor je djao vu szebi, da po dokoncsanji teh del taki ide domo, naj sze njemi ne zgodi pa k&ksa neszrecsa. Domo idocs je Stevana pot mimo Ham-rove ostarije pelala. Gda je vido nis-terne szvoje szoszede szi vune pred ostarijov pogucsavati, je so prek na ov kraj ceszte, da bi sze jih ogno, ar je ne nameravo notri iti dnesz. ,,He Stevan ! za vesko pijemo dnesz" ga je nagovoro szoszed, Janos — szto-piva na pol Iilra vina, gda szpijeva to, ideva !• ,,Dnesz nemrem, pa ne vtegnem," sze je brano Stevan. ,,Na par minut le lehko sztopite v hizso . . . Sztric szo notri i vecs vasih szoszedov!" . . . ga szili ravno vopridocsi ostarjas. ,,Ne vtegnem, goszpod Hamer, m-kak ne vtegnem!" ,,Zsena ga nepiiszti, zsena!" njemi pali pravi driigi szoszed. »Nemrem, nemrem," je li odgo-varjo Stevan. Steo je iti domo a itak je sztao i gledao notri. Znotraj ga je opominalo, naj ne poszliihsa i ne privoli szladkim recsara szoszedov. Opoininalo ga je, kaj je dnesz gori djao vu szebi. Med tem pa je iz ostarije cstiti bilo veszeli glasz pivcov. Stevan je gledao po ceszii proti domi, gledao tiidi rdecse obraze, dobro volo prvcov. Niksa csiidna mocs ga je szilila notri. Pravlo njerni je nikaj, da edno malo nede skodilo, csi de so med nje, vej je tiidi on nej kaksa baba. Isoje. Okoli strte viire vgojdno, gda szo drugi sztanjuvali, szmo ga vidli priha-jati domo pali pijanoga. Doma je nikelko csasza larmao, pa preklinjao. Potom ga je pa obladala vinszka mocs. Doli je lego i je szpao szkoro do vecsara. Stevan je od zdaj vecskrat so k Hameri. Vcsaszi je za volo obilnoga dela prevecs potreben bio, da sztopi malo notri na »kupico vino" i sze ni kelko razvedri i okrepcsa; vcsaszi pa ga je pot mimo pelala, i je tiidi ne mogo biti tak, da nebi so notri, po-szebno pa, csi je steri njegov szoszed escse tam bio. Poszebno po nedelaj je bilo tarn prijetno. Kak sze je dobro csiito vszeli incd »vinszkimi brati," gda szo sze prijazno pogovarjali med szebov, pripovedavali szi razlicsue novine i dogodke, vcsaszi scse kaksi spajsz meli. Pa scse celo, da je Hamer furt tocso dobro, pravo vino, stero je vsza-komi mogeo pregnati szkrbi, razvesze-liti szrce i njerai szegreti krv v zsilaj. Scse j)eszem sze je doszfakrat oglaszila med njimi, stera njemi celo szrce og-rela. Ej, kak sze je prijetno vidilo Ste-vani tam! Stevan sze je v toj driiscsini vszig-dar bole domacsega csuto. Eden csasz je vo osztanjttvao szamo po nedelaj, a zdaj je zse zacseo ttidi po delavnih pohajati Hamera. Od zdaj je ne dober bio, csi je ne mogo vszaki vccser malo ta szmuknoti. Ovacsi sze je navadno ne dugo tam zdrzsavao, a prisli szo vcsaszi dnevi, prisli nenavadni dogodki, gda je tam osztao celo nocs. Vej pa sze je tak tesko locsiti gda pride driistvo v pravo gibanje. Pa te eden da bi falio! Di-iigo jiitro sze jeszvigdar pozsaliivao, poszebno, csi sze je zgodilo ka njemi je ue lubilo delati. Prepadnjenoga i mrsavoga obraza je posztaplao i sze poszlanjao okoli voglov. Z domacsimi sze je pa vszigdar szrdo i je brez henjanja preganjao k deli, stero je njemi ne disalo. Nad zsenov sze je razcsemerio pri vszakoj najmensoj priliki. Gda ga je ednok proszila, naj le z lubezni do dece ne zapravla i ne pije telko, je zorjao nad njov : ,,Ka bos mi ti zapovedavala ! Tiszto malo ka szi k- hrami prineszla, lehko vzemes pa ides, odked szi prisla, csi sze ti ne vidi ltt Od toga hipa mao je Bara tiho bila. A na tihoma i szkrivoma je gosz-tokraf. tocsila vrocse szkuze. Delala je escse bole verno, szkrbela scse boleza doin, versztvo i odgojo dece. A delo, zapiiscsenoszt i globoka szrcsna zaloszt szo njoj malali sz trdov rokov szvoja oezbriszna znaraenja v prvle tak lepo lice . . . Sztaralaszeje ... Movrinovo verszlvo je pa pesalo. Mladi njeni mozs je zdaj zse na-vadno po cele dneve poszedavao v os-tariji. Ne sze je zadovolo zdaj zse sz szamira viuom, nego uarocsavao szt je csaj i kavo. Vino szi je najvecskrat dao kiihaii. ali pa nameszto toga je pmszo ^sampanijo" ali „ boteljne,, stere je ostarjas vszigdar kredi mogo ineli za njega. Delo ga je ne vees vcszelilo. Njive szo gratale pomali nerodo-vitue, ar je szlabo obdelavao, travniki szo bili zapuscseni i goli. Domovina je ravnocs tak kazala zuamenja po-csasznoga, a gotovoga prepada. Ali 011 jel i popivao den za due-vom, i najrnre ne szam nego vsze ka —•.77 - je prislo k Hameri, je pilo na njegov racsun. . . . Ludje, szo szi pa szklumavali i sepelali to pa ovo . . . Stevan je zdaj zse zsacseo odavati zsivino iz stal, zrnje iz skednja inisteri falat griinta. I prle cvelecse Movrinovo verszLvo sze je bole krcsilo i gibalo. Nevola i pomenkauje sze je naszelilo pomali vu piie tak szrecsno familijo, dokecs je tiidi na njegovom dvori ne szpopevao boben, sleromi je szledilo, ka je mogo z szvojega lasztnoga »liicke prage po-metat." Treszti let je mioolo od onoga hipa, gda sze je nasa poveszt zacsela. Viine je bila pali zima. Szneg je pali kapao tak goszto, tiho i ednako-merno, kak nigda. Mracsilo sze je . . . Po vicinaliskoj ceszti pred veszjov, v ednoj roki culico drzsecs, v ednoj pa bot, vidimo nikakoga sztopati. Po mali, lazecs sze priblizsava veszi. SzQhi, hripavi kaseo ga gosztokrat nadleguje. Noge njemi podletavajo od velke szlaboszti . . . Na ednok sze sztavi i sze zsa-losztno zgledne proti nebi. »Moj Bog ! csi szi dokoncsao viire mojega zsivlenja, da morem z toga szveta, ne daj, ka bi tu nacesztimro.,, I znova ga kaseo zgrabi. Vkiip pobere vsze szvoje mocsi i pali zacsa korakati proti veszi . . . Par sztopajov vcsini . . . pali posztane." Lekaj ne boin mogo dale ! Da bi zsiva diisa gde bila i bi me vu vesz szpravila ! Bog moj ! Bog moj ! Da bi bar telko mogo, ka bi notri vu vesz prisao ; te zse ne bi marao, csi bi mro." I od velke szlaboszti je ta szpadno. Rad bi sztano a zaman sze trudi. Nemre sze zdignoti, niti gibati sze nemre vecs. Gsuto je, da de konec njegovomi zsivlenji, da more dnesz tii mreti, zmrznoti. ,,Pod milov nebov merjem —" je ])remislavo dale. „1 prav je tak ; ni-komi ne bom na nevolo . . . Pa nika ne dene, csi vmerjem . . . Szamszam na szveti, brez doma . . . sziromak . . . Tiidi szam szi nej zaszliizso driigoga!" Neznoszna szlaboszt i szen ga je obisao. Zoao je zdaj ocsiveszno, da vecs ne sztane gor, da ga szneg pokrije, za-padne . . . i da v njem zaszpi na veke ... I tak sze je zgodilo. Na driigi den nam glasz zvonov naznani, ka je edno zsivlenje pali kon-csalo szvoj zemelszki tekaj. wSto je mro ?" je radovedno pitao vszaki. ,,Enoga mrtvoga kodisa szo najsli na ceszti pred veszjov" je bio odgovor. ,,Pa ne pozna niscse, sto je ? ,,Kaj ne, praj niksi Movrinov Stevan." »Tiszti, ki je versztvo za]>ravo i na odajo priso V .Praj.8 * Stevan je escse pred odajov odiso k szvojemi sztrici. Tu je par dnevov bio gda je zvedo, ka je na blizsnjem goszpodszkom marofi zpraznjena bero-sija. Csibar njemi je tojako biido djalo, da bi so za berosa, ar sze je zse celo odvado od dela, itak sze je mogo odlo-csiti na to. Deco je sztric z dobre vole pri szebi sztavo, naj bi ojeini nikelko olehkoto tiidi njegov sors. Tii je nis-tera leta li voprebio, gda ga edna nova neszrecsa doszegne, najmre zsena njemi je vmrla. Od toga csasza je ne rnogo vecs tii biti. Zsivo je zdaj tti, zdaj taml Dugo je ne osztao nigde ne. Leta szo pa tekla, tekla. Stevan je hitro ob-sztarao. Sziihi, notrivpadnjeni, puklavi sztarec je gratao. — Ne je mogo vecs delati. Zato je zacseo kodivati i sze tak — 78 - prezsiveti. — Vu domacso szvojo vesz je pa ne viipao iti, ar ga je szram bilo od liidih. Naszlednje je obetezsao. To zselenje je vszigdar meo, da bi bar v szvojoj rojsztnoj veszi mro. To nje-govo zselenje, kak szmo vi-dili, sze njemi je itak ne szpunilo. III. flNa den, gda bo niinolo pi-jancsiivanje, mine tiidi polo-vica szirmastva i nevol." (Picard.) Dragi szlovenci, to je szamo edna taksa prigodba, kaksih sze vszako leto vnogo godi med nami. I jaz, ki szam haszek iscse vszaki pop, ki vasz odpi-jancsuvanje odvracsa. Ar gledajte, kelko nevol, kelko dii-sevnoga i telovnoga kvara vu familiji, vu veszi i drzsavi rodi pijancsiivanje! Kelko szlovenszkih kmetov je zse odegno zsakucar iz njihovih lasztnih hizs za volo pijancsiivanja ! Kak ogen pozsari vsze, i szamo gole, okanjene sztene neba : tak vnicsiije pijancsii-vanje vsze, szamo edno betezsno, szra-mote puno telo neha pa escse to telo pred csaszom sziine v grob brez pos-tenja i brez objokanja. Pa od teh vnogih nevol ne da bi bole vajeni ciigle i pliig drzsati v mo-jih rokaj, kak pero, szam zdaj szamo zato prijao pero v roke i vam szpiszao to zsalosztro prigodbo, naj bole verjete, ka je vas najveksi szovrazsnik pijan-csiivanje, naj previdite, ka nemertucs-livo popijavanje kole szlovenca. Ar gda vasz duhovni pasztčrje opominajo, naj sze csuvate te sztrahsne kiige, teda niki med vami to miszlijo i pravijo, ka vam praj pop ne voscsi dobre pi.jacse ali pa ostarjasi nevoscsi dobicska. Vu isztini vam pa szamo dobro zsele i vas csednejsi gratali nasi szlovenci, nego z kem duzse, z tem bole sze pogrezavajo v muzgo pijancsuvanja ; krcsmarje sze pa szmejejo szvojim punim mosn-jam i vszako leto v ednom ali drugom meszti nova krcsma nasztane. Vnogo szlovencov je, steri to misz-lijo, ka je nedelo Bog zato nasztavo, naj oni nistere litre v szebe vlejejo ; ali ka morejo obiszkati vszako szenje i vszako proscsenje brez poszla, szamo za toga volc, naj eden-eden liter notri obrnejo. - 79 - Penez pa ma kratek rep. Hitro rad vujde z roke. Vszako nedelo rado odide po 50 krajcarih i to v ednom leti zadene 30 rajnskih. Kaj pa gde sze escse bole gosztokrat, ali celo vszaki den pije ? Gsi vszaki den szako 30 kraj-carov zapijes, to je na celo leto 109 rajnskih i 50 krajcarov csi interesa ne racsunamo notri. I tak v deszetih le-tah z 4°/0 interesom vred 1335 rajns-kih i 60 krajcarov pusztis dol po guti ! To je cela vrednoszt ! Bi ne bogse bilo lo imenito sumo tvojoj deci za erbijo dati ? Kaj pa csi sto escse za poszodne peneze ali na porgo pije ? I zdaj te pitam dragi kmet, rokodelec, delavec... Kak mores telikajso sumo vodati, da nebi trpo pomenkanja v driigih potreb-nih recsaj ? Pa zvun toga, ne szamo edno velko sumo i nje interes zgiibio, nego hizsni red ti tiidi velki kvar trpi; ar gda v ostariji szedis, te ne opravlas doma dela gda pa domo prides, te szi pa pi.jan i zato nemres delati. Driizsina ti tiidi nikaj ne opravla redno csi li vertovo oko ne pazi na njo. Po taksem zsitki sze Dikaj ne csu-divaj, dragi szlovenec, csi ti versztvo pesa i dugovje rasztejo ! Ne csudivaj sze, cse sze ednok boben oglaszi na tvojem dvori i prognau bodes z tvoje hizse i osztane ti szarno »kodiska palca i sztrgan rokav." Imeniti anglejski kardinal Mtinning to pise: wGsi szi ne bodete prizadevali odsztraniti te beteg, najmre pijancsii-vanje; tak te zanemarjali on beteg, steri razjeda szrce cslovecsanszkoga na-roda, na nikoj szpravla domacso szrecso delavcev i vecs neszrecse dela na szveti, kak steri koli driigi zrok nasih dnevov." Edcn fonetszM szin. OD SZADOVENOGA DREVJA. Ki drevje szadi, pe-neze poszodi na velki interes za priho-dnje csasze ; Zato vszako rodovitno drevo szo gotovi penezi, steri iz zemle cve-tejoft, pise szloveszni plispek A. M. Szlomsek. Poleg velkoga haszka szadoveno drevje olepsa kra-jino. Ali je pa tiszto lepi, kraszen kraj, gde hizse na piisztini sztojijo ? Lepota je, haszek prinesze szado-veno drevje. nihcse to nemore dvojiti. Jasz miszlim ])otem, nasim csita-teljom tudi prav bode, csi njim letosz kaj popisem od toga, kak sze more szadoveno drevje obdelavati, kak sze szad najbolje hasznovitno raore po-nucati. Vogrszko vladarsztvo sze trudi, ka bi sze szadoveno drevje szadilo na vsze kraje. 1890 leta I. posztava 134 §. naprej pise, ka sze drevje more poszaditi kre potih, od jarka na pol metra, edno od ovoga pa na 15 metrov dalecsino. 1894. XII. p. 43 §. je zapovedo gori posztavlanje cepicsnjekov, ,,baum-sol." Nakanenje, cio, je bio, ka bi vu cepicsnjeki szadoveno drevje gori szpo-vali i cepike bi na piiszta ineszta, kre potokov, na veske poti, na veska meszta, place poszadili : Taksi torveny je pri-neseni bio, »baumsole" szo včzmerjeue, csi szo ograjene, to je escse velka szrecsa. Naprejposztavlenih ma, ka je njim ne racsuna, — szamo sztroski velki, haszkov pa malih. Jasz szam escse nej csiio, ka bi gde z cepicsnje-kov na veske poti meszta kaj posza-diJi poleg nakanenja i zapovedi pravde. Gepicsnjek sze more zagraditi, brezi toga je zasztonj vsze trild i delo. Tri-stirje zavci nisterne zimszke nocsi najvekso baumsolo na nikoj szpravijo. Gepicsnjek sze more rigolirati. Najboljse je to delo opravalti v jeszen, ka grudje vzimi vozrnrzne. Drevje sze pova na vecs nacsinov. Tak szo jo grobance. Edno ali vecs vejk vu poleg szkopano grabo poteg-nemo szkorjo na ednom ali dve meszti pod okom malo vrezsemo, konec gro-bance pa iz zemle gleda. Vu priseszt-nora leli sze vkraj vrezse od sztebla. Tak sze groba trsz, lesnjek, ribizli, kilina. Drugi nacsin grobanic vam tiidi popisem. Vszadimo na peldo kitino, na tri popke prirezsemo sztebelce. Vszak popek na sztebelci bo dal nam mladiko. Na szprotoletje vszako vejico prirezsemo zopet na tri popke, vszak popek nam przsene mladiko in tiszto leto dobimo 3X3=9 mladik. Tretji pomlad prirezsemo znovics vszako sibo na tri popke in dobimo 3X9=27 mladik. Na zacsetki leta oszipljemo szpodnji del mladik, sib z zemlov. Oszi-pani del bo szpiiszto korenine. Te vkoreninjene sibe szo pa zse podlage, sze lejko preszadijo i cepijo. Eden drugi nacsin drevje povati szo zviin grobanic potaknice. Za po-taknice riucamo ednoletne sibe, stere szmo zrezali v januariusi ali februari-usi, potem je v zemlo zakopali, ali vu peszek zagrnoli y hladnoj kleti. V mar-ciusi vzememo sihe, poszven (na skao) je vtaknemo vu zemlo, rahlo odzgoraj prere zsemo. Zgornji popek, ki nekoliko vo Jiika iz zemle, pozsene mladiko, driigi pa vu zemli bodo szpusztili kore-nine. Najbolje razsirjeni nacsin drevje povati je iz szemena. Za jablani ino griiske najbolje radi szejajo pecske od divjih jabolk i grusek. Nase szlive sze z koscsic povajo, tak oreji z orejov ; csresnje sze vu divje csresnje cepijo. Najboljse je pecske, koscsice escse tiszto jeszen, gda szmo pobrali, vu zemlo szpraviti, ovak zsmetno vu pri-dejo, dosztakrtit szamo na driigo leto. Najbolje to v pamet vzeraemo pri csresnjaj i visnjaj. Zato vcsaszi, kak sze mocsno dozori, doli poberemo i v jeszen poszadimo. Po leti moremo mlade rasztline pleti i zemlo okoli njih. Vu dveh letih szo zraszle tak debele i mocsne, ka je lehko })reszadimo i vcepimo. Rasztline mlade sze morejo pre-szaditi. Ravno kak salata szamo te sze lepo, v glavo zapre, csi je bila presza-jena, ravno kak je zelje, burgola Je])sa, csi sze preszadi, tak je tiidi pri drev-jih. Preszajenje szpravi drevji mocsnesi odrasztek ino boljsi szad. Preszajena divja rasztlina je pod-laga, na stero sze bofjsa plemen po-lozsi, — to je vceplavanje. Za pozslahtnjevanje ali ceplavanje potrebiijemo raznih priprav. Te szo : dobra podloga, cepicsi, oszter nozs, ve-zalo ino cepilni voszk. Kak sze szkrbimo za podlage, szmo zse vidli. Szo jo grobance, po-taknice ali sze pa iz szemena szpovajo. Za cepike nam szliizsijo edno-letne vejice z dobro razvitimi popki. - 8i — picse porezsemo pred ceplavanjom, doli porezsemo lisztje tak, da osztanejo sza-mo peclje. Najboljsi i naj popolnejsi popki szo na szrednjem deli cepicsa. Potrebijjemo oszter nozsic, da ne trga, nego gladko rezse. 4. oka. 2. grobanje. 5. oka. Gepiti.je najbolse vu szvojo fajto. 'Jablan vu jablan, griisko vu grusko; razlicsne fajte sze nancs ne primejo. Za pomladno ceplavanje je narezsemo meszeca januariusa ali februariusa i zagrnemo je v peszek. Za ceplavanje vu loii julius, augu§ztus meszecov ce- G, nka, 82 ~ Za vezalo nam szluzsi rogoz, lipo-vo licsje, rafija licsje. Najboljse izmed vszeh je mfijalicsje (razcseszani liszti rafija palme), stero dobis szkoro vu vszakoj prodajalnici. Gepilni voszk pa szi li etak nap-ravi: Vzemi po kile borove szmole, vu piszkri jo raztopi. Gda je raztopljena, deni v njo 5—6 dekagramm loja ali maszti, da sze tudi raztopi. Zdaj vze-rni piszkricsek z ognja ino ga poszta-vi na hladno. Tii prilej naglo mesajocs pol litra vinszkoga cveta (spirita). Izmed mnogih nacsinov ceplavanja bom popiszal szamo te naj navadnejse. 9. okulerauje. 10. okuleranje. 7. okuleranje. 8. okuleranje. 11. okulerAnje. 83 — 12. okuleranjo. Edno takse je ceplenje z popkom, z drugov recsjov ocsesljanje (na oko vceplavanje ali okuleranje). Je na pa-zajocso ino na szpajocso oko. Kakso stecs je, na cepicsi lisztje sze pri oki doli vrezse, szamo picljina osztane. Potem sze vOvrezse oko tak, ka k oki i szkorji pride malo z lesza tiidi, szpod-D,ji del pod okom sze z nozsom na gladko vrezse, na podlagi pa naredimo vszkorjo i podobeu prerez. Zdaj privzdig-nemo pod poprecsuim prerezom szkorjo na levo i na deszno i vtaknemo v pre-rezo ocsesce, aJi oko z popkom navz-gor. Potem pritisznemo privdignjeno szkorjo na vlozseno oko ino povezsemo oa podlago. Z voszkom rauo zamazati pri ocseljanji ni treha, zvezati pacs. Pravo szam, ka je ocsesljanje na pazajocso i na szpajocso oko. Prvo sze zvrsi okoli szvetoga Ivana. Podlago ober ceplejnja prek vrezsemo. Oko do escse tiszto leto sze prijalo i gnalo. Na pazajocso oko cepljavati je ne zn preporacsati, raj cepljavajo na szpajo-cso oko. To sze godi vu augusztu.s meszeci. Oko ne de gnalo. Prisesztno szprotoletje (nej tiszto jeszen) odrezse-mo podlago 1 dcm. nad ocsescem. Gda sze zacsne rasztlinsztvo gibati, pozse-ne popek. Gepljeno mladiko privezsemo k sztebli, stero szmo-nihali nad ocses-csem (oko). Gda je zse inladika olesze- nela. odrezsenio te del sztebla obei4 mladikc. Gsi na eden tjeden ali 10 dnih sze teknemo na oki niliaue szpicljine, i to doli szpadne. ceplenje sze.je poszre--csilo. 13. szjiehovanje, ali paiaoje. 14. szpehovanje. ali paranje. 84 - 15. szpeliovanje, ali paranje. Driigi nacsin ceplenja je szpehovairje z sterim szi poszluzsimo, gda szta pod-lega ino cepics ednako debela. Obadva sze poszven (na skao) vrezseta tak, ka eden na ovoga paszata. Gepics de meo ti/i popke. Polozsita sze eden na ovoga, povezseta sze, z cepilnim voszkom sze rezsiscse dobro zamazse; zamazse sze tiidi rana na zgomjem konci cepicsa. Csi szo pognali vszi trije popki, piiszti uaj mocsnejso mladiko, driigivi dve pa porezsi; tudi cepics ober piiscsenemla- dike szc odrezse. Szpcbavamo od keszne jeszeni celo zimo do szprotoletja, gda sze escse ne gene drevo vu mezgo. Najboljse je vu szprotoletji z szpeho-vanjom cepiti. Drugi nacsin cepiti je pripehovanje. Gsi je podlaga debelejsa od cepicsa, te cepicsa k podlagi pn])ehnemo. Ge])i-csa malo notri vrezsemo, ])otem prire-zani del poszven doli vrezsemo; na podlagi telko doli vrezsemo na ednom kraji, ka de sze prirezani cepics lebko zdruzso. Potem povezsemo i zamazsemo. 17. za szkorjo. 16. pripchov.inje. 18. za szkorjo. Gelo |)reproszt nacsin ceplenja je ceplenje za szkorjo. Podlago prek vre-zsemo, na szkorji rezsicse napravimo 85 od zgoraj dol, pa malo raznok vtegne-nio szkorjo i pod szkorjo szpravimo cepics, steroga szmo tak vrezali, kak szmo pri pripehovanji vidili. Potem po-vezsemo i zamazsemo. Cepiti za szkorjo ]»a sze more le te, gda je podlaga vu mezgi, tak okoli cepljene Marije. 19. na dletvo. lletvo. Toszo ti najnavadnejsi nacsini eep-lenja. Bil je csasz, gda szo z divje pod-lage szteblo povali ino od zgoraj szo vejke cepljavali. Zdaj najraj cepijo celo od szpodi ino szteblo z cepljene mladike povajo. Gepike moremo vszigdar na szkrbi meti, nemrenio vsze na dobroga Boga nihati. Poleg ccpik raalo botevje sztiszkamo vu zenilo i gda je zse mladika eden peden duga, k boti jo narahi zve-zsemo, naj vednaki, lepi narasz dobi. Na podlagi drttge divje mladike doli zrezsemo. Najvecskrat vecs cepljeni mla-dik szmo szpovali, mocsnejso nihamo, ove na koiici doli vcseknemo, prisesz-tno szprotoletje pa na gladko doli vre-zsemo. 21. na glndko. Csi vidimo, ka oKa ne zsenejo, ka szprotolesnje szpehovanje sze je ne ]>oszrecsilo — pomagajmo szi, zato znamo vecs nacsinov ceplenja. Gsi sze je ne poszrecsilo vu zacsetki szproto-letja szi>ehovanje, szledi gda je mezga, cepimo za szkorjo ali csi szmo to zse zakesznolij najmocsncjso divjo mladiko nihamo i na konci leta — v augusz-tusi do prvoga szeptembra cepimo na szpajocso oko. Gepljcno mladiko z njenimi vejki-cami prvo leto niharao. Driigo leto je doli vcseknemo, na edeo prszt duzsino je nihaino, tak i tretje leto i szamo vu tretjom leti v juliusi doli vrezsemo vej-kice na gladko i rane zamazsemo z cepljenim voszkom. Radi bi znali, za-kaj szamo doliscsipljemo vejkice i jc ne vrezsemo vcsaszi na gladko ? Povem vam zrok. Nihati je celo nemoremo, ar bi prevecs iz cecale mladiko; celo doli vrezati je tftdi neszmemo, ar te csonklave vejkice na vsze kraje vle- csejo mocs, debelejsa grata ta prednja z stere szteblo hocsemo meti. Ka vcsinimo z vejkicami vu drii-gom leti, szino zso vidli, pitanje, kak rao redili to prednjo vejko, io prisesztno szteblo ? !22. K szlc:l)li i od sztelda sztojeesa oka. Odtoga viszi vsze, jeli je mocsna ali szlaba. Gsi je mocsna, szamo ma-lojo nazaj vrezsemo, nego csi je szlaba, celo na kratko jo moremo vrezati ober taksega oka, stero je k sztebli sztis-njeao, ar szatno z toga de szteblo ved-nako gor raszlo ; po taksem, na krat-ko nazaj vrezanji dobimo mocsno mla-diko. Vu tretjom leti ravno tak uazaj vrezsemo mladiko, szamo telko, ka zse vecs ne tak na kratko. Paziti moremo, ka pri nazaj re-zanji te zgornji popek vszigdar je na clrugom kraji, tak ne de drejvo piikla-vo, nego vednako de raszlo. Gsi je ce-pika piiklava, nazaj jo moremo vrezati. Vu treljom, strtomleti je ta precl-nja mladika, szteblo dva metra viszoko. Nemo je vecs nazaj rezali, od zgoraj pet vejkic uihamo, ove vejkice kratke i csonklave doli szporezsemo. Tak bo-demo szi szpovali drevje viszokoga szteb-la i lepe korone. Tak sze cepike szpravljajo. Morejo ineli duzsiuo dv;i metra, zadoszta de- bele morejo biti, korona njim neszmi faliti. Tak dugo sze z cipicsnjeka vov-zeti neszmejo; neszpametno je prle vu szadovnjak szaditi. Najboljsi szadov-njaki szo, steri na szuncseni izhod ali na jiizsni kraj lezsijo. Na szprotoletje tii naj ob prvim zsene drevje. Isztina, ka rani szprotolesnji mrazi, szlana velki kvar vcsinijo, nego til najlepsi szad zraszte. Pri nasz dezs od zahoda najvecskrat pride. Na te sztran lezsecsi szadovnjaki vecs vlage majo i csi vcsaszi nej tak dobro, nego doszta szadu pripovajo. Na kakso sirino mo szadili ce-pike ? Jablani na 8 —12, griiske na 8—12, ori na 14—18, csresnje na 10—12, szlive na 4—6, marule na 6—7, jeszenszke breszkvi pa na 4—6 metrov duzsiuo sze szadijo. Drugi red sze tak szadi, ka cepike na szredo pri-dejo duzsine novoga reda, fretji red znovics vkuper szjtadne z prvim redom, strti red pa z drugim. Zdaj vam pa popisem, kak szc cepika poszadi. Csi zse mamo meszto za cepike, potem grabe szkopamo. Jama sze kopa okrogla, nisterni pravijo, ka je boljsa stirivoglatna, zato, ar sze ko-renje v taksoj jami lezsej razpresztre. Jama naj bo 1—2 metra siroka, glo-boka pa eden meter. Najboljse je jamo za szprotolesnjo szaditev vjeszen zko-pati. Pri kopanji jame z mecsemo z gornjo zemlo tak zvano zsivico ali vajzse na edno, szpodnjo mrtvico pa na driigo sztran. Gda pricle csasz szaditvi, pogrnemo zsivico na dno jame, aa njo pa naszi pljemo z ogracseka, zdvora, z drvotana prisztriizseno dobro zemlo, csi szi komposzta poszebim ne redimo, tak viszoko poszipljemo, gda bo jama blizu polna. Na to posztavirao cipiko. Ne pozabimo, ka sze cepika neszmi globse szaditi, kak pa je prvle bila v zemli. Pred szaditvov poglednemo korenje, brliz-gaoo korenje celo nazaj vrezsemo tak, ka vrezsiscse, vrezani tao obrnjeni bode — 87 - 23, pcszajeno. navzdol ; na taksi nacsin edno malo nazaj zrezsemo i driigo korenje, potem pa dobro zamocsimo z gnojsnicov szla-bov, ka sze zemla bolje gori primle. Pri szprololesnjoj szadiivi nazaj vrezse-' mo korono tiidi tak, ka duzsina vejk z merjena bode k duzsini koionja. Gsi je szlabo korenje, korona sze celo na-zaj, na kratko itiore vrezati. Gda szmo zse korenje i korono nazaj zrezali, posztavimo copiko vu jamo, na kprenine szipavamo rahljo zemlo, cepiko pnteptavamo, na hipe malo gori zdigavamo, ka zemla bolje k korenji pride. Gda zse zemla na eden peden prilezse na korenji, zemlo malo szklacsimo, na tri prszte dobro zrel gnoj sziplemo, edno malo polije-mo i zdaj na])olnimo celo jamo z mrtvicov, z szpodnjov zemlov. Ka mrt-vice escse osztane, z te tanjer napra.-vimo okoli cepike. K cepiki zse pri szaditvi sze kolek posztavi. Vszem je znano, ka sze kolek nigdar neszme taki privezati, nego zse le potem, ka sze je zemla vu jami szedla, to je 14 dnij pozne.j. Znamo tfldi, ka sze cepike te szadijo, gda szo ne vu mezgi, najboljse je vu szpro-toletje. 24. privezauo. 88 Zdaj priden k najbolje zsmetnomi deli, kak sze more redili cepika, ka de lepo drevo, pravilro razvijano i rodo-vitno. To je najvekse delo, pa ravno to nnjmenje liidsztvo zna; vsze od toga viszi, kak sze obrezava voposza-jcna cipika. Visesnje, ne potrebne vejke sze doli zrezscjo, naj ove osztanjene mocsne]se ])Ošzlanejo. Mocsnejse vejke na ki-alko, szlabejse na dolgo vrezsemo, tak sze poszkrbimo za lepo, okroglo korono. Poleg toga, ka sze triidimo, naj drejvo sze lepo razvija, ne szpo-zabimo sze, ka z rezanjom tiidi raz-deliino szad na drejvi. Gsi veko pre-vecs iiazaj vrezsemo, z tem sze drevo gene na mocsne mladike. Csi pa malo vkiuj vi'ezsemo z vejke, szame szado-vene veke vopozsenejo. Z toga previ-dite, ka na mladiko rezanje mocsno uapiavi drevo, na szad rezanje pa po csaszi na nikoj szpravi drevo. Potem csi vidirno, ka na ednom kraji bi doszla bilo mladik za szad, prerecsiti rnoremo, nazaj vrezati, naj vu lesz raszte i mocsnejse grata drevo. Drovje sze rezse najbole rano na szprotolelje. Gsi oam drevje obilno rodi, vu kratkom csaszi mocs vo zceca iz tla. Zato ujim moremo pognojiti. Prvle szam zse piszo, ka sze okoli dreveszca tinjer napravi, odzgoraj gnoj posziplje, szaezsnica, dezsevnica ta szpela. Dobro je z szlabov gnojsnicov polevati. Pre-kopavanje ino rahljanje zemle okoli drejva kaj vugodno szpadne na raszt i na rodovitnoszt; zato v jeszen sze naj pri vszakom drejvi szkopa, naj-boljse csi tak sirko, kak dalecs vejke szegnejo. To gori zkopano zemlo vszako tretjo leto na peden viszoko poszipljemo z zrejlim gnojom ali z komposztom. Dosztakrat sze zgodi, ka drevje noscse roditi. Zrok je nigda bozsno meszto, korenie je do kamna, do vode prislo. Vru taksem meszti z poszebnim taloin sze pri szaditvi korenje nazaj zrezse, naj od zgoraj sze korenje raz-presztre, ali sze pa drevo na narejeno gumilo poszadi. Driigocs je pa kriva bozsna zemla;iii szeszamo zgnojitvov [»o-maga. Drugocsje pa zemla prevecs dobra, mocs z taksov szilov po drejvi ide, ka szamo mladike na lesz vo pozsenejo. Nisterni szi })omagati scsejo, ka szkorjo vsze vkiiper zrezsejo, na szteblo obrocs potegnejo. To je vsze zaman. Pri rezanji moretno csedno delati, mladike vu lesz ne pusztiti i vszaki nacsiu pomagati niladikam ua szad z tem, ka jc cclo inalo oazaj vrezsemo. Escse bi odzajaj bilo na redszlvo drevja gledocs, nikaj popiszati njibove boleznoszti, njibove szovrazsnike. Tii sze szpomniti morem od rane i keszne szlane. Rana szlana mladike nezrele, keszna szlana pa rodovitnoszt na nikoj dene. Zdimnom sze pomaga. Znam, ka 1904 leta aprilisa szlednje dni je prevecs mrzlo gratalo, drevje pa najlepse cvelo. Ki szo velke szadovnjake meli i vu cvetjih vsze vii-panje, — szo gor osztali celo nocs i proli gojdni, na vccs mesztaj vuzs-gali pripravleno kuruzsino, szlamo mokro. To tiidi znam, ka szeje to ne pri nasz, na szlovenszkoj krajini z godilo, mi zato, — zsaiosztno je — escse doszta ne maramo. Skodi drevji prevecs mrzla zima; drevje naimre gori szpoka. Skodi vclka sziisa ; z polevanjom pomagamo. Velko skodo vcsini tocsa; szveflocsi to tocsa 1904. leta aug. 8-oga, stera ,je goricsko poszekala. Stoje vido, nigdar ne pozabi toga dneva, leta minejo, kaposkodovano drevje k szebi pride. Med boleznosztmi sze szpomenimo bd szprhnenja korenja. To sze zgodi na mokrom, naraocsvarnomfundusi. Taksa zemla je ne za szadovnjak, bole je ta zelje poszaditi ali pa gomilo nano-sziti i na rijo poszaditi. Eden driigi beteg je brand ali rak. Rana sze pokazse na szkorji, najbolje na jablanaj, potem dale sze notri vje vu lesz. Vracsi sze: Csi je na vejki, vejka sze doli vrezse; na sztebli pa na rani 4— 5 rezsicsov napravimo, potem z mesancov z zemle, z gnoja kravjega z pepela napmvlenov zamazsemo. Edna druga boleznoszt je, ka na drejvi rana posztane ino mezga vo tecse. Pri szlivaj i breszkvaj zatoga volo neszmemo gnojili. Dosztakrat je zrok neszpametno obrezanje drejva; csi je zse vu mezgi drejvo i sze rezse, nazaj zadrzsana mezga vo tecse. Vracsi sze: Rano vovrezscmo ino z ccplcnim voszkom dobro zamazscmo. 27. na truinilo. Drugi pravijo, ka je te beleg vu szkorji; scsejo vracsiti z razlocsnimi kiszilinami, stere notri sprickajo. Goto-voga, gviisnoga od toga vam escse nemrem piszati. Szo jo boleznoszti na lisztji tiidi. Tak lisztje zsuto grata. Zrok je ali zimszki mraz ali prevecs moker ali prevecs sziihi fundus. Dosztakrat lisztje sze vkiiper grbacsi; poskropi sze z 2 prcentnim medeairri, bakreniin, ali kup-fer galicom. Gsi pa tak zvana melnata rosza gorisztopi, lisztje i vejkice poprab-simo z zsveplenim prahom. Vu szlednjem csaszi edno ne-varno gobo, tak zvano ,,Monilia" szo v ]>amet vzeli po csresnjaj, breszkvaj, szlivaj escse na jablanaj. Szad oble-zsejo te gobe, liki oszepnice, szad po-vehne, nigda doli szpokaple. nego dosz-takrat na drejvi osztane. Z szada na liszlje, na vejke, escse na sztebloodide ta goba, — pomaganja vecs nega. Zato csi vpamet vzememo, vejko doli-vrezsemo, csi je pa zse vu drejvi, nika 90 - szi doszta ne premislj&vajmo, vu drejvo vszecsimo i zakiiriino z njim. Med sztvarjov tudi doszta protiv-nikov ma drevje. Taksa sztvar je tak zvana krvava viis, csi jo zmozsimo, rdecso fleko niha, zato jo lehko zo-vemo za rdecso vus. Sznezsoo bela je od zviinaj, ta vunaszta obleka ne puszti prek vode, brani jo proti mrazi, dezsi, votri i fticsam. Csi to belocso vu kraj szpravirno, najdemo viisi; Na sztebli szo potegnjene, szkorjo prev-rtajo i mocs izcecajo. Najraj sze poteg-nejo vu rane na vejkaj napravlene, pazko imajmo potem zse za toga volo i vszako rano z voszkom zamazsimo. Po leti peroti dobijo i dale sze lebko szelijo. Po zimi sze doli szpravijo celo na zemlo, vu zemlo na korenje. Gsi je doszta teh viisih na vejki, doli jo vrezsemo i zazsgemo. Za odpravlajnje te viisih sze z »petroleum-emulsiom poszliizsimo, stero etak napravimo. Vu eden litervode zrezsemo 10 dekagramm prosztne zsajfe i to gorizavreti nihamo. Ktomi vlejemo 2 litra malo szegretoga petro-leuma ino z ednim. botevcsekom tak dolgo mesarao i zslaburimo, ka zme-sica tak bode vovidla, kak szmetana. Gda mo steli odprav]jati rdecse viisi, Z ,,petioleum-emulzie" vzememo eden tao i zmesamo vu tri-stirikrat vocs tople vode, z tem zamazsemo meszta od viisih pokrita. Vzimi tiszte viisi, stere szo na korenji, sze lehko odpravijo z nepo-gasenim vapnom. Med sztvarmi driigi szovrazsniki drevja szo vusi na lisztjih; sze z grbacsi; lisztje szo pa pliicsa drejva, potem drejvo tudi na nikoj more pridti. Te vasi sze prepnivlajo zednim vrasztvom, tak zvanim ^Thanaton", napravljeno je z tobaka. Csrvivi szad nihcse nema rad, pa itak prevecs malo sze brani. Zrok csrvivomi szadi szo moliji. BraniLao sze, ka doli szpokapleni szad vcsaszi vkuper poberemo i szvinjam potro-sili darao. Na szteblo pa venec prive-zsemo z-szkalja, pod venec sze poleg-nejo goszance, ttl sze notri povijejo. potem je lehko zazsgemo. Amerikanci proti moliji schweinfartszko zelenje niicajo ino szad do zreloszti trikrat poskropijo. Goszance, stere sze vu popke szpravijo, gda zacsne drevo gnati, vsze fundajo, tak vszaki pozna. Njihova gnezda moremo odepravljati; po zimi nika nega po vejkaj, gde-gde je eden beli zagrbacseni liszt, — to je gnezdo. Doli zsnjim i zezsgati! Nego csi szo zse vo prisle goszance z gnezda, te je zse zsmetno zsnjimi. Edno je narn escse na haszek. Po vecseraj, po dezsi, okoli poldneva, gda je vrocse, szo okoli gnezda; priliko poniicamo, vej-csico dolivrezsemo i zazsgemo. Doszta kvara dela escse roscs. Moremsze escse szpomniti od csrva vu leszi. To nasz zagvusa, ka vu jab-lani, griiski ali szlivi csrv vrta, csi je lisztje ne zdravo, mense od navad-noga i doli viszi. Na taksem drejvi najdemo na szkorji liiknjice ino csi szkorjo doli szpravimo, pod szkorjov najdemo vu edno piknjo bezsajocso grizsenje, vrtanje odszpodi na zemli okoli sztebla pa erdecse piknje, kak prah, stere szo doliszpokapale z liiknje. Tak ka drejvo za leta na nikoj pride. Gsi je csrv po vejkaj, doli je zrezsemo, csi ,je pa vu celom drejvi csrv, drejvo doli vszecsemo. Strihanje zmesicov, stero napravimo vu ednoj kadi z krvi zsivinszke, z gnoja brezi szlame, 15 kilov vapna, sze prevecs preporacsa. Kole sze csrv tak tudi, ka ga z drotom poiscsemo vu lilknji ino gu odpravimo. Pacs tii sze morem szpomniti od toga, ka strihanje drevja vjeszen je nej szamo zato, kabi drejvo lepso szkorjo dobilo, strihanje je z poszeb-nim talom proti vszem knkam, stere szo protivne drevji i na zimo sze vu szkorjo szkrijejo. Pri odpravlanji vszakojacskih vu-sih i kuk nam pomagajo fticsi. Zato dober hizsrri goszpodar pozimi i vszig-dar szkrb noszi na szvoje pomocsnike i hrani je. Dobro je vu szadovnjaki nistereu goszti grm meti, kde fticsi gnezdo re-dijo lehko i kama kokos i macska ne more. Dobro znate, ka mettilci bilice szpodevajo. Z toga pridejo goszance. Ta sztvar kvarna z ednoga meszta ide na driigo meszto, tak tiidi rdecsa vtis, po leti peroti dobi, zleti vu driigi og-racsek. Zaman eden vszigdar zapra-vlja, csi szkoz nove nepricsakane goszte dobi. Zato je vladarsztvo pravdo prineszlo od prepravlanja kvarnih kuk i od obrambe teh prepravljajocsih fti-csov. Leta 1894. XII. p. 50 §. pravi: »Vszaki poszesztnik je duzsen pred tisztom, kak drevje zacsne gnati, uaj pozneje do szlednjega marciusa, szvoje drevje i grnie doma okoli hizse vu szadovnjaki ino ogradah od goszanic kvardelajocsih, od gnezd goszance ino bilic raetiilcov ocsisztiti ino vkiiper szpravlene goszance, gnezda ino bilice zezsgati." »Goszance, stere szledi sze zkazs-ejo, roscsi tiidi sze morejo prepravl-jati.« 52. §. pravi: ,,Sto kvar delajocso sztvar ali rasztlino vu na|)iaej piszanom csaszi (50. §.) ne odepravla, meszto njega -je vesko poglavarsztvo duzsno pre])ravlanje opraviti na sztroske nje-gove." 57. §. pravi: BPrepi#avlanje liasz-uovitnih fliesov je prepovedano. Nji hove gnezde i bilice vkraj vzeti, pote-mtoga z hasznovitnimi fticsami i bili-cami trzsiti brezi dopiiscsanja pogla-varsztva je pi-epovedano/' ,,Ta prepoved ne gucsi od gnezd na hizsi." 95. §. ,,Pravdo prelomi i do 100 koron sze lehko kasliga : k) sto kvar delajocso sztvar ali rasztlino po opominanji poglavarsztva njeini dolocseni csasz ne prepravi. o) sto hasznovitne fticse prepravla, njihova gnezda, bilice, inlade v kraj vzeme ali je brezi dopuscsenja pogla-varsztva vu frzstvo prinesze." Šzaditev, obdelavanje szadovenoga drevja szmo vidli ; csi poleg toga sze drzsi goszpodar szadovnjaka, vu jeszeri de lepo bratvo meo. Szad sze bere, gda je celo zrel. Na drevji sze niha, dokler je escse nej szlane csakati; bere sze, gda lisztje zacsne zsuto gratati. Najboljse je pacs kostati jaboko i griisko i pogiednoti, jeli je pecska zse csrna. Sziive, gda szo zrele, csrnomodre gratajo, csresnje rudecse, breszkvi zsute. Tak szo szlive, csresnje, breszkvi naj- boljse za zsganje, za notri kiihanje, nego csi je scsemo odposzlati, prvle je moremo pobrali, szlobodno szo escse pri stinglicsi trde; po poti sze dozo- rijo, csi pa bi zrele poszlali, po poti bi nam zagnilile. Nego pri jabokaj i gruskaj, stere scsemo odposzlati, pazko memo. Csi prle doli poberemo, szad sze nam ne de zoro, povehne, zagnili, griiske do takse, kak zeljov kocen. Gsi mo taksi szad posiljali, dober glasz zgubimo. Vu leti 1902. sze je zgodilo. Vu varos Stuttgart (Wiirttemberg kral- jesztvo na Nemskom) je prislo 624 vaggonov jabolk, z Vogrszkoga 240 vaggonov. I kaksa szo bila jabolka ? Povehnjena, grbaszta szo bila, ar szo je rano doli pobrali. Trzsci szo doszta zgiibili, nisterni po 20,000 raark, po nasem 21,400 (1 maika je 1 koronaino 17 fillerav) koron zgubicska je raeo. Morefe szi miszliti, ka 1903. i 1904. leta szo Wiirttembergszki trzsci pri nasz szad vecs nc kiipili. Za goriszhranenje je szamo lepa jabolka i gruske vredno nihati. Ki velke szadovnjake majo ali Irzsijo z szadom, sze naj szkrbijo za prilicsne pozoszed napravlene hrambe. Nasi verti najlezsei sznranijo szad vu pivoici; blanje, desz-ke pribijejo okoli sztene ali pa pod napravijo. Naprej piszano bi pacs bilo, v taksoj pivnici ali kleti drtigo zelenje nej drzsati, vecskrat zsveplo viizsgati proti csrvom, molom. Pri bratvi bi szkoro nika pozabo. Jelte, jaboka, gruske za szhranenje sze berejo ; jaboka, gruske za most, szlive, breszkvi za zsganje sze troszijo, oreji sze pa — zadoszta zsalosztno — z scsapom doli mlatijo. Tak pravijo, ka to oreji haszni, csi ga bolje stoj z mlati; tak pnivijo, nego isztina je pa to, ka ta mlatitevr je prava tocsa, vu lisztji i mladih vejkicaj na zemli lezsi viipanje i szad prihodnjega leta. Le pocsakajte ka sze ori dozori, gori pocsi zelena szkorja, te vejko szamo malo dregnete z drogom ali scsapom, i vu roke vam szpadne csiszti i zdrav szad, steri de vam sztojecsi leta dni. Predragi szlovenec, vidla szva gojo szadovenoga drevja od szadilvi do bratve. Escse vecs li scsem pove-dati, pokazati li namenim razsztave (Ausstellung) v Budapesti ino vu Diis-seldorfi. Leta 11)04. od oktobra 9-oga do 17-oga je szadovena razsztava bila vu Budapesti. Tao je vzelo z celoga Vogr-szkoga do 130 goszpodarov. Lepi szad szo voposztavili. Potemtoga szejevosz-kazalo, ka vogrszki goszpodarje po pravoj poti hodijo, po steroj za szvoj szad lehko lepe peneze dobijo. Do zdaj szrno na to sli, li vecs fajta sza"da po-vati, li cifraszti, piszani szad na trg vrzsti. Zdaj zse zacsnemo po jieldi drii-gih orszagov idti, menje fajte moremo povati, nego doszta. Csi z edne fajte mamo doszta, cele vaggone, bojati sze nam nej potrebno, kiipcov dobimo, kelko scsemo ; ne bodo sze szhranju-vali, nego dobro placsajo. Na razsztavi vu Budepesti sze je szkazalo, ka szo jo goszpodarje, szo jo krajine, stere cele vaggone lehko posiljajo z edne fajte. Escse toga 1904. leta od oktobra 8-oga do 16-oga je szadovena razsztava bila z celoga szvejta vu Dusselsdorfi (na Nenskom.) Tao szo vzeli nenci, francozi, Belgium, Hollandia, Svajc, Norvegia, Ausztria i nasa domovina. Z Vogrszkoga je njih voposztavilo 29 goszpodarov; tii pred celim szvejtom szo vo szkazali, ka z edne fajte celi vogrszki orszag z szvojim szadom med driige narode sztopi i vszi szo szpoz-nali njegovo napre.jidenje. Vo szo posztavili vecs fajt, takse szo bile: Jonathan,Zlati(Gold) parmen, Torok-Balint, Kanadanszki reinet, Belle-fleur, Londonszki pepin, Batul, Entz, rozmarin. Nasi szoszedje, Stajerci szo vč posz-tavili: Masanszke, Giisdonkl, Kanadan-szki reinet jtiboka. Drugi narodje szo pali druge fajte voposztavili, stere i^acs na njihovoj zerali, pod njihovoj nebi bolje rasztjo. Velko vcsenje je za nasz. Ne szprav-lajrao szi vszefele ecpike, nego stere na nasem kraji najbolje rasztjo. Zato szam imeniivo fajte, stere szo vč posztavili vogri i stajerci. Ob drugim sze pa ne szpozabmo, ka na to moremo idti, ka z edne fajte li doszta povamo. Vu sza-dovnjaki szamo tri ali stiri fajte po-szadmo. Tak bi mogli vcsiniti ne szamo nisterni verti, nego cela krajina bi szamo tri stiri fajte mogla povati na velko odavanje. Vu szadovenom versztvi tiidi morejo bili miszli, racsuni. Tiszti csasz, gda szo ladje szamo kaj ta z dregali, iztiszkali, je zse niino. To je po ciganszkom. Bil je eden vert, sznopje naklado na njivi. Ta je priso cigan, tobak je proszo za grizanje, Dal je njemi vert z — 93 — pogodbov, ka de njemi sznopje na kola liicso. Gigan v roke vzme sker, zacsne metati sznopje tak hitro, ka je verta vsze zaszipal. Morete szi miszliti, ka je vert zahvalo cigani delo. Vu szadovenom versztvi tiidi vala sztaii pregovor: Vecs z pametjov, kak z mocsjov. Verti ki brezi pameti, sere-bere delajo kelko stecs sze trudijo, na nikoj pridejo. Predragi szlovenec, jeli csudnoga, neznanoga imena jaboka szam ti imenuvo. Taksi jabok, csi viin vzememo masanszke, ranet, lederne, parmen jaboka, szi ti escse ne vido, ne kosto. Nasi ocsaki szo je tiidi ne poznali, to szo nove fajte. Jasz miszlim, ka szi radoveden, kak szo nove fajte szhajale i tak escse zdaj itak sze nove fajte napravijo, redijo. Nisterni dobroga szada pecske . poszadijo, med vnogitni te lepse vo preberejo, vecskrat je preszadijo — tak szhajajo nove fajte i razshjavajo sze z ceplavanjom. Jasz miszlira, na szloven-szkoj krajini naso szadoveno drevje je tak nasztanolo, na peldo nasa muskotna jaboka szo zpecska pravib muskotnih jabok; na ravenszkom szam vecs mesztih vido tak zvane ,,liikove", na vszako sztran gledocs szo podobne k parmen jabokam, nego szo malo brid-koga zsmaha, to kazse, ka szozpecska. Pravi nacsin, nove i dobre fajte dobiti, je »krizsanje cvetja". Takdelajo vovucseni vrtnarje; nego ka te vi tudi kaj znali, pokazsem vam te nacsin. Zacsnimo od zacsetka. Vidli szte zse cvetje. Jelte vu cveti na krog sztojijo drobne palcsice, na konci male glavice szojo ; na szredi edna veksa palcsica sztoji. Na palcsicaj vu okrogi je prah, te prah more szpadnoti na glavo szrednje palcsice; gda sze to zgodi, te sze za vrzse szad. Kerteszke to znajocsi cvetje krizsajo. Preber^jo szi vč dvoje druge i druge fajte drejva ino z ednoga drejva cveta vzemejo prah i neszejo na drii goga drejva cveta szrednjo palcsico. Cvet szi zamerkajo, z retkoga slara napravlenov prilikov cvet pokrijejo, naj z driigoga cveta prah ne pride na pal-csico. Szad sze zavrzse, zreli grata, pecske poszadijo, vecskrat ])reszadijo i nasztanejo nove fajte z lepim zsmahnim szadom. Krizsanje cvetja je zse cela vucsenoszt, znanoszt. Znano je, ka nove fajte szad herba szvojih roditeljov vsze jakoszti. Z rodovitnoga drejva dobimo rodovitno, z velkoga drejva dobimo velko, zdobrogadrevatecsenszad. Gsasz zreloszti, zsmah, farba szada viszi od cvetnoga praha, velikocsa szada pa viszi od drejva, na steroga cveta szre-dnjo palcsico szmo prineszli j)rah. Gde keszni mraz i szlana skodi, tam to prvle razpiiscseno cvetje krizsajo; Gde sze pa od ranoga mraza bojijo, tam pa proti szlednjemi razpiiscseno cvetje krizsajo. Gsi sto scse meti mocsno i rodovitno drejvo, cvetje krizsa z mocs-noga i rodovitnoga cvetja. Escse ednok sze szpomenim, ka krizsauje cvetja velko znanoszt i vu-csenoszt potrebuje. Jasz szam to na-prej prineszo, ka bi ne miszlili, ka szo razlocsne dobre fajte gde vu leszi gori zraszle i prinesene bile vu szadovnjake. Nisterni iinenitni mozsi szo celi szvoj zsitek goraldiivali, ka szo kakso novo fajto szpovali. Kak sze obdelava szadoveno drevje, szmo vidli. Szam vam preporacso, ka szamo nisterne dobre fajte povajte, doszta szada z edne fajte morete raeti, tak te lepe peneze za szad vidli. Dober szad sze lehko oda, iscsejo ga. Vu Berlini, szamo vednom varasi szo 1902. leta potrebiivali 50 jezero meter centov jabok ino 180 jezer me-tercentov sklojc. Najveksi tao je vozila Amerika ; Amerika ino Ausztralia velko konkurencio dela, doli nasz zse dobiva vu szadi tudi, ar z jabok i sklojc v Berlin poszlanih na nasz szamo raalo szpada. Dalecs je pacs, mi sze moremo truditi na blizsesnje trge, tak na Breslau, Dresden, Leipzig, Prago. V jeszen, gda je na vsze kraje doszta szada i vszaki scse odati, kila nabrani ne natroseni jabok po 18— 20 fillerov ide. Szrecsna miszel je szad gori szhraniti i vu zimi, na szpro-toletjeodavati.Letal905. proti szlednjemi februariusi je cena prvoga klasza jabok bila po kilaj 50—60 fillerov, driigoga klasza 30—40 fillerov. tretjoga klasza, drobnih jabok cena pa je bila 20—25 fillerov. Gruske prvoga klasza po kili 80 fillerov, drugoga kl&sza 40—45 fillerov. Te cene szo bile v Budapesti. Lepi, zdrav szad odamo. Driigi orszagi nezgriintane peneze dobijo. Tak na Francuskom 1900. leta je zraszlo 130 million frankov vrednoga szada, z toga szo vo zvozili vu driige orszage 36 million frankov vrednoga (1 frank je 95 fillerov). Na Francuskom szo leta 1893. vu driige orszage razposilali 1 million 355 jezer metercentov orejov vu vrednoszti 25 million 915 jezer frankov. Ino mi ? Na szedem let, 1900. leta szo z vogr-szkoga voneszli 4084 metercentov ore-jov vu vrednoszti 204 jezer koron ; notri pa pripelali 18.812 metercentov vu vrednoszti 676,855 koron. Vu ed-uom leti szmo szirornaskesi gratali zse na lo gledocs polmillion koron. Mi na vogrszkom escse malo drevja mamo, potem szada ttidi nemoremo meti. Poleg racsuna statisztike od vla-darsztva izdane je na vogrszkom 60 million drevja, te broj escse na de-szetkrat vecs moremo zdigtioti, ka mo zdrtigimi orszagami vred sli. Tii je gucs od nase szlovenszke krajine tiidi, ar mi escse tiidi malo szadovenoga drevja mamo. Od vnogih lepih penez vkraj szpadnemo. Leta 1904. poleg statisztike, je z vogrszko^rn poszljano 1 million 800 jezer metercentov szada. Csi za edeii metercent szada racsunamo 10 koron, — vsze vozadene 16 — 18 million ko-ron. Ka je to proti 36 million fi-an-kom, stere szo Francozi zse 1900. leta notri vzeli za razposljeni szad ? Gsi mo deszetkrat vecs drevja meli, szamo te-daj sztopimo med driige bogate narode. Racsunajmo dale. Eden plug je jelte 1600 klaftrov ? Csi mo drevje na dalecsioo 4 klaftrov szadili ])oleg na-prejpiszanja, na vszako drejvo szpadne 16 klaftrov, potera na ednom pliigi lahko poszadimo 100 drejv. Szad do ednoga drejva lehko tlenemo na 8 ranski to je: 16 koron, potem eden pliig szadovnjaka nam na leto prine-sze 800 ranski to je : 1600 koron. Vu Kalendariomi 1905. leta, gde sze je ,,Od trszja i goric" piszalo, na 76. sztrani sze najde, ka vu tiirjen-szkoj okroglini je 194 plugov ograda. Csi bi lo sze poszajeno bilo, zadelo bi 310,400 koron. Vu Gradskoj okroglini je ograda gorivzeto 130 plugov, zadelo bi potem 208,000 koron. Zse vu dve okroglini bi moglo zraszti szada za pol million koron. Ka mi nihcse ne de pravo, ka prevecs viszoko racsunam, popusztim i trdirn, ka na celom gori-cskom zraszte za ]>ol million koron szada, na ravenszkoin bi tiidi telko moglo zraszti i na dolinszkom ravno tak. Miszlim potem, ka szlobodno vo-povem moj szledjen broj, poleg steroga na szlovenszkoj krajini po malom ra-csimi od 1 milliona 500 jezer koron do 2 milliona koron vrednoga szada bi moglo zraszii. Lepi szad odanio, falingasztoga ino sztucsenoga pa na driige nacsine ponucamo, most napravimo, tak zvano jabocsnico, griiskovico, jeci. Most je szamo te za niicati, csi ga vert razmi napraviti. Z ranih jabok sze dobra jabocs-nica naprdvi, nego hitro sze poniicati mnro. ar, ia jaboesnica ;jo no szialna. -. 95 - Jabolcsnica iz zimszkih jabok je vszig-dar ress i sztalna. Zse pri bratvi moremo jaboka, stere do za most, na dva tala razdeliti. Na eden kiip celo zrela jaboka z de-vamo, pa driigi kiip falingaszta. nedo-zorjena jaboka szipavamo. Nedozorjena jaboka nihamo o tjedne, naj sze vu szvojoj legi dozorijo ; na tucsenje })rhka jaboka morejo pridti. Po leti doliszpokaplena kilava ja-boka szo za most ne, nego je doli po- pravi. Boljse szo zdaj zse prilike, gde vu ednoj kopanji med dvoma kamloma, sze jaboka melejo. Kamli sze lebko razno ali vkiiper sztisznejo, kak stoj scse mleti. Edeo taksi mlin, z krnicov i z presov vkiiper na ednom meszti 100—150—200 ranski kosta. Truda je malo, delo sze hitro opravlja, — ta presa sze placsa. Vecs szoszedov vkup jo lehko kupi. — Szo tiidi livalesi sztroji z zseleza, kde sze dela doszla vecs prispara i bole szpresa. Presa iz BM;iyer" fabrike v Szombathelyi. parimo ino szvinjam szkiiliamo. Pod drevjom csrviva jaboka ne nihamo, ar csrv, mol vo prilazi, notri sze zavije, metiilec grata zsnjega, steri de bilice neszo i vszigdar vecs csrvivoga szada mo meli. Gnila jaboka szo tiidi nej za most, kvarijo zsmah jabocsnice. Jaboka sze pri nasz po navadnom escse tucsejo. Mtidno delo je to, doszta mosta sze ta pospricka, gvant sze za- Jaboka sze na drobno szkucsejo, melejo. Pri' drttgom kucsenji escse na bolje drobno szkucsemo ; na 100 litre 15—20 litrov tople vode. vlejemo ino tropine za 12—24 vor znovics z tisz-nemo. Te driigi most je szlabejsi, pre-poracsano je, z tern prvim vkiip zme-sati. Dosztakrat escse tretji krat celo na drobno zmelejo tropine ino izpre-sajo ; ]>o taksom je mogocse 75 pro- — 96 centov mosta iz jabok zpresati. Z tret-jega je dobro jeci domacsi napraviti, nego csi sto jeci scse, t.e more z vodov naljane tropine kvasziti, dokecs z kisz-nejo. Jabocsnico vu lagve ziijemo. Lagvi sze morejo dubro vozoprati, vrocso vodo z szodov moremo vecskrat vu nje vlejati, popariti. Ka pri nasz, na szlovenszkom, jabocsnica dosztakrat csiiden zsmah ma, manjoszt vertinj je kriva, ka ne pripravijo szodo i ne szkuhajo vu vodi. Kem bolje hitro vre jabocsnica, tem je boljsa i bolje sztalna. Potem topla more biti klet, toplomer more 17 gradusov (C) meti. Nisterne dni je lagev odpreti. Po-tom vu luknjo cev polozsimo i szpelamo vu edno poszodo, stera je z vodov polna. Zrak ne pride k mosli-i gobe vu zraki. Gda je jabocsnica zavrela, na hladno poszlavimo lagev ; napolnjava-mo zednoga lagva vsze lagve. Po tisz-tom, ka sze je z csisztila jabocsnica, na hitroma doli pretocsimo ;' naj boljse je to z cevjov z gummija opravljati, zato csi po skafaj pretakamo, jabocsnica sze prevecs sztere i-csarna grata. Kak szmo pretocsili jabocsnico, vcsaszi jo lahko vzsivamo ; z poszeb-nim talom je zsmajna, dokler je escse nova, friska. Ki ma presztor i na duzse lahko obdrzsi jaboka, ne napravi na eduok jabocsnico, nego vecskrat. Jaboka bolje prhka posztanejo, jabocsnica de vecs cukra vu szebi mela, bolje de sztalna — i poleg toga de vszigdar frisko, dobro jabocsnico meo za vzsivanje. Gsi scsemo jabocsnico na duzse csasza szhraniti, vu hladno pivnico, klet jo denerao : po tri tjednaj lagve napolnimo, ne z vodov, nego z jabocs-nicov, stero szmo na te namen vu gla-zsaj pozoszcb djali. Tak sze nam no treba bojati, ka bi nasa jabocsnica cvela ali ka bi sze na jeszi obrnola. Gruskovica sze ravno tak dela, kak jabocsnica. Ne je tak sztalna, kak jabocsnica ; ka bi bolje sztalna gratala. k szladkim gruskam bridke griiske ali bridka jaboka raesajo. Dosztakrat je csiiti taksi gucs, kb jabocsnica brezi vode je ne sztalna. To je prazen gucs. Pravi zrok je pa t.o, ka jabocsnico z nezrelih jtibok delajo, lagev dobro ne zaprejo, jabocsnico vu lagvi ne dopolnjavajo, ne pretocsijo. Kak drugo pitvino, jabocsnico zdaj zse tudi delajo vu kleti, tak zvano masinszko jabocsnico. Leta 1903. szo pravdo prineszli proti masinszkomi vini. 1903: XXIII. pr. sze etak glaszi: Masinszko vino rediti, takse vino vu trzstvo })rineszti je prepovedano. Potemtoga je prepovedano materio za delanje masinszkoga vina na te na-csim naznaniivati, na te nacsin vu trzstvo prineszti. 2. §• Masinszko je vino, csi a) je nej szamo z grozdja na-pravleno, b) csi k vini zviin csisztoga spiritusa (szesz) ali coguaca voda ali driiga materia sze zmesa. Nego vino popravljati — je do-piiscseno. Kak sze szlobodno popravljaj vino, to odredi szledi po ukazi miniszter trzstva. (Te ukazi vam tiidi popisem). o. .... Vino z tropin grozdja, ja-bocsnico, griiskovico szanio po szvojem imeni sze szlobodno vu kleti szhrani ali vu trzstvo prinesze. Miniszter trzslva po ukazi odredi znamonja toh __ 97 — pitvin ino itnena, pod steriin szamo szlobodno sze gor szhranijo ali odavajo. 5. §. Prelomi pravdo ino csi njegovo djanje poleg driigih pravd pod vekso kastigo ne szpadne, od 25 ranskov do 300 ranskov sze lehko kastiga iiszti, a) ki malerio pripravno za delanje masinszkoga vina na te nacsin nazna-niije ali vu trzstvo prinesze ; b) ki vu 2. §. popiszano masiasz-ko vino vu trzstvo prinesze, c) ki vu 3. §. imenihane pitvine ne trzsi pod po ukazi naprejpiszanom imeni. G. §• Pravdo prelomi ino csi njegovo djane poleg driigih pravd pod vekso kastigo ne szpadne, od 25 ranskov do 300 ranskov sze lehko kasLiga ino do 2 meszeca sze lehko notri zapre tiszti, ki vu 2 §. imenuvano masinszko vino redi, dela. Csi sze na koga poszvedocsi. ka je pravdo prelomo, vino sze njemi vkraj vzeme. Vu 10., 11., 12., 13. g§. sze po-pise, kak sze poszvedocsi masinszko vino, kak koinissija lo szpoznava. 14. §. Ki je poleg ele pravde kastigani za volo prelomlenja pravde popiszane vu 5. §. b) punkti i popiszane vu 6. §., zviin kaslig penoznili za celo masinszko vino moi"e placsati escse dacso za \nt-vino (allami borital ado). 15. §., 16. §., 17. §., 18. §. po-pisejo, ka pod to pravdo szpadne ma-sinszko vino z drugih orszagov k nam pripelano, csi je ravno imenuvano za masitiszko vino. Pravda vsze na zvr-savanje minisztrom zaviipa. Miniszter trzstva je na dovrsavanje 11)03 : XXIII. pravdc gledocs ukaz vo- dao 1807. leta pod numerov 53850. Ka je bolje potrebno za znanje vu tora ukiizi, vam popisein. I. Del. 1. §. 11)03 : XXIII. pravde 1. §. prepo-vedava masinszko vino delati, materio za delanje masinszkoga vina vu trzstvo prineszti, naznanjuvati. Nego vu 2. §. je dopiiscseno most ali vino popravl-jati Zatoga volo moremo razlocsek deiati med materiami. stere szo prip-ravne za delanje raasinszkoga vina, nego donok szo dojtuscseue za poprav-lanje vina, i med materiami, stere szo nikak ne dopiiscsene pri vini. Prve materie sze lehko szhranjujejo i vu trzstvo prineszejo, nego te driige ma-terie nikak ne. 1903: XXIII. pravde 2. §. dopiiszti poboljsanje, poijravlanje vina. Dopiiscseno je vinszki most pop-ravljati brezi toga. ka bi most pom-nozsali ali kakse materie notri devali, stere bi escse po tisztoin notri osztale, ka je zse most zavreo. Dopiiscseno je potem. 1. Gukrati most z raffiniranim cukrom cukorrepe, z kandiscukrom, z mazsole-grozdjom. 2. Mocsnejsega napraviti most z csisztim spirituszom (alkohol), z csisz-tim konjakom. 3. Z kuhaivjom most bolje gosz-toga na])raviti. 4., 5. Kiszilino vkraj vzeti mosta z vapnom ali z kalijom. Dopiiscseno je potem : 1. Karamel ali szafflor nucati, naj belo vino od toga lepso favbo dobi. 2. Kvasz niicati pri vini naj escse ednok vre. 3. Vkiiper mesati, zseniti natu-ralszka vina ; nego prepovedano je na-turalszko vino z jabocsnicov mesati. Druge raaterie vu most mesati je prepovcdano, iak vodn, ckszl.rakl.umo, 7 ž sterimi vini drugi zsmah dajo. gly-cerin i. t. d. 1903 : XXIII. 3. §., 4. §. naprej-pise znamenje sampanjera, vina z tro-pin, jabocsnice, griiskovice. D) Szadoveno vino je z friskoga szada napravlena pitvina, vsteroj sze voda ali cukrana voda vleje i zavre. Szadoveno vino sze zove po tisz-toin szadi, z steroga sze napravi. Tak je jabocsnica, gruskovica. Pri delanji szadovenoga vina sze ogibati inore vsze takse delo, poleg steroga bi stoj to vino za vino z grozdja drzso. Prepovedano je polem, vu to vino grozdje, tropine od grozdja, szemen grozdja, vinszki most raesati. Vsze one materie, stere szo pre-povedane pri delanji szadovenoga mosta, zvun vode. To je : szlobodno sze na tropine voda vleje, najduzse 3 dni sztoji i vozpresa. Nego csi zse tropine duzse lezsijo od 3 dnevov ali zse sze na jeszi obracsa voda, takso jabocsniso delati je prepovedano, to bi bila ma-sinszka jabolcsnica. Kastiga sze ravno tak, csi bi masinszko vino delali. 5. §. Szadoveno vino sze szamo pod szvojim imenon szhrani i vu trzstvo prinesze. Potem : a) Na dno vszakoga Iagva, steri szadoveno vino vu szebi ma. doli nez-briszano, z farbov razlocsnov od fai'be lagva sze gori zapise (nikak ne z kraj-dov) BGyumčlcsbora, »Szadovenovino." Gsilagev nema vecs od 10 hekto-litrov, litere najmenje 6 centimeter viszoke ino najmenje 1 centitneter kuszte morejo biti. Csi vecs ma lagev od 10 heklolitrov, litere najmenje 10 centimetrov viszoke ino najmenje 2 centimetra kuszte morejo biti. b) Csi szadoveno vino vu glazsaj ali drugoj zaprLoj poszodi sze drzsi i vu trzstvo prinesze, poszoda cedalo more ineli, gdo sze od vszakoga lali- ko cste : ,,Gyumolcsbor", ,,Szadoveno vino.tf c) Gsi szadoveno vino vu odprtoj poszodi sze tocsi, to sze szamo vu taksoj kupici ali vrcsi i t. d. dopuszti, gde ali notri zrezapo ali sztisznjeno ali zazsgano sztoji: ,,GyumOlcsbor" »Szadoveno vino." Meszto ,,Szadoveno vino" sze lahko pise »Jabocsnica", ,,Gruskovica." (Poleg ukaza pitvine pod a) toga §. (to je: csi je szadoveno vino vu lagvi) morejo merkane bili, csi szo ravno ne za odavanje, nego szo za domacso porabo. II. Del. 8. §. Od 25 ranskov do 300 ranskov sze kastiga, ki szadoveno vino gori szhrani 1 vu trzstvo prinesze ne pod imenom naprej piszanim. Ka naj bi sze ne telkokrat prelo-mila 1893. XXIII. pravda zapovedano je : a) Trzsci kak dugo szadoveno vino majo vu lagvaj, vu pivnici je morejo drzsati, gde nemajo vina zgrozdja. Vu kleti, gde vino z grozdja inajo, niti do csasza je ne dopuscseno szadoveno vino meti. b) Krcsmarje, goszpodarje szadov-njakov ravno tak vu driigoj kleti mo-rejo szadoveno vino meti, najmenje morejo klel na dva tala razdeliti z blanjaini ali z latami. Tak vu a), kak vu b) prilikaj nad kletjov, gde je szadoveno vino, sze more zapiszati z Iiterami najinenje '20 centimeter viszokimi ino 2 centimetra kusztimi ,,GYUMOLCSBOR", ,SZADO-VENO VINO." 2. Po krcsmaj, vu prodajaluicaj, gde sze szadoveno vino trzsi, table morejo vo poveseno biti z napiszkom : ,,GY(JMOLCSBOR-KIMfiRfiS", ,,VOTO-GSENJE SZADOVENOGA VINA« ali „ GYUMOLGSBOR-EL ADAS", „ ODA-VANJE SZADOVENOGA VINA8. Litere najmenje 20 centimetrov viszoke ino 2 ccntimetra kuszte morejo biti. — 99 - Ki prelomi vu tom §. pod 1. a) b), c) ino pod 2. punkti sztojecse na-prej piszanje, od 25 ranskov do 100 ranskov sze lebko kastiga. Csi szte dobro precsteli i razumili 1893: XXIII. prtivdj od vina, potem ukaz minisztra trzstva na pravdo od vina gledocs pod niimerov 53. 850/97., szami previdite, ka sze dosztakrat pre-lomi ta pravda — na vas kvar. Szpoz-nati szam vam dao pravdo, red je na vami, — bratrite sze. Gsi zse pisem od szadovenoga vina, od jabocsnice, od gruskovice, po-pisem delanje vina z ribizla tudi. Gelo zrel ribizli izpresajo, rnost zmerijo, na vszaki liter mosta 2 liti/a vode zmesajo i poleg toga, kak mocsno i szladko vino scsejo meti, od polkile do edne kile cukra denejo ua vszaki litej1 rnosta. Most v lagev vlejejo, ne dopolnijo celo, na eden peden prazno nihajo. Potem sze tak redi, kak driigo vino, preUika sze i. t. d. Rodno leto bozsno naszleduje. Vu rodnom leti ne stimajo doszta szad, zsmetno sze dobro oda; vu bozsnom leti pa szamo bogatini lahko vzsivajo szad. Gda drevje obrodi ino doszta je szada, visesnji del sze na prihodnje leto szhrani, szael sze sziilisi. Pri nasz sziihsijo jaboka, griiske, szlive vu pecsi za krOh. Mamo takse sklojce, szulie griiske i szlive, ka szo szuhe kak prpeo, trcle, kak mocsen poplat, vsze je z gorejno, okajeno, pepelnato. Po drugih krajinaj majo za sziih-senje szada pripravne csrene z droda napravlene ; 4—5 csrenov je eden nad ovirn i po teh csrenaj ide toplocsa edne pripravne kaljhe. Takse csrene odava Ganz-fabrika vu Budapesti za 455 koron. Miniszter trzstva je zse vu vecs mesztaj takse csrene za sziihsenje szada gori posztavo, stere goszpodarje szadovnjakov lahko niicajo. Pri nasz od toga nika nevejo. Ne je to cio, ka sklojce sziihe i trde morejo biti, to je nej za odavanje, za domacse vzsivanje je tiidi ne. Cio isz-tinszki je szamo telko vode v kraj vzeti z szada, ka sztalen bode i poleg toga inehki osztane, zdrzsi szvojo farbo, szvoj tek. Poleg toga novoga sziihsenja jaboka zrela sze oliipajo. Szo jo taksi masini za liipanje tudi. Jaboka gori zrezsejo, pecske izrezsejo. Na 10 litrov vode zmesajo 25 gramov szoli, sklojce zrezane notri namocsijo i sztavijo, doklerje na csrene denejo. Gruske, gda szo escse malo trde, oluplejo, na dva ali stiri dele razdelijo i vu cdno retko szpleteno kosaro denejo. Na ogeo denejo edno poszodo na eden preden z vodov napolnjeno; vu to po-szodo polozsijo kosaro brezi toga, ka bi voda szegnola do griisek. Poszodo z mokrov capov doli zavezsejo. Za po vore sze vo vzemejo gruske i na csreni sze poszuhsijo. Celo zrele szlive z koscsicami vred sze na [jonjavi sziihsijo, potem sze na csrene poszipljejo. Jasz miszlim, ka po stacunaj szte zse vidli szlive na te nacsiu poszuhsene. Jelte, ne szo trde, nego mehke, zsmajne, ne pepelnate. Potemtoga szte zse csiili od ,,dun-sztianoga szada". Kak sze pa io dela? Za to pozoszebno szo jo glazsi, noiridenejo gruske, breszkvi oliipane brezi stinglicsov, csresnje, visnje, szlive, ringlo z liipanjom ; glazse nalejejo z zavretov cukranov vodov, z pergament-papirom zavezsejo. Vu edno poszodo vodo vlejejo i glazse notri posztavijo i vu njih szad kuhajo 20—30 minut. Glazse je dobro vu szeno zaviti i tak djaszti vu lonec steri je z vodov naljani i kiiriti pomaii ka ne razpokajo. Kak sze pa dela ^lekvar?" Dela sze z szliv z breszkvih celo zrolih. Zaperejo, koscsice vO vzemejo, - 100 - vti csiszto poszodo denejo szad, kiihajo, szkoz mesajo. Tak dugo kuha.jo, dokler sze lekvar vu kiipi doli ue piiscsa z zslice. Potem doli vzemejo poszodo z ognja i tak toplo escse napolnijo po-szodo, gde sze Jekvar gori szhrani. Szeveda, ka vu Iekvar sze tudi cuker mesa pri kuhanji na vszako kilo sza~da edna kila cukra. Kak sze pa dela Jabocsni szir" ino »griiskin szir" ? Gelo zrel szad vzememo. Oliip-]jemo, koscsice voszememo. Na ogrizke zrezsemo szad, vu poszodo denemo na ogen i nalijeino z vodov. Potem, gda sze je szkiihalo, vkiiper zinozsimo ali prek pasziramo. Zdaj znovics kiihamo z cukroni celo na goszlo. Potem te goszti lekvar v tepsio zmazsemo, vu pecs za kruh denemo, lekvar vkiip sztopi, — to je szadoveni zsir. Z szada escse zsganico zsgejo. Kem bolje zreli ino szladek je szad, tem boljsa je zsganica. Pri nasz z naj-veksega z szliv zsgejo zsganico. Go-ricska szlivojca je imenitna na dalecs kraje. Zsgejo potemtoga z jabok, grii-sek, to je tropinec. Z csresenj, z vi-senj, z malin sze tiidi dela zsgauica. Szad za zsganje sze more kvasziti. Kad na tri fertale napolnijo z szadom, dobro vkiip zdrobijo. Kad sze z ponja-vov pokrije; vszaki den ednok zme-samo szad. Za sliri tjedne sze je szkva-szilo, sze lahko zsge. Pri nasz zsganico vu malih kotlaj zsgejo. Na te nacsin szamo te dobimo dobro zsganico, csi zsganjar pazko ma, ka sze njemi szkvaseni szad k sztenam kotla, najbolje pa na dno ne zazsge. Gde je doszta za zsgati, Reichel — kotle majo. Z .prvoga zsgaoja escse ne dobimo dobro i za doszta mocsno zsganico, komaj ma 10 procentov, gradusov. Po drugom zsganji dobimo 40—45 pro-centov, gradusov mocsno zsganico. Vu Jagve jo zlejemo, gde sze zori ino zsmali sze szkoz bolje [»opravla. Najvecs zsganice dajo szlive. na 100 litre 14 litrov, menje dajo bre-szkvi, potom csresnje, naszlednje griiske ino jaboka, z slerih, na 100 litrov szamo 8—10 Jitrov sz]>adne zsganice. Na konec szam priso mojega pi-szanja. Vidli szte, kak sze obdelava sza-doveno drevje. Poprejk szam vam miszli dao na szadoveno versztvo gledocs. Escse ednok ponovim : Dobre fajte, stere iscsejo, povajte i doszta povajte z edne fajle. Okoli pogleclnite, vidli bodete, ka pri nasz escse masanszke dobro placsajo, poterntoga preporacsana szo vszefdrme ranet jaboka. Parmen jaboka prevecs rada csrcsijo, csi vidite, ka szo sztalna oa drevji vu nasem kraji, vredna szo povati. Szladka jaboka szo ne za odavanje, sztaluoga mosta tiidi ne davajo, szamo szo za sklojce ; doszta njih je povati ne vredno. llacsune szam tudi pred vasz posztavo. Drugi orszagi vnoge peneze dobivajo za szt4d, mi szrao escse pre-vecs odzajaj na nasoj krajini. Mam jasz ednoga szoszeda. Za hizsov D.jemi lepi brezsicsek lezsi —¦ prdzen. Od toga nescse znati, ka bi njemi szin jtoszado z trszora. Poleg hizse ma edno sztaro grusko. Od szpodi je celo volla; glazsojne, csrepnje notri liicsajo. Szteblo je prek sztreto. Gda veter pise, skriplje celo clrevo, bojim sze mimo idti. I itak sztoji to drejvo, sztari vert neda vovszecsti, kakti edno sztaro szpominanje szvoje nemarnoszti obvariije. Isztina, zsmetno je csloveki odno drejvo vovszecsti vu sztaroszti, pod sterim drejvom szvoja detinszka leta sze igro i zmenjo, k steromi drejvi ga szladki sz]>omenki vezsejo ; nego to jc tudi isztina, ka csi dobro drejvo po-szadi, szpornin szi je posztavo na duga Jeta, gda zse njegov prah veter dalecs raznoszi. — 101 — Poszadte vase ograde, naszadte vszaki mali falat zemle okoli vase hizse. Gviisno nede vas dom tak *ti-hinszki za vasz; liibezen de vasz ve-zala k vszakoj grudi, stero szte gor obrnoli. Poljedelavci je domovinszki kraj mili, on je te pravi rodo i do-moljub; nescse on na driige kraje, csi vcsaszi bogatejse, idti, tukaj scse oti delati, tukaj scse pocsivati. Predragi szlovenec, velki kincs mas ti vu szvojoj zemli, vsze mas ti vu tvojoj zemli. Neki kmet je lezsal na szmrtnoj posztelji. Poklicso je szvoje tri szinove, da bi Djim dal szvoje zadnje ocsetov-szke opomine: »Velkoga bogasztva vam ne niham, uego eden velki kincs najdete vu njivi." Tak je govoro sztarcsek ino glasz je njeini odszlano. »V steroj njivi, na sterom deli njive, gde je kincs, gde ga naj iscserao V szpitavajo vszi szinovje, nego zatnan. Ocsa ne pregovori vecs, mogocse, ka je zse ne mogo, mogocse, ka je ne steo. Za edno voro je so vu vecsnoszt. Negotovo je bilo, gde naj iscsejo kincs. „ V njivi", nego ocsa je vecs njiv rael. Zacseli szo kopati, nej szo najsli, zacseli szo na drugoin kraji ino tak szo kopali ino kopali duga leta, pa vedno zaman. Eden den je k njim priso sztai1- csek, poszeben pnjatel pokojnoga ocse ino pravo : ,,Priso je csasz, da vam po ocsinszkoj odredbi nekaj odkrijem. Glejte, vas ocsa je ne zadovoljen bil z vasira delom ino djanjom; bojo sze je, ka vi za vase nedelavnoszti volo celo na kodistvo pridete. Vkraj vasz je steo szpraviti od manjakiivanja, od veszelic ino nikavrednoga pohajkovanja; tak vasz je steo navaditi k delavnoszti. To je doszego, delavni szte posztanoli ; to je kincs, od steroga je on gucso." Oj, kmet, al' ves do kriiha pot ? Plug in molika za njo zna, Le pitaj jo kda vsztanes z szna. Pa rano vsztan, nezaszpan Robotaj, dokler szijc dan Szkrbno obdelaj szi polje, Vkoplji v'nogradi trtje. Pomladni hlad, poletni znoj Po vrszti liodi naj z teboj ; Na levo, deszno ne poglej In sztopaj z njima zveszt naprej. Iii ':dar s/.e le!o jeszeni, Sze ti na njivi vsze zori, On kdar umre jeszenszki gm.tn, Tekocs li nograd pride v dom ! Rodoljub. — 102 — SZPOMENKI PREMINOCSIH CSASZOV IZ TISINSZKE FARE. L \ ' f 'Vgodovina farc B. D. Marie «W*—' nti Tisini nazaj szegne vu bzlarodavne csasze. Veli- kocsa cerkvi farne nam szvedocsi, daje lo bila zse vu davno preminocsi sztotinaj inienitna fara. Okoli ir>(JO. leta je prosztorna ladja denesnje cerkvi zse mala bila za farnike i za to je Szecsi Sara grofojca dala prizidati de-nesnje lepo szvetiscse i turen. Na szevernom kraji toga szveliscsa je bilo Kcerkvi prizidano sztanuvairje za duhovnika. Kdla i kak je to dol-prislo, ne more sze poszvedocsiii. Krivo-verszko gibanje vu drugom tali 16-ga sztoletja je i po nasoj szlo-venszkoj krajini razsirilo luteransztvo. Razvuzdani grofevje Szecsi pri gradi szo zse dugo mantrali nas narod. Ne-volno ludsztvo szo prepresavali, z vszov divjaznosztjov potersiivali. Jeclino duhovnicje kalolicsanszki szo vzeli v obrambo zatlacseni narod. Za to szo je pri gradi ne radi meli i szo iszkali gi-ofevje vszo priliko njitn szvoje ne-priateJsztvo pokazati. Ta prijetna pri-lika sze njim je prikazala, kda je neszrecsnoga Luthera krivo vcsenje sze zacsnolo po nasoj domovini siriti. Z klostrov odszkocseni baratje, k telov-noszti nagnjeni nisteri popi i na cer-kveno vrednoszt nevoscseni velikasje szo Luthei-ovo vcsenje hitro obszvojili, ar tem prvim je novi navuk dopilszto razviizdanoszt zsitka, tem drugim je pa dal szloboscsino cerkvem imanja porobiti. Dobre duliovnike szo hitro pregnali grofevje i oa meszto njihovo szo tihinszke prisleke poszadili, ki szo szamo ime nosziii čuhovnikov, ali ne szo bili pasztirje, nego vucje. Sziro- masko szlovenszko liisztvo je bilo v tisztom csaszi kak robi teli divjih veli-kasov, steri szo je za menje stimali, kak szvoje konje. Jarein goszpodcsine je narod do tlah nagno lak, da szi je niti odehnoti ne mogo. Ali krivoversztvo sze izda ne bi razsirilo, csi liidsztva nebi oszlepili krivi predgarje. Naj liidsztvo ne vzeme v pamet njihovo od pi*ave vcre odpad-jenoszt, szo zvunesnje navade katoli-csanszke vsze obderzsali. Da je Luther Marlin prepovedao zvoniti, dao je po-dobe zezsgati, szv. meso je prepravo, dobra dela za nepotrebna povedao, to je nje najmenje ne motilo, da szo i dale zvoniti dali, szvetoj mesi nikaj szpodobnoga zvrsavali, i predgali od dobrih del. Tak sze je zgodilo, da je ludsztvo vnogokrat. ni najmenje ne opazilo, kak je prislo po dolgsem csaszi vu krivovernoszt. Kak cele nase vogrszke domovine, tak i nase szlovenszke krajine najzsa-losztnesi csaszi szo to bili. Kda bi cela doinovina mogla z jedinjenov mocsjov sze vojuvati pmti najveksemi nepriateli krscsanszke vore, mohamedanszkomi tuL-ki, te je z tihinszki nemski krajov pdnesena nova kriva vera narod na dva sztrana razdelila na teliko, da szo sze luteranje raj z tiirkom pndriizsili i pusztili szvojo domovino na opiis-csavanje i robsztvo poganov, kak da bi sze proti obcsinszkoini nepriatcli z katolicsancami piiedinili. Poldriigo sztolino let duzse je nasa domovina mogla osztati pod tiir-szkov oblasztjov. Vsze, ka szo premi-nocse sztotine z pomocsjov katolicsau-szke vere nasztavile vu nasoj domo-vini, je vu teh zsalosztni csaszaj prislo na nikoj. Ka je tiirk ne pozsg&l i po-rusil, razdiii szo lutheranje i poszebna szrecsa je, csi szo kde til i tam piiszine sztene osztanole. Vszo lepoto — 103 notresnjo szo teli divjacje j)onicsili, piszraene szpomenke razcseszali i zezs-gali. Zalo je zdaj zgodovino premino-csih csaszov popiszati tesko. Tisinszka farna cerkev je zse davno sztala, kda je Luther Martina ni escse preddedek ne zsivo i szamo po ropariji gradski grofov i luteranszki pasztirov je prisla vu luteranszke roke vu csaszi 1600 do 1680. leta. Luthe-ranje, steri szo sze za krsztsenike drzsali, szo na teliko bili nepriatelje krizsa, da szo escse one lepe krizse, steri szo bili na zviinesnji sztebraj te cerkvi, vsze dolizmlatili. Doszta bi mo-gocse bilo piszati od divjaznoszli teh csaszov, ali ne trgajmo gor szlare rane tem bole ne, da nescsemo za teh del volo luterane denesnji csaszov kriviti, szamo jedino to nazvesztiti, da zacse-tek luteranszva v celoj nasoj domo-vini i poszebno prinasz je zsalosztni szpomenek osztavo za szebom, z ste-rim sze luteranje nikak nemrejo hva-liti, kak miszlim, sze tiidi nescsejo. Kda szo luteranszkoga voja, Beth-len Gabora vojszke eto krajino poho-dile, sztrahsno doszta kvara szo vcsi-uole. Vu tisztom csaszi sze je zse zacsnolo katolicsansztvo nazaj razsir-javati i za to szo cerkev Bethlenovi vojacje vuzsgali. Jedini najsztaresi piszmeni szpo-menek je vizitacia stero je leta 1698. marciusa 29. vcsino Kazd Stevan pre-post zseleznogradskoga kaptalaoa i esperes. To piszmo nam eta szvedocsi: Vu tisztom csaszi je nasztavlen bio on farov, steroga sztari liidjeescse pomlijo i je sztao do Jeta 1850. na jiizsnoj sztrani cerkvi. Od farofa dol kre Mokosa bio popovszki log i eden driigi na szevernoj sztrani de-nesnje ceszte. Imanja je plebanos meo ona, ka dnesz zviin tisztih, stera szo szledka z veskoga priszpadnola. Skolnik je szpodobno tiszte njive meo, kak dnesz, zvun murszke par-celle. Diis je bilo vu celoj fari zviin male dece 1492, z teh szarao 255 katoli-csancov; sztanovnikov je mela Tisina 118 z teb katol. 4; Petanci 311, katol. 136; Petrovci 6Q katol. 12; Gederovci 56, katol. 5; Polanci 41, katol. 7; Szodisinci 119, katol. 12; Szkakovci 115, katol. 15; Gradiscse 150, katol. 13; Tropovci lOO^katol. 7; Kiipsinci 166, katol. 17; Frankovci 80, katol. 13; Vancsavesz 51, katol. 4; Kraina 159, katol. 10. Vu 18 letaj sze je tak 255 gorod-rascsenih nazaj povrnolo vu szv. mater-cerkev. Sto bi vu tiszti zsalosztni csaszaj miszlo, da na Tisini katolicsansztvo nazaj dobi szvoje sztaro imanje i da za dve szto let razsirjeno luteransztvo pomenka i mali sereg katolicsanov sze poveksa na leliko, da te je bilo eden seszti tao vszeh sztanovnikov katoli-csanszkih ovi pa vszi liiteranje i dnesz je szamo seszti tao liiteranszki, ovi pa vszi katolicsanci. Miloscsa Goszpodnova nepresztanoma dela vcsaszi hitrej, vcsaszi [>o malej. Kak telovna nocs je ni edna ne vekivecsna, tak i diisevna tmics-noszt pride k szvojerni konci. Tem bole csudivanja vredno je razsirjenje katolicsansztva vu tom csaszi, da szo te nasi szlovenci ne meli szvoji domacsih diihovnikov, ar na Tisini je plebanus bio Tomec Janos z Karlovca rojen, horvatszkoga naroda i ka je poszebno csiidovanja vredno, vucsitel je bio liiteran, po imeni Liitar Janos z Szebeborec. Zviin toga piszraa vizitacije nega driigoga szpomenka piszmenoga, kak knige krsztne, mrtvecse i zdavanszke; iz teh nam je mogocse imena plebanosov i kapelanov zbrojiti. Krsztne knige szo od leta 1731. Prvi krszt je popiszani szina Kranjec Petra in Eve z Szodisinec po imeni Janosa. Botrina Gombar Mihal i zsi-lavec Eva. Leta 1733. je bilo krsztov - 104 — 76, leta 1850. pa 86, doszta menje, kak denesz. Mrtvecse knige szojo od leta 1750. Poszebno szo piszana mrtva deca i zoszebuo odrascseni. Med decov je prvi mrtvec ,,z Kupsinec Rhenov szin". IVce je mrlo 36. Med odrascsenimi je prvi rnrtvec ,,z Tisine Serliga Matjas", szevkiip 27. Tak mrlo je 63 liidih, med tomi 23 Juteranov. I dnesz den, kda je fara doszta veksa, ne raerje teliko. Zdavanszke knige szo od leta 1759. Prvo notripiszanje je bilo januara 9-ga ua edenkrat 7 parov. Szpomenoti sze trbej escse z cer-kvenih racsunszkih knig, stere sze zacs-nejo leta 1774. V tom leti je cerkev mela 475 frt i 95 denarov sume. Ra-csune szo podpiszali Hiill Janos nedelszki plebanosinesperesszlovenszkeokrogline. Ti penezi szo nad farnike bili razpo-szojeni in interes je bio jedini cer-kveni dohodek. Leta 1779. szoimeniten szlovenszki piszatel Kiizmics Miklos plebanus od szv. Bedenika podpiszani, kak okrogline esperes. Vrednoszt cerkvena csi li pomali, ali izda je rasztla i csi ne bi vu szredini preminocse sztotine z cerkvenimi penezi denesnjega farofa zidali. zdaj bi tisin-szka cerkev edna bila med najbogateh-simi. Skoda, da sze je te dopusztilo z cerkvenih penez farof zidaii, ar bi to bila duzsnoszt patronusa na szvoji sztroskaj vcsiniti. Dnesz den sze to ne bi dopiisztilo. Z leh cerkvenih knig szara vkiip poszlavo imena plebanusov po nasz-lediivajocsem redi: Tomec Janos 1692 — 1725 ; Szalo-pek Simon 1725 —1734 ; Luthar Stevan 1734—1756; Raffa-y Jttri 1756-1773 ; Pertoczy SLevan 1773—1782; Gzipoth Ferencz 1782—1824; Sbull Janos 1824 — 1826 ; Marics Jozsef 1826 —1852: Terdesy Marko 1852 — 1889. Od Iela 1889. do denesnjega csasza dr. Ivau6czy Ferencz. Tomec je bio brvat, Szalopek misz-lim stajarec, ovi szo vszi szlovenci. Vu sztarom csaszi szo sze dahov-nicje vu krvpto, sterajebila pod velikim oltaioni, pokapali. Ta krypta i z njov navkiip driige tri szo sze vu vremeoi Maricsa zaszipale i za io szo Marics na izhodnom sztrani cerkvc pokopani, Ter-desy pa na novom Tisinszkom poko-paliscsi pred glavnim szrednjim krizsom. Leta 1824-ga szept. 24-gaje »asz-tavlena redna kaplanija z 150 raiuskih placsov; ali da szo Gipoth prvo mrli, kak bi sze kaplanija dopunila, i da je ta nesztavlena ravno za njiliove szta-roszti volo, po njihovoj szmrti je osz-tanola prazna do leta 1860. Vu tom leti je za volo betega Terdesy plebanosa z nova nasztavlena. Kaplanje szo bili : 1) 1860—61. Borkovics Ferencz, ki szo 1895. mrli kak plehanus v Novojgori poleg No-vograda. 2) 1862. febr. Ratkovics Ven-delin dnesz apatur i kanonik v Szom-bathelyi pred tem pa plebanus espe-res i cs. kanonik pri szv. Jiirji. 3) 1862. febr.—szept. NemeskOvi (Edelsteiu) Jo-zsef, dnesz plebanus v Nemskoin gra-discsi. Kak odracseni diak szo sze z zsidovszkoga dali okrsztiti in szo gra-tali duhovnik. 4) Matjasec Aloys 1862. szepL—1864. jun. Vmrli szo kak pen-zionerani kaplan pri szv. Jeleui. 5) Ko-dela Peter 1864. jun.—1865. szept. MrJi szo na Gornjem Szaniki kak ple-banus 1894. marc. 30. 6) Fodor Karol 1865. szept.— 1869. januar denesz ple-banus v Stevanovci. 7) Kausz Ivan 1869. febr—marc. Rojen primorec. Mrli szo kak plebanus v Gsembi 1892. 8) Bagary Jozsef 1869. apr. -1870. jan. Od leta 1874. plebanus v Mart-janci. 9) lvanoczy Jozsef 1870. febr.— 1872. aug. Po tom plebanus pri sz. Szebesztjani. Vrnrli szo 1903. jun. 21. v Radgoni. 10) Gaspar Feroncz 1872. aug. —1877. januar. Od Jeta 1880. ple-banus v Szoboti. 11) Hanto Stevan 1877—1887. Vmrli szo 1904. kak ple- 105 — banus vu Petrovom Szeli. 12) Toplak Teofil redovnik szv. Fcrenca 1887. febr.—april. 13) Bagary Janos 1887. april—1888. okt. Dnesz plebanus pri szv. Jeleni. 14) Kousz Aloys 1888. okt.—1889. marc. zdaj kaplan v Ttir-niscsi. 15) 1897. aug.—1902. jul. Klekl Jozsef. Dnosz plebanus pri sz. Sze-besztjaui. 16) Szakovics Jozsef od 15. juliusa leta 1902. Borkovics szo bili hrvat, Nemes-kovi nemec, Kausz primorec, ovi pa vszi domanjega naroda szlovenci. Pravo diihovno pasztirsztvo zsele, naj sze vszaki narod vu szvojcm malernoinje-ziki vodi. Duhoven pa.«ztir, steri ne bi razmo jezika szvojih farnikov popol-noma nikak ne more szpuniti szvojo duzsnoszt. Aposiolje, kam stecs szo prisli predgal, gucsali szo liid.szt.vi po njegovom jeziki i nc po szvojem. I dnssz missionarje sze vcsijo jezike onih narodov, k sterim namenijo idti pred-gat. Najveksa neszpametnoszt, csi ne hiido nakanenje, je zseleti, naj sze recs bozsa glaszi vu jeziki, steroga ludsztvo ne razmi. Vszako vcsenje sza-mo teliko vala, na keliko je razurn i szrce vucsenca poprime. Ka sto popol-noma ne razumi, tudi ne more popri-jeti. Krsztsanszki navuk je ne privezan niksemi jeziki, njega razglasuvanje sze more goditi vu onom jeziki, steroga sto naj bole popolno razumi. Pri prosztom liisztvi je to materinszki jezik. Niksa oblaszt ne szme i ne more prisziliti duhovne pasztire, naj szvojim ovcam, bojdi szi te zse odrasztsenim ali malim, vu tihinszkom jeziki razlagajo navuk Goszpodnov. Dobri duhovniki szo tiidi teliko vucseni, da takse neszpatnetnoszli ne bi delali, csi ravno szv. maticerkev njim vu lom duguvanji nikaj ne bi zravtiala. Zato vszaki priatel nasega maJoga naroda sze more za to szkrbeti, naj narodi ne pomenkajo dobri diihovni pasztirje materinszkoga jezika, naj szi-romasko liisztvo ma nistere prave pria-tele, pred sterimi vu szvojem mate- 1'inszkom joziki more odpreti szvoje szrce, potozsiti sze vu nevolaj, dober tanacs naidti vu dvojnoszti i trost vu zsaloszti. Gsi sze szvoj materinszki jezik liibi, zato je ne potrebno drugoga jezika zavrzsti ravno tak, kak csi sto lasztivno mater postuje, zato drugim tiidi lehko szkazse dosztojno postu-vanje. Vecs jezikov znati je dobro, po-szebno drzsavni jezik dobro razumeii je jako hasznoviio, ar szi cslovek z tem dosztakrat mnogo pomore po-szebno, csi ma poszel z taksimi csa-sztniki, steri ne vejo njegovoga jezika. Szvoj jezik postuvati i ga za vejiko drzsati, driige pa oe zavrzsti, oego poleg mogocsnoszti od polnoma poszvojiti to je szpametnoga csloveka duzsnoszt. Vu tisinszkoj fari na Petanci je kapela szv. Floriana. Prveso sztaro ka-pelo je dala leta 1756. Nadasdv pro-fojca zidati. Ta kapela je zse szploh na nikoj prisla. Sztreha je szkoro raz-padnola, oltar szo csrvje razvrtali tak, da je szkoro ne mogocse bilo vu ojeh mesuvati. Denesnji goszpod petansz-koga imanja g. Kladziva Jozsef szo leta 1900—1901. lepo novo kapelo dali napraviti za sesztnajszet jezero koron. Escse je potrebno vu njeh inalanje. Gsi eden dober malar sze naide i delo posteno napravi, ta kapela bode ta najle-psa cerkvena zidina vu celoj nasoj krajini. Na sztarom tisinszkom pokopaliscsi sztoji mala kapelica, stero je leta 1776 dao zidati Zsilavec Simon szodisinszki veski pasztir. Kameni szpomenek za notaijosijov pri ivancskoj ceszti je z cerkevjov ed-nake sztaroszti; napravlena tak med 1350 — 1390. Sztari szpomenek je pri velkoj ceszti na krainszki njivaj; tak imenii-vani ^Beli krizs". Posztavlen je te szpomenek 1740 vu sztrahi velike ko-lere. To je ne krizs, nego podoba ,,ovo cslovek." Jako potrebiije popravka i skoda bi bilo, csi bi na nikoj priso te lepi kep. - 106 .,0vo cslovik." Plemenita i bogata familiaje bila. Ali zadovolnoszti i veszelja je li ne bilo vu hizsi, ar szta sze mozs i zsena vszaki den najmenje dvakrat szvadila. Zsena je vnogokrat oblubila, ka sze potom zataji i potere szvojo naglo na-lui'o. Vnogokrat sze je iiidi jokala za volo szvoje nagloszti. Mela je pa edno sztaro knigo, vu stero je zse njena babica vszakojacske dobre tanacse i recepte szpiszala. Od zviina na knigi je sztalo szpiszano : »Hizsim vrasztva". — Gda je zsena eden vecser lo knigo obraesala i eden potreben reeept iszkala, je najsla na konci ednoga liszta ete recsi szpi&za-ne : ,,To najbogse hizsno vrasztvo proli nemirovcsini mam szkrito za kepom : Nas goszpodin vu nevoli." Najmre meli szo te liidje vu szvojem hrami edoo hizsno kapelico, vu steroj je eden szta-rodavni kep : ,,Ovo cslovik" sztao. Te kep pred nasz posztavla Jezusa, gda ga je Pilatus zbicstivanoga i z trnjom koronanoga pred zsidove posztavo i kazao na njega rekocs: »Ovo, cslovik". Ali pod kepom, steri je bio vu pove-danoj kapelici, to bilo napiszano : »Nas Goszpodin vu nevoli", zato je te kep cela familia tak imeniivala : ,,Nas Gosz-podin vu nevoli." Zsena je tak ua driigi den rano zselno sla v kapelico i doli je zela kep z maloga oltareca i celoga je pregled-nola. Na szlednje je za keporn v ednom kiikli oajsla vkiip szpravleno malo ce-delo, na sterom je to sztalo : »Gda sze szrdis, gledaj tri minute aa ete kep i moli tri Ocsanase, tak sze sztanovito pomiris. 1794. leta. Zagorszky Anna." Mlada zsena je bogala te tanacs, steroga njoj je njena babica pred 50 letami napiszala. KelkoKrat sze je bo-jati bilo, ka szvaja vovdari med njov i med mozsorn, szeli je sla v kapelico pred te kep. I zkem duzse je gledela Zvelicsitela, ki je med szvojimi sztrahs-nimi bolecsinanii i vu szvojem velikom ponizsanji itak nezkoncsano Itibeznivo i krotko gledao na djo, ztem bole sze je pomirila. Za kratki csasz je mozs vpamet vzeo krotkoszt i mirovnoszt szvoje zsene i prijazno jo pitao : ,,Ka szejepazgo-dilo z Tebom, ka edeo csasz nikaj ne gucsis nazaj, kak stecs szam grobian-szki i nepravicsen proti Tebi V I zsena je odgovorila : »Najsla szam ednoga, ki dobro zna vcsiti na potrplivoszt". wSto bi pa koli to bio — pita mozs — i gde je doma ?" ,,Hodi zmenom, pokazsem Ti gaa — pravi zsena i pela mozsa v kapelico i tam njemi pokazse cedalo, stero je za kepom naj-sla. Potom je mozs tiidi dosztakrat so pred te kep »Nasega Goszpodna vu nevoli." 1 zadovolnoszt i rairovcsina sze je naszelila vu familio. Dar za missione. Edna deklina, stera je to neszrecso mela, ka je zse pred 10 letami oszlep-nola, je prisla k plebanosi i etak prav-la : ,,Goszpon plebanos, eto szain pri-neszla 18 rajnskih za afrikanszke mis-sione." Plebanos szo sze csiidivali, ka ta szirota tak imenilo sumo nakani daruvati i pravili szo njoj: „ Ali, drago dete, ti szi szirota, ti nerares tak ve-like sume ta dati na missione". — Vrla dekla je pa odgovorila : »Isztina, ka szam szlepa, ali ne szam tak velka szirota, kak oni niszlijo. I lehko njim povem, ka jasz lezsej dariijem to su-mo, kak edna druga, stera zdrave ocsi ma. Ar jasz szana sze navcsila korble pleszti ; i da szan szlepa, v tmici ravno tak leliko opravlain moje delo, kak vudne. Miszlim, ka szo raoje tivarisice, stere vidijo, v premitiocsoj zimi, gda szo po vecsei/ah korble plele, na poszvet vodale 18 rajnskov, jasz szam szi pa to lebko prisparala. Pa csi k tomi escse to racsuuam, kelko szo driige potrosile na cifraszlo opravo i na bale, tak leliko vidijo, ka je escse malo to, ka szam daruvala". -- i07 — Šzlednja pot matere. Ocsa je vsze zakarlao. Celi stacun e vnogim blagom, lepa hizsa na clva stoka i vsze je odislo. I ocsa je tiidi odiso. Niki szo pravili, ka je v Ameriko pobegno, drUgi pa, ka je v vorio szko-cso. GotoVoga je pa niscse ne znao povedati. Materi je dmgo ne osztalo, szarno njeni o leta sztar szinek, Erueszt. Na konci vai-asa szi je gorivzela edno malo hizsico i tam je zsivela za deloni szvojih rok. I dela je dobila zacloszta, ar je mela prilicsue roke. Dosztakrat je nelo nocs sivala ali stikala doszta-krat med szkuzami. Kelkokrat je igla zadela raehko szvilo, telkokrat je zabodno njeno mehko szrce oszter bodlaj. Szvoje ime je zakrivala, ar jo je szram bilo. Dete je pa med tem goriraszlo — brez ocse. I gde je bio ocsa ? Niksega glasza ne od njega. Morebiti je bio za-kopan pod hladnim valovjom edne velike vode, morebiti je edna krugla pogaszila njegovo oszramoteno zsivlen-je. I njegova diisa ? Zsena je trepelala pri toj miszli. Escse zdaj ga je.lubila; tak sze njoj vidlo, ka ga zdaj escse bole liibi, gda ga je zgubila. sOh, da bi szamo nazaj priso, vsze bi dobro bilo", — zdihavala je vecskrat. Ali mozs je ne priso nazaj. Zsena je pa zacsela bogamoliti. Z molitvov szi je polehkotila szvoje szrce, po molilvi sze je zbudilo vupanje v ujenom szrci. Po molitvi njoj je lehko gratalo delo, k steromi je prvle ne bila vcsena. Po raolitvi sze n.joj je lepse i lezsejse vidlo zsivlenje. Molila sze je za mozsa, ,,na,j njemi dobro ide." Vsze driigo je pa na bozso volo nihala. Gda jo je mali Erneszt pitao : sMama, gde szo ata V sze je szeli szkuzila govorecs : ,,Ata szo znamkar mrtvi". I po tom szta sze mati i szi-uek obadva jokala. * * * Dvajszti let kesznej. Erueszt je bio ^o let sztar i vcsio sze je na vszevu- csiliscsi. ,,Maii jasz scseiij doklor biLi" je pravo i mati njemi je ne branila. Z kelkim trildoni je mogla dobra mati vkiip sz])i*aviti potrebne peneze, dokecs je Enieszt deacske solc opravlao ! Kelko nocsih je ne szpala, naj more do kon* ca meszeca zaszliizsiLi ono sumo. stei'o de trbelo na dmgi meszec poszlali za sziiiom na szlrosek i kvarteo ! Gda je pa Erneszt, na najvisiso solo priso, teda szo sztrdski dvakrat tak velki naszta-noli. 1 maii sze je zatajila, vkraj je vzela od szebe vsze, mraz i glad je trpela, naj szamo njeno dele ne sztrada. Av irsztov. ,,Hm, poszebno* — pravo je i steo ,je vkraj idti. Ali escse ednok sze je nazaj obmo i pogledno na obraz mrtveca. Zdaj je sztano, sztrszno sze je v celom teli, bledi je gratao i z tre})etajocsim glaszom je szamo to mogo povedati: sOni szo, oni szo." Na to je omedlo i celi na szrteo szpa-dno. Szlugi szo ga gorzdignoli i v poszlelo odneszli. Vszi nazocsi bodocsi szo sze gledali i pitali; ,,Ka je})ravo? Sto je to V Ali niscse je ne znao po-vedati, ka je tak genolo profeszora. Dve vori dugo je tak lezso Er-neszt v tamnoszii. Edna szmilena szesztra ga je csuvala. Za dve vori je odpro ocsi, ali szamo edno megnjeno; i v tom kratkom csaszi je oe mogo driigo povedati, kak eto edno recs: ,,Mali." Itak je voprislo, sto je bila ona inrtva sztarka, nnjmre mati pro-feszorova. I to je na telko genoio Ef-neszta, ka je z szvojov materjov tak mogo vkiip priti. Za edno voro sze je znovics prebudo i njegove recsi szo ete bile: ??Kak edno kralico ji inorete pokopati, ar szo to moja mati bili!" Potom je dao prizvati ednoga doktora i zapovedao, naj njegovo ma-ter z tov najveksov paradijov, steio szanio krali i vojvodje dobijo, gorsz-pravijo. Poleg belezsnika je sztala szmi-leua szesztra i pravla : ,,Goszpon pro-fesszor, to szo sztanovito dobra raali bili." ,,Da, oni szo dobri bili ! ali jasz szam nezahvalen bio i szpozabo sze zsnjih." Szesztra ga je tolazsila: ,Malerna lubav na veke osztane.* Med tem je tak porailiivajocs gledala Erneszta, kak eden nebeszki angeo. I on je zsalosz-tno zdihavao: „0 da bi v resznici bila vekivecsnoszt?!" Szesztra pa hitro od-govori: ,,Goszpon profeszor, v rcsz- — 111 — niei jeszte vekivecsnoszt i tam oni z szvojov materjov znovics vkup pri-dejo." »Vkiip pridem? .... gori ji naj-dem? . . . . to mojo dobro mater? A da bi za isztino tak bilo! ,,Jasz mo molila za nji, Goszpon profeszor. Bluzi je Bozsics, szvetek, dusevnoga pomirenja". Erneszt sze je na te recsi zsalosztno naszmejao, potom sze je pa zacsno szkuziti i pornali ;je znovics zaszpao. Szesztra je pa nezgovorno veszelje csiitila vu szrci, ar je vidla, ka sze zacsnc pornirenje Ernesztove diise z Bogom. Pokojna mati szo velicsanszki szprevod dobili. Telo je v szrebraoj skrinji lezsalo, i na pozlacsenih kocsijah szo jo pelali z sesztirni konjib na cintor. To je bila szlednja pot matere. Vcelom varasi szo szamo od Er-nesztove materegucsali. Novine szo vsze popiszale, ka je mogocse bilo zvedili od njenoga zsivlenja, pa escse vecs. Vencov i szocstitnih piszem je prislo brez racsana. Ar Erneszta szo liidje radi meli i ta poszebna prigodba je escse bole pobiiclila szocsiitje. Pa je tak niscse ne znao, kak sze je to vsze zgodilo, niti Erneszt ne. Szamo edna je znala, ali njeni jezik je zamukuo. Gda szo mater szprevajali, je Er-neszt v poszteli mogobiti. Szvojematere je vecs ne vido. Szamo od niine je pitao; Szesztra, szo mati lepi?B »Csiidovituo lepi" ¦— odgovori ona — ,,med cvetjom lezsijo na szvilnatih vankisah. Rozsnivenec majo okoli rok zasziikani ; i tak sze vidi, da bi dremali i Boga molili". Gda je szprevod tam po tiszloj vulici so, te szo mogli Erneszta gorz-dignoti z posztele i k obloki odneszti. wOb szlednjim" — pravo je on zsa-losztno. Ozdalecs je zaszlisao jocsecsi plasz szpvevodne muzikc, stero szo szliizsili najimenitejsi vojaski goszlarje. Pomali je pa priseo celi szprevod. Nap-rej znamenje zvelicsanja, szv. krizs, za tem duhovniki, za tem poziacsene kocsije z sesztimi csarnimi konjih, za tem pa nezracsunani sereg liisztva, med sterim je Erneszt vido vsze profesore vszou-cseliscsa, vsze doktore i vsze imenite goszpode glavnoga varasa. Szamo on szam je ne mogo szvojoj materi szled-nje csaszli prikazati. Po nisterih dnevaj je Erneszti bogse gratalo i szesztra njemi je prineszla njegove matere molitveno knigo, stero szo v njenom korbleci rajsli. Kniga je sztara i poniicana bila, z debelimi csr-kami. Profeszor zacsne obracsati knigo i najde v njoj eden kep, na sterom Jezus Krisztus kak dober paszter edno ovcsico nesze nazaj k szvojoj csredi. Na ovoj sztrani kepa je pa nikaj na-piszano bilo i Erneszt je taki szpoznao, ka je to piszmo njegove matere ino zacsno je csteti: »Molitev za pogiibleno dele". Celo molitev je precsteo, stera je ne bila driigo, kak zsalosztno zdi-havanje materinszkega szrca za njega, za zgiiblenoga szina. Kak lubeznive szo njemi bile zdaj te recsi, tak da bi mati poleg njega sztali, tak da bi csuo njih glasz. Gde je te kep bio v knigi, tam sze je kniga szama od szebe odprla ; to je znamenje, ka je tam jako dosz-takrat bila odpreta. Tak je Erneszt prerazmo, kelkokrat je molila njegova dobra mati jedino za njega. Gda je niina znovics notri prisla, jo je profeszor ])roszo, naj njemi naprej moli ^Ocsanas." I on je vszako recs za njov pravo. ,,Szesztra, vi me morete znovics navcsiti bogamoliti; ar potomtoga scsem vervali i blazseni biti." Szesztri sze je szvetilo lice od ve-szelja i vu szerci je hvalo dala Bogi, ki po cslidnih potaj ravna i vugiblc cslovecsa szrca. Na szveti vecser szc jc zgodilo — m — pomirenje. Erneszt szi je ednoga popa dao prizvati i racsun je napravo z Goszpodnom Bogom. Ob polnocsi je tam v kapeli spitala na kliniki tiidi szv. Mesa bila. Erneszt je po dugili letaj zdaj bio ob prvim pri szv. Al-dovi. Z knige szvoje matere je csteo. Za njim je klecsala niina, stera njeini je vu betegi dvorila i vidla je, kak szo kapale njegove szkuze na ponii-cano materno knigo. »Goszpodne, kak milosztiven szi vu delitvi tvoje milos-cse !" I ti, dobra mati, zda.j szladko lehko szpis vu tvojem grobi, ar szi na tvojoj szlednjoj poti nazaj najsla tvojega pogublenoga szuia. DROBIS. l. Draga sala. Vostariji ,,k csarnomi macski" szo vkup szedeli skolnik, notarius z szvo-jim piszacsom i span. Vuneje dezsdzs so i mrzeo veter pihao. Ravno to je nazaj drzsalo goszpoda doktora iz szo-szedne veszi, ka szo dnesz ne prisli med szvoje prijatele. Gda szo goszpodje zse nisterokrat poglednoli kupici na dno, szo span priporacsali, ka bi sze zdaj dobro bilo malo gezditi po hizsi. Na pol pijanim prijatelom je to ne trbelo dvakrat pra-viti. Vszi szo sze szeli okorecs na sztolce i za naszlonico szo prijali kak za ciigle i potom sze je zacsnolo : »Dji ho, ti.ibej, simla, fuksza, csaina, bela!" I tak szo sze postuvani gosz-podje kak mala deca gezdili na sztol-caj okoli sztola. Ali neszrccsa! spanom nikaj polrla noga. — pod debelim zprascsi i konji sze je ,Zn;iLe, ka moja gosz- poda, uas doktor jednesz domaosztano, zdaj ga pa itak sze pozovemo", pravijo ca to span. Potom pozove^o ostarjasa i zapovejo, naj da naprecsti szvojga konja i naj hitro posle po doktora. Kocsis to rnore povedati doktori, ka szi je eden nogo potro, naj sze pascsijo i naj szebom prineszejo potrebno sker i vrasztvo. Ostaijas je pi'avo, ka csi gosz-podje placsajo foringo i na szebe vzemejo odgovornoszt za to .nonjo, on njim vcsini, ka zselejo. Vcsinjeno je. Za polvčire notri szlopijo doktor vsze mokri i pitajo za betezsnika. Goszjjodje na kanapej pokazsejo, gde jepotreti sztolcc bio z edni prtom pokriti. Doktor v edaoji megnjeiii szpoz-najo, ka te prijatelje grobianszko salo delajo 'z njihove szliizsbe. Aii v onoj iszLoj megnjenji ludi odlocsijo, ka tein goszj)odoin posteno nazaj oszolijo. Zato szvojo szrditoszt vu szebi zadrzsijo i mirovno zacsnejo preglejiivati i vrdej-vali polrelo nogacso, Lak da l)i za — 113 — isztino potrcto nogo ednoga csloveka meli pred szebom. Na szlednje pra-vijo: ,,Noga je cela potreta, csonta sze je pocsila; ali miszlim, ka de li mo-gocse nogo resiti, zato jo zdaj med gipsz denem." Potoni szi vodo dajo prineszti i zacsnejo prati to potreto »nogo", zatem gipsz topijo, na ,,nogo" ga devajo i vsze lepo zavezsejo. Na szlednje sze pa k ostarjasi obrnejo rekocs: »Bog vari, ka bi betezsnika z toga meszta gibali, ar bi vszako gi-banje gviisna szmrt bila. Jasz viltro nazaj pridem i csi nacsi ne de po-mocsi, te nogo vkraj vzemem betezs-niki. Potom vam pa lchko nocs zse-lem, goszpoda!" Doktor szo sze odpelali. Prijatelje szo pa eden ovomi v ocsi metali, za-kaj szo to neszpametooszt delali. Naj-bole spana szo ovi trije mantrali, ar szo celoga dela krivec spau bili. Na szlednje szo span steli mir napraviti i pravili szo: ,,Jasz na szebe vzemeai celo odgovornoszt, kaj stecs pride z toga dale; vi sze nikaj nemate bojati. Ali sto bi pa miszlo, ka te doktor ne razmi sale?" Ztem szo vszi stirje sli domo. Na driigi den szo sze doktor z novics pripelali. Znjimi je bio tiidi eden drugi cslovik z zelenim. sorcom i pri szebi je meo zsago, novo nogacso za sztolec ino kelje. Obadva szta v hizso sla i tam szo doktor pred ostar-jasom pravili: ,,Vi szte szvedok, ka je ta noga vkraj, zato jo zdaj odrezsemo." Potom je tislar, ar je on bio z zele-nim sercom, odzsagao potreto nogacso i novo je notri zakelo i tak je sztolec znovics zdravo szlao na szvojem meszli. Ali span szo na clrugi den piszino dobili po post.i, vu sterom je eto sztalo : Racs-un. 1. Dvepoti »k csernomi macski" 6 frt. 2. Foringa .% o. V gipsz devanje noge 5 „ 4. Odrozavjinjo noge 5 „ 5. Tislarov trttd G. Nova no.2:a 0.50 „ Vsze kuj) 19.50 frt. • Proszim, meni to sumo v trej dnevaj doliplacsati, ar szam szvoje pe-neze mogo vodati za foringo, za gipsz i za tislara. Csi bi pa jasz toga mojega zaszluzska do povedanoga termina ne dobo, tak bom po pravdenoj poti iszkao szvoj zaszliizsek. Z posttivanjom : JJr iV. N. krozsni vracsitel. Escse tiszti den sze je pelao span k doktori i gda je 19 frt i 50 krajcarov dolidjao, je za odpiiscsenje })roszo doktora. — Doktor njemi je rad odpiiszto; szamo to je pravo: ^Jasz liibim neduzsne sale, ali to ne dopiisztim, ka bi z moje cseszti i z moje szluzsbe stoj salo delao." Ravno te je priso tudi cehmeister k doktori, steroga szo plebanos posz-lali na pobiranje na novi oltar; i doktor szo ujemi prek dali 19 frt i 50 kr. 2. Dragj cvek. Lesnjek Stevan je ])oszlao szvojga Jancseka v bauto, naj prinesze za 20 krajcarov eden pakli cvekov. Jancsek je hitro pribezso z cvekmi i sztari Lesnjek je taki razvezo pakli i cveke na sztol szipo i zacsno je csteti. Dva-krat-trikrat je precsteo i na szlednje z pesznicov vdari po sztoli szrdito re-kocs: 7,To je szamo 99, eden fali, 100 bi jih raoglo. biti!" Potom veli: »Jancsek sze hodi; ete eveke bos na-z;ij neszo v bauto pa poves, ka eden fali: ali nii ga dodajo, ali pa celi ]>akli nazaj vzemejo ino moje peneze nazaj dajo! Ar sze jasz ne dam znoriti." — Trgovec je odgovoro, ka razveza-noga paklina zse uemre nazaj vzet?, pa tiidi neinre ednoga cveka gor dati, ar bi te eden celi pakli mogo nacs-noti; zviiii toga je v paklini tak 100 cvekov bilo, szamo ka szo ocsa ne - 114 clobro precsteli." Jancsek je ocsi tak povedao. Na to je escse nasztano viher! Sztari Lesnjek je v szrditoszti vsze steo potreti vu szvojoj hizsi. Kak divja sztvar je leto gor pa dol. Zaman ga je tolila zsena, naj ne bode nesz-pameten za ednoga maloga cveka volo, ar je to ne vredno. On je li kricso: ,,Pa njemi jasz pokazsem! Pa ga jasz postenja navcsim, ka de znao ltisztvo noriti! Gsi vsze zapr&vdivam, csi na nikoj pridem, pa njemi ne senkam." I sztari Lesnjek je trdi cslovik bio. ka je ednok goridjao vu szebi, tiszto je tiidi vcsino. Na driigi den rano je so v Szobpto tozsit. Njegov veren pesz je tiidi za njim sztapao. To pa tak znarao, ka je Lesnjek v Szoboti naj-obprvim k fiskalisi so, ar dnesz den brez fiskalisa niscse nemre tozsiti. I to tildi znamo, ka je fiskalis ne pravo Lesnjeki, naj za te male recsi volo ne tozsi, nego gori je vzeo tozsbo. Ar fis-kalis nigdar ne zgiibi, on vu vszakoj tozsbi dobicsek raa. Szamo 5 rajnskih je mogo Lesnjek pri fiskalisi naprej doj djati na sztroske. Potom je sztari zadovolno so vo od fiskalisa. Ali kak je na vulico sztopo, sze pred njega posztavi policaj i terja ga l) rajnske sfrofa zato, ka je psza na vulici nehao. Ravno lisztoga hipa szo uajinre po Szoboti beszui pszi hodili. Zatoga volo je birovija prepoved vodala, poleg stere niscse neszme psza vopusztiLi na vuli-co; csi bi pa sto to prepoved prelomo, on placsa o rajnske kastige. Ali Lesn-jek je od te prepovedi nikaj ne znao i zato ga je vrezalo. Za dva ijedna je bio ,,targyalas". Lesnjek Stevan i u.jegov fiskalis i ob-tozseni bautas szo sze pred birova posz-tavili. Biiov je probao mirovno porav-nati to delo, ali Lesnjek sze je nikak ne sleo zglihati. Nepresztanoma je to ponavlao, ka 011 ne dopiiszti, ka bi njega sto noro. ka bi sze bautas zsnje-govili Iriidov obogato. Ali trgovec je j)o krtitkom dokazao, ka jo Losnjek 100 cvekov dobo; szamo ka je eden cvek odzviina na pakli bio zvezani, kak je to pri vszakom paklini navada, naj je mogocse odzviina viditi, kaksi cveki szo odznotra. I te eden cvek je Lesn-jek pozabo k ovim racsunati, zato njemi szamo 99 prislo vo. — Potom je birov vopovedao szodbo, poleg stere je Lesnjek zapadno i mogo je bautasi za foringo i za den 5 rajnskih placsati. I tak je tiszti mali cvek Lesnjeka vsze vkiip 13 rajnskih kosto: 5 rajns-kih fiskalisi, o za psza i 5 bautasi. Navuk: Szlovenec. ne hodi okoli birovije. ar te tozsba na nikoj szpravi! o. Szkrbi za diiso. Eden raiszionar je vido ednoga hlapca, steri je z velikov szkrblivoszt-jov kefao i csiszto edooga konja. Mi-szionar ga piia: .,Prijateo, kelko csasza potrebujes vszaki den na to, ka tvo-jega konja tak lepo v redi nias?" ,,Dve vori mi trbe vszaki den" — odgovori on. Miszionar ga pa dale pita: ,,Escse to mi povej, kelko csasza potrebiijes vszaki den na to, naj tvojo nemrtelno diiso v redi rnas i naj tvojemi Gosz-podi Bogi szliizsis?" — La[)ec je od-kritoszrcsen decsko bio, zato je po isztini povedao: ,,Vszako jtitro sze l^rekrizsiin i zmolim eden Ocsanas, csi szain dobro vole, tiidi edoo Zdravo Marijo; v nedelo nigdar oe zamudim szv. Mese, ali najraj szam, csi je szv. Mesa prav kratka*. — Miszionar njemi odgovori: Prijateo, da sze ti tak malo szkrbis za tvojo duso i tak doszta za tvojega konja, zato csi bi jasz tvoj bio, bi raj bio tvoj konj, kak tvoja diisa". 4. Diisnaveszt. Eden angleski krivoverszki pleba-nos je szvojo marelo zgiibo. Meo je zrok miszliti, ka je raaielo eden njegov farnik ,,z pozablivoszti" z szebom vzeo. Zato je prisesztno nedelo od toga pred-gao, kak Kidje vcsa\szi lOcke marelo - 115 - odneszejo mesžto szvoje, niki z lago-jine, driigi pa z pozablivoszti. 1 szvojo predgo je etak dokoncsao: Csi bi na peldo eden med vami z pozablivoszti mojo marelo z szebom vzeo, pa ga je szram pred menom, ka bi jo nazaj prineszo; tiszti more vnocsi po szkri-voma. prek plota v moj ograd lucsiti ono marelo. Tak sze njemi ne de trbelo pred menoni szramovati i pred Bogom itak popravi szvoj pregrehsek". I na drugi den je plebanos vu szvojem ogradi 46 marel najso. 5. Lazsi. Poszebno sztari vojaki, steri szo doszta hodili ]>o szvejti, sztrahsno velike lazsi znajo praviti. Dva taksiva imeni-tiva mozsa szta szedela pred podok-nami i pripovidavala szvojim vescsanom csiidne prigodbe. Te prvl: ,,Tam, gde szam jasz bio pri regimenti, je tak velka cerkev bila, ka gda szo mesnik pravili »Dominus vobiscum", te ,je eden huszar na bisztrom konji leto doj po-cerkvi pod konvs i tam je skolniki z ednov zasztavov znamenje dao, naj odgovori ,,Et cum spiritu tuo", ar je skolnik niti ne vido do oltara, niti ne csuo edne recsi ne od oltara". TeclriUji: ,,To je nikaj ne; tam, gde szam jasz bio na Polszkora, je tak velka cerkev bila, ka je vu tisztom lampasi, steri pred velkim oltarom oa veke goi'i, vu oliji edna preci velka ladja bila i gda ,je cemester vuzsigo lampas, te sze jo v toj ladji pelo na szredo lampice i tak je vuzsgo jedro". Te prvi: »Enkrat szmo jako dalecs gezdili i mojemi konji je szedlo hrbet gorizdrlo. Teda mi je edna csehszka baba priporacsala, naj orehovo jedro vkiip zmenem i konji na rano zvezsem. Bogo szam jo. Gda sze na driigi den prebudun, z csudivanjom vicluii, ka ,je mojemi konji vnocsi eden preci velki oreh zraszo iz hrbta." Te drik/i: .,To je nikaj ne csiidnoga. Szpodobno sze jo zmenoin t.udi zgodilo, gda szain odnok kiihanih szliv koscsic jcdro vktip zmerid i konji na ranjeno nogo zvezo i na drugi den je zse 5—6 malih szliv zraszlo konji iz noge." Tc prvi: ,,Moj kapitan ali sztot-nik sze je fasenszke dni na bal pelo i jasz szam mogo zsnjim iti, naj tam pazim na konje. Ravno polnocsi je bilo, gda sze je sztotnik domo ravnao. Ali malo sze je zapojo, zato szam nazaj jasz mogo prijeti cagle i gnati konje. Kak sze pelava, na ednok vpamet vze-raem, ka konji ne idejo po zemli, ar szo potkovje i kopita nikaj ne pokala po ceszli, nego tak sze mi je vidlo, da bi sze gori v zraki pelala. Sztotnik mi je ]>a H kricso, naj bole tiram. Ali kak szam z bicsom ednok zamahno, sze mi je bics na uikaj gorizasziikno i za-man szam ga cukao, mogo szam ga z rok pusztiti. ltak szva sze brez nesz-recse domo pripelala. Na driigi den szam mogo iti bics iszkat. I ovo, kak idem prek.po veszi, po steroj szvasze pelola. gledam na tiirem, kelko vora bi bila, i zgoraj na krizsi ttirma vidim moj bics. Oproszo szam zvonara i on je goriso v tiirem pa mi je bics dol-prineszo. Doma szam pravo sztrazsa-raestri, gde szam najso bics. I oo mi je pravo, ka sze to z nasitn sztotni-kom vecskrat zgodi, ka sze vu zraki pela, ar vraga ma." — Te driigi: .,To je zaisztino csiidna prigodba. Ali meni sze je escse bole csiidno pripetilo. Eden paver je ravno psenico [»oszejo vu szvojo njivo, gda szain sze tam mimo gezdo i vpamet szam zeo, ka na ojivi nikaj jako naglo raszte. Dol sztopim z konja i blizse idem, naj vidim, ka je to za rasztline. Niksi nacsisi kokol je bio, kak pri nasz rasztč. Ali tak naglo je mszo, ka gda szam malo prijo za njega, me je vcsaszi tak visziko vneszo szebom, ka szam zse ne viipo clolsz-kocsiti. I tak za edno malo voro je zse do nebe z raszo z -menom. I teda szam zagledno nezgovorno lepoto nebesz. SzloknU skodn, ka jo kokol proszlab 116 — hio i prvle, kak szain dolsztopo zsnjoga na nebeszka tla, sze je potro pod me-nom i jasz szam dolszpadno na ete nevolon szvejt i mogo szam daiejcszti komiszni kriili." G. Abraham a Santa CSara je bio cluhovnik iz reda szv. Augusz-tina ino nivno pred szto letami je bio dvorszki predgar I. Ferenca caszara v Becsi. Edno nedelo je vu predgi osztro vopovedao, ka szo becsarszke goszpe i goszpodicsine ne vrcdne toga, ka bi je cslovik na taligaj pelo v Dunaj. Na to je nasztanola velika neza-dovolnoszt med zsenszkami i deklarai i poszlale szo nike visziko rodjene gosz-pe pred vreloga predgara, naj pri-sesztno nedelo nazaj vzeme szvoje U-de recsi i naj tak oszramotenim goszpam i goszpodicsinam nazaj posztavi pos-tenje. I duhovnik je obecsao, ka szpuni njihovo prosnjo. Prisesztno nedelo je gorisztopo na predganco i eiak je zacsno govoriti : »Premiiiocso nedelo szam to pravo, ka szo becsarszke goszpe i goszpodicsine ne vredne toga, ka bi je cslovik na taligaj pelao v Dunaj; ali da szo sze te recsi vnogiin ne dopadnole, zato dnesz le recsi nazaj vzemem i to po-vem, ka szo becsarszko goszpe i gosz-podicsine vredae toga, ka bi ,jo rslovik na taligaj pelao v Dimaj.fc 7. Madrija. Eden bogat kupec je dao szvojga szina vcsiti na visisib solab. Gda je szin v leti domo priso, ga pita ocsa, ka sze vcsi v soli. Szin odgovori: ,,Mod-roszlovje sze vcsira." »Modroszlovje, ka je to za sztvari?" —pita ocsa. ,,Znate ocsa, to vam z kratkiuii recsmi nem-rem povedati, nego edno peldo vani poveni na modroszlovje i tak lc raz-jneli, ka je to". BNa, to peldo szam zselen csiiti" — veli ocsa. Szin pa pravi: ,,Jeli bar, ka vi to miszlite, ka szle zdaj v KrizsavoiJi V Orsa ndgn- vori: ,,To lak, ka szam v Krizsavcib; ar to vszaki norc zna, ka sze eta vesz Krizsavce zove.fc' Ali szin dale pravi: »Gsi szte ]>a vi zdaj v Krizsavcih, te szte ne v Radgonji; csi szle pa ne v lladgonji, te szle nigde BIndri;a csi szte pa Indri, te szte ne v Krizsavcili, negu Indri. Vidite, to je modroszlovje.* Ocsa na to pocsi szina za vuha ; szin pa zacsiideni pita: »Zakaj szte me pa zdaj vdarili?" ,,Jasz ? Jasz szam to nc vdaro!" ,,Ali ka bi nie pa ne vdarili, da szam vido, kak szte z rokov zamah-noli, pa me escse zdaj pecse!" Ocsa odgovori: ,,Jasz szam te ne mogo vda-riti; ar szi ti zdaj v Krizsavcib; jasz szam pa poleg tvoje modrije ne v Krizsavcih, nego indri. To pa znankar previdis, ka sto je ne v Krizsavcih, liszti tebe eti v Krizsavcih nemre vda-riti za vtiha !"' 8. Cseden poEicaj. Eden mladi goszpod sze vecser jielao na potacsi, ali larapas je pozabo vuzsgali. Zato ga ,je policaj goriprijao i osztro pitao: ,,Gde raate laterno?" ,,Eto jo mam, kak vidite" — odgovori ov. wSzamo, ka ne gori i za to strof placsate" — pravi policaj. ,,Ka ne gori, ve szam jo i>a ravno zdaj vuzsgo?" »Olio, mene nele za norca meli, te latnpas je eie vecser escse ne goro, ar je (m;1o mrzeo." Ali mladi goszpod sze no da premagati i veli: ,,Ja, znate, to je taksi larnpas, ka sze polminute razhladi. Gle.jte, zdaj ga vuzsgem i gda de kak ogen vrocsi, ga vgasziui i szamo eta do te velke bizse bom sze pelao pa nazaj do vasz i vidili te, ka do lampas kak led mrzeo." Policaj jo proti tomi nikaj ne pravo, ov sze jc pa goi: szeo i nocs ga je pozsrla . . . Policaj jo pa szarn leliko vrdevao, kak nirzeo je lampas njegove pameii. i). „1 toga szpoznajo vszi, ka szte vi moji viicseniki, csi te edeu di'ugoi»a liil)ili.a Kdon lut.cranszki fab- _ 117 — ricsni voditeo je priso eden vccser k katolicsanszkomi plebanosi i na znanje njemi je dao, ka on zsele katolicsanec biti. PJebanos ga pita, ka ga je nag-nolo na to odlocsenje. I on odgovori : ,,Kak znajo, jasz szam dve leii tli vu fabriki voditeo dela. Da lii nega lute-ranszke ccrkvi, zato szam vszako nedelo v njibovo cerkev priso opravlat mojo pobozsnoszt. Predgo szam tiidi poszlii-sao. Ali vcsaszi vu zacsetki szani vpa-met vzeo nika.j lepoga, ka szam pri nasih fararaj nigdar ne vzeo vpamet. Najmre Oni szo ednok ne dolnoszili, ogovarjaJi i ogrizavali luteranov; nasi fararje pa vu vszakoj predgi simfajo katolicsance i tak odurjavanje szejajo med liisztvo. I tak szani prevido, ka je pri katolicsancaj pravica. ar je Jezus Krisztus tak pravo: ,,Z toga szpoznajo vszi, ka szte vi moji vucseniki, csi te liibili eden driigoga". 10. Rotschildovo imanje. Znano je, ka je zsidovszka fami-lija Rotschild najbogatejsa v Europi. Ta familija ma kotrige v Becsi, v Parizi, vLondoni i vFrankfurti. 19O2.-ga leta je celo imanje te familije zadenolo 10 milliardov koron, toje: deszetkrat jezero millionov koron. 1875. leta je celo imanje escse szamo o milliarde zadenolo. I tak sze je Rotschildovo iuianjc v 27 letah na trikrat poveksalo. To imanje vszako leto prinesze 400 millio-nov koron interesa, csi szamo 4 |)ro-cente racsunamo. Z teh interesov bi eden million Jiidib lehko posteno zsi-velo! Ali proli tomi nezmernomi bo-gasztvi zsidovje i krivoverniki ne skrip-iejo, nego na imanje katolicsanszke Materecerkvi szi jako bruszijo zobe. Pa kelko ma kat. Maticerkev v celom vo-grszkom orszagi ? Na paperi G0 millionov vrednoszti, vu isztini pa doszta menje. I tak csi bi dnesz celo vrednoszl kat. Materecerkvi vu vogrszkom orszagi mcd lusztvom razdelili, bi vszaki cslovik komaj 3 korone dobo. Ali sto bi pa te gor drzso jezer pa jezer kaiolicsansz-kib sol, vnogo spitalov, sziromaskih liizs, szto pa szto cerkvib ? Szveta Ma-ticerkev je zse jezero let vu vogrszkom orszagi, pa itak nema vecs, njeno iman je sze ne po\reksava od leta do leta, ar ona dohodke, interese na dobre namene obrne. Rotscbildov dedek je pa pred 120 letami nikaj driigo ne meo, kak nistere sztare hlacse, kapute i zavecse kozse, stere je na brbti noszo okoli i trzso zsnjimi. Gde i kak szi jc szpravo szvoje nezmerno bogasztvo, to ne szmem uti dolszpiszati, ar bi me te v temnico zapiii. SZVETI JOZSEF, JEZUSOV HRANITEL. S; zveti Jozsef, Jezusa Krisz-tusa braniteo, blazsene D. Marije zarocsnik je izhajao po odnakoj liniji od zsidovsz-kib kralov i pal.ri;ii'kovT. Vu cvangeliumi szv. Mataja i Lukacsa je pokazano, ka je njegov preddedek bio Uavid krao. Njegovga ocsc iine je bilo Jakob. Ali ta kraloszka faniilja jc Le zae szifomaska graLala i Jozsef szi je z delom szvojih rok szlu-zso kruh : bio je najmre teszacs (cinier-man). Szveti Peter Krizolog szvedocsi, ka je szv. Jozsef tiidi sloszarijo razmo; szv. Jusztin pa to pisc, ka je szv. Jozset' z Jezusoni vred t.iidi plijgo i jarme deiao. Vu szvojoj nezkoncsanoj moJroszLi je Bog tak zravnao, ka ,je szv. Jozset' posztano zarocsnik BDAlarije. Av jo on zsn.jov vred zbajao iz kraleszke fa-milijo Davidovo. Poleg Loga szltt pu 118 obadva. szironnika bila. 1 ZvelicsUeo je eti na zerali ravno v taksoj sziromas-koj familiji steo zsiveti, naj bi nam z tera pokazao, ka je zeraelszko bo-gasztvo nikaj ne vredno ino ka jc le-zsej v sziromaskom sztani popolno zsiveti, kak v bogatom. — Sziromak je bio szveti Jozsef vu zemelszkoj vred-noszti, ali tem bole je bio bogat vu Szvcli JozslT, Jczusov JiraniLeo. dusevnoj vrednoszti. Po szvedocsansztvi sz. Piszma je Jozsef bio „ pravicsen * mozs, toje : popolen vu. jakoszti.Poszebno je liibo szv. Jo/.sef csisztocso, stero ;je v celom szvojem zsitki nevtepeno ob-drzsao. Modro bozse previdenje je odlocsilo szv. Jozsefa za zarocsnika BD. Marije. Ona je najmre na to bila odebrana, naj porodi Zvelicsitela. Ali njeoo dobro hne, ujeno poslcnje bi tak pred liidmi v pogubelnoszti bilo, ar je szvejt nikaj ne znao od njene szkrovnoszti. Za to-ga volo je posztavo Bog toga csisztoga szv. Jozsefa za njeuoga zarocsnika. I to je D. Marijo obranilo od ogrizavajo-csih jezikov. Zviin toga je DJVlariji jako potreben bio eden pomocsnik, steri njoj je pomagao Jezusa gorihraniti, steri jo je brano ocl lagojih liidih i szprevajao na dugih i teskih potah. Szvetomi Jozsefi je Bog po angeli na zoanje dao, ka je Marija od Diiha szvetoga . poprijela Szina Bozsega, obe-csanoga Zvclicsitela. I tak jc oa szvojo szveto zarocsnico vu velikoj csaszti drzso. Gda je pa v Betleheini porodila Jezusa, je oo bio te prvi, ki je na szvejt rojenoga Szina Bozsega molo. To je nioglo biti veszelje szv. Jozsefi, gda je vido, ka je na njegovo szkrb zavupani On, koga szo jiroroki glaszili i kralovje zseleli vidiii ! Lehkoje misz-liti, z kaksov szkrblivosztjov, z kaksov navdusenosztjov je szpuno 011 szvojo cseszt kak braniteo i braniteo Jezusov. Gda je Herodes knio zselo novoga krala vmorili, ga je zsnjegovov materjov vred v Egiptom odpelao. I tak na dugoj poti. kak v liickoni orszagi je obadva hrano i bnino. Po Herodesovoj szmrti je znovics po angelovom ukazi pelao Jezusa i Marijo nazaj vu domovino. ¦— Kak pobozsen zsidov, \eron nasz-lednik Mojzesove pravde je vszako leto v Jeruzsalem romao na vtizemszke szvetke. Gda je |)a Jezus 12 let sztar }>io, je n.jega tudi z szcbom [>elao na to dugo pot. I gda je Jezus tam v Je-ruzsalemi zaoszto, ga je z Marijov vred vu velikoj zsaloszti iszkao. Po iom je szv. Jozsef nadale tiidi veren szkrbnik bozse familije osztano. Sztanovito sze je za szrecsnoga csloveka drzsao zse na etom szvejti. Njegovo delo njemi je szladko bilo ar je to za Jezusa i za Marijo oprdvlao. — Szveto piszmo nam potom vecs ne szpomina szv. Jozsefa, i tak je on sztanovito prvle 119 mro, kak je Jezus 80 let sztar posztano i zacsno szvoje vucsitelszko delo pred szvejtom. Njegova szinrt je mogla lepa biti! Vu narocsaj Jezusa i Marije mreti, to je moglo veszelo biti! Szv. Jozsefa v rokah z liliov ma-lajo, stera lilia znameniije, ka je on Jezus^kak ilcte. v celom szvojera zsitki obdrzso nevte-peno csisztocso ali devistvo ino je tiidi bio braniteo Marijinoga devistva. Szv. Jozsefa szo krscseniki zse od zacsetka poszebno csasztili, zato, ar ,je bio hrauiteo Zvelicsitela, oadale zato, ar szi je z szvojim popolnim, szvetim zsivlenjom zaszlazso postiivaiije, pa tiidi zato, ar szo krscseniki po njego-vom na pomocs zazavanji vszigdar doszta miloscse zadobili. Njegovo pos-tiivanje je poszebno razsirjavao imeniti profeszor viszike sole v Parizi, Gerzon (mro 1429.). Ali najbole ga je csasz-lila i ujegovo csaszt med krscsenikmi razsirjavala szv. Terezja (mrla 1582.), stera je karmelitanszki red nazaj pri-pelala k osztroj sztaroj reguli ino je szvetoga Jozsefa odebrala za patrona, zagovornika karmelszkoga reda. Ona pise ete recsi : wSzv. Jozsefa szam szi za branitela i zavetoika odebrala i vu vszakoj mojoj zgodbi sze njemi pre-poracsam. Ne szpomenem sze, ka bi gda kaj ne zadobila, ka szam po szvT. Jozsefi od Boga prosziJa. Nigdar szam ne vidla taksega, ki bi bio isztinszki csasztiteo szv. Jozsefa ino bi ne bio dober krisztjan." Toj velikoj szvetnici szejeenkrat szkazala BD. Marija, prijela jo je za roko ino eto pravla : <7Meni jako prijetno delo csinis, ka vrelo csasztis szv. Jozsefa szpoznavalca." Szvetoga Jozsefa je jako vredno csasztiti, ar po njegovoj priprosnji za-dobimo blazseno szmrt, takso, kak ,je on meo vu narocsaj Jezusa i Marije. Od njega je szpiszana tiidi eta lepa molitev, stero dosztakrat moremo moliti: »Csuvar i Ocsa devic, szv. Jozsef, na koga je na zemli zaviipana bila szama neduzsnoszt, Jezus Krisztus, i devic Devica, Marja : za volo leva dva dragiva kincsa, Jezusa i Marije te pro-szim, vcsitii, naj sze raorem od vsze necsisztoszti zdrzsati i cnkrat sze z nevtepenov diisov, neduzsnim szrcom i csisztini telom pridriizsiti Jezusi i Mariji. Amen." 120 - JAPONSZKA-RUSZOSZKA BOJNA. Od 1904. aumi.szta — do 1905. aucruszta 29. V lajnszkom Kalendari je bila popiszana prigodba te grozovite bojrie do meszeca auguszta leta 1904. Dne.sz je zse dokoncsana ta neszrecsna bojna, ali na kraci li morem popiszati, knk sze je razvijala od lajnszkoga auguszta do letosnjega auguszta 29. dneva, gda szta oba protivnika na mir sztopila. 1. Bojna okoli Port-Arthnr tjruda. ruszoszki najbolsi admiral, Makarov z szvojov ladjov vred i 700 vojakami vtopo. Potom szo ruszi vecsnikse szrecse ne raeli na morji, arje ne bilo csednoga i batrivnoga voditela. Ednok szo toti 3 ruszoszke ladje z JVladieosztoka celo do japonszkoga glavnoga varosa prisle, i z tem japoncom veliki sztrah napravile; ali drugoga kvara szo ne mogle vcsiniti. Napad na Port-Aitlmr. Japouci szo od zacsetka bojne najbole na to gledali, naj to zraozsno ruszoszko trdnjavo morejo prevzeti, ar szo pod njov mele ruszoszke ladje prisztaniscse. I dokecs szo ruszi na zsutom morji vojaske ladje meli, tecsasz szo japonci ne mogli gviisni biti na morji. Od zacsetka bojne szo japonszke ladje okoli Port-Arthura hodile po morji, ali [»ersze tak dolecs, ka szo ruszoszki stiiki z grada ne mogli do njih. V aprili sze je Pi-ve dni auguszta szo znovics probalo 1.6 iadje od AVIadivoszloka v Port-Arilmr prili szvojiin livarisom na pomocs, ali uo sze njim je ])oszrecsilo, ar szo na morji vkiip prisle z japoncami i po velikom l)iiji szo sze mogle omeknoti. Med tem szo je jai)onci pj-egaiijali i cdno ladjo, Rurik, szo lak vkup zo-sztrelali z siukami, ka sze jc potonila. 10. (Uff/itszta szo ruszoszke ladje vovdarile z PorL-Arthura ino szo sze v — 121 - bitje pusztile z japondli; ali ruszi szo pa neszrecsni bili. Adminil Withot't je taki vu zacsetki szpadno. Potom je Uchlomszki 5 vojaskih ladj nazaj pclao v Port-Arthur, ove ladje szo pa pobegnole v mednarodna prisztaniscsa na Kitajszko. Ali zato szo japonei Port-Arthuri escse nikaj ne mogli, ar szo stuki z trdnjave vkraj vracsali japonszke ladje. Szamo ruszi szo poioin vccs niti po inorji, prosziii, Av szo ovak tio mogli vnogo mrtvecov pokopati. Ali zaman jc bila niszoszka balnvnoszt. Zsivezs isztrelivo njitn je pomali hodilo, zgrablivi betegi szo sze razsirili med vnjakami ; v novembii szo njiin pa japonci vu zcmli bodocse csatorno prek zoszekali, po storih njiin je voda tekla vu varas. V decembri joStoszelgeneral eto telegraferaocaszari: ,,Polozsaj Irdnjavc je jako pogibclen; l'o bitjVgor"w>-eji> niti po szuhoj zemli ne dobiJi zsivezsa i sztrelive, ar szo povszedi japonci bili okoli njib. Tak szo ruszi, steri szo Port-Ai-lliui" branili na lo bili oszojeni, ka ali vszi merjejo, ali do sze tak dugo branili, dokecs njim ruszoszke ladje z Europe pod Kozsdesztvenszki admiralom na pomocs pridejo. Escsc 5 meszecov szo sze tak ruszi bali-ivno branili i vszo napade japoncov vmonli. Dvakrat szo mogli japonci 2 dni mira nnfvcce i raujonce. nas najvoksi protivnik jo botcg. Na szl.relanje .japoncov nenireino odgovoriti, ai* neinamo paiionov za stiike. Do zdaj je sz|)adnolo 7000 vojakov, 18,000 jili pa betezsnih lezsi v spitalaj. Zse eden meszec szarao fertao porcije jeszti dobijo vojaki." Ali ruszi szo szc escse v tej zsalosztnih okolnosztaj trdo branili. Szamo 1000 jih je bilo zdravi i te.j szo sze szamo z piiksami mogli braniti proti 80,000 japancom. _ f Na kouci deceuibra je SLo^zel gencral prevido, ka sze dugo zse nemre drzsati v Port-Arthuri. Zato je na novo leto poszlao ednoga parlamentera (koveta) k japonszkomi vojvodi, naj njemi na znanje da, ka tuszi scsejo pod postenov pogodbov Port-Arthur prek dati. Zglihali szo sze. Ruszi szo mogli szvojo posteno recs dati, ka sze \ toj bojni vecs nedo bojuvali proti japoucom, i tak szo je japooci v miri odpusztili; steri ruszi szo pa to nc steli obecsati, one szo na Japouszko odpelali i do konca bojne je tam drzsijo. Tak szo japonci v roke dobili Port-Arthur. Ali drago ceno szo placsali za njega! Ar je bitje za to trdnjavo 11 meszecov trpelo i bluzi 100,000 japoncov je najslo szmrt pod sancami Port-Arthura! V roke szo pa dobili eden veliki kiip kamna i cigla, ar je vsze vkup bilo zosztrelano i mz-rtiseno. Ruszov je 10,000 szpadnolo v trdnjavi, 20,000 jih je pa betezsnih bilo, gda szo japonci notri maserali v Port-Arthur. Z tem szo ruszi tiidi A^sze vojaske ladje zgubili, stere szo v Porl-Arthuri bile. I tak szo ruszi zviin liidih 450 millionov vrednoszti zgiibili z Port-Arthurom. 2. Bojna na morji. Povedao szam zgoraj, ka szo ruszi edno zmozsno morszko vojszko poszlali z Europe v izhodno Azsijo na pomocs ovim iadjam. Vsze vkup 57 velikih ladj je slo proti japoncom, med sterimi je 20 tak ime-niivanih vojnili ali linialadj bilo. Csi bi te ladje szrecsno mogle prili do ednoga ruszoszkoga prisztaniscsa v Azsiji, gde bi szi skode popravile i steinkol i zsivezs naklale, tak bi japonszka morszka oblaszt potreta- bila. Ali Port-Arthur je zse 1. januara v japonszko oblaszt priseo, gda szo te ruszoszke ladje escse okoli Afrike hodile. Escse edno meszto bi mele ruszoszke ladjc, gde bi szi pocsinile, najmre Wladivosztok. Ali stera ladja vu "VVladivosztok scse priti, more vdil-jek kre japonszkoga orszaga iti, gde jo japonci jako lehko napaduejo. Tak szo prislc ruszoszke ladje szledujc dui rnajusa do japonszkoga morja. Med japonszkov sziihov zemlov i med Koreov je morje jako voszko, na szredi toga voszkoga morja pa escse eden otok sztoji. Velika ruszoszka vojszka je bat-rivno sla v to voszko morje, naj tak more do AVJadivosztoka priti. Japonszki admiral Togo je pa pri onom otoki (Gsusima) csakao na rusze. 27. indjma v gojdno rano, gda sze je morszka megla komaj gorzdignola, szojaponszko ladje z velikov szilov priletele pred ruszoszke ladje i z vszeh szvojih stiikov na ednok zacsnole sztrelati. Ruszi szo escse koniaj v pamct zeli, ka szegodi, gda szo sze zse 4 njihove velikc ladje potonile. Potom szo sze japonci malo nazaj omeknoli. Gda je pa vecser kmecse gratalo, teda je bisztro naprej priletelo 70 japonszkih torpedovk (malicske ladje) ino szo od vszehkrajovdinamit-patrone vrgle na ruszoszke ladje. Ali ruszi szo sze escse z te zanke znali odszloboditi ino szo z celov raocsjov naprej sli proti izhodi. Ali japonszke ladje szo bole bisztre bile ino szo na driigoj sztrani otoka znovics pred rusze priletele. Teda je Togo z csednim gibanjom ruszoszke ladje szkoro celo k japonszkoj sziihoj zemli pritiszno i v toj megnjeui sze je odzaja za ruszami ta druga japonszka flotta szkazala pod voditelsztvom Kami-mura admirala. Z tem szo ruszi med dva ognja prisli. Nezgovorna zmeslava sze je zacsnola, vu steroj szo ruszi ne znali, ka delajo. Celi den szo batrivno sztrclali i sze branili, ali zaman, japonci szo bole znali cilati i bogse stiike szo meli. Ruszoszke ladje szo sze edna za driigov potonile. Rozsdesztvenszki admi-ral je vu vecs mesztah tesko ranjeni i na driigo ladjo prek odneseni, stera ladja je zsnjim vred v japonszke roke prisla. Nebogatov admiral sze je z szvojmi stirami ladjami prekdao japoncom, steri szo ga na vsze kraje nolrizagradili. Szamo stiri mense ruszoszke ladje szo vujsle i prisle vu \VJadivosztok. - 123 - Tak jo rurizobzka ublaszl ua murji potreta i japonci szo szami goszpodje morja v Azsiji izhodnoj. To je bila od zacsetka szvejta ta najveksa morszka bojna. Do 5000 ruszov je szpadnolo: eden tao je sztrel-jeni, drugi tao sze je vtopo; 4000 ru-szov szo pa japonci vlovili. 3. /Jojna v Mandsmriji. Kuropat-kin, ruszoszki vojvoda je okoli Liaojang varasa szpravlao vkiip szvojo vojszko i tii jc csako na japonce. Prve dni auguszta szo ruszi v pamet vzeli, ka japonci v treh seregaj proti Liaojang varasi maserajo. 28. aiujuszta szo ja-pouci tak bluzi prisli, ka szo z stiikami zacsnoli sztrelati na rusze. Japoncov je tu biJo 240,000 i ruszov 180,000. Strahsno bitje je eden tjeden dni trpelo. Ali Kuropatkin je zse na tretji den v pamet zeo, ka nemre obladati, zato je vsze masine, stuke, sztvari i zsivezs dao po zseleznici proti szevri v Mukden varas odpclati i potom sze je vojszka pomali tiidi omeknola od japancov. Obladao je po pravici eden ne, ali bitje je grozovito bilo. Japancov je szpad-nolo do 17,000 i ruszov do 8000. To driigo veliko bitje je bilo pri Saho codi S. oldohra. Rnszi szo najrnre od Liaojanga ednako proti szevri sli nazaj, ar od szevra ide zseleznica i vojszka je mogla vszigdar kre zselez-nice osztanoti, ar je po zseleznici pri-hajao zsivezs, sztreliva i novi regimenti. Dokecs szo japonce po bitji pri Liao-jangi vkiip pobrali, lecsasz szo ruszi tiidi 40,000 vojakov dobili z domi na pomocs. Zato je Kuropatkin ne so celo do Mukdena nazaj, nego posztano je pri velikoj vodi Saho i csako na ja-ponce. I japonci szo 8. oktobra prisli do Saho vode i taki szo v ednoj 60 kilometrov dugoj liniji zacsnoli bitje — najobprvim szamo z stukami, potom z piiksami, potom szo pa zse tak bliizi prisli eden k driigomi, ka szo vecs ne sztrelali, nego z bodolami szo sze klali. Obprvim jo ruszom dobr o slo, ali 10. okLobra szo japunci zse ua telko naprej prisli, ka sze je Kuropatkin mogo bojati, ka njemi japonci zagradijo voj-szko i odzaja ga napadnejo. Ruszi szo sze toti batrivno bojiivali, ali proti ja-poni je vsze zaman, ar tej nikaj ne pitajo za zsivlenje, nego escse szami iscsejo szmrt v bojni. Tak sze je Ku-ropatkin 12. oktobra znovics mogo omeknoti pred japoncami. Vtom bitji je na japonszkoj sztrani bilo 270,000 vojakov, na ruszoszkoj 230,000. — Na vszakoj sztrani je bluzi 30,000 ludih szpadnolo. To bitje je pokazalo, ka denesnji dco tiidi Irbe bodalo na piikso. Ar sžd niki zse to glaszili, ka zdaj, gda tak dobre stiike i pukse majo vojaki, tak bluzi nikdarne pridejo v bojni, ka bi bodala i szable niicali. Ovo, tti szo sze stiri dni tak bliizi bili, ka szo na vekse szamo bodala niicali! — I to je tiidi miszlo szvejt, ka sze denesnji den lo najvekse bitje v nisterih vorah do-koncsa. vo, Opri Liaojangi je bitje edeu tjeden dni trpelo, pri Saho vodi pa stiri dni; To szo nistere vore ? Doma v toploj hizsi je lehko modruvati od bojne, ali csi sze trbe z ednim mocs-nim i batrivnira protivnikom vu isztini biti, teda sze vsze nacsi pokazse. To tretje i to najvekse bitje je bilo pri Mukdeni mdrciusa 8. Po onora velikorn bitji, stero sze je oktobra zgo-dilo pri Saho vodi, szta obe vojszki pocsinek potrebuvale. I ziraa je obema prineszla pocsinek. Ruszi szo v Mukden varasi i okoli njega meli zimszki ta-bor, japonci pa pii Saho i Honho vodi nizse Mukdena. Nevolno liisztvo szi je moglo v zemli napraviti velike luknje, ar bi ovak ne moglo presztati velikoga mraza. Tak szta sze obedve vojszki pripravlale na prisesztno bitje, stero je melo biti vu zacsetki proto-letja. Oboji szo v zimi telko pomocsi dobili z domi, ka szo vu zacsetki mar-ciusa japooci meli 420,000 vojakov i ruszi 370,000 vojakov; i vszaka voj- - 124 — szka je rncla 1500 stiikov. Tak priv-pravleni protivniki szo sze uszli; zato je letosz escse ne bilo slelinge i ])orcije sz szilov tudi nem-rejo terjati, zato, ar je drzsavni zbor ne dovolo. — Jnnija szo krao za mi-niszter-predszednika posztavili Fejervdri/ fjeHcrdla. Ali on tiidi nikaj nemre napra-viti i v orszagi ga niscse ne boga, ar ,je ne poleg vogrszke pravde priso k vladi. Szeptembra ])rvc dnij je zato F(\jiM'v;iry dojzahvalo, ali do done.snjoga clneva nega driigoga vu njevogom meszti. Goszpodin Bog je v tom premino-csem leti obcsuvao nase drzsanje od velikih vdarcov, csi je ravno na meszta bila sztihocsa i velika tocsa; ali po-prek je leto liboljse bilo, kak ovo leto. Vu Fiumi szo mrli nadvojvoda Jozsef vu 73. leti szvojega zsivlenja; vica bi to bila, ka bi vszaki narod mogo ednake pravice meti. Ali nemci szo vszikd&r divji, sziloi i prevzetni bili, steri bi radi celi szvejf, na nemsko kopito vtegnoli. Poleg te nemirov-csine je Korber Emcszt mogo povrzsti vlado i na njegovo meszto je posztavlen haron Gaucs. V Pragi sze je na katholicsanszko Kak je vejka edna iporszka lajja, celo szvoje zsivlenje szo v nasoj domo-vini prebivali, zato ji jc narod tudi lubo, 13. ga junija szo mrli i poko-pani szo v Biidini v kraleszkoj kapeli. V Ausztriji tiidi neilo — ndaj mi mir, csi ti pnivim" — ino je szrdito vkraj sziiuo to zslico. rz teli poniij vecs nebom pio, kaj stecs sze ini zgodi. Za edno vcjacso prabov ino pilul szi zse v mene zlevala, vsze lonce bi szi zse lebko napunila z timi zlodnimi balzsamami, essenciami, iluidami, stere szam zpio, pa mi vsze nikaj ne valalo. Brezi teh tudi leliko merjem !" je djao pa sze je proti szteni obrno. »Glejte szaino botra" sze je tozsila Jano-snva zsena Ani, pokojnoga plebanusa vertinji, stera je ravno te prisla Bna edno recs" poleg zsenszke navade k hizsi ino je po tiboina porinola glavo notri nad dveranii, Bkelko nevole ma-nio me zsenszke z temi mozskami! — Nemajo tej za nojeta csarno potrplenja, notri vzeti pa celo nikaj nescsejo, kda szo betezsni. Glejte mojega ; zse vecs kak edno leto betezsen, od trgan-ja i gibta szo njemi zse noge z cela odrevenele, tak lezsi, ka szi nancs prsztov ne moro gibali, noge pa roke kak csi bi njenii z lesza bile, glava ga boli. ka nemre szpati, trganje, bodanje, zob-je lagoji, bolecsiaa v lirl)ti i ledevjaj ga zandriigim marja, prszi ga bolijo, zsmetao zdihuva pa z vnogim Glejte szamo, kelko nevole mamo z mos-kanii . stecs szo szpravleni. to bi escse Irbelo ; szpio i pojo je zse zadoszta lluida i pilul pa njemi je vsze nikaj ne valalo, zato zdaj zse nenia v niksem iluidi vupauja, poleg toga pa od dneva do dneva l»ole vkiip szpadne, kak oprano platno." ,Ej, ej! botra, ne trbej vcsaszi viipanja zgiibiti" jo je tolazsila Ana Bz teini fluidami i pilulami vain jo tak, ka od tisztnga mao, da szta Elsa-Fluid pa Elsa-Pilule, stero sze pravo .szamo pri Eugen V. Feller jia-tekari vu Stubici na Trgu Nro 154. (Zagrab. grascsina) redijo, tak glaszovitne gratala ino na tak vnogib raz-sztavaj preuiije dobila, od tisztoga mao je vszikdar vecs spekuleravcov, steri krive redijo pa teni krivim tiiksa hnena davajo, ka de szpndobno pravomi pa vcsa-szi tiidi falej odavlejo, pa ki neve, ka je vsze to krivo blago, pa ne t.o pravo, lepo kiipi pa te psziije od cse-merov \a njiin na tne.szto teli Fellerov Elsa-Fluid i Fellerovo Elsa-Pilule dajte. Vej szatn jesz vcsaszi tiidi mcla takso nevolo z pokojniin goszpodom — Bog njirn daj dilsi dobro — pa kak bi tak sztari gratali, csi sze jesz ne bi szkrbela za njih ! Ob moj Bog, kak mi dobro dene, csi szi zmiszlira, kelkoknit szain jili zvracsila z Elsa-Fluidom z vszefele betegov poszebno pa po tiszLoj in-flueuzi, stero .szo zgrabili, kila szo v Trszti potiivali.— 'ivom Jiszli.) Vszikdar szo zamuknjoni i kaslavi hili, tak szo ka.slali, ka nasz Uog obcsuva. — Szrce njim je prcvecs bilo, iiiaaiica sze njiin je zvrtela, od treslike szo sze tozsili, szlaboszt i triijava ji je obdaja, nevroticsni i szlabe krvi szo bili pa szo dosztakrat ne mogli celo nocs ni-kaj szpati. To varn povem — ali naj bo, nescseni vasz sziliti •— liki csi szkusate, te nii zaisztino zahvalni, ar je to ne szanio taksa 1'rlica, ka .szam vatn pripoveda-vala, liki griva isztina pa csi ne vorjete, piste szamo Felleri v Stubica Trg 154. (Zagrab. grascsina) pa szi priszlovite pri njeni to pravi Fellerov Elsa-Fluid. nZdaj pa z Bogom osztanle." — Pa je z tein odbezs-ala. BCsi ne vala, ne skodi" szi je miszlila Janosova z.soDa pa je brezi toga, ka bi mozsevi kaj pravila, vcsaszi dugo piszmo piszala Eugen V. Feller patekari Stubica Trg Nro 154. (Zagrab. grascsina) pa naj bi falej dobila, je vcsaszi 24 malib alili 12 duppliskih glazskov pravoga Fellerovoga Elsa-FJuida za 8 koron i GO fillerov i 12 skatul Elsa-Pilule za 7 ko-ron 60 fillerov priszlovila ino je peneze vcsaszi notri-poszlala, naj ne bi trbelo postnine placsiivati pa naj bi hitro vsze z navukom vred dobila — i tok sze je zgodilo. Ka ? ka . . . ka mi je valalo ? Dogodba. Za dva tjedna po toru — ravno je nedela liila — szo Janos raaln sztanoli v poszteli pa szo sze ne zadoleli zadoszta csudivati ober sza-moga szebe. tak njim je bilo, kak csi ne bi v szvojoj sztaroj kozsi itili, ne szo mogli zarazrniti, od koj szo tak szladko szpali to nocs. ,Ti mati" szo djali ,,nevem, ka je z menov, tak sze nii dobro zdi, vu zsalodci me ne tezsi vecs pa ne pecse pa kotrige rae tudi ne bolijo. Prineszi mi szamo zajti-terk, dete moje!" Z.sena je szkoro ne vorvala szvojira vuhain pa szi je ocsi menola, jeli sze njoj ne szenja, te je pa naglo bezsala ino prineszla ziijlrk, steroga szo Jauos z dobrim tekom pojeli, kak z.se dugo nej. Pa po tom szo sze escse csudivali, ka szo ne dobili krcsa v zsalodci, niti medloscse pa je to naszlediivajocse dni tiidi tak bilo. Szplob szo zdravesi gratali, tak ka szo szami ne steli szkoro vervati. Zsena je escse zdaj ne vtipala zato ovaditi, ka njirn je valulo. Pomali szo liea Janusova tiidi erdecsa zacsnola gracsiivati, posztelo szo zse lehko povrgli i malo szern-tam bodili brezi palice pa na cdnok szo szamo naprej zeli szvojo ^troinpeto" — pipo, ]ia szo kadili tak, ka ji je z.otek a) pri vokszlinaj, b) vekszlnom szpodobni trgovinszki narocsbaj i duzsni lisztaj, c) pri duzsni piszmaj obesinszki poszojilnic, csi szo od 3 meszecov ne dugsega termina. Od 1 iill. do 150 kor. „ 300 „ 600 „ „ 900 „ „ 1200 „ „ 1500 „ 1800 „ ,, 2100 „ „ 2400 ,. 2700 „ „ oOOO „ 6000 „ 9000 „ 12000 „ 15000 ,. 18000 „ 21000 „ 24000 „ 27000 „ 30000 „ 33000 „ 36000 „ 39000 „ 42000 „ — kor. 10 fill. 1 1 1 1 J 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 40 60 80 20 40 60 80 150 kor. 300 „ 600 „ 900 » 1200 „ 1500 „ 1800 „ 2100 „ 2400 „ 2700 „ 3000 „ 6000 „ 9000 „ 12000 „ 15000 „ 18000 „ 21000 „ 24000 „ 27000 „ 30000 „ 33000 „ 36000 „ 39000 „ 42000 „ 45000 „ i tak dale, za vszakih 3000 koron 2 koroni vees; csi ne punih 3000 koron, sze li racsuna za, pune. II. I^esztvica, za juriszticsna szvedocsaDSztva i stera ne szlisijo niti v. L, niti v III-jo lesztvico (quitunge i. t. d.) Od 1 fill. do 40 kor. : — 40 kor. H 80 „ — 80 ,} 11 120 „ •— 120 ii 11 200 „ — 200 ii 400 „ 1 400 600 „ 1 600 j; 800 „ 2 800 ii J) 1600 „ 5 1600 ii 11 2400 „ 7 2400 ii 3200 „ 10 3200 11 4000 „ 12 4000 71 4800 „ 15 4800 11 11 6400 „ 20 6400 11 8000 ., 25 8000 11 9600 „ 30 9600 11 11 11200 „ 35 11200 11 11 12800 ., 40 12800 14400 „ 45 14400 16000 „ 50 14 fill. 26 :; 38 n 64 11 26 11 88 11 50 11 50 1) 50 " III. , a) pri kontraktusaj kiipcsije, minjavanja, ibringe, gibajoese sztvari; b) vu vszakom dopiisztsunji zviin dopiisztsenja penezovdugd; e) pri szluzs-beni kontraktusaj; d) na kvitunge szrecske; e) na obecsanja; f) na zadazsenoszti duzsnoga piszma. do 20 kor, 40 „ 60 „ 100 „ 200 „ 300 „ 400 „ 800 „ 1200 „ 1600 ., 2000 „ 2400 „ 3200 „ 4000 „ 4800 „ 5600 „ 6400 „ 7200 „ 8000 „ — kor. 1 1 2 5 10 12 15 20 25 30 35 40 45 50 14 fill. 26 „ 38 „ 64 „ 26 „ 88 „ 50 „ 50 l ' ii 50 „ od 16,000 koron vise za vszakih zaesnjenih 800 koron sze 2 koron 50 iill. doda. Od 1 fill. 20 kor 40 „ 60 ,, 100 „ 200 „ 300 „ 400 „ 800 „ 1200 „ 1600 „ 2000 „ 2400 „ 3200 „ 4000 ., 4800 „ 5600 „ 6400 „ 7200 , 1 tak dale; vise 8000 korou za vszakih zacs-njenih 400 koron 1 korona 50 lill. Zvciai t«j»a. Na szvedocsansztvo szliizsbenikov . . 30 iill. Od poszameznih i rokodelavcov szvedo- csansztva........50 ±111. Na racsune v staeuni do 20 koron . 2 „ „ vise 20 „ .10 „ Stempl tak more prikeliti odzgoraj, ka sze szpodanji pnizen tao stemplna z prvim rcdoin prepise — pa ne z nagovorom. — Stempl sze ne racsuna ino sze kastiga : 1. csi z DJega eden tao fali, 2. csi je z vees falatov vkiipprikeljeiii, 3. csi ne je dobro — kak szmo piszali — gorprikeljeni, 4. csi je ne dobro prepiszani, 5. esi je ne prepiszani, nego prestampani, 6. csi je prekpotegnjeni, 7. esi je na piszane litcre prikeljei1! ino z ravno tisztimi literarai znova prepiszaui. Sztalna tabla vreinona, kda nam marlia szkoti. Den Szkoti nam Den Szkoti nain Den Szkot nani piiscsa- piiscsa- piiscsa- nya kobiki krava ovca szvinja nya i kobila krava ovca | szvinja nya kobila krava ovca .szvinja Jan. 1 Dec. 2 Okt. 8 Juu. 4 Apr. 23 Maj. 5 Apr 5|Febr. 9 Okt. 6 Aug 25 Szept.6 Aug. 7 Jun 13 Febr. 7 Dec. 27 5 6 12 8 27 <) 9 131 10 29 10 11 17 11 31 9 10 16 12 Maj. 1 13 13 17 14 Szept.2 14 15 21 15 Jan. 4 13 14 20 16 0 18 17 21 18 6 18 19 25 19 8 17 18 24 20 9 21 21 25 22 10 22 23 29 23 12 21 22 28 24 13 25 25 Marc. 1 26 14 26 27 Jul. 3 27 16 23 26Nov 11 28 17 29 29 5 30 i 18 30 31 7 Miirc 3 20 29 30 5Jul. 2 21 Jun. 2 Maj 3 9Nov . 3 22 Okt. 4 Szept.4 11 1 24 Febr. 2 Jan. 3 9 6 25 6 7 13 7 26 8 8 15 11 28 6 7 13 10 29 10 11 17 11 30 12 12 19 15 Febr. 1 10 11 17 14 Jun. 2 14 15 21 15 Okt. 4 16 16 23 19 5 14 15 21 18 6 18 19 25 19 8 20 20 27 23 9 18 19 25 22 10 22 23 29 23 12 24 24 31 27 13 22 23 29 26 14 26 27 Apr. 2 27 16 28 28 Aug . 4 31 17 26 27 Dec. 3 30 18 30 31 6'iDec. 1 20 Nov. 1 Okt. 2 8 Apr. 4 21 Marc. 2 31 7 Aug 3 2? Jul. 4 Jun 4 10 5 24 5 6 12 8 25 6 Febr. 4 11 7 26 8 8 14 9 28 9 10 16 12 Marc. 1 10 8 15 11 30 12 12 18 13 Nov 1 13 14 20 16 5 14 12 19 14 Jul. 4 16 16 22 17 5 17 18 24 20 9 18 16 23 19 8 20 20 26 21 9 21 22 28 24 13 22 20 27 23 12 24 24 30 26 13 25 26 Szept.l 28 17 26 24 31 27 16 28 28 Maj. 4 29 17 29 30 5 Maj. 2 21 30 28 Jan. 4 31 20 Aug. l Jul. 2 8 Jan. 2 21 Dec. 3 Nov. 3 9 6 25 Apr. 3 Marc. 4 8 Szept.4 24 5 6 12 6 15 7 7 13 10 29 7 8 12 8 28 9 10 16 10 29 11 11 17 14 Apr. 2 11 12 16 12 Aug. l 13 13 20 14 Dec. 3 15 15 21 18 6 15 16 20 16 5 17 18 24 18 7 19 19 25 22 10 19 20 24 (/0 9 21 22 28 22 11 23 23 29 26 14 23 24 28 24 13 25 26 Jun. 1 26 15 27 27 Okt 3 30 18 27 28 Febi .1 28 17 29' 30 f. 30 19 31 Dec. 1 7 Jun. 3 21 Maj. 1 Apr. 1 5 Okt. 2 21 Szept.2 Aug . 3 9]Febi O 23 Po liszicsjem. Vu sztarom csaszi sze je zgodilo, kda je scse szkrovna lovija ne tak osztro prepovedana bila, ka je eden rad szkri-voma po loviji hodo. Vnogi szo szumlili na njega, nego zgrabiti ga nikdar niscse ne mo-geo. Ednok sze je ednomi li poszrecsilo, ka je vido, kda je te krivolovec ednoga zavca razno parao. So je pa ga je obtozso szolgabirovi. Szolgabirov ga pozove k szebi ino te eslovek zaisztino pride pa szi etak pogovarjata: — Vi szte zavea vkrali na goszpodszkom. — Jesz nikdar, vu mojem zsivlenji ne. — Ve szo vasz pa liidje vidli, kda szte ga razpravlali. — Eazpravlao ga szam, nego ne je vkra-djeni bio ; da szamo toga tiidi ne bi nikdar vido. — Zakaj, ve csi szte nikaj ne krivi pa znate poszvedocsiti, te sze vam nikaj nezgodi. — Ne zato, ar to kda sztecs poszvedo-csim, ar szo szoszedje tiidi vidili, ka szam toga sztreljenoga na szvojem dvoriscsi najseo. — Ka pa te mate z njim nevole? — Znajo, goszpon szodee, zsena mi ga je v tak dobrom mleki zkiihala pa mi je li tak hiido gratalo, kda szarn ga pojo, ka szam obliibo, da nikdar vu mojem zsivlenji neborn vecs zavca jo. Szodec szi je miszlo, l^a to ne raogocse, ka bi eden taksi cslovek, steri zavca v mleki da kiihati, krivolovec bio pa ga je odpuszto. Ov ide vo pa szrecsa viini ednoga szoszeda, steri ne bogsi bio od njega. — Na, kak ti je kaj z fciin zavcom, pita ga szoszed. — Povedao szara szolgabirovi, kamescse izda zsalodec boli, kak mi ga je zsena v mleki szkiihala — da bi znao nemak, kak dobro je disao pecseni na sztoli, te bi jesz zdaj zse szedo — je odgovoro pa szta szme-jecs obadva dale sla. Sziromak ostarjas. Eden goszt pride v ostarijo ino pita, csi je kaj za jeszti. — Mam dobro szvinjszko pecsenje, odgovori njemi os-tarijas. — Dobro bo, odgovori goszt, nego lojse naj bo, maszno neman rad. Ostarijas odide pa njemi szkoro csiszto maszno prinesze. Kaje pa to, ka szte mi tak masznu prineszli, ve szam vasz pa lojse proszo ? — Ja, te pa vi miszlite, kajesz telko penez mam, ka za vaso volo moje szvi-nje lehko vsze v toplice posilam, naj szalo zgtibijo? Zdravilna umetnoszt potrebne skeri za vracsilo trpecsega liidsztva iz vszeh kotrig umetnoszti nabera; jemle sze eta pomocs iz znanja mocsih (mechanika), liicsbe (chemia), naravoszlovja (phisika), diisoszlovja (psicho-logia) i zviin toga iz vnogih naturni zdravil-nih mocsih, kak szo voda, ziak, szuncseni trak, red jesztvine i t. d. — Vracsilna umet-noszt, znanoszt, vsza szkusa, stera szo mogocsa betezsniki pomocsti, okrepcsanje szpraviti. I to je etoga znanja, ete umetnoszti namen, to je vszakoga zdravnika jedino i pravo naka-neuje. Pa li, kak mali je haszek, kak malo do-szegnejo ! Csi preglejiijemo statisztiko cslove-csanszkoga zsitka, vu pamet vzemerao, da sze od szlednje polovice sztoletja sztrahsno po-vnozsajo betegi blodnoszti, szamomorsztva ino nagla szmrt tak tiidi tak zvani zanemdrani (chronicsni) betegi, kak aszthma (tesko zdiha-vanje), szrca, obisztih, zsalodca, kozse i zsivcov betegi, steri to vekso polovico liidih mantrdjo ino njim bridkoszti zsivlenja szprdvlajo. Po-prejsnje nevole cslovecsega driistva szo ete, stere vecs nevole sirijo, kak vnogi poprijetni betegi. Pa proti toj velkoj nevoli je denesnja zdravilna znanoszt preszlaba, kak stecs od dneva do dneva naprej ide. Vnogi modri szi premislavajo pomocs ziszkavajocsi, ali ne nai-dejo je, ar kak dnesz vcsijo od zrokov i za-csetka betegov, je ne to pravo. Denesnje sole meszto betega vu trdih talaj tela cslovecsega iscsejo, zato sze za trdo umetnoszfc betegov (Solidar-pathologia) zove njihov ndvuk ino od krvi i drugih tekoesin tela tak vcsijo, ka szamo drdzsijo ali tolijo, mirijo telo, nego betega napraviti vu teli ne morejo. Ete velke blodnoszti pravica sze zdaj zse lehko szvedocsi. Ona je bila zrok, da szo sze asztraa, szrca, jeter, zsalodca, kozse i zsi-vcov betegi, na dale blodnoszt, szamomorsztvo ino nagle szmrti tak hitro i prevecs razsirile. Proti tomi krivomi sze bori vracsitelsztvo krvi (Hemopatia)! Otemeliieo ete nove vracsitelszke navade je dr. Kovacs J. budapestinszki zdravnik, ki velki tao zanemarjanih (kronicsnich) betegov vu szlaboj krvi ino krivom hodi krvi zmiide. Dr. Kovacs tak miszli, da vnoge chronicsne betege krv naprdvi, dr ona obhodi celo telo ino dd vszein kotrigam k zsivlenji i deli potrebne moesi ino tdle. Zatoga volo, csi krv ne dobra, ali neraa rednoga hoda, to skodi kotrigam ino esi tak duzse trpi, kotrige dnigo forrao dobijo ino pomali betezsne posztanejo. To je: Prle je prednja tekocsina tela betezsna i po tom kotrige, ne kak sze dendenesnji ravno naopak vucsi. Dr. Kovacs taji, ka bi pre raala, szlaba krv, neurasthenia i zsivcov betegi tak naszta-noli, kak denesnja sztarinszka sola vuesi, nego zrok etih betegov vu krvi iscse rdzno tak, kak asthmo (tezsko zdihavanje), trganje i najvecs kronicsnich pliics, szrca, jeter, zsalodca, drob, zsivcov i kozse betegov. Pa vsze ete betege tak vraesi, ka naprej krvi pomore, z koga te pride, ka szo kotrige z dobrov krvjov preha-jane ino pomali tak nezaj dobijo szvojo prvesnjo mocs i krepkoszt. Zse oszemnajszet let etak vucsecsi jezero i jezero betezsnikov je zvracso, ki szvedoesijo, da je dr. Kovaesovo vcsenje vu zdravilnoj umetnoszti ne mala recs. Tem vecs, ar kak szkusnja szvedocsi, njegovo vracsilo obrani od zslaka, niehkocse mozsdzsanih ino blodnoszti. Dr. Kovacs J. vu Budapesti, V., Vaezi-korut 18. eden zavod ma, kde szarao krvo-vracsitelsztvo dela. Yu ete zavod ne szarao z doraa, nego tiidi z zviinszkih drzsdnj vnogi pridejo — taksi tiidi, ki szo zse vsze viipanje vu doktorszkom znanji zgiibili. Duzsnoszt naso miszlirao szpuniti, kda nasim cstevcom eta szpoznati damo ino je opominamo na eto zdravnistvo ino na njoga vucsitela, ki rad da odgovor, csi ga sto vu piszmi poiscse. Naj sze obrnejo z viipanjom k njemi, dr je eto vraesitelsztvo zaisztino dobro i tudi tam zse valdlo, kde je drugo vrasztvo, kopanica i t. d. zamdn bilo. J)r. Kovdcs, csi sze pozove, tiidi na domi poiscse 1 vrdcsi betezsniko. — Proszi sze med tem vogerszko, franczuszko, ali nemsko dopiszavanje. Nekaj od posilanja po posti. Navadna piszma csi 20 grainov iruijo 10 iil. stempel doido na nje v sterokoli meszto Vogrszkoga i Ausztrije. Cse od 20 graniov vi.se majo 30 f11. stempel sze more na nje prikoliti. I)o 250 gramov vala stftinpel za 20 lilerov, vi.se sze zso neinore kak piszmo gordati, Jiego, kak zavitek. Ose sze steinpl gor ne prikeli, 10 iilerov vecs plaesa za nje, ki je vroke dobi, kak jo navadna po.stinszka cena. Porocsena, rekoinandiratia, piszma sze nemovejo brez steinplna posilati inan, kak na nemsko. Inan pa doma sze tak gori ne vzeinejo. lMae.sa sze za nje 35 lilerov, ali pa 00 filerov. Cse na zgiibo prido, moro sze zrecepiszoin na posti eslovok zglasziti i 50 koron dobi za nje. Szilna piszma sze taki, kak na posto pridejo, prek dajo oniin, kim szo poszlana. Placsa sze za uje 40 filerov. Csi doticsni, komi piszmo ide, ne prebiva tain. kje je posta, na vszaki kilomefcer more edno korono Oopisznice ktirle esi sze na Vogrszko pcsilajo, sztanejo 5 iilerov: V Ausztrijo, Hosz-uijo, JltTcegovino, v Nenisko, Szrbszko, Csnio-goro tiidi 5 filerov. V driige orszago za JO iilerov karte idejo. Zapreta karta vala 10 lilerov. Stamp csi szc posila, kak kaksu knigo i t. d. csi nega v zavitki driigoga pisznia, kak raesun, sze ^zlobodno posila vodpretom kopcrti, ali pa sz spagoviiuv tak poprek zvezani, ka sze lehko odvezse (ka je ne zapecsaeseni.) J)o l kile isze tak na posto vzeme. Plaesa sze du 50 gr.-ov 3 iil., do 100 gr. 5 do 250 plaliti pisziiiuiiosi. gr. 10 111., do 500 gr. 20 fil., od 500 — 1000 gr. 30 lilorov. Platiti sze taki more. Mustre sze szanio do 350 gramov vzeinejo gori i v te zavitke zviln imenuvanja trgovca, blaga, cene i zsmecse driigo neszmi notripiszati. Gori sze naj zapise od zviinaj: minta. I)o 250 gramov sze plaesa 10 iilerov; do 350 20 fil. Taki sze placsiije. Tabla za zsoj. Sunni 4"/ 3V/., 10 15 30 35 40 50 60 70 80 90 100 400 500 600 700 800 900 ItiU) — .(50 -,i)0 1.-20 1.50 1.80 a.io -2.40 4.20 4.80 5.40 6.-\"2.— 18.— 24.- :».— 30.-42.-48.-51.- (iO.— — .50 — .75 1.-1.25 1.50 1.75 3^50 4.— 4.50 5.— 10.— 15.— 20.— j^ _ šo!- — .40 — .(51) -.80 1.-1.-20 1.40 l.liO c) __ 2.40 2.80 3.20 3,C0 4.-8.— 12.-1().-20.-24.-28.- — .521' -'.87% 1.05 2 1.22% 1.40 1.75 2.10 2.45 2.80 3,15 3.50 7.— 10.50 14.— 17.50 21.--21.50 28.— 31.50 — .30 —.45 —.00 — .75 —.90 1.05 1.20 1,50 1.80 2.10 2.10 2.70 12.— 15.— 18.— 21.- 24.- 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 1000 -.05 —.10 —.15 —.20 —.25 —.30 —.35 -.40 —.45 —.50 /2 —.041/,. -.08Va -.12Vi -.lG2/3 __'>03< —.2o V3 -•0G2/3 —.10 —.20 1, —.30 -.331/.., 3.331', B/4 -.02"/» -.osa;4 -¦na/3 /, .021/, -.05 .07Va .10 .12% .15 .20 .25 10 100 1000 L fl " rtl -.02% -.16% -•Ol1/: 1*18/ . LO /, .01 .08' /23 .00% .08% z hncnitnim hoszftom vu deli. Vszaki szebi haszni, csi ete zkusane i v celom drzsanji poznane, jcdino sztojecse ndjprosztcsc motor-mlatidnc sztrojc i driige polodelszJce sztrojc z oznanila szpozna ino zato Kdllai Lajosi (Bu-dapcst, VI., Gydr-utcza 50.) pise. Vszako vrasztvo, imenitna domacsa vra-sztva, kozmetiesna duguvanja, z recsjov vszako zdravilo, stero sze eti v kalendariumi glaszi sze pravo i ne krivo dobi pri Feller V Eugcn' patekari, Stuhica, Trg 154. [Zagrab. grasesina.] Ztito, naj ne tibej z vecs meszt priszloviti, zse za volo stemplna i postnine sparanja je dobro pri Feller V. Eugen patekari vsze na eduok priszloviti. Kiikiilldsko prvo rozgvceplavanja sztaniscse v Medgyesi (Erdely), steroga poszesztnik je (Jaspari Frigyes, Nagykiikiil]6 grascsine pr. vinicsarszki oszkrbnik i gorie poszesztnik, vu amerikanszko vceplene najimenitnese rozge ma za sztol i vino gojo — csiszta fajta, niocsno korenjevu navadnoj meri tiidi za brajde vu lival ceni. Eto rozgvce plavanje sztaniscse, stero jo vu dobrili rokaj i edrio z med najveksih vu drzsanji, vu vszaki nacsin zaszliizsi naso paz-livoszt i vtipanje, zato preporacsamo oglaszilo njegovo vu etom kalendari. — Velko oglaszilo z podobami na zselo k senki i brezpostno. Kossuth Lajosov szin, Kossuth Ferencz je lani jako betezsen bio, dugo je v poszteli lezsao, ognjoper i siisze je meo. Vnoga vrasztva jo szkusao i szo ne valala. Na szlednje je edno szekelyszko domacse vrasztvo szkusao, stero lijemi je naglo poraoglo. To je ,,Bilkino-ssgdnou bilo. Kossuth Ferencz je z lasztivnov rokov vees priszlovo za szebe pri Balazsovieh Sandor patekari Sepsiszcntgyorgy (Erdely) ino sze je csiidivao, kakso mocs raa ,,Bilkino-zsgdnoa. Hvalijo ,,BilJcino-zsgdno" vszi, ki szo je szku-sali. ,,Bilkino-zsgdno" je dobro pri vszakoj nevoli, zato naj bo k redi pri vszakoj hizsi. Imenitno povrnenje doktorszke umetnoszti. Jako glaszovitno i za betezsne liidi imenitno dobro povrnenje kazse novo vracsitelsztvo ed-noga budapestinszkoga doktora. Eto novo vra-csitelsztvo je krvozdravnistvo (Hemopatia), ste-roga oteraeliteo je dr. Kovacs I. sztolnomesztni zdravnik, ki sze nazaj obrnovsi k humoralpat-hologii, stera je prle jezero let trpela, vu te-kocsinaj tela (vu krvi i vlagi) i njihovi betegaj ino krivom hodi iscse zrok i zacsctek betegov ino vu njihovom zdravji tiidi ozdravlenje be- j tezsnoga tela. — Ona csiidovitna ozdravlenja, j stera je vn oszemnajszeti letaj doszegno, naj-bole kazsejo, ka ujegovo vesenje pravo. — Niijveksi zsalodca betcgi, asztlima, krof i zsivcov betegi, pri sterih je zse vsze driigo vnisztvo i kopaniea nikaj ne valala, szo sze po etom vra- csitelsztvi vtu knitkorn csaszi z cela popravili. — Jtiko dobro je eto tiidi proti betegomszrca, obisztih, jeter, krvi i kozse. — J)r. Kovacs vu Budapesti V. vaezi korut Nro 18. na I. om stoki tiidi eden szamo za ete poszel nasztav-leni zavod ma, kde vszaki clen gorprime bo-tezsnike. Zdravje je najvekse premozsenje, na stero pa brezi rednoga kiihanja zsalodca niti miszliti ne moro. Gda sze zsalodec pokvari ino ne kiiha dobro, ali celo nikaj, ,jo duzs-rioszt vszakoga esloveka, szi zsalodec z szku-sanini vrasztvom popraviti. Edno mijbogse tiikse zdravilo je ,,Gennanova zsitlca-cssencia" z znainenjom ,,zsitJcaessendau} stero kak zaisz-tino dobro ino z cela neskodlivo domacse i liidsztva vrasztvo, sze vszakomi najbole pre-poracsa. Eta glaszovitna Essencia szc vu de-lavnici ?,('sarnoga Orla" pateke vu _ Helovari na Horvatszkora redi ino vasz opominamo na oznanilo ete pateke, kdo vecs naideto od ete essencie. Rakoczy zsalodcabridko, rimszlco lcruo-csiscsdvajocse pilo: plitcsnjckov prssni tej eta imenitna i vu vszakoj rodovini potrebna vrasztva, stera ntijvees betegov odvrnejo, szi naj priroesi vszaka szkrbna rodovina. Za notriposzlanih 6 kor. 50 fillerov brezpost.no poslo jedino csi-neesi Bc^uini Attila Budapest, VII., Kulso Kerepesi-ut 24. Vecs gledaj mcd oznanilami. Odkrito piszmo. Post. g. Lorinczy La-diszlav patekari poszesztniki zlatoga krizsa pa- teke v Bekes-Csabi. Z veszeljom vam nazna- .„: o stera je vu zsalodci i v materi mela nevolo ino je po tom vrasztvi sztanola z posztele. Zato vzemite mojo hvalo za eto zaviipavno vnisztvo, stero vszakomi viipam preporacsati, esese brati szvojemi etc. 1905. jun. 2. Ujkecske, (Pest-o-niscs.) Tiszasor 60, sz. Z postuvanjom Lovas Shl Vogri! Vogri! ne pozabite, ka moreie pod-perati vogrszko obrtnoszt i ttgovino. Zato no posilajte "vasih penez na zvunszko, nego szi m-iracsaite potrebna vrasztva vu pateki Bequini Attila iiudapest, VII., Kiilso Kerepesi-ut 24. Jako ocsitno i imenitno govori eden zdni-nik (prle vojaski) od mocsi Jilnzsivlenja-alsama, steroga mesztna pateka v Teinesvari, 1 di i il O tev v bal balsama, seg p Szt. Jiirja. trg 117 redi i razposila. Os. cstev-coin nemremo zadoszta"; preporacsati csteiije to0-a piszma, tir sze vszaki lchko vucsi z njega i szc^ liaszni- Baziti na Jiiri Konjdcsa maničnjc ! 500 koron szi zaszliizsi, ki kaksoga cslo-veka, steri szvetoznani Fellerov Elsa-Fluid krivo redi, v takso formo zgiabi, ka ma szve-docsansztva zadoszta mocsna, z sterimi sze tozsba z haszkom lohko zacsne. Szo taksi hii-dobni liidje, ki szi z lfickoga triida szpraviajo lehko zsivlenje ino tak sze scsejo z lehka obo-gatiti, ka — ar szo szami nc mogocsi kaj bogsega zmiszliti — tiszto dobro, stero je driigi znaiseo kvarijo i bozsuo za njim redijo. Taksi liidje dosztakrat jako nepostene poti majo za szvojo krivico i tak sze je zgoiilo ednok, ka szo pri Feller V. Eugen patekari ednoga szliizsdbnika zgrabili, kda je 011 imena kiipcov pravo dobroga Elsa-Fluida vkradno, ka bi je taksim odao, ki krivi tiuid delajo. Vszaki cslovek znd, ka je pravi Fellerov Elsa-Fluid lnijbogse doinacse vrasztvo proti vnogim bo-lecsiiiam, tak ka ki kakso boleznoszt ma, tiszto te pravi Fellerov Elsa-Fluid vszakojacski i ndglo vtisa. Zdto je te pnivi Fellerov Elsa-Fluid pri vnogili szveta razsztavaj zldte pre-mije i diplome dobo, ki ga pa redi, je dvor-szki trgovec grdtao ino spanjszkoga erdecsega krizsa szrebrno metdlio dobo. Ka pa delnjo brezdiisnevesztni imUatorje? Tej lazsi pisejo njegovim kiipcom na pr., ka szo g. Feller odisli, pa vees ne prido nezaj, ali ka szo g. Feller z trzstvom henjali pa vsze to zato, naj bi Follerove kiipce krivomi szvojemi blagi pri-dobiJi Zdto z-,i duzsnosztszpoznamo vsze cstcvce opominati, naj sze variijejo vszega mogocse szpodobnoga imena krivoga bldga za lasztiv-noga haszka volo ino naznanje ddmo, ka prdvi Fellerov Elsa-Fluid sze szamo po Felle.r V. Eugen patekari, Stubica, Trg. 154, (Zagrab. grascsina) redi pa ka sze more paziti pri kii-piivanji, naj na vszakom glazsi i starnpi gori bo ,,Elsa" ,,Feller" i ,,Stubica". Naj bi eto dobr.otivno vrdsztvo vszaki lehko szi szpravo, szc je zapovedalo, da sze postnina ne placsa, csi sze 12 malih ali 6 duppliskih glazsov za 5 koron, ali pa 48 inalih, ali 24 dupliski gla-zsov za 16 koron zraven iz Stubice priszlovi ino sze piszmo lepo etak naszlovi, ka sze Jt;hko preeste: Feller V. Eugen Stubiea, Trg Nro 154. (Zagrab. grascsina.) Ndjbogse i najmocsnese viire sze od szve-toznane donidcse-szlovoiiszkc *wporthizse H. Stuttner, Krainburg (Krainszko) na Tsze kraje szveta razposilajo. - - \'ore cte trgovine szo poszebno lepo i mocsno narejene; sto szi edno szliizsccso, zaviipavno vtiro szpraviti scso, sze naj z viipanjom obrne k etoj Firmi, stera na zselenje szvoje velko oznanilo szkoro 1000 ke-pami, k senki i brezpostno posle. Prdve svi-carszke vore szo pri etoj doLropozndnoj trgo- vini vszikdar vu obiluoszti na szkladiscsi. Sziii-zsbena pripravnoszt, z sterov eta trgovina szvoje kiipce szliizsi, jo je vszikdi liibeznivo vcsinila pa je zaisztino veszelje lepo oznanilo ete trgo-vine preglejiivati. Thierry A. patekara balsam i Centifolia mazalo. i t. d. Na haszek nasih csitalcov vam poszebno preporacsamo oglaszbe, vu sterih sze iinenitne zdravilne raocsi bldga preporacsajo. Oglaszbo szkrbno precstite. Eta nepremagana, imenitna vrdsztva sze nikdar ne pokvarijo, nego kem sztaresa szo, tem vecs vredna l mocsnesa posztanejo; zima i vrocsina njini ne skodi, zdto sze vu vszakom csaszi lehko rabijo i vszigdar pomocs dajo i valajo. Razmi sze, ka ne trbe nikdar krivoga, lievaldnoga, szlaboga bldga kiipiti, za stera bi peneze brezi Jiaszka td zme-tali, nego osztanimo pri tom sztarom, imenit-nom, vrednim, hval, zaviipavnim i poleg toga neskodlivim, szvetoznanoin vrasztvi, stero pri vszakoj hizsi more biti, kde ne dobimo pravi i z znamenjami vszemi merkani pak, sze nam je najbogse zraven obrnoti k TJuerrij A. an-geocsuvdrapotheld v Prcgradi poleh liohitsa na Stajarszliom. Dugoga zsivlenja sze vcsdkajo, ki sze za zdravje za esasza szkrbijo. (!si scseino zdravi osztati, nam je ob prvim zdrav, mocsen zsa-lodec potreben. Imenitne szo nevole, stere pokvarjeni zsalodec, neteesnoszt, bozsno kii-hanje zsalodca, sztavlanje blata, nesznenoszt, goszti krcs v zsalodci, gldve bolecsina i szpo-dobni betegi szpravlajo. Gsedno je zato edno dobro i moes lmajocse domacse vrasztvo pri roki meti. Takse vrdsztvo szo szamo Bradyjove zsalodcne kaplice; sterih mocs je proti vszem nevolam zsalodca pozndna, nego szo vnoge krive z rdzlicsnimi imenami, vu sterih sze liidje dosztakrdt znorijo. — Zato szi zapom-nimo, ka prle pod imenora Maricellszke zsa-lodcne kaplice szpoznane prdve Bradvjove zsa-lodcne kaplice stere mariacellszke Divice kcp, kak znamenje mdjo, sze szamo pri csiniteli Brady Karolj patekari, Becs, I. Fleischmarkt Nro 1/82 dobijo, odked za naprejposzlane pe-neze ali po uadvzetji 6 gldzsov za 5 K i 3 duppliski glazsov za 4 K 50 filerov brezpostuo, brezi vszeh driigih sztroskov razposilajo. Obladanje glaszovitnih motorov Kallai Lajosa!! Kdllai Lajos motor-tvorionika Buda-pest, VI., Gydr-utcza 50. bcnzinmotorje i benzinlokomobilje sso sze na vsseh razsztavaj let 1902, 1U03 i 1904-f/a z proimi szvedo-csansztvami i szrebrniml mctaljami polivalile. Vcszdimo sze, ka szino mogocsi polodelavce opominati, da z motor-tvorionice Kdllal Lajosa je vccs szto motor-mlatidui sstrojov v drzsanji Szenja vu blizsanjih okroglinaj.. Apacs (Abstall na Stajerszkom), strti pcmdelek po Viizmi, szept. 9., tretji pondelek v okt. Beltinci (Hellatinc, Zalavm.), jan. 20., febr. 24., dpr. 25., jun. 27., jul. 15., nov. 5. Bogojina (Bagonya, Zalavm.), mdj. 19..szept. 4. Cankova (Vas-Hidegkut), marc. 19., v pondelek po Cvetnoj — i po szv. Trojsztva nedcli, na Rupertovo v szept., nov. 11. Cmurek (Mureck na Stajerszk.), marc. 17., krizsni pondelek jun. .26., aug. 24., szept. 29., okt. 28., dec. 6. Csakany, febr. 25., maj. 2., jiin. 8., ang. 6., szept. 8. i 29., nov. 25. Csakovec (Usiiktornya), febr. 3., v pondelek po Ovetnoj nedeli, jim. t'0., aiig. 3., okt. 13., nov. 25. Csesztreg (Zalavm.), jan. 19., maj. 16., aug. 25., okt. 31. Csrensovci (Cserencsoc), maj. 3., szept. 14. Deklezsovje (Deklezsin), jun. 18., aug. 21. Dobra (Neuhaus), prvi pondelek po 20. aug. i 1. nov. Dobrava (Also-Domboru pri Dravi), marc. 19., maj. 16., jul. 13., dec. 9. Dobrovnik (Dobronak), v pondelek po Tejlovom, i jul. 25. Dolinci (Nagy-I)olinc), jun. 16., dec. 6. Ehrenhausen (vise Spielfelda na Stajerszk.), jan. 20., na zsaloszten petek, maj. 9., szept. 24., nov. 22. Fehring (Borinje, na Stajerszk.), v pondelek pred Pepelnicov, v tork po strtoj posztnoj nedeli, krizsni tork, aug. 6., szept. 21., dec. 21. Feldbach (Vrbna, na Stajerszk.), jan. 25., inarc. 10., maj. 1. i 25., jun. 28., jul. 26., szept. 24., nov. 6. i vszaki driigi tork meszeca apriia, aug., okt. i dec. zsivinszko szenje. Fiirstenfeld (na Stajerszk.). v pondolek po tretjoj posztnoj nedeli, krizsni pondelek, jun. 24., aug. 28., okt. 28., v pondelek po Miklosovom ; apr. 15. i nov. 15. zsi-vinszko szenje. Gleichenberg (na Stajerszk.), febr. 24., jun. 8., aug. 2., okt. 21. Gornja-Lendava (Gnid, Felso-Lendva), niare. 28., jun. 20., aug. 16., szept. 29., nov. 30. Gornji-Szinik (Felsii-Szolnok), jan. l.,maj. 1., jun. 1. Hodos (Vasm.)., marc. 10., jul. 5., aug. 19., okt. 4. Kanizsa, Velka (Nagy-Kanizsa), vszaki pon- delek pred febr. 2., prod Viizmora, Ki- szulami, aug. 15., okt. 15., dec. 8. (Oeli tjeden szenje.) Kapela (Kapellen v Szlovenszkih Gorieah), prvo nedelo po Viizmi, po Mar. Magdaleni, po Maloj mesi. Kerka-Szt.-Miklos (Zalavm.), vszaki prvi tork po febr. 16., apr. 23., jun. 10., aug. 6. Kermedin (Konnend), febr. 3., marc. 12., apr 5., maj. 10., jun. 24., jul. 20., aug. 24., szept. 21., okt. 18., nov. 11., dec. 13. Koprivnica (Kapronca na Horvatszkom), febr. 3., marc. 26.. maj. 4., jnl. 2., okt. 28., dee. 7. Kottoriba (Kotor), mare. 9., jun. 27., szept. 30., nov. 30. ; i po niaj. 3. i szept. 14., prvo nedelo. Krapina (na Horvatszkom), marc. 19., maj. 5., i lij., jun. 27., jul. 16., ang. 13., szept. 10.. i 29., nov. 11., dec. 6. Krizsavci (T6t-Keresztnr, Vasm.), apr. 16., jun. 4. Krog (Korong), maj. 4. Kiizdoblanji (Kuzma), na den v nebosztoplenja Jezusovga. Legrad (Zalavm. pri Muri i Dravi), marc. 12., nedela szv. Trojsztva, aug. 24., nov, 2., dec 13. Lendava (Also-Lendva), jan. 25., po driigoj posztnoj npdeli v csetrtek, na velki esetrtek, po szv. Trojsztvi v csetrtek, jul. 28., aug. 28.. okt. 28., pred Bozsicsom v csetrtek. Lentiba (Lenti), febr. 22., apr. 10., dec. 6. Letina (Letenye), vszaki prvi pondelek po febr. 24., po v nebosztoplejnji G., po jul. 22., aug. 20., okt. 4. Lipnice (Leibnitz na Stajerszk.), vszakoga me- szeca 25. zsivinszko szenje; prvi pondelek po Szvecsnici, maj. 1., jul. 25., nov. 11., drobno szenje. Lotmerk (Luttenberg na Stajerszk.), vszaki kvatrni tork i velki tork. Lubdreg (na Horvatszkom), apr. 30., jnl. 16., szept. 8., dec. 21. Marburg (ca Stajerszkom), vszakoga meszeca driigo i strto szredo. Martjanci (Miirtonhely), maj. 6., aug. 6., no v. 11. Monoster (Szt.-Gotthard), vszaki poneelek po csetverih Kvatrah, na velki csetrtek, maj. 1., jul. 22., okt. 18. Nedela (Peterhegy, Gornji-Petrovci), jun. 4., jul. 4., szept. 8., okt 28. Nedalica (l)raya-Vasarliely), marc. 10., jun. 15., v pondelek po Angelszkoj nedeli, dee. 13. Novi-Grad (Nemet-Ujvar, Giissing), prvi den po Szvecsniei, velki pondelek, prvi den po Tejlovom, ang. 2., szept. 1., okt. 30., dt-e. 6. Obranja (Halbcnrain pri Radgonji), apr. 25., ukt. 7. Ormos (Fridau), na zsaloszten petek, niaj. 25., prvi pondelek po Jakobovom, szept. 21., nov. 11. Ori-Szt.-Peter febr. 28, marc. 21., maj. 18., jun. 20., ang. 1., nov. 4. Prelog (Perlak), na Fasenk, v tork po Riszalah, v tork po Jakobovom, na Miklosovo. Ptuj (Pettau). apr. 23., aug. 5., nov. 25., ; vszakoga meszeca pro szredo zsivinszko szenje. Puzsavci (Palmafa), jul. 13. Piiconci (Battyand), niaj. 28., jul. 10., szept. 10., nov. 10. t Raba-Szt.-Marton (Szv. Martin pri Zzenavci), drugi pondelek po Viizmi, aug. 10., nov. 28. Radgonja(Radkersburg), 14 dni pred fasenszkim pondelkora, v tork po szv. Trojsztva nedeli, aug. 10., nov. 15. Vszakoga meszeea prvi tork zsivinszko szenje. Rakicsan (Batthyanfalva), marc. 26., v tork pred Kiszalih, jul. 2., aug. 16., okt. 8. Razkrs (Rae-Kanizsa), prvo szredo po Viizmi, maj. 16., jun. 24., aug. 10. Spielfeld (na Stajerszkoin). apr. 16., jul. 6., okt. 16., dee. 28. Straden (pri Cmureki na Stajerszk.), na zsa- loszten petek, maj. 4., aug. 16 nov. 2., dec. 28. Strass (pri Spielfeldi), mare. 10., jun. 8., aug. ¦ 16., nov. 30. Strigova (Strido), raare. 19., jul. 22., szept. ;]()., dee. 4. Szelo (Totlak, Vasra.), prvo nedelo po Szrpnoj Mariji i po Miklosovom. Szentgyorgyvolgye, febr. 19., apr. 12.,jun. 8., aug. 10. Szobota (Muraszombat), v tork pred Fasenkom, v pondelek po Csanioj nedeli, strti pondelek po Viizmi, jiin. 24., aug. 24., okt. 15., dec, 6. Szombathely, preil Fasetikoni, pred Jiirjovom, prod Tejlovom, pred Malov Mesov, pred Andrasovoin — v tork i vszredo. Srdiscse pri Dravi (Bolstrau), marc. 17., apr. 25., maj. 12., aug. %\., nov. 15. Szrdiscse pri Muri (Mura-Szerdahely), maj. 1., jun. 2., aug. 19., okt. 26. Szv. Ana, Nemska- (St. Anna ani Aigen), v ]ionde|ek po strtoj posztnoj nedeli, jul. 26., aug. 28., nov. 11. Szv. Anton (pri Szv. Lonardi na Slajerszkom), apr. 28., jun. 22., v -szoboto pred iMalov IVlesov. Szv. Benedikt (Szt.-ftenedek, Vasm.), pred Pepelnicov, po posztnih Kvatrah, po Cvetnoj nedeli, po jeszenszkih Kvatrah, pred Bozsicsom — vszigddr v pondelek. Szv. Diih (poleg szv. Jiirja na Stajerszkom), aug. 24.. dec. .13. Szv. Jelena (pri Osakovci), maj. 22., szept. 22 Szv. Jelena (Pertocsa, Peresto), aug. 18. Szv. Jiirij (Vizlendva), apr. 24. Szv. Jiirij (pri Radgonji na Sztajerszkom), febr. 3., apr, 15.. nov. 21. Szv. Jiirij (pri szv. Lenardi), apr. 22., aug. 12. Szv. Krizs (pri Muri na Stajerszkom), v~pon- delek po Osarnoj nedeli, maj. 3., jul. 26. nov. 6. Szv, Krizs v Medjiraurji (Mura-Szt.-Kereszt), maj. 3., szept. 14. Szv. Lenard (v Szlovenszkih Goricah), jan. 20., niaj. 19., okt. 4. ; v pondelek p0 B(3loj nedeli, jun. 24., aug. 2., nov. (i zsivinszko szenje. Szv. Szebescsan (Szt.-Sebestyen), jan. 20.,' apr. 20., jun. 15., dee. 21. Szv. Trojica (v Szlovenszkih Gorieah), maj. 4., na szv. Trojsztva nedelo, aug. 15., na jeszenszko kvatrno nedelo; v pondelek po posztnih Kvatrah, v pondelek po szv. Trojsztva nedeli, aug. 28. i v pondelek po jeszenszkoj kvatnioj nedeli — zsirinszko szenje, Tisina (Csendlak), febr. 25., v pondelek po nedeli szv. Trojsztva, szept. 9. Toplice (pri Varazsdini), pred Matjasovim, pred Jozsefovim, pred szv. ('irilom i Methodom, pred zvisanjom szv. Krizsa, pred Martiuovim v pondelek ; maj. 1. i 15. Torniscse (Turnisesa), Csarnoga tjedna v csetr-tek, v pondelek po beloj nedeli, v csetrtek pred liiszalami, na Antolinovo, v csetrtek pred Telkov Mesov, na den po Maloj Mesi, okt. 4. Varazsdin (na Horvatszkom), apr. 24., jun. 24., jul. 25., nov. 5., dec. 21. Vasvar, jan. 27.. marc. 15., maj. 4., jun. 13., aug. 10., szept. 29., nov. 10. Verzsej (A\'ernsee pri Muri na Stajerszkom), maj. 6., szept. 29., nov. 30. Vidovec (Mura-Szt,-Vid.), apr. 25., okt. 18. Wildon (nizse Gradca na Stajerszkom), febr. 24., na viizemszki tork, jul. 2. i 22., szept. 29., nov. 25. Zala-Egerszeg, febr. 14., prvi pondelek po Ovetnoj nedeli i po Jiirjovom, v tork po Riszalah, jul. 22., szept. 9., okt. 28., nov. 30., dee. 28. Zala-L6v6, apr. 1., maj. 13., aug. 29., nov. 5. Zsenavci ((ivanafalva, .lenaersdorf), febr. 14., maj. 13., aug. .23., okt. 4., nov. 25. ino sze rtugoitti zrtra*ji reszcliti ? C «i sesčte etezsnoin zsalodci doszl.a pomaga iuo pri sztavlanji sztolca jako dobia. Zato sze vain eti zahvalim ino szc scsem szkrbeti, da vaso es.sencio vszakonii pre-porocsim. Gugg Maria, posesioik, vu Gros.sgeistVldi poleg Ligista, na Stajerskoin. Ponizno vam naznonje dam, da je vasa zsit.ka-cssencia ninjo zscno vszo zsalodca bolezno.szti od.szlobudila, zalo proszim e.scse 9 glazskov. Hofer Andras, Mitterdorf na Krainszkom. Jasz podpiszana. viipam na tolazsbo vszeli szlaboga z.salodca liidih szvedoesiti, da sze je vu Gerinanovoj zsitka-essencii zaiszLino edno zdravilo ki'ez vszega pi-icsakuvanja nnislo ino jozato lopJo preporacsain. Bruttes Juiianna, Csi posestnika vu Feiszternici 36. I'. Eibi.swaid Da Stajaivzknni Av szam zse na poti zdravja ino vsze hranc szlobodno vz.^ivam, sze vam z szrca zalivalirn za vaso essencio ino sze szkrbim njo nied mojinii szpnznanci razsiriti. J. Freisleben, Licbos\var, p. Hostan (I-seszko. Z zadovolnosztjov szam mogocsi Genuanovo zsitka-essencio tak za njenoga dobroga teka volo. kalv za volo niocsi vszem trpecsim vrelo prepo-racsati. Najvecs szpodobnih vracsil poleg inoosni boleesiti tclaescse vnoge driige De|irilike szrpavla, stere sze pri Gcrmanovoj z^iika essencii ue ]iri-])Clijo i zato je b.iszek li velki. Dr. Schlumpf Rudolf vu Helovari. Dobi sze tiidi vu Budapesti pri Torok Jozsef Patekari Kiraly-utca 12. I. Goszpcd szi je pogodo ednoga, ki njemi more koffer domo pelati. Ali da te sztari poraali szpravla koffer na szvoja koliea, zato njemi goszpod pravi, ka tekoiTer on lehko na otlnok gori potiszno. TT. Szirmak szrditi grata i scse pokazati goszpodi, ka on tiidi zna koffer na ednok gori potisznoti, csi sze goszpodi tak bole dopadne. Hopp! Szamo mrzla krv! Anglezs sze polnija kre morja, kde sze eden cslovek kople. Na ednok szamo te kopajocsi kricsati zacsne: — Pomagajte, poimigajte! Vtopim sze, nevem plavati! — Hm, dene anglezs viini na bregi, za to je ne vredno takso rabuko zagnati, jesz tiidi nevem plavati pa zato li ne kricsim. Escse eden kiinsten ciganj. Ciganj je sonke i szlanino kradno z rora. Ali na nesz-recso sze je pofcro on lesz, na sterom je meszo viszilo i ciganj je z sonkami i szlaninov vred v kiinjo szpadno. Na te rogat je vertinja z lampasorn v kiinjo bezsala i gda Je tam na szrteli zaglednola ciganja med sunkami i szla-ninov lezsati je presztrahseno szkricsala: „Jezus, Maria, szv. Jozsef!" Ali ciganja je ne povrgla pamet, i etak je pravo: ,,Dniga moja, nikaj sze ne boj; jasz szam te hiidi ino szam ti sunke i szlanino prineszo." Ali zsenszka je tre-petajocs kricsala: ,,Jaj, jaj, ne raeni trbe tvoje sunke i szlanine! Szamo odidi i neszi nazaj, odkod szi prineszo". Iciganj je bogao. Vkiip je pobro sunke i szlanino i dobra zsenszka njemi je szama odprla prekletne dveri i odiso je. * Zakaj szta dve viiri ? T)va decska prideta z vesznice vu meszto ino kak tara okoli hodita, na ednok szamo ovarata, ka edna cerkev dv;i tiirma ma. En csasz je giedata, te ttirme ino sze esiidivata, na ednok szanio eden pregovori: — Glej, glej, zakaj pa vszaki tiirera po- szebi viiro ma ? < — Ti nimak, odgovori njemi driigi, ka bi pa zdaj te ti gledao, esi bi szamo na ftdnom bila pa bi tiszto jesz gledao. vnogi 9 Proszimo eto pazlivo precsteti ino za obesiuszkoga zdravja volo tudi driigim preporacsati. Znamo, ka ludje na vsze bole pazijo. kak na zdravje ; najvecs Iiidib nancs ne niara, csi je glava boli. Ireslikit inajo, zsalodec szi pokvarijo, csi nemajo redno^a sztnloa, ne miszlijo, zakaj hiido vii vidijo, zakaj majo bolecsine V l'a je to tak lcliko znati. ar je najvecs be!egov od zsalodca i csi ne csakamo, dokecs sze beteg razcsemeri, nego vcsaszi vu vretini vracsimo, to szi doszta lezsi i gvtisno zdravje nazaj szpravimo. Vfczaki zna, ki k doktori hodo, ka zdravnik oli prvirn zsalodec vardeva, pita od leka, od kiihaaja, zato vszaki szebi vcsini baszek, rsi sztalno ina ednu takse doinacse vrasztvo. z steroga je nisterna kaplica zadoszta. da sze vno^ili betegov obarje. Szvetoznane, dozdaj pod imenoni »mabiacellszke kaplice« poznane prave BRADY-Jove zsalodcne kaplice szo tak glaszovitne, ka je nancs ne trbej preporacsati, ar tak vszaki znd, ka csi ete vszikdar niica, sze od najneprilicsnesi betegov, kak szo sztalna szlaboszt zsalodca, krvi gor bezsanje vglavo, nesznenoszt, odiir i vo metanje, glave mocsna boleznoszt ino kaslanje z zsalodca odszlobodi. Z teh betegov navadno pride: szlaboszt i hitvanoszt, bledo lice, szlabakrv, zsuti beteg, omanca. kolika. jeter, pliics betegi i zlata zsiia i vcsaszi tudi plucsni velki beteg. Prave BRADY-jove zsalodcne kaplice szo z jezerami zahvalni piszem imenitne, od vnogih let szkusane, zsmajhne i zagviisno valane, kak domacse vnisztvo pri vszeh betegaj zsa-lodca i pri z toga zhajajocsi nevolaj. Poszebno valajo proti breztecsnoszti, szlabomi teki, napihnjenoszti, kiszilomi riganji, koliki (dolignanji), zsalodcnomi kasli. gorenji obisztih, krcsi zsalodca, trdomi sztolci ali sztavlanji. glisztam i t. d. 6 glazsov 5 koron, 3 duppliskih glazsov 4 koron 50 filerov kosta brezpostno za naprej poszlane peneze, ali po nadvzetji brezi drugih sztroskov. BEAI)Y-jove zsalodcne kaplice sze naj tam priszlovijo, ki je redi. Naszlov je ete: BRADY K. pateka .,,k vogrsKkomi lcrali". Becs, L, Fleischmarkt 1/82. numera. PAZITE! Od krivoga sze vszaki za szvojo volo naj haba. Naj pri kupuvanji te prave, dug-o let pod imenom ,,«ARI4€LLLHKKE ZSAtiO€^TE HAPLICE« szpoznanR BRADY-jove zsalodcne kaplice dobite, proszite na kratci i odlocseuo ,,BRADY-jove ZSALODCNE KAPLICE" iir sze vani ovacsi zgodi, ka krivo blago dobite. Prave BRADY-jove zsalodcne kap-IJce szo v erdecsi karton (trdi paper) zpakivane ino zviin eti stampanoga znamenja tiidi pod- piszek i j Znnmenje. Od krivih sze najlezsi tak obvarjemo, csi zraven priszlo-vimo od prednjega razposilanja meszta: pateka Togrszkoini Kriili" BECS, I., FI.I.ISC II.TIARKr 1JH2. Szpoznano ime-nitne mocsi. do-maf.se vrasztvo. IVJlvuk je k glazski dodiini. 10 Ki driigomi janio kopa. szam szpadne v njo. I. III. Dva tepesa pocsivata na ednoj klopi ; Tonek pa v obloki kuko vezse na konec. Ali jaj! Klop sze na ednom kraji hitro zdigne, I Toneka po obnizi dobro vcseszne. II. Koka sknible po pislivoj glavi tepesa; On pa na to naglo gori szkocsi z klopi. Szlednje vrasztvo. Eden bogatec, sterorai je nikaj ne falilo, je doktora dosziakrat man-trao z nepotrebnim pitanjom. Ednok pti da pozvati doktora ino sze tozsi, ka niti szedeti, niti sztati, niti lezsati nemre. Na to njemi doktor odgovori: ,,Tak de najboljse vrasztvo, csi sze gorobeszite." * Cseden mozs. Icig zsidov: BKh6bi, jasz nemrem razineti,- zakaj hodis ti v thaksem khaputi, da szis thi eden phogat cslovik." Khobi zsidov: BSzamo nihaj ti Icig inoj kha-put pri miri, nioja zsena, Rebekha, je oblQ-bila, ka thecsasz nikam nede sla z menov, thokecs jasz the kaputh bodem no.szo. Vjdis, Icig, zatho noszim jasz thothi bozsen khaput." * Pred birovijov. Povojte Slezinger, kelko szte dobili, gda szte ob szlednjim bili tozseni ? -- Jasz ka bi dobo ? Escse szam mogo 10 llorenov placsati, ne ka bi jasz kaj dobo ! ¦ Nemaren ciganj. Zsnjeci zovejo ciganja, naj i)jim ide pomagat zset. On pa odgovori : wCsi a?A ga ta potoro, beri szi ga vkilp !¦* Jtlj I ^tl PrilocsenJa ' kiipiivanja vszeh, kem hvalesih, t«111 menje vrednih i brezi mocsi narejenih k mo- jemi jediuo pravorni balsami szamo na zviinesnje szpodobnili niazil i tekocsin sze szilno variijtef Pravi je szasno moj balsam z mojim zelenim trgo-vinszkim i variivajocsim znanienjom ,,Thierry*S Ralsam." Patekara 4. Tliierryja vu Pregradi poleg Koliits-Sauerbruiiua. Ete balsam od znotra i odzviina szlilzsi. — Ar je ! 1. Xepremagane HlOCSi zdravilo pri vszeh betegaj perszih i plucs, oszlabi kaseo, sztavi pliivanje, odpravi bolezno kaslauje i takse sztare betege tiidi odpravi. 2. Imenituo mocs ma proti zvuzsgaaji grla, zamuknje-noszli i vszakooi gutnom betegi i t. d. 3. Vszako tresliko na veke odpravi 4. Csiidno ozdravi plucsa, zsalodca l pliics v.sze betege poszebno pa kTcs v zsalodci, koliko (drisz) i grizso. 5. Odpravi bolecsino i ozdravi vu betegaj zlate zsile i hamorrhoide. 6. Malo pozsene i ocsiszti krv, obiszti, odpravi hypochondrio i melancholio fnezadovolno i betezsno zamislenoszt) ino pomore tek i kiihanje zsalodca. 7. Imenitno vala proti bolezni zobih, votlim zobain, gnjiloszti vu viisztah i pri vszakom betegi zob i viiszt, odpravi riganje i lagoji diih viiszt i zsalodca. 8. Dober je proti glisztam, sztroka-glisztam, epilepszii i zemle metanji. 5). Oilzviina je csudao blago na vszako rano novo i sztaro, Da mezlike, ognjoper, piscsajce od vrocsine, csrvics i bradajice, zsgaiie raitc, Kiitrziijene kotri^c. szrl)escsico, szrap i piscsajce, zpokane roke i t. d., odpravi glave bolezncszt, sumenje i trganje, bodanje, ognjoper, viih boleznoszt i t. d., od koj dodani navuk szvedocsi. 10. Foprek sze lehko niica od 2viina i od znotra i je isztinszko fal cene i neskodlivo vrasztvu, stero poszebno za csasza influ-enze, cholere i driigih kug ne bi szmelo faliti pri ni ednoj hizsi, kak prva pomocs. Edna proba vasz bole navcsi, kak vsze ete recsi. Pravi i ne krivi je te balsam szamo te, c.-d je na vszakoiu glazsi gori sztojecse znamenje z zelenov farbov ino je vu navuk zasztikani, na stero je zeleno stampano znamenje z ovimi recsmi. Zato kak viditc, iuorete vszikdar paziti n a zelciio Kiiamčiljc! One, ki mojega jedino pravoga balsama knve naredke delajo i odavajo, kak vkanjlivo zapelavajocsa njibova zdravila poleg posztave preganjam i kastigati dam. Kde liega szkla-diw<*wa cto^a balsania, taiu sze zravcn more priszloviti z etim iiaszlovom: ,An die Sohutzciigel Apothekc Thierrj Adolf in Pregrada bei Rohitsch-Sauer-bruiiii.1' Od krivoga sze najlmle obvarje. ki zraven priszlovi z moje tovarne. Razposilauje sze Nzaiuo vu moji szlobodni originalni skatulaj godi po 12 malib ali 6 duppliski glazsov cena fnuifo (hrez|)ostno) na vszako po.sto Vogrszkoga ali Ausztrie po 12 inahh, ali 6 duppliskih glazskov 5 koron. Vu Bosznio ali Hereegovino 12 malih ali 6 duppliskih glazskov 5 koron 60 fillerov. Menje, kak 12 inalili, ah G duppliskili glazskov sze ne posle. Hazposilanje sze szamo za notriposzlane, ali naJvzete peneze godi. Angel-csuvar pateka Thierry Adolfa vu Pregradi poleg Rohitsch-Sauerbrunna. Pri 5 tucatov priszlovi sze preci Calej da. Csi sto kuj)i i dale odava balsame z drughni zaamenjami sze po szodnistvi preganja. Allein echterBalsami bus itr Schutzensel*Aootr Schutzengel-Apotheke des A. THitr{KY in MOCS I.ZMOZSNOSZT CENTIFOLIA VLECSECSEGA MAZALA Ztem mazalom sze je eden 14 letni csonteni mol, sieropa szo ne miszlili zse zvracsiti vecs, z cela zvracso, i edna 22 let szlara raki szpobodna rana tiidi. S/.lavi t odpravi zgiftanjo krvi i vszako bolezno opcrcranjc i rczanje nepotrebno Tcsini. 1'ravo Centifolia vlpcs inazalo je, vu nujveksi potrebcsinaj mocsnc rlces^cse mocsl ino szc jo vu sztarih betesaj nevolnih llldih z najveksim nus/.lodom nllcalo ar je nopirmugano tu ecljcnji ran i odpriivlanji bolecsin. Prednji tali etogamazala szo mocsi iz erdecsega scsipka ,rosa ccntifolia" vzeti, steri csitdovitnc naturc ozdraTlajocso moes majo pa z drtlgih dobroga imt'na vii vzetili zdravil. 1'ravo Centifolia mazalo sze rabi: pri ranjenih prszaj zsenszk, sztavlanji mleka, trdescsi prszili. ognjoperi, pri vszakom sztdrom betegi, ranjenih nogaj, odpreti ranaj, szolitekocsini; pri otocseni nogaj i koszti molom. Pri vdarjenih. szmeknjenih, sztreljenih, vszekanih i razdrflzdzsenih ranaj. Dobro je za odpravlanje vszega lUdszkoga blaga, kak glazsovine, trna, peszeka, srdta i. t. Pregrada. d.. vu vszakoj sztekliai, zarasztki, karbunkulusi. csi szckdeiedi, escse proti raki"tfldi: csemer nojeta, otekloszt nojeta, meher, ran-jene nojfe, všze zsgane runc. zmrznjene kotrige. od lezsanja nasztanjene rane pri betezsnikaj, otecseni sinjek, krvave sztekline, tekocsa viiha, detce rane it. d. sze vrarsijo z tum. (entifolia-inazalo kom sztaiose je, tein v6kso mocs ma. Mocsno szo preporiicsa. da szu ofo brczi piira vu szvojem fajti sztojecse mazalo pri vszakoj hizsi k redi ma. Menjo, kak dve skatuli, sze no posle ; razposilanje sze szamo na naprej poszlane peneze. ali po povzetji godi. Z post-ninov, vozilium lisztom i pakivanjom i loncseka cena 3 kor, 60 1111. Vnoga szvetva maiuo k redi. Vszakog-a opominam, naj szo variiva od nozmozsnoga krivoga blaga, naj pazi poszebno, jeli ie n,l vszakom loncseki ovo /.nuiiiciijc, stero od zgoraj .Sohutzenstol-.Vpotlioke de Thierrv A. in Prc^rada."* notri zezsgano. Vszaki loncsek more vu eden z tem znamonjom sztojecsi navnk zasztikani biti. Mojega jedino pravoga Contifolia-mazala niesajocsi i krivo trzset;si sze polejj posztave osztro preganjajo. ¦'^'kiipuif' THIERRY ADOLFA Angeo-csuvar pateka v Pregradi, poleg Rohitscti-Saurerbrunn. 10* Thierrj A. Patekara Balsam i Centifolia mazalo. Oboje vu szvo-joj mocsi nep- remagano vrasztvo sze nikdar ne pokvari, nego naszprotno kem sztaresa szo, tem vecs vredna ino zmozsnehsa, pa njim tiidi ne skodi mraz niti vrocsina, zato sze lehko vszaki hip leta razposilajo. Prineszejo vszikdar szkoro pomocs i zdravje. Razmi szo, da szo Tieszinojo kriva mazila na podobo mojih narejona ali ktoin szpodobna brozi vmlnoscse i uiocsi odavana, stera sze po noriji i proti posztavam vnogovrsztno hvalijo ino z szilov na liidi pritriicajo, kiipiivati, za stera szo szamo penezi zaman vodajo, nego vszikdar eto dvoje, szkusano, pravo, hval, neskodlivo, na celom szveti poznano vrasztvo szi naj kijpi vszaki cslovek, stero bi pri vszakoj hisi proti vszakoj neszreesi vszikdar k redi nioglo biti. Kde sze to pravo, z vszemi popiszanimi znamenjami merkano nebi dobilo, tam sze naj zraven priszlovi z etim naszlovom : ,,Patcka Thierry Adolfa k Angeli-csuvari vu Progradi, poleg Rohitsch Saucrbrunna, Ausztria. l*o|>uii<» S/.poziianje, Da Thierry Apothekara Balsam i Centifolia-ma-zalo proti vszem znotrasnjim bolecsinain, inihienzi, szopilii, krcsom i zvuzsganji vszako vrszte, szlabocsam, szlabomi kiihanji zsalodca, ranam, nerednoszti sztolca ino bolecsinani tela i t. d. nepremagano i zinozsno mocs raata, szpravite szi knigico, stera sze vam posle z balsamom ali na zselenje brezplacsno, kak doinacsi hizsni tanaesnik z jezerami piavo originalnimi hvalopiszi. Prava anglezska domesuvajocsa poniada Inema v szebi uikaj ^kodlivoga ali prepovedanoga, naglo i hitro pomore • proti vszem betegom kozse i obrani od szunca i lagojega vremena skodlivih mocsili. Csiidno odpravi vszo necsisztoszt z kozse lica i tela, kak : splinte, krpe. sztvari i t. d. grlie na kozsi i trdo kozso, razpokane, trde roke, ali eiderse lepe i nielike sapravi i csi je sto szploj niica. njemi fino lice da i kozsi lepo rosa erdecso iarbo. Prle, kak szpat idenio, nioieiiio vszaki vecser z njini lice i on tao tela, steroga scsemo fino meti, namazati i zribati, na lice robec, na roke rokajice, ka v nocsi gor osztane. Zajtra te sze z mrz-lov vodov i neutralicsnov zsajfov (najbogsa je moja borax zsajfa) trbej oprati. Na vszakoga loncseka pokrvali niore eto ime biti: ,,Schutzengel-Apotheke Thierry Adolf in Pregrada." Eden loncsek pravoga csiidovitnoga mazala i edno borax-zsajfo vkiiper franco 4 koron cenim. Poleg prvoga anglezskoga napisza redim. Angecsuvar Apoteka THIERRY ADOLFA v Pregradi poleg Rohitsch-Sauerbrunna. H^.E MATIN- PASTILLE szo poleg pravoga francoszkoga naprej piszanja iz Liebig-ove rneszene mocsi z 4 — verimi chemicsnimi pomocsnii neivjene i szo naj bogsa pomocs proti bledolicam, premalo krvi i drfigim iz toga zhajajocsim nevolam. Mocs njihova naednok krv dela i hrani. Vu za-csetki nialo krvi i beledolie, steri betegi ^ze Jehko spoznajo z ntigle triijave i szlaboszti kotrig. z bitja szrca, tezskoga zdihavanja, szlaboga kiihanja, krcsa v zsalodei, omamle-noszti, bolecsine glave i t. d., ne zaraiiditeszi priszloviti haematin pastill«, stere szo je-dino zaviipavno vrasztvo proti szlaboj krvi i bledoszti. Haematin-pastille sze na vszaki priszlov na novo redijo vu Angecsuvar-Apoteki Thierry Adolfa v. Pregradi, poleg Rohitsch-Sauerbrunna. Edna skatula franko (brezpostno) 4 korone kosta. SS" Na szvakoj skatuli more THIEBEV — jov podpiszek biti. T\\\qPQQ 1o ide domo, na szteni pa vidi 2. Malnr jo vidi i taki eilnoga gnloga pavn/t.-i zvezse edno novo oglastivanjo, i zacsrie r.steti, ua nit i piiszti ga po niti pred nosz Goszpej 3. Sztara sze presztrah.si*i oJ sztrnha^knigo i vsze z 4. Vszlrahi sziara nazdrt ide i z lnlttoni le»ztvicu rok vrzse kricses : 0 jaj meni, ka je eto! prevrzse. 5. Zsupsz ! Malar z lesztvioov i farbov na tla szpadne. 0. Fosteno sze je vkiip ^mlato i zviin toga ga je Tak njemi triie zakaj ue da mira,drugini. Zsuzska dobro uuklt-szi.ila — z jczikom. To njemi / je pavuk szpravo. de vszakojacski zsmetno raed vnogimi zdravilami szi zebrati, ar sze zse telkovrsztna dugovanja oglasiijejo povszedi, ka je ne csiida, esi sze cslovek nemre odloesiti, stero vrasztvo bi szi prirocso i komi bi vervao. Pa je to tak lehko, ar vszaki razmi i zna, ka csloveka vu mocsi zsaclolec ob. 502. Nikl sziilro Rosskopf Keiut. najbo^sa za vnoye hode f. 2.45, taksa z {inivotra szrebra f. 3.90. Nu. 503. 1'oszebnn t.enka yavaller vora z prebra-nov cilinder najmivov i oolenov hizsov 1'. 4.50, ravno iaksa z szrebrnov hizsov 1'. 8.75. velikoosc. Pravi Pravi 15 Kr. 20 „ 25 , 30 . 14 karatni zlati. z.stuc(ea f. l.S.50 f. 25.— f. 30.— f. 35.— No. 504. Prava szrel>rna z dupliski dverami. Ci-linder Reiut. prebrana naprava, mocsna bizsa f. 5.95. ravno taksa z dol)rov szidro napravov f. 6.50. Nn. 505. PiViva szrcberna C.ilind. llenit. Feston pre-brana naprava f. 4.85, ravno tiiksa z dobrov szidronapravov f. 5.95. No. 506. Prava szrcl)i*na Tula z dujijilitški dverauii, szidro Rcnit. z 3 uiocs-nirnr szrebrniiui pokri-valaini i z razlicsninii podobanii zlatonalejano f. 8.75. Szamo zlirusonc, dobro resulcranc vore prido k razposilanji. Koalna jrarantia (dol>rosxtmijo) 2 leti! ltazposilanjc szamo po nadvzetji ali za napirj poszlaiie peneze. Za ne paszajocsc pone/i neztij, zsito zsriilm vozaprota! Ne (rgovinszko hljigo, no^o od razm^o^ih szpoznano tcrtfno i ro Sto szi edno szlilzsecso, zavupavno vliro scse kiipiti, sze naj z viipaiijoin obrne k pj firmi, stera szc po szvojem dobrom bliigi szvetoziiana vesinila. — Obilna poniula juvol, zlsltojra i szrebrnoga blaga, vsze od kr. i c. uradnistva szkusano i polrdjeno. Na. zuameiijc pravics-noszti i Ivrdnoszti moje trg-ovinc sze vszako nc dobro blago Itrezi rocsi nicni, ali penczi nazaj szpati. Karlsbadszko kuio zai-snoii sszain no mogeo, ar nemam obcsem. Tak sze je moj zsitek zse k konei priblizsavao ino bi szkoro t ii bio, csi bi szo ini voda Itldi -izliivihi. Med tem mc je eden prijateo na vase pilule npominao, stere szo mi vu 3 tjodnah velko olejsanje szpravile. Droba szo sze mi potnali zpraznila, tiiijava i breztiicsno.szt szta minole ino csrevo moliko gratalo. Za 4 meszeo.snov pravov vasili pilul szain sze tak popravo, ka zdaj 50°/0 bolo viividim ino sze za zdravoga csiitim z cela. Muja zsoua szc ju titdi z vasimi pilulami zvnicsila. Zato za mojo duzsuoszt szpoznam \'is/.ikoposttlvani g. Patekar vam sze szrcsno ino podauo zahvaliti ino vam za vasi; zsivlenje vszo szrccsa i blagoszlov zseleti vam i vasoj rodovini navkllper. 'L posjtitvanjom ino zahvalnosztjov; m. Ryos. csasztnik kr. i. c. drzsavnu zscleznin'. /.iclonn. ll>04- szept. 15. Postiivunomi goszpodi Kriodrich Jiinos patokari. Malacka, Odszpodi podpiszana vasz proszi za poszlatt-v 5 zavitkov tak tsiidoviluu dohrih vrarsecsili Karpalszkib zdravilni li pilul. Z postiiv;injoin: Kroloii Laura, nadv. direktora znciia. Cirflnc l!)04 dcc. :>1. (i. Fricdrieli Janos patokari, Malai-ka. 1'ros-zini szi escsc 4 zavitkov vnsili /dravilnili pihil. ar szo vfeilnc, da 1/i szo vszakomi preponicsalu. 1'oslite ,je kak nmj-slro imi j)o nadvzotji. — Z postfivanjom : Caissuti Janos kr. i. c. posiamester. (Jormons. 11)05 febr. 7. 1'roszim vasz z ruijblizsnji.v postuv mi poszlati vaso glasznvitne Karpdtszko korin.szko pilule. /. postiivanJDiii Belloberj! Fanny Wit>n, Ha«ptst.rais.sc 8C>. »ulAt«. K liasim Liibim Cstevcom! Eto je Kossuth Ferencovoga pisz-ma prava podoba, stero zse szamo zadoszta szvedocsi, "da je ,,Bilkiiio-Zsgano" II. piszmo. Posstiivani Goszpon Baldzsovičh! Bodite dobri meni po posti z nadvzetjom sčszt (/hizskov »Bilkinoga-zsg&noga* vcsaszi poszlati. Budapest, 1904. uovcmber [). Z jiostiivaujom Kossutli Jferenc, ue z szenjarszkov larmov oglasiivano brezi vrednoszti blago, nego jedino do-macse vrasztvo. stero gviisno zvracsi Eto vrasztvo je imonitno proti trgaiiji, influeiizi, nasecd i proti vszem hetegom, stori z preh-lajenja zkajajo. Zahvalna piszma z vszeli krajov drzsanja. Preporacsa sze od najplemenitesili vracsitelov. Tak: Dr. T6thfalussy 6yula v. kr. drzsavnih zseleznic n. doktor (Budapest Andrassy-ut 83.) etak pise : ;,Bilkino zsgano" moji betezsnicje jako hvalijo i tak pravijo, ka imenitno mocs ma vu vszakom prehlajenji ino ognjoperi i siiszaj. Proti ognjoperi jesz riidi z velkim haszkom niicam. Prva vracsitelica nase domovine, dr. grof Hugonnay Vilma (Bu- dapest) pise: ,,Bilkino zsgano" je proti glave boleesini, ognjoperi, trganji i zsiveov boleznoszti jako inienitno vrasztvo : za nistero minuto po notriribanji ne szamo, da sze olejsa, nego najvecskrat z eela mine bolecsina. Gena Bilkinoga zsganoga : Velki glazs 2 K, mali 1 K, za probo 40 fill. Po po.sti z ladicov i .sztroskami vred 3 malili glazskov 3 K 80 filerov. ( 12 za probo 5 K. 6 „ „ ali tnje velki 6 K. 30 „ „ 15 K. 16 , „ „8 , 15 K. 60 . , 18 K. BALAZSOVICH SANDOR koi'°»a j 11111. 1O5. sz. Schbnbach, Csehszko. jc najiiiienitnese trzssztvo za instru-nionto kak : goszli, csello, contraltass, pisesalko, sztranscsicc, klarinote,trom-])ote, zsvejile, helikono, boinlmrdone, sruitarro, oitorc, lnandoMne, tam-lmrice, l>ol>ne, oezleno i drobne sztriim*, zviin toga harnionike z najinuesuesim ^lrfszom ino piijctuo donecsim baszszusoin. csiszti gfasz, mocsna na--~ redba, lehka mechanika pri vszakom instru-menti. Oznnnilo znsztonj i brezpostno na zselenje. ZiihviUni (ll>ri kaloliesaiuzi za prepoiacsanji.' naszlediivajocsih najlepsih tnolilvenih knig vu nciiiskoiii jt-ziki : BA))liissi;e))et- n. Bnidor.srliaftsburli dtw nralten lnjjol-stiidlei- Aj-niciist-eli'n-Mi'ssl)Uii(lcstt (stero drilzstvo zse 700.000 ilriizsnikov mal. Cona zvezano : 1 Kr. 10 lill. — ...Tcrusa-lemer Schmerzhaften Mnttorgottes Gebetbllchlein1' od baru-imji-i; von Wochnior. lUednica jo pohvalena za 'aj)cps;i za kmelszkc liidi (vci-.s kak 30.000 szmo zse odali z njo). (lena 1 Kr. :!5 f. — pa 100 driigih razlicsnili sze dobi pvi »KATHOLISGHES VfiRLACS-DJSTITDT" Miinolien, Bajern, Waltl«erstrasse '21. Kalalngiis vszikdai1 k senki. — Szpravijo sze tiidi ^Krcnz-lioi-ren" rozsnovomi. J.tL" l'i'o.szi;no ncinski piszati. "ilL zanja sztroj (inascliin) z ^-nia glavnika za gorri-vanjo lia dugunsc vliiszili i>. 7, 10 linn, z dohrim navukom. Ar je sztroj tak fal, sze /a 1/n lota. v riuie* , briivena priprava j ncnvogocse K. b!.5O Britvi! Mzrcbrni occl. z dubleno obriiseni, K. 1.80. Britve nDi.uiiaiif poszelmo z dul)lono obrOseni, K. :5.4O. Vsze k redi za nilc. — Hazposilanje po nadzvetji od trgovca C, Xiedick, Ilaaa ]Vr. 7. p. Soliu^eu. Oznimilo vszake vrszte lio/.si. skarja, viire, lanci, orozsje, pipc, nakitje. lederno i igralno blago, zasztonj i brozpostno za vszakoga. >B. Zavtipavni sze pri rolkom provisioni iscsejo. 1'azite liri kiipHvtinji, ar jesz nikajvrcdno^a blay;a nemam. Za s/anio 512 Koron razposilamo naso szlavne i mocsne zdvfniachoroma i-tov klaviatn- rk'olam s/.po-bniin jflaszuiii 10 klaplnov. . Baszsz, 5i> Glaszov. z mocsiiin niclinm i ktiklov e.suvari. z kaji t .sanii ino okovano. 3 chorne Har-moniku z 70-mi glas-/.i kos'ajo 7 Koron, 4 chorne z !)() glaszi 0 Koron, ^-redne z 21 klaplnaini. 4 Basszami, 108 glaszov liž Koron z oclcninii glaszi za ne potreti ki>s-tajo nii 2 kornsa C.50 Koron. n.i :> rhore 9 Koron : na4kore 11 .A5 Korou ino na dva reda 15 Konm, Bogsc harnionike vn vszoj podobi i ccni. Kolumbia Giiitari-Zithnre po lmlaj pod szt.riiiiiuni sze lchko vctiasizi ijjra na iijili. jako prcbruni instniDiuuti .szu z 5-hi)i akknrdi, 41 sztriin, kostajo z solov. klii-rsom, prsztanom i skatulov vred ilKoron ; z 6 akkordami. 49 sztrtlu 10.50 Knron. Intona vrtecse or-gole najbolsega blaga z 16 oc.le-nimi glaszi, kostajd l.-J Koron. z :>2 odeni jflaszi 1H Koron. Notc po falati 50 filerov. IMionosraph od (> Koron vise. kak vszaku vrs/.le muzikaliisni! iustrumoutc .; za csudnc f:il cene poosflaszniki, *• steroga k senki i bruzpostuo pos-lemo. Porto na nomsko za pisz-nia 10 filerov, za dupi.szujcu 5 f. llazpusila szo szanio na nadzvčtje. Herleld et €01111». Najvoksa i naj lezsi posilajocsa tvornica za Harmonike vu Noucnradc, Nro S0, Weslfalia. Dol»rc<>oszii za solaio i nm-zsikiise. K r.-.di 7. d(il>riin tukoni illd 7. |(ICSO<-1II1] 1-1 i 15 Koruii. Orchester -Goszli z iniriiihiiin jrlii- -ziiin nivno tak rvszim za -20 i 25 Koron. tjsza od '2 koroni vise Nro 22. kosta 15 koron, steri vrezse najmocsnesi ziejani glazs tiidi. Prva;*Ausztrian$zka Glazsovinorezajocsega^diamanta fabrika rt ..- .. HONIGSFELD S. Becs, 111/2, RADETZKVSTRASSE NRO 12. Preporacsa poleg dobrosztojenja szvoje zse od 28 let mao v dobrom glaszi sztojecse diamante. Vszako formo, k szakoj roki prilicsno. Mini sziare z novimi. OglitK/Jlo xa8z(oit.j. Ki da!e odavajo, hvalej dohijo. Pjszmo ednoga sztaroga modroga! Kak sztari, betezsaszti cslovek. szam vnoga szkusao, naj bi szi zdravje naz;ij-szpravo, vsza oglasiivana vrtisztva szam szi dao pripelati za szebe i za szvojo betezsa.szto zseno, ali nikaj nama je ne valalo, dokecs szva no vu eduom kalen-dariumi cstela od Lorinczyjove nKukujcsne trave-zsaldcovo zsgano"-ga, z.stemga szva vcsaszi dala za dva tucata prineszti, ed-noga za szebe, cdnoga pa za viojo hete-zsaszto zseno. Komaj szva ga zacsnola niicati, vcsaszi szva sze bole csutila. Kaseu, prsz-ih i matcre bolecsine zsene szo sze vtisale, dobila jetčk, gldca jo nc vecs bulela, ledevje szi je naribala ino njoj je valalo, kak. nik.se vrasztvo prle. Kda szva sztanola zajtra szva sze szpitavala, kak je ednomi i driigonii ino dobro nama jo bilo ; pri iiicni je niino kres zsalodca, gorenje, napihnjenuszt i neprilicsen Uk vilszt ino szam tek ilobo. Szrca hitje i ncsznenoszt je tiidi niinola. Nenireva zadoszta hvuliti eto vra^ztvo, niicava je szploh, dala szva 100—100 glaz.sov pripelati za szosze.ile, poznance, ki szo naj z])itavali, od koj szva sze odzdravila ; i tern je tak valalo, da komaj zadolcmo priszlavlati po posti z pa-lekc li /Jiitoiiii Jiri/:Hi It^kos-C 8al»a." linenituo ^Kukujcsnetrave-zsalodcovozsgano" szo najveksi betezsnicje szkusali i sze od-zdravili. taksi ttidi, sterirn driigo vrasztvo ne valalo Kak je na kopi viditi, szo g. kaplan tiidi ednoga betezsuika k nam pripelali, kda .s?,o szi zmiszlili na mojo zseno, stero szo tildi vidili tak betezsno iao je zdaj z cela zdrava; zato szo tomi tiidi prejioracsali, naj eto vmsztvo szku.sa. Ali zabvalo je g. kaplani rekocs : Ne boin je.sz vecs nikaj probao, szam z.se zadoszta pa je v.sze nikaj ne valalo. Zsena pa deca szd njemi ne mira dala, szo ga na kola szpravili }>a szo kaplan szami szeni prisli z njim, naj bi vidili to glaszovitno vrasztvo pa je ravno te prislo po j)osti z etoga glaszovitnoga »Kukujcsnetrdve-zsalodcovossgdnoga", szatn njerni vcsaszi dao, pa je tak ozdravo, ka je .scse to leto pleszao na gosztiivanji szvoje hcseri, Orse. Z toga lebko vidite, kak csiidno vrasztvo je lJirincsyjovo ^Kukujcsnetrdre-zsalodcovozsgdno". z steroga szi priszlovite kak najprvo, ino te vidili, kak vala proti naszJeduvajocsim betegom : Tq 7Qo|ndpJl betezmikc, cxi droba bolijo, gorl v zscdodci, vometanjc, szlabokuhanje, LmA LOdlUUuCI tisemnjc, breztecsnosst. lagoja zdiiha viiszt, omanra, gliszte, zsticsa i obiszti beteg je, vszaki den 3 krat zano kavinszko ztllco notrivzeti jako dobro dene, csi pa jako ]»oli, te vszake pul vore vzemenio zano kavinszko zslico, ali vecs, kak eden glazsek nueati na den ue.sznii sztavi nocsno potiivanje, prszih boleznoszt, odpravi sldjm. tiidi jetiko, vnogi plilcH betezsnicje falijo eto vrasztvo. 7« C7PPO * Pr°ti bolecsini szrca, sztrahom, bojazliooszti, nesznenoszti, premisldvmiji, **** 3^' wo • mocsnomi bitji i vu velkoj zsaloszti. je jako dobro, csi ljolecse kotrige dvakrat. vu ilnevi z ribamo, csi zsalodcc boli, okoli zsalodca, csi pliiesa, te na prszah i j>o hrbti dvakrat. Silsze, rheumo, trganjc i kotrig bolecsino vracsiiao ztem, ka bolecsi tao zajtra i vecser z ribamo. Pl*l 7QPIlQ7llJli ^e 'menitno novo vrasztvo, stero zvracsi szlabo krv i z toga zliaj-* * ' fcOCIIDfclVClJ aj(H;Se drtige betege, kak gldvc bolecsino, htidu grdtanje, medlocso, moesnu krc, ncrednoszt, vometanje i -matere bolecsine i krcs hitro odprdvi. Vszaki postninszki zavitek md v szebi 12 gldzskuc, steri sze vu ksenki ddnuj ladi i brczpostno razposiln :a vszakoga, ki 5 koron poslc, ali szi po nadrzeiji priszloci. Posztniiiszki prisxlovi sze vszaki den gorvzciuejo vn etoj oeni: Za pliicsa szrce: Od zviina: 1 tucat 12 glazsov z ladov i 2 „ 24 „ 3 , 36 [)o.stninov 5 K „ 8 12 , 4 tucat 48 glazsov z ladov i po.stninov 16 K 5 B 60 „ 20 „ 100 glazsov szamo 30 koron Pri i)riszlovi sze ime csi.szto naj podpise i szlednja po.sta i sztaniivanje, vulica, bizsna Duiuera. Kvszakomi zavitki sze 2 glazska gordata. Lorinczpjovo ^Kuknjometrdce-zsalodcovo-zsgdno" sze vu malib glaz.saj dolji za 40 filerov, vu velkih za 1*20 koron vu vszakoj pateki. Szaiuo tiszti glazsi szo pravi. na slerih je gorisztojecsa podoba. Na ime Lorinczv paziti trbej. Kde na meszti nega, szc Apnn\/l/QPQa7t_D\inn\/O7QPtOP Bek6s-€saba, naj naszlovi etak t" 40. *> ¦ 1904. leta na razsztavi v I)icsi">.szei)ti»artoni z 5-iini szvedocsansztvaiui poli valmio .' 1903. leta na razsztavi v Biszhiei ¦ •*> I z 2-jov szrebrnov nietaljov szpoznano ! 190."?. leta na rasztavi v Kolozsvari z o-jiin szvedocsansztvom zvispno ! ! ^Jj " 190^. Ifta na razsztavi v Pozsoni z :> jim szvpdi>csiuisztvinii jmlivalono ! ¦ l Motorov tvorionica Kallai Lajosa Budapest, VI.. Gyar-u. 50. 7J Z cela doDrisztojimo za dobro mlatidev jirrporacsa z pupnlnim dobriisztnjenjum Szvoja benziumotor i elektricsni benzinlocomobil rulatidne sztroje / dvojov napravov za csisztsenje. Najprosztesi i najpopolnes' sztroji szveta za mlatidev z motorom. Eto moture stn stecs brczi masiniszia z lehka vodi, nied s/.lamnatinii sztrehurni ttidi. ! I! Jedino sztojecsa novina !!! Szvujudflne c(in(ro!urnt> i branilne dveri. IJenzinloconiobilje z dopiisztseniin dvojim re.setom -------- c.., vu Gy;n--u. Xro. •")(> vszikdar vu deli leliko pi>jr\&\np\n.-------= >aj s/.e oti niijnovcsi inotorjo bolc razsirijo, sztnrc mlatiliic sztroje niinimo za njt;. Poszebon ni/.rcd za polodolne sztroje : S/oiio(ni sztroji. mlinorje, lnlnlidni zu konjt', za szojanje, szot-sko del anje, rcpo rczanjc. i cikovo rojcnjč. Hval cene na dele ! Najhvalese defo I Oznanilo brezpostno! Jumovini Kallai Lajosovi motor-mladitni-sztroji, stcri szo v nasoj .,..,,,.,,,„, vszikili najbol8e pripravni, sze vogrszkiin polodelavfoni vrelo prepomcsajo. Grda zsena. Khon : ,,Za bozso volo, Smiile, Kak szi szi mogo tak grdo zseno zeti?" Smiile : ,,Moja zsena je odznotra vu szrei lepa." Kohn: ,,Tak ti jasz dani eden dober taiuics : daj tvojo zseno vo obrnoti.'* Kiinsten ciganj. Eden eiganj v krcsmo sztopi i pnivi: ,,Goszpod kresmur, jeli mi za pet krajcarov date edno tak dugo kolbaszo, stera mi od pnivoga viiha do levoga szegne?" Krcsmar njemi dii edno dugo kolbtiszo, stero eiganj taki potrosi. Gda pa trbe plaesati, te sze cigany izgovarja, ka je kolbasza ne tak duga bila. ^Ar — veli on, — gledajte eszi, pravo viiho eto mam, levo je pa v Hoszniji, iir szo mi je tam dojvszekli v bojni." * Fiskaliska navada. Fiskalis etak pravi tozsenci : ,,Zdaj po pravici gucsto eti pri moni, ne lazste nikaj ne ; ve to nieszto vasz jasz opravim pred birovijov." Tozsenec : ,,To je zse cseden gucs, go^zpod: ali ve de tiidi po-trobno lajjati." Vcepleno trszje (kredi II mlllioii) amerikanszko i domacse brezi korenja i z korenjom rozge (kliiesice) za hval r-eno i zdrave posle == polek Kiikiillo-ja " Prvo rozovceplavanja sztanisese v MEDGYESI. Nagykiikiilld grascsina. Poszesztnik je Caspari Frigyes doeum. vinicsar erdelyszkoga vinicsarszkog driizstva vinszki i trsztji vuesitel. Uradnik romanszkih goric liarbu A. Stirbey hercegovih, Nagy-Kiikiillo gniscsine viniesarszki oszkrbnik i poszesztnik goric. NAJBOGSE TRSZOVE CEPIKE ZA BRAJDE. K szakomi poszlanomi zavitki sze navuk dii k coj, csi sto zsele. "t^z^tzz^i: Oglaszilo z kepami zasztonj i franco. =zzi=zh- Vnoga zahvaloa piszma, z sterih tii naj edno sztoji: Csaszl. {;oszp. C/ftspari Frigyes v-JtIodgyes. Z poszlaniiui repikami i rozganii szam tnk jesj:, kak Dezso Miklos vinicrsnrszki (ipaziteo, ki je prek vzeo poszlntev, z cela zadovolniva, zato vzoniite popuno zalivalo. Acs Endre v. kr. domobran-sztotnik. ¦ sjste girnsni!! ka pri mesztsankom meclianikusi i c. i kr. pri-z=zz= szegnjenom cenjacsi zzzzzzz=z ERNEST SCHWEICHART-' r TVTEH^J, V. Margarethenstrasse No. 124. najbogse i najfalese svelne sztroje (masine) i bicikline dobite. — Pre-dnje szkladiscse od Firmc Singer, Ringschiff, Gentral Dobbin it. d. Bicikline z K. Predelavanje na Popravlanja i poszelmi t&li sztrojov vsze z trdniin dobrosztojenjom. =— -— Oglsisziiik k sonlti. -- ~^= Dovoz. VdTOZ. Brezracsuna Szpoznano i Diplomerano. =---------^= Najbogsa i najbole diisecsa =-¦-— Ceylon-Cuba Jnng Plantagen 5 klg. 1.17.— II. 15.— III. 13—. Koron. --—— Na celora szveti je —----------: ; IMelang-e kak najbole prebrani, najimenitnesi i najzdravesi i^~ CSAtF "•H szpoznani. 1 kg. Ia 12.— K Ila 8.— K. 1 originalna skatula okoli 180 kg. 2-35 K. fl^* Olji /,a lirsino: "^M Eden lagvics 20 litrov (25 kg.) 30'— K. Cerkveni oliza larnpas 1 kan. 5 k- Bt.o. 580 K. Devojk oli 1 Kanta 5 kg. Btto. 10-88 K. Oli za jesztvino 1 kanla 5 kg. Bt.to. 5"80 K. VINA Eden lagev okoli 30 litrov dalraatinszko, isztrianszko, taljanszko (Rrundisi), ------- krvavo ali belo vino, naturno, ndjbolsega pova okoli 20 Koron. == Brezpostno i z placsenov mautov razposila Kavo Csaj, Oljsz---------: koga dreva olje i naturina Velki importeur. - HUGO VŽT JU^TCiJ, TRST. V v«l »v. / f*:r^^o pismo J "fi. r i - zsi vlenj ii l>n 1 <-*«i 111 ii bivsi vojaski zdravnik, zdaj vracsitel v Temes-12 vari etak pise od JLiri-zsivlenja balsama: Postiivani g. patekfr! Ar szo me vnogi betezsniki i pozuanci vnogokrat opominali na od asz nareienoga zsivlonja balzama velko zdravilno mocs, stera je vzeta z dornae.sih i izhodnih zdravilnih rasztlin, szam sz ua szlednje odlocso — proti mojoj navadi — za toIo mojih betezsnikov, i vu vracsitclsztvi szkusai etoga zdravila moes. Vi g. patekar szte hili tak tobri, da szte nii na te namen 100 glazskov JUri-zsivlenjabalzsama dali. Jesz szam ete Jiiri-zsivlenjabalsanipri nlzliesnih betezsnikaj i razlics-nih betejraj szkusao i pri moj<»j szkrbnoj pazlivoszti szain sze csiidivao, kak velko mocs imi. Escse pri taksi betegaj, kde szam ozdravlenje ne miszlo, za ponueanjom 5—6 g-la/s-kov JiirJ-zsivlenjabalsama ocsiveszno ozdravlanje sze kazalo. Zaisztino esudovitno szo sze vracsili z Juri-zsivlenjabalsauiom znotrasnji betegi, taksi betczsnicje, ki szo koliko, nctecs-noszt, medloseso, zsalodca boleznoszt, influenzo i naszledii-vajocsc njo betege, drob beteg1, zlato zsilo, omaneo, trčsliko mrzlo, kaseo, szopih, i t. <]. meli. Zse po poniicanji 2—4 g'lazskov Juri-zsiTlenjabalsaina szam pri taksi betezsnikaj olejsanjc szpoznao, stero je po sztsUnoni liiicanji vszikdar bog^se i sztalnese bilo. Tudi ]>ri taksi betegaj, stere odzTiina vracsitno, kak je zsiv-cov i muszkulature beteg1, siiszi, ogujoper, trganje, jfldve i zobov boleznoszt, szara z ribaujom JUri-zsivleujabalsama imenitno vracso. Vszi betezsnicje, steri szo JUri-zsiTleujabal-sam sztiiluo niicali, szo sze vu krdtkom csaszi doszta bojrse csiitili. Csi Jiiri-zsiTlenjabalsain vu vodo zmesamo, te jako imenitno desinflcerajocso voddobimo za zobe, stera zobe obrdui, liiknjaszte osuva od prhnenja i vszo la^ojo zdiiho od zob odihi. Jako sze ve.szelim torai tudi, ka je Juri-zsivlenjabalsam ne lak zvano szkrovno csiidovitno vrasztvo, siszam szpoznao znjeg^ovih talov, ka je to vzeto iz izhodnih i doniacsih rasztlin velke zdravilno moo-stero zatoga volo velko zdravilno moes ma; poleg toga z cela ne- skodlivo i zato pri vszakom betc sze lehko niica, teni bole, ar szamo olejsanje mogocse dati betezsniki. Nadale scsem escse szznaA'ati moes raseg:a vrasztva, zato proszim escse 100 gldzskoAr mi poszlati z Jiiri-zsivlenjabalsai. Temesvar, 1905. febl.7. Z popunim postiivanjorn Dr. BURGER ARMItf Tiacsitel, biysi vojaski. Eto piszmo vecs pove, k vnoge driige krics^cse fale, ar je to taksega piszmo. ki eto razmi, ki je Jiiri-zsivlenjabalsama velko zdrino mocs po szkusnji vnogih meszecov szpoznao ino je ete Jiiri-zsivlenja- balsam za imenitne mocsi vrasztvszpoznao. Ete Jiiri-zsivlenjabalsam,eri je szamo te pravi, csi je nanjem Jiiri jahacsa znamenje, sze szamo vu mesztnoj pateki v. Temesvari, ntgydrgyter 117. redi i razposila i je za volo fal cene tak doma, kak na zviinszkom obcsinszko hizsno vztvo. Cene Jiiri-zsivlenja balsama szo: 12 malih ali 6 velkili glazsla 5 K. 50 f. ! 36 malih ali 18 velkib glazskov 12 K. 24 , 12 , , 8K. 50 1. | 48 „ 24 „ * „ 15 K. pa zviin toga sze k vszakim 12 gUom 1 glazsek k senki doda. Razposilanje je brezpostno; navuk pri vszakcj poszlatvi. I*LLL- Prnti sztdvlanji olca l tvdoml sztolci szo najbogse tTiiri-pihile, 1 skatula 2 JeoroHi 6* skatul 10 Uoron brtstno. 1'roti sztdrim zsalodca betegoni sze najbole preporacsajo Jiiri zsalodrakupllee, 1 gldztSO jilerov i JHH-zsalodcapijacsa, nidli gldzsek 1 korona. eelJki 2 horoni. Szkrbno i da sze da precsteti sze re piszati naszlov i paziti moremo, da de na vszakom glazski eto znamenje z Jiiri jahacsom. 84, 711 zahvalni pis2 je prislo, ali za voio malo meszta szamo eta: Z postiivanjom proszim g.ekara, naj mi pa poslejo 10 glazskov z imenitnoga Jiiri-zsivlenjabal-sama ino sze zahvalini za eto imen:niocsi vrasztvo. Hvala Bogi, ke szte Vi mogocsi bili tak.se zmozsno vrasztvo napraviti, i t. d. Caprag (Zagrab grascs.) Tass Ferenez. Postiivani g. Patekar! Mocsze njim zahvalim, ar mi je Vas csildoviten zsivlenja-balsam jako valal. Szkrbim sze ga med szpoznan-eporacsati. Zato bojte tak dobri i mi poslite escse za 5 glazskov po nadvzetji, ar brezi;njega nemrein zsi^ ll.szod (Pest grascsina.) Z postiivaDJom : Torok Ana. Postiivani g. Patekar! Zno\isz proszim, poslite mi 40 glazskov vasega Juri-zsivlenjabalsama. Zdaj szam zse tretjokrat priszlovo i un szain ga zse tiidi preporacsao, ar szam ga za zmozsnoga szpoz-nao. Kda sze za to zahvalim, osztane posiivanjom : mJ. Szsisz Oregor, Okany, (Bibar grascs). Postiivani g. Patekar! Poacprvesnji priszlov, za steroga sze vam zahvalim, ar je jako valao meni i driigim mojim szpoznancom ptii Juri-zsivlenja balsam ino proszim pa 5 glazskov. Osztanem z postiivanjom: Torok Jiiri, Tiszanana. Znamenje: ,,SIDRO." p p na meszto ,,SZIDRO-PAlN-EXPELLERA" iz Richterove lekarnice vu Pragi, je edno zaviipavno bolecsino tisecse vnisztvo, na stero sze lehko zavupa, ar je za volo nje-govoga poszebnoga rejenja ino prebranih vu nje djanih zdravil tiidi pri prevecs csiitlivi per-sonaj dobro za notriribanje. Eto vnogokrat szkusano domacse zdravilo sze kak odprav-lajocse ali variivajocse i poszebno kak bole-csino tisecse notri ribanje rabi proti gichti, rheumatismusi, talnomi odrevenenji, ledevja boleznoszti, Ischiasi i t. d. z niijveksiin basz-kora ; da je tak prevecs razsirjeno eto vrasztvo, to jenajbogse szvedoesansztvo za dobroto,zato ne bi szmelo pri niednoj hizsi zmenkati. Fo-szebno taksim liidem sze rnocsno preporacsa, ki sze z veksega viini zdrzsavajo vu vszakov-rsztnom vremeni, ka sze lezsi prehladijo, kak na pr. szo, zemliscsni csasztmki, logarje, jag- ri, polodelavci. ribicsje, riido-kopacsje, bro-darje,na dugo pot idocsi,turistje,pred i po tezs- kini triidom i vszi na dnge potiivajocsi; ar sze njim z tern pri vszakoj neszrecsi ruiglo pomore, kde vracsitela naidti nemre, ali isz-kati nema csasza. Od poszebno dobroga gla-sza je Sidro Liniment, ar sze kak isztinszko na-prej variivajocse vrasztvo preporacsa i sze leh-ko tiidirabi. Vzeme sze najmre ino szi cslovek zriba bolecse prehlajene, oszlablene, ali mrt-ve kotrige, pa vcsaszi poribanji csuti prijazno toplocso ino vtisanje boleznoszti. Z viin toga: na velki haszekje pri Sidro-lini-menti Oapsici hval cona. Eden glazs za 80 fill., 1 k. 40 fill., ali 2 kr., zato szi je vszaki lehko kii-pi, pa tiidi naj niscse ne zamudi szkusati pri prehlajenji ete bolecsinetisecsi Liniment. Pazka! Etn domacse zdravilo sze szkrl>no redi vu oilszpodi j)iszanoj apotheki (lekarnici) ; vszaka kantica je vu ednoj skatuli, stera je odzgoraj i odszpodi z ednim erdecsim sidrom, kak znamenjoni za-preta, (odpreto naj nisese ne kiipi.) Zato ]>ri kupiivanji naj vszaki pazi i szi krivo blago naj ne da pri-vezati na sinjek! Zato ki pravo meti scse, on v lekarnicaj vszikdar naj Liniment. Capsici comp. z znamenjom BSidro" z Kichterove . Jekarnice v Pragi naj proszi, pa naj gleda, jeli je odzviina na skatulici tudi viditi Sidro ino ime Richterovo. Kde Sidro i Ricbterovo iine fali, je ne pravo i sze naj zavrzse. Dobi sze vu vszej apotekaj. (!si sto na meszti Richterovoga zdravila ue lu dobo, lehko ])ise Torok Jozsefi v Budapest Kiralv-utcza 12., i Andrassy-ut 29. ali pa zraven : Dr. RichteroYa Apotheka k ,,zlatomi hlevi" y Pragi (Csehszko.) Elisalieth vulioa Nro 5. Razposila sze vszaki den. Richterove Szidro-Kamenozidanja skrinjice, i Szidro-Mosztozidanja skrinjice, jt> najbogsi spil za dol.co i odras- csene; najlubeznivsi i nijplemenitesi dar za bozsicsne szvetke, ar sze va kraleszkili i caszarszki. pa-lacsaj tiidi senkavajo detci. Vecs lehko cstemo od toga lepoga i popunoga spila vu oznanili, vu sterom szo tudi kepi, ka szi lehko preberemo, stero fornio scsemo. Oznanilo sze k senki posle. csi je sto na ednoj kaiti j»n»szi j>a je nnj vszaki prt>fst.i», ki scse szvojoj delci postoui spio vu roke dal.i. Richterove Szidro-Kamenozidanja skrinjice i Szidro-Mosztozidanje sze vu vsKakoin liiioin moro «lol»iti za 75 fill., za 1 kor. 50 fill., za 3 kor.. za 4 kor. 50 lill., za li kor. i i. d. Pri kiipuvanji v.szigdar pazirno na szidro, pa na steroj skriujiczi szidra nega, tiszto ne kiipimo. Dobro je dve skrinici na ednok kupiti, ka osi sze fa-ibijo, ka kredi je driiga. Novina! Ricliterovi mozaik spili: ^Saturn1' i»a rMeteor" pa ricliterovi ppoterpezslivo.szti spili": Paucsek, Sphinx, Vszeh devet, Mrzlakrv, Sztrelovod, Kolumbusovo jajce, Ne tak naglo i t. d. Pravi szo szamo csi je ,,Szidro" gori. Kichter F. Ad. i CJoiiip., kr. dvorszki katneralui <>d- pravniki Wien, 1., Operngasso 1<;., Rudolstadt, Niirnberg, Olten, Rotterdam, Sz. Petersburg, New-York, 215 Pearl-Street. tc) *w Ki scse pjtziti, ka dober narejeni gnoj kiipi, naj gleda, da na vszakom » vrecsi najdf Prednje J df pri: j ffidi doiijoi: Csehszke Tomasztruszke v zsaklaj ali •:'ero stecs posztajo prevozsene, na dale : z szrpnim iiiv^.iom potrdjeni szuperfosziat, gnoj za trdvnike i kosztih melo. o 00 Za 7.ir!an jo. cement, vapno, zselezne trame. iseleznicske sinje, szmolnate (theerove) klije za pokrivanjo, aszfaiterane klije (papir) vn "moki-e sztene. Pfalz cigeo za pokrivanje.