W V
Največji slovenski rekreativni dogodek Poli maraton
■ Ptuj seje vpisal na žonglersko-cirkuški zemljevid sveta
i	,—
■	Izgradnja nove tribune z vadbenimi prostori pri kraju
■	Umetnost je ali pa je ni!
Pogovor s častnim občanom Albinom Lugaričem
Nova tribuna z vadbenimi prostori pri kraju
tribuno je atletska steza s štirimi progami, pokrita s plastično maso, kjer je tudi jama za skok v daljino. Tudi v zimskem času bo steza atletom omogočila dodatno specialno vadbo, ostalim športnikom pa idealne pogoje za pripravo na novo tekmovalno sezono. V pritličju so prostori za sodnike, za prvo pomoč in kontrolo dopinga. Prava pridobitev so nove garderobe s sanitarijami, ki so zgrajene po licenčnih zahtevah panožnih zvez. S pridobitvijo ritmične dvorane in prostora s sodobnimi fitnes napravami so se izboljšali pogoji za delo klubov in društev.
Ob siceršnjih majhnih vlaganjih v športno infrastrukturo v preteklosti je investicija v rekonstrukcijo Mestnega stadiona obrnila nov list v zgodovini ptujskega športa.
Sodoben stadion je športni objekt prihodnosti in kaže na to, da sledimo sodobnim usmeritvam na področju razvoja športne infrastrukture.
Zahvala gre Mestni občini Ptuj z županom dr. Štefanom Čelanom
na čelu in mestni upravi, svetnikom MO Ptuj, Ministrstvu za šolstvo in šport. Fundaciji za šport. Športnemu zavodu Ptuj, ki je bdel nad izvedbo in realizacijo projekta. Zahvaliti se moramo tudi marljivim izvajalcem - pod-
Skupna kapaciteta prostorov za gledalce je 1620 sedežev.
Ivo Kornik Foto: Črtomir Coznik
Mestna občina Ptuj na področju športne infrastrukture zaostaja za nacionalnim povprečjem. Cilj novih investicij je pridobiti sodobne športne objekte. Nova tribuna z vadbenimi prostori ponuja prav to.
Program projekta prve faze, ki je končan, zajema prizidavo tribune z vadbenimi prostori.
Skupna kapaciteta prostorov za gledalce je 1620 sedežev. Namen investicije je omogočiti izvajanje športnih prireditev in tekmovanj ter obiskovalcem ponuditi udobje.
Garderobe so zgrajene po evropskih standardih, spremljajoči prostori pa po kriterijih mednarodnih panožnih zvez. V prostoru pod
Iz zgodovine:
2. junija 1952 je bilo izdano gradbeno dovoljenje za izgradnjo tribun in športnega igrišča na tej lokaciji (sedanja lokacija Mestnega stadiona). 9. julija 1954 pa je Državni sekretariat za gospodarstvo takratne Ljudske republike Slovenije izdal soglasje k prošnji investitorja, tj. Športnemu društvu Drava, za pričetek gradnje. Stadion je bil zgrajen 1955. leta.

Simon Starček, direktor Športnega zavoda z zadovoljnim izrazom na obrazu.
jetju Gradis GP Gradnje Ptuj s podizvajalci in projektanti. Otvoritev novogradnje je bila 23. septembra. Predstavitveni nagovor je imel direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček, sledil je slavnostni nagovor župana dr. Štefana Čelana. Pozdravni nagovor je imel minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. V otvoritvenem programu je nastopil Pevski zbor Gimnazije Ptuj, predstavili so se učenci in učenke ptujskih osnovnih šol, ki so prikazali različne športne veščine, člani Atletskega kluba Keor Ptuj so predstavili Atletsko šolo Mirka Vidiša, Nogometna šola Drava Ptuj pa je prikazala program vadbe za najmlajše nogometaše.
Projekt izgradnje novih tribun in adaptacija že obstoječe na Mestnem stadionu je celovita rešitev, ki bo izboljšala pogoje dela športnim klubom, društvom, šolam, posebej pa Atletskemu klubu Keor in Nogometnemu klubu Drava.
Množica obiskovalcev na dograjeni tribuni; nogometna tekma med Dravo in Mariborom.
Prebujeni Duh si ne želi ponovno
zaspati!
Letošnje poletje smo lahko videli, kako izgleda Ptuj - pravzaprav upamo in si želimo, da bi izgledal tako - kot turistično mesto. Se več, kot stičišče kultur in ljudi iz celega sveta.
Duh Ptuja je prebujen. Blagodejno vznemirjeno ozračje nad mestom je mežikalo vsem. Pa ne samo zato, ker je bilo dobesedno neprestano nekaj v zraku. Dolgo smo čakali in dočakali nekaj takega.
Več tisoč žonglerjev in cirkusantov iz celega sveta je za vrhunec v tem letu izbralo Ptuj. Ta velika skupina ljudi, ki je mimogrede predstavljala najmnožičnejši obisk mesta v zadnjih desetletjih, je bila dobra preizkušnja za Ptuj. V najboljši luči so se pokazali predvsem Ptujčani. Glede gostoljubnosti in pripravljenosti pomagati so po besedah gostov povsem upravičili krilatico o prijaznih in gostoljubnih prebivalcih. Ljudje so se trudili pomagati in razlagati v vseh jezikih, ki so se jih spomnili. Trgovci pa so tako ali tako imeli velik in prijazen nasmeh. Dober promet in zaslužek je bil za marsikatero podjetje ali trgovino nenadejan. Čeprav se je o tem dogodku govorilo in pisalo že celo leto prej, marsikdo ni verjel ali si predstavljal, da bo tako. kot se je napovedovalo. V društvu Povod, ki je organiziralo ta projekt in ga na Ptuj tudi pripeljalo, delajo vsi kot prostovoljci - ljubitelji. In nato je izpadel kot največji in povsem profesionalen. Temu pa žal niso mogli, hoteli ali morda bili sposobni slediti nekateri tisti, ki so plačani in celo s strani Mestne občine Ptuj ustanovljeni, da Ptuju pomagajo pri razvoju in promociji. Vsi trgovci in gostinci pa so po svojih sposobnostih izkoristili priložnosti. Nekateri so šele ob koncu ugotovili, da so zamudili priložnosti.
Potrebno je vendarle zaključiti, da je veliko več pozitivnih odzivov in tistih podjetij ter posameznikov, ki so znali in želeli pomagati pri tako pomembnem in velikem dogodku na Ptuju. Ptuj se je torej vpisal na zemljevid sveta kot dobra lokacija za artiste in turiste. V imenitni družbi pomembnih in velikih mest, ki so ali bodo gostila ta največji žonglerski dogodek na svetu (lani Lille v Franciji, naslednje leto Dublin na Irskem, vmes pa Ptuj), je dobil krila in zanos. Pa tudi zavidanje v Sloveniji. Že pred konvencijo so tako potencialni sponzorji in mediji spraševali, zakaj je ne organiziramo v Ljubljani!? Zato, ker je Ptuj lepa in prava lokacija tudi za velike dogodke. Ker delamo za Ptuj, kjer živimo. V vsakem primeru je bilo to poletje izredno promotivno za Ptuj. Razen tega pa smo imeli vsak dan veliko zanimivega in vrhunski program.
V tem času smo lahko še bolj vzljubili mesto, ker smo vsi do zadnjega ugotavljali, da je to pravo vzdušje, da je to pravi Duh mesta. Tega bo sedaj lažje ohranjati budnega. Vemo, kaj nam je všeč in kdaj se dobro počutimo. V naslednjih projektih nam bo lažje in več nas bo.
Robert Križanič
MODROST MESECA
Kdor bi rad imel nekaj, česar ni imel še nikoli, bo moral storiti nekaj, česar ni storil še nikoli.
SPREHOD PO VSEBINI
Župani Spodnjega Podravja v Gorišnici	4
Energetska zasnova MOP	5
33. redna seja Mestnega sveta	6
Novi odlok o turistični taksi	6
Pogovor s častnim občanom mesta Ruj slikarjem Albinom Lugaričem	10
Pogovor z igralcem Tadejem Tošem - II. del	11
Častitljivih 100 let ima Perutnina Ruj	12
Štajerski vinski parfumi prihodnosti	13
Nova Olgica	14
Brezplačno samostojno učenje računalništva in tujih jezikov	15
Večne gazi Nataše Petrovič	16
Jubilejni zbornik ob 15-letnici lionizma v Sloveniji	16
Anton Sovrè (1885-1963) in edini Ruj	17
Iz Mestnega gledališča Ruj	18
Družabno življenje Ptujčanov v preteklosti	18
Slike Uroša Weinbergerja v Galeriji Magistrat	19
Jernej Forbici - W documents, nivojski prostori	19
Fotografski razstavi Alenke Slavinec in Črtomirja Goznika	20
Sejem prostega časa, kjer ni nič naprodaj	20
Davčni sistem v RS in mnenja k predvidenim spremembam	21
Mladost v prastarem mestu - petič	22
Ruj - Odprto mesto 2005 že četrtič	23
Poli maraton	24
Dva naslova Pajtlerjevi	25
Nazaj h kolektivu	25
Čvrsto jedro mladih šahistov	26
Pričetek nove sezone v JK Drava Ruj	27
Festival športnih šol	27
Pogovor z dr. Dorko Šajber	28
Svetovna mladinska prvakinja v plezanju pri županu	29
Ptuj se je vpisal na žonglersko-cirkuški zemljevid sveta	31
Naslovnica: Stotka Foto: Ljubo Majninger
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj.
TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98. elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: LOTOS, Liljana Vogrinec s. p., telefon: 031 481-673, 040 218-895, elektronska pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vejica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grafts, Rače. Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič
-	SDS, Darja Galun - SLS. Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj. Mirjana Nenad - SD, Peter I^etonja - SNS. Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc
-	SMS. Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentaije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Župani Spodnjega Podravja so se sestali v novih prostorih
Občine Gorišnica
V novih prostorih občine Gorišnica so se župani v septembru sestali na 21. redni seji kolegija županov. V uvodu je poslanec Državnega zbora RS Branko Marinič posredoval nekaj informacij o delu v državnem zboru.
V sejni sobi občinskega poslopja v Gorišnici se je kolegij županov sestal prvič.
PRIMARNO ZDRAVSTVO NA PTUJSKEM ŠE VEDNO NEDOKONČANA ZGODBA
Problematiko primarnega zdravstva na Ptujskem so župani na kolegiju premlevali že nekajkrat. Kot vse kaže, pa se problemi zagotavljanja kvalitetnega primarnega zdravstva samo stopnjujejo. S kvaliteto storitev, ki jih izvaja JZ Zdravstveni dom Ptuj v nekaterih ordinacijah izven mesta, občani resnično niso zadovoljni in to so na tokratnem kolegiju župani zelo ostro potrdili.
V	občini Videm se soočajo s problemom zdravstvenega varstva, saj so zgradili in opremili ordinacije, JZ ZD Ptuj pa jim ne zagotavlja rednega zdravnika oz. zobozdravnika. Zdravniki delajo, kakor se jim zljubi.
V	Juršincih imaordinacijadelov-ni čas dvakrat tedensko med 12. in 17. uro. Če ob 14.30 v čakalnici ni bilo pacienta, ob 15. uri tudi zdravnika ni bilo več. Zato je župan Alojz Kaučič v Juršincih koncesijo podelil zasebnemu
Župani bodo na oktobrski seji kolegija kot predstavniki ustanoviteljev JZ Zdravstveni dom Ptuj za zaprtimi vrati ponovno spregovorili o usodi JZ Zdravstveni dom Ptuj. Možnih je več scenarijev.
OSREDNJA TOČKA REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM ZA OBDOBJE 2007-2013
Predstavnica ZRS Bistra Ptuj Mojca Šibila je županom predstavila gradiva o Regionalnem razvojnem programu.
V polemični razpravi so župani izpostavili zlasti problematiko povezano s kazalniki, na osnovi katerih se oblikuje indeks razvojne ogroženosti posameznega okolja. Pri nastajanju nove metodologije za izračun indeksa razvojne ogroženosti je potrebno intenzivno sodelovati ter oblikovati pripombe v smislu dodatnih kazalnikov, ki bodo pokazali dejansko stopnjo razvojne ogroženosti posameznih lokalnih skupnosti. Smiselno bi bilo oblikovanje dvojnih kriterijev, in sicer oblikovati ločene indikatorje za mestne občine in za vse ostale občine. Kajti pri uporabi enakih kriterije za vse občine prihaja do izkrivljene podobe. Delitev sredstev za premostitev razvojne ogroženosti pa se ne deli po statističnih podatkih
je na osnovi izračunanega povprečja v regiji. S tako metodo izračuna so razvojno ogrožene občine vedno prikrajšane.
Pri financiranju občin se uporablja povsem druga metodologija za izračun primerne porabe.
Zakon o financiranju občin uporablja bolj objektivne pokazatelje, ki bi jih kazalo uporabiti tudi pri sofinanciranju regionalnih razvojnih programov.
INFORMACIJE POSLANCA BRANKA MARINIČA
Kot je povedal poslanec je bila zadnja seja Državnega zbora RS za tukajšnjo območje zelo pomembna. Sklicana je bila prav z namenom, da so potrdili predlog zakona o soglasju Republike Slovenije Družbi za izgradnjo avtocest. S potrditvijo omenjenega zakona so izpolnjeni pogoji za najetje kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev za realizacijo izgradnje avtocestnih odsekov iz nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS v višini 360 milijonov evrov. Sredstva iz tega programa so namenjena tudi našemu okolju. Gre za izgradnjo ceste Hajdina-Ptuj-Ormož. Občine bodo imele za uresničevanje projektov, ki jih načrtujejo danes, v prihodnosti na razpolago vedno manj sredstev. Zato je županom predlagal, da začnejo denar iskat na trgu. Avtocesto Slivnica-Draženci bodo pričeli graditi v začetku leta 2007. Za AC Phyrinka, odsek Draženci-Gruškovje, je izvajalec, ki bo ta odsek umeščal v prostor, že znan. Iščejo že možnosti, da bi se gradnja začela prej kot leta 2009. Mednarodnemu mejnemu prehodu Sv. Florjan nasprotuje
Hrvaška, ki želi, da bi bil ta prehod v Leskovcu, meddržavni pa v kraju Sv. Florijan.
IZBOLJŠANJE RAČUNALNIŠKE PISMENOSTI BREZPOSELNIH
Direktor REVIVIS Ptuj dr. Oto Težak je županom predstavil Phare nacionalni program 2003 - Ekonomska in socialna kohezija - in jih povabil, da občine kot partnerice sodelujejo v projektu Izboljšanje računalniške pismenosti brezposelnih.
Izpostavil je razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij in z njimi povezanih storitev informacijske družbe kot enega od osnovnih gonil sodobne družbe. Ta razvoj je ustvaril nove izdelke, nove storitve in nova področja usposabljanja. Da bi se v celoti uporabile priložnosti, ki jih ponuja, je potrebno razpolagati z ustreznimi znanji in veščinami na področju uporabe storitev informacijske družbe. Zato postaja računalniška pismenost predpogoj za zaposlovanje na čedalje večjem številu področij. Župani so v razpravi projekt podprli.
Branko Novak Foto: Aleš Šprah
zdravniku.	občin, ampak se vedno uresniču-
Nova občinska stavba v Gorišnici zgrajena v modernem minimalističnem slogu.

Energetska zasnova MOP
V skladu z usmeritvami Resolucije o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo in zahtevami Energetskega zakona ter potrebami po razvojnih projektih se je Mestna občina Ptuj odločila, da izdela Energetsko zasnovo občine. Za organizacijo in izvedbo projekta je MOP 3. maja letos pooblastila ZRS Bistra Ptuj.
Upravljanje z ribniki v Podvincih in Velovleku
Podpis pogodbe o donaciji zunanje pomoči Evropske unije
Proces izdelave in izvedbe energetske zasnove je uspešen samo takrat, ko se občani zavedajo, da oskrba in raba energije v občini nista samo stvar občinske uprave, ampak nas vseh, zato vas še posebej pozivamo k sodelovanju. Vsi zainteresirani ste vabljeni, da v zvezi z omenjeno tematiko pošljete svoja mnenja, predloge oziroma pobude na sedež občine ali koordinatorju projekta energetske zasnove ZRS Bistra Ptuj na elektronski naslov: mojca@))istra.si. Po opravljeni analizi stanja bo, predvidoma v oktobru, organizirana delavnica, na kateri bomo skupaj z izvajalcem projekta predstavili prve predlagane projekte na območju mestne občine Ptuj. Datum delavnice bo pravočasno objavljen v medijih ter tudi poslan na elektronske naslove kot elektronska vabila.
Namen projekta je podati predlog trajnostne energetske oskrbe MOP z oceno njegove tehnične in ekonomske upravičenosti, za kar je potrebno opraviti analizo sedanjih in bodočih energetskih potreb in možnosti oskrbe ter alternativ v mestni občini. Naročilo male vrednosti je bilo oddano ljubljanskemu podjetju Eco Consulting. Na javnem razpisu za pridobitev subvencije občinam za spodbujanje izdelave energetskih zasnov občin, ki je bil objavljen v Ur. 1. RS 54/05, je bila MO Ptuj uspešna in za izdelavo študije Energetske zasnove pridobila 5.700.000 tolarjev nepovratnih sredstev oz. 50 % vrednosti projekta.
Najprej bo analizirano stanje na področju rabe in oskrbe z energijo v celotni MOP, nato bodo primerjane možne alternative oskrbe z energijo.
Poglavitni cilji izdelave in izvedbe občinske energetske zasnove so:
•	učinkovita raba energije pri vseh porabnikih, predvsem v javnih zavodih in ustanovah, ki lahko služijo kot vzor celotni občini,
•	uvajanje lokalnih virov energije (lesna biomasa, sončna energija, bioplin),
•	uvajanje sistemov daljinskega ogrevanja,
•	uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih objektov, kajti obstajajo možnosti visokih prihrankov že z minimalnimi vlaganji,
•	informiranje, svetovanje in izobraževanje javnosti o vlogi in pomenu učinkovite rabe
energije,
• zmanjšanje stroškov za energijo v občinskih javnih stavbah in zmanjšanje rabe energije v industriji.
V	začetni analizi sedanjega stanja rabe energije v MOP se na podlagi statistične baze podatkov najprej pregleda stanje v gospodinjstvih oziroma ogrevanje stanovanj v občini, ki se ogrevajo individualno. Nato sledi analiza porabe energije v podjetjih, javnih stavbah, objektih, ki se ogrevajo daljinsko, ter v objektih, ki se ogrevajo iz centralnih kotlovnic.
Po celotni analizi sedanjega stanja na področju rabe energije se prične drugi del energetske zasnove. Pregledan bo potencial vseh možnih obnovljivih virov energije v mestni občini. Ocenjeni bodo tudi potencialni prihranki pri porabi energije, ki jih lahko dosežemo z učinkovitejšo rabo le-te. Izraba lokalnih virov energije lahko bistveno pripomore k zanesljivosti oskrbe občine tako s toploto kot tudi z električno energijo.
V	zaključni fazi projekta bodo podani predlogi za izboljšanje stanja na področju energetike, tako pri porabi kot tudi pri oskrbi z energijo. Izdelan bo akcijski načrt, kjer bodo projekti tudi ekonomsko ovrednoteni ter terminski načrt izvedbe predlaganih projektov.
Mojca Šibila, vodja projekta pri ZRS Bistra Ptuj
Mestna občina Ptuj je v juliju z Ministrstvom RS za okolje in prostor podpisala Pogodbo o donaciji zunanje pomoči Evropske unije, ki jo Ministrstvo dodeljuje za izvedbo projekta Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek. S tem projektom želimo z ustreznim gospodarjenjem in upravljanjem ohraniti izredno biotsko pestrost obmo-čij NATURA 2000 v Podvincih in Velovleku ter izboljšati odnos javnosti do ohranjanja narave. Projekt je v celoti v skladu s cilji Programa PHARE CBC čezmejno sodelovanje Slovenija/Avstrija 2003 SI.2003/004-939-01.
Celotna vrednost projekta je 81.589,36 EUR, od tega je 90 % sofinancirano s strani Evropske unije ter Ministrstva RS za okolje in prostor, 10 % pa prispeva prijaviteljica - MO Ptuj.
V projektu sodelujejo partnerji Marktgemeinde Ebemdorf iz občine Dobrla vas (Avstrijska Koroška), Ribiška družina Ptuj,
ško družino Ptuj, Lovsko družino Jože Lacko Ptuj, lastnike zemljišč na območju Natura 2000, Zavod za gozdove RS, Kmetijsko-gozdarski zavod;
•	predšolsko in šolsko mladino: okoliške vrtce, osnovne šole v okolici, srednje šole v Ptuju, Center šolskih in obšolskih dejavnosti;
•	lokalno prebivalstvo;
•	širšo javnost, Lokalno turistično organizacijo, Turistično društvo Ptuj ...
Aktivnosti, ki se bodo odvijale v projektu, so naslednje:
•	obnova ekološko pomembnega habitata,
•	kartiranje in opredelitev notranjih območij habitatnih tipov in vrst.
•	izdelava strokovnih podlag za dopolnitev obstoječega zavarovanega območja,
•	izdelava osnutka integralnega načrta upravljanja (opredelitev območij in dejavnosti, da ne bodo v konfliktu med seboj),
•	predstavitev modela dobre

- •
Ribnik Velovlek.
Foto: Vekoslav Lašič
Zavod RS za varstvo narave OE Maribor in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Avstrijski partner nam bo v teku projekta predstavil primer dobre prakse - upravljanje na naravovarstvenem območju Sablatnigmoor.
Seznam ciljnih skupin zajema: • sektorske upravljavce: Ribi-
prakse,
•	ozaveščanje in informiranje javnosti,
•	promocija NATURA 2000.
Projektne aktivnosti bodo trajale 12 mesecev, saj mora biti ta zaključen do avgusta 2006.
Mihael Janžekovič
Ta dokument je bil pripravljen s finančno pomočjo Evropske unije. Njegova vsebina je izključna odgovornost Mestne občine Ptuj in se nikakor ne more obravnavati kot uradno stališče Evropske unije.
IZ MESTNE HIŠE/ MESTNI SVET

Spremembe v proračunu, nove cene, nadomestno igrišče pri
Mladiki
Po avgustovskem premoru so svetniki pričeli delo zadnii ponedeljek v septembru, ko so se zbrali na 33. redni sej. Tisti, ki so tudi člani delovnih teles mestnega sveta, pa so se morali z nekaterimi gradivi spoprijeti že teden dni poprej. Dnevni red je bil zelo zapolnjen, saj je obsegal kar 18 točk.
Proračun za letošnje leto je bil
v višini 4.949.903.763 tolarjev po dveh obravnavah in z nekaj amandmaji sprejet na redni seji mestnega sveta v decembru lani. Od takrat so nastale spremembe tako na strani prejemkov, kot na strani izdatkov proračuna. Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah se lahko z rebalansom prejemki in izdatki proračuna med letom ponovno uravnovesijo, kar se ponavadi zgodi v septembru ali oktobru oz. na jesen. Višina letošnjega proračuna se z rebalansom v primerjavi s planom povečuje za 19.124.556 tolarjev in znaša 4.969.028.319 tolarjev. Županje predlagal obravnavo po skrajša-nem-hitrem postopku, da bi se projekti, ki so vezani na republiška sredstva (REVIV1S, industrijska cona, projekt podtalnice) ter večja investicija (hitra cesta) lahko pravočasno pričeli.
Sprejeti je bilo treba predloge za povišanje cene distribucije zemeljskega plina družbi Adri-aplin in za daljinsko ogrevanje na paro ter toplo vodo Komunalnemu podjetju. Povišanje je kar veliko; cene se bodo tokrat dvignile za okrog deset odstotkov. Natančneje se lahko z njimi seznanite v priloženem Uradnem vestniku, št. 11.
Takoj za obravnavo sprememb proračuna in celo pred aktualno točko pobude in vprašanja je dobila svoje mesto končno tudi razprava o pobudi predsednika sveta Mestne četrti Ljudski vrt Stojana Žižka, naslovljeni na Vlado RS, kjer predlaga predčasno razrešitev mestnega sveta in župana. Njegova argumenta sta:
-	Neizvrševanje odločb Ustavnega sodišča RS. ki je leta 2003 razveljavilo Odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema - KTV Ptuj. V odločbi je definirano, da lokalne skupnosti nimajo pristojnosti na tem področju, ker ne gre za javno službo, ampak za gospodarsko dejavnost, ki se opravlja na trgu.
-	Neizvrševanje pravnomočnih odločb Višjega sodišča v Mariboru in Zakona o lokalni samoupravi. Opira se na 90. b-člen tega zakona, ki določa, kdaj se lahko občinski svet in župana razreši predčasno.
Razen Žižkovega predloga pa so svetniki dobili tudi pravno mnenje Odvetniške pisarne Mayr in Pavlovič o njem, ki pravi, da je bil dotični odlok z uradno objavo razveljavljen in odločba ustavnega sodišča s tem
izvršena. Ustanovitev delniške družbe nima zveze z odlokom, ki ga je ustavno sodišče razveljavi-
lo.	Odlok namreč ni imel določb o ustanovitvi delniške družbe, prav tako se ustanovitev te družbe v ničemer ne opira na odlok. Sklep Višjega sodišča v Mariboru iz leta 2004 ptujski občini ne nalaga nobenih ravnanj. Razveljavil je le začasno odredbo, ki jo je istega leta izdalo Okrožno sodišče na Ptuju, na podlagi katerega je morala družba Ingel med drugim omogočiti 24-umi dostop do glavne sprejemne postaje kabelsko-distribucijskega sistema in izročiti vse razvodne objekte, univerzalne ključe teh objektov in register naročnikov. Skratka, ugotavljajo, da predlog predsednika sveta MČ Ljudski vrt ni utemeljen, ker Ustavno sodišče RS ptujski občini ni naložilo nobenega ravnanja, upravno sodišče pa ni izdalo kakšne odločbe, ki je občina ne bi izvršila.
Mestni svet je bil na tej seji tudi seznanjen z investicijskim projektom (DIIP) za gradnjo nadomestnih igrišč in kolesarskega poligona pri OS Mladika, ki sta ga izdelala Ivan Vidovič iz MO Ptuj in Simon Starček iz Športnega zavoda Ptuj. Izgradnja je predvidena v naslednjem letu na nekdanji lokaciji Komunalnega podjetja ob šoli (in južno od mestnega stadiona na Tratah). Šola bo dobila zunanje športne vadbene površine v velikosti 2.424 m2, ki
jih je izgubila zaradi izgradnje nogometnega igrišča z umetno travo. Investicija bo potekala v več fazah: najprej bodo rušili sedanje stavbe, nato bodo uredili spodnji ustroj za izgradnjo košarkaškega, rokometnega in odbojkarskega igrišča, na koncu bodo izgradili še sodoben kole-sarsko-prometni poligon, velik 400 m2, in prostor tudi ozelenili.
Svetniki so obravnavali osnutek strategije za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj za obdobje 2005-2009. ki jo je pripravila Maja Erjavec iz Oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj (LAS). Strategija predstavlja izhodišče za celovit pristop k reševanju problematike zasvojenosti v občini. Poudarek je dan preventivnemu delu z otroki in mladostniki, njihovimi starši ter izobraževanju in usposabljanju strokovnega kadra za delo z mladimi. Zastavljeni dolgoročni cilji so vodilo za programe, ki jih bodo pod koordinacijo LAS izvedli izvajalci v vrtcih, družinah, šolah, ostalih javnih zavodih in lokalni skupnosti. LAS že ima akcijski načrt programov za leti 2005 in 2006, pripravlja pa se tudi na izvedbo izobraževanja strokovnih timov šol in vrtcev v letošnjem letu.
Milena Türk
ODSTRANJEVANJE IN SPREJEMANJE ODSLUŽENIH »STARIH BREMEN« - MOTORNIH VOZIL
Se nadaljuje, in sicer do vključno 31. marca 2006
Občane MO Ptuj obveščamo, da se nadaljuje izvajanje sistema ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, in sicer brezplačna akcija odstranjevanja in prevzemanja odsluženih »starih bremen« - motornih vozil, ki so še zavržena v naravi ali okrog domov na območju MO Ptuj, in kjer ni mogoče ugotoviti lastnika vozila. Takšna motoma vozila lahko prijavite Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj, na telefonsko številko 02 748 29 63, do 31. marca 2006.
Majda Murko, komunalna inšpektorica
Novi odlok o turistični taksi
10. avgusta je začel veljati novi Odlok o turistični taksi v MO Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/05). Z dnem uveljavitve tega odloka pa je prenehal veljati Odlok o turistični taksi iz leta 1998 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/98).
Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojne podjetnike posameznike, sobodajalce in kmete, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, želimo opozoriti na spremembo, ki jo prinaša novi odlok in sicer je turistična taksa določena v višini 11 točk za celo leto. Višina turistične takse se torej s 1. oktobrom ne spremeni in ostane v višini 11 točk. Vrednost turistične takse se izračuna tako, da se pomnoži število točk z vrednostjo točke, ki jo v skladu z zakonom določi Vlada RS in znaša 22,00 tolarjev.
Za morebitne dodatne informacije lahko pokličete: 02 748 29 43 ali 02 748 29 40.
Mojca Lešnik
Odgovori na pobude in vprašanja svetnikov
Vzdrževanje javnega stranišča - Revizije poslovanja javnih zavodov - Stopnjevanja smradu iz kafilerije na Zagrebški cesti - Osnovnošolcem zagotoviti tečaje prvega tujega jezika - Nadzor nad prehitro vožnjo v Krempljevi
Pobuda Milana Čučka:
Naj se zapre cestišče okrog OŠ Mladika tako:
•	da se za javni promet zapre cestišče od križišča pri Športni dvorani Mladika do OŠ Mladika,
•	da se popolnoma ukine in rekultivira cesta od OŠ Mladika do bivše parcele Komunalnega podjetja na Znida-ričevem nabrežju in se ta del cestišča poveže z zeleno površino parka,
•	nova cestna povezava naj se predvidi in izvede od bivše parcele Komunale vzporedno s tribunami stadiona in novim parkiriščem do izhoda na Čtičkovo ulico pri Športni dvorani Mladika.
Odgovor: Izjava odgovornega projektanta rekonstrukcije in dozidave OŠ Mladika Stanislava Arnuša glede ureditve cestišča okrog osnovne šole Mladika: »Kot odgovornemu projektantu se mi zdi zapiranje obstoječe ceste nesmiselno. Ne rešuje problema osnovne šole. Obstoječa cesta je lokalnega značaja in je prometno malo obremenjena. Nesmiselno bi bilo zapirati obstoječo cesto, s katero je povezana tudi ostala komunalna infrastruktura, ki poteka pod njo ali ob njej. Prav tako bi bilo nesmiselno povezali prostor s prostorom mestnega parka, ki poteka vzdolž reke Drave. Izvedba nove cestne povezave preko bivše parcele Komunalnega podjetja, vzporedno s tribunami stadiona in novim parkiriščem, bi dejansko pomenila poseg v šolski prostor, ker bi učencem osnovne šole presekala pot do nadomestnih igrišč, ki bodo predvidoma urejena na bivši parceli Komunalnega podjetja. Prav tako je vprašljiva finančna konstrukcija prestavitve ceste, saj bi pomenila tudi veliko investicijsko vrednost.«
♦ ♦♦
Pobuda Ervina Hojkerja:
V mestu naj se nekaj naredi za prometno urejenost in varnost v prometu, da se pešcem ne bo
treba izogibati pred kolesarji s pločnika na cesto, da na pločnikih ne bodo parkirani avtomobili; zato naj občinska redarska služba poostri nadzor in ukrepa proti nepravilnemu parkiranju na pločnikih, predvsem v Prešernovi ulici.
Odgovor: Mestna redarska služba redno opravlja nadzor in vsak dan po celem mestu - tudi v Prešernovi ulici, kjer so obhodi po večkrat na dan - izreka globe. Glede na veliko gostoto prometa se situacija hitro spreminja, in sicer je v določenem trenutku vse zaparkirano, v naslednjem pa spet vse prazno in seveda ni mogoče, da bi bili neprestano prisotni v eni ulici. Zaradi odpiranja raznih lokalov oz. dejavnosti je vedno večji problem, kam parkirati številna vozila in včasih dostava do lokala resnično ni mogoča drugače kot s pločnika. Ne glede na našteto pa, kot smo že prej navedli, opravljamo nadzor in izrekamo globe v Prešernovi ulici tudi po večkrat na dan in jih bomo še naprej, v okviru možnosti z obstoječim številom zaposlenih.
Velikokrat pa izrečemo globe ravno staršem otrok, ki obiskujejo OŠ Olge Meglič in pripeljejo svoje otroke v šolo ter pustijo vozila za ta čas na pločnikih v Prešernovi in Cafovi ulici, ker drugje v bližini ni prostora, zato bi jih bilo dobro na nepravilno parkiranje opozoriti tudi s strani šole.
Jožica Težak
♦ ♦♦
Pobuda Janeza Rožmarina:
Perutnino Ptuj naj se pozove, da v izogib stopnjevanja smradu iz kafilerije na Zagrebški cesti, ki je ob določenih terminih v okolici še povečan in neznosen, ustrezno ukrepa. Strokovnjaki naj pri pripravi analize predvidijo ukrepe za znižanje stopnje smradu in naj se analiza z ukrepi predloži mestnemu svetu v najkrajšem možnem času. Odgovor: V obširnem odgovoru predsednika uprave in generalnega direktorja dr. Roma-
na Glaserja je poudarjeno, da Perutnina Ptuj posluje po določilih okoljskega certifikata ISO 14001, ki so ga pridobili na osnovi dolgotrajne presoje upravljanja njihovih delovnih procesov in celovitega odnosa do okolja. Vzpostavili so tudi sistem disperzije vzreje piščancev in puranov h kooperantom, pred dvema letoma pa so pričeli tudi z disperzijo vzreje prašičev na farmi Dra-ženci. Predelava klavnih odpadkov, ki deluje znotraj PC Mesna industrija Perutnine Ptuj, ima vsa nacionalna dovoljenja za obratovanje, ki so jih dodatno preverili po pojavu BSE pred nekaj leti. Povsem so spremenili tudi tehnologijo predelave klavniških odpadkov, ki jih predelujejo po postopku hidrolize. Poleg lastnih strokovnjakov celoten postopek permanentno spremlja in nadzoruje Veterinarska uprava RS, občasno pa tudi ustrezne evropske nadzorne institucije v obliki napovedanih in naključnih inšpekcijskih pregledov. Tako so z mnogimi investicijami in tehnološkimi rešitvami, ki so na ravni splošno določenih nacionalnih in evropskih pravil poslovanja na tem področju, vzpostavili poslovanje na področju klavniških odpadkov, ki minimizirajo vse vplive na okolje.
Pobudnika in druge svetnike mestnega sveta vljudno vabijo, da si v dogovoijenem terminu in pod strokovnim vodstvom ogledajo katerikoli del proizvodnega procesa v Perutnini Ptuj, če se želijo osebno prepričati o tehnoloških rešitvah na opredeljenem področju.
Zdenka Bezjak
♦ ♦♦
Pobuda Mete Puklavec, Marije Magdalene, Ervina Hojkerja in Dejana Levaniča:
V	šolskem letu 2005/2006 naj občinski proračun osnovnim šolam zagotovi sredstva za pouk tujega jezika v tečajni obliki po 2 uri tedensko, od 1. do vsaj 6. razreda.
V	skladu s pobudo bi osnovnošolcem zagotavljali pouk prve-
ga tujega jezika v prvih treh razredih in pouk drugega tujega jezika v 4., 5. in 6. razredu devetletke.
Odgovor: Zagotavljanje tako organiziranega tujega jezika zahteva dodatnih 16 milijonov SIT letno. Dodatna sredstva bomo predlagali pri pripravi proračuna MOP za leto 2006.
♦ ♦♦
Pobuda Marjana Kolariča:
V proračunu bi zagotovili subvencioniranje rezervacije vrtca za otroke, ki v času letnih dopustov niso v varstvu tako, da bi starši za rezervacijo v tem času plačali 20 % in ne 50 % cene kot do sedaj.
Odgovor: Pobuda zahteva 12 milijonov SIT dodatnih proračunskih sredstev za subvencioniranje vzgojno varstvene dejavnosti v vrtcih, zato bomo predlog upoštevali pri pripravi proračuna za leto 2006.
Lidija Radek
♦ ♦♦
Pobuda Srečka Šnebergerja:
Naj se uredi košarkaško asfaltno igrišče pri avtobusni postaji, ki je s sklepom o določitvi športnih objektov občinskega pomena v MO Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99) postalo športni objekt občinskega pomena in lastnina Mestne občine Ptuj.
Odgovor: Za ureditev igrišča v občinskem proračunu za leto 2005 nimamo predvidenih sredstev. Igrišče bi bilo potrebno asfaltno preplastiti, namestiti koše in nogometne gole. Po projektantski oceni znaša obnova igrišča 1,7 milijona SIT. Sredstva za ureditev tega igrišča bomo predlagali v proračunu za leto 2006.
Maja Erjavec
♦ ♦♦
Vprašanji Avgusta Laha:
1. Ali je bilo izdano kakršno koli soglasje za podiranje dreves na obrežju reke Drave ob Vič-avski poti?
Odgovor: Oddelek za gospo-
MESTNI SVET/STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
darsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj ni izdal nobenega soglasja za posek dreves na Vičavski poti. Obe parceli sta v zasebni lasti in po zemljiški knjigi opredeljeni kot pašnik.
2. Upravljavca edinega javnega stranišča, na Slomškovi ulici, na Ptuju, Komunalno podjetje Ptuj, naj se pozove, da ustrezno skrbi za njegovo čistočo. Odprto naj bo vsaj do 20. ure, tudi v soboto, nedeljo in ob praznikih. Odgovor: Iz programa vzdrževanja objektov skupne rabe MO Ptuj za vzdrževanje javnega stranišča mesečno nameni 200 tisoč SIT. V tej vrednosti je zajetih 88 ur dela čistilke, poraba papirja ter električne energije. Na letni ravni znašajo stroški vzdrževanje javnega stranišča 2.400.000.00 SIT. V kolikor bi bilo stranišče odprto vsak dan od jutra do večera. bi morala MO Ptuj zagotoviti dodatna sredstva.
Glede na stanje in izgled javnega stranišča bi se moralo le-to popolnoma obnoviti (odpadanje ometa, ob večjih nalivih zatekanje vode), za kar bi morali zagotoviti sredstva v naslednjem proračunu.
♦ ♦♦
Vprašanja Marije Magdalene:
1. Kdaj bodo v skladu z določili predpisov opravljene revizije poslovanja javnih zavodov? Odgovor:
Javni zavodi so, v skladu z Zakonom o javnih financah in Pravilnikom o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ, letos dolžni izvest revizijo poslovanja javnih zavodov. Na skupnem sestanku z ravnatelji osnovnih šol. na Oddelku za družbene
dejavnosti MO Ptuj, 1. julija, je bilo dogovorjeno, da se v proračunu za leto 2006 predvidi nova postavka za skupno revizijo javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je MO Ptuj.
Asja Stropnik
2.	Kdaj bo družba Podjetje za stanovanjske storitve Odboru za finance predložila letno poročilo za poslovno leto 2004?
Odgovor: Od Podjetja za stanovanjske storitve, d. o. o., bo MO Ptuj ponovno pisno zahtevala poročilo za poslovno leto 2004 (v skladu s sklepom MS MO Ptuj. 26. 5. 2005).
3.	Kdo i' imenu lastnikov nadzira cene in kvaliteto storitev?
Odgovor: Za investicijsko vzdrževalna dela na skupnih delih in napravah mora upravitelj izvesti javni razpis in imenovati komisijo, v kateri smo kot lastnik objekta, na katerem naj bi se izvajala posamezna vzdrževalna dela, vključeni pri izboru izvajalca kakor tudi pri spremljanju same izvedbe del.
4.	Mestna občina naj določi izvajalca za košnjo vseh zelenic v mestu, grajskega hriba, zelenice ob vpadnicah v mesto, za urejanje struge potoka Grajena kakor tudi za postavitev podrtih cvetličnih korit in za zamenjavo polomljenih košev za smeti. Račune za izvedbo vsega naštetega pa naj pošlje tistim, ki so za košnjo in ureditev mesta zadolženi.
Odgovor: Za košnjo zelenic so na območju MO Ptuj določeni naslednji izvajalci: bankine vpadnic v mesto Ptuj (državne ceste) kosi Cestno podjetje Ptuj, d. d., za košnjo bankin ob ulicah mesta je zadolženo Komunalno podjetje Ptuj, d. d., brežine poto-
ka Grajena kosi Drava, Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d. d., dvigovanje korit, zamenjavo polomljenih košev za smeti pa vrši Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Direkcija RS za ceste ima s Cestnim podjetjem Ptuj sklenjeno pogodbo za košnjo trave ob državnih cestah na območju MO Ptuj. V okviru planiranih sredstev naj bi se bankine kosile le 3-krat letno.
Ministrstvo za okolje in prostor RS ima pogodbo za košnjo trave ob potoku Grajena in Rogoznica z Dravo, Vodnogospodarskim podjetjem Ptuj, d. d. Za košnjo trave ob potoku Grajena namenijo sredstva v višini ene košnje na leto, ki pa se zaradi Zakona o divjadi in lovstvu (Ur. list RS, št. 16/04) lahko vrši šele po 1. avgustu.
Zaradi vedno hujšega vandalizma v mestu Ptuj (prevračanja korit, razmetavanje košev za papir, popivanja v mestne parku) je izgled mesta v soboto in nedeljo zelo slab. Komunalno podjetje Ptuj redno dviguje korita, popravlja koše za smeti. Mestna občina pa nima sredstev, da bi se dežurstvo vršilo še v soboto in nedeljo.
Grajski grič je v lasti Republike Slovenije, kar pomeni, da ni naloga občine, da vzdržuje zemljišča, ki niso v njeni lasti. V letošnjem letu se je košnja izvedla v organizaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Ostale zelene površine (parki in ostalo) se vzdržujejo v sklopu pogodbe za komunalno skupno rabo med MO Ptuj in Komunalnim podjetjem Ptuj.
5.	Za gospodarjenje z nepremičninami, ki so v lasti Mestne občine Ptuj, naj se organizira
nepremičninski sklad, ki nam bo poleg ostalega omogočil tudi financiranje vlaganj s sredstvi iz Evropskih skladov.
Odgovor: Strokovne službe Občinske uprave MO Ptuj bodo pobudo proučile in obrazložitev bo podana na eni izmed naslednjih sej.
Bogdan Kovač, Zdenka Matjašič in Janko Sirec
♦ ♦♦
Vprašanje Petra Letonje:
Kdo izvaja nadzor nad prehitro vožnjo motornih vozil skozi Krempljevo ulico (po vstopu preko potopnih valjev - območje cone za pešce) in kakšne so sankcije? Prehitra vožnja skozi Krempljevo ulico je nevarna za vse pešce, zlasti za majhne otroke, vendar se nad kršitelji ne vrši noben nadzor oz. niso sankcionirani.
Odgovor: Po novem Zakonu o varnosti cestnega prometa so pooblastilo za nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju za pešce dobila tudi občinska redarstva (zraven policije). Res je, da do sedaj mestno redarstvo zaradi vrste sprememb tega še ni izvajalo, je pa že dogovoijeno s policijo za skupne akcije nadzora nad vožnjo vozil v coni za pešce, torej tudi v Krempljevi ulici. Za oviranje ali ogrožanje pešcev z nepravilno oz. nedovoljeno vožnjo skozi cono za pešce se izreče vozniku globa v znesku
40.000,00 SIT, mladoletnim osebam pa le vzgojni ukrep.
Jožica Težak
strankamladihslovenije
Brezposelnost - upravičeno največji strah Slovencev?!
s s
www.sms.si
V zadnjem času smo ponovno priča množičnemu odpuščanju delavcev in zdi se, da država nima recepta oziroma ne ukrepa. Kje pa je vloga države vidna pri odpuščanjih delavcev? Pristojno ministrstvo kot da spi ali je na dopustu. Delavci so prepuščeni nemilosti globalnih pritiskov, za katere slovensko gospodarstvo ne najde odgovorov. Se posebej velja to za mlade, izobražene ljudi, ki jim domovina ne ponuja drugega kot vpis v evidenco brezposelnih na Zavodu za zaposlovanje ali pa zgolj oderuško, izkoriščevalsko pripravništvo, ki se po dokončanju ne nadaljuje s službo.
Namesto konkretnih rešitev, za ustvarjanje boljših pogojev za podjetništvo, se raje kitimo s kvazi razvitostjo na ravni povprečja.
V SMS - Stranki mladih Slovenije - se nikakor ne moremo strinjati z obstoječim stanjem na področju zaposlovalne in gospodarske politike. Potrebne so hitrejše spremembe zakonodaje, ki bo ustvarila poslovni prostor z boljšo klimo, predvsem pa z manj birokratskimi zapleti. Posebej pa je ob tem pomembno, da razvijamo moderno in dinamično izobraževanje.
Mestni odbor SMS Ptuj
ptuj@sms.si
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
V juliju je predsednik mestnega odbora SNS Miroslav Letonja podal nepreklicno odstopno izjavo s funkcije člana sveta Javnega zavoda Glasbene šole Karola Pahorja.
Odločitev o odstopu je sprejel po tehtnem razmisleku in ob popolni podpori predsedstva MO SNS. Odstop je protestne narave, saj ugotavljamo, da se število članov SNS MO Ptuj v zadnjem času konstantno zmanjšuje zaradi nelogičnih sklepov mestnega sveta, s katerimi krši načelo proporcionalne zastopanosti političnih strank v javnih zavodih in s katerimi člane naše stranke na nekorekten in skrajno nedemokratičen način oddaljuje od možnosti zastopanja volje volivcev. S protestnim odstopom tako naša stranka nima več niti enega člana v katerem od javnih zavodov. Župana in mestni svet opozarjamo, da s takšnim ravnanjem grobo posegata v interese volivcev ter kršita 15. in 44. člen Ustave RS.
V naši stranki že proučujemo možnost odstopa od vseh funkcij v organih mestnega sveta, v kolikor ta ne bo pričel sprejemati ustreznih sklepov v tej smeri.
Mestni odbor SNS Ptuj
SDM aktiven tudi čez poletje
V sodelovanju dveh mestnih odborov Slovenske demokratske mladine. Ptuja in Ljubljane, smo od 22. do 27 avgusta izvedli tabor Boom mladosti za socialno ogrožene otroke. Petnajstim otrokom iz Ljubljane in Ptuja smo omogočili potepanje po slovenskem Primorju, med drugim so tudi uživali na kartingu, plezali na Črnem Kalu, jahali v Lipici, se potapljali, spoznavali lepote Soče z raftingom in se soočali s pogumom v Adrenalinskem parku. Tabor so finančno omogočili SDS Ptuj, SDS Ljubljana, Vzajemna, Kemofarmacija, Henkel, Fructal ter Paloma.
Čez poletje seje spremenil sedež mestnega odbora SDS. Sedaj je naslov Čučkova 2.
Andrej Korpar, za Mestni odbor SDS Ptuj, ptujCdsds.si
N Si
Sodelujmo pri uresničevanju vladnih projektov
Pomembni dogodki nam omogočajo uveljavljati demokracijo na način, ki nam lahko v prihodnje prinese jasne smernice v delovanju enotnega upoštevanja dostopa in uravnotežene možnosti pri oblikovanju RTV programov ter vseh oblik urejanja tega prostora.
V Novi Sloveniji smo veseli, če ste, drage Ptujčanke in Ptujčani, to tudi dokazali v svoji odločitvi in polnoštevilni udeležbi na referendumu, kot smo vas k temu že tudi pozivali.
Tabor, ki ga je stranka N.Si organizirala v teh dneh, je z velikim številom udeležencev jasno potijeval, da je vladi za uresničitev njenih ciljev in programov potrebno vse več podpore.
Mestni odbor Nove Slovenije si na Ptuju želi čim več sodelovanja vseh občanov za uresničitev njenih programov, ki nam lahko prinesejo napredek in zadovoljstvo.
Mestni odbor N.Si Ptuj
Pester september
V Mladi Liberalni demokraciji pospešeno nadaljujemo z aktivnostmi, ki smo si jih zastavili na začetku leta. V septembru smo uspešno izvedli dva projekta.
MESTNI ODBOR PTUJ 17. septembra smo ponovili lanskoletni uspešen mednarodni projekt Čiščenja brežin reke Drave in medsebojnega druženja s Hrvatsko narodno stranko (HNS). Namen projekta je bil: pokazati, da smo mladi tisti, na katerih svet stoji. Z medsebojnim druženjem lahko premostimo vse ovire, hkrati pa tudi skrbimo za naše skupno okolje. 30. septembra je bila organizirana okrogla miza v sklopu tem Vsi drugačni, vsi enakopravni, s podnaslovom Mladi in njihov socialni položaj na Ptuju.
Veseli nas, daje bila odzivnost tako velika in samo želimo si lahko primerljive ponovne izvedbe obeh projektov v naslednjem letu.
Vasja Strelec, za MO MLD Ptuj
• L.D
MLADA LIBERALNA DEMOKRACIJA
Zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku in o lastništvu zaposlenih (ZUZDD)
Socialni demokrati bodo v oktobru v proceduro vložili predlog zakona ZUZDD. S predlogom je stranka pričela pobudo k začetku generalnih strukturnih socialnih in gospodarskih reform vlade, ki so nujne za uspeh Slovenije. Podrobnejše informacije o predlogu zakona in njegovi vsebini lahko slišite v petek, 14. oktobra, v Hotelu Mitra ob 17. uri, ko prirejamo javno tribuno o predlogu zakona, ki jo bo vodil Bojan Kontič, poslanec SD v državnem zboru RS.
Člani Mladega foruma SD Ptuj se bodo konec oktobra udeležili kongresa Mladega foruma SD v Novi Gorici, kjer bodo za predsednika Mladega foruma SD znova podprli Ptujčana Dejana Levaniča.
Socialni demokrati Ptuj in Mladi forum SD Ptuj vabita vse člane, simpatizerje, znance in prijatelje na kostanjev piknik, ki bo 15. oktobra 2005, na Kinološkem društvu Ptuj.
Mirjana Nenad
SOCIALNI D E MOKRA'
Umetnost je ali pa je ni!
Pogovor s častnim občanom mesta Ptuj slikarjem Albinom Lugaričem
Pogovarjal se je: Boris Voglar	Foto: Langerholc, Boris Voglar
Gospod Albin Lugarič, pred leti so vam ob vaši 60-letnici podelili oljenko Mestne občine Ptuj - priznanje za dosežke v kulturi. Letos ste prejeli še najvišje občinsko priznanje, postali ste častni meščan Ptuja. Kako ste sprejeli to novico?
Največ je vredno zdravje. Priznanja pač pridejo, če človek dolga leta ustvarja na področju kulture. Ob vsaki okrogli obletnici sem pripravil veliko razstavo. Zadnjo ob 70-letnici si je na gradu ogledalo 12.000 ljudi. Sedaj pripravljam pregledno razstavo ob 80-letnici. To bo čez dve leti. Če bom še živ. Življenje je na nitki. Danes si, jutri te že ni več.
ogromno znanja.
Po svoje ste nadaljevali tradicijo slikarjev na Ptuju: Oeltjen, Mežan ...
Nikoli se nisem zgledoval po nobenem slikarju. Zmeraj sem se zavedal, da moraš biti izviren, samosvoj. To počne moj sin (Bogomir Lugarič je fotograf, op. p.): niti ena fotografija ni podobna drugi, vsaka je originalna ... Iz sebe moraš izhajati. To je prav! To je zame pomembno. Da si samonikel, da vsak motiv, ki ga dobiš v roke, ustvariš po svoje. Umetnost je ali pa je ni! Pomembni so koncentracija. ideja, orodje. Pirnat je pripovedoval, kako v partizanih ni imel niti svinčnika, ničesar, a
Podelitev priznanja - naziva častni občan ob letošnjem občinskem prazniku. Čestitata mu župan dr. Štefan Čelan in predsednik Komisije za odlikovanja Marko Čuš.
Na akademiji je bil vaš profesor tudi France Mihelič. Akademijo likovnih umetnosti sem obiskoval od leta 1946 so 1950, ko sem diplomiral. Nato sem leta 1952 opravil specialko pri prof. G. A. Kosu. Mihelič je bil strog, a nas je veliko naučil, predvsem risanja. Leta 1956 sem bil na študijskem potovanju v Parizu, kjer sem videl razstavljeni dve Miheličevi sliki. Moji profesorji so bili še Jakac, Stupica, Kos, Sedej in drugi. To so bili profesorji, ki so mnogo zahtevali od nas in nam dali tudi
je našel oglje in kos kartona in je risal.
Izražali ste se v različnih tehnikah: olja, risbe, grafike, akvareli ...
Slikarstvo je tako raznoliko! Če kar ponavljaš in ponavljaš, nastane sto istih grafik, sto istih fotografij ... To je dolgočasno. Tako kot se spreminja življenje, se spreminja tudi umetnost; to ni nobena čarovnija.
Nekaj časa ste bili ob kiparju Gojkoviču edini akademik med likovniki na Ptuju. So danes
Slikar Albin Lugarič med pogovorom v svojem domu.
razmere boljše?
Trditev, da so danes razmere boljše, je relativna. Lahko vzameš kredo, oglje ali svinčnik in papir in je to dovolj, če se znaš izraziti. Vzemimo za primer prazgodovino, stenske slikarije. Altamiro. To so bili največji umetniki. Lovec je, potem ko je videl bika, prišel domov in ga v votlini naslikal na steno. To so največje živali, ki so bile kdaj naslikane, in to brez akademije. Tudi Picasso je videl to življenjsko silo in jo znal upodobiti.
Kako se spominjate poučevanja na gimnaziji?
Rekel sem: “Negativno!" Dijaki pa so vedeli, da Lugarič ne da popravnega izpita, ker ima rad počitnice, haha. Nekaj znanja sem vsekakor zahteval. Kdo je bil Rembrandt? In Rubens? Gotiko so poznali, romaniko ... Opazil sem, da mladi večinoma ne razumejo modeme umetnosti. Ta se izraža povsem drugače, a gre za isto: za občutke, za čustva. Razumeli smo se, razpravljali, dijaki so bili bolje vzgojeni kot danes.
Leta 1956 sem bil dvajset dni v Parizu. Nagrajen sem bil kot najboljši likovni pedagog. Za takratne razmere je bila to velika nagrada, saj se ni toliko potovalo
kot danes.
V počitnicah ste radi slikali krajine v Istri, na Primorskem, soline ...
To so ene mojih najboljših slik! In Haloze! Tam sem veliko slikal.
Izhajali ste iz impresionizma.
Primerjali so me s Cezannom, res ga občudujem, a sem razvil svoj rokopis.
Lotevali ste se tudi figuralike.
Risal sem vse mogoče. Ptuj lahko naslikam z zaprtimi očmi, naslikal sem 1000 slik vedut Ptuja, od akvarelov, risb, olj ... V umetnosti je zelo malo dobrega. Deset slik je vrhunskih, vse ostalo pa ... (šepetaje) Malo ostane! Ko sem študiral v Ljubljani, ste lahko kupili Jakopiča in impresioniste za malo denarja. Danes ga ne dobite za milijon!
Ko sem slikal motive iz podeželskega življenja, sem se učil kositi, okopavati, saditi, delati na njivi.
Po svoje ste dokumentirali življenje, marsičesa danes ni več.
Takrat so ljudje ves dan delali in ko so se zvečer vračali domov, so peli. Kosci, ženske, vsi. Veselja je bilo več kot danes, čeprav je bilo življenje težko.
Tadej Toš: »Vedno delam prvi korak«
Pogovor z igralcem Tadejem Tošem - II. del
Pogovarjal se je: Boris Voglar
PraviS, da vlog ne izbiraš sam, potemtakem tudi iger ne izbiraš sam. Je bilo tako tudi pri Predmestju?
Redko se zgodi pri nas v gledališkem svetu, da bi si kdo kaj izbiral. Največ lahko izbirajo režiseiji, pa še ti so omejeni. Ko vidiš na oglasni deski napisano, kaj je treba delati, to delaš.
S Predmestjem je bilo tako: z Vinkom Modemdorferjem sem v Mariboru delal predstavo Sluga dveh gospodarjev. Tam sva se spoznala. Potem me je povabil k sodelovanju. To me je v bistvu presenetilo. Film mi po načinu dela ni tako blizu. Raje imam teater. Pri nastajanju imam rad mir. Rajši imam čas, da se vloga izoblikuje, in potem, da odigram vse v enem kosu, od začetka do konca. Na filmu pa najprej odigraš zadnjo sekvenco, potem pa prvo, nato greš na morje in se ne smeš sončiti, ker ko prideš nazaj, moraš imeti isto barvo. Medtem si že pozabil, za kaj sploh gre. Taka ali tako pa te toliko zmanipulira montaža ... Najprej sem bil skeptičen. Rekel sem, da ne. Režiser pa je rekel, naj kar pridem.
Si perfekcionist, kar se tvojega dela tiče.
V teatru je prekletstvo nezadovoljstva, če si kritičen. Ko greš domov, se spomniš določene sekvence, določene sekunde, ki bi lahko bila boljša. Vedno se najde nekaj, kar bi lahko izboljšal.
Ob gledališču in filmu si snemal tudi televizijske oddaje; Lahkih nog naokrog ... Kakšne so specifike, razlike med temi mediji?
Delo na televiziji je zelo hitro, zelo hitro je potrebno delati, ker se 'dnar špara'. Je pa zelo zanimivo, ogromno stvari vidiš. Televizija je zelo močen medij. Ko sem delal oddajo v mladinski redakciji RTV, ni bilo kraja v Sloveniji, kjer me ne bi nekdo poznal. Takrat vidiš, kako močen medij je televizija. Moramo vedeti, da
Foto: Boris Voglar
to še ni ekstrem, to še ni 'prime time’. Če si na ekranu, si vedno v javnosti. Čim te vidijo na TV, si te vedno lastijo. Najbolje, kar lahko narediš, da ohraniš svojo zasebnost, je, da pobegneš. Film je zanimiv zato, ker je izredno sugestiven. Veliko platno ... Teater je najbolj elementaren. V začetku, v grškem teatru, je bil človek in je bila beseda. Na TV pa tega več ni. Teater je živa situacija, je neposreden odziv občinstva. Delam za manjši krog ljudi. Ni mi do tega, da bi se razprodajal kot kitajski tekstil. Ne vem, kam to vodi. Ko smo delali Cankarjeve Hlapce, sem igral Jermana. To je največja klasika, če gledamo zgodovino. To so revolucionarji. To so teksti.
»Na Akademiji je veljalo, da ni pravega letnika brez Ptujčana; tam so bili Gorazd Jakomini, Zvezdana Mlakar, Vojko Belšak, Igor Mlač, Nešo Tokalič. Romana Erce-govič, Helena Peršuh. Aljoša Koltak. Nekaj časa je res veljalo, da ni letnika brez Ptujčana. Ptujčani so bili kot nekakšna začimba. Letniki so mali. 10 do 12 ljudi, in med temi en Ptujčan. Vsi Ptujčani smo se med seboj poznali, tako da smo vedeli, da smo na faksu nekakšni zavezniki, čeprav sem se tam še vedno počutil kot v srednji šoli.«
Enkrat si rekel, da si rad tukaj na Ptuju, da si rad v Mariboru, da čutiš te ulice, da boš tukaj ostal, da nisi tak kot nekateri, ki venomer hočejo nekam pobegniti?
Definitivno bom tukaj ostal. Vedno bom prihajal v to kavarno. Tukaj imam korenine, tukaj sem se rodil. Nisem kot pelod, ki ga veter nosi okrog. O premiku drugam govorim kot o profesionalnih izzivih, o širini duha. ki je v velikih mestih drugačna kot pa v malih. To je dejstvo. Načeloma pa na trenutke zelo rad
pobegnem kam, kjer me nihče ne najde.
Tvoj odnos do gledališča kot obiskovalec?
Če ne bi bil v službi v teatru, ne bi kaj dosti hodil v gledališče. Ni zanimivo, nima ostrine, protesta ni noter, 'notri ni jajc'. Krvi ni notri. Produkcije je ogromno, zaradi tega. ker se dela hitro. Ogromno stvari si je izjemno podobnih. Gledal sem tri predstave gledališča iz Hamburga. To je noro, to je noro, kaj delajo. Če bi imeli to v Mariboru, ne bi odigrali niti dveh predstav. Mesto bi reklo; 'Vi ste nori, tega ne morete delati'. Okolje tega ne dopusti. Malo okolje ima svoje zahteve, svoje zakonitosti. Predstava mora biti taka in taka - klasičen način.
Kakšna je razlika med zgodovino angleškega gledališča (Shakespearom) in slovenskim (Linhartom). Med resnimi eksistencialističnimi temami, kot jih obravnava npr. drama Kralj Lear, in komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi?
Naš problem je v tem, da smo mali, malo nas je. Zdaj delamo v Celju Richarda III in je to za nas velik projekt. V Nemčiji naredijo dvajset Richardov III v eni sezoni. Zdi se mi, da v Nemčiji znajo zelo dobro ujeti sodoben odnos človeka do družbe in odnos ustvarjalcev do materije. Mi smo zablokirani v materiji.
Pri soočenju s Shakespearom smo zablokirani. Ne vemo, kaj iz tega narediti. Ali sedaj v 'pajkicah' skakat po odru ali kaj? Nas zablokira, ker smo mali. Bojimo se veličine teksta. Bojimo se zgodovine. Oni se pa ne bojijo tega. Rečejo si, 80-milijonsko tržišče je v Nemčiji. Če ne bom naredil dobre predstave, je z mano konec! Ukvarjajo se s tem: kako bom naredil dobro predstavo? Brezobzirni so do te zaprašene zgodovine. Vzamejo tekst in si rečejo: dober tekst je, a klasike vsi poznajo. Mi bomo nekaj naredili iz tega. Besede praktično ostanejo iste. Kontekste spreminjajo, tudi vsa ta osnovna zgodba ostane ista: ljubezen, ljubosumje, smrt, bolečina, spletka. Vse je enako, samo zapakirano je drugače. Mi danes Shakespeara ogromno igramo. Ni ga možno obravnavat kot neko retrozade-vo, kot gledališki muzej. Tedaj, ko je Shakespeare ustvarjal, je ustvarjal drame, ki so se dogajale v njegovem času. Tako kot da bi danes pisal o tem, kar se dogaja danes. Takrat so se dobesedno klali. Če bi pisal danes, bi se morali streljati. Primer: film Romeo in Julija, kjer so namesto sabelj pištole, namesto družin ulični tolpe. Besedilo pa je isto, spremenili so le kontekst. Film je odličen, še posebej na DVD-ju, na njem je ogromno bonus materiala. Film je drug medij, a so ga zelo realizirali. Luhrmann (režiser) se je vprašal, kaj je bil Sha-kespear. Shakespear je bil pop.
Sarah Kane: 4:48 psihoza? Mislim, da je bila Kane, dokler se ni obesila zaradi avtopromoci-je (zelo dobra marketinška poteza, ne - danes ne uživa več v sadovih svojega dela) izjemno igrana. Gre za prikaz življenja v velikih mestih, v katerih človek ne more najti svoje identitete.
Častitljivih 100 let ima Perutnina Ptuj
Perutnina Ptuj je najstarejše in največje slovensko živilsko podjetje. V prihodnje želi še hitreje osvajati tudi tuje trge. Svojo stoletnico so obeležili s slavnostno akademijo, praznovanje pa je naslednji dan okronalo rekordno število udeležencev Poli maratona.
Mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo, in dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, v ozadju tudi ptujski župan, pred muzejskim vlakom, ki je povabljene goste popeljal s Ptuja na slavnostno akademijo v Moškanjce.
SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 100-LETNICI
Perutnina Ptuj je svoj častitljivi jubilej proslavila 2. septembra s svečano akademijo v Moškanjcih pri Ptuju. Skupaj s poslovnimi partnerji in vsemi zaposlenimi je združila svoj že tradicionalni dan perutninarjev. Vse povabljene sta nagovorila slavnostna govornika dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, in mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo. Najvišje priznanje Gospodarske zbornice Slovenije je predsedniku uprave in generalnemu direktorju PP izročil predsednik GZS mag. Jožko Čuk. zlatega petelina, kot naj višje priznanje PP, pa je dr. Romanu Gla-serju v imenu nadzornega sveta izročil njegov predsednik Ivan Zupanič. Ob stoletnici uspešnega delovanja in pomembne inte-griranosti v družbeno okolje pa je PP prejela tudi naj višje priznanje MO Ptuj, ki ji ga je že pred slavnostnim dogodkom podelil župan dr. Stefan Čelan. V znak profesionalnega sodelovanja je dan pred svečano akademijo dr. Dietmar Reske, eden od direktorjev mednarodnega podjetja DIW servis, PP poklonil lipo prijateljstva, ki sta jo skupaj z dr. Romanom Glaserjem posadila pred Mesno industrijo.
VODILNI V SREDNJI EVROPI
Rast PP poganja izvoz. Če danes prodajo v Sloveniji 50 % svoje proizvodnje, je njihov načrt do leta 2010 kar 66 % proizvodnje prodati v tujino. PP je že zdaj intenzivno prisotna na avstrijskem, italijanskem, švicarskem in nemškem trgu, v tem delu Evrope pa bo svoj položaj še utrdila. »V celotnem reprodukcijskem krogu imamo najsodobnejšo tehnološko opremo, popolno sledljivost vseh strateških elementov vzreje in predelave. Poleg tega v Skupini PP upravljamo vse faze tehnološkega procesa po vseh nacionalnih in najpomembnejših mednarodnih standardih kakovosti. Ker pa imamo ob vsem še prednost naše tradicije, sem prepričan, da bomo z znanjem in delavnostjo sodelavcev PP kos tudi vsem novim poslovnim okoliščinam in izzivom,« je poudaril dr. Roman Glaser.
PERUTNINA PTUJ NAJVIŠJE MED ŽIVILSKO-PRE-DELOVALNIMI PODJETJI
Perutnina Ptuj je v zadnjih treh letih več kot podvojila obseg poslovanja in število sodelavcev, v letošnjem prvem polletju pa že dosegla skoraj 13 mrd SIT prihodkov od prodaje, kar je 6 %
več kot v enakem obdobju lani. Še večjo letno rast pa pomeni skoraj 20 mrd SIT polletnih prihodkov od prodaje na ravni Skupine Perutnine Ptuj. Dobiček v tem času je že dvakrat večji, kot je bil v celem lanskem letu. Na ravni Skupine PP je približno 1,5 mrd SIT. Dobre poslovne rezultate na vseh področjih delovanja potrjuje tudi uvrstitev PP med 100 najuspešnejših slovenskih podjetij. Po izboru časnika Finance se je uvrstila na 31. mesto in najvišje med vsemi živilsko-predelovalnimi podjetji.
POLI MARATON JE ZAZNAMOVAL TUDI ZGODOVINSKI TRENUTEK
Tretji Poli maraton bo ostal v še posebnem spominu. Z 5800 udeleženci - organizatorji Perutnina Ptuj, Dialog company, Radio-Tednik in Kolesarski klub Perutnina Ptuj so številno udeležbo sicer napovedovali, a so bili nad dejansko prav prijetno presenečeni - je največji rekreativni
kolesarski dogodek v Sloveniji zaznamoval tudi zgodovinski trenutek. Ljubitelji kolesarstva so namreč ustvarili živo sliko v obliki stotice, kar je bilo še posebej lepo vidno s tribun in letala, s katerega so posneli dogajanje na zemlji. Letošnje število udeležencev, ki so glede na svojo kondicijsko pripravljenost in želje premagovali 30-kilometrski ali 65-kilometrski Poli maraton, je še enkrat potrdilo, da so odlična organizacija, dobro počutje in veselo razpoloženje med kolesarji nepogrešljivi spremljevalci Poli maratona. Kolesarski dogodek se je zaključil z letošnjim sloganom »Zdravje, svoboda, dobra volja in jaz - mi kolesarimo skupaj«, ki velja tudi kot povabilo, da se naslednje leto 9. septembra v še večjem številu in z novim rekordom ponovno snidemo prijatelji kolesarstva.
Tanja Subotič, Dialog company Foto: Ljubo Majninger
NEUGLEDNO
Komu so napoti cvetlične grede v mestnem jedru?
Vsako nedeljo mi sporočijo, da je bila uničena klop v parku ali prevrnjeno cvetlično korito ali izruvane cvetlice in odvržene na pločnik, poškodovane svetilke v parku. Včasih se vse zgodi na eno nedeljo.
Mogoče se morajo ti ljudje dokazovati, kako so močni ali kako si vse upajo. Vendar so tudi drugi načini kazanja moči in korajže. Predlagam tekmovanje ali pa se oglasite tedaj, ko spravljamo in postavljamo korita, ko obnavljamo klopi, sadimo rože, raznašamo rože po domovih. Oglasite se tedaj in videli boste, koliko moči imate. In tudi korajžo boste pokazali s tem, da se boste prostovoljno javili na delo. Mislim, da bo vsak, ki bo to storil, res junak.
Korita za rože, klopi, svetil-
ke imajo vsaka svoj namen. Postavljene so bile tam, kjer morajo biti, zato naj ostanejo tam. Papirčki, cigaretni ogorki, razbite steklenice, ki ležijo po ulicah, v parku na tleh ali na okenskih policah, pa ne spadajo tja. Te predmete bi lahko ponoči prenašali v koše za smeti ali jih sortirali v ekoloških otokih. Mislim, da bi bilo v tem primeru nedeljsko jutro res lepo in prijazno vsem nam. Tudi tistim, ki so do sedaj kazali svojo moč s prestavljanjem in razbijanjem korit, klopi in svetilk.
Mesto je mesto vseh nas. Bodimo strpni in imejmo radi naš prelepi Ptuj.
Albin Pišek, predsednik Turističnega
društva Ptuj
Štajerski vinski parfumi prihodnosti
Pogovor z direktorjem Ptujske kleti - Vinarstvo Andrejem Sajkom
Pogovarjala seje: Urša Cvilak
Da se v Ptujski kleti - Vinarstvo pogumno in uspešno podajajo na pot stilno drugačnih vin, je na nedavnem ocenjevanju v Gornji Radgoni potrdil šampion v razredu belih suhih vin. Ne le, da je degustatorje v to prepričal sauvignon Noblesse, tudi drugo vino izmed treh finalistov v izboru za šampiona v isti kategoriji je bilo iz Ptujske kleti - sauvignon Nobl. Direktor kleti Andrej Sajko verjame, da Štajerska lahko postane dežela evropskih vinskih parfumov!
V razredu kakovostnih litrskih polnitev je naš favorit Haložan, ki ga prodamo preko milijon litrov letno. In tudi Haložan danes je drugačen od tistega v preteklosti! Vrhunsko linijo Noblesse predstavljajo enostavna, sveža, sadna, pitna vina, zorje-na v cisternah in začepljena s silikonskimi zamaški, primerna za uživanje h katerikoli hrani. Za vina linije Nobl si je treba vzeti čas in jim pravim vina za h kaminu. Ta vina (ali del njih) nekaj časa zorijo tudi v večjih sodih ali barikih. so ekstraktnejša in zahtevnejša. Potem so tu penine - ob suhi in polsuhi bo po lanski prvi poizkusni polnitvi letos luč trga ugledala še rdeča penina Grand Cuvée, ki jo sestavljata sorti modra frankinja in žametna črnina. Seveda je potem
Osebna izkaznica šampiona:
ime Sauvignon Noblesse, letnik 2004, alkohol 12,1 % vol., pH 3,2, skupne kisline: 6,4 g/1, reducirajoči sladkor 6 g/1.
Pravite, da se je Ptujska klet v zadnjih treh letih popolnoma spremenila. Kako?
Zgodba sprememb v kleti, vinih in nenazadnje naših razmišljanjih se je začela leta 2002, ko smo začeli sodelovati z letečimi enologi iz tujine oziroma podjetjem Cellar World International in veliko vinsko poznavalko Angelo Mouir. Skupaj z njo smo se zamislili nad tem, kakšna vina sploh hočemo, in na prvo mesto postavili potrošnika. Odprla nam je oči, da je danes svetovni vinski trg takšen, da ni dovolj samo to, da vino pridelujemo, ampak ga moramo kreirati glede na okus, kulturno vpetost in pivske ter prehranjevalne navade kupca, ki se od države do države razlikujejo. Zdaj vemo, da moramo ustvarjati vina v smislu notranje kletne kulinarike.
Notranje kletne kulinarike? Lahko to razložite!
To pomeni, da stil vina prilagajamo določenemu kupcu ali trgu. Vinsko kulinarično ustvarjamo vina v kleti. Sauvignon, ki smo si ga zamislili, da bi bil primeren za angleške pivce, ne prihaja več iz ene cisterne ali soda, ampak iz različnih posod, v katerih zorijo sauvignoni, za katere je bilo grozdje trgano ob različnem času. Za njihovo vrenje smo uporabili različne kvasovke in fermentacija je potekala pri različnih temperaturah. Tako sestavimo vino po okusu kupca. Na primer sauvignon, trgan zgodaj, bo vinu dal svežino in aromatičnost, tisti, trgan pozneje, pa telo oziroma strukturo. Ko ju združimo, dobimo tisto pravo. No, to sem povedal zelo poenostavljeno.
To pomeni, da morate v kleti opraviti veliko analitičnih meri-
tev in poizkusov?
Res je - in te meritve nam zelo veliko povedo o tem, kako se neka sorta obnaša v različnih pogojih predelave. Nasploh pa je naša usmeritev tudi glede stila vin danes drugačna - stremimo k enostavnim, sadnim, pitnim, suhim vinom, čistih linij in z izraženo sortnostjo. To so moderna vina, v katerih vidita prihodnost tudi naša mladi in nadarjeni enolog Bojan Kobal ter vodja proizvodnje Albert Gone. Enolog ima odličen smisel za kreiranje vin, ki je pravo malo vesolje - v to se v kleti pri pokušanju vzorcev iz cistern in posod ter spremljanju njihovega razvoja vedno znova prepričam tudi sam.
Nekateri vašim vinom še vedno očitajo preveliko »sfriziranost« glede barve?
Kakšna zmota! Tako razmišljajo tisti, ki ne vedo, da smo spremenili tehnologijo predelave. Zdaj namreč delamo po tako imenovani protektivni tehnologiji, ki onemogoča dostop kisika v procesu predelave grozdja in kletarjenja. Na ta način nam uspe ohraniti visok aromatski potencial sorte, posledica pa je tudi nekoliko svetlejša barva belih vin, ker ta niso oksidirana (torej to ni posledica filtriranja ali česa podobnega). Takšna vina vsebujejo tudi dosti več reaktivnih (neoksidiranih) fenolov, ki so v telesu sposobni nase vezati negativne proste radikale - pravilo, da so zdravju koristna samo rdeča vina, torej sploh ne drži! Hkrati ta tehnologija omogoča, da vina vsebujejo zelo nizko stopnjo skupnega žvepla, ker ga enostavno ne potrebujejo.
Koliko različnih linij trenutno ponujate kupcem?
še program predikatov, izpostavil pa bi linijo polsladkih vin z izbranih leg, ki so prav tako drugačna od tistih izpred nekaj let in jih odlikuje lepa harmoničnost.
Ste za sauvignon Noblesse pričakovali šampiona?
Na odlične odzive nanj smo najprej naleteli na angleškem trgu, na območje EU pa smo ga do zdaj izvozili že 75 tisoč litrov. Na nos preseneti z intenzivnim vonjem po črnem ribezu, hkrati pa je v okusu svež in piten. Očitno je ocenjevalce s svojo drugačnostjo tako prevzel, da so ga postavili tudi pred naš drugi
suhi sauvignon, letnika 2004 in iz linije Nobl, ki je bil prav tako v igri za šampiona. Šampion in še pet zlatih medalj nas je na ocenjevanju v Gornji Radgoni postavil med najuspešnejše slovenske kleti, na kar smo zelo ponosni. Hkrati pa so ta vina tudi odgovor slovenski stroki, ki je na naše sodelovanje s tujimi strokovnjaki in spremembe v kleti gledala precej sumničavo. Pokazali smo, da zdaj sploh ne gre več za vprašanje, ali so naša vina razpoznavna! Prepričan sem, da lahko na Štajerskem pridelamo vinske parfume Evrope.
(povzeto iz revije Pet zvezdic)
&/hpca/( 13
Nova Olgica
Po lanskoletnih vlaganjih v adaptacijo kuhinje, jedilnice in sanitarij, ki so bila končana v spomladanskih mesecih, smo 1. septembra pričeli adaptacijo in novogradnjo OŠ Olge Meglič. V drugi fazi smo soli zagotovili pogoje za izvedbo športne vzgoje, računalništva in knjižnične dejavnosti. Dela so se pričela natanko pred letom dni in ves čas potekala v skladu s terminskim planom gradnje. Vrednost investicije, s katero smo izvedli sanacijo kuhinje, jedilnice in sanitarij, je znašala 134.000.000 tolarjev. IMov prizidek je vreden 514.000.000 tolarjev in z njim je šola pridobila 1500 m2 površin.
Pogled na novogradnjo z dvorišča kjer je povezovalni hodnik med starim in novim poslopjem.
Največji prostorje športna dvorana v izmeri 397 m2 z 223 sedeži na izvlečeni tribuni, v pritličju. V kletnih prostorih sta izgrajena še manjša telovadnica v izmeri 210 m2, namenjena za borilne športe, ples, balet in
talno telovadbo, ter prostor v izmeri 72 m-, namenjen športnemu plezanju s plezalno steno. V prvem in drugem nadstropju se nahajata multimedijska učilnica in knjižnica. Na robu notranjega igrišča je nastal amfiteater,
Največji novozgrajeni prostor je športna dvorana, velika 397 m2.
ki ga je možno koristiti za zunanje prireditve, vezane na kulturo, šport in pouk. Tako šola za izvajanje svojih dejavnosti ne pridobiva samo novih prostorov, saj dvorišče, prireditveni prostor in dostopna zelenica odpirajo nove možnosti življenja in dela na šoli.
Prizidek smo uradno predali namenu prav na prvi dan novega šolskega leta. Odprtja se je udeležilo veliko število staršev in Ptujčanov ter gostov od drugod. Otvoritvena slovesnost je najprej potekala na zunanjem amfiteatru. kjer je nove prostore šole blagoslovil pater Mirko Pihler
iz Nadžupnijskega urada Sveti Jurij. Prenovljene šolske prostore so svečano odprli minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ptujski župan dr. Štefan Čelan in ravnatelj šole Ervin Hojker. Sledila je proslava, plod počitniškega dela učencev in učiteljev.
Ptujski osnovnošolski prostor bo kmalu bogatejši še za nov prizidek namenjen pouku prve triade na OŠ Ljudski vrt, ki bo končan predvidoma konec oktobra letos.
Besedilo in foto: Asja Stropnik
Otrok - policist za en dan
V začetku septembra je v Ptuju potekala vseslovenska akcija Otrok - policist za en dan. V tej akciji so sodelovali tudi štirje učenci Osnovne šole Mladika: Sandi in Domen iz 7. razreda ter Tilen in Nejc, oba petošolca. (op. ur.)
Ker so naju s Tilnom v šoli izbrali, da preživiva dan s policistom. sva se v ponedeljek ob
7.30	odpravila pred Center interesnih dejavnosti, ki je skrbel za koordinacijo akcije. Napotili smo se do policijske postaje, kjer so naju sprejeli komandir policije in dva policista, ki sta naju seznanila s svojim delom.
Vsak je dobil modro majico z napisom OTROK - POLICIST, kapo, kresničko in obesek za ključe.
Popeljali so nas na ogled postaje. Videla sva pisarne, prostore za pridržanje, garaže, kjer so bili najdeni motorji in kolesa. Opa-
zila sva, da je vsa postaja opremljena z videokamerami.
Nato sva se vsak s svojim policistom odpravila po mestu. Moj policist in jaz sva odšla proti šoli Ljudski vrt. Med potjo sva ustavila nekaj kolesarjev, ker niso pravilno vozili. Opazovala sva tudi ostali promet in se o njem pogovarjala.
Čas je bil, da se vrneva na postajo. Ko sta prišla tudi najina kolega, smo se skupaj odpeljali v patruljo. Vozili smo se po Kicarju, če bi mogoče odkrili kaj sumljivega, a takrat tega ni bilo. Za šalo sva se s Tilnom vklenila v lisice. Tako prosto-
voljno vklenjena sva opazovala okolico. Počasi smo se pripeljali na postajo.
Nazadnje sva si ogledala in oblekla še neprebojni jopič, nadela čelado in gumijasto palico. Naredila sva tudi alkotest, ki je pokazal 0,00 promila, saj sva
pila le kakav.
Tokrat sva prvič bolj podrobno spoznala delo policistov. Povedali so nama, da se je potrebno vedno učiti in spoznavati nove zakone.
Nejc Krajnčič in Tilen Urbančič, 5. b/8, OŠ Mladika
Za spomin je nastal tudi ta posnetek.
V SPOMIN
Profesor Jože Čič poslovil
seje
Jože Čič
Nenadoma in nepričakovano je sredi dela in vsakdanjih skrbi, še poln energije in načrtov, obstal, star komaj 68 let, naš čudoviti občan, prijatelj in sodelavec profesor Jože Čič iz Ptuja. V juliju smo se na novem rogozniškem pokopališču poslovili od njega številni znanci, poklicni sodelavci, sošolci in učenci - vzgojil je štirideset generacij dijakov na Ekonomski srednji šoli - ekonomskih tehnikov, administrativnih tehnikov in administratork, poslovnih tehnikov, trgovcev in trgovk, pa šahisti, pevci, planinci in drugi, ki so delali in živeli z njim in se jim je zapisal v srce. Imeli smo radi Jožeta, zakaj nikoli nikomur ni rekel žal besede. Bil je preprost in krotak, predvsem pa neumorno delaven, natančen, strpen in poštenjak, ki mu je bilo težko najti par v današnjem zlu, pokvarjenosti in sovraštva potnem svetu. Neizmerno dragocen človek, na katerega si se lahko vedno zanesel, globok in moder, temeljit v vsem, kar je počel, izredno širok in načitan, s katerim si se lahko pogovarjal o vsem, kar vznemirja in kar se dogaja znotraj ali zunaj nas v tem našem času in prostoru. Jože Čič je bil rojen 10. 2. 1937 v kraju Ivanci v Prekmurju kot drugi otrok mlade učiteljske družine. Ko so Prekmurje zasedli Madžari, leta 1941, so kot mnogo slovenskih družin tudi Čičeve izselili v Medžimurje, kjer so s tremi otroki preživeli vojno v najtežjih razmerah. Po vojni so se vrnili v Prekmurje, v Odrance, kjer je Jože končal osnovno šolo. Pozneje so se seli-
li na Ptuj, na Polenšak, k Veliki Nedelji pri Ormožu in končno spet na Ptuj, kjer sta oče Albin in mama Ivana kupila hišo in kjer sta sinova Jože in Lojze začela svoji službeni poti. Sin Tonček se je zaposlil v Ormožu, najmlajši Janez pa je po končanem študiju odšel na Primorsko (v Sežano).
Jože se je izšolal za profesorja angleškega in srbohrvaškega jezika in že leta 1960 je začel poučevati najprej na osnovni šoli Franca Osojnika (danes Ljudski vrt), po opravljeni diplomi in vojaščini pa na Srednji šoli za gospodarske poklice, katere naslednica je danes Ekonomska srednja šola. Na tej šoli je dajal svoje najboljše moči, sposobnosti in vrline. Svoj glasbeni talent je z velikim navdušenjem razdajal ljubiteljem lepega petja; sodeloval je v šolskem pevskem zboru na osnovni šoli in v gimnaziji, v Akademskem pevskem zboru v študentskih letih, v Učiteljskem pevskem zboru v Mariboru in v Komornem pevskem zboru v Ptuju. Mislim, da je v lepoti glasbene umetnosti tudi zase našel prenekateri odgovor v trenutkih negotovosti in užitek v dokaj strogem in asketskem učiteljskem poklicu.
Poleg petja je gojil naš profesor še kar nekaj hobijev, v katerih je prav tako težil k dovršenosti, popolnosti in k svoji tipični rednosti ter vztrajnosti.
Najprej šah. Jože je bil odličen šahist, najboljši v naši zbornici, med najboljšimi tudi v Šahovskem klubu Ptuj. Posebej se je odlikoval v hitropoteznem šahu. Končno pa tudi planinstvo. Svojo ljubezen do narave in njenih lepot in skrivnosti je z velikim veseljem in navdušenjem prenašal na svoje učence in prijatelje. Z njim sem prehodil večino slovenske planinske poti. Lepo je bilo njegovo življenje - neizmerno lepo in pristno - in srečen sem, da sem ga poznal in da sem bil njegov sodelavec in sopotnik.
Jane/. Janžekovič
Brezplačno samostojno učenje računalništva in tujih jezikov v Animaciji
Klub Obzorje in Središče za samostojno učenje (SSU) delujeta v prostorih Animacije, v Aškerčevi ulici 1, na Ptuju. Odprta sta vsak dan, od ponedeljka do petka, od 7.30 do 15.30, ob torkih pa do 18. ure. V klub prihajajo mlajši in starejši obiskovalci iz Ptuja in okolice, ki se želijo kaj novega naučiti ali dopolniti že pridobljeno znanje. Brezplačno vam nudijo uporabo računalnika z možnostjo tiskanja, brskanja po internetu, učenje računalništva in tujih jezikov. Izbirate lahko med učenjem angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega in španskega jezika, ki poteka samostojno z uporabo CD-jev in svetovanjem informatorjev. Na voljo je tudi računalniški program za učenje hitrostnega tipkanja in priročniki s področja osebnostne rasti. Pregledate lahko dnevne časopise ali pa zgolj poklepetate s svetovalci. Za nezaposlene so na voljo preglednice razpisanih delovnih mest. Informatorji vam bodo pomagali tudi pri pisanju ponudb za zaposlitev.
M
Ivan Preac
Obiskovalci, ki prihajajo v klub, so različno stari in imajo različno izobrazbo. Eden izmed stalnih obiskovalcev je Ivan Preac. ki je prišel v klub z željo, da se nauči uporabljati elektronsko pošto in osnove računalništva.
Zakaj ste si zaželeli delati z računalnikom, g. Preac?
Veste, sem človek radovednega značaja. Že v rani mladosti sem spoznaval razna ročna dela. Tako sem samega sebe našel v kovinski stroki. Tudi sedaj v resnih letih nimam miru. Vedno hočem naprej. Zdi se mi, da zamujam, zato želim spoznati in se naučiti še marsikaj novega. Sem upokojenec in zaradi novih virov tehnike in zanimanja za njo, ne vem, kdaj bom imel dopust.
Kaj vam predstavlja računalnik?
Računalnik je po mojem ladja brez kapitana, ki ogromno ve, le da mora imeti kapitana, ki ga sprašuje in na zastavljeno
vprašanje dobi odgovor takoj, iz kateregakoli konca sveta.
Bilo me je strah. Poslušal sem ljudi, ki so govorili v računalniškem jeziku in še povrh obvladali tuje jezike, in pomislil sem, da bom postal pilot, če bom začel delati na računalniku.
In kako danes ocenjujete pridobljeno znanje?
Začetek je bil res malo težak, ker se mi je zdel računalnik skrivnosten. Pa ni, potrebno ga je samo dosledno in počasi spoznavati. Računalništva sem se hotel učiti iz literature, ki je na razpolago, vendar sem kmalu ugotovil, da potrebujem pomoč. Tako sem zvedel za Animacijo. Tukaj sem našel strokovno usposobljene ljudi, ki z bogatim znanjem in potrpljenjem, brez strahu, popeljejo na pot računalništva še tako boječega obiskovalca.
Po tej poti priporočam obisk središča vsem, ki si želijo razširiti obzorje in pogledati v svet z internetom. Zamislite si, da bi želeli videti Niagarske slapove ali Shanghai in s klikom na miški jih imate pred seboj na ekranu. Pojem računalnika je čudež za to stoletje, zato ga dobro spoznajte.
Janja Ceh

SOROPTIMIST KLUB PTUJ
razpisuje
NAGRADNO ŠTIPENDIJO ZA ŠOLSKO LETO 2005/2006
SOROPTIMIST KLUBA PTUJ
za mlade, nadpovprečno uspešne in nadarjene dijake in študente ptujske občine.
Nagradna štipendija, ki znaša 1000 evrov za eno šolsko leto, je namenjena spodbujanju študija in kakovosti dela mladih. Cilj nagrade je razvijanje kulturnih in ustvarjalnih odnosov v slovenskem in mednarodnem prostoru.
V tem šolskem letu SOROPTIMIST KLUB PTUJ poziva, da se za razpisano štipendijo potegujejo predvsem dijaki in študenti, ki se izobražujejo in ustvarjajo na področju KULTURE in UMETNOSTI.
SOROPTIMIST KLUB PTUJ bo podprl dijake in študente pri njihovem študiju v Sloveniji ali na priznani visokošolski ustanovi v tujini.
Informacije, razpisna dokumentacija in obrazec za prijavo so na voljo pri Nevenki Gerì, telefon 041 892 153, od 20. septembra dalje. Rok za oddajo prošnje je 15. oktober 2005.
Prošnje s prilogami pošljite na naslov:
SOROPTIMIST KLUB PTUJ, Komisija za podelitev nagradne štipendije, Nevenka GERL, CID. Osojnikova 9, 2250 PTUJ.
Večne gazi Nataše Petrovič
To je naslov knjige Nataše Petrovič pa tudi vsebina knjige, ki obsega 22 intervjujev. Ptujčanke in Ptujčani, ki jih je intervjuva-la Nataša, so pravzaprav čisto navadni ljudje, ki hodijo v službe in tako kot vsi ostali poznajo vesele in malo manj vesele trenutke. No, kljub vsemu pa morda le niso tako čisto navadni. To so ljudje, ki so mestu ob Dravi dali svoj osebni pečat, se zapisali v njegovo zgodovino in ga tako prepredli s svojimi »večnimi gazmi«.
»Prevečkrat pozabimo na to, kar je že bilo narejenega in gradimo na novo. Škoda, kajti zmeraj je potrebna tudi nadgradnja in le na tak način bi lahko mestu, svetu in samim sebi dali bistveno več,« pravi Nataša. Novinarsko zvrst intervju je izbrala zato. ker se ji zdi veliko bolj zanimivo predstaviti ljudi skozi njihovo lastno pripoved, ki na neposreden način veliko pove o njihovi
osebnosti, in ne samo naštevati, kaj in kdaj so kaj naredili. Naslovnico in fotografije v knjigi je pripravil mojster fotografije Stojan Kerbler. V knjigi je tudi intervju z njim.
Umetniško društvo Stara steklarska je Večne gazi kot knjižni prvenec lastne knjižne zbirke ARTerija predstavilo konec avgusta. S tem pa se večji projekti društva šele prav začenjajo. Načrtujejo izdajo pesniške zbirke njihovega mladega člana Davida Bedrača ter skupni projekt pisatelja Zdenka Kodriča, slikarja Dušana Fišerja in jazz kitarista Sama Salamona.
Že v tem mesecu, pa so realizirali kar dva projekta: razstavo fotografij Stojana Kerblerja v Slovenski Bistrici ter uprizoritev monodrame Primer počene zračnice ali Dialog z golobom pisatelja in novinarja Zdenka Kodriča.
Tanja Ostrman Renault
Jubilejni zbornik ob 15-letni-ci lionizma v Sloveniji
Premierna predstavitev knjige o lionizmu na ptujskem
gradu
Jubilejni zbornik ob 15-letnici lionizma ni zgolj ilustracija številnih pomembnih dogodkov, ki so zaznamovali petnajstletnico lionizma v Sloveniji, ampak hkrati tudi precej nazoren prerez petnajstletnega razvoja lionizma na Slovenskem. Dr. Aleš Gačnik, glavni urednik publikacije, in mag. Janko Arah, guverner distrikta 129 Slovenija, sta ga predstavila v slavnostni viteški dvorani ptujskega gradu, kjer so se v juniju zbrali slovenski lioni, da bi na pot pospremili 344 strani obsežno publikacijo z več kot 600 fotografijami. Knjiga je svojevrstna osebna legitimacija lionizma. Je zgodba o resničnih ljudeh in resničnih dobrih delih, ki odstirajo stereotipne poglede na člane bonskih klubov kot predstavnike gospodarske in družbene elite, ki se razblinjajo prav na račun vse večje transparentnosti klubskega delovanja in vse pozitivnejše javne in medijske podobe gibanja, ki z leti postaja pomemben del slovenske javne zavesti.
In kaj lahko v Jubilejnem zborniku ob 15-letnici lionizma v Sloveniji preberete? Po uvodnih razmišljanjih guvernerja mag. Janka Araha in nagovoru glavnega urednika dr. Aleša Gačnika se lahko v prvem vsebinskem poglavju seznanite s splošnim zgodovinskim pregledom razvoja lionizma v svetu izpod peresa Janeza Bohoriča. O razvoju lionizma in leonizma v Sloveniji pišejo Boris Miklavčič, Janez Bohorič in Gaber Marolt. Osrednja slovesnost ob 15-let-nici lionizma v Sloveniji iz Cankarjevega doma ter številne prireditve, ki so zaznamovale to praznovanje, so predstavljene tekstovno v obliki uglednih slavnostnih govornikov in številnih fotografskih utrinkov. V obsežnem poglavju je predstavljenih 23 programov in aktivnosti članov kabineta guvernerja distrikta 129 Slovenija v lionističnem letu 2004-2005 s pridanim fotografskim gradivom. Osrednje in zelo pomembno mesto je namenjeno predstavitvi identitete 45 bonskih klubov in 14 klubov LEO, v katerem se lahko na zelo ilustrativen in pregleden način seznanite s številnimi dobrodelnimi programi in akcijami v slehernem klubu. V naslednjem - izjemno dragocenem poglavju »Osebne misli guvernerjev o lionizmu« nas prejšnji, bivši in aktualni guverner na zelo oseben način nagovarjajo s svojimi lionistič-nimi izkušnjami in pogledi: to so lioni Janez Bohorič, dr. Sto-
jan Plesničar, Vojko Lah, Slavko Stošicki, dr. Radko Komadina, Milan Kapetan in mag. Janko Arah. Njihovim razmišljanjem sledijo odzivi nekaterih prejemnikov naših pomoči. V sklepnem delu knjige so predstavljene nagrade slovenskim lionom, povezave in pobratenja slovenskih in tujih bonskih klubov kot tudi petnajst let lionizma na Slovenskem v številkah. Naj zgolj kot informacijo omenim, daje bilo v 15-Ietnem obdobju za dobrodelne namene zbranih in doniranih več kot 720 mio tolarjev, s pomočjo prijateljskih klubov iz Avstrije, Italije, Švice in Francije pa kar okoli milijarda slovenskih tolarjev, kar je zagotovo zelo spoštljiva številka, ki veliko pove.
Jubilejni zbornik ob 15-letnici lionizma na Slovenskem smo pisali številni slovenski boni in bonke, leoni in leonke in je izšel v nakladi 2.000 izvodov.
V uredniškem odboru so bili: mag. Janko Arah, Branka Nef-fat, Božidar Zajec in Adela Ramovš. Več kot 700 dokumentarnih fotografij različnih profesionalnih in amaterskih fotografov ter obsežna besedila, ki jih je jezikovno uredil Janko Moder, je komunikativno oblikoval oblikovalski studio s.kobbri s Ptuja.
Dr. Aleš Gačnik
Anton Sovrè (1885-1963) in edini Ptuj
Visoko pod streho sedi v mračni mansardi suh, sključen starec pri zvežem' mizi; ohlapna halja brez š(i)va * mu odeva koščene ude; na golih nogah nosi sandale; lica so mu upadla, veka rdeča nabrekla in brez trepalnic; (...) s široke pleše se mu odbija par svetlobnih trakov, ki škilijo s sramežljivo zvedavostjo skozi malo okence na poševni steni. Železna rešetka stoji ob zidu; za rešetko starec (...) Po pre-rostih stolih in po tleh leže grmade starih, debelih knjig s čudnimi, prečudnimi naslovil...), se slikovito pričenja predgovor k prvi izdaji Sofoklovega Kralja Oidipusa, v prevodu Antona Sovrèta iz leta 1922. Delo, ki se je namenilo zapolniti široko zevajočo vrzel v slovenski prevodni književnosti prvih let po prvi svetovni vojni in s katerim je ta krenila na dotlej nesluteno novo pot, je nastajalo v pritličnem stanovanju vile Karel ob Grajeni, kjer je vsa svoja ptujska leta bival Anton Sovrè in v nočeh prevajal ...
Rojenje bil 4. decembra 1885 v Savni Peči, v slikoviti hribovski vasici nad strmimi pobočji med Hrastnikom in Zidanim Mostom, v družini železničarskega čuvaja. V ljudsko šolo je hodil v Zidanem mostu in v Krškem, gimnazijo je obiskoval v Celju, kjer mu je profesor Ivan Tertnik vzbudil ljubezen do antične poezije. Ko je ob novem letu 1919 nastopil službo kot »namestni profesor« na ptujski gimnaziji, je imel za sabo sedem suhih let: nedokončan študij na dunajski in graški univerzi, brezplodno izgubljena leta v avstrijski vojski, pa tudi v literarnem pogledu popolno sušo, saj je njegov zadnji znani tiskani prispevek izšel leta 1911.
Sedaj pa se je v njem nenadoma premaknilo nekaj, kar so dotlej slutili le redki. Težko je reči, kaj bi ravno v času službovanja na Ptuju, v njem moglo sprožiti tolikšne ustvarjalne energije. In vendar prav teh sedem let ( 1919— 1926) velja za obdobje njegove najbolj žive in tudi najbolj vsestranske dejavnosti in rasti. V njih seje bliskovito vzpel od popolne brezimnosti v sam vrh slovenske besedne umetnosti. Nekaj je gotovo prispevala
Mladi profesor (preslikava iz Albuma slovenskih književnikov, (1928).
okoliščina, da se je po letih vojne lahko mimo posvetil delu, ki gaje že od nekdaj klicalo, najmočnejši ljubezni, ki ga je kdaj prežarja-la - ljubezni do »čistega potoka« slovenske besede. Pa tudi samo okolje starodavne Petovie je nanj delovalo z neko skrivnostno, nedoločljivo, skorajda magično silo in mu pomagalo ustvarjati iskano zlitje antične davnine in slovenstva. Prav tu so nastali prvi pomembnejši prevodi.
Razdajal seje na mnogih področjih; bil je prvi odgovorni urednik Ptujskega lista. Precej svojih sil je posvetil pedagoškemu delu, v želji, da bi grščina in latinščina ostali sestavni element srednješolske izobrazbe. Na gimnaziji je upravljal profesorsko in dijaško knjižnico. Vsa leta je bil blagajnik Podpornega društva za revne dijake, predsednik organizacije vojnih invalidov, udejstvoval se je v čitalnici, pri Sokolu in zlasti v Muzejskem društvu. Nikdar pozneje ni bil več tako agilen v društvih in organizacijah, zdi se, da je tovrstno dejavnost celo povsem opustil. V Ptuj se je rad vračal tudi še po svojem odhodu. Hvaležen za vse, kar je v tu ustvaril in doživel lepega, je ob slovesu v kleno slovenščino prevedel Abramičev Vodnik po muzeju in stavbnih ostankih rimskega mesta, kije še danes najizčrpnejši itinerarij po antični Petovii.
Največji slovenski klasični filolog, prevajalec in posredovalec antike velja tudi za enega naših najspretnejših stilistov. V dolgi vrsti njegovih prevodov (poslovenil je več kot trideset najpomembnejših del antične književnosti), se bleščijo najlepši dragulji antičnega slovstva v tako živi,
kleni in sočni besedi, kakor da so zrasli iz slovenskih tal. V orjaškem delu, ki je zasenčilo vse, kar je bilo že pred njim opravljenega na tem področju, je slovenska prevodna književnost dosegla enega svojih najvišjih vrhov. S svojimi umetniško izklesanimi prevodi je antičnim klasikom pripomogel do popularnosti, kakršne niso pri nas uživali še nikoli.
Prirojen posluh za lepoto jezika je združeval z neizčrpno energijo ter globoko vero v trajno kulturno in vzgojno poslanstvo antike. Po lastni izvirni prispodobi je antiko rad primerjal z bujnim pragozdom, ki so ga zagrnile usedline stoletij, ki pa - četudi kot premog - še zmeraj zmore razsvetljevati, oživljati in pretresati. Sovretovemu temperamentu so bile posebno blizu herojske in tragične snovi. Četudi mu je kritika sprva očitala preveč nabrekel stil, preveč iskan, prenalašč staroverski izraz, je v tem pogledu napravil velik razvoj k vse preprostejšemu in izčiščenemu izražanju. Danes velja za nepreseže-nega mojstra heksametra. Prevode je opremljal s poglobljenimi,
mi, ki nas prevzamejo z neko posebno privlačno silo in z izčrpnimi opombami.
Vendar nobeno njegovih poznejših del ni naredilo tako globoke zareze v slovenski prevodni književnosti kakor prav njegov prvenec. Usmeritvi, ki jo je ubesedil v znamenitem predgovoru, je Sovrè ostal zvest vse življenje, vsem neželenim odmikom od cilja navkljub ...
Ni težko uvideti, kako posebno je dejstvo, da imamo ravno na Ptuju čast hraniti izvirni rokopis ključnega dela v razvoju samega Antona Sovrèta in z njim celotne slovenske prevodne književnosti - rokopis prevoda Kralja Oidipusa, kot ga je dokončal julija 1921. To, tolikanj posebno knjižico, najpomembnejši mejnik v zgodovini naših stoletnih stikov z antiko, napisano z umirjeno lepopisno pisavo, ki je značilna za Sovretovo ptujsko obdobje, hranimo z vrvico ročno vezano med rokopisnimi dragocenostmi Domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča.
Fleur Tkalčec
esejistično zasnovanimi študija-
I
Okrogla miza o turizmu na Ptuju
V okviru svetovnega dneva turizma Lokalna turistična organizacija Ptuj in Turistično društvo Ptuj v sodelovanju z Mestno občino Ptuj prirejata okroglo mizo z naslovom »Turizem na Ptuju kot prednostna razvojna gospodarska panoga - želje ali resničnost« .
Okrogla miza bo v torek, 4. oktobra, s pričetkom ob 17. uri v
Mestnem gledališču Ptuj. Povezoval bo Peter Vesenjak, direktor podjetja Hosting, d. o. o.
Odvijala se bo po principu oddaje Trenja. Sogovorniki bodo: župan Mestne občine Ptuj dr. Stefan Čelan, Marjan Hribar, direktor Direktorata za turizem, Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, Bojan Pahor, direktor ZRS Bistra Ptuj, Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, Andrej Sajko, direktor Ptujske kleti, Franci Mlakar, direktor hotela Mitra, Jan Ciglenečki - predstavnik STO-ja na Dunaju, Aleksander Dolenc, direktor LTO Ptuj, Albin Pišek, predsednik Turističnega društva Ptuj. Vabimo vas, da se tudi vi pridružite okrogli mizi in s svojimi pogledi prispevate kakšen kamenček k mozaiku razvoja turizma na Ptuju.
Lokalna turistična organizacija Ptuj Turistično društvo Ptuj Mestna občina Ptuj
V____________________________________________________________J
Otroška premiera Kalisto 7 in vpis abonmajev
Kalisto 7, kot se imenuje gledališka igra Alana Ayckbourna. enega najprodornejših angleških dramatikov zadnjega časa, je znanstvenofantastična igrica za otroke. Trinajstletna Jodi in njen devetletni bratec Jem preživljata že svoje peto leto na vzdrževalni enoti vesoljske postaje Kalisto. Tukaj sta ju namreč starša znanstvenika pustila, medtem ko sta se odpravila na pomoč neki drugi vesoljski postaji. Večino svojega časa preživita v borbi z grozljivim sovražnikom, ki ju ves čas peha v medsebojne spore, v nezadovoljstvo in totalno apatijo nad življenjem, ki sta ga prisiljena živeti. S čisto navadnim izredno dooolgooočasnim dolgčasom, ki je seveda posledica tega, da sta ves čas skupaj zaprta v istem prostoru, z igračami in računalniškimi igricami, ki sta jih že tisočkrat preigrala in da morata ob sebi prenašati nadležnega robota, ki je programiran le za oskrbo
otrok iz vrtca in je v petih letih že močno zastarel. Medtem ko ta že neštetič sitnari Jemu, da mu mora zamenjati plenice, sporočilo glavnega vzdrževalnega računalnika Iris vse skupaj postavi na glavo. Zunaj je pošast!
Ne pozabite: vpis novih abonentov pa bo potekal od 29. septembra do 7. oktobra. In kaj bo novega v novi sezoni? Abonma Odrasli vsebuje tri nove premiere Mestnega gledališča Ptuj, in sicer romantično komedijo o osamljenosti Bdenje, nato dramo Ameriški bizon enega najbolj znanih svetovnih dramatikov Davida Mameta, po kateri je bil posnet uspešen film z Alom Pacinom in Jackom Lemmonom v glavnih vlogah. In ob koncu sezone bomo postavili na oder že vsem dobro znano in ponarodelo Linhartovo Micko. Za Abonma Odrasli smo povabili še nekaj uspešnih predstav drugih gledališč, predvsem komedij, po vrstnem redu: Agencija za
Nataša Tič Ralijan.
ločitve, Skači z mano po oblakih, Prašiča Debela, Mr. Chance. Seveda je tukaj še otroški abonma, kot vsa leta doslej Lutka in Račka z mnogimi zanimivimi otroškimi predstavami. Vseka-
kor bodo kot vedno sproti vse informacije objavljane v dnevnem časopisju (Delo, Večer), na teletekstu RTS, v mesečnem programu in na spletni strani Mestnega gledališča Ptuj - www.mgp. si, kjer si lahko tudi podrobneje ogledate program za novo sezono.
V oktobru bomo s predstavo Princeska in čarodej gostovali pri zamejskih Slovencih, pričnejo se prve abonmajske predstave, tako za abonma Otroški kot tudi Odrasli, ki pričenja svojo pot z uspešnico, komedijo gledališča Koper Agencija za ločitve, v kateri blesti Nataša Tič Ralijan, ki jo drugače vsi poznamo kot Ano Lizo z nacionalne televizije. Za vse tiste, ki niso vpisani v abonma, naj povemo, da si bo to predstavo mogoče ponovno ogledati že naslednji dan.
Vljudno vabljeni v našo novo sezono!
Rok Vilčnik, dramaturg MGP
Indija Koromandija duha: družabno življenje Ptujčanov v
preteklosti
V Pokrajinskem muzeju Ptuj je na ogled razstava Petovia 1884-1896 in Poetovia 1928-1938, društvo Schlaraffia na Ptuju. Indija Koromandija duha: umetnost, humor in prijateljstvo. Nenavadni predmeti, dokumenti z risbami in pesnitve prikazujejo, kako so ptujski meščani gojili srednjeveški viteški duh, se norčevali iz banalnosti sveta in predvsem iz svojih slabosti.
Ptujčani so se dvakrat vključili v Schlaraffio. mednarodno organizacijo, ki je bila ustanovljena v Pragi in sedaj deluje po vsem svetu. Njen nastanek je tesno povezan s praškim gledališčem, ki je bilo v obdobju Franza Thoméja (1858-1864) kot direktorja na vrhuncu slave. Vendar je tudi zunaj odrskega dogajanja v Pragi tedaj potekalo bogato kulturno življenje.
Mladi, radoživi glasbeniki, igralci in drugih umetniki so ustanovili Klub Proletarec. Da bi tej združbi dali trdno obliko, je operni pevec Albert Eilers od svojih pevskih kolegov zahteval, da so se 10. oktobra 1859 z roko in besedo zaobljubili, da bodo ostali drug drugemu zvesti in si bodo pomagali. Temu novoustanovljenemu društvu so
Grb viteza Drakona
nadeli ime Schlaraffia in na njegov prapor so kot namen poleg negovanja umetnosti in humorja zapisali tudi zvesto prijateljstvo. Na druženjih so prepevali in predstavljali poezijo. Slabosti in banalnosti sveta so obravnavali
v obliki parodije, satire - v obliki slavnostne, norčave kulture. Sova velika uharica (Uhu) je bila izbrana za mogočnega in modrega čuvaja.
Kmalu po ustanovitvi je organizacija prevzela tradicijo srednjeveškega viteštva. Ideja viteštva se je pozneje še bogatila z romantičnimi in domišljijsko bogatimi srednjeveškimi dodatki. Na tej podlagi se je počasi razvil schla-raffski „ceremonial“, prežet z romantiko, fantazijo in sproščenim humorjem. Člani društva so se preoblekli v viteze in si nadeli imena, ki parodirajo njihov zna-čaj, poklic ali telesne značilnosti. Pobudnik Petovie, ptujski slikar in profesor na gimnaziji Rudolf Gaupmann, si je nadel pomenljivo ime Rubens, medtem ko se je ustanovitelj Poetovie, slikar in grafik Alojz Kasimir, odločil za vzdevek slovitega srednjeveškega pesnika Ulrika Liechtensteinskega, ki je potoval po deželi preoblečen v Venero in tako postal vitez Frauenlob. Ugledne Ptujčane, ki so sou-
Alojz Kasimir, lastna podoba
stvarjali javno življenje v mestu pred drugo svetovno vojno in so med drugim zaslužni za začetke razvoja ptujskega turizma in ustanovitev ptujskega muzeja, je na razstavi mogoče spoznati z njihove humorne plati.
Polona Vidmar
Poduhovljenje materije
Slike Uroša Weinbergerja v Galeriji Magistrat do 19. oktobra
Po avgustovskem zatišju je bila v galeriji Magistrat sredi septembra odprta likovna razstava mladega akademskega slikarja Uroša Weinbergerja iz Novega mesta, ki ga je na odprtju predstavil umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič iz Dolenjskega muzeja v Novem Mestu.
Razstavo Uroša Weinbergerja (desno) je odprl Robert Križanič.
“Pri svojem ustvarjalnem delu si je slikar Uroš Weinberger natančno določil izhodišča, s katerimi na svojih platnih organizira oblike v dokončne forme, v katere je vključeno njegovo mentalno, duševno in fizično posredovanje. Za njegov način slikarskega razmišljanja je značilno, da poskuša na slikovni podlagi v enakovrednem razmerju združiti tri zanj najpomembnejše slikarske prvine: energijo, ki sliki daje življenje in sporočilnost, prostor, ki naglaša barve in material, ter risbo, ki izraža slikarjevo spontanost. Avtor nobeni izmed teh treh prvin ne daje prednosti, saj jih dosledno ter enakovredno upošteva in čeprav se vsaka obnaša samosvoje, slika kot celota učinkuje skladno, ubrano in celovito. Končno slikarjevo delo zato ne moremo razbrati iz naslikanih podrobnosti, temveč iz upodobitve kot celote.”
V uvodu v slovesno odprtje je Marko Čuš navdušil s tangom Astorja Piazzolle, ki je pre-
sunil marsikaterega obiskovalca, sicer v prvi vrsti ljubitelja likovne umetnosti. Razstavo je odprl Robert Križanič, mestni svetnik in predsednik odbora za kulturo, socialno varstvo in zdravstvo Mestnega sveta MO Ptuj.
Uroš Weinberger se je rodil 26. maja 1975 v Trbovljah. Leta 1998 seje vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 2003 tudi diplomiral. Sedaj končuje magistrski študij pri prof. Hermanu Gvardjančiču.
Slike Uroša Weinbergerja kar kličejo po tem, kot pravi sam o njih, da jih ne gledamo z razumom, ampak opazujemo in raziskujemo, kakor denimo astronavti na neznanem planetu, kjer nam nič vidnega ni že znanega. Njegova prva in najpomembnejša težnja je ustvariti energijo slike. Brez nje slika nima življenja in sporočila. S sporočilom ne misli na mimetično sporoč-
ilo, ki bi v obliki znakov gledalcu posredovala točno določene asociacije, ampak na vtis, ki ga v obliki vibracije pusti na gledalcu in deluje na podzavestni ravni. Če pa se že mimetičnost pojavi, je v drugem planu zastrta za opno slike. Prostor gradi s prosevajočim plastenjem, ki lovi svetlobo. Ta prihaja iz ozadja slike, na podoben način kot gaje uporabljalo baročno slikarstvo. V teh plasteh so ujete risbe in oblike, ki ponavadi niso na prvi pogled vidne, pustijo pa svojo sled, saj so vseeno prisotne.
Slikar torej zakriva očitno, da bi potem našli drug vidik le tega, kar je skrito za obliko. Težko je sicer slikati nevidno polno prisotnosti, kar pa je njegov težnja. Še težje pa je gledalcu razumeti takšno sliko. Vendar je bistveno pomembnejše njegove slike doživeti, kot pa jih interpretirati. V ptujski Mestni hiši jih imate priložnost gledati in podoživeti do srede, 19. oktobra.
Milena Türk Foto: Aleš Šprah
Jernej Forbici - W documents, nivojski prostori
Jesensko razstavno sezono v Miheličevi galeriji smo pričeli s samostojno razstavo najnovejših slik mladega, že uveljavljenega slikarja Jerneja Forbicija, diplomanta Akademije lepih umetnosti iz Benetk, ki se letos sploh prvič predstavlja v Sloveniji.
Trajni navdih ali kar motiv stalnica v celotnem, do sedaj ustvarjenem slikarskem opusu akademskega slikarja Jerneja Forbicija je njegovo domače okolje, iz katerega izhaja in kamor se vedno znova vrača - to je nekoliko skrivnostna in vznemirjajoča pokrajina, varno skrita v nedrjih kidričevskega gozda, obsežna in domala nepregledna gmota rdečega blata - Halda, ki ekološko opominja, a hkrati navdušuje in buri umetniške strasti. Globalno dojemanje sveta, predvsem pa trenutna stvarnost skupnega bivalnega okolja, naš odnos do njega, ravnanje s prostorom in
ekološka (ne)ozaveščenost postanejo za slikarja Jerneja Forbicija aktualna srž likovnega problema, kjer pa ga zanimata zgolj strogo slikarsko polje in medsebojna odvisnost likovnih elementov in barv, v katerem potem z vso resnostjo in odgovornostjo gradi svoje osebne in duhovne prostore, ki jih oplemeniti z impulzi iz stvarnega okolja in vsakdanjega življenja. Zelene, rjave, rdeče, modre, sive ... barve se na For-bicijevih platnih kar prelivajo in mešajo, umirajo in ponovno oživijo ... Omejuje ali določa jih stroga struktura tam nekje v daljavi, v iluzionistični globi-
ni pokrajine, kjer sence padajo čez in čez .... kjer vidimo sledi nekoč žive in danes mrtve prirode, kot nekakšne skrivnostne arhitekturne pokrajine, ki zapolnjujejo določen čas in prostor. Zdi se, da nas stvari, ki propadajo ali so uničene, pravzaprav spominjajo na tiste plodne čase v preteklosti. Sledimo dvojnosti prostorov, različnim nivojem in pristopom v slikarstvu Jerneja Forbicija, kjer roba slike sploh ne opazimo ali začutimo. To je tista skrivnost in vednost ter pogum in znanje mladega umetnika, da nam predoči v svojih delih enkratno dvojnost skupnih bivanjskih prostorov, ki so tenkočutno razdeljeni na naš in slikarjev svet. Njegovi slikarski ambienti so simbioza stvarnega in umetniške fikcije hkrati.
Akademski slikar Jernej Forbici.
Vendar slikar ne skriva ali ljubosumno varuje svojega sveta, ampak nas preprosto in prijazno vabi: prepustite se in vstopite v moj prostor! In my place!
Stanka Gačnik Foto: Boris Farič
v
Fotografski razstavi Alenke Slavinec in Črtomirja Goznika
V poletnih avgustu in septembru smo imeli in še imamo možnost ogledati si likovno ustvarjalnost na fotografijah dveh mladih Ptujčanov, ki sta tudi sicer v medijih dokaj prisotna s svojimi deli, z objavami v različnih revijah in časopisih. Obema je skupno tudi to, da fotografirata po naročilu za različne organizatorje prireditev in dogodkov. Pot pa ju je oba ponesla tako kot predhodno razstavljavko Mimi Antolovič tudi v modno fotografijo. Čeprav so njuni cilji zastavljeni dosti bolj široko, bi še najlažje označili žanr, v katerem sta najbolj aktivna, kot reportažno fotografijo.
Črtomir Goznik (1980) je študiral ekonomijo in se s fotografijo resneje ukvarja od leta 1998, odkar je zunanji sodelavec Štajerskega tednika. Začetki njegove poti so povezani s ŠKL, ko se je potegoval na natečajih
Ana.
košarkaške lige in tudi zmagal. Istega leta je prejel tudi nagrado Sveta Evrope, kasneje (2004) pa osvojil prvo mesto na natečaju Fotografska izkušnja.
Med vidnejše samostojne raz-
stave prišteva samostojno razstavljanje v Lokal patriotu v Novem mestu in na Ptuju v C1D ter v Stari steklarski delavnici. V njegovem dosedanjem opusu se znajdejo ob umetniških poizkusih in portretih predvsem reportažne fotografije ter fotografije namenjene promociji. Uspešno sodeluje tudi s tiskanimi mediji, kot so: Golf Slovenija, Jana, Lady, Delo, Večer, Slovenske novice, Ptujčan in Cool, ki je objavil celo poster njegove koncertne fotografije skupine Sid-dartha. Njegova specialnost pa so športni dogodki, kjer z objektivom redno lovi trenutke. Za seboj ima tudi izkušnjo mentorstva in svetovanja mlajšim fotografom ter fotografiranja pričesk ter modnih fotografij. Za razstavo v lekarni je ustvaril serijo portretov, ki bodo ostali v spominu še komu drugemu razen portretiranki Ani.
Alenka Slavinec (1977), ki je hkrati tudi osrednja akterka projekta Ohranimo mladost in tudi sodeluje s kustosom razstav Stojanom Kerblerjem. je
Alenka Slavinec pred Lekarno.
diplomantka FDV, kjer je študirala komunikologijo. Z vizualno umetnostjo se ukvarja od leta 1990. Tudi ona je tako kot Črtomir razstavljala v Lokal patriotu ter v galeriji Media nox v Mariboru, za katero skrbi MKC Maribor. Za svoje fotografije je na Ljubljanskem gradu na razstavi Unicefa Otroci sveta prejela 3. nagrado in prav tako na natečaju Razkaži mi svet v galeriji Celica.
Samostojno in skupaj s kolegico Stašo Cafuta je razstavljala v mariborskem Europarku, na Ptuju v Kolnkišti in v Blagovnici. Manjše zbirke je predstavila v različnih barih.
S svojimi deli je prisotna na festivalih vizualne umetnosti in oglaševanja: Magdalena, Mem-fest... udeležuje se pa tudi fotografskih delavnic - do sedaj: Jorka Ceglarja, Fotopub, Foto ring.
Svoje znanje se s pridom uporablja pri fotografiranju porok in različnih dogodkov (podelitev diplom Gea College. Fens, Melodije morja in sonca, Društvo Puch). Fotografije so ji objavili v časopisih Žurnal, The Slovenia Times. Jana, Antena in seveda Ptujčan.
Še najraje od vsega bržčas potuje, po možnosti v eksotične kraje. Svoje DlA-vtise s teh aktivnih počitnikovanj je že predstavila na številnih DIA-večerih po Sloveniji.
Zaključena celota sedmih fotografij, ki jih v lekarni razstavlja, je izbor izmed več tisoč nastalimi posnetki, ki jih je naredila letos avgusta na 28. Evropski žonglerski konvenciji na Ptuju. Spretne in atraktivne žonglerje ter artiste je ujela v najbolj razburljivih in napetih trenutkih, pri tem pa uporabila tudi kak manj znan trik. Mogoče bi celo lahko rekli, da reportažnost v teh izbranih fotografijah presega, k čemur pripomorejo tudi kvalitetni printi velikega formata. Seveda k takšnemu vtisu dostikrat pripomore tudi sam galerijski prostor, tako da bi jih bilo zanimivo postaviti še v kakšni pravi galeriji.
Kako se obnesejo v lekarni pri ogledovanju, med mnogokrat neprostovoljnim nakupom, pa prepuščamo v presojo gledalcem.
Boris Voglar
Sejem prostega časa, kjer ni nič naprodaj
■A ■ a Novem trgu je drugič doslej potekal Sejem prostega časa. Center interesnih dejavnosti Ptuj je k sodelova-I vfl nju povabil številne kulturne, športne, izobraževalne in druge vladne in nevladne organizacije. Odzvalo se jih je 13, ki so ptujski javnosti v sončnem sobotnem dopoldnevu predstavile vrsto možnosti za zanimivo, zdravo in prijetno preživljanje prostega časa otrok in mladih v novem šolskem letu.
Sejem prostega časa - stojnica Pokrajinskega muzeja Ptuj z obiskovalci.
Sejem je potekal usklajeno s projektom Ptuj - Odprto mesto, zato so obiskovalce zabavali tudi izvajalci programa v okviru tega dogodka - ulični animatorju iz KUD France Prešeren iz Ljubljane in glasbenik Grant, ki je igral na dude.
Hkrati je na Mestnem trgu potekal koncert glasbenih skupin, ki so nastale v okviru poletnih glas-
benih delavnic. Glasbene delavnice so potekale v sodelovanju med CID Ptuj in Glasbeno šolo Ptuj. Predstavili so se mladi pianisti, bobnarji, kitaristi, flavtisti in pevci, ki se izobražujejo na glasbenem področju in želijo svoje znanje nadgraditi v igranju v skupini. Mladi glasbeniki so navdušili občinstvo in se dogovorili za nadaljevanje svojega
skupnega glasbenega ustvarjanja v jesenskih mesecih.
Sodelovali so:
Center aerobike,
Karate do center,
Društvo Hopla,
Judo klub Drava Ptuj, Klub ptujskih študentov,
Konjeniški klub Ptuj Rogoznica. Ljudska univerza Ptuj, Mestno gledališče Ptuj, Plesni center Mambo. Plezalni klub 6 b Ptuj. Pokrajinski muzej Ptuj, Rokometna šola
Ptuj, Športno društvo Juhuhu in CID Ptuj.
Nevenka Gerì
Davčni sistem v RS in mnenja k predvidenim spremembam
Kot mestna svetnica v MS MO Ptuj iz vrst socialnih demokratov želim izraziti predvsem svoje nezadovoljstvo k predlaganim spremembam davčne zakonodaje in predlagati pripravljavcem zakonodaje nove, morebiti boljše rešitve. Sem za spremembe davčne zakonodaje in sem za njeno poenostavitev, nisem pa za uvedbo enotne davčne stopnje, kot jo predlaga vlada. Enotno davčno stopnjo imajo v nekaterih bivših socialističnih državah, ki so danes še na začetku kapitalizma. Zgledovati bi se morali po razvitih evropskih državah.
Davčna zakonodaja, ki jo imamo, ni dobra. Moramo jo spremeniti in to tako, da bo jasna, postopki obdavčitve pa enostavni. Enotna davčna stopnja sodi v začetek 19. stoletja. Moti me, ker je odločitev za uvedbo enotne, 20-odstotne davčne stopnje, za vse vrste davkov, politična in ne strokovna.
Davčna politika države mora razvoj gospodarstva stimulirati, ne
pa ga zavirati. Danes je Slovenija po obremenitvi plač in drugih dohodkov med prvimi v EU, zato ni čudno, da tuji vlagatelji niso zainteresirani za vlaganja v naši državi. Mi pa, kot da se nas to ne tiče.
Prepričana sem, da če bi predlagatelji uvedbe enotne davčne stopnje upoštevali samo dejstvo, da ima vrsta obdavčljivih dohodkov različne davčne osno-
ve, potem uvedbe enotne davčne stopnje ne bi predlagali. Rešitve, kot jih predlagajo avtorji sprememb, bodo povzročile močan inflacijski pritisk, ki bo imel za posledico padec produktivnosti, še večjo brezposelnost in še večje socialno razlikovanje.
Sem za poenostavitev sedanje zakonodaje, vendar pa ne na račun najrevnejših.
Sprejeti bi morali takšno davčno zakonodajo, ki bo Sloveniji zagotovila razvojni preskok, ki jo bo popeljal med razvite evropske države. Predlagane rešitve bodo, če jih bo parlament sprejel, upočasnile naš razvoj, povzročile pa bodo, da bodo revni še bolj revni, bogati pa še bogatejši. Boljša rešitev, kot je uved-
ba enotne davčne stopnje, bi bila ukinitev davka, ki ga na izplačane plače plačujejo delodajalci in posledično zmanjševanje javne porabe. Moj predlog je, da sedanjo davčno zakonodajo ohranimo, jo poenostavimo in spremenimo tako, da razbremenimo gospodarstvo.
Prava pot za razbremenitev gospodarstva pa ni v spreminjanju davčnih stopenj, ampak v zmanjševanju javne porabe, ukinitvi davka na plače, znižanju davčnih stopenj in postopnem odpravljanju prevelikega števila nepriznanih odhodkov, ki jim še komaj sledimo.
Marija Magdalene
(nadaljevanje v prihodnji številki)
Nekatere novosti Zakona o prekrških in Zakona o varnosti v
cestnem prometu - III. del
Kot je bilo že omenjeno, sme pooblaščena oseba prekrškovne-ga organa izdati storilcu prekrška plačilni nalog za prekrške lažje narave, za druge vrste prekrškov pa prekrškovni organ izda pisno odločbo, ki mora vsebovati zakonsko določene obvezne sestavine (uvod, izrek sankcije, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu (56.Č1. ZP)). V obrazložitvi odločbe o prekršku je treba navesti izjavo kršitelja o dejanju ter dejstva in dokaze, na katere je prekrškovni organ oprl odločitev. Izjavo lahko kršitelj poda ustno. Če pa to ni mogoče, ker ob ugotovitvi ali obravnavanju prekrška ni bil navzoč, ga mora prekrškovni organ pisno obvestiti, da lahko poda pisno izjavo, v kateri lahko navede dejstva in dokaze v svojo korist. Pisno izjavo mora podati v roku petih dni od prejema obvestila prekrškovnega organa (policijski obrazec POL-13 ). Pri tem je zelo pomembna dolžnost organa, da kršitelja pouči o njegovih pravicah v zvezi z izjavo ter navajanjem dejstev in dokazov v svojo korist, ker teh dejstev in dokazov pozneje v postopku ni mogoče več uveljavljati.
Kršitelj, ki je od prekrškovnega organa prejel zakonito izdano odločbo o prekršku, mora izrečen znesek globe plačati v celoti
ter plačati tudi stroške postopka. Pri izdaji plačilnega naloga pa je znesek globe lahko polovičen, če je plačan v roku osmih dni. Ni pa tudi stroškov postopka.
Pritožba zoper odločbo prekrškovnega organa ni dopustna. je pa zagotovljena zahteva za sodno varstvo. Glede dovoljenosti in pravočasnosti zahteve za sodno varstvo prekrškovni organ postopa enako kot pri zahtevi za sodno varstvo zoper izdan plačilni nalog. Zahtevo za sodno varstvo prekrškovni organ pošlje pristojnemu okrajnemu sodišču, ki tako zahtevo lahko zavrne, če ugotovi, da niso podane zatrjevane materialne kršitve ali kršitve postopka, oziroma da ni potrebno dopolnjevanje dokaznega postopka, sicer bo izvedlo redni sodni postopek.
Pooblaščena oseba prekrškovnega organa v policiji lahko zaradi kršitve cestno prometnih predpisov izreče globo in stransko sankcijo do pet kazenskih točk z odločbo. Za prekrške, za katere je predpisana stranska sankcija nad pet kazenskih točk, mora prekrškovni organ poslati obdolžil-ni predlog pristojnemu sodišču, ki uvede redni sodni postopek. Obdolžilni predlog se pošlje tudi v vseh drugih primerih prekrškov, pri katerih ni možno voditi
hitrega postopka (plačilni nalog, odločba prekrškovnega organa).
Če je sodišče v rednem sodnem postopku na podlagi dopolnjenega dokaznega postopka dejansko stanje ugotovilo drugače kakor prekrškovni organ, glede pravne opredelitve prekrška in glede izrečene sankcije ni vezano na odločitev prekrškovnega organa, kar pomeni, da lahko izreče nižjo ali tudi višjo globo ter stranske sankcije.
Izrečena globa z odločbo prekrškovnega organa ali s sodbo pristojnega sodišča mora biti plačana v roku, ki je določen. Ta rok ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši kot tri mesece. Organ, ki izda odločbo ali sodbo, lahko na predlog storilca dovoli plačilo globe v obrokih. Ta rok ne sme biti daljši kot eno leto.
Storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe, se prisili k plačilu z uklonilnim zaporom, ki traja toliko časa, dokler ne plača globe, vendar najdlje 30 dni. Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila globe. Uklonil-ni zapor se ne more določiti, če je bil za prekršek izdan plačilni nalog. Uklonilni zapor odredi le pristojno okrajno sodišče.
Storilec prekrška lahko do začetka izvrševanja uklonilnega zapora sodišču predlaga, da se plač-
ilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist samoupravne lokalne skupnosti, če zaradi njegovega premoženjskega stanja ne bi bil sposoben plačati globe. Delovne naloge se določijo v sorazmerju z izrečeno globo v trajanju od treh do največ 30 dni.
Starejšemu mladoletniku (od
16 do 18 let) se sme ob vzgojnih ukrepih izjemoma izreči tudi globa. V skladu s tretjim odstavkom 31. člena ZP se lahko ob vzgojnem ukrepu ali globi mladoletniku izreče tudi stranska sankcija kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja. To določbo je zakonodajalec zapisal zaradi tega, ker mladoletna oseba lahko pridobi vozniško dovoljenje za posamezne kategorije po dopolnjenem 14. letu starosti (149. in 150. čl. ZVCP), za vozila podkate-gorije Al - motoma kolesa na dveh kolesih, s stransko prikolico ali brez nje, katerih prostornina motorja ne presega 125 ccm in katerih moč motorja ne presega 11 Kw ..., pa po dopolnjenem 16. letu starosti.
Franc Kozel, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj
(nadaljevanje v prihodnji številki)
Mladost v prastarem mestu - petič
Mednarodni glasbeni festival z zasedbami iz Indije, Avstrije, Slovenije in Italije bo na Ptuju ponovno gostil nekaj starih znancev prizorišč kvalitetne koncertne ponudbe. Za popoln užitek ob poslušanju bo nastop priznanega mojstra na harmoniki Marka Hatlaka, spet v viteški dvorani ptujskega gradu, ponovno skupaj z vokalistko Polono Udovič, tokrat s skupino Funtango.
S soboto. 24. septembra, se je v Kolnkišti pričel mednarodni glasbeni festival poimenovan 'Mladost v prastarem mestu'. Serijo šestih koncertov, ki bodo trajali ob sobotah vse do 10. decembra, so s koncertom odprli Terrafolk. Podobno kot slovenski etno prvaki, zelo popularni tudi v tujini, ki združujejo v
svoji glasbi sveta vse od etna do klasike in rocka, so tudi Funtango neobremenjeni z glasbenim purizmom in nam bodo predstavili glasbo pokojnega mojstra Astorja Piazzolle in njegovo inovacijo - tango nuevo - tango, ki združuje argentinski tango s prvinami klasične glasbe in jazza.
Obetajo se nam še skupine Sadar iz Indije z mešanico klasičnih in električnih inštrumentov, Traffic Jam, ptujska skupina, ki se bo predstavila prvič, a jim kljub temu izkušenj in znanja ne manjka, saj se
Polona Udovič bo tokrat gostja skupine Funtango.
člani, zbrani ob kitaristu Marku Koroš-
Marko Hatlak bo ponovno razveselil ptujsko publiko.
cu, šolajo na glasbenih akademijah in konservatorijih. Ponovno prihaja na enega izmed ptujskih odrov kitarist Samo Salamon. Lahko bi rekli tudi učenec Johna Scofielda, saj je ob njem preživel kar nekaj časa, ne brez posledic tudi za Samov zvok. Spet se je povezal z Zlatkom Kaučičem, legendo jazz scene - pojmom slovenskega bobnanja in sploh mojstrom na tolkalih, kar je skupaj s saksofonistom Cisijem iz
Italije rezultiralo v triu. Predstavili nam bodo svojo interpretacijo slovenskih ljudskih pesmi. Za zaključek bo zmagovalec festivala Šanson 2005 Matjaž Romih skozi šanson predstavil svojo zgodbo.
Več o festivalu: www.klub-kps. si
Besedilo in foto: Boris Voglar
Fotoseminar ob Blatnem jezeru na Madžarskem
Po večletnih uspešnih mednarodnih fotografskih delavnicah in izmenjavah v pobratenem nemškem Burghausnu in v CID-u na Ptuju je na pobudo Gerharda Hubnerja - po organizaciji tovrstnih izpopolnjevanj in izobraževanj tudi v drugih državah nekdanjega vzhodnega bloka - sledil letošnji fototabor v Balatonalmadiju pri naših vzhodnih sosedih Madžarih.
1. nagrada za najboljšo fotografijo.
Tako smo se skupaj ob udeležencih iz Madžarske, Nemčije, Slovaške, Srbije in Romunije znašli tudi štirje Slovenci. Teden dni sproščenega druženja in predvsem intenzivnega dela na področju fotografije, ki je vključevalo vse od predavanj (na žalost v madžarščini, tako da smo se morali zadovoljiti s simultanim prevajanjem), dia--večerov, predstavitev specialnih tehnik (klasično-kemijsko teni-ranje v modro), 3D fotografije in predstavitve fotografij udeležencev ter obiska razstav. V bližnjem mestu Veszpren smo si ogledali razstavo grafik mojstra Salvadorja Dalija.
A kar je najpomembnejše, v tednu je bilo veliko možnosti za nastanek neponovljivih posnetkov, ki jih je bilo možno spra-
viti na papir v klasični analogni temnici ali pa z uporabo digitalne tehnike, računalnikov in programske opreme s pošiljanjem v bližnji laboratorij.
Na veliko presenečenje predvsem nas s Ptuja so ob postavitvi izbranih fotografij na ogled ob razstavi obelodanili, da sledi točkovanje žirije in udeležencev ter da bodo izbrane najboljše. Nastalo je veliko fotografij, a brez tekmovalne vneme in želje po dosežkih pri komerkoli od mladih fotografov, tako da nas je razglasitev rezultatov po ocenjevanju prijetno presenetila. Mojca Pišek je prejela 1. nagrado v kategoriji najboljša fotografija, Boris Voglar 1. nagrado za najboljšo serijo ter Ozren Blanuša 2. nagrado v kategoriji 'foto-zgodba'. V sled-
nji je bila konkurenca takorekoč nepremagljiva, saj je prvo nagrado prejel mojster AFIAP Gerhard Hübner iz Burghausna, ki je tudi sicer dober znanec Ptuja in ga v svoji funkciji odgovornega za povezavo med pobratenima mestoma tudi večkrat letno obišče. V galeriji Mestne hiše - v Magistratu je pred dvema letoma razstavil tudi odlično razstavo svojih jazz-fotografij.
Dogovori o gostovanju zbirke
izbranih fotografij nastalih na fotoseminarju, ki bodo razstavljene najprej v Budimpešti, na razstavi v CID-u, ki je nas Ptujčane tudi poslal na fotoseminar, so že v teku. Predvidoma naj bi bila zbirka razstavljena v vseh državah, iz katerih so bili udeleženci izpopolnjevanja. Ob mnogih fotografijah so tako ostala tudi nova prijateljstva in se stkale mnoge vezi.
Boris Voglar
Ptuj - Odprto mesto 2005 že četrtič
In tako se je končalo še eno poletje. Ptujčani se lahko s ponosom pohvalimo, da se je, vsaj v avgustu nekaj zares dogajalo. V sredini avgusta je bilo zmeraj nekaj v zraku in prebivalci in prebivalke Ptuja so imeli možnost občudovati žonglersko populacijo iz vsega sveta. Nato je sledilo desetdnevno zatišje. Kot pravi star pregovor, da za zatišjem vedno pride nevihta, se je to tudi resnično zgodilo. Predzadnji dan v avgustu se je na ptujske ulice znova vrnil ptujski poulični festival Ptuj - Odprto mesto, letos že v četrti izdaji, katerega glavni organizator je bil, kot že vsa leta doslej, društvo za miselno rekreacijo Povod.
Predstava Postelja.
Vodja organizacijskega odbora Robert Križanič je povedal naslednje: »Spet smo se zbrali na ptujskih ulicah. Zato ker se je nekaj dogajalo in da smo lahko občudovali mlade in mlade po srcu iz našega okolja in iz Slovenije ter iz tujine. Zelo pomembno za festival je, da že vsa leta združuje Ptujčane in večino organizacij, ki delajo na področju kulture, mladine ter izobraževanja. Lahko se pohvalimo, da je letos festival komaj četrto leto in je že zapisan med najpomembnejše tovrstne dogodke v vsej Sloveniji.«
Nato je prišla sreda.
Plesna skupina Kamut iz Madžarske se je predstavila na Novem trgu. Pred Mestno hišo so se mimoidoči znova čudili, saj nikomur ni bi|o jasno, zakaj se nekdo v spalni srajci vozi okrog v svoji postelji. Od tretje do sedme ure je potekala interaktivna delavnica kreativnega pisanja, ki jo je organiziralo društvo za kreativno pisanje Loesje. Nekje v istem času so najmlajši uživali, ko volk ni mogel uničiti hišice trem pujskom. Malo starejše so navdušile gostje iz slovaške Banske Štiavnice s plesno pred-
prleški poet in roker Tadej Vesenjak.
Petek nam je prinesel Zelene Madžarske in društvo Fokus, z njimi pa tudi krste s trupli obogatenimi z raznoraznimi stvarmi, ki nas ubijajo. Medtem ko so bile Eko instalacije postavljene na Mestnem trgu, so se za ovinkom otroci iz ptujskih vrtcev brezskrbno igrali. Gojenci iz Zavoda za varstvo in usposabljanje dr. Marijana Boršt-nerja so pod kostanjem uprizorili ulično predstavo. Na Mestnem trgu je potujoča knjižnica Ivana Potrča iz Ptuja predstavila Bibliobus. Pred bobnarsko-ognjenim šovom smo si znova imeli priložnost ogledati, kako poteka zveza med moškim in žensko. Za konec večera so poskrbeli Belgijci z belgijskim večerom pred mladinskim hotelom. In že je prišla sobota.
Center interesnih dejavnosti (CID) je znova organiziral sejem prostega časa, na katerem spet ni bilo mogoče čisto nič kupiti, lahko pa ste si ogledali in se odločili, kam se boste dali čez leto v prostem času. Medtem ko je glasbena šola predstavila glasbene delavnice, so potekale tudi cirkuške delavnice s skupino Artizani. Od dveh do šestih
je zaživel mestni park na malo drugačen način, kot je to večina navajena. Piknik je popestril sanjski žongler Dragan, gledališka predstava E-mone in dudar Grant.
Vzdržljivost mosta za pešce so znova preizkušale članice plesne skupine Gea.
Sledila jim je še ena plesna skupina. Na Mestnem trgu so ob donenju bobnov iz bobnarske skupine Rudiment zaplesale članice plesne skupine Vindi iz Varaždina.
Letošnje Odprto mesto je zaključila skupina Sed'n iz Ptuja.
Vse dni festivala je Tomaž Plaveč na steni dvorišča Slovenskega trga 1 izdeloval mozaik. Prav tako je vse dni potekal ambien-talni glasbeni program na terasi gostilne Ribič.
Besedilo in foto: Ozren Blanuša
Festival Lolipop
Trideset mladih Ptujčanov se je v začetku avgusta udeležilo festivala Lolipop, kjer smo praznovali 15-letnico obstoja Mladega Foruma SD. Festival je odprl predsednik Mladega foruma SD Dejan Levanič.
Vse se je začelo v torek, 30. avgusta, na Novem trgu z Luar-tovim parkom, nekakšno umetniško tržnico. Uro za tem so se mimoidoči čudili, kdo za vraga je ta zeleni človek, ki me pravkar nadleguje. Koje večina ljudi odhajalo iz službe, seje iz Zveze prijateljev Maribor pripeljali Avtobus veselja, ki je omogočal grafitarske in likovne delavnice. Nato se je pred Mestno hišo znova pojavil Greenman in tako kot zjutraj spet nadlegoval ljudi.
Sledili sta dve uri folklore meščanskih in salonskih plesov s štirimi folklornimi skupinami.
stavo Lasje. Kakšno uro pred risankami se je znova pripeljal mož v spalnem pajacu in postelji. Nakar je sledila še gledališka skupina Improleptika z gledališkimi improvizacijami.
Četrtek so začele Kleopatre iz Slovaške s plesno predstavo Balada časov, nato je sledil nekajurni premor in spet so se pojavile Kleopatre, tokrat z žonglersko zgodbo. Sledili so jim gostje iz Francije, in sicer iz St. Cyr sur Loire teatra s predstavo Zveza med moškim in žensko skozi leta. Pred celovečernim belgijskim filmov po izboru TV Bruselj je zaigral in zapel
Od 5. do 8. avgusta je v Kamniški Bistrici potekal največji festival Mladega foruma doslej, imenovan Lolipop. Udeležilo se ga je preko 300 ljudi iz vseh držav bivše Jugoslavije. Tako smo se pod eno streho zabavali Slovenci, Hrvati, Bosanci in Srbi. Prizor, ki ga v današnjem času doživi le malokdo.
Čeprav se je urnik samega festivala malce prilagajal muhastemu vremenu, so organizatorji poskrbeli za zares enkratno vzdušje, ki pa ga ni začinila le zabava, ampak tudi resni in malo manj resni politični pogovori. Spletlo
se je veliko novih poznanstev, ljubezni in predvsem - rodilo se je ogromno novih idej. Idej, ki ne temeljijo le na mladostni vihravosti, ampak tudi idej. ki težijo k sooblikovanju boljšega okolja za vse. In glede na to, da je Mladi forum praznoval tudi 15-letnico delovanja, verjamem, da smo postali dovolj močni, prepoznavni in v prvi vrsti dovolj zreli, da te ideje tudi uresničimo. Upam, da bomo prihodnje leto, ko bo Lolipop še številčnejši in mogočnejši, mnogo teh težav že za nami.
Žiga Simonič
Predstava Greenman na terasi na Mestnem trgu, kjer je zeleni mož nadlegoval goste.
čfytyra/t 23
v
NAJVECJI SLOVENSKI REKREATIVNI KOLESARSKI DOGODEK
Poli maraton
Ambasadorji gibanja 3. Poli maratona so bili znani Slovenci iz sveta športa, zabave, gospodarstva in znanosti. Rekreativna prireditev 3. Poli maraton je svoj vrhunec doživela 3. septembra na letališču v Moškanjcih pri Ptuju.
Rekreativno kolesarjenje je vedno boj priljubljeno, zato ima Poli maraton vsako leto več udeležencev.
Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj: »Kolesarsko je eden od najbolj plemenitih športov. Kot oblika rekreacije ponuja množico užitkov in sprostitev, nagovarja k zdravemu načinu življenja in spodbuja plemenitost telesa in duha. Kot šport pa kolesarstvo zahteva toliko garanja in odrekanj kot vse drugo, kar vodi k uspešnosti.«
Cilj projekta Poli maraton, ki so ga pripravili Perutnina Ptuj, Dialog company, Radio Tednik Ptuj in Kolesarski klub Perutnina Ptuj, je k redni telesni aktivnosti vzpodbuditi vse generacije. K temu je nagovarjal tudi letošnji slogan Poli maratona: »Zdravje, svoboda, dobra volja in jaz - mi kolesarimo skupaj!«
Kolesarji so lahko izbirali med mini in maksi maratonom.
Da organizatorjem to iz leta v leto uspeva, kaže tudi vedno večje število sodelujočih. Kljub slabemu vremenu prvo leto je na Poli maratonu pedala potiskalo 800 kolesarjev, drugo leto je kilometre premagovalo kar 3000 udeležencev, letos pa so bila pričakovanja še višja. Na
3.	Poli maratonu je 3. septembra družno vrtelo kolesa 5800 kolesarskih jezdecev. Glede na velik odziv in zanimanje ljubiteljev kolesarstva je Poli maraton največji rekreativni kolesarski
dogodek v Sloveniji.
Tudi sicer je kolesarstvo v zadnjih letih postalo ena najbolj priljubljenih oblik množičnega rekreacijskega udejstvovanja. Idealna kombinacija doživetja gibanja je začela rojevati nove in nove elemente, ki so na kolo zvabili vse generacije na vseh koncih sveta. Zal pa podatki strokovnjakov še vedno kažejo, da se med 30 do 40 odstotki otrok ne ukvarja z nobeno prostočasno dejavnostjo in da preveč ur presedijo pred računalniki in televizijskimi sprejemniki. Nič kaj razveseljivi tudi niso podatki o aktivnostih odraslih. Dobro pa vemo, da redna telesna aktivnost pomembno vpliva na človekovo zdravje in vsesplošno dobro počutje. Na povabilo organizatorjev so se letos k promociji zdravega načina življenja in redne telesne aktivnosti odzvale tudi znane osebnosti iz sveta športa, zabave, gospodarstva in znanosti. Tako imenovani Ambasadorji gibanja letošnjega Poli maratona so: dr. Roman Glaser, Benka Pulko, svetovna popotnica in Slovenka leta 2003, Igor Bavčar, predsednik uprave holdinške družbe Istrabenz, Alenka Godec, pevka, Mitja Mahorič, profesionalni kolesar Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, dr. Draži-gost Pokorn, dr. med., spec. spl. Higiene, in Pika Božič, pevka. Prireditev je zastavljena večplastno in atraktivno. Kolesarji so lahko glede na osebne sposobnosti in želje izbirali med mini maratonom (30 km) in maksi maratonom (65 km), ne glede na vreme. Najbolj družabni, najbolj zavzeti in najbolj domiselni pa so vedno tudi nagrajeni. Ob prijavi so vsi udeleženci Poli maratona prejeli kolesarsko kapo profesionalne ekipe Perutnine Ptuj, spominsko majico in pravo športno medaljo. In ker je pravi kolesar vedno lačen, so po prevoženih kilometrih poskrbeli tudi za toplo malico, ves čas
prireditve pa tudi za osvežujoče napitke. Na Poli maratonu so bile podeljene še druge številne nagrade. In presenečenje, ki je sledilo po zaključku kolesarskega dela Poli maratona: veliki koncert legendarne skupine Parni Valjak ob 21. uri. Predstavnik organizatorjev 3. Poli maratona Jani Toroš, direktor marketinga in razvoja Perutnine Ptuj: »Šport zgolj kot vrhunski ni popoln! Šport mora biti za vse ljudi dobre volje, ki se radi gibajo. Prav takšen je Poli maraton, saj je naše poslanstvo, da kolesarjenje kot dostopen in prijeten šport, ki združuje celo vrsto koristnih in prijetnih učinkov, ljudem približamo.«
Ideja organizatorjev je nadvse zanimiva, saj so se za tovrstne prireditve predramila sindikalna društva in Perutnina Ptuj je zbrala skoraj tisoč kolesarjev, Talum Kidričevo 270 ... Prišle so organizirane skupine iz vse Slovenije, številne družine so se odločile, da soboto preživijo na kolesu.
Na letališki ploščadi seje zbrala nepregledna množica in organizatorji so se odločili, da bo start kar na travnati vzletno-pristajal-ni stezi. Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini, saj bi bila gneča sicer prevelika.
Toda uvod ni vplival na razpoloženje. Progi sta bili dobro označeni, za dodatno varnost je skrbelo kar 260 rediteljev, kar je svojevrsten podvig. Kolesarji so tako rekoč ustavili promet v oko-
lici Ptuja in Slovenskih goricah. Okoličani so pozdravljali rekreacije željnih in jih spodbujali. Pred ciljem so domavske lukarice celo nalile kozarček žlahtnega vina. Trasi nista bili prezahtevni, saj so se kolesaiji na letališče v Moškanjcih vrnili zadovoljni.
»Rekreativni Poli kolesarski maraton je najbolj zgovoren odraz rasti popularnosti razgibavanja, ki nam vsem zagotavlja neprecenljiva doživetja v naravi in vse tisto, kar prinašajo občutki sodelovanja na takšnih prireditvah, kjer smo zmagovalci prav vsi,« je povedal nasmejani Igor Hrženjak, član ŠD Panorama Vičava Ptuj, ki se lahko pohvali z udeležbo na 3. Poli kolesarskem maratonu 2005.
Če lahko pripnemo medaljo organizatorjem, ki so izpolnili načrte, pa graja velja udeležencem. Če še vedno velja geslo »Vsi na kolo za zdravo telo,« potem bi lahko kolesarji poskrbeli tudi za čistejše okolje.
Občutek zmagovalnega doživetja je verjetno prepričal večino, ki so vztrajno vrteli pedala na tretjem Poli maratonu, da bodo kolesarili tudi na četrtem Poli maratonu, 3. septembra 2006.
Ivo Kornik Foto: Martin Ozmec
I
Dva naslova Pajtlerjevi
Laura Pajtler je novi veliki up ptujske atletike
V	Ljubljani je konec drugega tedna v septembru potekalo DP za pionirje z udeležbo preko 300 mladih atletov, letnik 1990 in mlajši, ki večinoma že redno trenirajo v klubih in društvih. Pogled na dobitnike medalj pokaže, da se je kakovostni vrh v slovenski pionirski atletiki razširil. Vidno vlogo so letos odigrali tudi Ptujčani, saj so skupaj osvojili tri naslove državnega prvaka, bronasto kolajno in še številne uvrstitve med prvih šest, s tem pa postali tretji najuspešnejši klub v Sloveniji. Med najuspešnejšimi tekmovalci prvenstva je članica Atletskega kluba Keor Ptuj Laura Pajtler z dvema zlatima kolajnama v teku na 600 in 1000 metrov.
V	teku na srednjih progah nima konkurence v Sloveniji, njena teka pa sta spominjala na najboljše predstave Jolande Čeplak. Oba teka je izpeljala zrelo, umirjeno in za svoja leta zelo rutinirano, na 600 metrov je dose-
Laura Pajtler.
gla čas 1:38,10 in 3:03,41 na 1000 metrov. Prvenstvene tekme v tekaških disciplinah so v glavnem taktični boji, manj lov za najboljšimi rezultati, kljub temu pa je Laura sposobna, po mnenju njenega trenerja Franca Ivančiča, v idealnih razmerah in ob pomoči spodbujevalca tempa ogroziti pionirski državni rekord Jolande Čeplak na 600 metrov, ki znaša 1:33,74. Tretji naslov si
je priboril Mitja Horvat na 300 metrov, ki je tekmece ugnal z enakomernim tekom in močnim zaključkom v ciljni ravnini, kjer ni popuščal. Tako kot Lauro ga odlikuje sposobnost, da pokaže največ, ko je to najbolj potrebno. Zmagal je z odličnim časom 37,50 sekunde, svojo najboljšo znamko pa je popravil kar za tri četrt sekunde. Bronasto kolajno je s 178 centimetri v skoku v višino osvojil Miha Sabo. Zaradi večjega števila poprav se mu je izmuznila srebrna kolajna, vseeno pa ni pokazal vsega, kar zna, saj njegov osebni rekord znaša 186 centimetrov, s katerim bi zanesljivo zmagal.
Isti konec tedna je Sarajevo gostilo mednarodni atletski miting prijateljstva, ki je letos potekal kot šesteroboj atletskih mladinskih reprezentanc Avstrije, Hrvaške, Nemčije. SČG, BiH in Slovenije. Barve Slovenije je na obnovljenem olimpijskem štadionu Koševo v skoku v dalji-
no branila tudi članica Atletskega kluba Keor Ptuj Nina Kolarič. ki je s trinajstim mestom najuspešnejša Slovenka na letošnjem mladinskem evropskem prvenstvu. Nina je v Sarajevu na šesteroboju skočila 565 centimetrov v daljino in zasedla tretje mesto.
Nekaj dni pred tem se je zastopstvo Atletskega kluba Keor Ptuj udeležilo letos jubilejnega, dvajsetega mednarodnega mitinga v Brežicah. V konkurenci Hrvatov, Madžarov, Italijanov in pretežno Slovencev sta zmagali Nina Kolarič in Natalija Sbull. Pajtlerjeva je bila tokrat tretja na 400 metrov. Kolaričevi je za zmago zadostoval skok 567 centimetrov, tekmovanje pa ji je služilo kot priprava za Sarajevo. Rutinirano je do zmage pritekla tudi Sbullova. čas 2:17.08 pa pove, da gre članska atletska sezona proti koncu.
Uroš Esih
Nazaj h kolektivu
Start v najmočnejši slovenski ženski ligi 17. septembra - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj počasi proti vrhu
Zenski rokomet je v Sloveniji močnejši v večjih mestih kot na periferiji. Eno redkih urbanih središč, v katerem je v kratkem pričakovati vzpon proti slovenskemu vrhu, je Ptuj. Mercator Tenzor ima infrastrukturo, da bi lahko postal evropski klub, a je njegovo vodstvo še previdno, saj noče, da bi klub zaradi preobsežnih načrtov postal hiša iz kart. Poskušajo graditi počasneje, a zato na trdnejših temeljih. Zato tudi pred novo sezono ni bilo veliko zmag. Drugače bo morda
že prihodnje leto.
»V zadnjih dveh sezonah sino bili najresnejši kandidat za uvrstitev v evropske pokale, a brez uspeha. Cilji so enaki. Poskusili se bomo prebiti čim dlje na domači sceni in nabrati čim več izkušenj. Ligaško tekmovanje je za nas predpriprava za čas, ko bomo merili moči z najboljšimi ekipami Stare celine. S tem še na višjo raven igralsko in po organizacijski plati. Pomembno pa je tudi, da igralke spoznajo, da imamo ambicije za prihodnost,« pravi predsednik kluba Miran Senčar.
Ptujčanke so prvih deset dni avgusta nabirale moči in vzdrž-
ljivost v fitnesu ter na atletski stezi pod budnim očesom trenerja Nedeljka Potočnjaka,
pomočnice Ines Mlač Černe in Ladislava Saba. ki bo v tej sezoni skrbel za vratarke. Po pripravljalnem taboru na Kopah je prišla na vrsto žoga in tekme. »Vstajanje je bilo ob 6. uri, 15 minut kasneje smo se že zbrale na uro dolgem teku dokaj hitrega tempa, saj so nam morali merilniki srčnega utripa kazati okoli 150 na minuto. Ob 10 uri je bil na sporedu že drugi trening, tretjega pa smo opravile popoldne. Bilo je sila naporno, a smo preživele,« je kapetanka ekipe
Mojca Derčar povedala o vojaškem urniku na pripravah ekipe Mercator Tenzor, pri katerem po starosti ni manjkalo »nabornic«.
Na Ptuju vedo, da je pot proti vrhu dolga in strma, zato so ubrali hitrejši tempo in del njega je tudi dograjevanje ekipe na novo sezono. Prometa je bilo veliko. Odšle so vratarka Lakič-eva (Žalec), zunanja igralka
Raukovičeva (Velenje), aktivno športno pot pa je zaključila odlična Radekova. prišle pa so slovenska reprezentantka Mihaela Ana dora (Burja), Martina Strmšek (Žalec), Sabina Mur-šec (Branik), Ružica Radosavljevič (prišla iz vojvodinske lige) in vratarka Darja Rašič (Loka kava). Novinkam sta se priključili še »posojeni« igralki Simona
2/hpfa/i 25
Murko in Živa Lazarev. Od rokometašic, ki so spomladi tvorile jedro zasedbe rdeče-belih, so v klubu še: Mojca Derčar, Katja Kelenc, Simona Gregorec, Lucija Hameršak, Katja Sinček, Daniela Savič, Bernarda Ramšek, Meta Šijanec, Tjaša Brumen, Sabina Majhen in Nastja Praprotnik.
Ekipa, v kateri igra tudi kadetska reprezentantka Slovenije Sanja Potočnjak, naj bi bila torej kmalu nared za pravi pogled proti vrhu. Nanjo opozarjajo tudi trenerji iz nasprotnih taborov in
jo uvrščajo v prvo peterko, ki se bo uvrstila v končnico DP.
Prvi mož stroke Nedeljko Potočnjak upa, da se ne bo preveč poznala odsotnost igralk, ki so odšle. Zato bo treba igro »najboljšega soseda« spremeniti, Potočnjakovo geslo pa bo: Nazaj h kolektivu. »Menim, da smo bolj kakovostni kot prejšnjo sezono. Prihod igralk je pozitivna stvar. Trdno sem prepričan, da so tudi rokometašice, ki so nosile glavno breme Mercatorja Tenzorja v zadnjih sezonah v tej bolje pripravljene in zdrave.
Treba bo igrati bolj kolektivno, hitreje prenašati žogo v napad, do izraza mora priti več igralk,« je o novem vetru v dvorani Center povedal Potočnjak.
Bolj kot izpad napadalnega učinka skrbi igra v obrambi. »Tu imamo največ rezerv. V zadnji sezoni smo najbolj padli v obrambnih nalogah,« o novi ptujski podobi razmišlja Ines Mlač Čeme.
Kakšni pa bodo cilji v prihodnje? »To sezono še ne bomo nared za boj za katero od lovorik (morda pokalno!), zato pa
bo zanimiva naslednja. Lova za velikimi pa se ne bomo lotili z nepremišljenimi potezami, ekipa se razvija in bi morala vrhunec doseči s sedanjimi igralkami. Tako kot doslej bo naša skrb vzgoja mladih rokometašic, kar bo temelj nadaljnjega udejstvovanja,« je načrte brez tveganih naložb predstavil športni direktor ZRK Mercator Tenzor Ptuj Boris Perger.
Ivo Komik
15. DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠAHU NA PTUJU
Čvrsto jedro mladih šahistov
Med slovenskimi šahisti so bili sredi avgusta v središču pozornosti dogodki na Ptuju, kjer so ob 70-let-nici Šahovskega društva Ptuj pripravili pester program. V tekmovalnem merilu so bile najbolj zanimive partije na 15. državnem prvenstvu za člane in članice. Ptujčani pa smo najbolj ponosni na izid zbornika Janka Bohaka, ki je pod naslovom Ptujski šah strnil napore več generacij pri razvoju šaha na Ptuju. V 70. letih aktivnega delovanja so ptujski šahisti za razvoj šaha v regiji in Sloveniji storili veliko.
V športni dvorani Gimnazije je prvenstvo s prvo potezo figure na šahovski mizi odprl dr. Milan Zver. minister za šolstvo in šport. Ob tej priložnosti so podelili številna priznanja zaslužnim članom društva. Na temo šah je Samo Vrabič tudi razstavil svoja likovna dela.
Pri članih je naslov prvaka po dramatičnem razpletu pripadel 19-letnemu Juretu Borišku iz Nove Gorice, ki je bil pred začetkom turnirja prvi favorit. Mladinci Blaž Bratovič. Luka Lenič in Tadej Sakelšek so še bolj utrdili prednost pred drugimi šahisti. Ob vodilni četverici so dobro
igro prikazali še Marko Tratar. Prekmurca Denis Gjuran in Tomislav Gruškovnjak ter obetavni Jure Zorko, Jure Skobr-ne in Peter Kokol. Med njimi je tudi treba iskati bodoče velemojstre in tiste, ki bodo nosili reprezentančno breme na olimpiadah in evropskih prvenstvih.
Šampionat brez velemojstrov je prava podoba razmer v slovenskem šahu. Za igralce z najvišjimi naslovi je premalo denarja, pa tudi strah pred izgubo ratingov. Še dobro, da si je premislil Bori-šek, junak iz Göteborga, z zdaleč najvišjim ratingom, z 2509 točkami jih ima 46 več kot Lenič,
Prvouvrščene v ženski konkurenci.
in je prišel na prvenstvo. Sicer pa Beljavskega na takšnem turnirju res ne bi mogli pričakovati, Mihaljčišin je premalo prodoren za švicarski sistem. In potem takem je manjkal le Pavasovič, ki je bil očitno utrujen, medtem ko se je Sermek skorajda že preselil v Azijo in vse bolj izgublja stik s slovenskim šahom.
Tudi pri šahistkah je bila udeležba okrnjena, manjkale so velemojstrica Anna Muzičuk, Darja Kapš, ki realno po prikazanem na Švedskem ni prišla branit naslova in veteranka Milka Ankerst.
Novogoričanka Jana Krivec je še enkrat zablestela in prepričljivo osvojila že peti naslov državne prvakinje. Ob zmagovalki je treba pohvaliti še dobro predstavo mladinke Ksenije Novak, medtem ko je Ano Srebrnič dotolkel nepričakovan poraz v
prvem krogu z Matejo Uršič, igro dveh najstnic, Ljubljančanke Vesne Rožič in Karmen Mar iz Maribora.
Prvenstvo je z odliko organiziralo ŠD Ptuj Veplas Velenje pod budnim očesom neumornega organizatorja Danila Polajž-erja. Nalogo glavnega sodnika na turnirju je opravil legendami ptujski šahist Janko Bohak.
Ivo Kornik Foto: Langerholc
Končni vrstni red: Borišek in Bratovič po 7, Tratar in Lenič po 6,5. Sakelšek, Gruškovnjak, Barle, Jelen in Jerič po 6, Gjuran, Podkrižnik in Zorko po 5,5, Kokol, Šebenik, Škoberne, Penko, Krum-pačnik, Sredt, Srebrnič in Božičnik po 5.
Končni vrstni red: Krivec 8, Novak 6,5, Srebrnič in Rožič po 6, Mar 5,5, Grobelšek, M. Uršič in Drame po 5 itd.
Milan Knežević in zmagovalci 15. državnega šahovskega prvnenstva v šahu.
Živahno od jutra do večera
Inštruktorska služba Medobčinske nogometne zveze Ptuj je v času poletnih počitnic na Rogli organizirala letne priprave oziroma šolo nogometa za reprezentančne kandidate letnik 1992 in izjemoma 1993 ter igralce na predlog klubov. Izbor je bil opravljen na osnovi izbirnih kriterijev. Opravili so ga člani inštruktorske službe in klubski trenerji, ki so igralce pripeljali na preizkus znanja in telesnih sposobnosti. Klubi so lahko predlagali dodatne nogometaše po lastnem videnju glede na reprezentančno kvaliteto. Vadba je potekala po strokovnem programu Nogometne zveze Slovenije za starostno kategorijo U-13. Za izvedbo in vodstvo so bili zadolženi: trenerji Gorazd Černila in Simon Vidovič, fizioterapevt Zoran Kukurov ter inštruktor Marjan Lenartič.
Udeleženci priprav kandidatov za reprezentanco U-13 MNZ Ptuj z vodstvom na Rogli.
Že tradicionalno poletno druženje nadebudnežev na zreškem Pohorju, ki nudi sproščenost in udobje, je z vidika stroke in nogometnih znanj imenitno uspelo. »Glavni cilji šole so športno-pedagoškega značaja in so usmerjeni k šolanju igralcev in trenerjev, glavne naloge pa so transformacijski proces nogometašev, to je graditveni in storilnostni trening, teoretična informiranost, preverjanje sposobnosti igralcev, prognosticiranje in ocenjevanje perspektivnosti posameznikov,« je uvodoma dejal Marjan Lenartič.
IN KAKO JE VSE SKUPAJ POTEKALO?
S kombiniranimi treningi so se mladi nogometaši urili dvakrat na dan in opravili skupno deset vadbenih enot. Posebno pozornost so tokrat namenili učenju in utrjevanju tehnike nogometne igre ter igralnim odlikam in taktiki v igri 7:7, 11:11 ..., telesno pripravo pa so združili s planinskim pohodom na Pesek. Opravili so tudi različne teste in na podlagi rezultatov bodo vsi dobili ustrezne programe dela, ki bodo vodilo njihovim trenerjem v klubih, iz katerih prihajajo.
Zagotovo je bilo najbolj zani-
mivo medsebojno merjenje moči na tekmah, posebej pa bo ostala v spominu tista prijateljska v Ljubečni z Malim šampionom iz Celja: U-12, 3:1 za MNZ Ptuj in U-13, 3:3! Vsi, ki so se predstavili na igralni površini, so zelo resno vzeli to kontrolno srečanje in skušali s požrtvovalno, domiselno in hitro igro opozoriti nase. Igralci so imeli največ težav s taktičnimi prvinami ter predvsem s pravilno postavitvijo med igro, vendar pa je zanje že zdaj značilno neprimerno več pozitivnih lastnosti: borbenost, prizadevnost in discipliniranost. Priprava in vsakodnevna analiza je bila izvedena na osnovi video posnetkov in računalniške obdelave, ki jo je skrbno vodil in pripravljal Gorazd Černila. Udeleženci priprav so poslušali aktualno predavanje Janka Kolariča, strokovnega vodje Medobčinskega društva nogometnih sodnikov pri MNZ Ptuj, o pravilih - novostih nogometne igre. Zanimiva in poučna sta bila referata Zorana Kukurova o osebni higieni in prehrani športnika ter Simona Vidoviča o povezavi klub, šola, družina in liku reprezentanta.
Ivo Kornik
Pričetek nove sezone v JK Drava Ptuj
V	enem najuspešnejših ptujskih klubov se aktivno pripravljamo za novo sezono, zato vabimo vse zaitneresirane za borilne in samoobrambne veščine, da se nam pridružijo v Judo centru Drava Ptuj v Športni dvorani Mladika.
V	tej sezoni smo na tekmovanjih svetovnega ranga osvajali najvišja mesta. Osvojili smo srebrno medaljo na Sredozemskih igrah v Španiji, zlati medalji na Evropskem prvenstvu v Avstriji in Olimpijadi mladih v Italiji.
V	prihajajoči sezoni nameravamo uspehe deliti z vami, zato
nas lahko obiščete v judo centru vsak dan od ponedeljka do petka, od 18. do 21. ure. Za
vse dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 031/338 321.
Športne aktivnosti, ki jih izvajamo:
Judo vrtec: 4-6 let, Mala šola juda: 7-10 let, Nadaljevalna šola juda: 11-14 let, Priprava na tekmovalni judo. Vrhunski judo kadeti-nje, mladinci-ke, člani-ce, Judo za rekreativce nad 18 let, Realni aikido nad 18 let, Samoobramba.
Sebi Kolednik
Festival športnih šol
Plavalni klub Terme Ptuj je pod pokroviteljstvom podjetja Terme Ptuj, Plavalne zveze Slovenije in Fundacije za šport v septembru organiziral Festival športnih šol. Prireditve se je udeležilo več kot 400 otrok in je bila namenjena vsem slovenskim osnovnim in športnim šolam.
Vzdušje je bilo tako kot vreme - sončno, brez oblakov.
Po sistemu krožne vadbe so otroci lahko spoznali aerobiko, vodno aerobiko, vodno košarko, mini vaterpolo, tekmovali so v ekipnem plavanju preko ovir v počasni reki, toboganskem spustu, plavanju na 50 m, imeli so obnovitveni tečaj plavanja, spo-
znali so se s skoki s petmetrske skakalnice, uživali na valovih, se pogovarjali z enim najboljših plavalcev v Evropi Blažem Medveščkom ...
Najhitreje je ovire na počasni reki premagala ekipa WC račke (OŠ Hajdina), v toboganskem spustu sta bila najhitrejša Tina Palčnik (Celje) in Marcel Palčnik (Celje).
Zaradi velikega zanimanja vseh sodelujočih, je direktor Term Ptuj Andrej Klasinc najavil, da bo prireditev postala tradicionalna.
Franjo Rozman Foto: Boris Voglar
Tekmovanje v ekipnem plavanju preko ovir.
Zapisala seje plavanju
Ptujčanka dr. Dorka Šajber je prva v Sloveniji predstavila Fredovo metodo in po njej začela dojenčke učiti plavati
Pogovarjala se je: Milena Türk	Foto: Stanko Štuhec
Šport, še zlasti plavanje, sta bila Dorki Šajber, rojeni Ptujčanki, položena v zibko. Svoje nagnjenje do športa je razvijala že od rosnih let, ga nadgrajevala v osnovni šoli in gimnaziji ter se zatem tudi opredelila za študij na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Tekmovalno plavalno pot je začela v Plavalnem klubu Ptujske toplice in jo nadaljevala v PK Branik Maribor. Na številnih tekmovanjih doma in v tujini ter na državnih prvenstvih je v prsnem plavanju osvajala najvišje lovorike. Predana športu je ob napornih treningih že kot gimnazijka opravila tečaja za vaditeljico plavanja in smučanja, med študijem pa se je usposobila za trenerko plavanja in osem let uspešno vodila selekcijo perspektivnih plavalcev, ki so pozneje zmagovali na različnih tekmovanjih in dosegali državne rekorde.
Po končanem študiju je dobila prvo zaposlitev na Osnovni šoli za slepe in slabovidne v Ljubljani, zatem pa na Gimnaziji Poljane, leta 1994 pa jo ponovno srečamo na fakulteti za šport, to pot kot predavateljico. Željo po strokovnem izpopolnjevanju je leta 1997 udejanjila z magisterijem, tri leta pozneje pa še z uspešnim zagovorom doktorske disertacije s področja kineziologije. Sedaj je na Fakulteti za šport asistentka za predmet Plavanje in vodne dejavnosti. Poleg vseh obveznosti na fakulteti je dejavna tudi v Plavalni zvezi Slovenije, pri kateri je članica izvršnega odbora ter članica državne izpitne komisije za vaditelje in učitelje plavanja. Ponovno pa je bila izvoljena za predsednico odbora za množičnost. Usposablja vaditelje in učitelje plavanja, pri ministrstvu za obrambo je članica državne izpitne komisije za reševanje iz vode.
Še pred nekaj leti je bilo plavanje dojenčkov pri nas popolna neznanka. Kdaj oziroma kaj je zbudilo tvoje zanimanje za to?
Glede na to, da se skoraj vse življenje ukvarjam s plavanjem, najprej kot plavalka in tekmovalka, zatem trenerka in sedaj kot asistentka pri predmetu Plavanje na Fakulteti za šport ter sem aktivna na Plavalni zvezi Slovenije, je neizpodbitno dejstvo, da sem se zapisala tej zanimivi in lepi športni disciplini. Moje zanimanje za plavanje dojenčkov se je pravzaprav rodilo skupaj s hčerko Laro. Začela sem brskati po tuji literaturi, da bi kaj več izvedela o pomenu zgodnjega plavanja otrok in tovrstnih programih, ki jih pri nas nismo poznali. Vse strokovne ugotovitve so kazale, da zgodnje plavanje izjemno pozitivno vpliva na telesni, psihični in socialni razvoj otrok, ki se v zgodnjem obdobju, ko je še prisoten tako imenovani žabji refleks, tudi zelo hitro naučijo plavati. Z Laro sva veliko zahajali ob vodo in na kopališča, in ko sem jo iz vozička položila na plavalni obroč ter jo odnesla v bazen, je tako zado-
voljno in veselo brcala, da se je nisem mogla nagledati.
Dojenčke in malčke v svetu učijo plavati po različnih metodah. Ti si se odločila za Fredovo metodo. Zakaj? Po čem se razlikuje od drugih metod? Fredova metoda vsebuje tri stopnje učenja plavanja, in sicer za dojenčke od četrtega meseca do leta starosti, v drugo stopnjo so zajeti malčki od leta in pol do treh let, tretja stopnja je namenjena otrokom od tretjega leta in pol do šestega leta starosti oziroma vse dotlej, dokler ne plavajo samostojno. Res je, da obstajajo različne metode učenja plavanja, tudi take brez pripomočkov in smo jih tudi preizkusili, vendar smo se pri nas odločili za Fredovo metodo, ki se je pokazala kot zelo uspešna. Od drugih metod se razlikuje po tem, da kot pripomoček uporabljamo posebne obroče, ustrezne za vsako starostno skupino posebej. V obroču otrok leži v optimalnem plavalnem položaju s prostimi nogami, tako da lahko takoj plava. Pomembno pri tem je, da se počuti povsem varnega,
četudi vadba poteka v globoki vodi. Raziskava, ki smo jo opravili, je pokazala, da se otroci po tej metodi na igriv način naučijo plavati hitreje kot po klasični.
Kako so potekali začetki organizirane vadbe po Fredovi metodi in kje so se usposabljali vaditelji?
Začetki organizirane vadbe segajo v leto 1998, ko smo na naši fakulteti dobili na voljo bazen. Pred tem sem se na povabilo izumitelja Fredovih pripomočkov in učitelja plavanja iz Nemčije udeležila njihovega tečaja za vodenje vadbe dojenčkov in malčkov v vodi. Seveda je šlo za drugačen program in drugačno filozofijo o učenju plavanja, kot smo jo poznali v Sloveniji, zato je bilo nujno potrebno spremeniti miselnost o tem, kar se je seveda dogajalo postopno. Na prvi organizirani vadbi je sodelovalo deset dojenčkov naših kolegov. Sledilo je sestavljanje in izvajanje programa usposabljanja kadrov, tako da smo do leta 2005 brezplačno usposabljali preko 150 vaditeljev, od teh jih je licenco pridobilo več kot 30. Sledila je druga faza programa, to je širjenje vadbe dojenčkov po Sloveniji. V prvem letu je vadba potekala samo v fakultetnem bazenu v Ljubljani. V naslednjem letu se ji je pridružil Ptuj. V tretjem in naslednjih letih so malčki čofotali in plavali v Zreč-
ah, na Debelem rtiču, Bledu, v Kranju, Mariboru in Murski Soboti. Doslej seje organizirane vadbe udeležilo že 4350 dojenčkov in malčkov, zanimanje pa še kar narašča, kar potrjuje pravilno izbiro metode.
Z veseljem ugotavljamo, da prav tako kot malčki uživajo tudi njihovi starši, saj gre navsezadnje za družinsko plavanje, pri katerem se tudi starši naučijo, kako ravnati z otroki v vodi, ko ti ne plavajo pod nadzorom vaditeljev.
Po vaši oceni želja in interes staršev, da bi njihovi malčki čimprej plavali, naraščata. Kaj storite za njihovo ozaveščanje in vedenje o pomenu zgodnjega učenja plavanja?
Ozaveščanje in izobraževanje staršev in tudi širše javnosti je sestavni del našega programa, zato pred vsakim tečajem pripravim predavanje, po katerem imajo možnost povprašati karkoli v zvezi z učenjem plavanja in drugih podrobnosti, ki jih zanimajo. Zelo vestno skrbimo in sproti dopolnjujemo spletno stran, ki je zelo dobro obiskana. Od začetka organizirane vadbe, to je od leta 1998, do sedaj smo izvedli šest raziskav na temo plavanja dojenčkov (motorični, sociološki in termoregulacij-ski odzivi). Dobljena spoznanja so dobra izhodišča za nadaljnje delo in izpopolnjevanje.
Svetovna mladinska prvakinja v plezanju pri županu
Dijakinja zadnjega letnika ptujske gimnazije namerava še naprej trenirati in se udeleževati raznih tekmovanj, ki jih njen trener Tomo Česen tudi skrbno izbira, saj bi se kar hitro lahko zgodilo, da bi drugače »izgorela«. Študija pa si zaenkrat ne predstavlja v smeri športa, bolj jo zanima naravoslovje, biologija ali kemija.
Zbranim je pokazala film njenega zmagovitega podviga na izredno previsni steni, visoki kar 18 metrov. Drugouvrščeno tekmovalko sta od Mine ločila dva prijema, kar predstavlja kar nekaj več kot en meter. To pa je v taki steni veliko.
Tanja Ostrman Renault Foto: Langerholc
/t*	ŠPORTNE PRIREDITVE
športni zavod V Ptuj	oktober 2005
a»PTuj,čuCttovA7.w. oamn»	pmimwhji
ŠPORTNA DVORANA CENTER	
Sobota, 1. 10.	
15.00	Rokomet, kadeti MRK Drava : Ormol
17.00	Rokomet, članice B, 1. B DRL ŽRK Mercator-Tenzor : Selana
19.00	Rokomet, članice, 1. A DRL ŽRK Mercator-Tenzor : Loka kava
Nedelja, 2. 10. 9.00-17.00	Namizni tenis, Urhov memorial
Petek, 7. 10. 20.00	Rokomet, člani MRK Drava : Radeče
Sobota, K. 10. 8.00-21.00	Kikboks državno prvenstvo, 30-letnica KBV Ptuj
Nedelja, 9. 10.	
9.30; 10.30	Rokomet, ŠD Rokometna šola Ptuj : Ormoi
11.30	Rokomet, st. dečki B MRK Drava : Radgona
Sobota, 15. 10.	
15.00	Rokomet, st. dečki B MRK Drava : Ormož
17.00	Rokomet, st. deklice B, ŽRK Mercator-Tenzor : Milenium
19.00	Rokomet, članice B, L B DRL ŽRK Mercator-Tenzor : Milenium
Sreda, 19. 10.	Rokomet, članice, L A DRL
19.00	ŽRK Mercator-Tenzor : CE Mesnine
Sobota, 22. 10.	
9.30; 10.30	Rokomet, ŠD Rokometna šola Ptuj : Gorišnica
11.30; 12.30	Rokomet, st. deklice A in ml.deklice A ŽRK Mercator-Tenzor : Branik
17.00	Rokomet, kadeti, MRK Drava : Gorenje
19.00	Rokomet, člani, MRK Drava : Črnomelj
Sobota. 29. 10.	
13.00	Rokomet, ml. dečki B, MRK Drava : ŠD Rokometna šola Ptuj
14.00	Rokomet, kadeti, MRK Drava : Gorišnica
V septembru je župan dr. Štefan Čelan sprejel Mino Markovič,
svetovno mladinsko prvakinjo v plezanju. Ta naslov je mlada Ptujčanka osvojila letos v Pekingu-
I Šola plavanja za odrasle in tečaj za ; vaditelje plavanja
Plavalni klub Terme Ptuj vabi vse, ki bi se želeli naučiti ali izpo-I polniti znanje plavanja v Šolo plavanja za odrasle.
Prijave sprejemamo do 9. oktobra : Prav tako vabimo vse zainteresirane, ki bi želeli učiti plavati, v Tečaj za vaditelje plavanja.
Pričetek 40-umih predavanj bo v soboto, 8. oktobra, ob 9. uri. Prijave sprejemamo do 5. oktobra, na tel. 041 311 414, Franjo ; Rozman.
Franjo Rozman, j
\	predsednik PK Terme Ptuj j
j Plavalna zveza Slovenije vas i vabi na vadbo v vodi
za dojenčke in malčke v Termalni Park Ptuj.
M
Freds
Prijave na mobi: 051 220 984. www.plavanje-dojenckov.com
15.00	Rokomet, st. deklice B : st. deklice A
ŽRK Mercator- Tenzor
17.00	Rokomet, članice B. 1. B DRL
ŽRK Menatoi-Ten zor : Ajdovščina
19.00	Rokomet, članice, 1. A DRL
ŽRK Mercator-Tenzor : Izola
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA	
Sobota, 8. 10. 10.00 17.30 20.00	Košarka, kadeti. K K Ptuj : P. Laško Odbojka, članice ŽOK Ptuj : Formis Bell Košarka, člani, K K Ptuj : P. Ježica
Nedelja, 9. 10. 10.00	Košarka, pionirji, prvenstvena tekma K K Ptuj : Šmarje
Sobota, 15. 10. 17.30	Odbojka, članice ŽOK Ptuj : Mislinja
Nedelja, 16. 10. 17.00	Košarka, mladinci, KK Ptuj Bane.x
Sobota, 22. 10. 10.00 20.00	Košarka, kadeti, prvenstvena tekma KK Ptuj : Rogaška Košarka, člani, KK Ptuj : Nazarje
Nedelja, 23. 10. 10.00	Košarka, pionitji, prvenstvena tekma KK Ptuj : Bane.x
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA	
Sobota, 8. 10. 17.00	Namizni tenis 1. SNTL člani in članice, NTK Ptuj : Krka; Kajuh Slovan
Sobota, 22. 10. 17.00	Namizni tenis L SNTL člani in članice, NTK Ptuj : Lendava; Ilirija
MESTNI STADION	
Nedelja, 2. 10. 16.00	Nogomet, 1. SNL, Simobil Vodafon liga; Drava : HIT Gorica
Sobota, 8. 10. 13.30; 15.30	Nogomet, 2. SKL in 2. SML Drava : Krško
Sobota, 22. 10. 13.00; 15.00	Nogomet, 2. SKL in 2. SML Drava : Kovinar Montavar
Sreda, 26. 10. 16.00	Nogomet, 1. SNL, Simobil Vodafon liga; Drava : CMC Publikum
GLEDALIŠČE/RAZSTAVE/
PRIREDITVE
OKTOBER 2005
PROGRAM
JVledno (gledališče
Ptuj
r
CftD
P I U j
\
Program v oktobru
KLUB
Petek, 7. oktobra, ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE OB 50-LETNICI DPM PTUJ
Na razstavi bodo predstavljeni utrinki iz 50-letnega obdobja delovanja društva in zveze prijateljev mladine na ptujskem območju ter njuni dosežki.
ZA OTROKE
8. 10. ob 10.00 in 11.30
za abonma Lutka, Račka in izven
11. in 13. 10. ob 9.30 in 11.00
27. in 28. 10. ob 9.30 in 11.00
Bina Štampe Žmavc: O kuri, ki je izmaknila pesem, Gostuje Lutkovno gledališče Maribor
Alan Ayckbourn: KALISTO 7, Mestno gledališče Ptuj Alan Ayckbourn: KALISTO 7, Mestno gledališče Ptuj
ZA ODRASLE
9. 10. ob 20.00 vi kar mirno spite naprej, jaz sem samo sem,
za izven gostuje Gledališče Gnosis, II.Gimnazija Maribor
21. 10. ob 19.30
Abonma Odrasli, Izbirni in izven
Andrej Jelačin: Agencija za ločitve, gostuje Gledališče Koper
22. 10. ob 19.30
za izven
Andrej Jelačin: Agencija za ločitve,
gostuje Gledališče Koper
Sreda, 12. oktobra, ob 18. uri POTOPISNO PREDAVANJE O MAROKU
Svoje vtise s potovanja po tej severnoafriški deželi bo predstavil Stanko Zebec, ki ga Ptujčani poznamo predvsem kot fotografa pa TUDI DJ-ja in plezalca.
Petek, 21. oktobra, ob 20. uri JAZZ KONCERT
Jazzovski duo pianist BRUNO CESSELLI in kitarist ANTONIO CAVICCHI (ITA).
FILMSKI VEČERI
Filmska sekcija omogoča brezplačne oglede umetniških filmov vsak četrtek ob 19. uri. Vabljeni vsi ljubitelji dobrega filma, ne glede na starost!
Četrtek, 6. oktober, ob 19. uri ZA VEDNO ULJA
Režija: Lukas Moodysson * Švedska, 2003 * Lilya 4-ever
Četrtek, 13. oktober, ob 19. uri: MANDŽURSKI KANDIDAT
Režija: Johnathan Demme * ZDA, 2004 * The Manchurian Candidate
15. 10. ob 13.00
Robert Farquhar: Poljubljanje z Mr. Beanom,
zaključena
IMA GOSTOVANJU
19. 10. ob 20.00
Robert Farquhar: Poljubljanje z Mr. Beanom,
Gostovanje v Šentjanžu v Rožu, Avstrija
Četrtek, 20. oktober, ob 19. uri: STRANPOTA
Režija: Alexander Payne * ZDA, 2004 * Sideways
Četrtek, 27. oktober, ob 19. uri:
MARIJA POLNA MILOSTI
Režija: Joshua Marston * ZDA, Kolumbija, 2004 * Maria Full of Grace
4 10 b 17 00	' Okrogla miza »Turizem na Ptuju kot prednostna
'	"	‘ razvojna gospodarska panoga - ielje ali resničnost«
Ne pozabite: vpis novih abonentov pa bo potekal od 29. septembra do 7. oktobra.
Mestno gledališče Ptuj podarja vsem abonentom predstavo Alan Ayckbourn: KALISTO 7 - v petek, 14. 10., ob 17. in 19. uri.
Info: 02/ 749 32 50
.
JESENSKI GRAJSKI ŽIV ŽAV
Vstop na vse klubske dogodke je prost!
NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE
V CID v oktobru potekajo:
- tečaj kitare pri Samu Šalamonu in Marku Korošcu, - tečaj znakovnega jezika gluhih z Marijo Koser,
- plesna šola Power dancers.
MLADINSKI INFORMATIVNO SVETOVALNI CENTER MOTNJE HRANJENJA
V CID Ptuj lahko stopite v stik z Društvom TARA, ki nudi informacije in pomoč osebam z motnjami hranjenja, njihovim sorodnikom in prijateljem. Kontaktni telefon društva je 031 336 616.
SVET V MALEM
Nedelja, 2. oktobra, od 15. do 18. ure
na turnirskem prostoru ptujskega gradu
Soorganizatorji CID Ptuj, DPM Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj bodo otrokom in staršem približali posebnosti različnih dežel sveta. Skozi ustvarjanje, ples, glasbo in igre se bomo sprehodili po vseh 5 celinah in si ogledali lutkovno predstavo Afriška pravljica. Otroci imajo brezplačen vstop, odrasli pa plačajo 700 SIT vstopnine. Če bo deževalo, prireditev odpade.
v______________________________________________________J
PROSTOVOLJNO DELO
Lahko se pridružite prostovoljcem, ki pomagajo pri izvajanju naših programov, prireditev za otroke in mlade ter pri informiranju. Pokličite po telefonu ali se oglasite v CID!
CID Ptuj je odprt: vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure.
Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Ptuj seje vpisal na žonglersko-cirkuški zemljevid sveta
28.	Evropska žonglerska konvencija kljub deževnemu avgustu uspešna
Kamorkoli si pogledal vsepovsod so bili prijazni, nasmejani, samosvoji žonglerji in njihovi keglji, žogice, palčke iz več kot 35 držav, ki so med 13. in 20. avgustom prišli v najstarejše mesto v Sloveniji, na Ptuj, ko je potekalo največje letno srečanje žonglerjev na svetu. Po ulicah Ptuja je v ponedeljek, 15. 8., v žonglerski povorki paradiralo 3000 žonglerjev. Kljub slabemu vremenu pa je prišlo 10.000 obiskovalce iz cele Slovenije.
Kelvin Kalvus - mojster kontaktnega žongliranja.
V čudoviti t. i. žonglerski mestni četrti pri Termah ni manjkalo ničesar. V velikih cirkuških šotorih so čez dan in dolgo v noč potekale žonglerske, akrobatske in druge artistične delavnice. Žonglerji so se lahko seznanili z novostmi in kupili žonglersko opremo, saj je bila pod velikim belim šotorom bogato založena tržnica s ponudniki iz vsega sveta. V žonglerski četrti je bil tudi ognjeni vrt, ki je zaživel ponoči, velik kamp, tri kuhinje, bari, prva pomoč, pisarne ... Skratka vse, kar ima mesto.
Kadar v tistem tednu ni deževalo, pa so žonglerji navduševali
Ptujčane na trgih in ulicah, tako da smo dobili predstavo, kako bi moralo na Ptuju biti skozi vse in vsako poletje. Od konvencije bo kot tradicionalno ostalo ulično tekmovanje najboljših artistov, ki se je letos zgodilo prvič.
Ob večernih urah so znotraj konvencije potekale posebne predstave najboljših artistov. Unikaten, nepozaben in vrhunski gala show pa je bil v ptujskem gledališču.
Tudi v Termah so potekale vodne žonglerske igre in delavnice. Pa v parkih, barih ... in še bi lahko naštevali ... Žonglerji so vsekakor pustili nepozaben
Žongliranje in kopanje v poplavljenem žonglerskem mestecu.
4000 ljudi.
Ognjeni show.
pečat. Srčno upam, da pozitivnega in da so v nas vseh prebudili željo po kulturnem prepihu in sprejemanju različnosti.
Organizatorji si štejejo v čast, da so gostili nekaj svetovno znanih artistov in svetovnih prvakov v določenih disciplinah žongliranja. Velika zvezda v žonglerskem svetu Rumpel iz Avstralije je znan po 25-umem neprekinjenem nastopu na odru. S seboj ima nekaj kovčkov z vsem, kar vam srce poželi. Na vzmetenih čevljih žonglira, govori šale, gledalci prihajajo in odhajajo, mu prinesejo kaj pijače in hrane, ga vzpodbujajo in se smejijo njegovim originalnim šalam, ki jih resnično ne zmanjka.
Na gala showu v Mestnem gledališču pa smo lahko videli svetovno žonglersko elito:
Los Fabulosos - moža iz Italije, ki sta navdušila z enokolesnikom oz. s hojo po stopnicah, preskakovanjem kolebnice, kegljanjem, žongliranjem ...
Kelvin Kalvus - mojster kontaktnega žongliranja je v orientalski opravi s steklenimi kroglami občinstvo popeljal v magičen svet nemogočega in estetike ter plesne elegance.
Priam Pierret iz Francije - svetovni prvak v diabolu je s svojimi svetlobnimi diaboli izvedel popolnoma nov show, ki je gledalce osupnil od navdušenja. Bob Carr iz Anglije - ulični performer je zabaval veliko množico pred Mestno hišo. Stare in mlade ...
Carlos - fire show Toby Philpott - eden izmed ustanoviteljev Evropske žonglerske konvencije pred 28 leti. »Vzrok, da se je 12 žonglerjev zbralo v Angliji, je bil preprost. Izmenjati izkušnje in se družiti s sebi enakimi. Naslednje leto se je število udeležencev podvojilo
in tako se je podvajalo vse do danes, ko na Evropsko žonglersko konvencijo pride skoraj do
Rumpel iz Avstralije je znan po 25-urnem neprekinjenem nastopu na odru.
Vodja organizacijskega odbora Robert Križanič, predsednik Društva Povod Dejan Klasinc. oseba za odnose z javnostmi Alenka Slavinec. Robert Svikart, fotograf Ozren Bla-nuša, Sam Sebastijan ter odbor Evropske žonglerske zveze se zahvaljujejo vsem obiskovalkam in obiskovalcem, članom Društva Povod, prostovoljkam in prostovoljcem, županu MO Ptuj kakor tudi nepozabnim sponzorjem.
Besedilo in foto:
Alenka Slavinec
Vfoprff/t 31
f'' LEKARNE PTUj
LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 SI-2250 PTUj T 02 771 60 01
LEKARNA PTUj jE ODPRTA MEO DELAVNIKI: 7.00 - 20.00, V SOBOTO: 7.00 - 14.00
DEŽURSTVO: OKTOBER: 1.-2.1 O. in od 10.-31. 10.
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO 00 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH 00 14. DO 7. URE, V NEDELJO IN OB PRAZNIKIH PA |E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN 00 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNjEtjA ONE.
V nedeljo in oh praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00.
TOP£v<^ Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492
Označene dni dežna	in sicer ob delavnikih od 20. do 7. ure
ob sobotah od 14. do 7. ure ob nedeljah in praznikih 24 ur
OKTOBER 2005 - dežurstva lekarne TOf£/
j ponedeljek	torek	sreda četrtek	petek	sobota	nedelja |
3T0fc/	4TW/	5T0^/	7Wr/	1 CO	9T0^/
Ostale dni dežura Lekarna Ptuj.
www.lekama-toplek.si
m/f
Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
2005
352(497 12 Ptuj)
ER> I li lil 11
S| 6000875,9
Poslovna enota SUPERMARKET
ponedeljek - sobota 8 - 21 nedelja 8-18
Poslovna enota PAPIRNICA
ponedeljek - sobota 8 - 20 nedelja 8-18
TJ
-
C
COBISS
Nudimo lea:
SUPER MESTO
•	opreme,
■
•	in neprer
za leasing po vaši meri, vas vljudno
LB Leasing na Ptuju
1.	nadstropje trgovskega centra
na Ormoški cesti 30.
t 02/79 80880



as obiščete.
Dober leasing. NLB® Leasing 15|
KNJIŽNICA IVANA
0
TISKOVINA
fi d n i
POŠTNINA TLAČANA TRI POŠTI 2250 PTUJ
Vsebina
44.	ODLOK
o	ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj
45.	ODLOK
o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj
44.
Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-1, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 - odločba US, 8/96 in 36/00) in 9. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 26/92, 13/93, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00, 45/01,62/01,86/02,135/03 - odi. US, 2/04 in 80/04 ), so
Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 25. novembra 2004,
Občinski svet občine Destrnik na seji, dne 17. marca 2005,
Občinski svet občine Hajdina na seji, dne
16.	marca 2005,
Občinski svet občine Kidričevo na seji, dne 24. februarja 2005,
Občinski svet občine Markovci na seji, dne 27. januarja 2005,
Občinski svet občine Majšperk na seji, dne
17.	februarja 2005,
Občinski svet občine Videm na seji, dne 1. februarja 2005,
Občinski svet občine Zavrč na seji, dne 6. junija 2005,
Občinski svet občine Žetale na seji, dne 20. decembra 2004
sprejeli
ODLOK
o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
S tem odlokom Mestna občina Ptuj in občine Destrnik, Hajdina, Kidričevo,
Markovci, Majšperk, Videm, Zavrč ter Žetale (v nadaljevanju: občine ustanoviteljice) ustanavljajo javni zavod Zdravstveni dom Ptuj (v nadaljevanju: zavod) za izvajanje javne službe na področju osnovne zdravstvene dejavnosti.
2.	člen
V aktu uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
3.	člen
S tem odlokom se ureja status, organiziranost zavoda in vsebina dela zavoda, dejavnost zavoda, organi zavoda, knjigovodstvo in finančno poslovanje zavoda, premoženje, viri in način pridobivanja sredstev za delo zavoda, nastopanje v pravnem prometu, varovanje poslovne tajnosti, splošni akti zavoda ter medsebojne pravice in obveznosti med zavodom in občinami ustanoviteljicami.
II.	STATUSNE DOLOČBE
1.	Ime, sedež in pravni status zavoda
4.	člen
Ime zavoda je Zdravstveni dom Ptuj.
Sedež zavoda je Potrčeva ulica 19. a, Ptuj. Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem, s katerim razpolaga. Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču na Ptuju pod številko reg. vložka 1/04380-00.
2.	Pečat zavoda
5.	člen
Zavod ima in uporablja pečat okrogle oblike, v katerem v sredini piše ZDRAVSTVENI DOM PTUJ in v zgornjem delu pečata JAVNI ZAVOD.
Organizacijske enote in strokovne službe uporabljajo žig pravokotne oblike: v prvi vrstici piše javni zavod, v drugi ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, v tretji ime strokovne službe ali organizacijske enote.
III.	ORGANIZIRANOST ZAVODA IN VSEBINA DELA ZAVODA
6.	člen
Zavod ima v svoji sestavi naslednje organizacijske enote in strokovne službe:
-	OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO,
-	ZOBOZDRAVSTVO.
Organizacijsko enoto OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO sestavljajo naslednje strokovne službe z enotami:
-	Služba zdravstvenega varstva odraslih:
-	enota splošnih ambulant z okolico,
-	Služba preventivnega zdravstvenega varstva odraslih,
-	enota Dispanzerja za medicino dela, prometa in športa,
-	enota obratna ambulanta Kidričevo,
-	Služba zdravstvenega varstva predšolskih otrok,
-	Služba zdravstvenega varstva šolarjev, mladine in študentov,
-	Služba zdravstvenega varstva žena,
-	Služba zdravstvenega varstva pljučnih bolnikov,
-	Patronažna služba,
-	Laboratorijska služba,
j - Dispanzer za mentalno zdravje,
--- — - ■■■■»■ ■■ -------------------------------------- -
2 STRAN	8. JULU 2005 Vestnik LETO XI	ŠTEVILKA 9
-	Služba nujne medicinske pomoči:
-	enota dežurna služba,
-	prehospitalna enota,
-	enota nujnih reševalnih in sanitetnih prevozov.
Organizacijsko enoto ZOBOZDRAVSTVO sestavljajo naslednje strokovne službe:
-	Služba preventivnega in mladinskega zobozdravstva,
-	Služba zobozdravstvenega varstva odraslih,
-	Zobotehnični laboratorij.
Skupna dela, ki so potrebna za delovanje javnega zavoda opravljajo:
-	SPLOŠNO FINANČNO IN RAČUNOVODSKI SEKTOR,
-	SLUŽBA VZDRŽEVANJA.
7.	člen
Zavod opravlja osnovno zdravstveno dejavnost za območje občin ustanoviteljic v okviru mreže javne zdravstvene službe. Zavod lahko organizira nove zdravstvene enote v skladu z mrežo javne zdravstvene službe in v soglasju z občinami ustanoviteljicami.
8.	člen
Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda izvajajo občine ustanoviteljice.
IV.	DEJAVNOST ZAVODA
9.	člen
Zavod opravlja osnovno zdravstveno dejavnost kot javno službo, katere izvajanje je v javnem interesu in druge dejavnosti, opredeljene v Zakonu o zdravstveni dejavnosti.
10.	člen
Zavod opravlja javno službo, ki obsega:
-	spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in zboljšanje zdravja ter preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in poškodovancev;
-	preventivno zdravstveno varstvo rizičnih skupin in drugih prebivalcev v skladu s programom preventivnega zdravstvenega varstva in z mednarodnimi konvencijami;
-	zdravstveno vzgojo ter svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja;
-	preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni ter rehabilitacijo;
-	zdravstveno rehabilitacijo otrok in mla-
dostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
-	patronažne obiske, zdravstveno nego, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov na domu ter oskrbovancev v socialnovarstvenih in drugih zavodih;
-	nujno medicinsko pomoč in reševalno službo;
-	zdravstvene preglede športnikov;
-	zdravstvene preglede nabornikov;
-	ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo;
-	diagnostične in terapevtske storitve.
Dejavnost zavoda je v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti razvrščena v:
Naziv	SKD
Splošna izven bolnišnična zdravstvena dejavnost	85.121
Samostojne zdravstvene dejavnosti, ki jih ne opravljajo zdravniki	85.141
Zobozdravstvena dejavnost	85.130
V.	ORGANI ZAVODA
11.	člen
Organi zavoda so:
-	direktor,
-	svet zavoda,
-	strokovni svet.
Zavod ima lahko tudi druge organe, ki jih določa zakon ali statut zavoda.
1.	Direktor
12.	člen
Direktor zavoda organizira in vodi poslovanje ter strokovno delo zavoda. Predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda. Direktorja zavoda imenuje na podlagi javnega razpisa svet zavoda s soglasjem občin ustanoviteljic. Za direktorja je lahko imenovan tisti, ki izpolnjuje z zakonom in statutom predpisane pogoje. Mandat direktorja traja pet let in je po preteku lahko ponovno imenovan.
Na podlagi sklepa o imenovanju direktorja, sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta zavoda njegov predsednik, po predhodnem soglasju občin ustanoviteljic.
13.	člen
Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja delavec, ki ga s pisnim pooblastilom pooblasti direktor. Pooblaščeni delavec ima v času nadomeščanja
vse pristojnosti določene v pooblastilu direktorja.
14. člen
Naloge direktorja so:
-	organizira delo zavoda,
-	sprejema strateški načrt,
-	sprejema program dela s finančnim načrtom,
-	sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu,
-	sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu,
-	sprejema akte o varstvu pri delu in požarni varnosti,
-	sprejema kadrovski načrt,
-	sprejema načrt nabav in odprodaje osnovnih sredstev ter investicijskega vzdrževanja,
-	sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem zavoda,
-	poroča občinam ustanoviteljicam in svetu zavoda o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,
-	pripravi letno poročilo in
-	druge naloge, določene z ustanovitvenim aktom in statutom.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, osme in enajste alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda. Direktor je dolžan o svojih ugotovitvah v zvezi s strokovnim delom obveščati strokovni svet zavoda ter sprejemati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in za napredek strokovnega dela.
Direktor je samostojen pri opravljanju poslov iz svojega delovnega področja. Direktor je za svoje delo odgovoren svetu zavoda. Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Pri izvrševanju svoje funkcije ima direktor v delovnem procesu pravico in dolžnost določati in odrejati dela in naloge posameznim delavcem ali skupini delavcev za izvršitev določenih zadev v skladu z določbami splošnih aktov zavoda.
V pravnem prometu zastopa in predstavlja zavod direktor neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru potrjenega finančnega načrta (letnega izvedbenega načrta), razen:
-	pogodb o investicijah, za katere je potreben sklep sveta zavoda,
-	pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima zavod v upravljanju, za katere je potrebno soglasje lastnika.
l-iPi
15.	člen
Direktor sklene delovno razmerje za določen čas, za čas trajanja mandata. Delavca, ki je bil pred imenovanjem za direktorja zaposlen v istem zavodu za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
Pravice in dolžnosti delodajalca v razmerju do direktorja zavoda, izvaja svet zavoda, ki sklepa pogodbe o zaposlitvi.
16.	člen
Če direktorju predčasno preneha mandat, oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev zavoda, oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.
2.	Svet zavoda
17.	člen
Svet zavoda (v nadaljevanju: svet) ima naslednje naloge:
-	sprejema statut,
-	nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda,
-	spremlja, analizira in ocenjuje delovanje zavoda,
-	predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
-	ocenjuje delo direktorja,
-	daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela s finančnim načrtom, k aktom o sistemizaciji delovnih mest in organizaciji dela, h kadrovskemu načrtu, načrtu nabav,
-	sprejema sklepe k pogodbam o investicijah, katerih vrednosti so višje od naročil male vrednosti po Zakonu o javnih naročilih in Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije,
-	imenuje in razrešuje direktorja,
-	sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem ,
-	potrjuje letno poročilo zavoda in
-	opravlja ostale naloge v skladu z določili tega odloka in statuta.
18.	člen
Svet šteje 7 članov. Sestavljajo ga:
-	4 predstavniki občin ustanoviteljic,
-	2 predstavnika delavcev zavoda,
-	1 predstavnik uporabnikov.
Predstavnike ustanoviteljic imenujejo občinski sveti. Mestna občina Ptuj imenuje dva predstavnika, ostale občine ustanoviteljice pa dva predstavnika, tako, da je en predstavnik imenovan iz občin desnega brega Drave in en predstavnik iz občin levega brega Drave.
Predstavnike delavcev izvolijo delavci neposredno po postopku in na način, ki ga v skladu z zakonom določa statut zavoda. Predstavnika uporabnikov imenuje pristojni organ Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Mandat članov sveta traja 5 let in so po preteku lahko ponovno imenovani. Podrobnejše delovanje uredi svet s poslovnikom.
3.	Strokovni svet
19.	člen
Zavod ima strokovni svet, ki ga imenuje svet zavoda na predlog direktorja zavoda. Naloge strokovnega sveta, sestavo in način oblikovanja določa statut zavoda.
VI.	SKUPNE DOLOČBE ZA SVET ZAVODA IN STROKOVNI SVET
20.	člen
Prvo konstitutivno sejo sveta in strokovnega sveta skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi predstavnikov delavcev in prejemu predlogov. Svetu prične teči mandat z dnem konstituiranja.
Strokovnemu svetu prične teči mandat z dnem konstituiranja.
VII.	KNJIGOVODSTVO IN FINANČNO POSLOVANJE ZAVODA
21.	člen
Zavod vodi knjigovodstvo in knjigovodske evidence po načelih in pravilih, ki jih določa zakon.
Za pravilno in zakonito vodenje knjigovodstva in knjigovodskih evidenc odgovarjata računovodja in direktor zavoda.
Vlil. PREMOŽENJE
22.	člen
Premoženje zavoda, ki se nahaja v Mestni občini Ptuj, je last Mestne občine Ptuj, v ostalih enotah zavoda je last tiste občine ustanoviteljice, kjer je enota locirana.
Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren vsaki od občin ustanoviteljic glede na delež premoženja.
23.	člen
Občine ustanoviteljice dajejo zavodu v upravljanje premičnine in nepremičnine s katerimi je zavod upravljal do uveljavitve tega odloka.
IX.	VIRI IN NAČIN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO ZAVODA
24.	člen
Zavod pridobiva sredstva za delo oziroma za izvajanje dejavnosti:
-	na osnovi pogodbe za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti, sklenjene z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
-	od zavarovalnic na osnovi prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja uporabnikov,
-	s prodajo blaga in storitev na trgu,
-	iz proračuna občin ustanoviteljic,
-	iz drugih virov.
Zavod mora sredstva, ki jih zagotavljajo občine ustanoviteljice, uporabljati za namene, določene v proračunih.
25.	člen
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže pri opravljanju osnovne zdravstvene dejavnosti kot javne službe, odloča na predlog direktorja svet. Ta sredstva se uporabljajo le za opravljanje in razvoj dejavnosti zavoda.
Sredstva od prodaje proizvodov in storitev ustvarjenih na trgu, lahko zavod deli v skladu z zakonodajo in sprejetim finančnim načrtom.
O načinu in višini pokrivanja primanjkljaja, ki nastane iz dejavnosti javne službe in ga ni moč pokriti iz razpoložljivih sredstev zavoda, odločajo občine ustanoviteljice na predlog sveta.
Ce odhodki presegajo prihodke zavoda zaradi neizpolnjenih obveznosti ustanoviteljic in pogodbenih partneric, primanjkljaj krijejo tiste občine ustanoviteljice in pogodbene partnerice, ki svoje obveznosti niso izpolnile.
X.	NASTOPANJE V PRAVNEM PROMETU
26.	člen
Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
nxmi
Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi finančnimi sredstvi, s katerimi upravlja.
XI.	VAROVANJE POSLOVNE TAJNOSTI
27.	člen
Za poslovno tajnost štejejo podatki in listine, katerih nepooblaščena objava ali posredovanje bi škodovala interesom ali ugledu zavoda. Navedba listin in podatkov, ki se štejejo za poslovno tajnost opredeljuje statut.
XII.	SPLOSNI AKTI ZAVODA 28. člen
Zavod ima naslednje splošne akte:
-	statut zavoda,
-	akt o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest,
-	akt o varstvu pri delu in požarni varnosti,
-	splošne akte o knjigovodstvu, finančnem poslovanju in drugih zadevah s področja materialno finančnega poslovanja in
-	druge splošne akte.
Pred sprejemom splošnega akta zavoda, za katerega je potrebno predhodno soglasje sindikatov in ki posega na področje pravic delavcev in njihovega ekonomsko socialnega položaja, se organizira razprava, na kateri lahko delavci ali sindikat dajejo pripombe, stališča in mnenja ali predlagajo spremembe oziroma dopolnitve določb splošnih aktov.
Ob odločitvi za sprejem posameznega splošnega akta svet oziroma direktor določi način in roke za pripravo delovnega besedila osnutka oziroma predloga splošnega akta, določi strokovni organ ali delavca, ki vodi razpravo in zbira pripombe ter daje mnenja o določilih delovnega besedila, osnutka oziroma predloga splošnega akta ter določi potek sprejemanja.
in financiranju dejavnosti za to občino. Druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki niso opredeljene s tem odlokom, se uredijo v statutu.
30.	člen
Občine ustanoviteljice so dolžne zavodu zagotoviti sredstva za njegov razvoj oziroma razširjeno reprodukcijo in investicijska vlaganja v okviru dogovorjene mreže javne zdravstvene dejavnosti na svojem območju.
Za investicijska vlaganja in razvoj dejavnosti skupnega pomena so občine ustanoviteljice dolžne v deležih soinvestirati.
Zavod posreduje občini ustanoviteljici, kjer je sedež zavoda, na njeno zahtevo oziroma najmanj enkrat letno, podatke o izvajanju osnovne zdravstvene dejavnosti, podatke o poslovanju zavoda in o poslovnih rezultatih ter druge podatke, ki so neobhodni za izvrševanje funkcije ustanoviteljic, kot to določa pogodba, ki ureja medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ustanoviteljic.
31.	člen
V primeru, da mora zavod pridobiti soglasje občin ustanoviteljic, so ustanoviteljice dolžne o izdaji soglasja odločiti v 30 dneh od prejema zahtevka. Ce tega v postavljenem roku ne sporočijo, se šteje, da je soglasje dano.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Svet in strokovni svet morata biti imenovana v roku 90 dni od uveljavitve tega odloka.
33.	člen
Direktor nadaljuje z delom do izteka mandata.
XIII.	MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI
29.	člen
Medsebojne pravice in obveznosti občine ustanoviteljice uredijo s pogodbo in v skladu z določili zakonov s področja zdravstvene dejavnosti. Občine ustanoviteljice pooblaščajo za podpis pogodbe svoje župane.
Z občinami, ki ne želijo biti ustanoviteljice zavoda, le-ta sklene pogodbo o izvajanju
34.	člen
Zavod mora uskladiti svojo organiziranost zavoda ter priglasiti spremembe vpisa v sodni register najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
35.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/91).
36.	člen
Ta odlok začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo mestni svet in občinski sveti občin ustanoviteljic in naslednji dan po objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic.
Številka: 015-04-1/99 Datum: 6. 6. 2005
Dr Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj
Franc PUKŠIČ, s.r, župan Občine Destrnik
Radoslav SIMONIČ, s.r., župan Občine Hajdina
Zvonimir HOLC, s.r, župan Občine Kidričevo
Franc KEKEC, s.r, župan Občine Markovci
Dr. Darinka FAKIN, s.r., županja Občine Majšperk
Friderik BRAČIČ, s.r., župan Občine Videm
Miran VUK, s.r, župan Občine Zavrč
Anton BUTOLEN, s.r., župan Občine Žetale
45.
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998), 149. člen Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993, 6/1994 Odi. US: U-l-13/94-65, 45/1994 Odi. US: U-l-144/94-18, 57/1994, 14/1995, 20/1995 Odi. US: U-l-285/94-105, 63/1995, 73/1995 Odi. US: U-l-304/94-9, 9/1996 Odi. US: U-l-264/95-7, 39/1996 Odi. US: U-l-274-95, 44/1996 Odi. US: U-l-98/95, 26/1997, 70/1997, 10/1998, 68/1998 Odi. US: U-l-39/95, 74/1998, 12/1999 Skl. US: U-l-4/99, 36/1999 Odi. US: U-l-313/96, 59/1999 Odi. US: U-l-4/99, 70/2000, 94/2000 Skl. US: U-l-305-98-14, 100/2000 Skl. US: U-l-186/00-10, 28/2001 Odi. US: U-l-416/98-38, 87/2001,16/2002 Skl. US: U-l-33/02-7, 51/2002, 108/2003 Odi. US: U-l-186/00-21, 77/2004 Odi. US: U-l-111/04-21), 3. člena Zakona o prekrških
8. JULII 2005
Vestni k
LETO XI
STRAN 5
ŠTEVILKA 9
(Uradni list RS, št. 7/2003, 45/2004, 86/2004, 7/2005 Skl. US: U-l-19/05-5), Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/1998, 45/2000, 20/2001, 13/2003, 41 /2004), Pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/2000, 41/2004, 43/2004), Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 104/2000, 12/2002, 41/2004), Pravilnika o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 37/2004, 41/2004), Pravilnik o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 42/2004) Pravilnika o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 128/2004), 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/1999, 2/2001, 1/2003) in 3. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji 31. redni seji, dne 23. junija 2005, sprejel
ODLOK
o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj
I.	Splošne določbe
7. člen
(javna služba)
(1)	Ta odlok določa način, predmet in pogoje opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odstranjevanja komunalnih odpadkov ali odlaganja ostankov predelave (v nadaljevanju: javna služba) na območju Mestne občine Ptuj.
2.	člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1.	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2.	vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3.	pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
4.	pravice in obveznosti uporabnikov,
5.	vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,
6.	vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina Mestne občine Ptuj,
7.	cene storitev javne službe,
8.	nadzor nad izvajanjem javne službe,
9.	kazenske določbe.
3.	člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja.
4.	člen
(opredelitev pojmov)
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1.	Odpadek je določena snov ali predmet, ko ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ima snov ali predmet v posesti zavrže, namerava ali mora zavreči.
2.	Komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitve ali druge dejavnosti.
3.	Kuhinjski odpadki so odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih in v kuhinjah pri razdeljevanju hrane v industriji, obrti in storitveni dejavnosti.
4.	Biološko razgradljiv odpadek so ostanki hrane, kuhinjski odpadki, odpadki z vrtov in parkov ali drugi odpadki, papir, karton ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja.
5.	Odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč) so odpadki rastlinskega izvora kot so odpadne veje, trava in listje in podobno, razen odpadkov od čiščenja površin, žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine.
6.	Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom teh ravnanj in ukrepi po prenehanju delovanja naprave za ravnanje z odpadki.
7.	Povzročitelj odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj
odpadkov), in vsaka oseba, ki opravlja mešanje odpadkov ali druge predhodne postopke, ki spreminjajo lastnosti ali sestavo teh odpadkov.
8.	Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali oseba, ki ima odpadke v posesti.
9.	Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, in zajema predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov.
10.	Odstranjevalec odpadkov je oseba, ki odstranjuje odpadke, ne glede na to ali je njihov povzročitelj ali pa odstranjuje odpadke za druge imetnike.
11.	Zbiranje odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov, z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja.
12.	Zbiralec odpadkov je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja zbiranje določene vrste odpadkov.
13.	Prevoznik odpadkov je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja prevažanje odpadkov drugih imetnikov.
14.	Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine "Ločeno zbrane frakcije" in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine "Embalaža", vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.
15.	Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
16.	Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
17.	Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine "Drugi komunalni odpadki" s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke.
18.	Ostali komunalni odpadki so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja
praviloma ni možno razvrstiti v skupino "Ločeno zbrane frakcije" ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino "Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek" v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
19.	Ostanki komunalnih odpadkov so ostanki predhodno obdelanih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališče nenevarnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.
20.	Embalaža so vsi izdelki iz kateregakoli materiala, namenjeni temu, da blago, ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od proizvajalca do končnega uporabnika ali potrošnika.
21.	Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti.
22.	Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
23.	Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
24.	Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelj komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
25.	Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Na območju zbirnega centra je urejena tudi zbiralnica nevarnih frakcij.
26.	Zbirno-prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto
Vestnik
za zbiranje in prevzem kosovnih odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo.
27.	Zbirno mesto ostalih odpadkov je mesto, kjer so nameščene posede, v katere imetniki komunalnih odpadkov neovirano odlagajo ostale odpadke. Zbirno mesto ostalih odpadkov praviloma ni na javni površini.
28.	Prevzemno mesto ostalih odpadkov je mesto, kjer imetniki odpadkov prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe ostale odpadke v za to namenjenih posodah. Prevzemno mesto ostalih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Ce v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto ostalih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku uporabe storitev službe prevzemanja ostalih odpadkov z vpisom v register prevzemnih mest.
29.	Odlagališče odpadkov (v nadaljnjem besedilu: odlagališče) je objekt ali več objektov za odlaganje odpadkov v tla ali na njih ali pod zemljo.
Odlagališče je tudi:
-	objekt ali del objekta, kjer proizvajalec odpadkov odlaga svoje odpadke na kraju njihovega nastanka, in
-	stalen objekt ali del objekta, kjer se odpadki skladiščijo več kot eno leto.
Odlagališče ni:
-	naprava, objekt ali del objekta, kjer se odpadki raztovarjajo z namenom omogočanja njihove priprave za nadaljnji prevoz v predelavo, obdelavo ali odstranjevanje, ali
-	skladišče odpadkov, kjer se odpadki začasno skladiščijo največ tri leta pred predelavo ali obdelavo ali največ eno leto pred njihovim odstranjevanjem.
30.	Upravljavec odlagališča je pravna ali fizična oseba, ki skladno s predpisi upravlja odlagališče v času njegovega obratovanja ali po njegovem zaprtju.
31.	Divje odlagališče komunalnih odpadkov je vsak prostor, na katerem so nepravilno in nezakonito odloženi komunalni odpadki.
32.	Infrastruktura javne službe je sistem zbiralnic, zbirnih centrov, komunalnih kompostom, sortirnic in odlagališče nenevarnih odpadkov.
33.	Cena storitev javne službe je cena, na podlagi katere izvajalec javne službe obračuna opravljene storitve uporabniku storitev javnih služb.
34.	Enota količine storitev javne službe je masna enota 1 kg oziroma volumska
enota 1 m3 prevzetih komunalnih odpadkov za storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
5.	člen
(subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki)
(1)	Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki so:
1.	Mestna občina Ptuj,
2.	izvajalec javne službe,
3.	povzročitelji komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj,
4.	imetnik odpadkov na območju Mestne občine Ptuj.
(2)	Za imetnika odpadkov na javnih površinah, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami, se šteje Mestna občina Ptuj oziroma upravljavec javnih površin, ki ga določi Mestna občina Ptuj.
6.	člen
(vrste komunalnih odpadkov)
(1)	Vrste komunalnih odpadkov, ki so predmet javne službe so:
1.	gospodinjski odpadki in njim po naravi in sestavi podobni odpadki v industriji, obrti ter storitveni dejavnosti (v nadaljevanju: gospodinjski odpadki),
2.	ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe,
3.	nevarni odpadki, določeni s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: nevarni odpadki),
4.	kosovni odpadki,
5.	odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobe odpadek v industriji ali obrti, storitveni ali drugi dejavnosti,
6.	biološko razgradljivi odpadki, so ostanki hrane, kuhinjski odpadki, odpadki z vrtov in parkov ali drugi odpadki, papir, karton ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja,
7.	organski kuhinjski odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih in v kuhinjah ter pri razdeljevanju hrane v industriji, obrti in storitveni dejavnosti (v nadaljevanju: kuhinjski odpadki),
8.	ostali komunalnih odpadkov iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije ali
■ ostanki komunalnih odpadkov iz predelave ločeno zbranih frakcij ali kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino "ločene zbrane frakcije" ali druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino "embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek" iz klasifikacijskega seznama odpadkov v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki ali v skupino "kuhinjski odpadki" iz klasifikacijskega seznama odpadkov v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju: ostali odpadki),
9.	ostanki komunalnih odpadkov so ostanki predhodno obdelanih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališče nenevarnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.
II.	Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
7.	člen
(oblika izvajanja javne službe]
(1)	Javna služba se opravlja kot konce-sionirana gospodarska javna služba.
(2)	Koncesijo podeljuje Mestna občina Ptuj.
(3)	Koncesija za opravljanje javne službe po tem odloku se podeli enemu koncesionarju (v nadaljevanju: izvajalec javne službe). Izbira koncesionarja se opravi na podlagi javnega razpisa. Izbiro koncesionarja opravi občinska uprava Mestne občine Ptuj.
(4)	Opravljanje javne službe se izvaja na celotnem območju Mestne občine Ptuj.
III.	Vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev
8.	člen
(vrsta in obseg storitev javne službe]
(1) Javna služba po tem odloku obsega naslednje storitve:
1. zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki vključuje tudi obdelavo, sortiranje in začasno skladiščenje komunalnih odpadkov pred oddajo v enega od postopkov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, in sicer v naslednjem obsegu:
- ločeno zbiranje in prevoz ločenih frakcij,
-	obdelavo in po potrebi tudi dodatno sortiranje ločenih frakcij ter začasno skladiščenje pred oddajo v predelavo,
-	zbiranje, začasno skladiščenje in pripravo nevarnih frakcij za oddajo v odstranjevanje in predelavo,
-	zbiranje in prevoz kosovnih odpadkov,
-	obdelavo kosovnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
-	zbiranje in prevoz biološko razgradljivih odpadkov,
-	zbiranje in prevoz kuhinjskih odpadkov,
-	zbiranje odpadnih jedilnih olj in maščob,
-	zbiranje in prevoz ostalih komunalnih odpadkov,
-	obdelavo ostalih komunalnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
2.	obdelavo ostankov komunalnih odpadkov s stiskanjem in baliranjem odpadkov zaradi zmanjšanja volumna odpadkov, ki se odlagajo,
3.	odstranjevanje komunalnih odpadkov ali odlaganje ostankov predelave,
4.	saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov.
1	Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov
9.	člen
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)
(1)	Za zagotavljanje kakovostne javne službe je na celotnem območju Mestne občine Ptuj uvedeno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki je obvezno za vse povzročitelje komunalnih odpadkov.
(2)	Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov se zagotavlja:
1.	v zbirnem centru Centra za ravnanje z odpadki,
2.	v zbiralnicah ločenih frakcij,
3.	s premičnimi zbiralnicami nevarnih frakcij,
4.	na zbirnih in prevzemnih mestih,
5.	na zbirnih-prevzemnih mestih ob prireditvah in aktivnostih na javnih površinah.
JO. člen
(ločeno zbiranje frakcij)
(1)	Ločeno zbiranje frakcij se zagotavlja v zbirnem centru Centra za ravnanje z odpadki, v zbiralnicah ločenih frakcij in v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
J J. člen
(zbirni center)
(1 ) V zbirnem centru se v okviru veljavnega obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje frakcije:
-	papir in lepenka vseh vrst in velikosti vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
-	stekla vseh vrst in oblik, vključno s odpadno embalažo iz stekla,
-	plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
-	odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
-	les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
-	oblačila,
-	tekstil,
-	jedilno olje in maščobe,
-	barve, črnila, lepil in smol, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
-	detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
-	baterije in akumulatorje, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
-	električne in elektronske opreme, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in
-	kosovne odpadke.
(2)	Poleg frakcij iz prvega odstavka tega člena se v zbirnem centru v skladu s predpisanimi pogoji zagotavlja tudi ločeno zbiranje in začasno skladiščenje v zbiralnicah nevarnih frakcij za nevarne frakcije določene s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(3)	Poleg frakcij iz prvega člena se v zbirnem centru zagotavlja tudi zbiranje kuhinjskih odpadkov v skladu s pogoji, ki jih določa predpis, ki ureja ravnanje z organskimi kuhinjskimi odpadki ter ostalih biološko razgradljivih odpadkov.
(4)	Obseg, vsebina ravnanja ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
(5)	Obseg, vsebina ravnanja ter način zbiranja odpadkov iz tretjega odstavka tega člena se določi z letnim programom oskrbe kuhinjskih odpadkov.
V E ST N I K	äTEV|LKA9
8. STRAN	8. JUUJ 2005
(6)	Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov iz prvega odstavka tega člena določi izvajalec javne službe s tehničnim pravilnikom.
12.	člen
(zbiralnice ločenih frakcij)
(1)	V zbiralnicah ločenih frakcij se v zabojnikih in posodah stalno, redno in nemoteno zagotavlja ločeno zbiranje:
-	papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
-	drobne odpadne embalaže iz stekla,
-	drobne odpadne embalaže iz plastike in sestavljenih materialov in
-	drobne odpadne embalaže iz kovine.
(2)	Zbiralnice so prostorsko razporejene v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(3)	Iz zbiralnic se stalno, redno in nemoteno zagotavlja ločen prevoz frakcij iz prvega in drugega odstavka tega člena v zbirni center.
(4)	Obseg, vsebina ravnanja ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
(5)	Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov in posod iz prvega in drugega odstavka tega člena določi izvajalec javne službe s tehničnim pravilnikom.
13.	člen
(premične zbiralnice nevarnih frakcij)
(1)	V premičnih zbiralnicah se zagotavlja ločeno zbiranje nevarnih frakcij iz drugega odstavka 11. člena tega odloka najmanj enkrat letno na najmanj 20 mestih, ki so razporejene po celotnem območju Mestne občine Ptuj.
(2)	Obseg, vsebina ravnanja, način in obdobje zbiranja ter razporeditev premičnih zbiralnic nevarnih frakcij določi izvajalec javne službe z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami. Izvajalec mora pri razporeditvi premičnih zbiralnic upoštevati gostoto poselitve in enakomernost razporeditve po celotnem območju Mestne občine Ptuj.
14.	člen
(zbirna in prevzemna mesta ostalih komunalnih odpadkov)
(1)	Na zbirnih in prevzemnih mestih ostankov komunalnih odpadkov se redno, nemoteno in po vnaprej določenem urniku zagotavlja prevzem ostalih komunalnih odpadkov.
(2)	Na zbirnih in prevzemnih mestih ostalih komunalnih odpadkov se redno, nemoteno in po vnaprej določenem urniku zagotavlja tudi prevzem kuhinjskih odpadkov in ostalih biološko razgradljivih odpadkov.
(3)	Prepuščanje kuhinjskih odpadkov in ostalih biološko razgradljivih odpadkov, iz drugega odstavka tega člena, v prevzem izvajalcu javne službe na zbirnih in prevzemnih mestih ni obvezno, če jih povzročitelji kompostirajo sami v hišnem kompostniku ali prepuščajo v male kompostarne.
(4)	Povzročitelji odpadkov morajo prepuščati odpadke iz prvega in drugega odstavka tega člena v za to namenjenih zabojnikih oz. posodah, ki jih na zbirnih in prevzemnih mestih namešča izvajalec javne službe.
(5)	Ne glede na določilo tretjega odstavka tega člena lahko povzročitelji komunalnih odpadkov občasno prepuščajo preostale odpadke v tipiziranih vrečkah, če v posodah ni prostora za vse odpadke. Prepuščanje odpadkov v tipiziranih vrečkah je lahko tudi redno, če izvajalec javne službe tako prepuščanje odobri na predlog povzročitelja komunalnih odpadkov zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti zbirnih ali prevzemnih mest od stavbe, v kateri komunalni odpadki nastanejo.
(6)	Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov in posod iz prvega in drugega odstavka tega člena in tipiziranih vrečk iz petega odstavka tega člena določi izvajalec javne službe s tehničnim pravilnikom.
15.	člen
(zbimo-prevzemno mesto ob prireditvah in aktivnostih na javnih površinah)
(1)	Za čas trajanja javne kulturne, športne ali druge prireditve ali aktivnosti na prostem, na katerem se pričakuje več kot 1000 udeležencev, je treba na kraju prireditve zagotoviti ustrezno namestitev posebnih zabojnikov vsaj za ločeno zbiranje frakcij
papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke, drobno odpadno embalažo iz stekla, drobno odpadno embalažo iz kovin, tako da jih organizator prireditve izvajalcu javne službe odda ločeno od ostalih odpadkov in posode za zbiranje ostalih komunalnih odpadkov. V primeru, da se na prireditvi ponujajo tudi gostinske storitve je treba na kraju prireditve zagotoviti tudi ustrezno namestitev zabojnikov za zbiranje kuhinjskih odpadkov.
(2)	Vrsto in obseg storitve iz prvega odstavka tega člena dogovorita izvajalec in uporabnik s pogodbo. Uporabniki (organizatorji) so dolžni prireditev priglasiti izvajalcu javne službe najmanj 8 dni pred datumom izvedbe prireditve.
16.	člen
(ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov)
Kadar komunalni odpadki niso oskrbljeni v skladu z določili tega odloka in ko povzročitelj komunalnih odpadkov ni znan ter so komunalno odpadki začasno ali trajno odloženi na zasebnih ali javnih površinah, jih mora na podlagi odločbe pristojnega inšpekcijskega organa prevzeti izvajalec javne službe v kolikor ni znan povzročitelj komunalnih odpadkov.
2	Obdelava ostalih komunalnih odpadkov
17.	člen
(1)	Za zagotavljanje kakovostne javne službe je zagotovljena obdelava ostalih komunalnih odpadkov z izločanjem biološko razgradljivih odpadkov, ki se kompostira. Ostanek odpadkov pa se obdela s stiskanjem in baliranjem zaradi zmanjšanja volumna odpadkov, ki se odlagajo.
(2)	Obdelavo ostalih komunalnih odpadkov v skladu z določilom prvega odstavka tega člena zagotavlja izvajalec javne službe.
3	Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov
18.	člen
(1)	Za zagotavljanje kakovostne javne službe je zagotovljeno odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov.
ŠTEVILKA 9	8. JULU 2005
(2) Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov zagotavlja izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.
4 Saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov
19.	člen
(1)	Za zagotavljanje kakovostne javne službe je zagotovljeno saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj.
(2)	Saniranje divjih odlagališč komunalnih odpadkov iz prvega odstavka tega člena zagotavlja izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki in na podlagi odločbe pristojnega inšpekcijskega organa.
(3)	Ce se na območju Mestne občine Ptuj odkrije divje odlagališče odpadkov, ki niso komunalni odpadki, pristojna organ občinske uprave oziroma izvajalec javne službe o tem obvesti državni organ, pristojen za tisto vrsto odpadkov.
IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe
1. Splošni pogoji
20.	člen
(pogoji obratovanja)
(1) Izvajalec javne službe mora pri izvajanju storitev zagotoviti:
1.	opremljanje novih uporabnikov storitve zbiranja ostankov komunalnih odpadkov z posodami in zabojniki,
2.	opremljanje zbiralnic ločenih frakcij s posodami in zabojniki,
3.	redno praznjenje, vzdrževanje in čiščenje posod oziroma zabojnikov namenjenih za:
-	prepuščanje ločenih frakcij,
-	prepuščanje nevarnih ločenih frakcij,
-	kosovnih odpadkov,
-	biološko razgradljivih odpadkov,
-	kuhinjskih odpadkov,
-	ostalih komunalnih odpadkov.
4.	zamenjavo dotrajanih in poškodovanih posod oziroma zabojnikov z novimi,
5.	zamenjavo posod oziroma zabojnikov s posodami oziroma zabojniki drugih velikosti,
6.	nabavo tipiziranih vrečk in njihovo prodajo uporabnikom storitev javne službe,
VestniK
7.	nabavo in vzdrževanje vozil za prevoz:
-	ločenih frakcij,
-	nevarnih frakcij,
-	kosovnih odpadkov,
-	biološko razgradljivih odpadkov in
-	kuhinjskih odpadkov,
-	ostalih komunalnih odpadkov,
-	baliranih ostankov komunalnih odpadkov.
8.	nabavo in vzdrževanje opreme in vozil za pranje posod in zabojnikov,
9.	vzdrževanje opreme in prostorov sortirnice,
10.	vzdrževanje opreme in prostorov namenjene za stiskanje in baliranje ostankov komunalnih odpadkov,
11.	dodatno sortiranje, obdelavo in začasno skladiščenje ločeno zbranih frakcij pred oddajo v predelavo,
12.	redno oddajanje ločeno zbranih frakcij v predelavo,
13.	redno oddajanje odpadne embalaže v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo,
14.	čistost prostorov zbirnih in prevzemnih mest in zbirnih centrov,
15.	izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih ostalih komunalnih odpadkov v sortirnici,
16.	redno oddajanje ostalih komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem,
17.	druga dela za kvalitetno izvajanje dejavnosti javne službe.
(2)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da so posode in zabojniki, namenjeni za prepuščanje posameznih vrst komunalnih odpadkov, enakega tipa in ustrezno označeni. Iz oznake na posodi oziroma zabojniku mora biti razvidna vrsta komunalnega odpadka, ki se lahko odloži v posodo in zabojnik ter pogoji za prepuščanje, če obstajajo.
(3)	Način izvajanja storitev iz tega člena določi izvajalec javne službe s tehničnim pravilnikom.
21.	člen
(evidence)
(1)	Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.
(2)	Poleg predpisanih evidenc iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe voditi tudi:
- evidenco o količinah in vrstah kosovnih odpadkov,
LETO XI	STRAN 9
-	evidenco o količinah in vrstah komunalnih odpadkov, ki jih izvajalec javne službe predela ali odstrani sam,
-	druge vrste evidence, ki jo za potrebe spremljanja ravnanja z odpadki določi pristojni organ skupne občinske uprave.
22.	člen
(register prevzemnih mest)
(1)	Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest s podatki:
-	o lokaciji prevzemnega mesta za ostale komunalne odpadke, kuhinjske odpadke in biološko razgradljive odpadke,
-	o identifikacijski oznaki iz katastra stavb za vsako posamezno stavbo, v kateri nastajajo ostali komunalni odpadki, kuhinjski odpadki in biološko razgradljive odpadke,
-	o ulici in hišni številki stavbe.
(2)	V registru prevzemnih mest se vodijo tudi podatki za določitev cene in obračun storitev in sicer:
-	o imenu oziroma firmi ter bivališču oziroma sedežu uporabnika storitev,
-	o številu prebivalcev v stavbi,
-	o načinu prepuščanja komunalnih odpadkov,
-	o velikosti, številu ali deležih posod za prepuščanje komunalnih odpadkov,
-	o količini prevzetih ostalih komunalnih in kuhinjskih odpadkov po posameznem uporabniku oz. skupini uporabnikov.
(3)	Podatki iz drugega odstavka tega člena se redno ažurirajo najmanj enkrat letno na podlagi:
-	sprememb podatkov iz centralnega registra prebivalstva o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi, podatkov iz registra stanovanj in registra najemnih pogodb,
-	sprememb evidenc o številu zaposlenih pri uporabniku storitev,
-	ugotovitev izvajalca o trajnejših spremembah dejanskih količin nastajanja ostankov komunalnih odpadkov pri uporabniku,
-	pisne vloge uporabnika za spremembo prostornine posod na prevzemnih mestih,
-	prijave novega ali odjave dotedanjega uporabnika,
-	in iz drugih uradnih evidenc.
(4)	Ce uporabnik ne posreduje potrebnih podatkov za vpis v register prevzemnih mest ali v prijavi iz 37. člena tega odloka navede napačne podatke, lahko izvajalec javne službe za vpis uporabi uradne podatke iz tretjega odstavka tega člena.
(5)	Izvajalec javne službe potrdi uporabniku vpis sprememb in uskladitev s podatki iz registra prevzemnih mest v roku 30 dni od dokončne odločitve.
(6)	Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest v skladu z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
23.	člen
(register zbiralnic ločenih frakcij)
(1)	Izvajalec javne službe mora voditi register zbiralnic ločenih frakcij s podatki o vrstah, tipih in volumnu zabojnikov za posamezne ločene frakcije, ločeno po naseljih.
(2)	V registru iz prvega odstavka tega člena mora voditi tudi tematsko karto lokacij zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov.
24.	člen
(javna obvestila in naznanila)
(1)	Izvajalec mora najmanj enkrat letno povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali zbiralnico nevarnih frakcij ali zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način obvestiti o:
-	lokacijah zbirnega centra, zbiralnic, zbiralnic nevarnih frakcij in drugih objektov in naprav potrebnih za izvajanje javne službe,
-	času obratovanja zbirnega centra, zbiralnic, zbiralnic nevarnih frakcij in drugih objektov in naprav potrebnih za izvajanje javne službe,
-	posameznih frakcijah, ki se prepuščajo ali oddajajo,
-	časovnem razporedu in načinu ter pogojih prepuščanja kosovnih odpadkov, drugih odpadkov primernih za kompostiranje in nevarnih frakcij,
-	načinu predvidene obdelave, predelave in odstranjevanju prevzetih frakcij,
-	pogojih, ki jih morajo uporabniki izpolnjevati pri lastni oskrbi kuhinjskih odpadkov in drugih odpadkov, primernih za kompostiranje s predelavo v hišnem kompostniku,
-	drugih pogojih za prepuščanje posameznih frakcij, njihovo oddajo oziroma lastno oskrbo, določenimi s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki oziroma posameznimi frakcijami.
(2)	Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega se uredi prevzemanje kuhinj-
skih odpadkov ali omogoči kompostiranje kuhinjskih odpadkov v mali kompostarni, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način obvestiti o:
-	lokaciji male kompostarne in pogojih oddaje kuhinjskih odpadkov v predelavo,
-	času obratovanja male kompostarne in pogojih pridobivanja komposta,
-	območju, kjer se kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad prepušča izvajalcu javne službe,
-	načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,
-	pogojih oddaje proizvedenega komposta povzročiteljem kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva,
-	pogojih, ki jih je treba izpolnjevati pri iastni oskrbi kuhinjskih odpadkov s predelavo v hišnem kompostniku,
-	drugih pogojih za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov, oddajo proizvedenega komposta in lastno oskrbo kuhinjskih odpadkov.
2. Posebni pogoji izvajanja storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov
25.	člen
(ločene frakcije)
(1 ) Izvajalec javne službe mora ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami zagotavljati skladno z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
(2) Letni program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, v katerem se določijo obseg in vsebina ravnanja ter način ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami izdela izvajalec javne službe v skladu s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki do 15 oktobra za vsako leto, potrdi pa ga pristojni organ Mestne občine Ptuj.
26.	člen
(nevarne frakcije)
(1)	Zbiranje in prevoz nevarnih frakcij se izvaja po letnem programu ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
27.	člen
(kosovni odpadki)
(1) Zbiranje in prevoz kosovnih odpadkov se izvaja po letnem programu ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
28.	člen
(kuhinjski odpadki)
(1)	Izvajalec javne službe mora oskrbo kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva izvajati v skladu z letnim programom oskrbe kuhinjskih odpadkov.
(2)	Letni program oskrbe kuhinjskih odpadkov, v katerem se določijo obseg in vsebina oskrbe ter način oskrbe kuhinjskih odpadkov izdela izvajalec javne službe v skladu s predpisom o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki do 15 oktobra za vsako leto, potrdi pa ga pristojni organ Mestne občine Ptuj.
(3)	Povzročitelji komunalnih odpadkov lahko kuhinjske odpadke iz gospodinjstva kompostirajo sami, če izpolnjujejo pogoje za kompostiranje lastnih biološko razgradljivih odpadkov.
(4)	Povzročiteljem kuhinjskih odpadkov, ki kuhinjskih odpadkov ne kompostirajo sami, mora izvajalec javne službe zagotoviti zabojnike za prepuščanje kuhinjskih odpadkov, ki morajo biti enakega tipa in ustrezno označeni.
29.	člen
(biološko razgradljivi odpadki)
(1)	Zbiranje in prevoz biološko razgradljivih odpadkov se izvaja po letnem programu oskrbe s kuhinjskimi odpadki.
(2)	Povzročitelji komunalnih odpadkov lahko biološko razgradljivih odpadke kompostirajo sami, če izpolnjujejo pogoje za kompostiranje lastnih biološko razgradljivih odpadkov.
(3)	Povzročiteljem biološko razgradljivih odpadkov, ki biološko razgradljivih odpadkov ne kompostirajo sami, mora izvajalec javne službe zagotoviti zabojnike za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov, ki morajo biti enakega tipa in ustrezno označeni.
30.	člen
(odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek)
Zbiranje in prevoz odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek se izvaja po letnem programu ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
3 J. člen
(Ostali komunalnih odpadkov) Zbiranje in prevoz ostalih komunalnih
odpadkov se izvaja v skladu s tehničnim pravilnikom.
3 Posebni pogoji odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov
32.	člen
(odlagališče)
Na odlagališču nenevarnih odpadkov (v nadaljevanju: odlagališče) je dovoljeno odlagati samo odpadke določene v predpisu o odlaganju odpadkov in pod pogoji, ki jih določa ta predpis.
33.	člen
(odlaganje komunalnih odpadkov)
(1 ) Ostanki komunalnih odpadkov se odlagajo na odlagališču v skladu s predpisom o odlaganju odpadkov.
(2) Nenevarni odpadki iz industrije, obrti in storitvene dejavnosti, ki niso komunalni odpadki, se odlagajo na odlagališču le v primeru, če ustrezajo zahtevam za nenevarne odpadke iz predpisa o odlaganju odpadkov.
34.	člen
(nepravilno odlaganje komunalnih odpadkov)
Vsako odlaganje komunalnih odpadkov izven območja odlagališča oziroma na mestih, ki nimajo ustreznih dovoljenj za odlaganje komunalnih odpadkov (divje odlagališče), je nepravilno ali nezakonito odlaganje odpadkov.
35.	člen
(odstranitev nepravilno odloženih komunalnih odpadkov)
Odstranitev nepravilno odloženih odpadkov odredi pristojna inšpekcija z odločbo.
V.	Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe
36.	člen
(pravice uporabnikov storitev javne službe)
Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju Mestne občine Ptuj.
37.	člen
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)
(1)	Uporabnik storitev javne službe mora prijaviti, odjaviti ali sporočiti spremembo, ki vpliva na izvajanje javne službe ter koriščenje storitev takoj oziroma najkasneje v roku 8 dni od dneva nastanka spremembe.
(2)	Uporabnik storitev javne službe mora ravnati s komunalnimi odpadki v skladu z določili tega odloka.
38.	člen
(prepovedi)
Prepovedano je:
-	prepuščanje komunalnih odpadkov v nasprotju z določili tega odloka,
-	brskanje po posodah in vrečkah ter razmetavanje odpadkov oziroma drugo onesnaževanje s komunalnimi odpadki na zbirno-prevzemnih mestih, zbiralnicah in drugih označenih mestih za prevzem komunalnih odpadkov,
-	odlaganje komunalnih odpadkov izven odlagališč,
-	poškodovanje naprav in opreme izvajalca javne službe,
-	pisanje ter lepljenje plakatov na posode in zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov,
-	opustiti uporabo storitev javne službe in kopičenje komunalnih odpadkov oziroma odlaganje komunalnih odpadkov v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,
-	sežiganje komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov z vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno,
-	mešati kuhinjskih odpadkov z drugimi odpadki, če je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava tako, da je končni produkt kompost z neomejeno ali omejeno uporabo po merilih iz predpisa, ki ureja vnos nevarnih snovi ter rastlinskih hranil v Ha,
-	rezati, drobiti, ali mleti ter redčiti kuhinjske odpadke s tekočimi odpadki z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, v greznice ali neposredne vode,
-	mešati kuhinjskih odpadkov z drugimi ločeno zbranimi frakcijami, če se prepuščajo izvajalcu javne službe,
-	mešati jedilna olja z drugimi odpadki,
-	odvajati jedilna olja v javno kanalizacijo, v greznice ali neposredne vode in izpuščati v ali na Ha,
-	mešati jedilna olja z drugimi ločeno zbranimi frakcijami, če se jedilna olja prepuščajo izvajalcu javne službe v zbirnih centrih.
VI.	Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja
39.	člen
(viri financiranja storitev)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
-	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
-	iz proračuna Mestne občine Ptuj,
-	iz dotacij, donacij in subvencij,
-	iz drugih virov.
40.	člen
(viri financiranja infrastrukture)
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
-	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
-	iz proračuna občine,
-	iz dotacij, donacij in subvencij,
-	iz dolgoročnega kreditiranja,
-	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
VII.	Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina Mestne občine Ptuj
41.	člen
(infrastruktura lokalnega pomena)
Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe, ki so lastnina Mestne občine Ptuj so:
-	objekti in naprave zbirnega centra brez zabojnikov in posod ter opreme za prepuščanje in začasno hranjenje posameznih vrst odpadkov,
-	objekti in naprave za tehtanje in vodenje evidenc zbranih komunalnih odpadkov,
-	objekti zbiralnic ločenih frakcij brez zabojnikov in posod,
-	objekti in oprema sortirnic,
-	objekti stiskalnice in balirnice odpadkov,
-	oprema in objekti kompostarne,
-	odlagališče nenevarnih odpadkov.
27.JUNU2005 V E S T N I K LETOXI
12. STRAN
Vlil. Cene storitev javne službe
42.	člen
(oblikovanje cen)
{1 ) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Način obračunavanja cene storitev javne službe se določi s posebnim aktom, ki ga sprejme Mestni svet Mestne občine Ptuj v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
IX.	Nadzor nad izvajanjem javne službe
43.	člen
(nadzorni organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ter občinska uprava Mestne občine Ptuj.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3)	Pristojni organ občinske uprave Mestne občine Ptuj ima pravico kadarkoli vpogle-dati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
X.	Kazenske določbe
44.	člen
(prekrški)
(1) Z globo 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1.	ne zbira komunalnih odpadkov ločeno v skladu z določili tega odloka,
2.	ne prepušča komunalnih odpadkov v posodah ali zabojnikih, kot to določajo 11., 12. in 14. člen tega odloka,
3.	ne prijavi, odjavi ali sporoči spremembo, ki vpliva na izvajanje javne službe ter koriščenje storitev takoj oziroma najkasneje v roku 8 dni od dneva nastanka spremembe ali če v prijavi ali odjavi sporoči nepravilne podatke,
4.	ne priglasi prireditve izvajalcu javne službe v skladu z določilom 15. člena tega odloka,
5.	ne prepuščajo komunalnih odpadkov v tipiziranih vrečkah v skladu z določili
14.	člena tega odloka,
6.	odlaga komunalne odpadke izven območja odlagališča oziroma na mestih, ki nimajo ustreznih dovoljenj za odlaganje komunalnih odpadkov,
7.	poškoduje napravo ali opremo namenjeno izvajanju storitev javne službe,
8.	piše in lepi plakate na posode in zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov,
9.	opusti uporabo storitev javne službe,
10.	kopiči komunalne odpadke oziroma odlaganje komunalnih odpadkov v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,
11.	sežiga komunalne odpadke na prostem, na mestu nastanka, na kuriščih in podobno,
12.	meša kuhinjske odpadke z drugimi odpadki, če je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava tako, da je končni produkt kompost z neomejeno ali omejeno uporabo po merilih iz predpisa, ki ureja vnos nevarnih snovi ter rastlinskih hranil v Ha,
13.	reže, drobi, ali melje ter redči kuhinjske odpadke s tekočimi odpadki z namenom, da se z odpadno vodo
' odvajajo v javno kanalizacijo, v greznice ali neposredne vode,
14.	meša kuhinjske odpadke z drugimi ločeno zbranimi frakcijami, če se prepuščajo izvajalcu javne službe,
15.	meša jedilna olja z drugimi odpadki,
16.	odvaja jedilna olja v javno kanalizacijo, v greznice ali neposredne vode in izpuščati v ali na Ha,
17.	meša jedilna olja z drugimi ločeno zbranimi frakcijami, če se jedilna olja prepuščajo izvajalcu javne službe v zbirnih centrih.
ŠTEVILKA 9
(2)	Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3)	Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(4)	Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
XI.	Prehodne in končne določbe
45.	člen
(tehnični pravilnik)
Izvajalec javne službe mora sprejeti tehnični pravilnik v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
46.	člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/2001).
47.	člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 015-04-6/05-702 Datum: 23. 6. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r, župan Mestne občine Ptuj
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1. Ptuj.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. elektronska pošta: vejica03@siol.net. Tisk: Grafis. Rače. Požeg 4, tel.: 02/608-92-25. E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič - SDS. Darja Galun - SLS. Milan Zupanc - DeSUS. Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD. Peter Letonja - SNS. Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.