Poštnina plačana v goioTlnt, I.izdaja. Cena Din 1* Izhaja vsak dan zjutraj razven T ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2‘—; mesečna naročnina Din 20'—,za tujino 80-—, Uredništvo ▼ Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva B0-70. 80-63 in 30-71 Jugoslovan Rokopisov ne vraSarn«. Oglasi po tarifi tn dogovora. Oprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, tel 29-GO. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. ra«.! Ljubljana 15.R2I. St. 78 Ljubljana, sobota, dne 4. aprila 1981 Leto II. Ublažitev napetosti med Francijo in Nemčijo Vprašanje nemško-avstrijske pogodbe bo rešeno v Ženevi - Važen korak za odstranitev sedanje mednarodne krize - CjSasovi o novih Briandovih načrtih Rudolf Bechyne Cehoslovaški minister za prehrano in namestnik ministrskega predsednika praznuje 6. aprila 50 letnico. Bil je na Dunaju parlamentarni poročevalec čsl. socialno demokratičnih listov. Po osvoboditvi je bil najpreje prosvetni minister, nato železniški minister in je sedaj minister za prehrano ter je eden vodilnih članov čeho-slovaške vlade. Prihodnja številka »Jugoslovana« izide v torej zjutraj. Povratek ministra Demetrovica Beograd, 3. aprila. AA. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič se v ponedeljek 6. t. ni. vrne iz Prage v Beograd. Odlikovanje Ueograd, 3. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog finančnega ministra odlikovan z redom sv. Save III. stopnje Maks Frelie, državni pravobranitelj v pokoju. Novi upravnik policije Ljubljana, 3. aprila. AA. Za upravnika policije v Ljubljani je imenovan dosedanji predstojnik policije v Mariboru g. Vekoslav Kcrše-van. Dosedanji upravnik policije v Ljubljani dr. Alojz Guštin je postavljen za banskega inšpektorja. Pet tisoč žrtev potresa v Nikaragui Ne\vyrk, 3. aprila. AA. Neka ugledna ameriška oseba, ki sodeluje pri reševanju ponesrečencev pri potresu v Managui, jo izjavita so- trudniku »Associated Press«, da dosega po njegovi sodbi število mrtvih najmanj 2000. V razvalinah so spet odkrili GOO trupel. Včerajšnji potres ob 4. zjutraj je med prebivalstvom zbudil veliko paniko. Ljudje taborijo pred glavnim mestom Nikaruage. * Po zadnjih vesteh iz Manague obstoji bojazen, da se je skupno ponesrečilo 5000 ljudi.' Nova napetost v Egiptu London, 3. aprila. AA. Predsednik egiptske vlade je poslal čete in redarstvo v Beni Suef, da preprečijo nerede, ki bi utegnili izbruhniti o priliki nastopa stranke Vafda. Liberalna stranka je sklenila z Vaidom pogodbo o tem, da ne bosta priznali pogodbe, ki bi jo sklenil predsednik vlade Sidki paša z Anglijo, Obe stranki bosta tudi bojkotirali volitve. Huda gospodarska kriza na Japonskem Tokio, 3. aprila. A A. Po podatkih za prvo četrtletje tekočega leta je znašal japonski izvoz 29,300.000 funtov šterliugov naprani 40 milijonom leta 1930. Uvoz je dosegel v tem času 33 milijonov funtov šterlingov napram 52,500.000 v minulem letu. Ti podatki dokazujejo veliko gospodarsko krizo, ki vlada na Japonskem. Prvi letalski manevri v Italiji Rim, 3. aprila. AA. Italijanski minister za letalstvo Balbo je poročal predsedniku vlade Mussoliniju o načrtu za prve letalske manevre italijanskega vojnega letalstva. Manevri bi se vršili po tem načrtu meseca avgusta t. 1. severno in južno od Apeninov. Na manevrih bo sodelovalo G00 letal, fašistična milica in organizacija proti letalski vojni. Na manevre bodo poklicani skoro vsi rezervni piloti. Manevre bo vodil osebno minister za letalstvo Balbo. Velike povodnji v južni Franciji , Pariz, 3. aprila. AA. V vsej Južni Franciji je prišlo zaradi neurja do velikih poplav. Reka Orgue je prestopila bregove. Železniški promet je na več krajih pretrgan. V Rambouilletu se je podrla hiša, vendar nesreča ni zahtevala smrtnih žrtev. Pariz, 3. aprila, d. V »Matinu« prinaša Sauerwein nove vesti o francoskih nazorih glede nemško-avstrijskega carinskega na-črta. Govori o novih korakih in notah Francije in Anglije pri nemški vladi. Izjavlja, da debata pred evropskim komitejem dne 15. maja ne bo imela značaja kake razsodbe. Verjetno je, da se bodo stavili drugi predlogi, s katerimi naj bi se Nemčiji in Avstriji pojasnilo, kakšno pomoto sta zagrešili in dokazalo, da oni dve nisti edini, ki bi morali izdelati načrte za poživljenje blagovne izmenjave in za pobijanje krize v srednji in vzhodni Evropi. Nato bo popolnoma neodvisno od razpravo v evropskem komiteju zapisnik predložen Društvu narodov, ki bo moralo izreči, ali je načrt združljiv z ženevsko konvencijo iz leta 1922, ali ne. Morebiti bi se moglo proučiti tudi vprašanje, če niso bili kršeni členi mirovne pogodbe, ki jamčijo neodvisnost Avstrije in ki določajo pogoje za eventualno priključitev k Nemčiji. Če bo potrebno, bo razsojalo tudi haaško mednarodno razsodišče. V Parizu in Londonu so naziranja, da ima nemška in avstrijska pripravljenost, da se podvržeta temu postopku, značaj odložitve afere in da se nemško-avstrijska pogajanja ne morejo nadaljevati. Ob teh pogojih se lahko reče, da ima poskus gospodarske spojitve dveh sosednjih držav odslej samo še vrednost predloga, ki se mora iz dveh vidikov preskusiti to je glede učinkovitosti in glede zakonitosti. Pariz, 8. aprila, r. V uvodniku, ki je posvečen zadnjemu govoru nemškega zu-nanjega ministra dr. Curtiusa, pravi »Le Temps«, da ni povedal voditelj nemške zunanje politike v njem sicer nič novega, da pa je velike važnosti izjava dr. Curtiusa, da se Nemčija ne bo protivila pretresu vprašanja avstrijskonemške pogodbe pred Društvom narodov. To, kar je nemška vlada označala v svojem odgovoru na Hendersonovo predstav-ko kot nepotrebno —■ piše list dalje priznava sedaj v celoti. Prvotno je'stala berlinska vlada na stališču, da se morajo druge vlade zadovoljiti z njeno obljubo, da se bosta Nemčija in Avstrija strogo držali mirovnih in drugih mednarodnih pogodb. Dr. Curtius sicer nadalje trdi, da je njegov načrt popolnoma v skladu z mirovnimi pogodbami, toda ne protivi se več razpravi pred Društvom narodov. Berlin torej ne nasprotuje več predlogu angleškega zunanjega ministra Henderso-na in se kaže pripravljenega upoštevati korake, ki so jih napravili prizadete države pri obeh vladah. Sedaj je že gotovo, da bo vse vprašanje rešeno v Ženevi. Dr. Curtius je celo omenil, da se bo vršila razprava o nemško-avstrijskem sporazumu najprej o odboru za Evropsko unijo, ki se sestane v mesecu maju. Ako bi se bil nemški zunanji minister udeležil seje istega odbora, ki se je vršila v preteklem mesecu, bi gotovo ne bilo prišlo do sedanje napetosti. Dr. Curtius bi si bil takoj na jasnem, kakšno stališče bodo zavzele druge države glede njegovega načrta. Toda nemški minister je brez dvoma hotel manevrirati do konca z »gotovim dejstvom« in zato se je tudi hotel izogniti direktnim razpravam z Briandom in Hendersonom. List končno uaglaša, da je s predložitvijo tega vprašanja Društvu narodov na- pravljen važeu korak za njegovo rešitev. Naravno pa je, da bosta morali berlinska in dunajska vlada odložiti vsa nadaljna pogajanja vse dotlej, dokler se ne izjavi o vprašanju Ženeva. London, 8. aprila. A A. Diplomatski poročevalec »Daily Telegrapha« trdi, da Bri-and na zasedanju Sveta Društva narodov v Ženevi ne bo zavzel odklonilnega stališča, marveč da bo stavil po vsem konkretne predloge o nemško avstrijski carinski zvezi. Hriand bo skušal s tem ustvariti neke svoje, doslej še nejasne izražene načrte. Dunaj, 3. aprila. AA. Korbiro poroča: Neki tuji listi so objavili vest, da je bil o priliki dogovora med Curtijem in Scho-brom na Dunaju izgotovljen nekak tajni načrt kot dopolnilo načrta o carinski uniji. Čeprav je tendenca teh vesti prozorna, vendar s pristojnega mesta kategorično demantirajo, da bi se bilo razpravljalo o kakih takih načrtih. 7 r "'Mm . m * ’ LJ J p - r- / /' 1'odpis trgovinske pogodbe med Čehoslovaško in Jugoslavijo. Pri mizi sedita trgovinski minister dr. Demetrovič in zunanji minister dr. Beneš, ki podpisuje pogodbo. Med njima vzadi poslanik dr. Kramer, čsl. poljedelski minister Bradač in čsl. trgovinski minister Matoušek (z očali). Razkol v Hitlerjevi stranki Obupen proglas nemškega »duceja« Mtiuchen, 3. aprila, d. Kritičen položaj v narodno - socialističnem taboru dokazuje v listu > Volkischer Beobachter« objavljeni proglas Adolfa Hitlerja ua narodno - s obijali stične strankarje in na moštvo napadalnega oddelka. V tem proglasu jo rečeno: V območju napadalne skupine »Vzhod« je bil skovan komplet, ki bi utegnili povzročiti hudo in celo v mnogih krajih končnoveljav-no katastrofo za narodno gibanje v Nemčiji. Spričo zasilen naredbe sem bil primoran, da začnem takoj delati. Sedaj sem se odločil, da porabim ta povod in da v zvezi 2 njim izvedem nujno očiščenje stranke od vseli nezanesljivih elementov. Del uporniških voditeljev skuša še ved or. oku-ževati dele napadalnih skupin, ki ne poznajo njih resničnih namenov, Dolžnost vseh politikov in vseli voditeljev napadalne skupine kakor tudi vsakega posameznega člana stranke in vsakega moža je, da se temu poskusu brez obotavljanja upre. Ne^ trpite, da bi uporniki uresničili svoje načrte. Odvezujem vas slovesno, pravi Hitler, pokorščine proti voditeljem, ki se sami nočejo pokoravati. Napadalni oddelek vse države gleda z veliko ogorčenostjo na neodgovorno delovanje nekdanjega policijskega stotnika (mišljen je Stennes). Tudi v območju samih upornikov njihova akcija z rapidno hitrostjo propada. Kdor sprejme ukaze ali odredbe policijskega stotnika Stennesa, kdor jih odobrava ali daje naprej, se s tein sam izključi iz narodno -socijalistične stranke. Podrobnosti o katastrofi pri Gibraltarju Med žrtvami so baje tudi trije Jugoslovani Gibraltar, 3. aprila. AA. Angleška vojna ladja za letala »Glorious« je trčila v deset-tisočtonski francoski parnik »Florida«. Vojna ladja ni bila poškodovana, pač pa je potniški parnik »Florida« bil hudo poškodovan. 23 potnikov in več članov posadke je bilo ubitih. Mnogi so bili ranjeni. Potnike so vkrcali na angleško vojno ladjo, ki ,je nato odpeljala pokvarjeni francoski parnik v pristanišče . Nesreča se je pripetila 60 milj vzhodno od Gibraltarja. Za časa nesreče je bilo 17 letal angleške vojne ladje v zraku. Ker se niso več mogla vrniti na krov svoje matične ladje, so jim španska oblastva dovolila, da so pristala na letališču v Malagi. Pariz, 8. aprila. AA. Po neki vesti iz Malage so se pri karambolu ladje »Glorious« s »Florido« ponesrečili tudi trije Jugoslovani. Naval tujcev v Splitu Split, 3. aprila, k. Naval tujcev je ogromen. Vlaki in ladje so prenapolnjeni. Sobe v splitskih hotelih so za Veliko noč že rezervirane. Izredno mnogo je Nemcev, pa tudi Angležev je dan za dnem več. Program obiska nemških industrijcev Beograd, 3. aprila. AA. Obisk nemških industrijcev v začetku maja, ki je 'dogovorjen s trgovsko in industrijsko zbornico v Dusseldorfu in našim zavodom za pospeševanje zunanje trgovine, bo imel tale program: Gostje pridejo v Zagreb 1. maja. Tu ostanejo' do 3. maja in si ogledajo mesto. 4. maja zjutraj odpotujejo čez Bosno, ker si ogledajo rudnike. Naprej obiščejo Ljubijo, nato krenejo čez Jajce v Zenico, kamor pridejo 6. maja zvečer. Potujoč v Zenico se pomude v Jajcu, kjer napravijo 6. maja izlet na Jezero, liato pa si ogledajo Zenico in odpotujejo 7. maja v Sarajevo. 8. in 9. maja si ogledajo mesto In se pogovore na konferenci z rudarskimi in topilniškimi strokovnjaki. Odtam napravijo izlet v Vareš. 10. maja zapuste Sarajevo in krenejo v Cačak, kjer sl ogledajo tovarne, v Vrnjačko Banjo, kjer pre-noče. 11. maja odpotujejo v Skoplje, kjer bodo drugi dan nato imeli sestanek s tamkajšnjo zbornico in sl ogledali kromove rudnike. Iz Skoplja odpotujejo čez Bor in Paračin v Beograd. V prestolnici se pomude tri dni od 15. do 18, maja. Tam jim je pripravljen svečan program. Sestali se bodo med drugimi z zastopniki vseh gospodarskih organizacij. Železnica Prilep-Bitolj Beograd, 3. aprila. AA. S sklepom prometnega ministra se v torek 7. aprila otvori in preda prometu normalnOtirna železnica Prilep-Bitolj. Orient-ekspres povozil dve osebi Mitroviča, 3. aprila, k. Danes okrog devete ure zjutraj se je pri stražnici št. ,r>8 pripetil« velika nesreča. Urala Andrej in Franc MikuS iz Lacarke sta Sla ob progi v Mitroviče v cer-kav. Nenadoma je prihrumel orient-ekspres. Andreja je povozil, Franja pa zadel od strani, mu poškodoval roko in glavo. Ata praznili vstfajenga Mnogo pozneje ko drugi narodi je na zadnjo doživel tudi jugoslovanski narod svoj praznik vstajenja. A ne samo pozneje, temveč tudi po mnogo večjem trpljenju in po mnogo silnejšili Mvah je doživel naš narod dan svobode. Od Obrov in Frankov pa do Kosova in Albanije ni bila prav za prav vsa zgodovina Jugoslovanov nič drugega ko eno samo umiranje in ena sama borba za praznik vstajenja. Na tako silnih preizkušnjah izkovana svoboda pa je tudi mnogo bolj močna od vsake druge in zato ni slučaj, da je Jugoslavija po svoji notranji strukturi, po vsem svojem gospodarskem in nacijonalnem življenju mnogo trdnejša ko marsikatera druga država z večji in ozemljem in številnejšim prebivalstvom. Ko to prednost Jugoslavije ugotavljamo, pa vseeno ne smemo biti zadovoljni, ker bilo bi to le zadovoljstvo komoditete, ki je pričetek nazadovanja. Nasprotno mora iti naše stremljenje m tem, da nam tudi največji doseženi uspehi ne zadostujejo, da hočemo še vedno večjega napredka, da hočemo še vse lepše vstajenje. Naša vera mora biti, da se je pot navzgor za jugoslovanski narod šele pričela in da stojimo danes žele na oni prvi stopnjici, s katere se pravo življenje komaj začne. Vedno navzgor, vedno naprej, to mora biti geslo pravih Jugoslovanov, kajti samo v tem geslu ni ne zastali ka in ne dekadence. ' Doživeli pa bomo tudi uresničenje tega vedno ustvarjajočega gesla, če se bomo zavedali, da vstajenje ne nastaja le iz trpljenja, temveč tudi iz očiščenja. In danes smo na teni, da pripravimo to drugo in še večje vstajenje, ki izvira iz očiščenja. Očistili se vseh navlak nesvobodnih dni in očistiti se vseh zablod svobodnih dni. To je pot k pravemu jugoslovanskemu vstajenju. Očistiti se starih napak, se pravi otresti se one kverulantske in zabavi jaške miselnosti, ki vedno le razdira in nerga, ki pa je nesposobna vsakega konstruktivnega dela. Je to miselnost, ki je bila v nesvobodnih dneh proti tuji državi pravilna, ki pa je izgubila vsako obstojno pravico v trenutku, ko je vstala Jugoslavija. Očistiti pa se treba tudi one miselnosti, ki pravi, da treba varovati vse razlike, vsa raznoglasja zaradi njih samih. Vse te razlike vendar niso postale po naši volji, temveč so bile vedno posledica samo tujega diktata. Kaj res bi kdo hotel, da izpolnjujemo tuj diktat še sedaj, ko je diktator padel! Ali se morda poteza kdo za prvenstvo v hlapčevstvu. Ni treba si prikrivati razlik, ki obstoje med nami, še manj je treba s silo odpravljati te razlike, ko morajo same pasti, kadar prodre pravo spoznaje. Pač pa je treba, da so te razlike vedno manjša ovira za skupno delo in zato je treba vedno znova in znova poudarjati to, kar nas loči in k čemur nas navaja nam vsem skupna kri. Ne bo pa pravega jugoslovanskega vstajenja, če ne izvedemo še nekega drugega čiščenja, ki je sicer že od vseh priznano kot nujno potrebno, ki se pa žal le silno malo izvaja. In to je čiščenje od strankarskih predsodkov. Ne pomaga vse nič, ostanki strankarstva so še vse premočni. Strankarstvo je likvidirano le na zunaj, v vsakem, in še tako malenkostnem vprašanju, pa vedno znova oživi. Na kulturnem in gospodarskem, na socijalnem in političnem, da celo na karitativnem polju se strankarstvo še vedno udejstvuje ter preprečuje vsako uspešno skupno delo. Včasih vsled svo jih posebnih materielnih ozirov, včasih pa tudi iz čisto prestižnih ozirov in tedaj še u m j bolj fanatično. Ti ostanki strankarstva preprečajo, da ne pridejo novi ljudje do veljave, ti ostanki ovirajo s tem tudi zmago nove miselnosti, ti ostanki so ono zlo, vsled katerih ne pride do jugoslovanske renesanse. Ta pa je ideal sedanjih dni in mora biti Ideal nove generacije. Ves narod treba preroditi, da bo ponosen na svojo svobodo in da bo obenem zanesljiv delavec za narodov napredek. Vse tiste ogabne stvari, ki so se godile v povojni dobi, mora jugoslovanska renesansa izbrisati iz našega javnega življenja in pričeti se mora novo življenje, ki bo vsem Jugoslovanom v ponos in blagor. Skratka zavladati mora popolnoma jugoslovanska misel, ki je izhodišče onega največjega jugoslovanskega vstajenja naše splošne jugoslovanske renesanse. In v ta namen treba odvreči vse, kar nasprotuje temu razvoju in v ta namen treta se oprostiti vseh navlak preteklosti. Iz očiščenja pride šele pravo jugoslovansko vstajenje! Politične prilike na Romunskem Mamu pozivlje stranko, naj začne priprave za nove volitve Bukarešta, 3. aprila, d. Največjo pažnjo političnih krogov je po zaključitvi zasedanja romunskega parlamenta pritegnil nase sestanek dr. Maniuja n Titulescujem v Parizu. Temu sestanku pripisujejo veliko politično važnost. Listi poročajo, da se dr. Maniu ni v vsem skladal s Titulescujem. V prvi vrsti je zahteval zase predsedstvo ev. koncentracijske vlade. V tem slučaju bi njegova stranka stopila v tako vlado. Pravijo, da je poslal dr. Maniu nekemu članu strankinega vodstva v Bukarešti posebno pismo, v katerem mu je dal navodila za nadaljnje delo. Najvažnejše pa je v tem pismu to, da je dr. Maniu pozval vodstvo stranke, naj pripravi na splošne parlamen- tarne volitve. Politični krogi spričo vsega tega menijo, da se načrti g. Titulescuja niso posrečili, kolikor se vsaj nanašajo na sodelovanje vseh velikih romunskih strank. »Dimineaca«, organ narodno - seljačke stranke, pa pravi v nasprotju z vsemi omenjenimi vestmi, da se dr. Maniu nikakor ni sporekel s Titulescujem, marveč da se je v vsem strinjal z njim. Bukarešta, 3. aprila, n. Predsednik parlamenta dr. Pop je bil včeraj v avdijenci pri kralju. Poročal mu je o dosedanjem delovanju parlamenta in mu izročil umetniško izdelan dokument o prisegi, ki jo je izvršil kralj lani 8. julija v parlamentu. Poslanica goriškega fašistovskega tajnika Njegovi pogoji za premirje z duhovščino Trst, 3. aprila, n. »Popolo di Trieste« prinaša poslanico tajnika fašistovske stranke v Gorici, konzula Avenantija. Avenanti poživlja vse prebivalce Julijske Krajine, naj o veliki noči izpričajo, da vlada med njimi mir božji. Nastop katoliškega klera v Jugoslaviji je likvidiran z velikimi faši-stovskimi manifestacijami v Trstu. Faši-stovski oblastnik poziva vse duhovnike v Julijski Krajini, naj prično miriti duhove. Posebej poziva slovensko in hrvatsko duhovščino, naj opusti vsako protiitalijansko in protiiašistovsko delovanje, da bo mir popolen. Kot pogoj za sodelovanje med fašizmom in svečeništvom je postavil te-le principe: cerkev se mora baviti samo z verskim vprašanjem, vzgojo v šolah kakor tudi vse politično delovanje mora prepustiti državnim, namreč fašistovskim organizacijam. V svojem pozivu je Avenanti naglasil, da bodo sedaj prevzeli odgovornost za vse, kar bo nastalo, oni, ki ne bodo sledili pozivu in ki bodo kršili mir. Z demagoško gesto zakjučuje goriški fašistovski oblastnik, naj Bog ohrani in brani kralja, Mussolinija, veliko fašistovsko domovino, naj blagoslovi vse dobre in zle, še posebno pa zle, ki jim je božji blagoslov najbolj potreben. Tržaški list naglaša s svoje strani, da je poslanica velike važnosti, ker je izhodna točka za nove dogodke, ki se bodo pojavili v okviru miru in sloge. Obletnica svobodne cone na Reki Mesto od uvedbe svobodne cone ni imelo velike koristi Trst, 3. aprila, n. Včeraj je bila obletnica svobodne cone na Reki. »Piccolo« je v svojem dopisu z Reke opisal njen dosedanji položaj. Dognal je, da je vojna prizadela Reki veliko škodo. Ko pa so ji z ra-pallsko pogodbo odvzeli še Baroš in tako razcepili enotni pristaniški sistem, je vse kazalo, da isi mesto ne bo moglo opomoči. List napada grofa Sforzo, ki je podpisal ra-pallsko pogodbo in tako obsodil Reko na smrt. Fašistovska vlada je, kakor zatrjuje list, skušala na vse načine popraviti zagrešeno napako in je dala Reki razne olajšave, dokler ni končno morala seči po radikalnem sredstvu. To je bilo priznanje svobodne cone v mestu in okolici. Toda Reka tudi od tega ni imela veliko koristi. Sicer so v resnici cene raznemu blagu padle, toda napaka je bila v tem, da ni bilo vse blago carine prosto in da je bil rok svobodne cone določen le do konca t. 1. To je preprečilo vsak aktiven razvoj Reke, ki jo ogroža sušaška konkurenca. Tržaški list predlaga, naj vlada še nadalje prizna Reki svobodno cono in naj ukrene vse potrebno, da se bo stekal na Reki izvoz Madjarske, Cehoslovaške in nekaterih drugih sosednjih držav. Regulacija Ljubljanice in zgradba carinarnice Podžupan prof. Jarc o važnih komunalnih zadevah — Zgradba carinarnice ni propadla — Z gradbenimi deli se v kratkem prične! Ljubljana, 3. aprila. Ljubljanski podžupan prof. Jarc je povabil zastopnike ljubljanskih listov na usten razgovor na mestni gradbeni urad in jim je postregel o regidaciji Ljubljanice in o novi carinarnici z naslednjimi zanimivimi podatki: Pravočasno angažiranih pol milijona Din V proračunu 1930.-31. sta bila predvidena za regulacijo Ljubljanice 2 milijona Din državnega prispevka. AUo prištejemo v isti namen 2 milijona Din mestne občine, en milijon banovine in en rhilijon Din Vodne zadruge za Barje, dobimo skupaj 6 milijonov Din. Na podlagi druge licitacije so se dela, predvidena v tem znesku, oddala Dukiču za 4,135.000 Din, tako da je ostalo še 1,865.000 Din. Projekt za to svoto ni bil pravočasno odobren, zato so se predložili banski upravi trije projekti v proračunskem znesku 1,500.000 Din, ki ga je ta odobrila. Od te svote na državo odpadajoči znesek 500.000 Din, ki bi bil sicer zapadel, je bil 30. marca Se pravočasno angažiran, tako da bo mogoče s tem zneskom poleg prvotnega programa izvršiti še ostale obrežne zidove do glavne zatvornice pod šentpeterskim mostom. Katera gradbena dela se letos izvrše Predvidoma se bodo izvršila letošnja gradbena dela po tein programu: 1. Provizorična zatvornica na 1‘rulah -e začne graditi po praznikih in bo gotova do 15. junija. 2. Pri frančiškanskem trimostovju bodo do konca inaja gotovi vsi 4 oporniki. l)o tedaj bo tudi zbetoniran prvi most, ki bo popolnoma gotov do srede junija. Do konca julija bo gotov drugi most, celo trimostovje s kamnoseškimi deli pa do konca avgusta. Stranišče za sedaj ostane in se podpre, medtem pa bo mesto zgradilo stranišči na obeh straneh trimostovja za moške in za ženske. 3. Oporni zidovi poit Sv. Petrom se do gtuv ne zatvornice lahko takoj začno graditi. Pri Sv. Jakobu pa to, kar ni v vodi, že prej, drugo pa sredi maja, ko bo gotova opažna stena za-tvornice. 4. Regulacija Malega grabna se prične po praznikih, regulacija Gradaščice pa, ko bo mogoče vodo izpustiti, kar se bo zgodilo predvidoma junija. Ako ne Im izrednih zaprek, bodo ta dela gotova do oktobra. I)o spomladi 1932. bo izvršena tretjina del V letošnjem državnem proračunu 1931.-32 je Mredvidenih za regulacijo Ljubljanice 1 in pol skupaj, zlasti še glede na to, da je medtem Hipotekarna banka znižala obrestno mero na 8%, dosegel tolik prihranek, da bodo omogočena še nadaljna tlakovalna dela (Dunajske, Tržaške ce ste itd.) Ostra izjava proti Zvezi industrijcev Zdi se mi popolnoma neopravičeno in depla-sirano, da Zveza industrijcev, ki je kot taka na dobavi sirovin zelo interesirana (kamen, cement itd.) meče v neki svoji okrožnici mestni občini pri tem programu, za katerega se je vedno zavzemala zbornica TOI, polena pod noge in s proračunskimi številkami, ki ne drže, vara javnost. Prepričan sem, da se velik del članov Zveze industrijcev s takim postopanjem ne strinja. Tako navajam, da je v kamniti industriji zaposlenih 500 delavcev s 1500 družinskimi elani. Menini torej, da se tako razdiralno delo proti gradbeni akciji mestne občine, ki se krije iz kaldrminskega fonda in ljubljanskih davkoplačevalcev niti ne zadene, sama po s<‘!>; sodi. * G. podžupan je na koncu svojega »oficijelne-ga< razgovora z novinarji izjavil, da jih bo v kratkem zopet povabil na razgovor in jim razodel še druge novice, ki bodo Ljubljančane nedvomno zanimale. Tako je g. 'podžupan uvedel za mestno občino poročevalsko službo, za kat ro mu bo naša javnost iz srca hvaležna. milijona Din. Po dosedanjih izkustvih bo za to svoto mogoče izvršiti dela, ki so bila predvidena v prvotnem proračunu tudi l nad 0 milijoni dinarjev. Ni še gotovo ali se začne najprej s poglobljevanjem struge ali z glavno zatvornico pod šentpeterskim mostom. Vsekakor je dana možnost, da se z dosedanjimi prispevki države in drugih činiteljev izvrši do prihodnje spomladi tretjino vseh regulacijskih del. Carinarnico prično v kratkem graditi Po Ljubljani so bile razširjene vesti, da je zgradba carinarnice propadla. Ta stvar ne drži. Doslej je odobrena pridobitev privatnega in železniškega zemljišča v skupnem znesku 1,350.000 dinarjev. Za gradnjo carinskih objektov, ki je bila preračunana na 9,140.000 Din, je Stavbna družba pri drugi licitaciji stavila za 1,900.000 Din nižjo ponudbo. Ta licitacija še ni bila odobrena, ker še ni bil dokončno angažiran pri Hipotekarni banki dotični znesek iz posojila, dovoljenega mestni občini ljubljanski v znesku 16,400.000 Din. To se je med tem izvršilo in ni sedaj nobeno ovire, da se ta licitacija odobri in z zgradbo prične v najkrajšem času. Medtem je bil gradbenemu ministrstvu tudi predložen tehnični elaborat za instalacijo vodovoda, plina, elektrike, notranjo opremo in preureditev železniških objektov v skupnem znesku 2.100.000 Din. Ta elaborat je gradbeno ministrstvo odobrilo in se bo licitacija po posameznih skupinah izvršila v kratkem. Do 1,900.000 Din nižje ponudbe od proračunov Za zemeljska dela in polaganje tlaka na Vilharjevi, Šmartinski in Masarykovi cesti je stavila Ljuhljauska Gradbena družba napram proračunu 1,700.000 Din za 560.000 Din nižjo ponudbo. Za dobavo drobnih in regularnih granitnih kock pa tvrdka Lenarčič napram proračunu 6.250.000 Din za 190.000 Din nižjo ponudbo. Obe ti dve licitaciji sta bili sicer razveljavljeni, vendar so se storili koraki, da finančno ministrstvo zavzeto negativno stališče spremeni. Zato je še odprta možnost, da se tudi ti licitaciji odobrita. Za tlakovanje Resljeve, Celovške, Gosposvetske in Bleivveisove ceste izvršena licitacija ni imela uspeha, dasi je neka tvrdka napram proračunu 7,975.000 Din, popustila 1,900.000 Din. Ta licitacija se bo pod novimi tehničnimi in drugimi pogoji ponovila. Mestna občina postopa v tem slučaju skrajno previdno, ker gre za nov način tlakovanja, ki pri nas še ni dovolj preizkušen. Vsekakor se bo pri vseli licitacijah Velik izlet v Belgijo Beograd, 3. aprila. AA. Belgijsko poslaništvo m konzulati v kraljevini Jugoslaviji prirede z društvom Putnik za časa velesejma v Bruslju velik izlet v Belgijo z obiskom Pariza in Monakovega. Potovanje bo trajalo 17 dni. V Belgiji si bodo izletniki razen Bruslja ogledali Gent, Anvers in Liege ter Flandrijo in še druga mesta. Odhod iz Beograda bo 16. t. m. Izplačevanje izseljeniških vlog: Beograd, 3. aprila. A A. Državna komisija za izplačevanje izseljeniških vlog sporoča: Mnogi vlagalci, ki so predložili prijavo za izplačilo svojih vlog, so predložili nepravilne in nepopolne dokumente glede svojega državljanstva in izsejjeništva. Kar se tiče državljanstva, mora komisija prejeti ali dokazilo občine ali potrdilo konzulata kraljevine Jugoslavije ali potni list, ki so ga izdale naše oblasti. Kot dokaz za izseljeništvo, da je dotičnik bival zunaj meja, da si služi denar bodisi z duhovnim ali ročnim delom, v času, ko je nalagal vs-ite, sprejema komisija ali potrdilo’ občine ali konzulata izseljeniškega komisarijata v Zagrebu. Nasledniki vlagalcev morajo predložiti tudi sodno potrdilo o nasledstvu. Nove kolekcije smotk Beograd, 3. aprila. AA. Uprava državnih monopolov bo dala v promet še pred velikonočnimi prazniki novo kolekcijo 22 smotk naših najboljših vrst za skupno ceno 100 Din, Kolekcije pridejo najprej v promet v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani, na Sušaku, v Splitu in Dubrovniku, šele pozneje, ko se bodo izgotovile v večjih količinah, pa tudi v ostalih mestih ln krajih. Razen tega so v prometu kolekcije naših najboljših vrst cigaret po 44 in 22 kosov v cedro-vinastih škatljah. Ker so te kolekcije luksusne, so prekrasno prirodno darilo za kadilce, obenem pa so primerne za reprezentanco v pisarnah, trgovinah in podjetjih. Privatna trošarinska skladišča Beograd, 3. aprila. AA. S sklepom finančnega ministra je dovoljeno imeti privatna trošarin-Bka skladišča za žganje in vino tem-le osebam: Za žganje: Javnemu skladišču D. S. O. J. v Ljubljani in Mitu Jasinisku v Stari Pazovi. Za vino:: Stepanu Kuniku v Cerkveni vasi Izvoz našega krompirja v Avstrijo in Češkoslovaško Beograd, 3. aprila. AA. Po sklepu avstrijske vlade je dovoljeno neovirano uvažanje našega krompirja v Avstrijo. V zvezi s tem je avstrijska vlada opozorila preko našega poslaništva na Dunaju naše kmetijsko ministrstvo na to, da pri izvozu krompirja iz Jugoslavije ne pazijo točno na odredbe pogodbe z dne 9. januarja 1930 glede uvoza in prevoza svežega krompirja v Avstrijo, ker so na njem klice krompirjevega raka. Pošiljke prihajajo brez zdravniškega certifikata in izpričevala o izvoru ali pa so ta izpričevala pomanjkljiva, odnosno nimajo nemškega besedila. Vrhu tega jih izdaja pogosto neupravičena postaja v Mariboru, ki ni našteta v spisku postaj, poblaščenih za izdajanje takih certifikatov, v spisku, ki ga je jugoslovanska vlada poslala dunajski vladi. Avstrijska vlada prosi, naj se v interesu normalnega in hitrega prometa tl nedostatki odpravijo. Naše kmetijsko ministrstvo je avstrijsko vlado obvestilo, da je mariborska postaja upravičena izdajati sitopatološka izpričevala, in sicer kot obmejna postaja v zvezi s kontrolno postajo v Ljubljani. Beograd, 3. aprila. AA. Naše poslaništvo v Pragi je preko zunanjega ministrstva obvestilo naše kmetijsko ministrstvo, da vlada češkoslovaške republike v skladu s členom 10, odstavek 5 vladnega dekreta z dne 17. junija 1925 dovoljuje neoviran uvoz našega krompirja v češkoslovaško republiko leta 1931. Pri uvozu našega krompirja na Češkoslovaško morajo naše oblasti priložiti certifikat o zdravju krompirja. Te certifikate Izdajajo kmetijske kontrolne in vzorne postaje v Topčlderu, v Zagrebu, LJublani, Splitu in Mariboru. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 3. aprila, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Nekaj milejše vreme, menjaje se močneje oblačno, na mnogih krajih lahek dež. Banovinske davščine Krasote Jugoslavije SARGOV ponosne nepristopne pečine ... romantične skalne globeli ... in zobje njenih prebivalcev! Povsod se čuti privlačnost Jugo* slavije, povsod izzivajo zdravi in blesteči zobje njenih prebivalcev občudovanje, Stotisoče Jugoslovanov neguje zobč s Sargovim Kalo-dontom. Sveža bujna pena te zobne kreme daje zobem sijaj biserov, zamori uničevalne kali, a dih napravi vonjajoč in čist. KALODONT ohranjuje zdravje in lepoto zob. Doklade na državne neposredne davke Na vse neposredne državne davke (zemljari-aa, zgradarina, pridobnina, družbeni davek, rentama in uslužbenslti davek) so pobira 3o/» banovinska doklada. Doklado odmerjajo in pobirajo davčne uprave. Za pobiran;;! to doklade veljajo predpisi za državne davke. Davščina na plesne prireditve, podaljšanje policijske ure in veselična taksa Za vsako javno plesno^ prireditev se vplačuje v mestih in kopališči!) 300, v trgih 200 in v vseli drugih krajih 100 Din banovinske takse. Oproščene so te takse plesne šole glede plesnih vaj, če se pri njih ne točijo alkoholne pijače. Za podaljšanje policijske ure se plača v mestih 100, drugod 50 Din. K 20% državni taksi p. tari! 99.a točka 2. in pripombi 5. zakona o taksah se pobira 50% banovinska doklada. Kinematografska podjetja plačujejo 4% takso od vrednosti vstopnic. Banovinska taksa na sečnjo gozdov znaša 2% od prodajne cene lesa ali od vrednosti posekanega lesa, namenjenega za prodajo. Za vrednost se smatra vrednost na panju. če izkupiček ne presega v enem letu 10 tisoč Din, se taksa ne plača, prav tako ne od lesa, ki ga uporabi lastnik za lastno uporabo ali ki ga industrije« iz lastnega gozda porabi kot si-rovino za dokončni industrijski izdelek. Takso plačuje praviloma kupec, la3tnik pa, če predeluje les zaradi prodaje ali če enkratna prodaja lesa ne presega zneska 10.000 Din, v kolikor ni ta takse oproščen. Banovinska taksa na živinske potne liste Ob izdaji živinskih potnih listov se pobira taksa za drobnico 3 Din, za veliko žival 6 Din od glave. Na en živinski potni list se sme upi-sati proti plačilu enkratne takse 3 Din največ 6 prašičkov starih do 10 tednov ali 3 prašičev starih do 6 mesecev ali 3 koz, odnosno ovc. — Takso pobirajo občinske uprave v banovinskih kolkih. Trošarina na premog Od premoga, ki se potroši na ozemlju Dravske banovine se plača na tono pri rjavem premogu: in sicer kosovcu 10, kockovcu in rovnein premogu 7, orehovcu 5. ralcovcu, zdrobu in prahu 3 Din. Pri črnem premogu 50% več, pri legnitu 50% manj. Od te trošarine so oproščena državna in samoupravna telesa, slednja le, kolikor ne služi premog v pridobitne namene. Ne plača se tudi trošarina premoga za proizvajanje električnega toka, od katerega se plačuje banovinska trošarina na potrošek električnega toka. Ne plačajo trošarine tudi podjetja, ki uporabljajo premog kol sirovino za industrijsko predelavo in za premog, ki ga uporabljajo premogovniki za deputate svojih uslužbencev. Trošarina na konsum električnega toka Od konsuina električnega toka se plačuje banovinska trošarina in sicer ne samo za kon-Sl,m toka proti odškodnini, temveč tudi, če se ^Porablja tok iz lastne naprave in če se od-®aia brez odškodnine. Oproščena je trošarine l,poraba toka za samoupravne in državne zavode in urade. Ta oprostitev pa se ne nanaša na pridobitna Podjetja. Prav tako je oproščen trošarine tok iz parne centrale, ki se proizvaja s premogom za lastno uporabo. Banovinska trošarina znaša 3% odškodnine, ki jo plača konsument za tok. Ta postavka se zniža za 25% za tok, ki se uporablja kot pogonska sila, a za 50% za tok, ki se uporablja v elektrokemijske in elektrometalur-gične svrhe. Izračunana trošarina se zaokroži na desetine dinarja. Trošarino pobirajo podjetja, ki tok neposredno dobavljajo konsumentu obenem z odškodnino za prabljeni tok. Trošarina na vino in alkoholne pijače Na vino, ki se proda ali podari za neposredni konsum se plača banovinska trošarina v znesku 1 Din od litra. Za vino, ki ima nad 18% alkohola, se plačuje trošarina po postavki za špirit. Ne pobira se trošarina za razbirčrio in mašno vino in na podarjeno vino, če ne presega naenkrat podarična množina 5 litrov. — Banska uprava more oprostiti od trošarine pre-vžitkarje v srezih Ptuj, Ljutomer in Murska Sobota za vino, ki ga dajejo vinogradniki v zameno za druge pridelke. Za vino iz lastnih vinogradov veljajo predpisi o državni trošarini. Za vse ostale alkoholne tekočine se pobira trošarina: na pivo 60 Din od hi, na esence in ekstrakte in eterska olja z alkoholom 400 Din od 100 kg, na liker, rum, konjak, špirit 7 Din od hektoliterske stopnje in na žganje 5 Din od hektoliterske stopnje. Predmete zavezane banovinski trošarini je prijaviti 24 ur po njih uklenitvl, odnosno vpo-stavitvi v shranišče in obenem plačati ustrezno banovinsko trošarino. Trošarina na umetne brezalkoholne pijače Na potrošnjo umetnih brezalkoholnih pijač v območju Dravske banovine plačujejo proizvajalci, odnosno prodajalci banovinsko trošarino, ki znaša 10 par od vsakega decilitra vsebine. Naravne mineralne vode in brezalkoholne pijače, napravljene brez dodatkov kemikalij, so te trošarine proste. Trošarina na šmarnico. Od vsakega trsa šmarnice v območju Dravske banovine se pobira banovinska davščina Po Din —’10. To davščino plačuje oni, ki plačuje po členu l‘>. zakona o neposrednih davkih zemljarino °d zemljišča, zasajenega s šmarnico. Davščina na hiše, oproščene državnega neposrednega davka Od hiš, oproščenih državnega neposrednega davka po členu 32., točki 15. zakona o neposrednih davkih, se plačuje letna banovinska davščina po številu stanovanjskih delov v nastopni izmeri: °d hiš z 1 stanovanjskim delom Din 10‘— °d hiš z 2 stanovanjskim delom Din 15’— 0(i hiš s 3 stanovanjskim delom Din 20’— °d hiS g 4 stanovanjskim delom Din 30'— 0(* hiš s 5 stanovanjskim delom Din 45-— Če je število stanovanjskih delov večje kot 5, se plačuje za vsak nadaljni stanovanjski del Din 20'— več. Za stanovanjske dele se smatrajo samo sobe in čumnate, v katerih ljudje stanujejo ali ki so določene za stanovanje, ne glede na to, v katere namene se uporabljajo. Ta davek obremenja hišno posestvo. Plačuje ga oni, ki uporablja zgradbo kot svojo (posestnik, imetnik), če pa gre za stalni užitek, uživalec. 1-odstotna banovinska taksa od prenosa nepremičnin Od vsakega prenosa nepremičnin v območju Dravske banovine se pobira 1% banovinska taksa. Davščina na lovišča, ribolove in taksa na lovske karte Zakupniki občinskih lovišč in osredkov (on-klav) plačujejo banovinsko davščino, ki znaša 10% od letne zakupnine in poleg tega še 20 par od vsakega polnega hektarja lovišča. Lastniki samosvojih lovov plačujejo banovinsko davščino v letnem znesku 50 par od vsakega polnega hektarja lovišča. Če pa se odda samosvoj lov v zakup skupno z občinskim, velja določilo prvega odstavka. Lastniki ribarskih (samostojnih in zakupnih) okrajev, ki so oddani v zakup, plačujejo davščino v znesku 25% letne zakupnine. Lastniki onih samosvojih ribarskih okrajev, ki niso oddani v zakup, plačujejo 25% onega zneska, ki bi se po vsej priliki dosegel, ko bi se ravnalo s samosvojim okrajem kot z zakupnim okrajem. Od davčšine iz naslova ribarstva (§§ 57., 58. in 59.) se steka do 25% v ribarski fond pri kraljevski banski upravi. Ban sme ta odstotek tudi zvišati. Od vsake lovske karte, izvzeniši karte, izdane državnim šumarskim nameščencem, se plačuje v kolkih banovinska taksa v letnem znesku Din 200’—. Člani slovenskega lovskega društva in člani ostalih lovskih organizacij, včlanjenih v osrednji upravi Saveza lovačkih udruženja kraljevine Jugoslavije, uživajo Din 80‘— popusta, če se izkažejo z društveno izkaznico za dotično lelo. To takso pobirajo pristojna obča upravna oblastva prve stopnje, ki izdajajo lovske karte. Dokler banovinska taksa ni plačana, se lovska karta ne sme izdati. To takso je dolžan plačali vsak imetnik lovske karte, ki ima svoje bivališče na ozemlju Dravske banovine. Od vsake prodane lovske karte gre Din 10 kot prispevek v banovinski lovski zaklad. Davščina na motorna vozila Banovinski davščini na motorna vozila so zavezana vsa motorna vozila, registrirana v Dravski banovini. Tej davščini so zavezana tudi inozemska motorna vozila, ki se uporabljajo v območju Dravske banovine dalj kot tri mesece na leto. Banovinske davščine se oproščajo: 1. Nerabna vozila. Nerabnost se ugotovi na način, ki je predpisan za ugotavljanje uorab-nosti zaradi plačila državne takse na motorna vozila. Za to ugotovitev se ne plača taksa. 2. Traktorji, ki se uporabljajo zgolj v poljedelske namene in stacionarni motorji, ki služijo v pogonske svrhe v obrtu, poljedelstvu in industriji. 3. Motorna vozila, ki so v skladišču zaradi prodaje, kolikor se ne uporabljajo. 4. Vsa državna, banovinska in druga samoupravna vozila, toda samoupravna samo, če ne služijo v pridobitne namene. 5. Motorne brizgalnice in reševalni avtomobili. 6. Motorna vozila dobrodelnih ustanov, kolikor se uporabljajo v dobrodelne namene. 7^ Motorna vozila, ki so bila izven uporabe zdržema vsaj šest mesecev, za nadaljni čas, v katerem Se ne uporabljajo. 8. Vsa motorna vozila za čas, ko so rekvira-rana od državnega, odnosno vojaškega oblastva. Banovinska davščina na motorna vozila znaša na leto: 1. Za osebne avtomobile: za vsakih začetih 50 kg čiste teže Din 15‘—, poleg tega še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti: a) do 1500 kg Din 10'—, b) za vsakih na-daljnih začetih 50 kg Din 5'—. _ Priklopni vozovi plačujejo od vsakih začetih 50 kg teže Din 5-—, poleg tega še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti: a) do 1500 kg Din 10,~, b) za vsakih nadaljnih začetih 50 kg Din 5 —. Za motorna vozila in priklopne vozove, ki nimajo pnevmatike napolnjene z zrakom, se plačuje poleg gorenje davščine še 60% povišek. 3. Za traktorje za vsakih začetih 50 kg čiste teže Din 20'—. 4. Za motocikle s priklopnimi sedeži in brez priklopnega sedeža: za vsakih začetih 10 kg čiste teže Din 20-—. Lastniki tovornih avtomobilov in avtotaksi-jev, ki vozijo in upravljajo ta vozila sami brez najetih moči ter jim je to stalen in edini poklic, plačujejo polovico davščine. Trošarina na bencin Na državno trošarino na bencin, potrošen v Dravski banovini, se pobira banovinska doklada, ki znaša Din 100 — na 100 kg bencina. To doklado pobirajo organi finančne kontrole ali občinski uradi ter jo sproti odvajajo kraljevski banski upravi. Trošarina na pnevmatiko Na pnevmatike in obroče iz polne gume se plačuje banovinska trošarina v iznosu Din 25 za 1 kg. Prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest Avtobusna podjetja za prevažanje oseb plačujejo za odškodnino za uporabo cest davščine po § 8. zakona o podjetjih za redni in občasni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili, in sicer na način, predpisan v §§ 13. do 15. navodil za plačevanje izrednega prispevka za vzdrževanje državnih in nedržavnih cest. Taksa za vozniške izkaznice Od vsake vozniške izkaznice (šoferske legitimacije), ki se izda osebi, ki ima svoje redno bivališče na področju Dravske banovine, se plačuje letna taksa, ki znaša za usposobljence za avtomobilske vožnje Din 100, za usposobljence za motocikle Din 50. Ta taksa se mora plačati najkasneje do konca februarja vsakega leta. Obča določila Vsa dejanja in vse opustitve, naj jih izvrši kdorkoli, ki merijo posredno ali neposredno na to, da bi se banovinske davščine, takse in doklade prikrajšale ali da bi se predmeti, zavezani banovinskim davščinam, odtegnili plačilu davščine, se kaznujejo z najmanj dvakratnim zneskom davščine, ki se je prikrajšala, odnosno, ki naj bi se prikrajšala, ali pa z zaporom do 30 dni. Denarna kazen ne sme presegati 5000 Din. Poleg kazni se naloži krivcu, odnosno zavezancu, plačilo redne davščine. Vsa ostala dejanja in vse ostale opustitve, osobito prekršitve kontrolnih določil in prijavne dolžnosti, se kaznujejo v denarju do 1000 Din. Kjer se zahteva za odmero davščine posebna prijava, pa je stranka noče podati, se odmeri davščina na podstavi uradnih pripomočkov z 10% pribitkom. V tem primeru pritožba zoper odmero ni dopustna. Banovinske davščine, ki se ne plačajo pravočasno, se izterjujejo z zamudnimi obrestmi po predpisih, veljavnih za državne davščine. Davščine po tej uredbi se prično pobirati z dnem 1. aprila 1931., kolikor ne odredi ban za poedine vrste davščin drugače. Z odločbo gospoda ministra financ št. 20.662 z dne 19. inarca 1931. je odobren ta pravilnik o banovinskih davščinah za leto 1931.-32. Zalostfna Velika noč naših rudarjev Odrejeno praznovanje od 2. do 7. aprilu. — Vest o uspehu narodne rudarske delegacije je nekoliko pomirila razburjeno delavstvo. Brezprimerna je beda v rudarskih revirjih. Tudi starejši rudarji ne pomnijo, da bi kedaj preje praznovalo delavstvo velikonočne praznike v takem pomanjkanju kot letos. Trgovci, pri katerih imajo rudarji precejšnje dolgove, nastale po dolgotrajnem praznovanju, so pričeli v bojazni za svojo eksistenco ustavljati rudarjem dobavo blaga na kredit. V zadnjih dveh plačilnih perijodah pa je bil zaslužek delavstva tako pičel, da pri večini ni znašal niti 300 Din 14 dnevno, kar je za veččlanske rudarske družine pač mnogo premalo za prehrano lačnih želodcev. K temu pa so prišli sedaj še novi odtegljaji zvišanih prispevkov za pokojninsko blagajno bratovske skladnice, dalje za novoustanovljeni brezposelni podporni fond in posmrt-ninski fond rudarjev. S čudovito mirnostjo prenašajo naši rudarji vso to bedo. Zaupniki nam predočujejo dnevno prizore, ko prihajajo žene s otroci in jokaje prosijo posredovanja, da bi dobile kjerkoli živi- la na kredit. Toda tudi posredovanja nič ne za ležejo, kajti trgovci so vsled prekomernega kreditiranja zašli v kritičen položaj, ki že resno ogroža njihove eksistence, sedanji zasluž ki delavcev pa ne zadoščajo niti za tekoče, kaj še, da bi bilo misliti na odplačevanje dolgov Bodočnost rudarjev pa je neizvestna. — Bliža se Velika noč in mesto veselih obrazov s voj! h otročičev, bodo očetje in matere z žalostjo gle dale blede obrazčke lačnih svojih malčkov, Vi jim ne bodo mogle nuditi niti običajnega toru ha; na pirhe in potico, o kateri otroci že celo leto sanjajo, niti ni misliti. Kakor topel žarek spomladanskega solnca je obsjala naše rudarje in njihove družino vest, da je intervencija naše narodne delavske delegacije odnosno Narodne strokovne zveze v Beogradu rodila razveseljive uspehe. Delegacija se je uverila, da hoče naša narodna vlada dejansko in Cimpreje pomogati trpečemu rudarskemu delavcu v revirjih TPD. Prvi minister pri predsedništvu vlade g. dr. Milan Sraku: s< je živo zanimal za razmere med našimi rudarji, osobito pa se je interesiral za napredujoči narodni polcret med rudarskim delavstvom, ftu-darji torej s sigurnostjo lahko mirno računajo, da bodo v najkrajšem času napočili zanje boljši časi, da se bo dolgotrajna kriza vendar enkral polegla in se bo zopet normalno delalo. Seveda rudarji ne smejo izgubiti pri tej priliki iz pred oči dejstva, da je to uspeh naše narodne delavsko delegacije, ki ga je dosegla pri naši narodni vladi in da je ta uspeh tako velik, da bi ga nebena druga strokovna organizacija, ki s<-oslanja na katerakoli druga načela, nikdar na šim rudarjem priboriti ne mogh Zato smo globoko uverjeni, da bodo znali tudi naši ru darji primerno ceniti ta veliki uspeh Narodne strokovne zveze, ki jih je rešil iz neznosne bede, zlasti pa, da bodo odslej na podlagi tega očitnega dejstva dovolj prepričani, da je rešitev najbolj perečih problemov mogoča le s po močjo one narodne strokovne organizacije, ki se ne oslanja na načela razredne borbe, marvei' na celokupni jugoslovanski narod in katera ima na najvišjih mestih naše državne uprave zašči to, kajti prejkoslej mora obveljati načelo, da tu di rudarsko delavstvo lahko najde pomoč '.n zaščito le v veliki in močni Jugoslaviji. d Radioaktivno kopališče Hadio-Therma. Laško je edino zdravilišče, ki je skozi celo leto odprto. Sezona od 15. VI. do 31. VIII. V predsezoni znatno znižane cene. Ugodne železniške zveze. — Radiotennalni izvori z 38-5" C. Kopeli v bazenu in kabinah. Solne ne in zračne kopeli. Krasni izprehodi in izleti v okolico. — Univ. prof. dr. Fr. Bu-banovič je konstatiral visoko radioaktivnost termalne vode, ki uspešno zdravi reu-matizem, bolezen sklepov, živčne bolezni, ženske bolezni, arteriosklerozo in slabokrvnost. Jz Dravske bancvizie Vesele velikonočne praznike vsem naročnikom, prijateljem in bralcem »Jugoslovan« d Uprava »Jugoslovana« ko v ponedeljek dopoldne odprta od II. do 11. ure. d Nov komisar /a agrarno operacijo. 31. marca je g. Oton Detela, vladni svetnik v pokoju, izročil posle referat komisarja za agrarne operacije dr. Miroslavu Lukanu, bivšemu velikemu županu v pokoju. Vladni svetnik g. Oton Detela se je za povzdigo planšarstva zanimal že kot okrajni glavar v Radovljici. Od 1908 pa do ;daj je bil referent komisarja za agrarne operacije, vršil je to službo torej 22 let. Kot kmetijski strokovnjak jo je vršil z veliko ljubeznijo. Bil je zelo priljubljen pri kmečkem ljudstvu zaradi svojih izkušenj in nasvetov, pa tudi uradništvo ga bo obdržalo v dobrem spominu kot pravičnega in dobrega šefa. Njegov naslednik dr. Lukan je bil svoj čas 15 let komisar za agrarne operacije za bivšo Notranjsko. Pozneje pa več let glavni poverjenik za agrarne operacije v Ljubljani. d Železniškim vpokojeneem v vednost. Umrl je naš član gospod Matija Škrinjar vpokojenec drž. železnice. Pogreb bo v soboto 4. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na Mestnem trgu št. 9. Železniški vpokojenci vljudno vabljeni, da se pogreba polnoštevilno udeleže. Društvo železniških vpokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani. d Sprememba imena občine. Na podlagi 1. čl. »ikona o izpremembab in dopolnilih k zakonu o občinah z dne 12. februarja 1929. je predsednik ministrskega sveta in notranji minister predpisal naredbo o spremembi naziva upravne občino Murski vrh — Zasadi. Dosedanji naziv Murski vrh Zasadi v ljutomerskem srezd Dravske banovine se spremeni v Murščak. Ta uredba je stopila v sredo v veljavo. d Smučarski tečaj na Staničevi koči od 7. do 19. aprila. Skupni odhod iz Ljubljane gl. kol. dne G. aprila z vlakom ob 14-50. Prenočimo v Mojstrani in nosači za prtljago rezervirani. d Poročena bosta na velikonočni ponedeljek jr. Franc Brodar, žel. uradnik, in gdč. Marija H a r r a u c r po službi božji ob 10. uri v staro-katoliški kapelici v hotelu »Tivoli« po staro-katoliškem obredu. Obilo sreče! d Prekmurje slavi Finžgarjevo šestdesetletnico. Prosvetno društvo v Crenšovcili vprizori na Velikonočni ponedeljek in na belo nedeljo slavljenčevo igro »Divji lovec«. Obakrat v »Našem domu« ob 15. uri. Vabljeni vsi prijatelji prosvete in ljubitelji igre;_ velika udeležba bo gotovo največja počastitev 60-letnice priljubljenega našega pisatelja. d Srpsko planinsko društvo naznanja, da so predvideni sledeči velikonočni izleti: 1. Vzhodna Srbija: Bor — Brestovačka banja — Zlot — Zlotska pečina, povratek z ladjo čez Djerdap iz Prahova. 2. Užička Požega — Arilje — Mučanj (1534 m) — Ivanjica. 3. Suva planina (1808 m) — Svrljiške planine (12G7 m) — Prekonoška pečina. 4. Tara z izleti v bližnjo in daljno okolico. Odhod skupin je v četrtek 9. aprila zvečer, povratek v torek 14. aprila zjutraj, a iz Prahova v ponedeljek 13. aprila zvečer. Izleti bodo imeli težje in lažje ter skrajšane varijante; vršili se bodo le, če bo za to dovolj udeležencev. Za veliki letni izlet pa je predvideno: Prokletije (255G m) — Komo vi (2484 ni) (zetska banovina) z varijantami: Povratek v Beograd ali bivanje na morju okoli Kotora. Izlet bo trajal okoli 14 dni; odhod je v nedeljo 12. julija. — Vsa natančna pojasnila daje prof. inž. Dušan Podgradski, Beograd, Petrogradska 10. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 761'3, termometer 1-4, relativna vlaga 92%>, tiho, oblačnost 10. V Mariboru je kazal barometer 7603, termometer — 0 8, relativna vlaga 34%, smer vetra WSW, oblačnost 10. V državi je bilo večinoma oblačno. Opazovanja ob 7. uri. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 11, v Mariboru 869, v Beogradu 9-2, v Zagrebu 10-2, v Kuinboru 12-4, na Rabu 14'3. Najnižja temperatura je bila v Ljubljani 0 6, v Mariboru —18, v Mostaru 19, v Zagrebu 32, v Beogradu — 0-7, v Sarajevu 0, v Skoplju — 2-7, v Kumboru 5-2, v Splitu 5'5, na Rabu 3'3, na Visu 34. d Nova trgovina L. Lesjak, Gosposka ul. 11 nudi po najnižji dnevni ceni stalno svežo praženo kavo, čaj, mast, riž, olje, moko in vsa druga živila. 1005 d PAZITE NA DANAŠNJI OGLAS »JUGO-ČEŠKA«. 543 d Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečicl v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josofo-va« voda izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471 Toaletno in desinfekcijsko sredstvo SANO-FORM za dame izdeluje »Cbemotechna«, Ljubljana, Mestni trg št. 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne. G71 d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12. GOO Zobozdravnik dr.Tone Furlan špecijalist za ustne in zobne bolezni, jo pričel redno ordinirati od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v Novem mestu, v Kastelčevi hiši na Ljubljanski cesti. 781 d Pokret zidanja samolastnih domov in brezobrestna posojila. Pokret zidanja samolastnih domov potom kolektivnega štedenja se je začel najpreje na Angleškem (najstarejša angleška gradbena zadruga slavi 1501etnico obstoja). Pokret je bil.pozueje prenešen v Ameriko, kjer obstoja že preko 100 let. Vsled velike stanovanjske bede se je ta pokret v povojnih letih razširil tudi v Nemčiji in Avstriji. Delovanje vseh teh zadrug jo bilo ustaljeno na obrestni podlagi. Ker je bilo plačevanje obresti vsled brezposelnosti in manjšega zaslužka vedno težje, so ustanovili pred G leti v Nemčiji zadrugo, ki je dajala svojim članom brezobrestna posojila. Dasiravno v začetku prezirana se je zadruga Jz dbeugilh banevin Aretiran tihotapec zlata Iz Novega Sada poročajo, da se je posrečilo tamošnji policiji izslediti nevarno tolpo tihotapcev, ki so vtihotapljali v našo državo zlato. Policija je že dalje časa imela na sumu dvo-iico, ki se je izdajala za tujce in ki je zahajala k raznim zlatarjem v Novem Sadu. Pred dnevi, ko sta oba sumljivca prišla od nekega zlatarja, ju je neki novosadski policijski agent ustavil in zahteval, da se legitimirata. Ker svojih listin nista imela v redu, ju je odpeljal na stražnico. Policija je preiskala tudi njuna stanovanja iu našla večjo količino zlata, vrednega več 100.000 Din. Neznanca, ki sta po narodnosti Romuna in katerih imena policija še noče izdati, sta priznala, da se že dalje časa havita s tihotapstvom zlata v našo držnvo iz Romunije, Bolgarske, Italije, Urške in drugih držav. Ker zlati predmeti, ki so jih našli pri preiskavi niso bili puncirani, je policija mnenja, da so bili ukradeni. Policija Je ugotovila tudi, da sta se oba tujca bavila tudi s tihotapstvom kokaina. Nenavaden gost v Beogradu Beograd ima zopet svojo senzacijo. Pred dnevi je prispel tja neki mlad Rus, ki je v ruski cerkvi, ko so mu ponudili svečo, dal za njo mesto dinarja, tisočakov za 30.000 Din. Raznesla se je govorica, da je Rus oženjen z bogato Američanko, ki je že precej v letih in katera se je v mladega Rusa zaljubila v neki pariški restavraciji, kjer je bil plačilni natakar. Nastanil se je v hotelu »Excelsior« in beograjski Ru-o-Sposki ulici. Pred k ral k im se je podrla Tegetthoffova rojstna hiša v gornji Gosposki ulici, sedaj pa so pričeli rušiti še hišo trgovca Antona Macuna v spodnjem delu iste ulice. Na prostoru sedanje liiše, ki je že v šestnajstem stoletju pogorela in bila nato obnovljena, bo g. Macun sezidal moderno dvonadstropno trgovsko in stanovanjsko liišo. V pritličju bo trgovina, v prvem nadstropju lastnikovo stanovanje, v drugem pa stanovanje, primerno za zdravnika in še eno manjše. Opozarjamo na današnji oglas • V najem . m Pevskim društvom! Srbska cerkvena pev siv« družina v Somboru bo dne 30. in 81. maja ter l. junija I- 1. proslavila (iO-Jctnico obstoja z velikimi prireditvami, na katere vabi vsa pevska društva iz Jugoslavije. Za potovanje tja in nazaj bo četrtinska vožnja, stanovanja bodo skupna in brezplačna, kdor pa hoče stanovati v hotelu po 25 Din, se mora prej javili. Skupna hrana bo zelo poceni. Pri nastopih lahko sodelujejo vsi zbori in bodo tudi tekme. Vsa nadalj-na pojasnila se dobe pri navedenem društvu v Somboru. m Letošnja gradbena sezona. V primeVi z lanskim letom se bo letos v Mariboru več gradilo, posebno v sredini mesta. Takoj po praznikih se bodo pričeli kopati temelji za palačo Hranilnice Dravske banovine na oglu Slovenske in Gosposke ulice, ki bo trinadstropna. Trgovec Macun bo v Gosposki ulici, kakor poročamo na drugem mestu, sezidal dvonadstropno trgovsko in stanovanjsko hišo. Zobozdravnik dr. Slamo] bo gradil na Trgu kralja Petra istotako dvonadstropno hišo. Stavbenik Ubald Nassimbeni bo postavil v Orožnovi, Gospejni in St.rossniayer- * jevi ulici tri trinadstropne stanovanjske hiše s trgovskimi in drugimi lokali v pritličju, železniška direkcija v Ljubljani bo sezidala v magda-lenskem predmestju dve veliki dvonadstropni stanovanjski hiši za železničarje. Ravnateljstvo falske elektrarne bo pri transformatorjih na magdaleinski periferiji sezidalo razne nove tehnične naprave in stanovanjske zgradbe za nameščence. Verjetno pa je, da se bo še letos pričela graditi tudi palača za kolodvorsko in carinsko pošto na Aleksandrovi cesti poleg glavnega kolodvora in carinarnica v Melju. Poleg tega se bodo zidale razne male stanovanjske hiše na periferiji in vile pod Piramido. Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 m Koncert Pavle in Majde Lovšetove. Z istim Jporedom kakor nedavno dvakrat v Ljubljani J»o nastopila v petek dne 10. t. m. ga. Pavla Lovšelova tudi v veliki kazinski dvorani v Mariboru. Obenem bo nastopila prvič v Mariboru tudi njena hčerka gdč. Majda, talentirana sopranistka koloraturka. Ga. Lovšetova je v Mariboru dovolj znana, zato je zanimanje za njen koncert že sedaj veliko. m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bo imela od jutri opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarna Albaneže, Pri sv. Antonu'. na Frankopanovi cesti. ,,,, 111 Smrtna kosa. V četrtak zvečer je umrl v o«, letm starosti veleposestnik in graščak inž. “®riiiaun Reiser. Istega dne je preminula 77-5?™® Albertina Raviuclier, rojena pl. Lasser-"OUkeLmb, udova po sodniku. Včeraj je umrla » nekem sanatorju v Gradcu 44-1 ei na Marija 'Hicrliaiimova, žena tukajšnjega industrijajca Frica Scherbauma. ni Prva letošnja tombola. Prva tombola v le-'osnjem letu bo v nedeljo dne 12. t. m. na Trgu svobode. Priredilo jo bo Društvo nižjih poštnih brzojavnih nameščencev v Mariboru, v ‘n Prazniki v gledališču. Jutri ob 20. uri zve- bo^ premiera velike Kalmanove operete Cirkuška princesa«, v kateri bo naše gledali-pokazalo vse, kar more v opereti pokazati, veljale bodo navadne operetno cene. V ponedeljek popoldne ob 15. uri so bo zadnjič vpri-zorila Finžgarjeva »Veriga« po znižanih cenah, zvečer pa bo prva repriza Cirkuške princese«, m Podelitev diakona ta. Danes zjutraj bo v cerkvi sv. Alojzija na Glavnem trgu podeli) vladika dr. Andrej Karlin letošnjim novomašni-kom drugi red »diakonat«. m V marcu izdane in izbrinaue obrti. V mesecu marcu je bilo v Mariboru izbrisanih 40 obrtnih pravic, na novo pa jih je bilo izdanih 24. mMestuo kopališče bo danes od 8. do 15. odprto, za praznike pa zaprto. m Pohorski dom. Za Pohorski dom se išče zakupnik. Več v današnjem malem oglasu! m Moderniziranje ceste Maribor— Špiljc. Z ozirom na številne vloge in intervencije je državna uprava odredila, da se morajo že leto« pričeti dela za temeljito preureditev in modernizacijo državne ceste iz Maribora proti meji med St. Ujem in Spiljeni. Najprej se bo cesta na debelo nasula s finim gramozom iz Pegove, zvaljala in v gornji plasti moderno utrdila do Demiškove opekarne v Košakih, potem do Pesnice, naposled pa do državne meje. m Turistični promet v Mariboru. V mesecu marcu je prišlo v Maribor 1638 tuijcev. Od teh je bilo 480 inozemcev, in sicer 255 Dunajčanov, Cl Gradčanov in 104 drugih. m S sejma za prašiče. Na včerajšnjem sejmu *a prašiče je bilo samo 55 živali. Prodali so jih 37. Prodajali so se 7—9 tednov stari po 100 do 130 Din, 3—4 mesece stari po 300 do 350 Din, 5—7 mesecev stari 450 do 500 Din, o—10 mesecev stari 550 do 000 Din. in Nova trgovina. A. Lesjak je te dni otvoril '' Gosposki ulici št. 11 novo špecerijsko in de-"katesiio trgovino. Opozarjamo na oglas. ni Trg za ribe Na včerajšnjem trgu za ribo, 1(1 je bil zelo dobro založen, so se prodajale sardele po 20 Din kg, fagoši po 30 Din. krapi no. 20 do 22 Din, morski raki po 40 Din, danki file po 35 Din in polenovke po 13 do 25 Din. m Trg za živino. Na zadnjem //vinskem sej-je bilo 317 glav, in sicer 9 kouj, 12 bikov, G volov. 170 krav in 20 telit. Cene so bile nri j e: voli, debeli kg žive leže 1 i) do 8 Din, ^ '*° Din, pleni n?ki 45C do J,’ biki I do 5, krave, debele 42." do 650, . klobase 2 do 3, mlada živina (i do 7-50, teleta , ',0 H Din. Prodanih je bilo <52 živaii, od 1 H za izvoz v Avstrijo. Cene mesu so bile: kr»«V® L k8 18 Jo 20, If. kg Ij do jfi, bikov, II , 111 telic 10 do 12, teletina 1. kg 22 do ,T\ kS 12 do 20, svi.iiina kg 14 do 25 Di«. JUGOSLOVAN stran 5 m Zaradi mleka. Skoraj vsak dan se na trgu kdo ujame zaradi navijanja cen. V četrtek so bile zopet aretirane tri okoliši« kmetice, ker so prekupčevale z mlekom in navijilc cene. Po zaslišanju sc bile izpuščene. m Aretacije. V četrtek in včeraj so bili v Mariboru aretirani Rupert M. in tovariši radi potepuštva, Jožefa D. radi potepuštva in suma tajne prostitucije ter Ivan P. radi splošnega suma. Celfe * (iO-Ietnico pisatelja P. S. Finžgarja J>odo proslavili v Ljudskem domu v soboto 11. in v nedeljo 12. t. m. z uprizoritvijo njegove drame »Razvaline življenja * Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju bo letos dne 3. maja — v slučaju slabega vremena 10. ali 14. maja — priredil svojo Vil. tombolo. Ker gre ves čisti dobiček v ko rist vojnim žrtvam, se naprošajo vsa druga društva, da ta dan prepustijo vojnim invalidom. * Na pravoslavno cerkev, ki jo bodo letos dogradili, so te dni na kupolo in oba stolpa namestili velike, krasne križe. Ker so križi precej težki, je bilo delo zelo težavno. * Zaključek kmetijske nadaljevalne in gospo dinjske šole. Preteklo nedeljo se je vršila na okoliški šoli zaključna slavnost te važne šole. Gojenci in gojenke so nastopili z deklamacijami, petjem in dvema igrama, nakar je bila pogostitev starišev, ki jih je bilo kakih 80 navzočih. Predsednik šolskega odbora g. Pišek je pozdravil vse goste, za njim je imel lep govor o važnosti šole okoliški župan g. Mihelčič, poročilo o delovanju šole je podal g. upravitelj Voglar, ki je skupno z g. Petrakom podučeval. Razstava kuharskih in ročnih izdelkov je bila zelo lepa. Največ zaslug za razstavo ima g. Antonija Kovačeva, ki je tudi podučevala gojenke. * Nove table, z uličnimi napisi. Kakor znano, je mestna občinska uprava sklenila, da se nekatere ulice poimenujejo, one ulice pa, ki doslej sploh še niso imele imena, da dobijo imena. Te dni so prispele nove tablice in jih že nameščajo na hiše. Predvsem je treba opozoriti, da je prejšnje Dolgo polje razdeljeno na tri ulice, in sicer na Zrinjskega, Oblakovo in Komenskega ulico. — Tudi okoliška občina je imenovala svoje ulice, ki doslej še nobena ni imela imena in je bila orijentacija v okolici zelo težavna. Tudi tablice za te ulice so že prispele in jih bodo namestili po praznikih. * Nočno lekarniško službo ima od danes sobote 4. aprila do prihodnjega petka 10. aprila lekarna Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. * Brivnice za Veliko noč. Jutri na velikonočno nedeljo bodo brivnice ves dan zaprte, na velikonočni ponedeljek pa odprte od 7 30 do 11. Sicer pa bodo brivnice odslej, ker je nastopila s 1. aprilom poletna sezija, vsako nedeljo dopoldan odprte. Poletna sezija traja do 1. oktobra. * Smrtna kosa. V Strossinayerjevi ulici št. 1 je umrla 3. t. m. 32-lelna natakarica Koderman Angela. Pokopali jo bodo na okoliškem pokopališču. * Požar v Levcu. V noči od četrtka na petek je kmalu po popolnoči začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Strenčana Ivana v Levcu. Poslopje je pogorelo do tal, uničeno pa je tudi vse gospodarsko orodje. Domači gasilci so omejili požar tako, da se ni razširil tudi na druga poslopja. Požar je bil najbrže podtaknjen. Lastnik je namreč dobil pred dnevi grozilna pisma, gorelo pa je pri njem že pred dvema letoma. Je pa to v kratkem času že drugi podtaknjeni požar v Levcu.' Kakor je še v spominu, je pred kratkim pogorela hiša posestnika Rojca. MESTU KIIO CELIE________________________ želi vesele praznike! Na Veliko noč in velikonočni pondeljek se predvaja nova 100 odstotna zvočna opereta ValčeL v spalnem vagonu V glav. vlogah Lucie Engliscli in Frifz Schulz Petje 1 Glasba! Smeh! Dve zvočni predigri Predstave ob pol 5., pol 7. in pol 8. uri obstoja doslej 50 dni in je med tem časom interveniral v 42 slučajih, kar dovolj priča, kako nujna potreba je bila njegova ustanovitev. * Umrli v mesecu marcu. Pretekli mesec je umrlo v Celju 21 oseb in sicer 16 v javni bolnici, 4 v mestu ter 1 v vojni bolnici. * Nezgode. V premogovniku Iluda jama pri Laškem je padla težka gruda premoga na desno nogo 22 letnega Jakopiča Martina in jo hudo poškodovala. — Na isti način se je ponesrečil 20-letni rudar Krhlec Ivan v rudniku Straža -Krapina, ki mu je gruda zlomila levo nogo. — 22-letnega hlapca Resnika Karla je konj udaril s kopitom po glavi, da mu je lobanja počila. — V celjski klavnici se je po neprevidnosti ranil z nožem mesarski pomočnik Lešnik Franc, ko je klal živino. — 51-letni Pekovšek Andrej v Šmarju je hotel miriti fante, ki so se prepirali, pa so ga oni tako stepli, da so ga nevarno po- Življenje in delovanje G raz, mesec marec. Povojno življenje naših rojakov v Gradzu se prav lepo razvija. Slovenski društvi »Čitalnica« in »Kres« sta sedaj glavna voditelja slovenskega pokreta v avstrijskem Grazu. Pred leli je bilo njuno delovanje popolnoma na mrtvi točki. škodovali. — Sejmar Čerenjak Friderik je » četrtek zvečer na povratku iz sejma v Laškem v Celju na Slomškovem trgu padel z voza in prišel pod kolo, ki mu je zlomilo desno nogo. Vsi ponesrečenci se nahajajo v celjski bolnici. * Šofer našel nezavestno deklico na cesti. V sredo popoldne je zapazil šofer g. Žagar, ki vozi avtobus Celje-Maribor, na državni cesti pri vasi Grušovlje v bližini Konjic neko žensko, ki jo nepremično ležala na tleh. Ustavil je avto in stopil k deklici, ki je bila v globoki nezavesti, poleg nje pa je ležalo kolo. V svoji torbici je imela tovorni list na ime Toplak Marjeta. G. Žagar je deklico položil v avto; v Slov. Bistrici jo je zapeljal k zdravniku dr. Černetu, ki pa je odredil, naj jo pelje naprej v mariborsko bolnico. Deklica se ves čas ni zbudila iz nezavesti in je nje stanje brezupno. Kako da se Je na cesti ponesrečila, se doslej še ni dalo ugotoviti. Slovencev v Gradcu Čelii skupno z Jugoslovani obhajali Masarykovo proslavo. Težko nalogo sta si nadeli društvi »Čitalnica« in »Kres«, nalogo da zbirata in ohranita v Grazu Slovence. Veliko žrtev in truda bo stalo njune voditelje, da se stvori v Grazu močna in zavedna slovenska kolonija, po vzgledu * Dva koncerta. V nedeljo 12. aprila ob 10. priredi pevsko društvo »Oljka« v veliki dvorani Narodnega doma svoj I. pomladanski koncert z bogatim sporedom narodnih in umetnih slo venskih, hrvaških in koroških pesmi pod taktirko g. Videčnika Mirka. Solo bariton točke izvaja g. Orel. — V soboto 18. aprila ob 20. priredi priljubljena ter izza nedavnega nastopa tudi v Celju znana koncertna pevka ga. Lovšetova koncert v Ljudskem domu. Pela bo pesmi in arije Smetane, Čajkovskega, Lerou\a, Schuberta in di. Ž njo nastopi tudi njena hčerka Majda, na klavirju spremlja g. Lipovšek, na goslih pa g. ra v. Sancin. * Lahko rečemo rekord je napravila znana solidna solidna manufalclnrna trgovina »Pri Antonu« v Celju, ker je res založena z najno-vejsini blagom po izredno nizkih cenah in ker slovi po prijazni potrežbi. Priporoča so torej ea nadaljno naklonjenost Anton Brumec, trgovina manufakturnega blaga Celje, Gosposka ulica 2. 1014 * Pozor kupci zemljišč! Lepa njiva se takoj preda. Primerna za zidanje. Naslov pove podružnica »Jugoslovana« v Celju. 1015 * Mestni kino predvaja jutri ter v pondeljek novo zvočno opereto »Valček v spalnem vagonu z Lucie Engliscli ter Fritz Schulzejem. Kot dodatek dve zvočni predigri. Moderne, dobre in cenene čevlje kupite v Celju na Kralja Petra cesti 29 pri M Strašek v novi trgovini. Ogled norega gasilskega doma. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo bo na splošno željo prebivalstva priredilo ogled novega gasilskega doma na velikonočno nedeljo in ponedeljek vsakokrat od 9. do 12. Vhod na dvorišču mestnega načelstva. Člani bodo posamezne skupine vodili ig jim razlagali. Rešilni odddelek Prvič je bilo po dolgoletnem molku zopet slišati o Slovencih lansko leto, ko je obhajalo graško slovensko »Kat. izobr. društvo Kres« svojo 20-letnico. Po tej proslavi so nesoglasja med »Čitalnico« in »Kresom« prenehala, brat je podal bratu roko, življenje se je zopet prebudilo, društvi sta se začeli razvijati in njih članstvo se je vidoma množilo. Precejšen skok v napredku se vidi od lanskega leta do letos. Ce si prišel preteklo leto v »Čitalnico« si pač našel v njej časopise iz domovine, a kar je za novinca v tujini glavno, na kakega Slovenca si pač težko naletel. Sedaj pa je »Čitalnica« ‘j d 8. zjutraj pa do 9. zvečer nabito polna od v Grazu bivajočih slovenskih študentov. Stvoril se je močan pevski zbor, ki žanje povsod glasno priznanje. 14. februarja sla združeni društvi »Čitalnica« in »Kres« priredili v češkem Narodnem domu akademijo s plesom, katero je vodil cand. med. Maksim Sevšek. Dne 4. marca se je vršila internacijonalna prireditev, kjer je nastopil slovenski pevski zbor in po dolgih letih je zopet poslušala polna dvorana različnih narodov — predvem Nemcev mehko donečo slovensko pesem. Tudi na Jugoslovanskem zabavnem večeru je bil zbor navdušeno sprejet. Dne 7. t. m. so naših bratov Čehov, ki imajo v svojem narodnem domu mogočno zatočišče. Slovenci v domovini Jugoslaviji podpirajte društvi po možnosti, kajti brez denarnih sredstev je gkoro vsak trud zaman. Slovenska Bistrica O združitvi občin. V sredo 26. p. m. je priredil sreski načelnik dr. Hacin sestanek županov in občinskih odbornikov mestne občine in okoliških županov, na katerem se je razpravljalo o združitvi občin. Stavljen je bil predlog, da ostane mesto samostojna občina, okoliške občine pa bi se združile v občino Slov. Bistrica s sedežem v Slovenski Bistrici. Z združitvijo so soglašali vsi zastopniki občin razen občine Spodnja nova vas in Cigonca. Nadalje se je na tem sestanku dalje razpravljalo o ustanovitvi vodne zadruge, ki bi izvršila regulacijo potokov Bistrica in Ložnica in melioracijska dela. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki ima nalogo v teku dveh mesecev pripraviti vse k ustanovitvi vodne zadruge. Vsi odborniki so uvideli potrebo vodne zadruge, ker se je naglašala in stvarno dokazala izredna potreba izvedbe teh del. V našem listu smo že večkrat poročali o potrebi vodne zadruge in njenem delokrogu in načinu dela. Upajmo, da bodo pri delih upoštevali vse okolščine in možnosti. Ustanovitev poIjsLo |ugo» slovanske Bige v Mariboru Maribor, 3. aprila. Ponovno se je čutila potreba o priliki raznih odličnih poljskih obiskov, da se osnuje tudi v Mariboru društvo, ki bo gojilo prijateljstvo s Poljaki. Ker ni bilo drugega takšnega društva, je doslej sprejemala Poljake mariborska Jugo-slovanska-češlcoslovaška liga. O priliki priprav m kongres poljsko-jugoslovanskih lig v Varšavi, ki se bo vršil od 26. aprila do 2. maja t. 1., pa je bila ponovno sprožena misel ustanovitve poljske lige v Mariboru in je tozadevno dozorel sklep na občnem zboru j. č. lige minuli teden. yčeraj se je vršil v Grajski kleti zopet sestanek j. č. lige, katerega se je udeležil tudi predsednik poljsko-jugoslovanskih lig v Varšavi, re-‘ daktor dr. Vaclav Kneblewski. Odličnega gosta in neumornega propagatorja poljsko-jugoslovan-skega prijateljstva dr. Kneblewskega Je ob otvoritvi sestanka pozdravil predsednik j. č. lige dr. A^g, Reisman ter razložil pomen in nujno potrebo ustanovitve organizacije, ki bo tudi v Mariboru reprezentirala prijateljstvo Jugoslovanov do Poljske, posebno pa sedaj, ko tako narašča obisk Poljakov na Jadranu. Nato je v krasnih izvajanjih govoril o važnem združevanju vseh Slovanov baš v teh dneh dr. Kneblew-ski ter špecijelno o praktičnih interesih, ki vežejo Jugoslavijo in Poljsko. Dr. Kneblevvski Je orisal bogat program, ki si ga Je začrtal polj-sko-jugoslovenski kongres, kateri se bo vršil v najvažnejših poljskih centrih, Poznanju, Gdinju, Varšavi in Krakovu, da razpravlja o gospodarskem, zlasti turističnem in kulturnem sodelovanju obeh narodov. Stvarna izvajanja priznanega organizatorja, ki si je pri tem tudi Izredno pohvalno izražal o prednostih Maribora, zlasti kopališču na Mariborskem otoku ter vzorno urejeni Vinarski šoli, so žela Iskreno odobravanje. Informativno je še spregovoril o Jugoslovan-sko-poljskih ligah in bližnjem kongresu lig predsednik društva prijateljev Poljske v Ljubljani g. dr. Rudolf Mole in za njim še minister n. r. dr. Kukovec. Nato je bil predlagan poseben pripravljalni odbor, obstoječ iz gg. dr. Kukovca, dr. Vebleta. dr. Pivka, dr. Reismana in dr. Crneka, ki naj pripravi pravila in izvede organizacijo jugoslovansko-poljske lige v Mariboru. Odborniki j. č. lige so ostali še dalj časa v družbi dr. Kneblevskega ter se informirali o razmerah na Poljskem. Z jutranjim brzovlakom pa se Je dr. Kneblewski odpeljal proti domovini. Vesela vest ara naše ruJarge Trboveljska preinogokopna družba nam gpo roča, da jo pričakovati, da bo izdala državna železnica v najkrajšem času naročila premog v za mesec april. S teni Im zopet vpostavljeno delo v slovenskih rudnikih in je pričakovati, da se bo prihodnji torek zopet delalo. Lufko cefto bodo gradili Kamnik, 2. aprila. Problem Luške ceste se končno bliža uresničenju. Skoro 40 let si že prizadevajo občine Kamnik, Luče in Solčava v Savinjski dolini, da bi zgradili to cesto. Odgovorni faktorji na Štajerskem so iz narodnostnih ozirov vedno preprečili uresničenje tega načrta in Sele, ko je pred dvemi leti zopet oživela akcija, da se vprašanje Luške ceste obnovi in izpelje do konca, se je doseglo, da je bila cesta trasirana in izdelani podrobni načrti. Zn prvi del ceste, t. j. od vrha Črnika do Kranjskega raka na bivši kranjsko-Stajerski meji so se obvezali lokalni faktorji v kamniškem srezu, da prispevajo 50°/o, ostalih 50°/o pa naj bi prispevala kr. banska uprava. Ta je res vstavila v letošnji proračun 50 odstotni prispevek, s čimer je bila gradnja ceste zasigurana. V sredo 1. aprila se je vršil v pisarni sres-kega načelstva v Kamniku sestanek zastopnikov vseh zainteresiranih občin in korporacij, ki so že zagotovile 50°/o prispevek. Po procentih odpade ua posamezne korporacije: na okrajni cestni odbor 21°/o, na občino Kamnik 12%>, občino Gozd 6°/o, na občine Županje njive, Stranje in Mekinje po 3°/o in na občino Bistričica 2°/o. Proračun za cesto do bivše štajerske meje znaša 1,500.000 Din. Zastopniki navedenih korporacij so včeraj najeli posojilo v znesku 750 tisoč Din pri Mestni hranilnici v Kamniku. Posojilo se bo amortiziralo v desetih letih. Kakor čujemo, bo banska uprava še to pomlad oddala cesto v gradnjo. Z zgradbo te ceste bo dobil Kamnik prepotrebno zvezo s Savinjsko dolino, nova cesta pa bo tudi mnogo doprinesla za gospodarski razmah krajev, ki so bili doslej popolnoma odrezani od vsakega prometa. Tudi tujskemu prometu se bodo odprli novi predeli. Posebno važna je zgraditev ceste do Kranjskega raka, odkoder je le še 4 kilometre do Velike planine. Laško Odlikovanje. V četrtek dopoldne je bila na sreskem poglavarstvu prav lepa slavnost. Sestala se je družba odličnih in za obči blagor vnetih mož, da sprejmejo /.!> se vije za hitečimi, kakor tenek obla, ....;oro pri vsaki hiši, kamor prineso gobo, dobe darilo. Ko zapojo farni zvonovi pri jutranji maši, zadone po dolini topiči, ki eden drugemu odgovarjajo, da odmeva kakor grom po dolini. Kako pestra je slika, ko hite dekleta in žene s košarami na glavah, noseč velikonočna jedila k cerkvici, da jih duhovnik blagoslovi. Kako so urne, ko se vračajo od blagoslova, posebno dekleta, katera bo prva, tista si bo dobila moža; to je še vedno vera našega ljudstva. Ali pa če je že omožena, bodo pri njeni hiši ved no prvi z delom na polju končali. Na Velikonočno nedeljo, ko dahne prvi svit, se sliši ubrano potrkavanje zvonov. Procesija s križem, z banderi, z Njim, ki je smrt premagal, se pomika med molitvami vernikov, zvončkanjem zvončkov, po polju med njivami, kjer kipe črno-rujave brazde, deli svoj blagoslov On, ki je sejalec vsega, naj tudi naše srce, ki je ra zora no v brazde, poseje s svojim soln-cem... A. D. Lekarnar Hočevar oproščen Ljubljana, 3. aprila. Na okrajnem sodišču se je vršila pred sodnikom dr. Miillerjcm razprava proti lekarnarju Slavku Hočevarju iz Spodnje šiške, obtoženem, da je oddal na recept OUZD premalo bizmuta. Razprava proti Hočevarju se je že enkrat vršila, a je bila odgodena. Sodnik dr. Miiller so ni mogel prepričati o obtoženčevi krivdi in ga je zato oprostil. Drzen vlom v Kranju Vlom v manufakturno trgovino g. Petra Arnšku Kranj, 3. aprila. Vlom ali tatvina v zadnjem času za Kranj ni nobena novost. Saj ga ni skoro tedna, da ne bi orožniki bili na delu in zasledovanju vlomilcev in tatov. Vestnosti naših orožnikov se moramo zahvaliti, da se skoro vsaka tatvina, če je še tako rafinirana in skrivnostna, pojasni in da pridejo krivci v roke pravice. V noči od 1. ua 2. aprila je bilo vlomljeno v manufakturno trgovino g. Petra Arnška, ki ima svoj lokal v hiši dentista g. Franca Holc-hakerja na Glavnem trgu. G. Arnšek je 1. aprila ob sedmih zvečer zaprl trgovino. Ko je drugega dne ob pol osmih lokal odprl, ni niti slutil, da se je med tem časom izvršil v njegovi trgovini nad vse drzen vlom. Vlomilec je vse kose spravil previdno zopet na svoje mesto, da ni bilo mogoče na zunaj opaziti niljakega sledu. Kavno prejšnjega dne je pregledoval g. Arnšek svojo zalogo, ker jo je hotel izpopolniti z novimi naročili. Torej je natančno vedel, koliko merijo posamezni kosi. Komaj četrt uro za tem, ko je odprl trgovino, je vzel s predala kos moškega blaga, ki se mu je zdel prejšnji dan mnogo debelejši. S pomočnikom g. I. VVendligom sta zmerila blago, ki je merilo le 8 m, dočim ga je bilo prejšnjega dne 15 m. To je bil prvi sum. Pregledala sta tudi druge kose in zadeva je bila kmalu pojasnjena popolnoma. Pri vseli boljših vrstah blaga sta opazila, da blago manjka. Prebrisan tat si ni vzel kar celega kosa, pač pa se je preskrbel z najboljšimi vrstami blaga za celo družino, kar bi mu zadostovalo najmanj za leto dni. Manjkajo prvovrstni moški kaingarni in blago za plašče, kostimi in obleke; dalje različne vrste finega popelina za moške srajce. O zadevi je bila takoj obveščena orožniška postaja, ki je že na delu. Ugotovili so, da je bilo vlomljeno skozi zadnja vrata pri stranski sobi. Vlomilec se je najbrž splazil skozi glavna vežna vrata na dvorišče in od tam v klet, kjer je čakal, da so trgovino zaprli in da so odšli uradniki finančne kontrole, ki imajo v istem poslopju svoj lokal. Potem je imel prosto pot. Odprl je s ponarejenim ključem stransko sobo trgovine in nemoteno vršil Svoje tatinsko delo. Biti je moral najbrže kak domačin, ki je dobro poznal ves položaj. Razen tega je bil tudi trgovski strokovnjak, saj so zmanjkale najboljša vrste blaga, ki je bilo tako previdno odrezano od kosov, da bi nihče ua zunaj niti ne opazil kakega sledu vloma. Do sedaj je mogel ugotoviti g. Arnšek, da znaša škoda nad 13.000 Din. Natančno se bo ugotovila vsa škoda pri inventuri vsega blaga. Blago je zavarovano pri zavarovalni družbi »Jugoslaviji«, ki bo poslala danes komisijo na lice mesta. Zanimivo je, da je opazil g. Arnšek že pred kakimi 10 dnevi, da mu manjka cel kos blaga. Vendar ni mogel natančneje ugotoviti sledov kakega vloma. Vse mesto radovedno čaka razjasnitve tega vloma. Kdo je neznani vlomilec? Zadnje čase so posetili Kranj celo poklicni znani tatovi kakor Lakner in Pavlič. Upamo, da se bo našemu orožništvu posrečilo prijeti pravega krivca. Bled Sirota .Tcriea. Na cvetno nedeljo se je vršila v novem sokolskem gledališču dobro uspela prireditev »Sirota Jerica«. Sodelovalo je okrog 25 Sokoličev, ki so prednašali svoje vloge nad vse pričakovanje zadovoljivo. Režijo je spretno vodil gosp. učitelj R. B ra tok, med tem ko Je gosp. upravitelj M. Vrezec vodil glasbo za celo igro, katerima se imamo v prvi vrsti zahvalili, da je prireditev tako lepo uspela. Cisti dobiček je namenjen za nabavo odra v novem sokolskem domu. Avtor igre gosp. Albreht se je prireditve osebno udeležil. Cerknica »Revček Andrejček«. Na velikonočni ponedeljek vprizori dramatični odsek tukajšnjega Sokola narodno igro v petih dejanjih »Revček Andrejček«. Igra bo ob pol osmih zvečer v Sokolskem domu. Ker je igra precej dolga, bi občinstvu priporočali malo več točnosti kot navadno. Babji semenj. Na veliki četrtek je bil v Cerknici takozvani vsakoletni »babji semenj«. Jasno, da je bila udeležba na sejmu pičla v vsakem pogledu. Živinski in kramarski semenj so imeli ta dan tudi na Rakeku. Tukaj je bilo nekoliko več kupčije. Popisovanje prebivalstva. V našem kraju nas prav pridno popisujejo. Popisujejo člani finančne kontrole, učiteljstvo in drugi. Najbolj težavno je za tiste, ki imajo svoj delokrog kje v hribih. Kraška burja. Ta teden smo imeli nekaj dni pravo k raško burjo. Čeprav je solnce precej toplo ogrevalo, je tako mrzla brila kot v najhujši zimi. Zlasti v nedeljo popoldne se je vzdignila taka burja, da sploh ni bilo iti za ven. Sem pa tja je ponoči še malo sneg naletaval. V četrtek smo imeli spet enkrat lep dan in upamo, da bo lako os', 'o vsaj čez praznike. Pazi na držo svojega otroka! Njegova bodočnost zavisi od nje! Otroci nimajo veselja do igre ter zaostajajo v rasti Po uporabi patent STOA CORREKTOR Se njih stanje vidno zboljša, pospeši pravilno dihanje in krvno cirkulacijo terjači muskulaturo. »Correktor« je iznajdba ortopeda dr. Njrapa ter se ne da primerjati z nobenim drugim ravno-držalcem. Pravi »STOA CORRKKTOIU dobite le v orto-pedični delavnici 534 R. AHČIN, Ljubljana, Poljanska c. 31 Znamka svetovnega slovesa SAMOPRODAJA: K. SOSS, Ljubljana Zakupnik se išče za Pohorski d o m. Tozadevni pogoji in pojasnila so na razpolago v Mariboru, Frančiškanska ul. 8-1, kjer se sprejemajo tudi ponudbe najkasneje do 20. aprila t. 1. Dom ima poleg restavracijskih prostorov tudi 21 prvovrstno opremljenih tujskih sob z 52 posteljami, vpeljana je elektrika ter v vse sobe mr"' ' gorka tekoča ' Otvoritev doma bo predvidoma 1. junija t. 1. 1021 Gradbene parcele solnčna lega, za visoko pritlične zidave v Melju pod Stolnim hribom in v Gornjem Radvanju. — Prodaja mestni stavbenik Jull-us G1 a s e r, Meljski dvor, Maribor. 1020 Hotel boljša gostilna ali kavarna se vzame v najem ali kupi v Ljubljani, Beogradu ali Zagrebu. Ponudbe: Oset, Mariborski dvor, Maribor. 1020 Oglašujte »Jugoslovanu«! Detailna trgovina čevljev »pri Pollaku" Ljubljana, Dunajska cesta 23 je dne 1. marca 1.1. razglasila, da podeli odjemalcem za Veliko noč 400 nagrad Vljudno se obveščajo cenjeni odjemalci, da so nagrajeni sledeči kuponi: 3087, 3128, 3501, 3937, 4503, 3363, 3777, 3664; 4536, 4116, 3142, 2964, 4474, 3433, 4461, 3410; po 200 Din številke: 3127, 3162, 3163, 3207, 3342. 3370, 4418, 4208, 3750, 3608, 3441, 3552. 3258, 3196, 3153, 3271, 4451, 3224, 4507, 3293, 4455, 4473, 3349, 3307, 4499, 3257, 3171, 4486. 3241. 4477, 4502, 4488, 3380, 4513, 3416, 4266, 4524, 3221, 3912, 4601, 4744, 4633, 4523, 4114, 3377, 3786, 4587, 4628, 4774, 4687, 2882, 2964, 3009, 2958, 3008, 4326, 3300, 2987, 4533, 4537, 4315, 4320, po 100 Din številke: 4547, 4494, 4099, 4138, 4605, 4784, 4627, 4543, 3593, 3139, 4624, 4698, 3753, 3822, 3789, 3881, 3870, 3858, 3721, 3694, 4549, 3509, 4483, 3457, 3422. 4527, 3466, 4570, 4572, 3410, po 50 Din številke: 4491, 4186, 3672, 3581, 3481. 3837, 3909, 4476, 4307, 3096, 3407, 3419, 3683, 3444, 3678. 4074, 3700, 3658, 3560, 3702, 3761, 3638, 4248, 3765, 4602, 4639, 4769, 4702, 4594, 4765, 3489, 4533, 4497, 4485, 4526, 4535, 4538, 4478, 4531, 4541, 4720, 4625, 4715. 4616, 4711. 4724, 4642, 4781, 4621, 4664, 4630, 4708, 4681, 4705, 4600, 4677, 4613, 4728, 4585, 4657, 4739, 4609; zeleni kuponi reparature: po 10 Din številke: 2921, 2952, 3276, 3007, 3035, 3273, 3340, 3121, 3329, 3016, 3272, 3322, 3193, 3315, 3046, 2893, 3303, 8205, 3194, 2343, 3178, 3156. 3024. 2961, 4320, 3134, 2687, 4315, 3115, 4310, 2754, 3297, 2995, 2954, 2975, 2918, 3291, 2980, 2936, 3286, zatim od 4550 do 4680, 3340, 3329, 3322, 3315. 3303, 4343, 3300, 3297, 3291, zatim od 4550 do 4665. 3197, 3308. 3539, 4453, 3344, 3389, 3199, 3108, 3640, 4303, 4506, 4787, 4542, 4471, 4732, 4778, 4511, 4519. 3685. 3605, 4462, 3284, 3935. 4327, 3223, 3240, 4481, 4545, 3393, 4509, 3335. 3091, 4272, 3861, 4595, 4754, 4468, 4748, 4617, 4638, 4689, 4790, 2957, 3027, 3231, 3013, 2959, 3177, 2956, 3280. 4338. 4326, 2919, 3103, 2882, 4328, 2953, 3040, 5427, 4521, 4304. 4310, Nagrade se dele dne 8. aprila popoldne v »Detailni prodaji« od pol 2. do 6. ure zvečer proti predložitvi omenjenih kuponov. Na pismeno dostavljene kupone se odpošlje denar po pošti. Vodstvo se cenjenim odjemalcem nadalje udano priporoča. Obravnava proti 30 komunistom Pripadajo najrazličnejšim stanovom 43 prič bo zaslišanih Ljubljana, 3. aprila. V kratkem se bo vršila velika obravnava pro ti 30 obtožencem iz raznih krajev Dravske !>a novine, obtoženih zločinstva iz čl. 1., točka 2. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Izmed 30 obtožencev je 13 v preiskoval- nem zaporu, dočim so ostali v prostosti. Obtoženci pripadajo najrazličnejšim stanovom. Vseh prič je 34, od katerih pa jih mora priti le 11 k obravnavi. Obtožnica je zelo obširna, prav tako pa tudi akt sam, ker vsebuje okoli 150 listin. Obravnava bo bržkone trajala več dni. Tragedija preglednika finančne kontrole Zaradi 100 Din podkupnine je izgubil eksistenco želez, uslužbenca Kolesar zaklal Ljubljana, 3. aprila. Danes dopoldne sta se vršili pred malim se nntom, ki mu je predsedoval sodnik svetnik Mladič, sosodnika pa sta bila gg. Avsec in Kobal, dve zanimivi obravnavi. Pred sod niki sta stala Franjo B., rojen 1. 1897. v Tolstem vrhu, oženjen, preglednik finančne kontrole, in Jože Dremelj, rojen 1. 18,34. na Pecah, oženjen, posestnik v Udjem. K. je 5 IX. 1930. v Udjem pri Grosupljem sprejel od Dremelj.« protipravno 125 Din za to, da je opustil napraviti dejanski opis v svrho uvedbe dohodarstveno kazenskega postopanja radi posesti ene škatljice vtihotapljenega saharina, obenem pa jc tudi protipravno izterjal zatrjevano banovinsko trošarino za v Ljubljani kupljenih 5 1 špirita v znesku 950 Din, tedaj kot državni uslužbenec sprejel darilo, da ne bi izvršil službenega dejanja, ki bi ga po zakonu moral izvršiti, in je prekršil v izvrševanju svoje službe zakon z naipero, da bi Dremelja oškodoval. Dremelj sam je zavedel B., da je opustil napraviti radi tihotapstva s saharinom ovadbo, tedaj zavajal državnega uslužbenca z darilom, da kaj ne stori, kar je treba po zakonu storiti. Zakrivila sta B. zločinstvo zoper službeno dolžnost, Dremelj pa prestopek zoper državno obla sivo. Obtoženi B., preglednik finančne kontrole, je skesano priznal svojo krivdo. Po nalogu starešine Jakoba Zeca iz Višnje gore je odšel k Dremelju po kontrolni listek od špirita. Dremelj se, ga je ustrašil in ga je vprašal, koliko bo moral plačati kazni, ker ni oddal kontrolnega listka. Odvrnil mu je, da okoli 100 Din. Dremelj je odšel po denar, medtem pa je opazil škatljico saharina. Ko se je. Dremelj vrnil, ga je vprašal, kje je dobil saharin in ali ne ve, da ga ne sme imeti. Dremelj ga je tedaj začel prositi, naj ga ne naznani, silil ga je, naj vzame denar in naj bo tiho. Sam ne ve, kako se je zgodilo, da se mu je zasmilil in da se je pustil pregovoriti. Prejetih 100 Din je Dremelju pozneje vrnil. Soobtoženi Dremelj je izpovedal, da je ku-P1' špirit v Ljubljani pri Medenu in da mu je 1-ekel B., ko je iskal kontrolni listek, da ga n'°ra naznaniti. Prosil ga je, naj ga ne naznani 111 da rajši takoj plača kazen, kakor bi imel po n<>potrebnem pota. Ko je B. rekel, da mora plačati 135 Din, mu je najprvo odštel 40 Din, Potem pa še 100 Din. Po denar je dvakrat šel Svetfokrislto pismo Sv. Križ pri Litiji. Zelo čudne govorice se širijo o zadnjem požaru, ki je izbruhnil pri trgovcu Itobertu Vidmarju v Gabrovki. Tudi gasilcem je bilo težko priti v svoj dom, kajti neka nepoklicana oseba jim je zamašila z lesenim klincem ključavnico. G. Vidmar je bil ves zbegan in je kričal, da bo streljal, če bo kdo blago polival. Kako je ta požar nastal, bo ugotovila preiskava. Litijsko sodišče je radi nesposobnosti gospo-darenja omejeno preklicalo Janeza Zgonca, krojača v Moravški gori, za kuratorja mu je bil postavljen g. Peter Kovačič iz Senovega pri Rajhenburgu. Les v šumah Tuhrnske gosposke se pridno izsekava in ga odvažajo na postajo Velika Loka. — Na Sp. Vodicah je umrl pretekle dni Anton Petek vulgo Hribar, star 81 let, pristna dolenjska grča. Veseli smo, da nam »Jugoslovan« prinaša večkrat novice, saj ga dobimo pri trgovcu Franu Pavliju v Moravčah in pri Sv. Križu za bori dinar. — Delo v vinogradih Gobniku, Čatežki gori in naši stari Moravški gori se je začelo s polno paro. — Pretekle dni nas je obiskal tudi gospod sreski načelnik litijski Fran Podboj in nam tudi marsikaj poučnega povedal. — Gasilski občni zbor se je vršil 15. marca in smo kar s starim odborom zadovoljni. — Gospod Srebot je pa zelo okusno renoviral gostilno pri »Spodnjem Cvajarju«. S Zashupifi se ie hoie^a Slabmimnica, ki je izpila strup, pa so jo rešili Rajhenburg, 3. aprila. V četrtek 2 .aprila dopoldne se je hotela zastrupili nekoliko slaboumna N. Benedičič, stara okoli 44 let. Stanovala je v baraki g. Marinča v Rajhenburgu. V četrtek zjutraj je begala sem ter tja, kar se je nekaterim zdelo prav čudno. Reka gospa je stopila za njo in v nos ji je udaril vonj po lizolu. Na pomoč so poklicali rajhen-burškega zdravnika g. dr. Miroslava Škofa, ki le nesrečnici izčistil želodec. * žalostni prazniki med rudarji. Položaj v se-*jovskem rudniku je čimdalje slabši. Ni še tega dolgo, kar je bilo odpuščenih nad 200 rudarjev, ve, zopet bo zapela rudarjem redukcija. Kakor ’uiemo, bo v kratkem času zopet nanovo odpuščenih okoli 30 rudarjev. Vzrok je pač po-“>«ttjkanje dela. d sejem na veliki četrtek je bil izredno (r r° obiskan. Ravno tako je bil tudi živinski (f prav dobro založen, a prodalo se je raznie-^ n,a malo. V torek 14. aprila se bodo ob pol • Ul'i lieencovali biki na sejmišču v Rajhen- v kaščo. Ko se je drugič vrnil v hišo, je B. zagledal saharin, nakar ga je prosil, naj ga ne naznani radi saharina. B. je denar že popreje shranil. Kontrolni organ Deržaj od finančne direkcije, ki je vodil proti B. disciplinarno preiskavo, je izpovedal, da finančni organ v nobenem slučaju ne sme sprejeti denarja. Tudi če napravi stranki to uslugo, da odda zanjo denar na pošti, je to disciplinsko kaznivo. Obsojen je bil B. na en mesec zapora in v plačnilo stroškov kazenskega postopanja, Dremelj pa je bil oproščen. B. je radi omenjenega delikta finančna direkcija suspendirala od službe in mu obenem zmanjšala prejemke. Po službenih predpisih, ki so zelo strogi' bo zdaj naj-brže izgubil službo. Mož ima 11 let državne službe, ni zagrešil doslej še nobenega pregre-ška in je bil vseskoz neoporečen. Njegova tragedija — zaradi 100 Din izgubi eksistenco — je tem večja, ker se je 10 dni pred omenjenim deliktom poročil z neko učiteljico. Zanimiva je bila obravnava proti samskemu zidarskemu pomočniku v Podgorici Ivanu K., ki je zabodel z nožem železniškega uslužbenca Franca Grilca z>Borovnice. Dne 9. II. 1930. se je vračal Franc Grilc v družbi svoje sestre in svaka iz Podgorice domov v smeri proti Ljubljani. Za njimi sta privozila dva kolesarja: Ivan K. in njegov tovariš Matija Z., očitno nekoliko vinjena, in se je eden od njiju nekoliko zaletel v Grilčevo sestro Ivano Tabajevo, kar je dalo družbi povod, da je opozorila kolesarja, naj vozita pravilno. Na te besede sta Ivan K. in njegov tovariš stopila s kolesa in se s krikom »auf biksk zaletela v družbo. Razvil se jo pretep, ki pa je ostal brez hujših posledic in sta se Ivan K. in tovariš kmalu nato odpeljala s kolesi naprej. Ustavila sta se pri Šventnerjevi gostilni v Jar-šaku, kjer sla počakala zadaj idočo družbo. Tu sta navalila nanjo in je pri tem Ivan K., ne da bi prišlo do prepira z Grilcem, zabodel Grilca in mu prizadejal med devetim in desetim rebrom 3 cm dolgo rano, ki je segala do prepone, radi česar je bila nevarnost za njegovo življenje. Ivan K. je pirznal dejanje, zagovarjal pa se je, da je Grilc njega napadel, udaril ga po glavi in da je, ker je videl veliko ljudi, boječ se, da ga ne pobijejo, odprl nož in zaklal Grilca. Obsojen je bil na G mesecev težke ječe. burgu za občine Rajhenburg, Senovo, Stolovnik, Gorica, Anže, Armeško, Mrena sela, Mali Kamen, Raztez in del občine Blanca. Kulturno živiljcnje v Rajhenburgu je zadnje čase prav živahno. Na Jožefovo je priredil raj-henburški Sokol v svojem domu znano Moličre-Y° veseloigro »Namišljeni bolnik«. Igra je v večini zadovoljila gledalce. Režija je bila v dobrih rokah. Ne smemo tudi pozabiti našega agilnega izobraževalnega društva, ki se ravnotako z uspehom udejstvuje. Na praznik 25. marca je priredilo to društvo »Materinski dan« v Slomškovem domu. Na sporedu so bile deklamacije, petje in simbolična Meškova drama »Mati«. Prireditev, ki je bila dobro obiskana, je v polni meri dosegla svoj namen. Po meglenih, neprijaznih dnevih smo dobili naposled lepe solnčne dneve, vendar jih pa ohlaja neverjetno mrzel veter. Poljčane Kolesarski tat prijet. Kaukleru Karolu iz Hoš-nice pri Poljčanah je bilo pred več dnevi ukradeno kolo. Okradeni je tatvino prijavil takoj našemu orožništvU, ki so za zmikavtom pridno povpraševali. In res, uspeh ni izostal. Te dni so premetenega tatu prijeli in je to Rambaher Mihael, rudniški delavec iz Razgorja. Priznal je svoje nečedno dejanje. Bil pa je prebrisan. Da bi ukradenega kolesa kdo ne prepoznal, mu je sprednji del popolnoma predelal. Vendar mu tudi to ni pomagalo. v Zadnja pot gospe Jero VVretzl. Kot je naš list ze poročal je v nedeljo po daljšem trpljenju odšla v večnost spoštovana in ugledna gospa Jera VVretzl. Pokojnica, ki je bila znana v naši bližnji in daljni okolici daleč naokrog, je umrla v mariborski bolnici. Vsa svoja leta je preživela v prijaznem trgu Studenice tik Poljčan ter je kot vedra gostilničarka razvedrila marsikaterega čemernega gosta. Tu je živela in zato so jo tudi tu pokopali. Na solnčnem gričku pri beli sv. Luciji je zdaj nien drugi dom in žalostno se od spodaj gor ozira nanj osamela gostilnica, brez nekdanje gospodarice. Na njeni zadnji poti so jo spremili številni prijatelji in znanci. Naj udobno počiva! Nove tablice s hišnimi številkami si je po vzgledu ostalih občin nabavila tudi občina Brezje. Blagoslovitev zvonov. V Kočni pri Laporju bo na velikonočni ponedeljek slovesna blagoslovitev dveh bronastih zvonov. S lem bo rana, ki jo je prizadejala tudi tej cerkvi vojna, končno zaceljena in z zvonika bo odmevajo zopet enkrat predvojno zvenenje. •Sokolska akademija. Na belo nedeljo 12. aprila priredi naš Sokol svojo prvo akademijo in sicer ob 15. v dvorani g. Šutner-ja. Na sporedu i m h' 5 y v / 7 u v " / yr 7 t • \ \ PRIJEM Samo eden edini gumb za ravnanje. Brez še tako tihega žvižganja, brez hrupa. Eden edini gumb na vsakem prejemniku 2511! Koliko je to stalo lrV '° 80 najbolja dela tehnika. Najbolji rezultati preciznega dela. Najdovršenejša dela inžmjerske umetnosti in spretnosti. Radi tega edinega gumba so ustanovili cele delavnice, ateljeje za preizkušnje, laboratorije. Neprestano, težko delo — delo enega gumba. Ali ta edini gumb predstavlja ogromni napredek na polju radio-tehmke. Philips-ov prejemnik 2511 z enim gumbom za ravnanje. ! je: nagovor, telovadni nastopi, petje, deklamacije in za zaključek enodejanka »Brat Sokol«. Pridite! Zdravo! S sejma gredoč ukradena. V četrtek je bil v Konjicah velik sejni. Neki ženski — kramarci — je bil na vlaku Konjice—Poljčane od neznanca ukraden ves izkupiček in reva ni imela niti toliko, da bi se inogla z vlakom peljati dalje. Človek pač ni nikoli dovolj previden! Sokolstvo Sokol v Clevelandu v letu 1930. Sokolstvo v Ameriki med našimi izseljenci pokazuje v zadnjem času precejšen razmah. Med vsemi sokolskimi društvi pa prednjači Slovenski Sokol v Clevelandu, ki je bil ustanovljen leta 1897. Je to največje in najagilnejše sokolsko društvo med Slovenci v Ameriki. V letu 1930 je imelo društvo v svojih telovadnih vrstah 175 članstva, naraščaja in dece. Kako delavno in požrtvovalno je bilo društvo v preteklem letu, je razvidno iz poteka občnega zbora, ki je bil 11. februarja t. 1. Sokol še ni imel nikoli v svojih vrstah toliko izvežbane mladine, kakor v 34. letu svojega obstoja. O uspehih Sokola ne pišejo samo slovenski listi, ampak so polni hvale tudi ameriški in angleški, ki s simpatijami spremljajo sokolsko delovanje med rojaki. Na tehničnem polju je dosegel Sokol povsod prva mesta, pri tekmah članov so odnesli prvo mesto slovenski Sokoli, članice pa so si priborile prvo mesto v baskettballu v mestnem kopališču na St. Clairju. Najpomembnejši praznik pa je bilo slavnostno razvitje prapora meseca oktobra ob številni udeležbi sokolstva in občinstva tudi tuje narodnosti. Na sokolskih tekmah v Detroitu si je slovenski Sokol priboril več častnih mest. Z ostalimi slovanskimi Sokoli so se gojili najprisrčnejši odnošaji, zlasti z de škimi in ruskimi. Društvo šteje 111 podpornih članov in nad 200 telovadečih. Z največjo vestnostjo pa se pripravlja, za svoj zlet, ki bo letos v Clevelandu. Jadranski Sokolski zlet. Nastop srednješolske mladine in vojske. V okviru zleta Sokolstva na Jadranu letos na Vidov dan bodo tudi posebni zletni dnevi srednješolske mladine tudi iz ostalih banovin. Prosvetni oddelek banke uprave primorske banovine je že odobril sodelovanje srednješolsko mladine. člani tehničnega odbora sokolske župe Split, predvsem učitelji telovadbe, so že sestavili tekmovalne in proste vaje za zlet ter so se že razposlale vsem srednjim šolam za vadbo. Dnevi srednješolske mladine so določeni za soboto 13. in nedeljo 14. junija t. 1. Prepričani smo, da se bo zleta udeležila tudi mladina iz Dravske banovine, da bo skupno s primorsko mladino manifestirala državno in sokolsko idejo na obalah našega sinjega Jadrana. Druga velika zletna prireditev na zletu Sokolstva na Jadranu bo tedeu dni kasneje nastop vojske in mornarnice. Pričakuje se, da bodo sodelovale pri tekmah in javni telovadbi vse vojaške edinice II. armijske oblasti in mornarnice. Vse gradivo za tekmovalne in proste vaje je poverjeno župnemu tehničnemu odboru, v ka-ierem sodelujeta kol strokovnjaka polkovnik br. Peter Petrovič iz Splita in kapetan br. Ivan Kovač, profesor telovadbe na mornamiški akademiji v Dubrovniku. Ta pomembna sokolska in vojaška prireditev na zletu Sokolstva na Jadranu bo pokazala verno sliko vzajemnega delovanja Sokolstva in vojske na polju telesne vzgoje. Saj so nam še živo v spominu krasno uspeli nastopi naše vojske na zletih v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Pragi in v Beogradu, katerim se je divi! ves svet. Židje za Sokolstvo »Jevrejski Gilas«, ki izhaja v Sarajevu, prinaša zanimiv članek o Sokolstvu, iz katerega posnemamo tele važne stavke: »Tudi mi Židje, kot lojalni državljani kraljevine Jugoslavije moramo ]»od pirati dalekosežno in ogromno delo jugoslovanskega Sokola. To je naša dolžnost napram domovini, katero ljubima in katera tudi nas ljubi. V Sokolu se hočemo tudi mi Židje preporoditi, razen tega hočemo pomagati, da zgodovinski akt Nj. Vel. kralja, ki stremi za čim hitrejšo in solidnejšo konsolidacijo razmer na temelju čim širšega jugoslovanstva, v katerem bodo združeni vsi sloji našega naroda, brez ozira na vero in narodnost, privede naš narod do boljše bodočnosti.« Ustanovitev Sokola v Cirkovcili pri Ptuju. Mariborska Sokolska župa se je zopet povečala za eno sokolsko četo več. V Cirkovcih pri Ptuju se je pred kratkim vršil v osnovni šoli sestanek za ustanovitev sokolske čete. Sestanka se je udeležilo nad 00 mladeničev in starejših mož, med njimi tudi g. župan. Sestanek je otvoril šolski upravitelj brat Ivo Jančič, pozdravil prisotne, med njimi tudi delegata Sokolskega društva iz Ptuja starosto brata dr. Šalamuna in prosvetarja brata Šestana. V kratkih in jedrnatih besedah je nato razložil zgodovinski postanek Sokola in potrebo ustanovitve Sokola v Cirkovcih. Starosta br. dr. Šalamun je pozdravil zborovalce v imenu sokolske župe Maribor in Sokola v Ptuju, podal nekaj lepih in koristnih nasvetov za vodstvo čete ter v prav lepih besedah govoril o etičnem pomenu Sokola. Brat prosvetar šestan je poudaril potrebo ustanovitve sokolskih čet in objasnil pravilnik za sokolske čete. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni z županom br. Vukom na čelu, trgovec Korze, šolski upravitelj br. Jančič, učitelj br. Križaj in več drugih požrtvovalnih članov. Mladi sokolski četi želimo na sokolskem polju najlepšega razmaha in veliko uspehov za dobrobit naroda in sokolstva. Sokulič, list za sokolski naraščaj SKJ ima v marčevi številki naslednjo vsebino: Brat dr. Ivan Oražen, ol> 10-letnici njegove smrti; Haj- Tovariši v gorah; Majcan Ivo, Senj: Krepimo krila za novi polet; Trček Stane, Ljubljana II: Kako je zgrajeno letalo — Oče in sin; Pavi-čevič Mičun, Zagreb: Zali flašu, više nego gla-vu; Alojzij Vitek: Bodimo odporni; dr. A. B.. Ljubljana: Kaj Američanom pri nas ne ugaja. Pavičevič Mičun, Zagreb: Vrnimo se s pol pota -- Naši pesniki — Dela našega naraščaja: Mance Davor: Prišel bo čas — Vaje naraščaja za župne tekme v letu 1931 •— Glasnik. Razširjajte Jugoslovana! Spcpf Mednarodni velikonočni turnir. Poročali smo že, da se vrši na praznik nogometni turnir, ki bo zaradi svoje zanimivosti sigurno privabil veliko število gledalcev. Poleg treh naših, brez dvoma najmočnejših moštev v banovini, sodeluje še bivši dolgoletni prvak štajerske S. K. Sturm iz Gradca. Prireditelja, tako Ilirija kot tudi Primorje, sta se za turnir z vso vnemo pripravljala. Obe tekmi s prvakom Maribora bosta pokazali, ali je nogomet v Ljubljani še vedno nadmočen mariborskemu. Proti inozemskemu gostu je zopet drugi interes. Eventuelna zmaga nad Sturmom bo brez dvoma malo povzdignila renome Ljubljane, ki se je v poslednjem času precej omajal. Srečanje z enajstorico Sturma je dobra prilika za rehabilitacijo, kajti graški gost je povsod na dobrem glasu. Turnu- je obenem nekaka revija naših igralcev za sestavo reprezentančnega teama proti Beogradu. Igralci se tega zavedajo in bodo zaigrali temu primerno. Vse tekme se vrše ob vskem vremenu na igrišču Ilirije: Nedelja: ob 15: Primorje : Maribor, ob 16'30 Primorje : Sturm. Ponedeljek: ob 15. Primorje : Maribor, ob 1G'30. Ilirija : Sturm. Velikonočni nogomet v Mariboru. Za velikonočne praznike se v Mariboru odigrajo sledeče nogometne tekme: Nedelja, dne 5. aprila: ob 14. Maribor rez. : Železničar rez. ob 16. železničar (Zagreb) : železničar. Ponedeljek, dne 6. aprila: ob 14. Svoboda : Rapid. ob 16. Železničar (Zagreb) : Železničar. Vse telcme se odigrajo na igrišču Maribora. Ze nekaj let smo bili v Mariboru navadno brez velikonočnega nogometnega programa, letos pa je S. K. Železničar povabil v Maribor odlično moštvo S. K. Železničarjev iz Zagreba. Zagrebčani zavzemajo v zagrebškem nogometu zavidanja vredno pozicijo. V prvenstveni tabeli vodijo trenutno z eno točko pred državnim prvakom Concordio. Njihov sloves pa še potrjuje nedavna zmaga 3:2 nad drž. prvakom. Gostje nastopijo v Mariboru v najmočnejši postavi. Naše Železničarje čaka potemtakem težka naloga. Upamo, da bodo napeli vse sile, da dosežejo čim ugodnejši rezultat in da tako dvignejo ugled mariborskega nogometa. Vse tekme bodo sodili domači sodniki. «♦ Popravek. V četrtkovi številki »Jugoslovana« je v športni notici glede nedeljskega ljubljanskega turnirja napaka, da je doživel ISSK Maribor težak poraz 9:0 po S. K. Sturmu. Ta poraz je doživel S. K. Rapid, zadnje srečanje med ISSK Mariborom in S. K. Sturmom pa je končalo 5:3 v korist »Maribora«. Toliko v interesu resnice! Ljubljanski Plivački podsavez. (službeno) Po nalogu JP objavljeno: Sporočamo Vam, da smo glasom sklepa seje u. o. JPS-a dne 29. marca t. 1. izrekli tele kazni, katere izvolite objaviti v Vašem službenem glasilu ter jih izvolite sprovesti v Vaši kazenski evidenci: »Kaznuje se g. inž. Miljutin Debelak, bivši predsednik Ljubljanskega Plivačkega podsaveza v Ljubljani in odbornik Jugoslovanskega Plivačkega Saveza v Zagrebu, s črtanjem iz odbora JPS, nadalje z diskvalifikacijo za dobo enega leta v vseh forumih JPS, ter se končno poziva ASK Primorje v Ljubljani, da istega gospoda izključi iz vrst svojega članstva.« Kaznuje se g. Savo Sancin, bivši tehnični referent Ljubljanskega Plivačkega podsaveza v Ljubljani z disvalifikacijo za dobo enega leta v vseh forumih JPS-a, ter se obenem poziva ASK Primorje v Ljubljani, da istega gospoda izključi iz vrst svojega članstva. Kaznuje se g. Pavle Marc, bivši tajnik I Ljubljanskega Plivačkega podsaveza v Ljubljani z diskvalifikacijo za dobo enega leta v vseh forumih JPS-a, ter se obenem poziva ASK Primorje v Ljubljani, da imenovanega gospoda izključi iz vrst svojega članstva.« Vse te kazni so izrečene radi nepokoravanja odredb redne glavne skupščine in upravnega odbora JPS-a. Predsednik: dr. Hadži s. r. Generalni sekretar: Esapovič s. r. S. K. ltapid gostuje v nedeljo dne 5. t. m. v Varaždinu ln bo proti tamkajšnjim S. K. Veška odigral prijateljsko tekmo. Mednarodni pinjf-pong turnir, ki bi se moral za Velokonočne praznike vršiti v Murski Soboti je odpovedan. Vršil se bo v mesecu maju. S. K. »Vrhnika«, kolesarska sekcija. Razpis za pomladanske otvoritvene kolesarske dirke katere se vrše v nedeljo, dne 12. aprila t. 1. 1. glavna skupina, 2. juniorji, start obeh skupin pi km 4 na Tržaški cesti (pri Kušarju) Proga: Vič, Vrhnika, Logatec, obrat pri km 30. — Logatec, Vrhnika, Log, obrat pri km 13, proga točno 50 km. Cilj pred Cankarjevim spomenikom na Vrh niki. 3. Novinci km 5, proga: Vrhnika, Stara šran-ga, Vrhnika, start in cilj kakor zgoraj. 4. Tolažilna dirka na km 10, proga: Vrhnika, Log, Vrhnika, start in cilj kakor zgoraj. Nagrade: Prvi trije vsake skupine častne ko lajne. Splošna določila. 1. Vozi se po določilih dirkalnega pravilnika Koturaškega Saveza kraljevine Jugoslavije. 2. Start je obvezen za vse člane klubov, kateri so včlanjeni v Koturaškem Savezu kraljevine Jugoslavije »Triglavski pododbor«. 3. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ter se mora strogo ravnati po cestno policijskih predpisih. Kolesa morajo biti opreljena z zvoncem ln rabljivo zavoro. 4. Prijave ad točka 1. in 2. sprejema vodstvo dirke na startu pri km 4 na Tržaški cesti. Dir- kači se morajo javiti točno ob 13. uri na startu. Prijave ad točka 3. in 4. sprejema vodstvo dirke v restavraciji »Mantua« na Vrhniki. Prijavnina ad točka 1. in 2. 5 Din, ad točka Prodaja na ugodne mesečne obroke Pogoje, kataloge in cenike pošljemo brezplačno Generalno zastopstvo: -TM-fc 66 trgovina radio - aparaiov, gramofo- 5^ £« it £. d nov, koles, sivanlili sfiojev ild. Ljubljana, (Masavy%tc>va c&sla sfev. 12 (nasproti kolodvora — palača Vzajemne zavarovalnice) 1008 2*;v€s.vi užitek v Velihi noči nudi edino -pcunlmčim izlet z Jugosteyr kolesi, Puch motornimi kolesi, ali pa v elegantnih Steyr in Austro-Daimler automobilih Našim cenjenim odjemalcem žcZ/mo iz srca ta lep užitek, kakor tudi pz?czv vesel© VelUtc zicč? Naglušni! h S' 'lu mm Vsak dan od 8—12 in 2—6 v soboto samo dopoldne ‘Pcmiaga Vam PHONOPHOR za vse stopnje nagluSnosti JUGOSLOVENSKA SIEMENS D. D. LJUBLJANA, Dunajska cesta Ib/III. nad»*r. (Palala Ljubljanske kreditne banke) TELEFON 3133 m IB Iti onr v • * Na srečo pa se nekatere izmed njih lahko ozdravijo na zelo enostaven način. Cnjte! 1. Pri protinu, ledvičnih kamenčkih in pesku trikrat dnevno po eno do tri čaše ogrete Radenske vode zdravilnega vrelca. 2. Pri kroničnem vnetju ledvic, hipertrofiji prostate, želodčnem in črevesnem katarju, Ureth-ritis, Cystitis, Pyelitis in Fluor albus dnevno 3—6 kupic ogreto Radenske vode Kraljevega vrelca. 3. Pri katarju krhlja in bronhijalnem katarju večkrat dnevno po eno čašo Radenske vode zdravilnega vrelca z vročim mlekom. 4. Pri Ikterus, zastajanju v jetrih in pri žolčnih kamenčkih dnevno 3—0 čaš Radenske vode s Karlsbadsko soljo. 5. Pri diabetes mellitus, zvapnjenju arterij, golši in Basedovu pije se najbolje redno namesto druge Radenska voda, najmanj pa trikrat dnevno po eno čašo. (i. Pri želodčnih in črevesnih ranah dnevno tri čaše prekuhane in zopet ohlajene Radenske vode zdravilnega vrelca. ^ 3. in 4. brez prijavnine. 5. Vrstni red in obliko startanja določi športna komisija. 6. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Po izvršenih dirkah se vrši sestanek v restavraciji »Mantua« na Vrhniki. Razglasitev rezultatov, razdelitev nagrad kolesarskih dirk S. K, »Vrhnike« iz leta 1930, športna zabava. S. K. Vrhnika, kolesarska sekcija na Vrhniki, dne 29. marca 1931. Predsednik Jože Grom 1. r. Tajnik Peter Reven 1. r. Ul asi javnosti Približno pred dvema mesecema je objavil »Akademski geografski klub«, ki se je ustanovil v zimskem semestru na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani, v slovenskih listih oglas na našo javnost, v katerem je navedel motive, ki so privedli do ustanovitve kluba 'n obenem na kratko podčrtal njegov pomen in namen. V tem oglasu se je klub obrnil na širšo slovensko javnost s prošnjo, naj podpre njegovo akcijo za izvedbo ekskurzijskega programa. Naš cilj je Francija in njeno glavno mesto, kjer se bn prav v tem času, ko se bo vršila naša ekskurzija, vrši' mednarodni geografski kongres. Klub se s tem najiskreneje zahvaljuje vsem onim redkim dobrotnikom, ki eo dosedaj podprli njegovo akcijo, vsem tistim, ki so spoznali položaj slovenskega akademika, ki so pravilno ocenil* pomen te znanstvene ekskurzije in ki so s podporo jasno izrazili jvoje simpatije do najbolj kulturnega naroda sveta, do naše zavezniške države Francije. Odbor kluba si je dovolil objaviti ta drugi oglas v upanju, da bo p*i svoji nadaljni okciji našel več razumevanja od strani naše javnosti. »Odbor »Akademskega geografskega kluba.« ~ Ljubljana, sobota, 4. aprila. 11.00 Velikonočna poslanica papeža Pija XI. 12.15 Religiozna glasba na ploščah. 12:45 Dnevne vesti. 13.00 Ca®, plošče. 17.30 Prenos slovesnega zvoneoja in vstajenja iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. 18.00 Vladimir Kapus: Velika noč med našim ljudstvom. 18.30 Rudolf Berce: Velikonočni o>bd-čaiji. 19.00 Velika noč v literaturi. 20.00 Prenos opere iz Beograda. 22.00 Časovna napoved im poročila, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, nedelja, 5. aprila. 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve. 11.00 Slovenske narodne, pojejo s spremljevamjem radio-orkestra gdč. Korenčan in gg. Miriro Jelačin in Drago Žagar. 12.00 Časovna napoved in poročila. 12.15 Plošče. 15.30 Koncert kvarteta trobil. 10.30 Jože Gregorič: Velikanoč v Kostelu. 17.00 Strindberg: Volitkanoč (pasijonska igra, Ljudski oder). 20.00 Koncert Muzike 40. p. p. Triglavskega. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Radio orkester. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, ponedeljek, 6. aprila. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 11.00 Vijoliraski koncert ge. Fanike Bpandi. 12.15 Plošče. 15.30 Anton Gornik: Zgodovinski dogodki v narodnih pesmih An pripovedkah. 16.00 Citre: solo, g. Emil Meis-golits. 17.00 P. Krizo stom: Smeh im jok (otročka igra). 20.00 Koncert zbora balalajk »Kremelj«. 21.00 Koncert Radio orkestra. 22.00 Časovna napoved in poročila. Hawaii-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dam. Ljubljana, torek, 7. aprila. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 18.00 Konce ut Radio-orkestra. 19.00 Dr. I. Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali. 19.30 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. 20.00 Operetni večer. 21.00 Koncert Radio-orkestra. 22.00 Časovna napoved in poročila, Havmii-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sobota, 4. aprila. 19.55 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere iz Beograda. Zagreb, nedelja, 5. aprila. Prenos iz cerkve sv., Marka. 17.00 Ppp. koncert radio orkestra. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 22.40 Novice. 1 ! 'hko stvori one delo svojega organizma, kf vsebujejo dušik, t. j. meso, kri, mleko, kožo, ko-roževino itd. Za živalski obstoj (točka 1) so Jorej beljakovine nujno potrebne. Ne pa za tvorbo - - skih stauicah in pri tem izrabijo že nakopičeno mast. Zato je razumljivo, da se dd povečati tvorba masti pri živini s tem, da ji puščamo kri, dasi zgublja pri tem mnogo dragocenih beljakovin. Ponekod puščajo zato sistematično male množine krvi onim živinam, ki naj postanejo pri pitanju predvsem zelo mastne. (Se bo nadaljevalo.) 'ie energije in masti, ker tu zlahka in celo bo- nadomeščajo drage beljakovine cenejše Cr‘une sestavine. j l ustWtvorbo energijo, ker ni važna za nas. ,l® pa bo tvorba rezervne hrane, masti, iz ka- koršnekoli krme lajiku težko umljiva. Saj so vendar beljakovine, mašče in ogljikovi hidranti tako zelo različne snovi in dado vendar vedno isto snov — mast! Razjasni naj to dejstvo shematična zelo po enostavljena razlaga preosnove živalske krme brez ozira na zelo komplicirane in večinoma še nepojasnjene prebavne procese in le v kolikor je potrebna za razumevanje tega odstavka. — Vso presnovo, ki jo doživi krma v živalskem telesu, delimo v dve stopnji: razkroj krme v njene več ali manj enostavne sestavne dele in zgraditev živalskih snovi iz teh razkrojnih delov. Da ostanemo pri beljakovinah! Beljakovina, ki jo dobi govedo n. pr. z deteljo ni ista, ki jo j« človek n. pr. v govedini. Govedo razkraja v svojem prebavnem traktu deteljno beljakovino tako daleč, da si iz teh absorbiranih razkrojnih delov lahko zgradi svojo beljakovino in sicer v normalnih pogojih toliko, kolikor jo ravno rabi za svoje telo. Ce je pa beljakovine več kot toliko, jo žival sicer večinoma tudi razkraja, a si od teh razkrojnih delov jemlje le one, ki jih rabi za sestavo masti. (Ostali deli gredo večinoma v blato), ker mast oziroma loj ne vsebuje dušika, jo (ga) gradi žival lahko tudi i* onih razkrojnih produktov, ki jih dobi pri prebavi mašč ali ogljikovih hidratov. Mašče vseh vrst in ogljikovi hidrati so namreč sestavljeni it prav istih snovi, ki so le na različne načine združene, zvezane, »zgrajene«, ker se pa pri prebavi itak le snovi »razgrade«, je umljivo, da se i njih vseh lahko znova »zgradi« mast oziroma loj. Tvorba živalske masti iz krmnih ogljikovih hidratov, ki je glavna podlaga živalskega (tudi perutninarskega) pitanja, je s tem pojasnjena. Drage beljakovine niso za tvorbo masti, ki jo hočemo pri pitanju doseči, prav nič boljše od ogljikovih hidratov. Celo nasprotno: če damo živali isto množino ogljikovih hidratov kakor beljakovin, tvorijo ogljikovi hidrat celo nekaj več mast. Vendar pvzroča trajno premalo beljakovin v krmi slabo izrabljanje krme in je zato treba vedno paziti, da je pravilno utežno razmerje med beljakovinami in ostalimi prebavljivimi krmnimi sestavinami (za živino vsaj 1 : 9). Krma, s katero pitamo živali, mora vsebovati še več beljakovin, da se ekonomično izrabi. Med pitanjem se namreč, radi mnoge krme zelo poveča delovanje prebavnih žlez, ki izločajo beljakovinaste prebavne soke. In brezhibno delovanje žlez jim moramo vračati le zgubljene beljakovine z beljakovinsko krmo, ker jih žival ne more stvoriti iz druge krme. — Preveč beljakovin pa upliva zopet neugodno na tvorbo masti. Preveč beljakovin poveča namreč množino krvi in predvsem število rdečih krvnih telesc, ki zelo pospešujejo razkroj v žival- Fraujn Pavlica, Škofja Loka: Ljubljana in higijensko mleko V »Jugoslovanu« in drugih listih je izšel 19. t. m. članek propagandne oblike, ki sporoča, da se bodo Osrednje mlekarne v Ljubljani modernizirale in da dobijo celo stroj za biori-ziranje mleka. Vse priznanje mlekarni, ki hoče pokazati pra- vi napredek, saj to le poveča lahko konzum mleka. Dobro, dokler se gre samo za reklamo, ki pa mora biti vseobča, ne samo enostranska. V Ljubljano privažajo mleko vse mogoče mlekarne in nikdo še ni ugotovil, katero mleko ene ali druge mlekarne je boljše. Gotovo pa je, da to mleko ni nevarno zdravju naše dece, dokler ga skrbne mamice še preveč prekuhavajo. Je torej nesmisel članka tam, kjer pravi, da so strokovnjaki ugotovili, da zboli za tuberkulozo do 50°/o dece vsled uživanja mleka. Taka opozorila ne spadajo v reklamo iz prej navedenih razlogov, ker ne veljajo za naše kraje. Sem mnenja, da okužba mleka po tuberkulozi ne prihaja toliko od krave, kolikor pozneje od ljudi, ki z mlekom nepravilno ravnajo. Priznavam pa dopisniku, da je nepravilno prekuhavati mleko na dosedanji način, ker z uničenjem škodljivih bakterij se uničujejo tudi važne snovi, prihajajoče v poštev za prehrano dece. Ima torej bioriziranje veliko prednost pred prekuhavanjem, da celo pred visoko pasterizacijo, čeprav pred nizko ne, ker je nizka pasterizacija cenejša, v domačnosti izvedljiva in o-hrani nezmaujeno mleko na hranilnih snoveh. IMorizacija mleka ni nič novega, poznamo v praksi že novejše upravljanje mleka, vendar je za Ljubljano tudi to lep napredek. V naprednih državah preskrbujejo deco s pri rodnim higijeničnim mlekom, ki ne pasira strojev. Tudi Medvode sem čital, se hočejo pridružiti načinu pridobivanja dobrega higijenslce-ga mleka. Bile pa sedaj katerekoli mlekarne, vseh je dolžnost začeti proizvajti dobro mleko. Zato pa ne pomre stroj, ampak pričetek pri molži sami že v hlevu in tako dalje, dokler ga ne izročimo v roko konsumentu. Vrči, ki so sposobni za prevoz gnojnice, pa ne smejo v mlekarne, kor tudi dobro naravno mleko pokvarijo. Pozdravljamo torej splošno higijeno pri vseh, ki bodo pirvažali mleko v Ljubljano! Obračunski tečaj tujih veljav veljavni od 1. do 30. aprila 1931 ICer se vrednost novčainic, ki so izdane v tujem ali zlatem denarju, napratn dinarju menja, je g. minister financ v »vrho pravilnega pobiranja ’al*s po zaikoaiu o taksah in določitve sodne pristojnosti s svojim sktepom št. XI/34222 z dne 24. marca t. 1. določil tečaje, po katerih se morajjo vse listine, ki se glase na zlat ali tuj denar, preračunati v dinarsko veljavo in se mo rajo po teh zn**itih pobrati takse po zakonu o taksah in določati sodna pristojnost: 1 nap. 218-00, 1 vsi. tinska lira 249, 1 brit. funt 276-70, 1 amer. dolar 56-80, 1 kan. doter 56*50, 1 nemška z!, marka 13-57, zl, poljski zlot 6-37, 1 avstr, šiling 8, 1 belg. fr. 7-93, 1 madž. pengO 9 92, 1 braz. nuilrajs 5-25, 1 egiptski funt 283-80, 6 urug-pezo 43-30, 1 argent. pezo 18-80, 1 turška pap. lira 26-35, 100 trn-, pap. piastrov 26-95, 100 zl. frankov 1085-85, 100 franc. fr. 222-80, 100 švic. fr. 1095-60, 100 ital. liir 298-20, 100 nia. gotldtoar-jev 2280, 100 romunskih lejev 33-80, 100 bolg. levov 41-25, 100 danskih tor. 1519, 100 švedskih kron 1527, 100 norveških kron 1519-20, 100 šp. pezo v 600, 100 drahem 73-00, 100 Kč 168-70, 100 lin. mark 143, 100 litov. lat 1089. Ti tečaji veljajo od 1. do 30. aprila 1931 in se naj uporabljajo v tehle primerih: 1. Pri sprejemanju zvenečega sil ata, napoleon- d /rov in i. turških lir ni državnih blagaj- nioah, pri pobiranju davkov in drugih državnih d hodtoov, 2. pri pobiranju pristaniških tata, o čemer bo davčni od o! ek izdal potrebna navodila, 3. pri obračunavanju obvez in izdatkov po proračunu »a leto 1931/82 pri vseh državnih far plačilih v tujem denarju, 4. pri kavcijskem pologu obveznic naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7 odstotno in 8 odstotno Blairovo posojilo in 7 odstotno posojilo Državne hipotekarne banke, izdanih v Ne\vyori;u, za obračunavanje dolarjev v dinarje. (Iz odelka državnega računavodetva -ministrstva za finance St. XI/34222.) Gospodarske vesti X Zimski kmetijski tečaj, tol se je vršil v Ne-delioi in Turnišču v času od 11. januarja do 19. februarja je bil po šesttedenstoem trajanju zaključen. Uspeh je bil zelo povoljen, ker je bilo veliko število stalnih poslušalcev, ki so se predavanj udeležili vsak četrtek in vsako nedeljo po šest ur. Največ stalnih poslušalcev je bilo iz občine Nedelioa, zatem pa iz Renkovce. Predavali so sledeči gg. strokovnjaki: Armič Leopold (zemilj. kataster), dr. Fabiani Friderik (zeniti, knjiga), Krebs Arnold (sadjarstvo), dr. Lipnjak Danilo (zdravstvo), Ing. Miklavži« Jože (gozdarstvo), Ing. Mikuž Fran (semenogojsivo in rasti, bolezni), Pavlica Franjo (mlekarstvo), Počljaj Jakob (kmet. pravo), Pušenjak Vlado (zadružništvo), Ing. Sadar Vinko (poljedelst in travništvo), Sok Anton (živinozdravstvo), Tratnik Davorin (čebelarstvo), Ing. Wenko Benedikt, (živinoreja in kmet. pospeševanje), Žnidarič Jakob (vinogradništvo). X Konkurzi iu prisilne poravnave. Društvo iindustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za mesec marec 1931 sledečo statistiko: O it v o r j e n i k o n to u r z i: O. to. O. p. p. Odp.to. O. p. p i. k. i. k. v Dravski banovimi 6 (11) 4 5 (12) i v Savski „ 2 (9) 14 5 (5) 6 v Vrbastoi „ — (6) — — (—) — v Primorski „ 1 (7) 2 —- (1) 1 v Dninstoi „ 5 (14) 5 12 (3) 4 v Zetstoi „ — (3) — — (1) — v Dunavslci „ 14 (20) 17 11 (14) S v Moravski „ 2 (28) 1 7 (12) — v Var danski „ (5 (10) 1 8 (6) 1 Beograd, Zemun, Pančevo 4(11) 3 3 (7) — Kratice pomenijo O. to. = otvorjeni kontoum, O. p. p. i. to. zz otvorjene prisilne poravnave izven ko nk ur za, Odp. to. = odpravljeni konkurzi, O. p. p. i. k. =2 Odpravljene prisilne poravnave izven toonkurza. (številke v oklepajih sa nanašajo na isto dobo v preteklem letu). X Brošura o lesni industriji. Zavod za posp. zunanje trgovine sporoča, da zbira materijal za posebno številko trgovinskega bulletina, ki bo posvečena lesni industriji ju izvozu lesa. T« številka bo izšla kot prejšnje v francoščini, nemščini in angleščini. Zavod poziva zainteresirane industrijce in lesne izvoznike, ki želijo sodelovati bodisi v redakcijskem, bodisi v reklamnem delu, da se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine za obvestila. X Davek na posl. promet. Davčni oddelek finančnega ministrstva razglaša, da se davek na poslovni promet pobira samo za ono blago, za katerega se bo od 1,. aprila dalje plačevala državna trošarina. — Davčni oddelek fl-načnega ministrstva j« izdal okrožnico davčnim upravam, s katero Jih obvešča, da se T temeljno vsoto za odmero skupnega davka na poslovni promet na sladkor ne računa državna trošarina na sladkor. Po drugem sporočilu ni podvržen skupnemu davku na poslovni promet Spilit, ki je bil v tvornicah za kis 1. aprila. X Razpisane licitacije. V neki sosedni državi so razpisane licitacije za nabavo tegale blaga: Pod St. 262 za 50.000 m bombaževine za vojaške potrebe. Licitacija bo 30. aprila. Pod št. 263 za 20 ton olja za mazanje m Dieslove motorje. Pod št. 266 za 200 m št. 8 debelega platna bele barve za vojaške potrebe. Pod št. 267 za 200 kg zelene barve za mornariške potrebe. Zadnje tri licitacije bodo 89. aprila. Podrobna pojasnila daje Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pod št. 59-14. X Mednarodni kmetijski kongres v Pragi. Za peti mednarodni kongres v Pragi od 5. do 8. junija pod pokroviteljstvom predsednika češkoslovaške repub. Masaryka vlada veliko zanimanje. To se vidi Iz velikega števila prijavljenih strokovnjakov lz raznih držav. Za udeležence tega kongresa Je odobrena znižana vožnja za 35 do 50 % na železnicah večine evropskih držav, med njimi na železnicah Jugoslavije, Ma-djarske in Avstrije. Za sodelovanje na kongresu so se prijavili številni kmetijski strokovnjaki, delegati mednarodnih kmetijskih institucij in drugi. Na programu so enodnevne ekskurzije v poedine češkoslovaške pokrajine, po kongresu pa šestdnevna ekskurzija, na kateri si bodo udeleženci ogledali i-azne kmetijske ustanove in zadružne institucije, nato pa 14 dnevna ekskurzija v bolj oddaljene pokrajine, kjer sl bodo udeleženci ogledali češkoslovaško kmetijstvo. Organizacijo kongresa in ekskurzij so prevzeli nacijonalni propagandistični odbori, ki so že sestavljeni v poedinih državah. Detajlna obvestila in informacije o kongresu v Pragi, daje Dladela IX. X Oddaja zgradbe dvonadstropne podurad-niške stanovanjske hišo na Rakeku se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 16. aprila 1.1. pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. — (Oglas Je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, načrti, proračuni in pogoji pa pri istem oddelku). X Oddaja vzidavo parnega kotla se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 16. aprila t. 1 pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča V Sarajevu. (Oglas, pogoji in načrti so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za l'0l v Ljubljani). (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 13. aprila t. I. ponudbe glede dobave 330 komadov ščetk, 100 komadov sirkovih metel, 1 lestve, 100 kg kleja, 200 kg kita, 300 komadov ključavnic, 600 komadov vijakov in 100 kg kolofoni je; do 14. aprila t. 1. pa glede dobave 200 kg kompozicij za ležaje. Darekcija državnega rudnika Velenje sprejema do 14. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1300 kg koruznih otrobov, 15.000 kg pšenične moke, 10 kg čaja, 600 kg cikorije, 200 litrov kisa, 2000 kg koruze, 200 kg testenin, 200 kg rozin, 50 kg olja, 300 zavitkov pralnega praška »Persik, 1000 kg kristalne sode, 20 ducatov toaletnega mila in 1000 kg terpentinovega mila. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 16. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg žebljev, 4000 kg pločevine, raznega okovja, orodja, 190 kg gumijevih plošč, delta -kovine ter glede dobave 2 telefonov. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 16. aprila t. 1. ponudbe glede dobave transformatorja, bencina, kladiv za zračni pogon, 1 univerzalnega stroja za rezanje pločevine, železnih vrvi, stekla za okna, kilarita in kouopnenih vrvi. Dne 16. aprila t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 60.000 metrov različnega platna. (Predmetni oglasi z* natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani intere-vo sentoin na vpogled). S holctmjalne razsiave v Parizu Pariz, začetkom aprila. Iuternacijonalna kolonljalna razstava v Parku 1931 bo ena najbolj široko zasnovanih gospodarskih in političnih manifestacij zadnjih desetletij. Razstavljale! nimajo samo namena pokazati zainteresiranim gospodarskim krogom vsa ogromna bogastva, ki Jih črpajo iz kolonij; evropska javnost naj obenem afirmira »civili-aatorično misijo«, ki jo metropole vrše med au-toktoni, in posebno Francija se hoče pokazati v vsej svoji kolonijalni in civilizatorični veličini. Kdor bere francosko časopisje, od Ami du Peuple do socialističnih listov, ta vidi, s kak-ino krčevitostjo se francoski gospodarski in politični krogi otresajo misli na Izgubo kolonij. In vendar se ta misel vedno češče pojavlja. Do-čim so stare francoske kolonije, manj važne, kot Tahiti, Guadelup, Afrlque Occidentale fran-Cftise z metlsi in makaronščino še precej mirne, se v Maroku vrši stalna guerila; v Libiji in Tunisu Italijani kar ne dajo miru in Indokina leži med dvema razburkanima svetovoma: Indijo in Kino. Vsa francoska notranja politika je usmerjena na energično obrambo svojih kolonij in protektoratov. V kolonijah vojaški režimi, v metropoli pa čedalje Intenzivnejše zatiranje vsake grupacije, ki moralno podpira gibanje v kolonijah. Seveda kolonijalna razstava ne bo imela tega »pesimističnega« aspekta. Mogoče bo padlo v oči, da se je Anglija ne bo udeležila; radi kri-sse, malo pa tudi iz notranjepolitičnih razlogov. Udeleže se je pa USA, Italija, Holandija, Belgija in še cela vrsta nekolonijalnih držav, katerih industrija se hrani v surovinah v kolonijah. Na razstavi bo seveda najbolj obsežena francoska sekcija. Sama Indokina zaseda 10 ha (razstava 110 ha). Maroko je prvič na razstavi v Evropi in je naseljen v obširni palači (maroški stil, srednji vek) z vrtovi in fontanami. Tunizija pod streho Marchč des Esclaves z minareti, vijugastimi ulicami in balkoni ter s precej neokusnim spominom na dobo suženjstva — lahko' boste kupili na dražbi (za eno noč ali manj) eno petnajstih Tunlžank. Alže-rija Je bila na razstavi lani za stoletnico in tudi na kolonijalni bo imela historičen značaj a vsem pompom, ki smo ga videli in slišali lani. Indokina je naseljena v 15 palačah; dominantna čez ves razstavni prostor, in še izven Je pagoda iz Angkore. Par številk: celoten em-placement znaša desetino, svetišče samo pa v naravni velikosti. Gradbeni stroški 15 milijonov fr. Arhitekti so prinesli iz Angkore 6000 lotografij in 800 odlitkov za dekoracije in računajo, da bo štukatura in pagoda sploh vzdržala brez reparacij 2 leti, nakar jo bodo demo-lirali, če Je ne bo »kdo« subvencljoniral letno b 2 milijonoma frankov. Na ta način bi Ji podaljšali življenje za kakšnih 10 let. Guadeloupe Je na otoku, Izrezanem v obliki te otočne kolonije, Guineja v nizki, s slamo kriti gvinejski vasi iz rdeče ilovice. In podobno vsi ostali ar-hipli, otoki; protektorati. Vso fres sekcijo obvladuje spominska kolona armadam, kjer bo vsak večer ob 6. uri »descente du pavillon« kot tam na peščenih mejah prekmorske Francije. Kar je hotela uprava doseči, to je odločno eksotični značaj in točno reproduciran stil, tako da razen Centralne informacijske palače, Paviljona metropolitanskih razstavljelcev in Permanentnega kolonijalnega muzeja ne bo niJ spominjalo na Evropo. V celoti bo razstava pregledna. Obiskovalec, ki bo izstopil na Porte Dorče (glavni dohod) bo Imel pred seboj Častna vrata in fontaine lumineuse; na levi Met-opoli-tanski paviljon (500 m dolg — 40.000 kv. mi in muzej, na desni, jezerski strani avenue Daumes-nil pa glavno informacijsko palačo in emplace-mente posameznih razstavljalcev. Mi, St. Mandejčani, ki Jo vidimo, kako raste iz tal, dostikrat zmigamo z glavo, češ, saj te ne bo nikoli gotovo. Parižani skeptično gledajo raztrgane boulevarde in razorane avenije in tudi zmigujejo z glavo. Samo dober mesec še! Dočlm Je Mčtro Opčra — Porte Dorče že dograjen, so veliki boulevardi okrog Porte St. Martin še v velikem neredu. — Častna vrata se že nekoliko kažejo v svojih obrisih, seveda še ne vemo kaj bo z vsemi tistimi kolonami in žel. konstrukcijami, ki lzgledajo kot mčcano-igrače. Fontani so Izkopali bazen; in potem planke, planke------------- okoli ln okoli, lesene iu neokusne. Palače in pa- viljoni so pod streho, notranja ureditev pa Je še daleč v aprilu ln ves prostor Je še preprežen s kabli, žicami, železnino, Jarki kot v fronti. USA so zgradile Washlngtonovo farmo, tisto kjer jo slavni predsednik (ko še ni bil) sprejel Lafaye-ta — ta historičen repek seveda zaradi prijateljstva, ki Je kot izgleda vse reducirano na to ubogo vez iz secesijske zgodovine. Holandija je zgradila malajsko gledališče, Portugal 4 palače, Italija baziliko iz Leptis Magnae (II. stol.), sedanji Keroman (Clrenjka) in seveda restauran Pocardi. Belgija ima obsežen paviljon s stebrišči, fetiši in jahto, ki vas bo peljala po Kongu navzgor in občudovali boste panoramo. Zoo je prvi moderen v Franclji. Obsega 3 ha, brez mrež in žel. palisad. Zverine so proste v ad hoc adaptiranih terenih, od gledalcev Jih loči 8 m širok jarek in dopasen obrežni zid. Med drugimi bo nabavil zverine Hagenbeck: 15 levov po 14 tisoč fr., slona, 4 zebre po 24 tisoč, 3 žirafe po 15 tisoč. Opice bodo imele celo goro, kjer se bodo poljubno vrtele. Zelja je, da bi ta zoo ostal. — V centralni inf. palači bodo centralizirani vsi Offices coloniaux, transporti, banke, podjetja; Interesent bo dobil ne le pregled čez vse kolonijalno gospodarstvo, ampak čez celotno Industrijo ki se v surovinah hrani v kolonijah in na ta način bodo na razstavi udeležene tudi države brez kolonij. — Za promet po razstavi gradijo električno železnico, garniture po 7 voz (2.50 širina), v dolžini 7 km. Ves razstavni prostor je kot ogromna kino montaža in življenje obeta biti res filmsko. Seveda hrani uprava marsikatero presenečenje za dan otvoritve, ki bo najbrže zadnji akt v sekste-niju g. Gaston Doumerga. Obljubljajo pa bajne eksotične noči z lampijoni, vožnje s pirogami, zamorkami, godbami in plesi vseh mogočih zamorskih, indokinezkih in drugih plemen, sploh attraetions de grand luxe. Posebno na otoku. Pa saj to bo preveč. Mi, centralni Evropci (tisti ki nimamo ravno gospodarskih interesov) bomo odnesli vtis tistega pohištva, saj veste rezljanega in struganega in tako čudno zvitega, natlačenega z bibloji, ki so nemogoči v XX. stoletju. In barve bodo sekale naše mehke oči, barve v vseh najintenzivnejših niansah, nam, ki smo vajeni mehkemu, sivemu, brezbarvnemu. In vsi ti stili, azijski, orijentalski, vijuge, minareti, oboki, fetiši, piroge; bajne orijentalske noči, vse te godbe in plesi Malajcev, Kambodžcev, Gui-nejcev, vsi ti plačani nasmehi endiženskih deklet — vse to nas bo utrujalo in bo porazno delovalo na živce ubogega turista, ki se bo na smrt utrujen v jutranjih urah vrgel na posteljo v hotelski sobi. In kdor bo prišel le za par dni, ne bo smel niti ure izgubiti, ker konijalna je obsežna, je v Parizu in Pariz je velik. M. R... Narodna galerija in n|en budgett V času, ko se pretresavajo ter sprejemajo proračuni in sklepajo bilance, ne bo odveč, če spomnimo našo javnost tudi na bilanco in bud-get Narodne galerije za tekoče in bodoče leto. Ustanova je splošno znana in priznana ln nima kot povojno dete zlatih rezerv; zato si mora svoje stroške in dohodke sproti uravnavati. Njeni stroški so popolnoma konkretni, dohodki pa popolnoma odvisni od darežljivih rok podpornikov. Za vzdrževanje stavbe, za zavarovalnino, za upravo in za nakupe umetnin bi potreboval institut letno 150.000 Din. Za dosego tega letnega minima je bil ustanovljen fond, čegar obresti naj bi dajale podlago za eksisten-oo galerije. V primeri s potrebnostjo zavoda in ajegovim narodno kulturnim pomenom, prestižem za državo, Slovenijo in njen center — Ljubljano je preračunana dvainpolmilijonska vsota malenkostna, če postavimo, da dajatev za njo, porazdeljena na Slovence, znese komaj dva dobra dinarja na glavo in bi bila z imenovanim zneskom Galerija za vedno odrezana od težke dubomorne in razočaranja polne naloge, leto za letom iskati sredstev potom intervencij, prošenj in apelov s tem uspehom, da more institut, ki najotipljivejše in najenostavnejše budi v narodu ljubezen in ponos do dela in sposobnosti Vedno je dober duh starih hrastovih skrinj. — Kdo je to reliel? Skrivaj sem iztegnil roko in odgrnil rob mile še bolj. Bistro sem pogledal, kako stara mora biti ta miza! Videl sem, da je čez in čez preprežena z gubami in brazdami. Bože moj, takole stoji dan *a dnem tukaj, včasih je pogrnjena — o, to bo boljša družba, pomisli miza — največkrat pa ostane gola in vino in jabolčnik se razliva po njenem starem čelu. In ona posluša in gleda z oslepelimi očmi, vedno sliši vse in ji gre do srca. Zares, njej gre vse do srca. Včasih sede za njo dvoje zaljubljenih mladih ljudi, in !iči vin« s tresočo roko, po mizi ga razliva in ona *e napol v zadregi smehlja, pa riše z drobnimi nohti po mizi, morda je zapis, la nevede črko tvojega imena poleg njegovega, ampak miza je dobra in rahlo kakor dih sprejme vaša to s\rito, komaj zavestno priznanje. Potem pridejo d.ugi, nekomu je trdo V življenju, komaj malo je v njem ljubezni, vedno se bije z ljudmi, in ko sede za tole mizo, vzame nož iz žepa in brezčuten zareže z globokimi brazdami konice v rahlo priznanje zaljubljenega dekleta. Da, da, težko je tedaj mizi, oboje mora sprejeti. Včasih se kdo samo malo nasloni na njo. Saj vemo, kako je: žive duše nima, samo tale miza mu še osla-ne, da se nasloni ob njo. In tedaj ji je najtežje, tiho zaječi vse do sklepov jo prešine bolečina. Toda tudi meni je rekla nekaj. Zakaj je zaie-čala? Jaz sem mislil in mislil, sreča, da oni o-rljo še zmerom in ne vidijo moje potrtosti. Potem pa sem se spomnil na one gladke .>»ra-moruate mize po kavarnah. Za njimi sem presedel veliko časa, ljudje so hodili mimo, jaz Jih nisem videl. V krVi mi je pela prešerna mladost. Ne, ne, mramornate mize niso dobre, pn\«č hladne so. Včasih pride kak mlad, napolzgab-Ijen fant, pa nehote potegne s svinčnikom, morda samo majhno, izgubljeno potezo — v d ti M je vse polno takih malih izgubljenih potez. Ali to ni nič, saj bo kmalu prišel natakar in le mimogrede bo potegnil z mokro brisačo po mizi, da, samo mimogrede. Za njim ne bo ničesar več,... Toda tale stara miza je dobra. Seveda, ona pozna še ljudi, kaj, saj je rekla tudi meni nekaj. Hvala ti, miza, da si tudi meni rekla nekaj. Zunaj je otožen dan in zrak, jaz ju nisem še poljubil. Zdaj bi moral jokati nad svojo izgubljenostjo. Toda tega nisem storil, samo bahavo sem razprezal pred teboj svojo onemoglos.. Cu-ješ, zunaj cvete zrak, kmalu bo mrak in v' nji večera pridejo, jaz pa nisem govoril še z njimi. Glej, tišje bodo peli studenci, vse bo dobro in prav v naravi, jaz pa ne vem, če. pojdem k njej ali če bom piskal kakega človeka, da bi bil dober ž njim. Saj ne veš, mizo, da stoji na koncu naše ceste samoten gaber, prav na robu pfi križišču, glej, a jaz vem, da ni izpustil iz svojih očrnelih rok orumenelega listja, samo da bi pošumeval, ko pojdem mimo v teh dolgih samotnih zimskih nočeh. Z njim nisem g. oril še nikoli, o Bog, kaj sem mislil, kaj sem mislil. Zares, tako sem zgubljen, najbolje bo, če pojdem domov. — Zdi se mi, da je ura že pozna, gostilničar. O ni še pozna, kaj vam pade v glavo! Gostilničar me je pogledal začuden, seveda, on ne ve, da je meni zdaj težko sedeti. Ni še? Zdelo se mi je... zmotil sem se pač. Popravil sem se na stolu; zarekel sem se in zdaj bo treba že obsedeti. Tako je. človek nikoli ne pride do k uca svojih sklepov, zmerom m« je težko n» zemlji. Pran Lajuš. njegovih prednikov, kj ga neposredno veže t njegovo zgodovino s Suvanjem in pridobivanjem zgovornih umetnostnih spomenikov, živeti od januarja do decembra in tako vsako leto Iznova le od pičlih porcij iz roke v usta. Tako stanje postane s Sasom demoralizujoče in zavodno — ki sicer uživa najsplošnejše simpatije javnosti — v škodo, ter mu okvarja organizem in ogroža dosežene uspehe. Teh pa kljub kratkemu, dvanajstletnemu obstoju galerije ne gre sametavati in zavirati 1 Saj je bila v tem času nakupljena zbirka domačih del, ki šteje 1238 produktov slikarstva, kiparstva ter grafike in poleg mnogih razstav, publicistike, nabiranja fonda za bodočo Akademijo znanosti, itd., pridobljen tudi dom za nastanitev slovenske likovne umetnosti preteklosti, sedanjosti in bodočnosti in preurejen v galerijske namene; torej uspeh, ki je za nami in ki je sam po sebi vreden najviSje kvalifikacije ob misili, kako brezupni bi bili vsi napori zanj v slučaju, Če bi bilo treba tak dom na novo zidati! Gotovo najtežja etapa je srečno za nami, pred nami pa zagotovitev eksistence in končna ureditev umetnin v pripravljenih prostorih; ta je zvezana s prAosom zbirk iz Narodnega muzeja v Narodno galerijo, s čemer bi bila v glavnem zaključena koncentracija domačih umetnostnih depojev. Kaže, da bo to delo opravljeno še letos. S tem činom bodo dobili Slovenci in Ljubljana umetnostni zavod, ki mu ga ni para po svojem ustroju v državi in je redek po svoji zaokroženosti tudi v tujini, ker bo po svojem obsegu fazam evropske umetnosti izrazit paralelizem v delih, ustvarjenih predvsem na slovenskem teritoriju! Za koncentracijo bodo potrebna seveda materialna sredstva, ki so v galerijskem proračunu za letos na strani stroškov .bazirana na — up. In te vrstice naj služijo poleg informacije predvsem temu, da se čim izdatnejše odzovejo znani podporniki, zlasti hranitelji in zaupniki ljudskega premoženja, na katere smo že posebej naslovili svoje prošnje in darujejo v fond za se in za tiste, ki dati ne morejo ali še ne razumejo pomembnosti kulturnih ustanov za narodno eksistenco. krojno polo tw mmogoStevilininiii risbami za lepa in praktična ročna dela. Li »I *e naroča v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 12 ter stane 64 Don letno. »Severnaja zemlja« Ruska znanstvena ekspedicija, ki se mudi daj v polarnih krajih, je odkrila med 79. in 81. stopinjo se verne širine nov svet, ki ga je imenovala »aevernaja zemlja« (»severna dežela«). O tem odkritju poroča vodja ekspedicije sledeče: »Spomladi bomo preiskali severne dele od nas odkrite nove »severne dežele«. Najprej b -mo preiskali deželo z ozirom na njen geološki sestav, potem pa bomo narisali karto Pot, ki jo bomo morali v ta namen narediti, meri okoli 1000 kilometrov, za pot pa bomo potrebovali 60 dni. Naša skromna sredstva in teža znanstvenih inštrumentov in živil pa nam ne dopuščajo vzeti več živeža s seboj kakor le za . 0 dni. Zato bomo uredili pomožne postaje, ta bomo lahko rešili svojo nalogo. Mi bomo morali napraviti najmanj 6—7- potovanj, da bomo spravili vse stvari na lice mesta. Zalogo živeža bomo napravili na rtu »Srp in kladivo«, od tam pa pojdemo na sever in na zahod. Do zahodne strani je pot dolga do 700 kilometrov. Na prvih vožnjah do »severne dežele« smo se vozili s psi, na vsakem vozu pa je bilo okoli 80 kilogramov tovora. Na redne vožnje teke vrste pa ne moremo niti misliti zaradi polarna noči in silnih viharjev. »Zenski sve4« Izšla je aprilska številka »Zenskega svet«« s sledečo bogato vsebino: Obrazi in duše: Zofija Na litovska (B. L. Petelinova); Veliki petek — Pesem (Zorana); Gospa Marina — konec (Anka Nikolioeva); Negovor — odgovor, pesem (R. L. Petelinova); Doma&i zvonovi najilep&e pojo... (Manica Komanov a); Dostojevskij — žena v njegovem romanu (Angela Vodetova); Jo.sipina Lausdie-Weilf in Marija Udovič (Pavla Lovšetova); ^Kakšnega moža si želi sodobna žena« — Ureditev meščanskega stanovanja (Ing, Herman Hus, arhitekt); Vse ki deco (Brna Schodtova, Marica Seraečev«); P/vestja: Po ženskem svetu; Hig-ijena; Kuhinja; Gospodinjstvo; Umetnost. IJst ima bogato modno prilogo s Na povratku (Stekali Hans Hartmann). Za liuhumo preoriieniacijo Dravske oofine V »Jugoslovanu« z dno 1. februarja t. 1. sem povdaril potrebo gospodarske preorijentacije v Dravski dolini, to pa zato, ker je v prvi vrsti potreba gospodarskega prebujenja in osamosvojitve naših ljudi ob meji, kajti šele potem lahko računamo s kulturnim in nacijonalnim podvigom, kti bo tej gospodarski preorijentaciji sledil s hitrimi korald. Sedaj po 6. januarju je teren tukaj ob meji posebno pripraven, zato je sedaj tudi mogoče smotreno in napredka polno delo med našim priprostlm ljudstvom, da ga osamosvojimo. Zato je prva dolžnost vsakega pravega Jugoslovana, ki stremi za napredkom naših ljudi, da jim pomaga, ker ti se niso mogli razvijati ne gospodarsko, še manj pa kulturno in nacijo* nalno v prejšnjih desetletjih v onem anacijonal-nem metežu v obmejnih krajih. Zato še danes vidimo med našimi ljudmi gospodarsko in kulturno neorijentiranost, dostikrat pa tudi nacijonalno nevednost in mlačnost, kar je posledica neorijeutiranosti prejšnjih desetletij in hudega pritiska. Naš narod ob meji je ravno radi tega ogromno pretrpel, gmotno in moralno. To so bili tudi oni heroji, ki so se ustavljali tujcem in ki so obvarovali našo zemljo in njeno slovensko obiležje. Zdržali so takratni pritisk, toda ne smemo se čuditi, če so v tem Itoju oslabeli gospodarsko in kulturno. Pa tudi nacijonalno so ti kraji mnogo trpeli. Takratne šole so učile tudi naše ljudi samo gotico in tako je še i rmes med našimi ljudmi mnogo za slovenski j«. ik nepismenih. Toda naš kmet je ostal vkljub temu naš, seveda gospodarsko in kulturno zelo udarjen, ker so ga povsod izžemali. Jasno pa je, da gospodarska odvisnost pelje in vodi tudi h kulturni in nacijionalni odvisnosti. Naš kmet je konservativen, zemlja nerentabilna, v vednib narodnih bojih direktno prizadet, je gotovo otopel, toda vedno in povsod pa se zaveda in tudi pokaže, da je naš človek. Na vseh dobro mislečih in dela voljnih je naloga, da napravimo iz njega najboljšega našega kulturno visoko stoječega in nacijonalno neoporečnega in navdušenega Jugoslovana. Kaj je potrebno v kulturnem in naeijonalnem oziru v Dravski dolini? Ustanovitev analfabetskili tečajev povsod po Dravski dolini, kjer se pokaže potreba, ker gotice v kateri se marsikdo Se danes podpisuje, ne moremo smatrati za našo. — Ob severnem mejnem pasu se nahaja precejšen odstotek duševno zaostalih otrok, ki v šoli ne morejo sle- diti pouku. Dobro bi bilo, da se po večjih centrih doline ustanove pomožni razredi. Razširjajmo med naše ljudi dobre knjige, ki imajo gospodarsko, kulturno in nacijonalno obiležje. Vsaka vas naj bi imela vsaj skromno knjižnico, da bi se v ljudeh privzgojil čut in navdušenje za lepo in dobro knjigo. Kajti ljudje, ki ne žitajo, ki so ne izobražujejo, so ne morejo ne gospodarsko pa tudi ne kulturno dvigniti. Dvignimo z poljubnimi po urnimi predavanji kmetsko zavest! Ali bi ne bilo primerno, da se v centrumu osnuje nekaka ljndska univerza, koje člani bi predavali po potrebi, sedaj tu — sedaj tam, to kar naše ljudi zanima in kar je potreba. In slednjič! Ali ni Sokol kakor nalašč ustvarjen zato, da se koncentrira v njem ono najboljše v našem narodu — kmetska mladina, da ji da moralno in nacijonalno oporo, da jih vzgoja v prave navdušene Jugoslovane? Naj razvijejo naša obmejna sokolska društva vse svoje sile v ta pravcc, kajti kmetske mladine nam primanjkuje. Mislim, da je posebno slednje tako potrebno in važno, da preko tega ne moremo in ne smemo iti, če hočemo za mejo res delati 1 St. T. Hotel du Nordi. To je s čudovitim, trdnimi opazovanjem podan življenje prebivalcev malega stanovanjskega hotela, kot jih je sto na robu Pariza. V bednih >bicah žive tovarniški delavci, šivan-karice. pod uradniki, vozniki in branjevci. To je življenje brez luči, brez višin, z ugašajočo potrebo obojega. Kljub tej dušeči nastrojenosti je življenje polno, kipeče v teh usojenih oblikah. T je 70-odstotni Pariš leta 1980 v vsem, še v poulični latovščini in Dabitu — ki je tudi sam vzrasel kol ključavničarski ajeuec v »Hdtelu du Nord«. Obljubljajo, da bo še marsikoga do-sesre'1 in prerasel. Andre T h 5 r J v e, ustanovitelj popra..- v in i ‘»n »najvidnejših francoskih kritikov, je sl-ce bolj razumnik, a kljub temu doiber opazovalec. Romana »Cliarbon ardent« (Žareče oglje) in »Sana fimo (Brez duše) sicer nista tako zelo neposredna kot orni drugi, ker govorita sicer t ostro prozornostjo o stvareh in ljudeh, ki jih je pisatelj videl in otipal, ki jim je pa v bul..i pr 4/rav d- ti en Žano njegovi romani čitrvekfe m vežejo tako z dejanjem k. t s slikanjem fran-oosldh razmer, ki ga poživljajo dobr . pizode Njegov populizem je tem mladimi ljudeir mo Žan ^a. .mik pri oproščati ju francoske knj-iže nosil iz ozkih starih vezi. V romanu »Les fr&res Bouquiqiuint« nan-J anPrčvost predstavlja življenje ua sein skem vlačilcu. Tisto bedno življenje, ki se radosti im umira na valovih, utriplje v ritmu nji J’ rahlih poskokov, je prazno iu tegobno, in je vendar življenje in se edino po vrhu. Franooelca kritika ga hvali kot delo, ki uvaja nov čas. George David prehaja v politiko, oai roma v političnost. Je najostrejši satirik sodob uc Francije in biča velike politične strasti ln boje v majhnih okolioah, v vaseh, trgih, kjer je vse to še bolj elementarno in vidno hujše kot v velikih mestih. »La parade« in »2000 Haibi ta ni s« (2000 prebivailoov) sta neizprosni puščici na neiskreno malomeščansko ceneno domoljuba rstvo in obtožba hinavščine, ld skuša političnega nasprotnika uničiti z gospodarskim bojkotom. Vse brez enodmevnosti in lahkih duhovičenj, z gloMoo zahtevo po obnovitvi. Kak talk David bi bil morda tudi pri nas potreben. Vse to pomeul obrat ne le v književnosti temveč v vsej francoski duševnosti in kulturi, če pomislimo, da spremlja to novo literaturo v politiki uvedba socialnega zavarovanja, da jemlje film pobudo iz Zolaja in da je likovna umetnost že preoej pred vsem tem. In ta obrat je dober. Jevgeni/ cIvanovič Mami jan 11, sodobne rusko književnosti V moderni ruski literaturi se kaže očit napor po novi snovnosti in slogu: Odpor proti filozofiji in psihologiji, ki je bila še do nedavna značilna poteza v ruski povesti, se očituje skorajda pri vseh modernih ruskih pisateljih. Predstavnik te odrejene smeri, ki predstavlja svojo šolo, je Jevgenij l. Zamjatin. Lahko rečemo, da je Zamjatin še danes v Rusiji osebnost, predstavljajoča neodvisnega umetnika, borca za pisateljevo svobodo ustvarjanja, kar je obenem pravcati dogodek v literarnem življenju poslednjih desetih let. Zamjatin se je rodil v mestu Lebedjanji 1884. leta. Po poklicu je mornariški inženir. Dalj ča sa je služil v Angliji, kjer je gradil ruske ledo loince. Spoznal je pokvarjeno življenje angleški gospode, kar z vso ironijo biča v romanu »Otočani«. Pozneje se je moral vrniti v Rusijo, svoj inženirski stan je opustil in se vsega posvetil književnosti. V Petrogradu jo njegovo ime ne-razdružno s »Serapionovimi brati«. Učil in vzgajal je mlajši pisateljski rod, predaval in pisal. Zamjatin je eden od najboljših mojstrov ruske umetniške besede, originalen literat. Prvo njegovo večje delo, s katerim je zaslovel, je bil roman »Uezdnoe« (Sresko Mesto). Tu opisuje rusko provinco pred revolucijo. Njegov jezik je svež, originalen — srečno kombiniran s provincialnim žargonom, poglobljen s tenkočutno za-mjatinsko ironijo. Ta roman je plastičen, živ, zanimiv in obenem kruta umetniška satira. V tem oziru je Zamjatin veren naslednik svojega učitelja — Gogolja. Njegovo književno ustvarjanje ni obilno. Poleg romana »Uezdnoe« in »Na kuličkah« iz življenja do revolucije in zbirke karakterističnih pripovedk, je napisal roman »Otočani«, ki so pestra satirična slika angleške družbe. »Ognji svetega Dominika« je drama iz dobe španske inkvizicije. Znamenite besede papeža Gregorja L: »Preklet bodi vsak, ki misli drugače,« veljajo tudi za sovjetske razmere. Roman »Mi« (komunistična družba 800 let pozneje) je ustavila boljševiška cenzura. Znamenite so tudi njegove »Pravljice za velike otroke« (Bog, Ivani, Cerkovnik, Cerkev božja ...), pravi satirični biseri, obsodba sovjetske miselnosti, za kar je pisatelj moral v ječo. Po svojem ustvarjanju je Zamjatin realist: Življenje slika s kruto resničnostjo, opisuje ga v njegovih osnovah, vse neštete življenjske malenkosti so stalno gradivo za njegovo ustvarjanje. Na stvarnost gleda skozi ustvarjeno sliko svoje umetniške fantazije in to stvarnost vedno sproti odkriva. To je tudi filozofska osnova nje- govega dela. Svet pojmuje sintetično, kar ga mislim, kot pisatelja edino dela umetnika. Njegov slog je izrazit, odsekan; z ostrimi črtami, s kratkimi označbami postavi pred nas sliko. Za njeno jasnost in moč žrtvuje blagoglasje iu lepoto. Zamjatin v resnici ne opisuje, on slika duševne zapletljaje in jih na svoj poseben na čin pobarva, kar nas preseneča. Večinoma to dela preračunjeno na učinek. Njegovo umetniško delo je prepojeno z ironičnim nasmehom, pod katerim se skriva globoka vse odpuščajoča ljubezen do sočloveka, ki je kljub temu, da je ves zatopljen v same malenkosti, v nepovratne trenutke, kljub temu, da je tako majhen in slab, vendar sposoben za velika dela kot sta — ljubezen in smrt. Z vso silo se bori zoper meha nizacijo človeka in nasilje, zoper hinavstvo, o niejenost in barbarstvo na svetu. Zato Zamjatin še vseeno upa in govori, da je še nekje izhod iz tega sveta v lepši svet lepote, razuma In ljubezni. Zamjatin je izrazit antimeščan; kot pesnile Je nežen, naiven lirik, tenkočuten in zavidanja vreden opazovalec, vešč mojster besede in eden od najzanimivejših in največjih postav sodobne ruske književnosti in kaže smer, v katero mora nedvomno iti Šola ruskega novega realizma. St. Janež. Za smeh Milanček ima rojstni dan. Stric mu da dinar in ga vpraša, koliko let ima. Milanček mu odgovori: »Tri in dvajset...« »Kako to?« se začudi stric. »Lani sem imel 11 let, letos jih imam pa 12, skupaj torej 23,« se odreže Milanček... Strah »Mamica, kaj so to prav za prav Mormoni?« »To so ljudje, ki imajo po več žen.« »Joj, mamica, potem pa mormonskega otroka pretepajo vse žene zaporedoma!« Pismo Mati piše s kmetov svojemu sinu študentu v mesto: »Ljubi moj sini Tukaj Ti pošiljam nov telovnik. Gumbe sem odrezala, da bi zavoj ne bil pretežak. Skrila sem jih v gornji žepek telovnika. Srčno te poljblja Tvoja mati.« Miza Štirje smo sedeli za staro mizo in smo se pomenkovali. Zunaj je dremal mlačen zimski popoldan. Ničesar ni bilo v njem, le nekaj otožnega, brezkončnega pričakovanja, ki se ne izpolni nikoli. Seveda, nam ni tako težko kakor dnevu tam zunaj, v nas ni bilo tistega otožnega pričakovanja. V nobenem. Ne v debelem, rdečeličnem gospodu — o, on je dober z menoj, on ve, da z menoj ni še ničesar, prav ničesar. Sam pa je po šestih križih svojega življenja prilezel na enega izmed tistih prijaznih gričev, ki so na njih beli gradiči ali gosposki dvorci. Nekaj viteške romantike se renči že v starih košatih kostanjih. Ko gledajo mrkim stražarjem podobni nekam daleč preko vsega sveta pod njimi. In takole z viška je človek vedno lahko malo dober. Za vse ljudi tam doli ima košček prizanesljivega smehljaja. Zares, njemu ni.treba nobenega pričakovanja več. Poleg debelega prijaznega gospoda je sedel bogat posestnik. Poljedelsko šolo ima za seboj. Z njim je kakor z njegovimi njivami, travniki in gozdovi, da, pri njem Je vsaka reč že naprej na svojem mestu. On šteje in ukazuje, rokave ima zavihane, kadar zmerja hlapce — seveda, vsakemu 200 dinarjev plače na meseci — in tudi s sinom, ki ga pošilja v gimnazijo, ima svoje namene. Ampak z njim se da govoriti — vsak popoldan pride za eno uro v tole krčmo —, nekaj je treba reoi o vsemirni raketi, o davkih n o alkimistih, to pa res ni kar tako, tukaj je treba, da človek govori o atomih in še o čem višjem. Aid meni in onemu, ki mi sedi nasproti, je najtežje. Bogve večkrat sedi takole v družbi za »tarimi mizami. Gospodar t« krčme je, nekoč pa je bil v Benetkah in v južni Italiji in sedaj mu nekaj južnega soluca vedno slepi oči. Težko mu je, ker sedi takole, saj nekoč... Seveda, nekoč so bili višji nameni v njem, gola resnica je to, čemu za boga pa se ne ozrete tja na sienoI da, takrat »o bili višji nameni v njem, pa je slikal nekoliko romantične gozdove, pezsaže in morske panorame. Potem je bil poštar, nič lahko mu ni bilo s takim poslom, nazadnje je dedoval tole gostilno. Samo kadar je v boljši družbi, pije in je navdušen, če je komu slovesno pri srcu — no da, tedaj se sklone naprej podrži kozarec, pa pove s sonornim glasom: Audi ich biti in Arkadien gevvesen! — Meni je težko radi njega, vedno mora sprejemati '»oste, mnogi dišijo še po žganju, prišli so mogoče s kakega sejmišča in roke in glas in škornji so [im enako hrapavi in okorni. Zares meni je težko radi njega. Z njim se pogledava večkrat, skrivaj, kakor v strahu iu sramežljivosti. Saj bi ne bilo nič posebnega na teh pogledih, ampak jaz vem, da je v njih tisto poslednje brezupno vprašanje: Pa ti povej, odkod in kam. Govori že za božjo voljoI — Jaz pa molčim, v mojem srcu je ■••va pepelnata pokrajina, tista, ki jo ČL . ek vidi le včasih z očmi svojih nemirnih sanj. Ne, ne, vstran od teh pogledov, prijatel' saj ni treba, da človek vedno stoji na robu prsted-njega. Cez čas pa sem pozabil na tisto samotno vprašanje, vino nam je malo seglo v glave in beseda se nam je razvezala. Odslej smo vsi govorili glasno in ni je bilo stvari, ki je ne bi zmagovito prestavili s svojega mesta. V lice mi je planila rdečica, to ne bo dobro. Razvnel sem se bil, mislim, da sem go 'I cele četrt ure skoro le jaz. Res, govoril sem. Oni m« gledajo — ampak nikar ne mislile, da povem o sebi... Eujte, ničesar ne povem! Bogatemu posestniku se zdeha, debeli gospod se smehlja, zdajle si je popravil kravato. On ve, da z u loj ni še ničesar — toda jaz govorim kljub temu, ha, h" tako z viška, gospod, nič ne d e, če ni z menoj še ničesar, razumete. Tedaj i se je zgodilo ono —• Slišal ser — o čisto natanko sem slišal — kako je zaječala st..ra miza; jaz -ovorim in tedaj dolg pritajeni vzdih, ki se je iztrgal nekje v globočini. Sunkoma se mi je ustavila beseda. Moj bog, saj ni nič na tem, če škriplje ln ječi takale stara miza. Stara je pač in zaječala je, ker se je nekdo naslonil na njo. Sklonil sem glavo uad mizo, na moji levioi je bila malo odgrnjena, spogledala sva se. V srcu se mi je zganilo kakor od kaplje iztisnjene krvi. Zunaj jo šel mimo visokonaloien voz, voznik je porincaval z glavo in zvonil z nogami. Gostilničar je strmel v mene. morda je kaj opazil? On me gleda, njegov pogled je spet tako pekoč kakor od kraja. Ali, zdaj je konec Tvojega pripovedovanja in bahavasti, sem pomislil, zdaj ne boš rekel ničesar več. Gledal sem skozi okno navidez z velikim zanimanjem — no. morda pa ne ve, zakaj se mi je tako ustavila beseda? Onkraj ceste gre nekdo, pred njim se podi dvoje psov, jaz še strmim skozi okno. Hvala Bogu, gostilničar me ne gleda več, vsi trije govorijo med seboj. Zdaj sem sam med njimi. Da, zdaj sva tako gama, da si bova lahko c mizo povedala svoje. Tako na tihem, seveda na e m, kajti ljtfdje bi se nama sicer smejali, nikoli ul prav, če človek glasno govori • stvarmi, ki so okoli njega. Današnja mladina Na naslov današnje mladine je napisal nemški pisatelj Kurt Mttnzer v dunajski »Neue Freie Presse« lep podlistek, ki ga imenovani list toplo priporoča tudi mladini v presojo. Med drugim pravi: »Mi, ki smo danes stari 40, 50, pa tudi 70 let, mi smo bili prav tako mladi kakor letnik 1910. Kakor si želi današnja mladina v svet, kakor hrepeni po svobodi in po bratstvu ali pa koprni po vojski — prav takšni smo bili m:. Razlika med našo in sedanjo .mladostjo je samo ena: današnja mladina je bolj politična kakor smo bili mi v svojih mladih letih, toda to ni nič drugega kakor posledica današnje duševne revščine in posledica pretiranega negovanja športa, posledica vojne in posledica vednega naglašanja telesne moči nad duševno. Današnja mladina rešuje svojo nesigurnosl in nestalnost v skupnost (v kolektiv) in stranka je tisto, ki o vsem odloča pri naši mladini, ker naša »e-danja mladina ne pozna več osebnosti in osebne veljave. Le poglejte današnje dvajsetletnike: ali jih morete še razločevati, posebno deklice? Ali niso to samo šablone? Današnja doba s svojim »br-zim korakom« nima več časa, da bi ustvarjala osebnosti, ampak vse šablonira: telovadbo, kroj obleke, ples in Šport — vse je enako. Dvajsetletniki so bili tudi pred 80 in pred •>0 leti fanatiki; tudi ti so trpeli, so demonstrirali in se borili kakor se bori današnja mladina. Samo ideali so bili drugi, drugače pa je ostalo vse pri starem. Vsak se spominja lahko sam, da nobena preteklost ni minila brez »omladi-ne«, »omladina« pa je bila vedno uporna 'n prekucuška, seveda v raznih dobah na svoj način. Nekaj je pa danes le drugače: ognjevita strast ne prihaja več iz srca. Vsled številne in nerodovitne intelektualnosti so se srca res kar posušila. Danes vlada duh, ki ga je samo »intelekt«, danes vlada tehnična duševnost. Vse, kar je danes novega, prihaja iz kemične kuhinje ra- zuma, nikjer pa ni toplote, ni krvi. Nekdanja erotika je »amo še tovarištvo, in vse se suče samo okoli propagande, okoli denarja, okoli hi-gijene. Toda čutenje, srce? Le poglejmo današnjo mladino, kako se ljubi in potem se vprašajmo: Ali je to mladina? S kakšni doživljaji za seboj Je pa prišla ta mladina na svet? Dobro vem, da se bo mladina zaradi teh besed dvignila proti meni in da bo metala kamenje in blato na mojo osivelo glavo. Toda to nič ne stori. Vem namreč to-le: Tudi vd, današnji mladiči, boste kmalu imeli nad seboj svojih 40, 50 let. In kaj takrat? Ali vam bo tudi takrait rojil po glavi samo motor in svetovni rekord? Ali si ne žele vsi ljudje, ki imajo za seboj svojih 50 let, miru v hišici na deželi ali pa miru v svoji knjižnici in petelina v loncu in psa v obrambo proti vlomilcem? O, kako strahovito se mota tisti, ki primerja današnje dvajsetletnike s petdesetletniki in pravi: Ti hočejo in si žele mir, oni pa so samo gibanje in žMjenje — čegava je torej bodočnost? Seveda je bodočnost last današnje mladine — ampak samo do naslednje generacije! Jutri bo današnja mladina doživljala to od nove mladine, kar doživljamo mi stari od naše današnje mladine! Nihče se z nobenim motorjem ne more izmakniti zakonu narave: tudi vi, današnji mladiči, boste kmalu »stari«. In potem? Jaz mislim, da se boste na precej manj lep način starali kakor se staramo danes mi »stari«. Današnje mlade plesalko, slikarice, igralke, ve mlade, fantom podobne deklice, ki imate danes svoja prijateljstva s petošolci in petošolkami, — pa vi, mladi fantje od 18. do 28. leta, ki ste danes neustrašni piloti — kakšni boste vi čez 20 let? Ali se boste znali starati kakor se staramo mi? Ali boste tudi vi spoznali in čutili, da tudi najmanjša bolečina človeka boli? Kako bo z vašo prešernostjo in z vašim ponosom in z vašo pre-zirljevostjo vsega, kar je, čez 20 let? Le poglejte nas »stare« — mi smo vaša bodočnost! »kimi. Društvo je dobilo v Indiji — seveda s pomočjo in podporo angleške vlade — tudi pravico vzdrževati oborožene Bete, ki so si podvrgle eno indijsko državo za drugo. Ko pa Je bila slcoro cela Indija osvojena, jo je društvo prepustilo angleški državi. Milijonar čez noč Vsakemu človeku v Angliji se nudi štiri- ali petkrat na leto možnost, da postane milijonar (v angleških funtih), samo če kupi za 10 angleških Šilingov »sweepstake« — srečko. To so srečke na Izid konjskih dirk. Ne prodajajo pa, srečk direktno, ampak tako, da najprej izžrebajo le številke konj, ki dirkajo, potem pa dobi giavni dobitek tisti, ki ima številko zmagovitega konja. Nižje dobitke pa dobe številke onih konj, ki pridejo na cilj kot drugi, tretji itd. Take srečke ali »sweepstoke« na konjske dirke v Kalkuti in za največjo angleško dirko (za »derby«) izdajajo v Angliji že mnogo let. Od lanskega leta dalje izdajajo take srečke tudi za veliko konjsko dirko na Irskem in sedaj tudi za veliko dirko v Liverpoolu. Dobiček srečk za dirko na Irskem so razdelili lani tako, da so dali tretjino čistega dobička za bolnišnico v Doblinu, ostanek pa so izplačali imetnikom srečk. Dobička je bilo nad 000.000 angleških funtov (1 funt Je 276 Din), tako da je dobila bolnišnica 250.000 funtov. Pri zadnji dirki v Liverpoolu pa so izplačali nad 1 milijon funtov »amo na dobitkih, eno tretjino milijona pa je dobila ta mošnja bolnišnica. Začetkom preteklega leta, ko so se vršile dirke v Liverpoolu, &u začeli žrebati. Glavni dobitek je znašal 854.000 funtov, dobil pa ga je neki rudar. Dobitkov nad 100.000 funtov je bilo tudi več, nižjih dobitkov do 1000 funtov pa je bilo razmeroma zelo dosti. To vse pa dokazuje, kako silno je na Angleškem razvit smisel sa šport, pa tudi smisel za — stave! »IVaf ie on ie!« Francoski kralj Henrik IV. ni bil znan samo kot hraber vojak, ampak je bil visoko cenjen tudi zaradi svoje duhovitosti, pa tudi zaradi njegovih ljubavnih doživetij so ga čislale posebno ženske. Tako se je zgodilo, da se je kralj lepega dne zagledal v vojvodinjo Bellegarde. Vojvoda Bellegarde pa je bil silno ljubosumen to je kmalu po kraljevih obiskih v njegovi rodbini začel nekaj slutiti. Da se sam prepriča, kaj Je na stvari, se Je nekega dne, oziroma neke noči skril pod široko posteljo svoje žene. Kralj Je res prišel k vojvodinji na obisk. Ko sta pa kralj in vojvodinja večerjala, se je tudi 'kralju zazdelo, da nekaj v sobi ni v redu in ko je svoje oči nekoliko napel, je res zagledal vojvodo pod posteljo. Takrat pa je’ vzel s krožnika lep kos purana in ga Je vrgel pod posteljo z besedami: »Naj še on jč!« Požar indijskega svetišča v Rangun-u Znamenito indijsko svetišče v Kangun-u, ki Je bilo zgrajeno 1. B85. pred Kristusom, je nedavno skoro popolnoma pogorelo. Zgorele so tudi skoro vse dragocene umetnine v svetišču. Potresna katastrofa v Nicaragui Na sliki vidimo ognjenik Momotambo, čegar delovanje je povzročilo silovit potres. Potres je zahteval na tisoče človeških žrtev. Velika noč pri Indijancih Krščanski Indijanci y mestu Ousco Volley v.Zedinjenih državah opravljajo »vojo pobožnost pred priprosto »oho Matere Božje. Mako brzoiavljajo ECiiagci Za nas Evropejce je brzojavljanje kaj navadna in priprosta zadeva. Mi imamo namreč — v glavnem — vsak svojih 25 črk in s temi lahko sestavljaš vse mogoče besede; pri modernih aparatih ne rabimo niti posebnega brzojavnega alfabeta več, ampak brzojavljamo že črke in besede. Na Kitajskem pa je stvar vsa drugačna, kajti Kitajci nimajo črk, ampak imajo ia. vsako besedo posebno znamenje (sliko). Za navadne ljudi na Kitajskem Je dovolj, če poznajo nekaj sto takih slikanih besed, učenjaki jih pa poznajo in znajo na tisoče. Kako naj torej Kitajec brzojavi v svojem jeziku, ko pa nima črk? Japonci so poskusili vpeljati za brzojav neke posebne vrste pisavo, ki obstoji iz 45 znakov in ki se dajo tudi brzojaviti po Morsejevem sistemu. V praksi pa se la stvar ni obnesla, ker Je bilo vse preveč nesporazumov in pomot. Na Kitajskem pa še to ni šlo. Zato so si pomagali zaenkrat s tem, da imajo za vsak besedni znak še posebno številko in tako gre vsaj za silo. Seveda mora na sprejemni postaji sedeti uradnik, ki brzojavljene številke zopet prenese na pisavo z znaki. Ta reč pa je zelo draga in rabi tudi mnogo časa. S prav takšnimi težavami *e morajo boriti tudi Indijci, Siamci in Turld. Mnogo pa si obetajo od napredka brzojavnega prenosa »lik. Ce bo to enkrat izpopolnjeno, bodo lahko brzojavno prenesli celo napisano stran pisma kakor sliko in jo bodo izročili naslovljencu. Zato na Kitajskem z veliko pozornostjo zasledujejo razvoj brzojavnega prenašanja slik. Angleži, indija in poper Mnogo je ljudi, ki ne vedo, kako in zakaj je prišla tako velika dežela, kokor je Indija, pod angleško oblast. Indija je namreč prišla pod angleško nadvlado zaradi popra in zato lahko rečemo, da so Angleži Indijcem »dali popra«, kakor dandanes Indijci Angležem Iindijo »solijo« (zaradi znanega boja za svobodno pridobivanje morske soli). Stvar je bila pa taka: V srednjem veku so postale moderne razne dišave, ki so jih dovažali trgovci iz daljnih dežel v Evropo. S tistimi dišavami so začinjali razne jedi, posebno priljubljene pa so bile poprane jedi. Poper so cenili tem višje, ker so ga imeli za zdravilo proti raznim nalezljivim boleznim, ki so tedaj razsajale med ljudmi. Zato je poper postal važen predmet za trgovino, bil pa je zaradi velikega povpraševanja tudi primerno drag. Največ popra pa so pripeljali v Evropo tedaj holandski trgovci, ki so imeli na poper neke vrste monopol. Leta 1599. pa so holandski trgovci kar čez noč zvišali ceno popru za 100 odstotkov in sicer od 3 na 6 holandskih goldinarjev za funt. To zvišanje cen popru pa je silno razkačilo londonske trgovce, ki so takoj začeli misliti na to, kako bi se osvobodili moči holandskih trgovcev. Da se osvobode holandskega vpliva, so angleški trgovci ustanovili 1. 1600. svoje lastno »Trgovsko društvo«, ki je začelo trgovati z Indijo in ki se je vedno lepše razvijalo. L. 1696. so ustanovili še eno društvo za trgovino z Indijo, leta 1708. pa sta se obe društvi zedinili v »Vzhodno -indijsko društvo«, ki je polagoma začelo osvajati celo Indijo. Pravice in pravila tega društva je potrdil kralj Karol II. Po teh pravilih in pravicah Je imela ta družba tudi pravico voditi vojsko in sklepati mirovne pogodbe, »mpak ne s krščanskimi narodi, temveč samo s pogan- 500 metrov pod morsko površino Dve znanstveni ekspediciji, ki »o jih pripravili in izvršili amerikanski učenjaki, vzbujata danes splošno pozornost ne samo v Ameriki, ampak tudi v Evropi, to pa zaradi njihovih bogatih uspehov. Gre pa tu za ekspedicijo profesorja Williamsa in za ekspedicijo profesorja Bebe-a, ki sta se oba spustila v posebnih aparatih pod morsko gladino, da opazujeta življenje pod vodo. Profesor \Villiams se je bil že leta 1929. spustil v jekleni krogli skupaj s svojo ženo in s svojim otrokom 100 metrov globoko pod vodo, profesor Bebe pa je dosegel globino 500 metrov. Prfesor Bebe ge je spustil v vodo v jekleni krogli, ki je merila okoli 50 kubičnih metrov. Krogla se je dala nepredirno zapreti, močna pa je bila tako, da je lahko vzdržala pritisk 20 ton. V globočini 500 metrov sicer pritisk vode še ni tako silen, pač pa je zahtevala previdnost, naj bo krogla rajši močnejša kakor pa prešibka.. V krogli je bil nameščen kar eel laboratorij: električni aparati, posode s kisikom, signalne naprave za dajanje znakov na površino in telefon, s katerim je bil profesor Bebe zvezan z ladjo. Tudi močna okna je imela krogla, da so lahko gledali na morsko dno in na svojo okolico. Profesor Bebe je videl pod vodo stvari, kakor jih ni videl ie noben človek. Značilno je, da Imajo živali, ki žive v tej globini, vse nekakšne »svetilke«. Te »svetilke« omogočajo živalim življenje tudi pod vodo. Druge živali imajo zopet nenavadne oblike, kakor so pač prikladne za vzdrževanje silnega vodnega pritiska v teh globinah, kajti jasno je, da so pogoji življenja v taki globini drugačni kakor na površini ali celo na kopnem. Te živali zaradi popolnoma drugačne svoje narave na površini sploh živeti ne morejo in zato jih ljudje tudi še nikdar niso videli in prav verjetno je, da bodo te živali ljudem ostale za večno neznane, ker je pač težko prodreti v takšno globino brez posebnih aparatov in priprav. Prof. Bebe je poskusil napraviti o življenju v tej globočini tudi nekaj filmov, ki jih pa še ni razvil in zato se še ne da reči, ali so se mu posrečili ali ne. Ves svet pa pričakuje z veliko pozornostjo njegova poročila o podvodnem življenju. Velika noč na jugu Grad Enn na južnem Tirolskem. - &;■ Berlin—Rim K0v Otvoritev nore zračne proge l*a je n/ile telo 'v 1 i»'T» ™tn S° olY°rJlj J/.fP1'13- ^eta se J? udeležil tudi nemški minister za promet Guerard. Prvo italijansko letalo 1 la popoldne. Slika nam kaže veliko potnl&ko letalo tvrdke Rohibacli-Roland. Od leve na desno pa vidimo? pilota Doldija, na desni pa kapitana Bauer-a. Kako so Angleži prišli ob svojo najboljšo ladjo Med najbolj zanimive dogodke svetovne vojne prištevamo lahko usodo velikega »dread-nought«-a »Audacious«, ki se je potopil 27. okt. leta 1914 na irski obali. Ta ladja je bila največja angleška vojna ladja, izgubili pa so jo Angleži vsled tega, ker se je neka brzojavka na angleškega admirala Zellisoe-a zakasnila, pa tudi predrznost neke nemške križarke je igrala pri tem svojo vlogo. Kako hudo je zadela Angleže izguba te ladje, se vidi iz tega, da je angleška admiraliteta izgubo te ladje svetu več mesecev prikrivala, dokler niso za nesrečo zvedeli amerikanski časnikarji, ki so to »tajnost« raztrobili takoj po vsem svetu (leta 1914 Amerika še ni vstopila v svetovno vojno, op. ur.). Septembra leta 1914 je sklenilo poveljstvo nemške mornarice položiti mine pred ustje reke Clyde, ker so pričakovali, da se bo tam zasidralo 33 prevoznih ladij iz Kanade. Mine naj bi polagal nemški pomožni vojni parnik »Berlin«, ki je bil prej last »Severonemškega Lloy-da«. Ladja »Berlin« je odplula 21. septembra popolnoma tajno iz reke Weser, 80 milj za otokom Helgolandom pa je morala spremeniti svoj pravec, ker je sijalo krasno solnce, pričakovane megle pa ni bilo. 16. oktobra so pa poskus ponovili in ladja »Berlin« je dobila nalog, da polaga mine skupno z ladjo »Nautilus« tik pred glavnim opozoriščem angleškega brodovja »Firth of Forth«. Obe ladji sta se res mogli »rečno približati škotski obali na 100 milj daleč, opazili pa sta že takrat, da jih bo zajela silna angleška premoč. Nabolje je nemškima ladjiina kazalo, da se umakneta. Ladja »Berlin« je napravila velik ovinek in je položila svoje mine na severni irski obali. Ravno tja pa je po nesreči priplul del angleškega brodovja pod poveljstvom admirala VVarrender-ja na mornariške vaje in ob tričetrt na devet dopoldne 27. oktobra so zašle tri najboljše angleške ladje »Audacious«, »Ajax« in »King Georg II.« na ogroženo mesto in že nekaj minut kasneje le raztrgala veleladjo »Audacious« nemška mina. Poskušali so sicer z vsemi sredstvi ladjo e rešiti, a bilo je vse zaman — največja angleška bojna ladja se je potopila z 250 možiui *red. Ladje so pa zašle na nevarno mesto, ker Je dobil admiral Zelliwe prepozno brzojavno poročilo o potopu trgovske ladje »Manchester Commerce«, ki jo je bila tudi raznesla nemška mina in zato admiral Zellico ni mogel izpre-meniti povelja. Ljkidje, iii so rojeni v znamenju »ovna« V mijnovejšem času ljudje zelo radi poslusu-Jim Prerokujejo astrologi, t. j. ljudje, ki A t . aia]’° človeško usodo Citati iz zvezd, prologi trdijo med drugim tudi to, da je za °veka zelo odločilnega pomena, v kakšnem kamenju« je rojen; za ljudi, ki so rojena n. j”-- v znamenju »ovna«, torej v dobi od 21. *rc!|do 21. aprila, pravijo to-le: Značaj in pomen znamenja »ovna« spoznava-0 iz zgodovinskih dejstev. Solnce se giblje v znamenju vsako leto približno 20 dni. V Poštev prihajajo pa še druge okolnosti. Kakor “ivljenju držav in v življenju narodov, tako ® kaže duh »ovna« tudi v življenju posameznikov. Dub »ovna« se kaže predvsem v močni ■lvlijenjski sili in v mo&nl volji ljudi, ki »o v tem znamenju rojeni. Predrznost in odločnost In volja zapovedovanja je tudi znak tega znamenja. Ljudje, ki so rojeni v tem znamenju, niso samo hrabri, ampak so tudi neverjetno drzni, tudi potujejo taki ljudje radi. So pa ti ljudje tudi zelo darežljivi in so silno nepotrpežljivi. Ugovorov ne trpe, pač pa so silno na-*le jeze. Značaja so ti ljudje odkritega, tudi resni so ti ljudje in njihov razum je zelo razvit. Le poglejmo Karola Velikega (rojen 2. aprila l 814.). Njegova silna volja je obnovila rimsko eesarstvo. Ali pa poglejmo Bismarcka (rojen 1. •prila 1. 1825.). Kako je bil ta človek bojevit kako silno se je upiral vsakemu vmešavanju tujcev v njegove zadeve! Treba se je le spomniti na trdovratnost, s katero je Bismarck vodil *nani kulturni boj! Narava »ovna« se je pokapala tudi pri francoskem državniku Gambetti j® pri obeh -roditeljih nemške socijalne demo-»reclje Liebknechtu in Lasalle-u. Jutranja pobožnost na K Sola za policijske pse Dunajska policija ima v dunajski okolici pravo šolo za vežbanje policijskih psov. Ta šola je v marsikaterem oziru zelo zanimiva. hna talca zanimivost je n. pr. »zlata knjiga«, kjer imajo natanko opisane vse tiste policijske pse, ki so se v službi posebno odlikovali. Bili so pa v šoli tudi že psi, ki se jih šola ni nič prijela in so kljub šoli še vedno rajši lovili in preganjali zajce in kokoši kakor pa zlikovca. Posebno se je odlikovala psica »Leni«. Ko je bilo neki krčmarici na Dunaju pokradenega precej drobiža iz miznice, so pripeljali psico v gostilno; psica je miznico obvohala, potem pa je tekla daleč v predmestje k nekemu starinarju, kjer so štirje mladi ljudje nekaj kupovali. Psica je začela na te štiri ljudi na vso moč lajati, dokler niso pripeljali na lice mesta še gostilničarko, ki je v sumljivi četvorici takoj spoznala svoje včerajšnje goste. Nekega dne so našli daleč zunaj v dunajski okolici ubitega človeka. Poleg mrliča pa je ležala lesena metrska mera. Zaradi dežja psica »Lenk ni mogla vzeti sledu, pa so ji dali povohati le meter. Nato je policija priredila ve- Nemški pilot Steindorf (na levi) in francoski kapitan Demougeot (na desni) Nemčija je izročila te dni Francozom veliko vojno letalo vrste »Rohrbach-Ro-mar«. . Francoska vojaška uprava Je prevzela letalo 1. aprila, nato pa je letalo odletelo v 8v. Rafael ob Sredozemskem morju. Letalo vodi nemški pilot Steindorf, spremlja ga pa francoski letalski kapitan Demougeot. reuzbergu na veliki petek liko racijo in prijela 19 sumljivih oseb. Vse so zaprli v eno sobo, potem pa so spustili v sobo še psico in glej — psica je oblajala ravno tistega človeka, ki se je držal najbolj nedolžno. Nadaljna preiskava je dokazala, da se psica ni zmotila. Nekega due pa je psica »Leni« ustavila na mostu preko Donave — frančiškana. Bil pa je to le v samostansko obleko preoblečen lopov, ki tudi ni ušel zasluženi kazni. Nikotin in živali Clan belgijske akademije znanosti profesor Tournade je temeljito proučeval učinke nikotina (tobačnega strupa) na živalsko telo. Izbral si je 80 psov, tem pa je dal s pomočjo posebnega aparata kaditi cigarete in sicer tri vrste, kakor jih izdeluje francoska tobačna režija. Najprej je dal vsakemu psu pokaditi le polovico cigarete, potem eno celo in nazadnje poldrugo cigareto. Dva psa nista prenesla niti polovice, ampak sla že prej poginila. Ostalih 28 psov pa se je treslo na celem telesu. Punčice v očeh so se jim silno razširile in živali so bile silno nemirne. Natančna preiskava je dognala, da so vse živali obolele. Jetra so bila zelo skrčena, možgani in vse živčevje pa je bilo razdraženo do skrajnosti. Živali so težko dihale, žile pa »o jim utripale zelo neredno. Preiskava krvi je dognala, da se Je množina sladkorja v krvi dvignila od 25 na 50 odstotkov. Nekaj kasneje je prof. Tournade ponovil svoje poskuse. Živalim je dal pokaditi po eno oelo cigareto. Živali so obolele tudi pri drugem poskusu, dva psa pa sta poginila. Pri tretjem poskusu so dobile živali po poldrugo cigareto in učinek Je bil strahovit, tako da profesor Tournade svojih poskusov ni več nadaljeval. Novi železniški vozovi v Nemčiji Glavna uprava nemških državnih železnic Je priredila pretekli teden na progi Berlin— Magdeburg za poskušnjo vožnje z novimi železniškimi vozovi. Poskusi so se res dobro obnesli, ker so z novimi vozovi vozili po 140 kilometrov na uro. Novi vozovi so namenjeni za osebne vlake. Za osebne vlake so imeli doslej v Nemčiji samo vozove na dve oziroma na tri osi. Novi vozovi pa so narejeni vsi na 4 osi, kar omogoča veliko hitrejšo vožnjo. Stare vozove bodo porabili le ie na čisto postranskih progah, na vseh večjin in zlasti na glavnih progah pa bodo vozili samo novi vozovi na 4 osi. Vozovi so izdelani popolnoma iz jekla, sprednje stene so pa Se posebno močne, da se pri trčenju ne more tako lahko zariti voz v voz in da se pokvari kvečjemu le sprednji oddelek. Znotraj pa so vsi oddelki obiti z lesenimi deskami in sicer oddelki nižjega razreda * hra-stovino, oddelki višjega razreda pa z orehovino. Novi vozovi imajo namreč samo po dva oddelka namesto dosedanjih štirih v Nemčiji običajnih razredov. Nemška železniška uprava igia že 1000 novih voz na razpolago, 800 pa jih je če naročila, tako da utegnejo biti že vse večje železniške proge v Nemčiji letos do jeseni že modernizirane in preurejene. Humor Zena: »Kaj naj pa Se sedaj naložim?« Mož: »Pokrov!« Poslanik Klimas Dosedanji zastopnik Litve v Parizu, Klimas, bo baije premeščen iz Pariza kot litvanski zastopnik v Berlin. Palma za papeža V Rimu začenjajo že nekaj dni pred cvetno nedeljo krasiti vseh 500 cerkva za velikonočne praznike. Papež pa obhaja cvetno nedeljo čisto na tihem. Visok cerkveni dostojanstvenik prinese papežu cvetnonedeljsko palino, ki je bogato okrašena s cvetlicami in srednjeveškimi ma-liim slikami, slike pa izdelujejo menihi v benediktinskem samostanu Sv. Priske. Samo palmo pa preskrbi za sv. Očeta po stari tradiciji vsako leto rodovina Bresca iz San Remov. Ta privilegij obstoji že od 16. stoletja naprej. L. 1564. so namreč postavljali pred cerkvijo sv. Petra obelisk, ki še danes tam stoji. Pri postavljanju obeliska pa bi se bila kmalu zgodila težka nesreča. Prvi, s katerimi so dvigali obelisk, so začele ob obelisku polzeti in ni mnogo manjkalo, da ni obelisk padel na tla. Nevarnost je najprej opazil nekdanji mornar Bresca, ki je delavcem zaklical: Polijte vrvi z vodo, pa ne bodo zdrčale z obeliska! Tako je mornar Bresca preprečil veliko nesrečo, papež Sikst V. pa je njemu in njegovi rodbini dal privilegij, da mu pošlje vsako leto cvetnonedeljsko palmo. IConfefeci/a £jtib Ijana. 99 €liie Prešernova ulica 7 — 9 priporoča, da si ogledate brezobvezno bogato zalogo damskih in moških plaščev ter oblek v Žene v službi mirovne ideje Izmed mnogih nalog, ki si jih sl avl ja sodobna žaua v javnem življenju, je brez dvoma ena najvažnejših: širjenje mirovne ideje. Naša prva in najodličnejša boriteljica za idejo miru, predsednica Mijanse ženskih pokretov, gospa Aloj/,ija Stebi, je predavala pretekli teden v Zenskem pokretu v Zagrebu o tem velevažnem in vedno aktualnem vprašanju. Zanimanje za njeno predavanje je bilo jako veliko; mnogo-brojne slušateljiee so z napeto pozornostjo sle-diile stvarnim izvajanjem go&pe predavateljice, ki je naglašala, da delo za mir pripada v prvi vrsti ženi in da jo vprašanje miiru sedaj -temeljno vprašanje življenja. Predavateljica j-e imela namen, seznaniti zbrane gospe s pacifizmom ne le zato, ker je vojna strašna, marveč tudi zato, ker vojna pomeni gospodarsko propast. Govorila je o tem, kako je treba pomagati človeštvu, kako je treba narode zvezati z duševnimi vezmi, ker so te najtrajnejše. Pokret za mir se je začel v Angliji za časa vojne. Bila je to zveza ljudi, ki je bila iz načelnih vzrokov proti vojni. Ker niso vršile svojih vojaških dolžnosti, so jih oblasti preganjale in so mnogi pomrli v zaponih. Po dokončani vojni so bili Izpuščeni iz zaporov, toda odvzete so jim bile vse državljanske pravice za dobo petih let. Posebno društvo je skrbelo za jetnike, predsedoval mu je sam Ma-odonald. Tudi v drugih državah se bore proti vojni. Temeljni zakon se glasi: svetost človeškega življenja mora biti na prvem mestu. Pomiriti je treba vsa nasprotja in izenačiti vse družabne rede, M nas razdvajajo. Spremeniti j-e treba sodobno miselnost; etika in morala morajo nadvladati moč in nasilje. Predavateljica sama pravi, da tega ne bo mogoče tako hitro doseči, toda aktivni pacifizem, ki stremi za temi cilji, se bo razmahnil in bo zmagal. (S tem pa seveda mi mišljena obrambna vojna proti nasilju, ker takšna vojna je v interesu demokracije. Op. ured.) Gospa Štebijeva je žela za svoje predavanje ounno pohvalo in navzoče gospe so jo zelo prisrčno pozdravile. Nadejamo se, da bo gospa ponovila svoje predavanje -tudi v naši sredi. Pri tej priliki opozarjamo tudi na članek gospe Štebi v »Ženskem pokretu« (ki bi ga pač morala imeti vsaka naša inteligentka), kjer pod naslovom »Združena Evropa« razpravlja o panevropskem pokretu, ki bi edini zamogel postaviti temelj trajnemu miru. Svoj članek zaključuje pisateljica s sledečimi besedami: Brez močne vere, da je rešitev mogoča, tudi narodi ne bodo uspeli. Zakaj ne bi žene delovale proti fatalizmu, ki omamlja večino in ji krha voljo, zakaj ne bi one -postalo avantgarda pri delu za Združeno Evropo? One so, ki dajejo življenje, one naj odločajo o njem. Življenje pa ni življenje, ako gre skozi bedo v smrt na bojišču, življenje je radost uživanja lepot prirode in umetnosti, življenje je pravo življenje, ako je prosto materielnih skrbi in muk, in samo za takšno življenje se izplača, da tvegajo matere svoje življenje. Lepota in higijena Odkar nosimo ženske ostrižene glave, smo po-8 ta le stalni gostje frizerskih salonov. rlU so se raamnožitli kakor gobe po dežju. V mestu naletimo skoro v vsaki ulici na frizerski salon; celo po deželi jih že imamo. Za našo lepoto je torej preskrbljeno v obilni meri. Ostrižejo nas, ouduilirajo, trajno nakodrajo, kakor si kaiera poželi. — Tudi so skoro vsi okusno urejeni naši frizerski saloni. Vse je v steklu, vse polno zrcal, vse belo lakirano. Sedimo v udobnem naslonjaču v lej svetli beli celici; vse je čisto, vse se blišči. Frizerka ali frize* v čisti, beli halji se urno vrti okrog nas in nas »zabava« med dolgotrajnim delom. Tako smo zaverovane vase in v svojo lepoto, ki 6e poraja pod spretnimi prsti frizerke, da nam niti ne pride na misel, da bi »e vprašale: komu so prali glavo pred mej v tej skledi, ali in kako so jo potem očistili? Koga so česa/li pred menoj z istim glavnikom, koga krtačili po vratu z isto krtačo in pudrali z istim pudrom. — Mnogo takih vprašanj bi si lahko stavile, ako bi nam bilo naše ad-ravje vsaj toliko pni srcu, kolikor nam je naša lepota. Dolga leta že obiskujem razne salone, še nikoli nikjer nisem videla nobenega raakuževalnega sredstva za glavnike, krtače in britve, nikdar še nisem videla oprati z rasaku-ževa-lnlm sredstvom posodo, v kateri so mi oprali glavo, niti pred v po rabo, niti po uporaibi. In vendar bi to bilo neobhodno potrebno. Ne vem, dali obstojajo o tem predpisi ali ne. Nekaj pa bi bilo v tern pogledu ukrenili! Vesele Velikonočne praznike telimo usem svojim cenj. odjemalcem Športni kostim iz rujavega »jerseya« z vrezanimi povprečnimi črtami; ovratnik in vložki na rokavih so iz »grosgrainas rujave in bež barve; usnjat pas. Športna jopica iz duvetina bež barve z zapetimi reverji in s pretaknjenim pasom. Temno rujavo krilo. A.&E. SKABERNE LJUBLJANA Razglej po ženskem sveiu Francija M.me Jaeqnes, predsednica Društva za moralno zaščito dece v Nimes, je te dni dosegla lep uspeh. Notranjemu ministrstvu je dospela prošnja za dovolitev otvoritve nekega kluba z igralnico. Društvo za moralno zaščito dece, kateremu se je pridružilo še 43 organizacij, je takoj poslalo ministru brzojav in prefektu protest z mnogoštevilnimi podpisi. Ministrstvo je koncesijo odbilo. Kongres Državljanske in soeijalne žensike zveze je imel te dati na poriški Sorbonni svojo zadnjo sejo. Predmet posvetovanja je bih »Materino delo izven doma«. Nad 3500 udeležencev je z zanimanjem poslušalo razne govore; med drugimi je govoril pariški nadškof in gdč. Bu-tillard, ki sta predlagala različne načine, kako bi se odpravila ena največjih nadlog našega časa: izvenihišmo delo mater. Francija bo slavila koncem maja na najsve-čanejši način 500-iettiico smrti Device Orleanske. Sestava načrta za svečanosti v Rouenu je bilo poftvrjena arhitektki gdč. Julietle Billard, ki je bila kot prva ženska priptrsčena na naci-j ona In o francosko šolo za arhitekturo. Finska Na pobudo nekaterih žen. med njimi je tudi znana parlamenta,nka Ainiie Turnhjelra, so finske žene poslale predsedniku republike spomenico, v kateri prosijo, da bi se dvignila prepoved zavživanja alkohola. Spomenica slika žalostne posledice te prepovedi med finskim narodom: alkohol uničuje telesno in duševno ne le moške, ampak celo generacijo z ženami in otroci vred. Vsaka protialkoholna akcija je nemogoča, ker ljudje zapadejo želji -po velikem zaslužku z malim trudom iu tega dosezajo s prodajanjem prepovedanih opojnih pijač. Zakon pač nalaga kazen za te prestopke, toda ta se ne izvršuje ali vsaj ne v dovolj izdatni meri. Za mladino je to stanje posebno opasno, ker je pač znano, da mladina najraje uživa prepovedane sadove. Finske žene se hočejo boriti z vsemi sredstvi v dosego primerne spremembe zakona o alkoholu, ki naj ga zameni tistem, po katerem bi finski narod zopet dospel do vzdržnosti. Zedinjene države Sev. Amerike V vi sokj starosti 97 let je umrla Dr. Ana Garlin - Spencer, unitarska svečenica in socijal na delavka. Bila je še tako duševno mlada, da se je še pred kratkim poglobila v študij zakonskega in družinskega vprašanja za Ameriško socijaluo-higijensko zvezo in je delala na tem do dva dni pred smrtjo. Ameriške žene, ki se udejstvujejo na humamitamem polju, bodo zelo pogrešale jasne nasvete modre in humorja polne žene. Sodelovala je z vso požrtvovalnostjo v mnogih organizacijah, najbolj ju je pa bila prl srcu omenjena socijalno-higijenska zveza In Narodna zveza amerikanskih žen. Nedavno temu je umrla v Newyorku Katarina WalUer, čuvajka morskega svetilnika v Robbins Reeffu. Praznovala je malo prej SO letnico svojega poslovanja; isti dan je rešila življenje nekemu človeku, ki se j« imel utopiti V svoji dolgi poslovni dobi je iztrgala morju 250 žrtev. Tragično v življenju te junaške žene je to, da sta njen mož im njen vuuk našla smrt v valovih. Svita: Lausanne dob: v kratkem svoj do-n za samostojne žene. Enake domove imajo že v Zurichu in Bernu. Ti domovi so prostorni, zračni m imajo lepo lego; stanovanja v njih obstoje iz 1—2 sob, te so pa tako velike, da ima v njih prostora tudi starinsko, težko pohištvo. Male iuhinje so urejene na najnovejši praktičen način. Stanovanja se oddajajo v prvi vrsti članicam ženskih organizacij; v domih uživajo članice vso udobnost modernega gospodinjstva pod zelo ugodnimi pogoji in najdejo, ko so vračajo z vsakdanjega dela, udoben dom, ki se da z lahkoto oskrbovati. fiazzio Posnemanja vredno. Madžarski naučni minister je izdat naredbo, po kateri morajo v vseh šolah, da celo v družinah lučeonev uporabljati svinčnike, peresa, zvezke, vse učne predmete in potrebščine za ročna dela le domačega izvora. S to naredbo je minister zaprl tujim proizvodom pot v deželo. Pozna poroka. V Ne\vyorku so obhajali poroko, ki se je vršila nič manj nego 51 let po zaroki! L. 1880 se je zaročila Julija Stimere z Wailterjem Du-brov. Nevesta je takrat želela, da se poroka odloži, ker bi se rada prej posvetila umetniški karijeri. In res je dosegla kot litografistka znatne uspehe. Ženin je zdaj star 76, nevsta pa G9 let. Bogate žene. V Zedinjenih državah prehaja bogastvo čedalje bolj v ženske roke. Zadnje leto je plačalo 139 žen davek od več ko 500.000 dod. letne pri-dohnine; v isto kategorijo je spadalo 123 mož. Za dohodke nad 1,000.000 dod. je bilo obd-ačenih 44 žen iu 42 mož. Nenavaden koncertni honorar. V sredi prošlega stoletja je napravila koncertna pevka Zelie turnejo skozi Tihi Ocean. Na nekih otokih je dobila kot honorar za koncert: tri cele prašiče, 23 puranov, 500 kokosovih orehov, 100 ananas, 120 meric banan, 110 buč, 1500 pomaranč; poglavar je plačal vstopnino z lepimi posodami iz kokosovih orehov. gospodinjstvo 0 špinači. Mal okat e ra zelenjava vsebuje toliko koristnih snovi, kakor špinača. To ve danes že vsaka gospodinja. Ne ve pa vsaka, da se velik del teh snovi uniči, ako kuhamo špinačo v loncu vode ter potem vodo odlijemo. Z vodo smo zavrgli vse najboljše snovi. — Pravilen način kuhanja špinače je ta: špinačo odberemo, jo operemo, nato jo denemo v lonec ali koz, toda brez vode. Posodo pristavimo na štedilnik, t. j. na ne preveč razgreto ploščo ter jo večkrat premešamo. Špinača ima toliko vode v sebi, da se skuha sama v svojem sotku. Nato jo sesekljamo, jo vržemo na vroče maslo ter jo dušimo v lastnem soku. Ako pa kuhamo špinačo v vodi, vpora-bimo vodo za juho. Ponekod (v Franciji, Angliji) se dobi špinača v trgovinah že pripravljena, kakor paradižnikova mezga. Baje jo konzervirajo talko, da ostanejo v njej vse koristne snovi. Gospodinj« jo potem samo vrže na zabelo in je špinača takoj gotova ter ravnolako okusna kakor sveža. Špinača je posebno priporočljiva za otroke; matere bi morale paziti na to, da rmuče otroke že z malega na zauživanje špinače. O jajcih. Jajca so najnavaduejša in najvažnejša jed. Pri nakupu jajc vse premalo pazimo na njihovo težo. Sveže kokošje jajce najlepše vrste tehta do 85 gr, povprečno jajce okrog 05 gr. Ko postane jajce staro, se posuši voda v ujem iu postane lažje. V prazen prostor prodira skozi lupino zrak ter začne jajce gniti. Na splošno se prodajajo jajca po kosih, mesio po teži, kakor bi se morala. Ako kupimo .že izbrana, manj sveža jajca ter jih stehtamo, vidimo, da smo jih plačale dvakrat tako drago kakor sveža, čeravno smo mislile, da srno jih dobile ceneje. V nekaterih deželah so gospodinjske organizacije dosegle, da se domača jajca opremijo z žigom, v katerem je naveden datum dneva, ko je bilo znešeno. Ta označka je potem merodajna za ceno jajc. Je to zelo hvalevreden in posnemanja vreden običaj. Penasta velikonočua torta. Trd sneg iz štirih beljakov zmešamo na lahko s štirimi rumenjaki, 100 g sladhorae moke, 75 g ostrganih mandljev in 40 g na drobno sesekljanega citronata. Torto pečemo v namazanem modelu v pečici; predno jo serviramo, jo po-sipljemo b sladkorjem. * Limone. Ako limone pred uporabo malo segrejemo, nann dajo več soka nego mrzle. "C, Luči Apartno ukrojen plašč s vloženimi, našitimi deli zadaj in spredaj. in sence Veliki kulturni narodi imajo mnogo lepega in dobrega, s čemur se lahko ponašajo, imajo pa tudi marsikaj grdega in slabega, kar no najde poli v male narode z mlado kulturo. — Tako se sedaj naslaja polovica (ali morda še kaj več) Leipziga v »Komodienhausu« med »umotvorom« »Lieschen Neumann, 16-letna«, o katerem gre glas, da je najslavnejši komad, kar jih je šlo preko nemških odrov. Sicer Je mladini prepovedan vstop, vendar kaže ob-činstvo svojo solidarnost s smelim podjetnikom in svojo zrelost s ciničnim smehom pri strašnih in ostudnih scenah na odru. Razvrat, umazanost in šund so podani do popolnosti ter vžigajo najnižje, bolne instinkte mas — samo da da se polni blagajna. Zmerni krogi obžalujejo, da ni v Nemčiji nobene oblasti in nobene javne instance, ki bi si upala nastopiti proti takim zastrupljevalcem naroda in kličejo na pomoč ženske organizacije, ki naj bi, po vzgledu švicarskih, nastopile proti takemu nekulturnemu početju. V Švici so se namreč pred letom pojavili nekaki »poučni« filmi, s katerimi so baje hoteli »prosvetljiti« ljudske mase. Kmečke in ženske organizacije pa so z združenimi močmi kmalu pometle s temi »poučnimi« filmi. Švicarke še niso imele volilne pravice, so pa le znale držati čislo svojo hišo. V Nemčiji pa, pravi neka nemška publicistka, se še vedno rado dogaja, da se zamenjuje babaš-lvo z mladostjo in zrelost s starostjo, se še vedno živi v tipičnem snobistič-nem strahu, da bi se ne zdeli nazadnjaški iu staromodni. Gospodinjam in gospodinjskim pomočnicam Ravnokar je izžel nov ženski list »Gospodinjska pomočnica«, glasilo slovenskih služkinj. List hoče izobraziti strokovno in stanovsko naša dekleta v domači službi ter jim postati dober svetovalec v vseh zadevah. Priporočamo ga zalo najtopleje vsem hišnim pomočnicam, pa tudi vsem gospodnjam, ki naj se po njem seznanijo s težnjami svojih uslužbenk, kar bo le v obojestransko korist. Pamet no in hvale vredno bi bilo, ako bi vsaka gospodinja priporočila list svoji pomočnica ali ga ji morda naročila kot velikonočno darilo. Saj znanje hišnih pomočnic pride v prvi vrsti gospodamji v korist. — List velja celoletno 12 Din; naroča se pri Upravi »Gospodinjske pomočnice« v Ljubljani, Prečna ulica Si. 12. P. Fomič: Kme^ in BtraSi Revnemu bajtarju Tudeju bo se rodili trojčki. Bil je žalosten. Kakcf naj siromak preživi še tri sinove? Ljubil je pa svojo družinico in smilili r se mu bedni črviči. Premišljeval je, kako naj si pomaga, da bo preživel svoje drage, saj je imel že preje tri sinove in tri hčerke. Zamišljen zadene na rame sekiro in odide v gozd po drva. Med potjo premišljuje, kako bi si pomagal, da bi žena in otroci ne stradali. Ko se približa hosti, zasliši klic na pomoč. Brž skoči k živi meji in se ob nji priplazi v gozd. V gozdu eagleda‘tri razbojnike, ki so hoteli obesiti Človeka. Kmet je bil močen kakor vrag in trden kakor dren. Prvi razbojnik je lezel na drevo, da bi privezal konopec. Drugi je spodaj pripravljal zanko. Tretji je z mečem v roki stražil zvezanega jetnika. Kmet je pristopil. V jetniku je spoznal samega kralja tiste dežele. Na tleh je ležalo zlato žezlo in dragocena krona, ki so ju razbojniki kralju vzeli. Kmet ni pomišljal. Že je dvignil svojo težko sekiro in skočil nad roparja, ki je stražil lira Ija. Kopar ie zamahnil 8 sabljo. Kmet mu jo je r.bil iz roke z držajem sekire. Potem jo je pobral, ugrabil razbojnika in ga s ploskvijo sab lje nabil, da je bil ves črn in je obležal na tleh kakor vreča. Tedaj je prihitel drugi ropar in skočil bajtarju za vrat. Tadej se ga je otresel, ga pograbil za noge in premlatil ž njim tretjega, ki se je kar po drevesu spustil na tla. Nato je zmetal vse tri skupaj in jih pustil. Razvezal je kralja, mu dal na glavo krono, \ roko žezlo in vdano poklekuil predenj. Kralj mu je ukazal, naj vstane, in mu rekel: >Hešil si me! Prvi razbojnik mi je v-'1 mošnjo cekinov. Tvoji so. To pa ni edino plačilo! Kadar boš v stiski, pridi k menil Če me ne boš potreboval ti, ..<• bodo morda tvoji otroci? Tu imaš moj prstan; kdor mi ga pokaže, njemu bom pomagali« Kmet se je zahvalil. Pospremil je kralja do križpotja. Še preje je segel razbojniku v žep ln mu vzel mošnjo cekinov. Kralj je odšel v svoj grad, kmet pa domov. Razbojniki so trudni in pobiti zlezli počasi v svoj brlog sredi boste. Zdaj je bil Tadej rešen. Veselo je delal ln skrbel za družino. Dokupil je zemlje in si sezidal lepo hišo. Minulo je pet let, kar so bili rojeni bajtarje- vi trojčki. Prav tisto uro in dan Jez pet let so se pa rodile kralju tri hčerke. Kmet je zvedel in dejal v šali svoji ženi: »Ti, ko najini sinovi dorasejo, naj gredo in snubijo te tri princeske 1« Ona se je nasmehnila in odgovorila: »Ti se šališI Kaj pa, če bi res poskusili?« Tadej je zamahnil z roko in sel delat, ženinih besed pa vendar ni mogel pozabiti: »Kaj pa, če bi res poskusili?« si je desetkrat dejal. Sinovi so rasli kakor konoplja. Deset let stari so že sami orali. Dva sta se vpregla v plug. Tretji je oral kar meter globoke brazde. Oče je sedel koncem njive, se zadovoljno režal in jih hvalil. Ko so dovršili štirinajsto leto, jih je nagnal stari Tadej s seboj v gozd. Dejal jim ie: »Kmet sem, zato nimam meča. Vendar vas bom učil vojskovanja! Vsah naj si odseka mlado drevo in ud.irili.se bosta !< Sinovi so si odsekali drevesa in jim posekali veje ter se začeli boriti. Pa so se preveč razvneli in kar trdo udrihali po bučah. »Pokažem vam, da boste drugič složni!« je zatulil kmet in nabunkal vse tri, da so jokali kakor otroci v povojih. Ko so dopolnili dvajset let, sta jih starša blagoslovila. Oče jim je rekel: »Tu jmate moj prstan, ki jo krasil nekdaj kraljev prst. Pojdite na dvor in pokažite vladarju prstan. Spoznal ga bo in vas vprašal, kaj želite. Vi pa zahtevajte vsak svojo princeso za ženo!« Mladeniči so se poslovili in odšli. Ko so prišli na dvor, so zagledali vse tri kraljeve hčerke in si takoj izbrali vsak ^ojo. Kralj jih je sprejel. Ko so mu pokazali prstan, je bil zelo vesel. Vprašal jih je, kako Je s očetom in naposled, kaj želo od njega. Povedali so mu, da prihajajo snubit njegove hčerke, češ, da Jih oče sam pošilja semkaj. »Menda se staremu pamet ldsa?« se je razhudil kralj. Nakazal jim je lepo sobo in Jim obljubil, da jim bo že naslednjega dne sporočil svoj odgovor. Odšel je in poklical svojega prvega ministra. Vprašal ga je, kaj naj stori. Minister je bil slabe volje, ker ga je bolelo kurje oko. Zato je svetoval kralju, naj snubce kar zapodi. Naši junaki so pa čepeli v sobi in se dolgočasili. Danilo Gorinšek: Velka noč Kadar k molitvi se sklenejo roke — v srcu je pokoj in mir, komaj da ustne šepečejo prošnjo, flasa drugod ni nikjer. ’ake sedaj so poljane in trate, gaj zeleneč in cvetoč, eolnce zlati jih in zdi se, da moli: >Srečna vsem Velika noči« Andrej Dolinski: Simon (Velikonočna legenda.) Ko se je sv. Družina vrnila iz Egipta v Nazaret, ki leži v Galileji blizu gore Tabor, se je Jeausov Rednik sv. Jožei zopet lotil svojega rokodelstva, tesarstva. Pri hišici, ki jo je opletala vinska trta, so stale neme priče božjega Deteta, ponosne palme, košate oljke in goste oranže. In t|ja, k ti sli, med zelenjem skrit d hi-6iei, se je bil nekega sobotnega dne napotil tmj obrtnik e svojim malim slinčkom. Potrkal j« na vrata prarv tedaj, ko je bila sv. Družina, odmolila sobotne molitve in odpela psalme. Odpreti mu je prišel sv. Jožef in tujec ga je poprosil, da bi vzel v uk njegovega malega sina, ki mu je bilo Simon ime. Sv. Jožef ga je sprejel in deček se je pridno učil tesarstva. V prostem času pa je delal druščino malemu Jezusu, se ž njim igral in hodil po vodo k vodnjaku zunaj m©sta, ka se še danes imenuje »Marijin vodnjak«. Tako je ostal deček Simon tri leta učenec tesarja sv. Jožefa, dokler ni nekega dne prišel Bopet ponj skrbna njegov oče, da bi mu doma pomagal, ker bil je že star in za težka tesarska dela nesposoben. Z žalostnim srcem se je učenec Simon poslovil od svojega mojstra siv. Jo-iefa, še težje pa od dobrega Jezusa. Ker pa je biil priden in delavec, je kmalu postal dober mojster, znan daleč naokoli. Preteklo je od tega časa krog osemnajst le*. Sv. Jožef ni več mizami in tesaril, legel je bil že darno k vefmemu počitku; le njegov učenec Simon, kii je stanova! pred vraitt sionskega mesta, je vestno nadaljeval njegovo obrt. In biilo je pred bližajočim se velikonočnim praznikom in je Simon ravno počival na streha svoje hišice, ko se mu je nenadoma zazdelo, da sliši vpitje od vrta getcemanskegt in da vidi žar številnih bakelj. Radovedno je prisluškoval so gledal, a ni mogel razumeti in dojeti, kaj se dogaja. Tedaj pa je nekdo močno potrkal na njegove duri in, ker so vsi prebivalci hiše že spali, je etapi! sam odpret. Pred vrati je st al tujec, ki ga je prijazno pozdravil in mu naročil stesati velik in težak križ. Simon se je takoj lotil dela, in ko je zasijala jutranja zarja, je bilo naročilo že izvrženo. Tedaj je prihrumela k njemu velika množica, vzela križ in se napotila z njim v Jeruzalem. Tesno je postalo Simonu pri srcu, zato se je praznično oblekel in je še sam odšel za množic , da bi videl, kaj se bo zgodilo. In, o groza, v mestu Jeruzalemu je srečal strašen sprevod in v njem samega Jezusa — s križem na ramenu. Simona je obšel strašen obuip, kajti spoznal je, komu je stesal križ. Zato je planil k Odrešeniku, vzel mu težko breme ter mu pomagal nesti, dokler so mu Judje dovolili. In ko bo Gospoda križali in je visel pribit in preboden na Golgota, se je Simon zgrudil pred njim poleg njegove Matere in Marije Magdalene, jokal in tožil in se ni odstranil. Solnce je potemnelo, zemlja se je tresla, grobovi so se odpirala in mrtvi so vstajali, Simon pa je pod križem umiral in je od bolečine umrl... Pesmi o LralievičuMarku Prevaja Radivoj Rehar Kraljevič Marko in Arabcc. Kadar v jutro zora prebudi se, steče naglo k carju gospodarju, pa pove mu, kaj je v sanjah čula. Ko doume sultan nje besede, naglo pismo, drobno pismo spiše in po slu ga v beli Prilep pošlje na kolena kraljeviča Marka: >Siu po Bogu, kraljevič moj Marko! Pridi naglo v Carigrad moj beli, pokončaj mi črnega Arabca, da ne vzame hčerke mi edinke, dal za to ti tristo bom zlatnikov!« Prejme Marko drobno pismo belo in ko vzame v roke ga junaške ter doume, kaj mu sultan piše, tole reče carskemu glasniku: »Pojdi z Bogom, carjev odposlanec, pa sporoči carju poočimu: Ni me volja "biti se z Arabcem, ker junak je hraber in neustrašen. Če odsekal bi mi glavo — kaj pomogli vsi bi mi zlatniki?« Ide sluga k carju gospodarju in pove mu, kaj je Marko rekel. Ko to sliši carica nesrečna, naglo spiše drugo pismo drobno, pa ga pošlje kraljeviču Marku: »Sin po Bogu, kraljevič moj Marko, ne prepusti hčerke mi Arabcu, evo tebi — pet tovorov zlatih!« Pismo prejme kraljevič naš Marko in ko vidi, kaj sultanja piše, tole reče njenemu poslancu: »Vrni spet se, caričin poslanec, pa poreci gospodinji svoji: Ni me volja biti se z Arabcem, ker junak je hraber in neustrašen, glavo bi mi ločil od telesa, a jaz ljubim bolj jo in bolj cenim kakor silne carjeve zaklade.« Ide sluga pa pove snltanji, kaj mu rekel kraljevič je Marko. Ko to sli Si sultanova hčerka, plane mlada na noge poskočne, pa pero brž in papir poišče, vbode v lice lepo se cvetoče, da priteče kapljica krvi ji in napiše sama pismo Marku: >Brat po Bogu, kraljevič moj Marko! zovem brata v božjem te imenu, prosim vdano v božjem te imenu da v imenu svetega Ivana: ne prepusti, dragi, me Arabca! Evo sedem ti tovorov zlatih, evo sedem kosov še perila, ki ni tkano, predeno še manje, barvano ne in ne povoščeno — vse iz niti zlatih narejeno! Zraven dam še zlato ti stolico; po stolici kača se ovija, glavo dviga — kot bi živa bila — ♦ A naposled dam ti še pravico, da vezir ne sme te umoriti, dokler carja svojega ne vpraša.. .< Pošlje Marku pismo po poslancu. Kadar Marko belo pismo prejme in prebere, kar mu mlada piše, tole Marko sam pri sebi reče: .-m, prejoj mi, posestrima moja! Zlo je iti, večje še — ne iti. Ne bojim se carja ne carice, a Boga in svetega Ivana! Šel bom, pa če tudi se ne vrnem .. Pa odpošlje sla nazaj k carični, nič ne reče: pride li, ne pride. Sam odpravi v spalnico se svojo ter v opravo bojno se obleče: volčji‘su,lenjič preko ramen vrže, kučmo da na glavo ei kosmato, pa pripaše sabljo okovano, vzame kopje, kopje svoje bojno, in odide k vitežikemu Šarcu, osedla ga, uzde mu priveže, še natoči velik meh sd vina, ua desnico k sedlu ga obesi, na levico težko topuzino, da po konju v diru ne opleta — in se vrže Šarcu na ramena, jezdi ravno v mesto carigrajsko.. < Ko prijezda v mesto carigrajsko, ne odide k carju ne k vezirju, ampak v krčmo prvo se napoti in nastani v krčmi se pijani. Ko na zemljo prvi mrak se spušča, k jezeru on konja Šarca žene, da ga s hladno napoji vodico — ali Šarec vode piti noče, zbegan ves se sem in tja ozira... Tu, glej — pride Turkinja devojka, z ruto zlato lica 6i pokriva. Ko dospe do jezera devojka, skloni, mlada, se nad vodo čisto, pa ji reče, pa ji milo toži: »Bog pomagaj, jezero zeleno, Bog pomagaj, moja hiša večna! v žrelu njenem kamen dragoceni kakor zvezda vrh neba se sveti — v solncu in pa v najtemnejši noči. Pa še dam ti sabljo okovano, Na njej .trije zlati so ročaji, trije kamni v njih so ukovani — vredna sablja til je carska mesta, V tebi bo se moja pot končala, e tabo bom se, reva poročila; bolje s tabo — kakor pa z Arabcem...« Pa poreče kraljevič ji Marko: »Gospodična, Turkinja devojka, kaj te žene v jezero zeleno?« Odgovarja Turkinja devojka: »Pusti v miru sitni me popotnik! Kaj vprašuješ, ko ne veš pomoči?« Vse pove od. kraja mu do konca, vse — zakaj se utopiti hoče: >Končno so mi Marka svetovali iz Prilepa, belega tam mesta, rekli mi, da silen je in hraber, da ugnati mogel bi Arabca. Vabila sem v božjem ga imenu, bratila po svetem ga Ivanu, obljubila mnoge mu darove — brez uspeha, on se ne odzove, priti noče, Bog naj ga kaznuje!« Odgovarja kraljevič ji Marko: »Ne preklinjaj, sestrica me draga, jaz sam oni kraljevič sem Marko...« Ko to sliši deklica prelepa, vrže Marku krog vratu se srečna: >Brat po Bogu, kraljevič moj Marko, ne prepusti, revo, me Arabcu!« Odgovarja kraljevič ji Marko; »Posestrima, Turkinja devojka, dokler živ sem, dokler le še dišem —• ne pustim te črnemu Arabcu! Da sem prišel — ne povej nikomur, samo prosi carja in carico, da večerjo brž mi preskrbita in pa vina — kolikor ga spijem: vse to v Novo pošljita gostilno. Ko Arabec s svati se povrne, sprejmeta naj ga zelo prijazno in mu tebe, sestra moja, dasta, .da ne vname ee prepir na dvoru. Dobro vem že, kje ga bom premagal, ako Bog da in junačka sreča ...« Pa se vrne Marko v krčmo svojo, deklica pa v beli dvorec carski,, kjer očetu, materi pove vse kar naročil kraljevič je Marko. Ko vse zvesta sultan in sultanja, brž gosposko skuhata večerjo, vzameta še vedro polno vina, pa ga Marku pošljeta v gostilno. (Se bo nadaljevalo.) Cez noč je zaprasketalo po tein!« vrbimi skorji lu cela vrata barifcunaatih muck je zlezla i* nje. Nepremično ia tiho »o obsedele na malikih tačicah, da ne vabude divae vile Vesne, ki j« sanjala v golncu in mladosti zibajoča »e na Icon-ou prožne vejice. — preko potoka se je pijano pnLzibal pisan metulj, se razdragun in objesten •aletel med pozonno čepeče mačice, stresaj ve-jioo — in Vesna je zdrknila ž nje liki rosni Mser. Tačas je v skritem gnezdu aa bližnjim grmom sbLrala jajčka čudna rjava živalica • prav majhnimi, večno zaspano eaprtlmi očmi in a komaj vidnimi ušesfci. Edini kras enoličnega kožuščka je bil majhen bel repek. In ravno pred smrčkom Je živalice je padla vila na pusta tla. »Ah!« je vzdihnila s zvonkim glasom. Im »ah, ah!« je tisočkrat radostno vriskajoče odjeknilo iz tal. »K&aaj pa to?c je aaadehala živalica sa gr-amn, mežikavo odprla očesca in pozorno napela užesca. Na vseh koncih in krajih je zapelo in se ea-Muojolo, zazvonilo ln zaigralo. Privalila »e j* oeia truma debelušaatih Škratov « ogromnimi »laitimi trobentami. Zdaj so ubrano »atrohtli po-dkiočno koračnico, zdaj bo počili v gilaano rn»- Kajen smeh. — Med njimi so hiteli k Vesni oviti klavirji. Nebraj belik tipk je bilo razvrščenih v krogu okrog medene kroglice in dasi te je širila od njih najiepša godba, nisi videl nikjer igralca. Me so to marjetiica-kilavirji, po katerih so mojstrsko udarjali v sredi stoječi, rumeno oblečeni umetniki. V svojem zanosu ao ee vrteli tako urno, da si jih videl le kot medene kroglico. V pobožno molitev zatopljene •o »e za njimi primajaJe nepregledne procesije slokih možičkov. Zamaknjeno bo klenkaiLi po •rebrnih zvonovih, kličoč vso nravo na Vesnin pozdrav. In kakor daleč tl je segalo oko in Se dalje se je prebudilo cvetje in se razvrstilo v praznični obleki in solnčnem razpoloženju okrog nje. Vesna je presenečena plosknila s tenkimi ročicami in veselo zaplesala v duhtečem vijoličastem kriicu. In kamor je stopila, so vzklili pod njenimi nogami mekhi srčki. Tedaj se je mukoma preril skozii gost dišeč in »veneč špalir krasni kraljevič Teloh. Kako silno težko je bilo priti do vile Vesne 1 Saj je moral paziti, da si ne zamaže ln ne stlači velikega, anežno belega, skrbno škrobljenega in zlikanega ovratnika. Ves zasopel in upehan je pokleknil pred rajajočo Vesno sredi med zelene srčike. Vila Vesna pa se je nagnila do njegovega llioa in ga je toplo poljubila. Tedaj je utripanje priučenega srčka pregita-ailo glasno pomladansko himno. Kraljevič teloh je ves zardel od velike sreče In še zdaj je celo njegev ovratnik rožnato nadahnjen. Hjo je pa potrkala luna izza gora in je privlekel pajek svojo harfo dn ubral njene strune ln je slavček zapel svojo uspavanko — da — Pa zagleda eden velike, kamnite krogle, nasajene na železnih drogovih. Na krogle so bili pritrjeni železni podstavki t rožami. Bils so telke, da bi Jih trije možje komaj premaknili. »Poigrajmo seli Je kriknil prvi in pograbil kroglo. Ostala dva sta takoj segla vsak po en! in pričeli so z njimi balinati. Kralj je menil, da je nastal potres, saj ss ]• vsa palača tresla. Prrl minister se Je pa od samega strahu kar sesedel. Mladi snubci se niso nič brigali za nikogar. Zamaknili so se v svojo igro, zbijali drug drugemu kroglo in se smejali, da Je kar grmelo. Odprla so se vrata. Vstopil Je kralj s svojim prvini ministrom. Pa je priletela krogla, in ministru gladko kakor britev odbila kurje oko. Takoj Je bil dobre volje. Kralj se je čudil močnim mladeničem in pohvalil jih je. Hotel se Jih Je pa takoj znebiti, kor se je bal, da bi mu ne porušili palače. Poklical je torej hčerke. Bil je prepričan, da se nobena ne bo odločila za kmečke sinove revnega bajtarja. Ko so pa hčerke snubce zagledale, se Je takoj vsaka v svojega zaljubila in ga hotela za moža. Kralj se je popraskal za ušesom, da bi mu kmalu krona zdrknila z glave. Zapačil se je in se odiočil! ^ Jutri se vrše na mojem dvoru junaške bojne igro. Ce premagata sami triji vse junake, ki se udeleže teh iger, vam dam svoje hčerke, sicer ^ izgubite glave k tedaj se je dremalo živalioi za grmom. A glej spaka! Ni mogoče več zapreti svojih oči! Od samega začudenja je namreč razpirala oči prej tako široko, da se je zajelo vanje mnogo, mnogo lepega. In ta lepota, ki je toliko povečala oči, ni zdaj več hotela iz njih. »Bog ve, kakšna sem s temi novimi očmi?« »i misli živalica in priskaklja k potoku, da se pogleda v kristalni vodi. In kaj vidi? Od samega presenečenja jo je kar vrglo na beli repek I Sama dolga, dolga ušesa iznad ogromnih, okroglih oči. — Tak je poslal od samega pridnega poslušanja in gledanja naš — zajček. »Kako dičen dečko sem zdaj!« si misli zajček. »Ob zori se tak res lahko drznem pokloniti »e mladi Vesni obenem z zlatim solncem, ivrgolečimi ptičici in pisanim cvetjem. In vsa nabrana jajčka ji še nocoj krasno pobarvam, da ne pridem k njej praznih rok.« Ce si priden, mladi Jugoslovan, prinese tudi tudi zajček pisan jajček. I. A. Krylov — Ivan Matelič: Kmet v nesreči H kmetiču gostovat jesensko noč prišel je tat, se splazil v shrambo je objesten prebrskal je police, pod in strop ter js, kar mogel pač, pokradel vse; saj vemo dobro, da je tat brezvesten. Tako, da kmet naš, siromak, bogat je legel, ko se dan zaznal je, ob palioi beraški vstal je. Ne daj Bog, da bi kdo postal nvu kdaj enak! Naš kmetič toži in toguje. Sosede, žiahto je pozval, prijatelje nadlegoval. »Pomagajte ml v sili,« je moledoval. In vsakdo s kmetom beseduje, mu daje modni svoj nasvet. Kum Karpič de od žalosti prevzet: »Po svetu ni bilo potrebno nič trobiti, da si tako bogat.« Pobratim Klimič pa: »Odslej predragi brat, poskrbi liram kaj bliže k hiši primekniti.« »Eh, bratci vi, saj to ni vse,« ga sosed Foka brani, »ni slabo, če je hram ob strani; imeti moraš na dvorišču hude pse. Dam Jjubkega ščeneta ti, kaj ne da, od murke; veš, da rajši dragega 60seda od srca obdarim, ko da ga utopim. — In res, vsa žlalita in sosedje .ljubeznivi z neštetimi nasveti so mu postrežljivl, a od strani nobene — ni bilo dejanske pomoči Danilo Gorinšek! Sirote Silvestra Velika noč Kadar je zahajajoče solnce božalo s svojimi poslednjimi žarki hrib in dol dn je zardelo na vzhodu v iprečudežnih barvah in odtenkih, je sirota Silvester opustil delo, ki ga je bilo še pravkar zaposlilo. Njegovo bomo telesce, oslabelo od truda in pomanjkanja, je zatrepetalo v neki neznani bolesti in oči so se mu orosile. Dobri vaščani so mu dajali, da se je lahko preživljal. Slišal je bil, da ga je bila nekoč pripeljala mati v vas in prosila zanj, da se ga usmilijo. Da ji je umrl mož in da mora s trebuhom za kruhom po svetu. In vaščanom se je zasmililo sestradano dete. Kmet Bregant ga je vzet za pastirja. Tako je Silvester pastiril, da ni trpel lakote in da ni bil bos. A kadar so jele padati prve sence, se je spomnil matere in mu je bilo hudo. Moj Bog — mati! Ti prečudežni viir utehe in najbolj skrite sreče vsem trpečim dn nerazume-vaniml Silvester je vedel, je' občutil, d* je sirota, ker nje ni in, da bi bil neizrečeno srečen, če bi jo še imel. Življenje je hrupno in šumno tudi na vasi in prevpije vse, da ne čuješ otožnega srca in nevesele duše. A na večer se umirijo roke in se odpre srce na stežaj. In kdor je Upal je, da se bodo mladeniči premislili. Pa niso kralja niti vprašali, koliko bo junakov, ki ih morajo premagati. Kar zadovoljni so bili n odšli počivat. Kraljeve pernice so bile mehke, a naši junaki zelo trudni. Dva sta zjutraj kar poležala. Tretji ni bil tak zaspaneo. Skočil je kvišku in ju silil naj gresta ž njim. »Kar ti opravi za naju dva!« sta dejala mladeniča v polusnu. »Pa bom!« se je odrezal. Vzel je kamnito kroglo, vtaknil skozi sredo močen konopec in Jo zasukal z eno roko nad glavo kakor leseno igračko ter odšel na bojišče. Ko so bojevniki zagledali bajtarjevega sina s tako igračo, so kar zazijali. On je pa sukal kroglo in pri tem ovijal ko-nopeo okoli prsta ter se jun bližal. Vzdramili so se iz začudenja in vsi zbežali kar so jih nesle noge. Še kralj se Je od samega strahu skril pod kamenito mizo. Mladenič je pa udaril s kroglo po mizi, ki se (e takoj razletela. Kralj je plašen vstal ln se loječe nasmehnil drznemu junaku: »Vse dobite, lcar ste želeli I« Je obljubil. Prav tedaj sta Jo primahala tudi druga dva brata, da bi mu pomagala, če bi bil v stiki. Kralj je poklical hčerke. Napravili so kar tri poroke in svatovščino, kakršne še ni bilo v deželi. Povabili so tudi starega Tadeja, njegovo ženo in vse svoje brate in sestre. Starec Je na svatki tako vriskal, da so vsi skoro oglušeli. Kako bi pač ne bil vesel, 8a so se sinovi tako dobro poročili? tedaj brez tolažbe, sam samcat sredi ljudi, inu je še dvakrat bolj hudo. Bila je Velika sobota. Vstajenje... Toplo pomladno solnce je oblivalo zemljo, lahen vetrič je kouiaj dahnil po zelenih livadah. Na vzhodu je ugašalo krvavordeče solnce. Ljudje so se zbirali, oblečeni v pražnja odela in ponekod se je že zaslišalo pelje in vriskanje... Silvester je stal pri odprtem oknu in je mislil na mater. Videl je drugo deco, ki se je z žarečimi obrani in pričakujočimi pogledi smukala krog mater. Zatrepetal je... Mati! Dobra, moja zlata mati! Kako pusto, kako grozno je brez tebe Vstajenje! V očeh so se mu zalesketal« solze. Mimo okna so se podili razigrani otroci, vsi smejočih se lic in vriskajoči. Na vMc hite — si je dejal Silvester, — bratje prihajajo in sestre in jutri bo vesela in srečna Velika noč. Stisnil je drobne pesti in se je akril za okno. Tovariš ga je pozval, naj se Jim pridruži. Kako bi mogel ž njimi? Zasmehovali so ga in Je šel... Vlak je prisopihal in pripeljal vsakomur ljubega človeka. Brata, sestro, strioa, teto... Veselost, smeh, sreča. Otroci so se vsi • svojoi vrnili v vas. Nihče mi pozval sedaj Silvestra, da bi se pridružil. O, mati! Zajokal je. Sam samcat. Le tam, za njim je še stopala ženska s trudnimi, drsajočimi koraki. Lica Ji je bilo upalo in oči so votlo strmele ... Nehote se je obrnil dn ustavil. Oči so mu zažarele, strme je obstal... »Mati, mati!« — Stilen krik je prešinil temo. »Silvester!« Oni ženski so solze udušlle besedo. Silvester ni mogel zajeti vse sreče. Stal Je kot okamenel in zrl v svojo mater. Nato sta sa tesno objela in šla v vas. In česar sta preja duši pogrešali, sta sedaj nosila v srcih, da »ta klonili pod obilno pezo neskončne radosti. Velika noči Iiisop.-Fr. B.: Petelin in lisica (Basen.) Lisica gre ponoči krast, na kraji pade kmetu v past. Petelin, ki stoji na zidi, lisico zvito v stiski vidi, oprezno stopa tja do nje, da mu kaj novega pove . ,, Lisica zvita govori: »Poglej, kako se mi godil In kdo je kriv, da tu trpim? Poslušaj, kar ti govorim: Domov seiu šla po tem-le potu, in ko sem bila tam pri plotu, začula sem tvoj sladki glas, pa rekla sem: grem k tebi v vas, da vprašam te, kako in kaj. — in tukaj najdeš me sedaj . , , Oh, stopi, prosim te lepo, prinesi kol mi, da kako med past presneto ga vsadim ln rešim si življenja ž njimi« — Peteliu, vodno dobra duša, lisičjo prošnjo zvesto sluša, pokliče kmeta: — s kolom ta lažnivlco staro pokonča . , , Uganka Pravijo mi, da sem skromna cvetica, vendar opojno dehtim; pridna znanilka sem rane pomladi, ker si toplote ln solnca želim ... —o— Rešitev prejšnje nganke: papiga. Pravilnih rešitev smo prejeli tokrat samo 16. Nagrado ja določil žreb: Fančiki Bonačevi, učenki II. r. v Begunjah pri Cerknici. Rešitve današnje uganke bo prejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta 24, do srede, dne 8. aprila opoldne. Kakor za Miklavža in za Božič, tako smo tudi za Veliko noč pomnožili nagrade, Inko da jih bo dobil od vsakih desetih rešilcev eden. Oglasite se tedaj pridno z odgovori in srečne in vesele praznilo! Poiovau/c po zvezdi večernici 35. Dušan ln Danica sta trepetala, čufll-ručl pa Je bila čisto mirna. Spoznala Je menda, da se mlada zemljana boj It« velikega zavrija, zato Jima Je dejala: »Runi munl, tudi tatll« kar bi se po naše reklo: »žival ni nevarna hrani s« samo z rastlinsko hrano.« Potem Ju J{ prijela ln odpeljala dalje, prav k oni grozanskl pošasti. Sledila sta ji nerada, žival je bila tako velika, onadva pa tako majhna ln slabotna! Ko so pridu do nje, sta Jo strme občudovala. 36. Velikanka Je za trenutek obstala, potem pa je sklonila glavo prav do tal, da so mali popotniki začutili njeno vročo sapo. čučiručl se Je nagnila do njenega ušesa ln ji nekaj dejala, česar Dušan m Danica nista razumela. Razumeti pa J« morala pošast, kajti takoj Je zopet dvignila glavo in pričela obirati ter žvečiti listje. 37. čučiručl Je prijela Dušana ln Danico, ju peljala do dolgega repa velikanke ter pričela plezati po njem proti hrbtu, vratu ln glavi. Tudi deček ln deklica sta se opogumila in ji sledila. Dolgo so vsi trije plezali, preden so dospeli pošasti na glavo. Prostora je bilo tam dovolj. Prav udobno so stali na njenem temenu ter opazovali čudovito pokrajino, ki s» je odpirala pred njimi. 33. žival Je malomarno žvečila listje in se za malo trojico sploh ni menila. Njihove teže menda še čutila ni. Tedaj je pa od nekod priletela velika osa in pičila pošast prav na sredo vratu. Velikanko je osin pik hudo zaskelel, zato je z bliskovito naglico hlastnila po žuželki. Pri tem so Dušan, Danica in čučiručl izgubil ravnovesje In telebnili z viška na tla... Sobota, 4. aprila 1931. — .muiijupiiii.11 ■■■ JUGOSLOVAN Stran 17 Tempi odločajo Kakšne uspehe ima diosedai sovjetska pjalil&'lza 1 I To Je zaključna fraza predsednika sovjetskih ljudskih komisarjev Molotova-Skrjabina, ko rezumira na zborovanju tretjega zasedanja sovjetske ekselcutive (petega oklica) kontrolni industrijski im črt za tretje leto petiletke. 2e pri površnem pregledu ogromnih številk, ki naj bodo v tretjem letu izpolnjene in realizirane, se brez tega vzklika nehote pojavi misel, da tvori dobršen del baze teh številk stava na inicijativo in široko, slepo udano in nečloveško požrtvovalnost najširših ljudskih mas. Realna baza številk ja razmeroma sila majhna. Po splošnem razvoju petiletke, načrta in njegove realizacije postaja vedno bolj jasno tudi za evropske opazovalce, da pomeni 1. 1931 ne samo za petiletko, marveč za ves sovjetski sistem, kakor tudi za usodo revolucije — peripetijo v drami skrajnih naporov državnega organizma in natezanja ljudstva. Vsi govorniki na decemberskem zborovanju eksekutive predvidijo in povdarjajo za 1. 1931 pomen poostrene razredne borbe, ki naj likvidira zadnje ostanke svobodnega kmetstva. Meščanskih elementov strankini glavarji ne omenjajo več, smatrajoč njih nevarnost za ukinjeno. Na vsak način je 1. 1931 kot gospodarsko leto sovjetske unije silno zanimivo in nedvomno pripravlja nemalo presenečenj za vsakogar, tudi za gospodarske glavarje. Petiletka — najdrznejši načrt Zgodovine, pred katerim pobledi delo Petra Velikega, kakor je ta načrt označil Lloyd Georges, — je sprožila ruske mase v gibanje, izzvala ostra nasprotstva med stanovi (agrarna kolektivizacija), razredi (širokopotezno meščanske zarote, proces industrijske stranke) in tudi med frakcijami stranke (Trockij, Bu-harin, Rikov, Sircov), ter ustvarila novo dinamično elementarnost, ki daje sicer petiletlci silo inercije, ji pa tudi ustvarja vedno nove, nepredvidene zapreke, mogočne sredobežne struje, ki vsak hip groze vsemu gospodarskemu organizmu z eksplozijo. .Zato naj se pospeši razvoj. V vprašanju, katere sile naj udrže za seboj položaj, gre za prehitenje. Konstruktivne sile se morajo obdržati v prevesju le s toinpom, le, če z mrzlično naglico utrdijo sklop in s tern prikrepijo in paralizirajo nasprotstva, ki zaenkrat paralelno z njimi rastejo. Sovjetska unija je postala svet sam zase, gospodarsko ločen od vseh ostalih držav, utrgan od svetovne gospodarske dinamike, blokiran brez prizadevanja in brez krivde Anglije, nasproten vsemu, ne da bi kdo proti njemu interveniral, svet, ki je zagnan v labirint lastnih nasprotij in tragičnih bojev in lcl se zaenkrat skuša rešiti samo z naglico nestrpno trpkega »prehodnega razvojat. Procesi, ki se začenjajo, vršijo in kakorkoli zaključujejo v gospodarstvu, kulturi in vsakdanjosti sovjetske zveze, so podobni, sl licet, procesom ustaljanja zemeljske skorje v pra-časih njenega razvoja. Tanka plast nad razbeljenimi brezdni, ki jo vedno zalivajo z novimi potoki lave, mogočna neurja, strahotni nalivi, splošno divjanje neuravnoteženih elementarnih sil, ki v minutah postavljajo nove gorske velikane in razkopavajo brezdna za kipoča morja. V tem kaosu se pa v večnih mukah porajanja in nasilnega umiranja s čudovito silo množita prafavna in praflora, nezavestno varujoč v sebi klice zavestnega življenja nepredvidljivih stoletij, nesoč jih skozi milijone let. Čudovita je sila ruskega ljudstva. V pomanj- kanju brez primere, v neorganiziranosti primitivnosti, med divjanjem ostre razredne borbe, žrtvujoč katastrofalnim ujmam mimogrede milijone živih ljudi, se z neudržno silo plodi in razvija v zastrto skrb lastnih mogotcev in v odkrito bojazen kulturne matice Evrope. Statistična slika njegove rasti je sledeča: 1. 1917 ................. 142,472.000 1. 1923 ................. 133,407.000 1. 1925 ...... 140,619.000 1. 1930 ................ 161,000.000 Ta slika taji v sebi usodne potenco za svoje lastne prehodne dobe, pa tudi za Evropo. Ta »tempoc nehote sili k pospeševanju drugih tempov, ki za njim ne pospevajo. Ta tempo neizogibno nosi v sebi smrtno obsodbo za vse notranje in zunanje zadržke. V tem tempu z načrti produkcije in prehrane loviti življenje, to je obupna naloga. »Tempi odločajo.« II. Tozadevne kontrolne številke načrta za leto 1931 so se morale in so se najedle v strmoglavo višine. Primerjalna tabela po posameznih glavnih postavkah kaže sledeča razmerja med drugim in tretjim letom petiletke (pri upoštevanju posebnega kvartala, s katerim tvori drugo loto petiletke 15 mesecev — od 1. X. 1929 do 81. XII. 1930): 1.1929/30 1931 mlrd. rub. mlrd. rub. Narodni dohodi 36 49 Enotni finančni načrt 24 31 Državni proračun 12-6 21-2 Industrijske investicije 3-422 55 Proizvodstvo industrije 18092 26-2 Investicije: v elektroindustrijo 0513 0850 v transport 1-8766 3185 v socijalist. sektor gospodarstva 10 17 v agrarno gospodarstvo 3354 3 8 Prevozni tovaroobrat 1. 1929/30 235 milj. ton. 1. 1931 330 milj. ton; površina setve 1. 1929/30 1278 milj. ha, 1. 1931 143 milj. ha; zbor žitaric- 1. 1929/30 874 milj. cent., 1. 1931 994 milj. cent. Poševna ploskev kolektivnih gospodarstev (kolhozov) zraste od 48-2 mil. ha na 75-9 mil. ha, največ na račun doslej neobdelane zemlje. Številke, Iti prekašajo amerikanske! Na čem so osnovane? To vprašanje bo rešilo šele tekoče leto. Dosedanja razmotrivanja teoretikov in izjave avtorjev načrta ne dovoljujejo jasne in realne analize. Najvažnejšo ulogo igra e-notni finančni načrt. Po izjavah avtorjev sestavljajo vsoto 31 milijard rubljev sledeče po-Btavke: sredstva socijaliziranega sektorja 13-5 davki (večinoma poslovni davek) 11-2 sredstva prebivalstva (I) 6-3 Načrt predvideva nakopičenje rezerve v višini poldrugo milijarde, ne opira se pa na nove emisije bankovcev. Tako pridemo do kardinalnega vprašanja pomena in vrednosti sovjetskega denarja kot takega in o realni vsebini, ki jo številke izražajo, to je o realnih vrednotah, ki naj jih te številke predstavljajo, skratka do vprašanja inflacije. To vprašanje je za same sovjetske ekonomiste trd oreh in sama sovjetska znanstvena misel poraja vedno nove, druga drugi nasprotujoče si teorije. Sokolnikov in Bronski zahtevata polno zlato vrednost červonca, smatrajoč jo za samovrednost, sovjetske denarne znake pa za denar v osnovuem pomenu besede. Od obeh se oddaljuje Berlcovskij, ki vidi v sovjetskih cenah le značaj računskega koeficijanta, v denarju pa le računski znak in trdi, da je v sovjetskem gospodarstvu edini regulator proiz-vodstveni načrt, ne pa več zakon produkcijskih stroškov in rentabilitete. Berkovskemu sledita z gotovimi odkloni v izvajanjih Majinin in Ra-skin, najodločnejše pa zavzema to stališče Dja-čenko. Množica teorij kaže na vsak način na elementarnost razvoja, ki zahteva znanstvene analize. Načrt igra res veliko ulogo, vendar samo v socijaliziranem sektorju, ki ne obsega niti polovice gospodarstva. Odtod so v sovjetski uniji dvojne cene, dve razpredelitni mreži, mreža kooperativnih razpredeliteljev z določenimi konsumenti in mreža »črnega trgat, bodisi v obliki koncesijoniranih trgovin ali v obliki prodajanja »izpod plaščat (pri tkzv. »de-ficitniht predmetih). Črni trg pa kaže po vihranju in naraščanju cen odločno na inflacijo, ki je sovjetski pravzaprav ne zanikajo, sklicujoč se na posebnosti funkcije načrta. PrezanimiVa so v tem pogledu razmotrivanja nemškega financista (nemarksista) Karla Elstera, ki pride do zaključka, da v Rusiji ni inflacije z ozirom na večjo potrebnost menjav-nih znakov in z ozirom na naraščanje trgovskega prometa, ki ga za 1. 1913 opredeljuje z zneskom 10-9 miljarde rub., za 1. 1929/30 pa z 59-4 miljarde rub. Tako ali drugače, že iz navedenega sledi, da so sovjetski voditelji pač enostransko zajeli zakone kapitalističnega gospodarstva, ustavljajo se pa pri analizi novega trusta, ki so mu sami pripomogli k življenju in jim nova, neznana, nedognana zakonitost dogajanja leze preko glav, ne da bi do tega kritičnega časa mogli obvladati organizirani gospodarski sektor, ki jim začenja ugajanjati muhe, ustvarjati krize, prav tako ko kapitalizem, z edino razliko, da pri kapitalizmu zadene kriza poedinca ali skupine poedincev, dočim udari v sovjetskem gospodarstvu v začetku po posameznih panogah in se dezorganizacija prenaša na druge, ne dopušča pa, kakor pri kapitalizmu, elementarnega izživetja, marveč zahteva organizirani poraz, kar največkrat ni mogoče, in grozi vsak hip s podušitvijo celega sistema. Izhod iščejo sovjeti v inicijativi in požrtvovalnosti mas, to je v čedalje večji delavni napetosti, kakoršne zgodovina ne pozna, no da bi se pri tem dvigalo sorazmerno tudi narodno blagostanje. III. V drugem letu petiletke se je sicer razmahnila težka industrija, obstal pa je transport, zastala Je produkcija premogovnikov in lahke Industrije. Zbranih je sicer 874 milijonov centov žita in z bojem in vzornostjo kolektiviziranih 35"/o kmetij, to pa za ceno živinorejstva in za ceno preskrbe prebivalstva. So v sovjetskem gospodarstvu uganke, ki jih skorajda ne velja reševati, ker so rezultati gospodarstva podani. Za 1. 1929/30 je značilno to, da je bila za vse predmete konsuina uvedena norma. Kljub go-rostasnim številkam obetajo avtorji načrta odstop od norme le za slaščičarske izdelke, napovedujejo pa že zdaj, da delavskih centrov v 1. 1931 ne bo mogoče preskrbeti z maščobami (posledica kolektivizacijoI), mesom, maslom in mlekom. Že po napovedih vladnih organov Ča- kajo ljudstvo v letu »fundamentiranjat socija-lizma velike preizkušnje. Iz položaja, kakor ga riše komisarijat preskrbe, pa je videti, da edino, če se v sovjetskem gospodarstvu izpolni naloga leta 1931 v obsegu finančnega načrta, da le v tem slučaju ne odpove najprimitivnejša preskrbljenost ljudstva. V nasprotnem slučaju se ves uspeh težke industrije in ves razvoj eloktroenergetičnih baz z železno težo zavalita na izčrpano ljudstvo iu izzoveta zapletljajo i nedoglednimi posledicami. V tem je skrivnost veličine številk v strašni, neizprosni nujnosti. Razen napovedanega pritrgovanja mora ljudstvo k načrtu prispevati tudi še šest milijard svojih sredstev. Mobilizacijo teh sredstev se namerava izvesti potom hranilnic, ki naj postanejo obračunski posredovalci med razpre-deliluo mrežo in konsumenti. Posetni kvartal preteklega leta je pri poskusih pokazal, da je to skoraj neizvedljivo, ne samo zaradi pomanjkanja izvežbanih moči, ampak tudi vsled »te-kočastk, gibanja konsumentskih mas. Načrt zahaja v blato birokratizma. Naloga načrta je ogromna. Sovjeti si prav nič ne prikrivajo, da je to leto odločilno. Ali bodo prodrle šetvillte načrta in s tem ustvarile, realizirane, možnost nadaljnega mirnejšega razvoja točasnega državnega kapitalizma, ali pa se bodo iste številke izgubile v polomu, ki ga tudi ne pozna še zgodovina. Gotovo pa je, da je čas kratko odmerjen, silno kratko in ima zato še poseben globok pomen geslo Molotova: »Tempi odločajot. t asopisjje in favno menje na Španskem Na Španskem je javno življenje res »javno« kakor menda nikjer drugod na svetu, časopisje pa je tista plošča, ki točno slika razvoj tega življenja. V salta oseba, ki igra v javnem življenju le količkaj kakšno pomembno vlogo, od predsednika vlade pa do voditelja najmanjše strančice, vse stoji po časopisju v neprestani zvezi, pa tudi pod neprestanim nadzorstvom občinstva. Kjerkoli zborujejo visoki gospodje, povsod jih najdejo »chicos de la pren-sat (časnikarski poročevalci), ki znajo ministrom brati že na obrazih, kako stoje stvari in kakšno je politično vreme. Kar pa poročevalci doženejo iu opazijo, to je že nekaj ur kasneje objavljeno v časopisju v obliki progovora, ki pa je navadno precej zabeljen. Španski časnikarji pa so naVavnost nedosegljivi v umetnosti, kako je treba vzbujati zanimanje občinstva, da ne izgubi stalnega stika s časnikarji. Dnevnik je torej za Španca neobhodno potreben. Pred nekaj leti je bilo res Še precej ljudi, ki uiso znali brali, in takrat je bilo n6-lcaj malega časopisov čisto dovolj. Danes pa prodaja po ulicah špauskih mest časopise cela armada prodajalcev od ranega jutra do pozne noči. Nekdaj so ljudje kupovali le bolj svoje strankarske časopise, danes pa velja samo eno vprašanje: ali je list za monarhijo ali za republiko? Na Španskem že ni bilo devet let nobenih volitev in zato je razmerje občinstva do časopisov toliko pomembnejše. Zelo značilno je danes, tako piše poročevalec lista »Frankfurter Zeitung« svojemu listu, da zastopa monarhijo na deželi le prav malo listov, v Madridu pa je monarhističnih časopisov še precej, med temi nekaj jako dobrih in uglednih. Nifjvečji in najbolj razšireni listi pa so republikanski. Med monarhističnimi listi je najboljši in največji list »ABC«:, ki ima izborno organizirano poro čevalsko službo, lepe slike in obilico vsako vjstnega berila. Likovič Joža: lob Na Baču je odzvonilo Svečnici v slovo. Prazničnost božičnih dni se je odmaknila tožni enoličnosti pozue zime. Pri sv. Pavlu je še klenkal zvon, Pivka se je zganila v sivi puščobi; oblaki so nagnili siva lica k sv. Ahacu in se začeli spuščati proti morju. Za Snežnikom se je razsul roj zlatih zvezdic, daleč na severu so se nabralo tanke, svetle gube. Ljudje so se zgodaj razgubili po domovih. Na večer so razstavili in prižgali drobne svečka ter se strnili v pobožni molitvi. Vas je skoraj >?umrla, pozen berač je iskal pripravno pre* nočišče in moledoval za boren milodar. Samo iz laške pivnice je bilo čuti mandolino; ob zvokih vijoline so plesali razigrani tujci in z omledeno pesmijo preživljali zimski večer. V rebor pod Silentaborom se je spenjal starec Job, ubog in pozabljen samotarec. V ozkem suknjiču je stiskal zavojček s posvečenimi svečicami, povitimi v okrogle kolačke. Za vsakega je bil zjutraj kupil pri Potegarju voščen svitek: za rajnko ženo Mreto in hčer Ančo, ki počivata pod hladno rušo pri sv. Pavlu, za sina Janeza, ki Je odšel v Argentino po krvavo zlate... za •Tono, ah, za to nesrečno Tono, ki se je spridila in pobegnila s tujcem v Trst. Zjutraj je bil nesel svečice v cerkev k blagoslovu. Varno jih je bil položil pred se na klop, se prekrižal in polglasno prešteval voščene svitke: »Ta za Mreto, ta za Ančo... ta za našega Janeza... a rdeča svečka naj bo za Tono, za grešno nehvaležnico!« Vsa cerkev je bila polna zlatih lučic, otroci so držali v ozebenih ročicah prižgane svečke, starke so razvile voščene kolačke nad molitveniki, možje so svetili pod korom. Duhovnik je °pravljal mašo s svečo v roki, vsa cerkev je dišala po sladkobnem vosku in toploti. Job se je čez dan zadržal pri starem znancu Česniku, da vsaj malo prežene moreči dolgčas. Merica žganja ju je poživila, starčka sta obujala spomine, lepe in žalostne. Pozno popoldan sta se poslovila. Job je potrkal spotoma pri poštarju, morda mu je pisala Tona iz Trsta. Pred letom je dobil njeno zadnje pisanje. Priložila je celo nekaj denarja in sliko, svetlo sliko. Komaj jo je spoznal. Oblečena Je bila v bel kožuh; izpod ozkega klobučka so ji silili nakodrani lasje. Oči so Be ji sicer smehljale, vendar je ležalo v njih nekaj gorjupega, senca pod njimi jo je napravljala plaho... Poslej se ni več oglasila, svet jo je prevzel. Job je počival sredi napetega klanca. Večer je polagoma prehajal. Obzorje nad Brkini se " je še svetlikalo kakor zlat, malce zeleno kaljen obroč, ki ga je položila božja roka na čelo kra-ške zemlje. Job je zavil v tiho gmajno. Rezno ozračje je dišalo po omrtern brinju, zbodičju, gnijočem listju in kuhani smoli, ki so jo sinoči palill zagorski pastirji. Nad ponikvami so se drobili tožni piski ptic, ki so se plašile v varnem zavetju samotarskih hrastov. Sredi Pivke so se razkazovale smreke v debelih sneženih kožuhih, ki so se prilegali njihovemu stasu kakor najdražja in najmehkejša volna. Zmrzal je pršila iz lazov; bele nitke so se bliskale, zvijale in Be krčile v biserne drobce... Pozen mesec je zapuščal srebrno ležišče nad Mašunom, zvezde so se gostile in hitele na večna pota. Job je obstal vrh Šilentabora in se ozrl proti Brkinom. »Lepa si kraška zemlja I Toda trpka in rdeča ...« je vzdihnil starec in nadaljeval pot med nizkimi borovci in brinjem. Selo je že spalo, redke lučke so migljale, ljudje so že zastrli okna, psi so se nehali trgati na verigah. Job je doma poiskal leščerbo, zatrnil luč in razpostavil zvite svečke po črvivi mizi. Strupen hlad je ležal v izbi, plesnjiva vlaga je silila izpod trohnečih tal. Ledene rože so se bliščalo na okencih; njihove čaše so bile polne mavrič- nega sijaja, ki je pregoreval v ognjenozlatih, mločnomodrih, rdečih iskricah. »Za tebe, Mreta, naj gori prva lučka!« jo dahnil starec in trudno sklonil glavo. Sivi lasje so se posuli na čelo; bridkost je stisnila ustnice, ozok plamenček je žalostno zamigljal, kakor da 6e je spomnil težkih ur. »Nocoj te živo vidim, MretaI Bila si dobra, potrpežljiva žena. Revščina in gorje sta naju za-kovala v neločljivo vez. Malokdaj se je nama nasmehuila sreča; med zbodičjera sem te našel, med zbodičjem sva živela ter se ločila, zbo-dičje prepleta tvoj grob. Tvoje lice Je bilo velo, tvoja dlan je bila polna žuljev. Prva si bila za jutranjo zarjo, poslednja si legla k počitku, vedno neumorna in skrbna. Nisem te pozabil, svečko sem ti prižgal, Mreta, da ti bo lepše In toplejše.. .« Job Je nažgal drugi svitek, vosek je zacvrčal, solza je kanila in spolzela ob svečki. Starec se je bridko nasmehnil iu šepetal: »Ta svečka je blagoslovljena zate, Ančal Bila si zvesta in modra hči. Nisi se ganila od bajte, kakor ponižno Jagnje si hodila za materjo. Skrbela sl za našo družino, vsa si bila naša. Nisi naB zapustila ter odšla služit v mesto, kjer je življenje pripravnejše in mikavnejše. Vedela si, da naša zemlja težko rodi, vendar se nisi izneverila. Kolikokrat so nalivi splavili zemljo iz ograd v dolino. Z muko si jo pomagala znašati nazaj... Malo veselja si užila na tem svetu, kmalu se ti je stožilo po materi, šla si za njo k sv. Pavlu, jaz sem pa ostal sam brez skrbne roke.« Veter je potrkal na okenca, veter od morja. Toda Job ga ni Bul. »Ta lučka pa naj gori tvojemu spominu, dragi Janezi« je odvil starec tretjo svečko in naravnal stenj. »Pretesen ti je bil naš domek, pa si šel čez morje v rumeno Argentino. Bil si poslušen fant, nisi se zgubil v amerikanskih pivnicah. Dolarje si nam pošiljal, da smo prezidali bajto. Vedno sem mislil, da se vrneš ter prevzameš domačijo in tisti košček sveta, za katerega sem se toliko trudil... Potem pa je prišla pošta, da te je zasulo I Bil si naše edino upanje, naša kri in zdravje, lep in raven kakor bor med bori. Velika je Amerika, prevelika za tvoj grobi Tudi naša zemlja bi te bila sprejela, tudi v borni kraški zemlji bi našel kotiček miru.« Nato Je primaknil zadnjo svečko, bila je najmanjša in rdeča, še drobnejše spletena kot ostale. Skrbno je odvil konček in ga pritaknil k plamenu. »Tonal Tudi za tebe sem kupil svečko ln Jo nesel v cerkev blagoslovit. Zapustila si me ter me pahnila v sramoto; brez besede si Sla v Trst za tujcem, ki ti je sladko govoril. Postala si grešnica brez odveze — od ceste živiš I Devica Marija naj te obvaruje morskih kač ln nemarne bolezni. Pravijo, da hodiš Židana ln vesela. Tvoje dlani niso razpokane, tvojih lic ni oribala burja, ni ti treba laziti med osatom za nagajivo kozo, ni ti treba nabirati brinja za Botegarja ln skopariti z denarjem. Pa si pozabila name. Poglej, rdečo svečko sem ti pripravil, tvoje uhančke z zamorčkom še vedno hranim... Tona...« Svečke so gorele s tihim, drobnim plamenčkom. Dišalo je po topečem se vosku in trhle-nem lesu. Job se je sklanjal nad svečke, jih ljubeče božal ter ihtel, bridko ihtel: »Tona...« Zunaj je jokal veter od morja in iskal varno zatišje. Nad Krasom je ležal mesec; nebesa so bila čista, zvezde so se odmaknile v vsetnir. Javorniške gore so bile bele, planjave brez sence, borovci zaliti s srebrnim somrakom... Bog je zrl na našo zemljo in štel Jobove solzel Razširjajte Jugoslovana! Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 45/12. Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 15. marca do 21. marca 1931. S r e a 3 »3 O o S® o o M a ° Ozdraveli! *E S D Ostanejo v oskrbi Skupina tifuznili bolezni. Celje . 1 mmm. 1 Dolnja Lendava , , , 1 — — _ 1 Kranj 1 — 1 Konjice — 1 — 1 KrSko 1 —. 1 Ljubljana (mesto) . . 8 — 3 Slovenjgradec .... 1 — — — 1 Skupaj . Skrlafinka. — f 8| 1 |-Scarlatina. - 9 Celje l 1 2 Celje (mesto) . , , , 1 1 1 1 Kamnik 8 — 8 5 Krško 2 — — 2 Litija 1 — — 1 Ljubljana (srez) . . , 2 — — 2 Ljubljana (mesto) . . 5 3 1 7 Ljutomer ... i) — — 9 Maribor desni breg . . 2 1 — 3 Maribor lesi breg . . , 9 — 6 — 3 Murska Sobota .... 2 — 1 1 Novo mesto 1 — — 1 Ptuj 1 — — 1 Radovljica . . , , 1 — — 1 Šmarje pri Jelšah . . 1 - — — 1 Skupaj Ošpice. — 1 40 | 6 lorbilli. 12 - 40 Litija .«•»«!» _ 1 — 1 Ljutomer 4 20 H 10 Ptuj. 41 • 18 29 _ 30 Skupaj 45 3!) 43 41 Davita. — Diphtcria et Croup. Brežice 10 — 10 Celje 1 2 i 2 Kamnik ■■■«■> 1 — — 1 Kranj <•••••> 2 — — — O Kočevje , i i a i i 2 t — Konjice . t i • • . 2 1 i — 2 Krško » ■ i i i ■ i 15 — 4 n Laško « . * v • t * 1 — 1 — Litija • • • > i t i 1 — — i Ljubljana (srez) . , , 4 — — 4 Ljubljana (mesto) . , 3 1 1 — 3 Ljutomer , 4 2 — — 6 Maribor desni breg , . 2 1 1 2 Maribor levi breg , ■ . 18 3 4 17 Maribor (mesto) , , , 1 — 1 — Prevalje 1 — 1 — Ptuj — 1 — —* 1 Ptuj (mesto). . ■ • • 1 — — 1 Radovljica . . . « . 1 — — — 1 Slovenjgradec .... 1 — 1 — — Sinarje pri Jelšab . . . 5 1 1 — 5 Skupaj 7(5 12 181 70 Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica. Maribor (mesto) . , . — 1 — 1 Ljubljana (mesto) . . — 1 — 1 — Slovenjgradec .... — 1 — 1 — Skupaj Dušljivi kašelj. - - P 3 ertus sis. 2 1 Dolnja Lendava . . . 2 - -1 -1 2 Skupaj . | 2 | -Sen. — Erysipelas. - - 2 Kočevje 1 — 1 — — Krško . . ■ ■ i ■ i 1 — — — 1 Litija 1 1 — 2 Ljubljana (mesto) . . 2 2 — .1 3 Ljutomer . . . . „ , 1 2 1 — 2 Maribor levi breg * > 1 _ — — 1 Maribor (mesto) . . « 3 1 2 — 2 Murska Sobota . , , » 1 — — 1 Novo mesto . . ■ . . 1 — — 1 Ptuj........ 2 1 — — 3 Skupaj 14 7 4 1 16 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Kamnik _ l H 1 Skupaj . | — Ljubljana, dno 26. marca 1 1931. - 1 Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani. Razglasi sodišč in sodnih oblastev U 4/31. 888 V imenu Njeg. Vel. kralja! Podpisano sodišče je razsodilo z razsodijo z da© 21. marca 1931, da je Sluga Franc, 52 lot star, pekovski mojster na Planini pri Sevnici, kriv prekrška po čl. 8 odst. IV. zakona o pobijanju draginje živi jenski h potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921 Služb. nov. št. 5 ex 1922, storjenega e tem, da je pri prodaji kruha zmanjševal oblastveno predpisano težo. Obsojen je bil po cit. čl. na 24 ur zapora in 100 Din denarne kazni, v slučaju neizterljivosti na nadaljnih 48 ur zapora, pogojno za dobo enega leta. Okrajno sodišče v Kozjem, dne 21. marca 1931. Nc I 854/31—4. 880—3—1 Amortizacija. Na prošnjo Matije Kladnik, rudarja v Hambom a/Rhein, Augustetrasse 13, Nemčija, se uvede postopanje v svrlio amortizacije vložne knjižice Hranilnice in posojilnice na Raki, reg. zadr. z omej. zav. št. 31, v poimenski vrednosti po Din 1306'-- reci: entisoč tristo šestdesetsest dinarjev, glaseče se na im© Reza Simončič vdova Jordan iz Gmajne št. 28. Posestnik te knjižice se vsled tega poziva, da svoje pravice do navedene knjižice v teku 6 mescev od dneva prve razglasitve pred,stoječega sklepa uveljavi, ker bi se sicer knjižica proglasila za neveljavno in bi se Matiji Kladnik ozir. okrajnemu sodišču v Krškem kot zapuščinski oblasti po lereziji Kladnik, bivši vdovi Simončič in Jordan iz Gmajne št. 28, vloga izplačala brez predložitve hranilne knjižice št. 31. Okrajno odišče v Krškem, odd. I., dne 31. marca 1931. E 28/31. 887 Dražbenl oklic. l)ne 1. m a j a 1 9 3 1. o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Krška vas, vi. št. 987." Cenilna vrednost: 9120 Din; najmanjši ponudek: 6080 — Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede jpreiničnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Krško, dne 16. marca 1931. •fe E 98/31—6. ggo Dražbenl okflc Dne 4. m a j a 19 31. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dekleževje, vi. št. 15 in 209. Cenilna vrednost: 6870 Din; najmanjši ponudek: 4581 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Dol. Lendava, dne 14. marca 1931. * Popravek. V ^Službenih objavah« z dne 29. marca 1931. so so pripetile sledeče pogreške, ki jih popravljamo: 1. št. 801: Besedilo firme se glasi: Košak et Komp. in ne Košak & Konip. 2. št. 301: Besedilo firme: Prava in ne Prva jugoslovanska izdeloval ni ca harmonik Franc Kucler; 3. štev. 312: v predzadnji in zadnji vrsti: Član načelstva se piše: Pemuš Andrej in ne Preimiš Andrej. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. marca 1931. Vpisi v trgovinski register. Vpisala se je nastopna firma: 332. Sedež: Janževski vrb, pošta, Brezno. Dan vpisa: 20. marca 1931. Besedilo: Tovarna lesovine in lepenke F. Pogačnik, Brezno. Obratni predmet: Izdelovanje lesovin, leso v inskih snovi in lepenk, nakup in prodaja brusilnega lesa in žaga. Imetnik: Edvard Pogačnik, veleposestnik v Lehnu, stanujoč v Mariboru, Trubarjeva ulica št. 10. Prokurist: Kociančič Franc, zasebni uradnik v Lehnu. Okrožno kot trgovsko sodifiče v Mariboru, dne 20. marca 1931. Firm 177/31 - Kg A III 164/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 333. Sedež: Murska Sobota. Dan vpisa: 12. matrca 1931. Besedilo: Gašpar Jožef. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Gašpar Jožef, trgovec v Murski Soboti, Aleksandrova cesta št. 7. Prokura se je podelila Gašpar Frančiški, trgovčevi soprogi v Murski Soboti. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 12. marca 1931. Firm 165/31, 166/31 — Rg A III 163/1. * 334. Sedež: Lajtcrsberg pri Mariboru. Dan vpisa: 20. marca 1931. Besedilo: Opekarna Lajtersberg, Franc Derwuschek. Izbriše se družabnik Demvuschek Franc vsled smrti, vpiše pa kot novi tretji družabnik ing. Kiffmann Rudolf, stavbeni inženir v Mariboru. Pravico zastopati družbo ima odslej: Ing. Kiffmann Rudolf samostojno, druaal>mc.i Detrwusohek Amalija in Kiffmann Amalija kolektivno. Podpis firme se vrši odslej na ta način, da pristavijo družabniki pod pisano, tiskano ali odtisnjeno besedilo firme svoj lastnoročni podpis, in sicer Ing. Kiffmann Rudolf samostojno, Dervvuschek Amalija in Kiffmann Amalija pa kolektivno z drugo družabnico ali z enim prokuristom. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 20. marca 1931. Firm 178/31 — Rg A II 221/3. * 335. Sedež: Ruše srez Maribor. Dan vpisa: 20. marca 1931. Besedilo: Ruška tovarna kemikalij in vžigalic Maks \Vosclinagg, komanditna družba. Izbriše se dosedanji družabnik Maks Woschnagg vsled smrti. Kot osebno zavezana družabnika vstopita Anny Schriefl roj. Wosclmagg, soproga profesorja v Gra-zu, Wastlergas.se 11, in Helena Wisiak roj. Woschuagg, stanujoča v Rušah pri Mariboru. 3. Izbriše se pooblastilo zastopstva in podpisovanja Ane Woschnagg z ozirom na končano zapuščinsko obravnavo. Podpis tvrdke se vrši odslej na ta način, da pristavita kolektivno družabnici Anny Schriefl in Helena Wisiak pod besedilo firme svoje lastnoročne podpise. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 20. marca 1931. (Firm. 180/31 — Reg A I 43/23) * 336. Sedež: Njivice pri Radečah. Dan vpisa: 21. marca 1931. Besedilo: slovensko: Bratje Piatnik, nemško; Gebriider Piatnik. Vpisala se je tale sprememba: Zbrisala se je prokura Piatnik Ferdinanda jun. Dalje se je zbrisal javni družabnik Piatnik Ferdinand senior, ker je dne 26. septembra 1930 umrl. Na novo so se vpisali kot javni družabniki otroci umrlega in sicer: Piatnik Ferdinand j unior, industrijalec, Wien XIII., Hutteldoiierstrasse 227, Piatnik Ludvik, industrijalec, Budapest VII., Rottenbilleutca 17, Brandes Ivana roj. Piatnik, žena uradnika, Wien VII., Kandlgasse 33. Pravica zastopanja in podpisovanja se spremeni tako, da odslej podpisujeta tvrdko in zastopata družbo kolektivno po dva javna družabnika ali po dva prokurista ali po en javni družabnik z enim prokuristom skupno. Nova javna družabnica Brandes Ivana ni upravičena k zastopanju in podpisovanju. Okrožno sodišče Novo mesto, dne 21. marca 1931. (Firm. 41/31 — lieg. A I 4/8) 337. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 26. marca 1931. Besedilo: Greinitz, industrija i trgovina železa d. d. 1. Vsled sklepa rednega občnega zbora delničarjev z dne 11. novembra 1930 so se izpremenila družbena pravila v §§ 1 in '5. To izpremembo je odobril ban D ra k e banovine z odlokom z dne 31. decem, ra 1930, VIII. No. 7816/1. Besedilo firme odslej: v cirilici: v latinici: »Greinitz« industrija žel jeza d. d. Železarna Muta, francoski: >Greinitz«, Socičtč anonyme pour 1’industrie de fer, Usine Muta, nemško: »Greinitz« Eiseindustrie A. G. Eisenwerk Muta. 2. Na rednem občnem zboru delničarjev z dne 11. novembra 1930 se je dalje sklenilo znižanje delniške glavnice od 5,000.000 dinarjev na 3,500.000 Din potom pretiska-nja delnic od sedanje nominalne vrednosti po 50 Din na 35 Din. Ta sklep je odobren z odlokom bana Dravske banovine z dne 31. decembra 1930, VIII. No. 7816/1. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 26. marca 1931. (Firm. 189/31 — Rg B II 32/5) Izbrisale so se nastopne firme: 338. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 26. marca 1931. Besedilo: B. & J. Gradiš, zastopstvo in zaloga pnevmatik in avtopotrebščin Fire-s tone. Obratni predmet: Trgovina z vsemi vrstami potrebščin za avtombile in motorna vozila. Izbrisala se je vsled ustavitve obrata. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 26. marca 1931. (Firm. 191/31 — A III 88/5) •J; 339. Sedež: Muta. Dan vpisa: 26. marca 1931. Besedilo: Železarna Muta. Izbrisala se je vsled spojitve'z delniško družbo »Greinitz« industrija željeza d. d. Železarna Muta. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 26. marca 1931. (Firm. 188/31 — Rg Ges. I 16/38) Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: 340. Sedež: Tišina. Dan vpisa: 12. marca 1931. Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Tišini, registrirana zadruga z neomejeno zavezo. Obrat in predmet; Zadruga ima namen, razmere svojih članov v gmotnem oziru zboljševati; zlasti spodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojim udom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva. Ta namen dosega zadruga s tem, da a) sprejema in obrestuje hranilne vloge v tekočem računu; b) si pridobiva nadaljna denarna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom, v prvi vrsti pri Zadružni zvezd v Ljubljani; c) oskrbuje svojim članom inkaso. Zadružna pogodba (statut) z dne 11. januarja 1931. Opravilni delež znaša 10 Din in se mora plačati takoj pri vstopu. Oznaila se izvršujejo po v uradnici nabitem naznanilu. Načelstvo obstoji iz 5 zadružnikov, člani načelstva so: 1. Antauer J. Evgen, posestnik v Tro-povcih št. 2 (načelnik), 2. Rehn Janez, trgovec na Tišini št. 5 (podnačelnik), 3. Pajžlar Anton, posestnik v Petanjcih št. 27, 4. Serdt Štefan, posestnik na Tišini št. 17. 5. Gider Jožef, posestnik v Vanči vasi št. 11. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo, ki podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva uda pod zadružno tvrdko. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 12. marca 1931. (Firm. 168/1 — Zadr, IV 93/1) 341. Sedež: Velika Loka pri Trebnjem. Dan vpisa: 24. marca 1931. Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga v Veliki Loki, registrovana zadruga s omejeno zavezo. Obrat iu predmet: Zadruga ima namen, povzdigniti živinorejo svojih članov s smotrom, da doseže čimbolj© in čim donosnejše pleme. V ta namen zadruga: 1. komisijsko izbira in določa moške in ženske živali za pleme, 2. komisijsko ocenjuje (klasificira) živali, ki jih je treba obdržati za nadaljnjo plemen itev, 3. križa zadružne ženske živali s plemenjaki plemenite pasme, 4. vodi rodovnike (matične knjige) o poreklu vse zadružne živine, 5. označuje zadružno živino z vidnimi znaki, da jo je lahko kadarkoli spoznati, 6. redno cepi vso zadružno živino zoper nalezljive bolezni in oskrbuje zdravljenje živine, 7. za člane nabavlja plemenite živinske pasme, potrebno krmo, zdravila in druge potrebščine za umno živinorejo ter posreduje pri prodaji odvisne plemenske živine, 8. potrebščine in plemensko živino dobavlja članom le proti takojšnjemu plačilu, 9. poučuje zadružnike o umnem vzgajanju in krmljenju živine ter varovanju pred boleznimi, 10. kupuje in oskrbuje zadružne plemenjake, 11. zgradi skupno zadružno plemensko postajo ter ostale potrebne zadružne prostore in naprave, 12. prireja živinske razstave in oglede ter se jih udeležuje. Opravilni delež znaša 50 Din. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa še z njih enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po enkratnem oklicu pred cerkvami v St. Lovrencu, Čatežu in Trebnjem ter po potrebi z oglasi v listih. Načelstvo obstoji iz načelnika, podnačelni-ka, 5 odbornikov iu enega namestnika Člani načelstva so: Jernej Bukovec, posestnik v Veliki Loki št. 25, načelnik, Alojz Gliha, posestnik v Veliki Loki 28, podnačelnik. Franc Omahen, posestnik v Korenit ki St. 7, Karol Zorc, posestnik v Razburah št. 2, Matija Bukovec, posestnik v Mrzli luži št. 1, Franc Novak, posestnik v Račjem selu 3; člani načelstva, Anton Pugelj, šolski upravitelj v Št. Lovrencu št. 6 in Jože Maver, šolski upravitelj v Martinji vasi št. 29, kot namestnika. Pravico, zastopati zadrugo in se za njo podpisovati imata po dva člana načelstva. Okrožno kot trg. sodišče r Novem mestu, odd. II., dne 24. marca 1931. (Firm. 33/31 — Zadr. Iti 138/1) * 342. Sedež: Krog. Ban vpisa: 26. nmrea 1931. Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga, registrirana zadruga * omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov in to v svrho: 1. svojim članom po ugodnih pogojih nabavljati v kmetijskem obratu potrebna obratna sredstva, zlasti umetna gnojila, krmo, semena, živino, stroje in orodje itd., oziroma pri nakupovanju takih predmetov za svoje člane posredovati; 2. nakupovati na lasten račun kmetijske stroje in orodje in jih posojati ali prodajati članom; 3. vnovčevati kmetijske pridelke svojih članov ali posredovati pri prodaji takih pridelkov, posebno pa na račun članov in na svoj račun prevzeti dobavo kmetijskih pridelkov in izdelkov, za državo, okraje, občine, družbe, in druge velike odjemaloe; 4. jemati gospodarske pridelke svojih zadružnikov v skladišče, jih predelavati in jih potem vnovčiti; 5. oskrbeti si v dosego teh namenov potrebne stavbe in tehnične naprave in ei pridobiti morda potrebno koncesijo; 6. prodajati svojini članom vino in žgane pijače v smislu obstoječih predpisov; 7. nabavljati svojim članom vse gospodarske in gospodinjske potrebščine; 8. širiti med svojimi člani strokovno znanje s poučnimi gospodarskimi shodi, predavanji, z izdajanjem primernih navodil in razstavami in jim dajati nasvete v gospodarskih zadevah. Zadružna pogodba z dne 10. marca 1931. Opravilni delež znaša 100 Din in se mora f>lačati pri vstopu, po sklepu načelstva se ahko plača tudi v obrokih. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z desetkratnim zneskom istega. Oznanila se izvršujejo z nabitkom v uradnici. Načelstvo obstoji iz 5 zadružnikov, člani načelstva so: 1. Horvat Anton, posestnik v Krogu »t. 63, načelnik, 2. Perša Franc, posestnik v Krogu št. 96, podnačelnik, 3. Kreft Franc, posestnik v Krogu št. 52, 4. Kreft Ignac, posestnik v Krogu št. 13a, 5. GomboŠy Franc, posestnik v Krogu št. 70. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo, ki podpisuje za zadrugo na ta način, da pristavita dva člana načelstva od kogarkoli napisanemu ali natisnjenemu besedilu zadružne tvrdke svoja lastnoročna podpisa. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 26. marca 1931. (Firm. 197/31 — Zadr. IV 95/1) * 343. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 26. marca 1931. Besedilo: Splošna gospodarska poslovalnica, registrirana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da jim nabavlja življenske potrebščine in ostale predmete za njihovo osebno in domačo potrebo. V slučaju potrebe sme zadruga napraviti na primernih krajih zadrugina skladišča in poslovalnice. Zadruga sme prodajati robo samo svojim članom. Zadružna pogodba z dne 20. februarja 1931. Opravilni delež znaša 50 Din in se mora plačati ob pristopu. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z dvakratnim zneskom istega. Oznanila se izvršujejo z nabitjem v poslovalnicah in z razglasom v listu, ki ga načelstvo v sporazumu z nadzorstvom določi. Načelstvo obstoji iz 7 zadružnikov, člani načelstva so: 1. Jelen Karol, žel. uradnik, Maribor, VVattova ul. 2, 2. Bahun Andrej, žel. zvaničnik, Maribor, Kejžarjeva ul. 9, 3. Korošec Alojzij, žel. zvaničnik, Maribor, Kopališka ul. 34, 4. Papež Edvard, žel. zvaničnik, Pobrežje, Šolska ulica 1, 5. Brunčič Leopold, ključavničar v Studencih, Na Obrežju 3, 6. Bibič Martin, strojevodja v Mariboru, Ruška cesta 5, 7. Vodelešek Martin, žel. zvaničnik, Maribor, Mlinska ulica 24. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo, ki podpisuje za zadrugo na ta način, da pristavita načelnik in še en član načelstva od kogarkoli napisanemu ali natisnjenemu besedilu zadružne tvrdke svoja lastnoročna podpisa. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 26. marca 1931. (Firm. 148/31 — Zadr. IV 94/1) Razglasi raznih uradov in oblastev Stev. 2993/11. 855—2—2 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za na dan 1 3. a p r i 1 a 19 3 1. ob enajstih nabavo: 40.000 kg visokovrednega portlatid-ce-menta. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija državnega rudniku Velenje, dne 26. marca 1931. Razne objave Vabilo na X. redni občni zbor delničarjev tvrdke »S 1 o g r a d«, slovenska gradbena in industrijska d. d. v Ljubljani, ki ho dne 22. aprila 1931. ob scdeinnjastih v prostorih Prometnega zavoda za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15. Dnevni red: 1. Poslovno poročilo upravnega sveta za leto 19:30. 2. Predložitev bilance za leto 1930. 3. Poročilo nadzorstvenega sveta. 4. Sklepanje o absolutoriju upravnemu in nadzorstvenemu svetu. 5. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 6. Dopolnilna volitev v upravni svet. 7. Dopolnilna volitev v nadzorstveni svet. 8. Slučajnosti. Iz § 16. družbenih pravil: Na občnem zboru daje vsakih 20 delnic pravico do enega glasu. Zaradi glasovanja morajo položiti delničarji najmanj 6 dni pred občnim zborom svoje delnioe pri družbeni blagajni. V Ljubljani, dne 2. aprila 1931. Upravni svet. * 899 Vabilo na VII. redni občni zbor ki ga bo imela »ELEKTRA« d. d. v Ljubljani, v ponedeljek dne 20. aprila 1931, ob šestnajstih v posvetovalnici družbe na Dunajski cesti št. la III. nadstropje z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1930. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Odobritev bilance za leto 1930. 4. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 5. Sklepanje o predlogu glede absolutorija upravnemu svetu. 6. Izpopolnitev upravnega sveta. 7. Volitev nadzorstvenega sveta. 8. Slučajnosti, * Po § 22. družbenih pravil imajo glasovalno pravico na občnem zboru oni delničarji, ki so položili vsaj šest dni pred občnim zborom svoje delnice pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Ti delničarji dobe legitimacije, ki se glase na njih ime ter navajajo število položenih delnic in glasov, odpadajočih na to število. Po § 21. družbenih pravil upravičuje posest desetih delnic do enega glasu. Delničarji glasujejo ali osebno ali pa po pooblaščencih, ki se izkažejo s pismenim pooblastilom, najsi so ti pooblaščenci delničarji ali ne. Nesamopravne in juridične osebe vrše glasovalno pravico brez posebnega pooblastila po drugih zakonitih zastopnikih, če tudi ti zastopniki sami zase niso delničarji V Ljubljani, dne 4. aprila 1931. Upravni svet. * 881- Cufda; Vabilo na XII. redni občni zbor ki ga bodo imele • ZDRUŽENE PAPIRNICE VEVČE, GORIČANE in MEDVODE, D. D v Ljubljani v ponedeljek, dne 27. aprila 1931 ob deveti! v veliki posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Dunajska cesta 1. Dnevni red: 1. Poslovno poročilo, predložitev računskega sklepa ter bilance za poslovno leto 1930. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička in podelitev absolutorija upravnemu svetu. 4. Dopolnilne volitve v upravni svet in nadzorstvo. 5. Določitev kredita izvrševalnemu odboru za leto 1931. 6. Raznoterosti. Po § 15. družbenih pravil daje posest desetih delnic pravico do enega glasu na obč nem zboru. Delnice delničarjev, upravičenih za glasovanje, se morajo založiti z ne zapadliml kuponi vred vsaj šest dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ali pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v' Zagrebu. V Ljubljani, dne 1. aprila 1931. Predsedništvo. * 856—3—« Poziv upnikom. Zadružna elektrarna pri Sv. Jederti nad Laškim, r. z. z o. z., naznanja, da je v zadružni register vpisana njena likvidacija. Načelstvo poziva upnike, da prijavijo svoje terjatve do vštetega 26. aprila t. 1. Zadružna elektrarna v Sv. Jederti iuid Laškim registrovana zadruga z om. zavezo. * 893-2—1 Likvidacija zadruge. Mlekarska zadruga r. z. z n. z je v likvidaciji. Upniki se pozivajo, da se zglase pr zadrugi. Sinur Josip, posestnik, Dečji vrh 11, Mrvar Franc, posestnik, Sp. Jakubovje, likvidatorja. * 891 Objava. Izgubila sem potni list, glaseč se na Milhofer lika, hišna v Dobrovniku, sre/. Dolnja Lendava, izstavljen od sreskega po-glvarja v Dolnji Lendavi pod št. 4422/1 dne 21. maja 1927. Progašam ga za neveljavnega. Milhofer Uka, s. r. Vavmnov "Roman 39 »Spoznala sva se v Galiciji. On je bil avstrijski vojak, plemič kakor vi, gospod. Bila sem mu dobra, taka kot sem, jaz pa sem mu bila hvaležna ter mu vračala z ljubeznijo, ki je nepoznaua vašim hladnim, gizdavim, sebičnim salonskim lutkam. Jaz sem mu bila samo v igračo, toda on je bil meni bog. Kar so drugi imenovali sramoto, je bil meni ponos, kar je bil drugim greh, je bila krona. Zapustila sem i3voj rod in postala njegova ljubica, in ko je šel z dežele na Dunaj, sem šla za njim. Tudi tam me je še ljubil, dasi mi je zdaj posvečal samo toliko ur kolikor poprej dnevov. In ko je odpotoval na južno Francosko, sem se odrekla svojemu ljudstvu in svoji domovini ter šla za njim. Tudi tam sem mu bila še draga, dasi so se ure, ki mi jih je do tedaj posvečal, skrčile počasi na minute. Toda kaj se hoče, moška ljubezen je pač taka. Tedaj pa je videl njo; in ona ga je premamila, kakor je premamila vas, in bil je zame izgubljen! Ni se zmenil za mojo bolest ne za moj obup. Ona ga je imela docela v oblasti. Ko pa je nekega dne spoznal, koga je oboževal in ni mogel prenesti izgube, je šel in se ustrelil. Bila je njegova lastna roka, ki mu je pognala kroglo v glavo, toda resnična morilka je bila le ona, to je vedel ves svet. In najmanjšega kesanja ni občutila za to, kar je naredila. Se tisti večer, v katerem je zvedela o njegovi usodi, je šla na ples s smehljajem na ustnah in v blesku svojih diamantov. Po njegovem truplu pa sem se svečano zaklela, da si ne dam miru v svojem življenju, dokler ga ne maščujem!« Umolknila je in zopet je zavladala globoka tišina. Samo veter je votlo žvižgal skozi oboke nekdanjega samostana, kjer sta stala človeka, ki jih je usoda tako Čudovito združila, dasi jih je ločila tako velika družabna razlika, katero je mogla premostiti samo skupno sovraštvo. Lord Farnmor je poslušal ciganko deklico molče do konca in ko je mesečina razsvetlila njegovo obličje, mu je brala v njegovih potezah in v očeh divje sovra- štvo. Kakor se suhljad vname ob plamenu, tako je za-plamtela v njem maščevalnost pri cigaukinih besedah, ki so združevale vse njene želje: »da bi jo videla v nesreči«. Dobro je poznal človeško naravo, zalo je uganil, kaj se godi v dekletovi duši. Njena povest mu je priklicala v spomin, kar je slišal v Vernonceauxu o Vasarhelyjevi smrti, zato je vedel, da govori resnico. Uvidel je, da mu ta tujka utegne biti volno, poslušno in dragoceno orodje v njegovem maščevanju, zakaj njeno srce ni poznalo drugega Boga razen svoje ljubezni, ne drugega izveličanja razen svojega maščevanja. In ker je trdila, da ima ključ do maščevanja, jo je poslušal. Trenutek še se je obotavljal; ni bilo kako plemenito čuvstvo, ki ga je odbijalo od ciganke, ampak prirojeni mu ponos. Toda končno je premagal tudi odpor, nato pa je pomignil temnopoltnemu stepnemu otroku, naj gre za njim. »Pridite,« je rekel, poslušal vas bom.« Nemo mu je sledila po samostanskem hodniku do vrat nekdanje opatije, V mesečini je bilo poslopje podobno zapuščeni groblji. Uro pozneje je Čehinja zopet stopala skozi park Er* lebra po poti, vodeči do ribnika, ležečega poleg bronastega omrežja, Farnmor pa se je sklonil skozi okno v knjižnici, kjer je ravnokar poslušal, kar mu je razkladala nenavadna gostja. Vroče čelo mu je hladil hladni jesenski vetrič. Videl je pred seboj pot, vodečo do smrtnega maščevanja in občutil je poželjenje psa gonjača, ki je zasledil divjačino. 23. Vse leto ni nihče videl Farnmora v Evropi. Ljudska govorica, ki rajši neprestano govori, kakor pa molči, pa se ga je še vedno spominjala. Govorili so, da so ga videli v Tebah, nato v Gangu. Neka vest se je celo glasila, da so ga ubili v nekem pretepu z drago-mani pri egiptovskih piramidah. Vse to so ljudje o njem govorili, toda na vsem ni bila ne beseda resnična. Oni, ki so ga najbolje poznali, so domnevali, da se je izognil svetu in živi v osamljenosti; toda tudi ti so se motili. Farnmor je bil med tistimi ljudmi, ki ne morejo živeti, če niso sredi vrvenja nemirnega, hlastajo- čega, za častmi podečega se sveta. Samo v prenapetem ozračju velikanskih mest sveta je mogel pozabiti na preteklost. Samota ga je davila. Na mirnem, obširnem, temnem oceanu je slišal stokanje umirajočega prijatelja; v vroči, peščeni pustinji se mu je zdelo, da je nebo rdeče od krvi, ki jo je on prelil, skratka, samota je bila zanj pekel. In vendar je bil dolgo časa izven Evrope, toda kljub vsem govoricam ni nihče vedel, kam je šel. Za njegovo bivališče niso vedeli niti tam, kjer buta Atlantski ocean ob angleško zahodno obal, in kjer stoji v svežem, krepkem morskem vetru hiša lady Castlemere, njegove matere, ki je imela v oskrbi otroka, proti kateremu se je tako pregrešil. Izročil je Errollovega otroka v varstvo svoje matere, stare, postavne, sivolase dame, ki je igrala nekoč važno vlogo v politiki svoje dežele. Zdaj, ko se ji je bližala starost z vsemi svojimi nadlogami, se je umaknila šum-nemu svetu v tihi rodbinski grad. Od nekdaj je bila ponosna na sina, nosečega ime liiše, iz katere je sama izšla. Z globoko bolestjo in do smrti užaljena je zvedela, kako je njen sin zapadel čaru ničvredne koketke. In v tem njegovem grehu ga je morda še bolj ljubila, zakaj v njenili žilah se je pretakala normanska kri. Brez ugovora je sprejela v vzrejo Errollovo hčerko. Samo en pogoj je pri tem stavila. Deklica naj nikoli ne zve, kdo ji je bil oče, v lordu Cecilu pa naj vidi svojega prijatelja in varuha. Samo na la način ji ne l>o mogel nihče odkriti zgodbe o žalostni smrti njenih staršev. Samo na ta način ne bo nikoli zvedela, da je s krvjo njenega očeta omadeževana roka tista, ki jo je ščitila in vzgajala. Ni bilo težko izpolniti tega pogoja. Nihče ni vedel, da je Erroll poročen; duhovnik majhne vaške župnije, kjer se je poroka izvršila, je umrl. Mlada mati ni pred svetom odložila svojega dekliškega imena, a služabništvo, zdravnik in župnik sta domnevala, da je mala, ki so jo krstili po materi Lucilia, dete ljubezni. In tako ni nihče vedel o teh podrobnostih, ker se je mala sirota s svojim ogrskim imenom nastanila pri lady Castlemere. Lord Cecil je izročil materi precejšnji znesek denarja za dekličino vzgojo, za slučaj svoje smrti pa je otroku volil bogat delež svojega ogromnega premoženja. Ko je vse to uredil, je zapustit Angleško Dolenjska metropola v številkah. Polahko drsi temno vodovje potuhnjene Krke preko dolenjske zemlje v naročje bistre Save, peni se, pa se sipet umiri, njeni bregovi se ožijo, da se kasneje tem bolj razširijo, uv.ija se in zvija, biserni trak nved dolenjskimi griči in gorjanskim lesovjem. Kot bi ji bilo žal zapustiti ljubke griče,'se v številnih vijugah mudi in zadržuje svojo neizbežno pot v , puste ravnine in v širno miorje. Iskreno in prisrčno, stooro ljubosumno ob-jenilje pisano dolenjsko prestol ico, živahilo Novo mesto. Tesen je njen objem, le na severo-zapadu je pustila mesilu še neposreden stik z okolico, povsod drugod je mogoča zveza z zunanjim svetom le preko njenih bregov, ki so jtili Ncvomeščani premostili na dveh mestih. Iz glavnega trga pelje v Kandijo potniški most, više gori pa veže oba bregova še železniški. Veličastno kraljuje nad mestom mogočni Kapitelj. Pa še eno cerkev premore mesto doli ob glavnem trgu, in to je frančiškanska. Pa še drugih stvari je mnogo po dvoje v Novem mestu. Dva kolodvora, Novo mesto in Kan-dija. Dve bolnici, moška in ženska, in tudi dve lekarni. Dvoje sodišč, okrajno in okrožno. Razumljivo, da ima Novo mesto tudi sresko načelstvo in vse urade, ki spadajo v tako provin-oijalno metropolo. Zdravnikov premore Novo mesto pet, pa še ('nega zobozdravnika in dva dentista, odvetnikov pa devet. Postavi se tudi z dvema šolskima palačama, ki stojita druga poleg druge o!b Ferdinand Seidlov! cesti. Gimnazija je bila postavljena tik pred svetovno vojno, osnovnošolska palača, v kateri sta tudi meščanska šola in otroški vrtec, pa je nastala lansko leto. Politična občim Novo mesto obsega po združitvi s Kandijo 501 ha 01 a 48 m površine. (Staro Novo mesto 260 ha 56 a 29 m, Kan (lija 241 ha 5 a 19 m.) V 372 hišah prebiva 3586 ljudi. Njena in okoliška .mladina študira v osmih zavodih in se porazdeli sledeče: Gimnazijo poseča 322 dijakov in 126 dijakinj, skupno 448, ki jih poučuje v osmih razredih s štirimi paralelkami 21 učnih moči, med njimi tri ženske. (12 prof., 5 supl., 1 telovadni in 3 honorarni učitelji.) Meščanska šola je pričela v tekočem šolskem letu z dvema razredoma, ki ju obiskuje 24 učencev in 25 učenk, skupno 49. UČne moči štiri. Petrazredna deška osnovna šola s štirimi paralelkami šteje 256 učencev z enajstimi učnimi močmi. Dekliška osnovna šola ima v petih razredih 169 učenk in šest učnih moči. Trgovsko nadaljevalno šolo, ki ima vsako le-leto le po en razred in se zaključi vsako drugo leto, poseča letos šest trgovskih vajencev in 13 vajenk, skupno 19. Učne moči štiri. Obrtna nadaljevalna Šola ima v štirih razredih z dvema paralelkama 162 vajencev in vajenk z osmimi učnimi močmi. Slednjič imamo še na nižji kmetijski Soli na Grmu 54 gojencev s štirimi strokovnimi in več honorarnimi učnimi močmi. Skupno toraj poseča novomeške šole 1157 mladih ljudi, in če prištejemo še otroški vrtec, pridemo celo precej nad 1200 učencev in učenk, kojih vzgojo vodi nekako 60 učnili oseb. Če bi vzeli le razrednike brez potrebnih predmetnih učiteljev, pride na razred okroglo 34 učencev, kar je za dosego učnega smotra in pozitivnega uspeha že precejšnja številka. Da ne bo kakih nesporazumljenj, pripomnim takoj, da poučuje na trgovsko-nadaljevalni šoli ineščanskošolsko, na obrtno-nadaljevalni šoli pa osnovnošolsko učiteljstvo. K pouku je pritegnjenih na razne zavode tudi več strokovnjakov nešolnikov, tako da je vseh srednješolskih, strokovnih in osnov-nošlskih učnih moči v Novem mestu komaj 45. Blagajniški promet novomeške občine je znašal v preteklem letu 1,597.206-58 Din, ki se je porazdelil na 829.521 10 Din dohodkov in 767.685-48 Din stroškov, kar znači 61.835-62 Din prebitka. V kritje stroškov se je pobirala 64-odstotria doklada na vse direktne davke in je prinesla občini 212.704-53 Din. Trošarina na vino je dala 231.545 Din, na pivo 6.076-71 Din, na žganje 15.368-10 Din, na meso 48.710 Din, hotelske sobe so vrgle 6740 Din in pasja taksa 7250 Din. Doklada in trošarina za lanski december je še letos v januarju naknadno prinesla 50.489 39 Din. Za številne svoje ubožce skrbi občina prav po očetovsko. V ubožni sklad se stekajo dohodki prostovoljnih prispevkov, polovica odstotka od dražb, pristojbine za licence in godbe, policijske pristojbine in globe. Vse to pa je dalo mestni občini lani komaj 17.407 14 Din, dočim je skoro ravno toliko morala prispevati še občina, ker izdatki za ubožce so znašali lani 34.523-75 Din. .Samo stalne mesečne podpore vzemo letno enajst 11.752-50 Din, kje pa je še vse drugo. Sklad za ubožnico je z lanskim prispevkom narastel na 413.402-95 Din. Pred kratkim se je kupil prostor za mestno ubožnico, ki pride kaj kmalu na vrsto. Večje poprave in nabave so se izvršile lan- sko leto pri mestnem vodovodu. V Novem mestu se je opremila delavnica, poslopje v Stopičah pa se temeljito popravilo, postavila se je nova črpalka, motor in transformator. Med obema bregovoma Krke se je postavil nov vod. Vse to in še vzdrževanje vodovoda je stalo mestno občino 31.859 79 Din več, nego je prejela na vodarini. 207.147-13 Din je bilo dohodkov pri vodarini, dočim so znašali izdatki 239.042-92 Din; primanjkljaj 31.899-79 Din je bil krit iz prihrankov prejšnjih let, tako da mestni vodovod ni niti za paro zadolžen. Vsa vodovodna naprava pa je cenjena na 397.753-90 Din. Razen Novega mesta in Kandije porabljajo mestni vodovod še okoliške vasi Drska, Irča vas, Šmihel, Gotna ter Žabja vas. Spomladi bo Higijenski zavod v Ljubljani z dovoljenjem mestnega občinskega odbora napeljal vodo še v Regerčo vas. Da ima Novo mesto kot središče vinorodne okolice sam Bog ve koliko gostilu, ni treba posebej omenjati. Trgovina in obrt sta na odlični stopnji, industrija pa je, izvzemši lesno, še v povojih. Opekarna, usnjarna, dve tovarni za perilo, lončarna in tovarna za usnjene vezalke. Toliko za enkrat. Pa bo mesto dobilo močnejšo elektrarno in industrija bo kar sama silila doli in še premalo bodo štirje denarni zavodi, kjer hranijo bvo) denar meščani in okoličani prijazne in ljubke dolenjske metropole. v. I’. d. ŽM. ftemarque: jpcl 58 Z2CX^CX/ Roman (Copyright by M. Feuture *Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) »samo kadar me napenja v trebuhu,« je priznal Tjaden, »takrat mi ne šumi ravno po ušesih, temveč v želodcu mi grmi bobneč ogenj. Neprijeten občutek. Toda, da govorim zopet o svoji nevesti, lepa ni, dve levi nogi ima in nekoliko škili; zato pa Ima zlato srce, njen oče Je pa mesar.« Mesar. V naših glavah se je začelo svetlikati. Tjaden nam Je radevoljno pojasnjeval dalje. »Slabi so časi, marsikatero žrtev je treba doprinesti. Mesar je pa zadnji, ki umre od gladu. Zaročen biti, ne pomeni še, biti poročen.« Willy ga je poslušal z rastočim zanimanjem. »Tjaden,« je začel potem, »ti veš, da sva bila vedno dobra prijatelja —« »To drži, Willy,« ga je prekinil Tjaden, »lahko dobiš par klobas ln še nekaj bržole povrhu. Pridi v ponedeljek semkaj. Prihodnji teden imamo namreč »beli teden.« »Kako to?« sem ga začuden vprašal, »kaj imate tudi trgovino s perilom?« »To ne, ampak pobili bomo belca.« Obljubili smo mu za trdno, da bomo prišli. Potem smo se valili dalje. * Valentin je zavil na Altstadter Hof. Tam so stanovali navadno artisti. Skupina liliputancev Je bila ravno pri večerji, ko smo vstopili. Pred njimi na mizi Je bila skleda z nekako repno Juho, poleg vsakega pa košček kruha. »Morda se bodo vsaj tl najedli, čeprav ni dosti vredno, kar Je pred njimi, ampak majhne trebuhe imajo,« je godrnjal Willy. Po stenah so viseli lepaki in fotografije. Napol raztrgane pisane cunje s slikami orjakov, levjih nevest ln klovnov. Stare in obledele so bile, ker v zadnjih letih so bili strelski jarki maneže za dvigalce utežev, jahače In akrobate. Tam niso potrebovali lepakov. Valentin je pokazal na enega izmed lepakov. »To sem bil jaz nekoč.« Mož z vzbočenimi prsi Je napravil salto z droga, visečega Izpod cirkuške kupole. Pri nal-jbojši volji nismo mogli v tem možu spoznati Valentina. Plesalka, s katero je Valenxin vežbal, je že čakala nanj. šli smo v malo dvorano restavracije. Na steno je bilo naslonjenih nekaj odrskih dekoracij, potrebnih za glumo: »L6ti, ti mala golobičica,« ki je s svojimi smešnimi slikami iz življenja vojakov tam zunaj in pripevkami dve leti žela velike uspehe. Valentin je postavil na stol gramofon in iskal plošče. Iz lijaka je zakrehala hripava melodija, izigrana, toda še vedno z ostankom divjosti ko izrabljen glas opustošene ženske, ki je bila nekdaj lepa. »Tango,« mi je zašepetal Willy s strokovnjaškim licem, ki ni prav nič izdajalo, da Je pravkar prečital napis na plošči. Valentin je oblekel plave hlače in srajco, plesalka pa trikot. Vežbala sta neki apaški ples in neko fantazijsko točko, v kateri je obvisela na koncu plesalka z nogami objeta krog Valentinovega vratu, Valentin se je pa na vso moč vrtel. Oba sta vežbala molče in z zelo resnimi obrazi. Samo semintja je padla vmes polglasna beseda. Bleda svetloba svetil j ke je trepetala. Tiho je sikal plin. Senci plesalke in plesalca sta se majali po dekoracijah. Willy je ko medved tipal sem in tja, da bi'navil gramofon. Valentin je prenehal. Willy mu je ploskal. Nejevoljen je Valentin odmahnil z roko. Dekle se je preobleko, ne da bi se oziralo na nas. Počasi si je pod plinovo svetiljko odvezala plesne čevlje. Gibčno je vlaknila hrbet v prepranem trikotu. Potem se je vzravnala, dvignila roki, da bi nekaj snela. Na njenih ramah se je menjavala svetloba s sencami. Imela je lepe dolge noge. Willy je vohal po dvorani okrog. Iztaknil je tekst h glumi o mali golobici. Na zadnji strani brošure so bili objavljeni oglasi. Neki sladčičar Je ponujal bombe in granate lz čokolade, vse že zavito in pripravljeno kot pošiljatev v strelske Jarke. Neka saška tvrdka je priporočala nože za rezanje papirja, izdelane iz granatnih izstrelkov, potem klozetni papir, na katerem so bili natisnjeni Izreki velikih mož o vojni, — pa dve reviji razglednic: »Vojakovo slovo« in »če stojim v temni polnoči.« Plesalka se je preoblekla. V plašču in s klobukom na glavi je bila videti povsem tuja. Prej je bila podobna gibčni živalci, zdaj je bila pa taka, kot so vse druge. Skoraj neverjetno je, da Je treba obleči samo par cap, pa je človek ves izpremenjen. Čudovito kako lzpremeni človeka že obleka. Kako šele uniforma. Obiskal sem Ludvika. Sedela sva na rjavem bla-zinjaku v njegovi sobi. Po stenah je bilo vse polno polic z Ludvikovimi knjigami in zbirkami kamnov. Solnce je ravno sijalo nanje in vse se je bliščalo in lekketalo belih gorskih kristalov, rumenih žveplenih kršcev, amonitov, okamnakov in pisanih kremenjakov, kakor pri kakem zlatarju. Nekaj časa sem se razgovarjal o tem in onem. Ludvik je bil nekam razburjen. Konečno Je dejal: »Zdaj moram k zdravniku —« »še vedno radi griže?« sem ga vprašal. »Ne — nekaj drugega je.« »Kaj ti je, Ludvik?« sem ga začudeno vprašal. Nekaj časa je molčal. Ustnice so se mu tresle. Potem je dejal: »Ne vem.« »Ali naj grem s teboj? Opraviti itak nimam nič posebnega —« Iskal je svojo čepico. »Da, pojdi z menoj.« Med potjo me je večkrat od strani skrivaj pogledoval. Nenavadno pobit in molčeč je bil. Premišljeval sem, ali ni morda z njegovimi živci kaj v redu. Ze nekaj tednov sem ni več tako na svojem mestu, kot je bil prej. Zavila sva v Lindenstrasse in šla v neko hišo, pred katero je ležal otožen vrt z golim grmičevjem. Prečital sem napis na beli, emajlni tablici na vratih: Dr. med. Friedrich Schulz, specijalist za kožne in spolne bolezni. Obstal sem. »Kaj pa le vendar, Ludvik?« Ves bled me je pogledal, »še nič, Ernest. Napravil se mi je tam nekak tvor.« »No, če ni drugega, Ludvik,« sem dejal olajšan, »kakšne tvore sem že jaz imel! Velike ko otročje kope. To vse smo dobili od tistih. različnih živežnih nadomestkov. Tiste svinje vojni dobičkarji so dajali med živila mavec, pesek in žaganje. Verižili in goljufali so tako, da bi mi kmalu pocrkali. Te lopove bi bilo treba pobesiti. Se še spominjaš, kakšne čevlje smo dobivali tam zunaj! S papirnatimi podplati, ki pa so bili povsem usnju podobni. Gotovo so pa veljali toliko kot bi pravi usnjeni. Po treh dneh so nam pa že cunje mahale skozi podplate.« Pozvonila sva. Sestra strežnica v belem odelu nama je odprla. Oba sva bila zelo v zadregi in vsa rdeča v lica sva šla v čakalnico. Tam sva bila, hvala Bogu, sama. Cel kup zvezkov »Die Woche« je ležal na mizi. Prelistavala sva jih. Bili so pa že stari. V njih je bil ravno govor o miru v Brestu Litovskem. Vesele velikonočne jtvaznike vsem našim odjemalcem in nam naklonjenemu občinstvu želi „DEPA" parna pekarna ln sladClčarna r. z. z o. z. LJUBLJANA, POSTOJNSKA UL. 11 Telefon 3171 .992 974 Zaradi nesreče inventarna odprodaja manufakturnega ln konfekcijskega blaga po globoko znižanih cenah Se priporoča MARIJA ROGELJ, Ljubljana, Sv. Peira cestfa 26 SMS ras Prva pomoč. Spisal dr. Mavricij R u s, mestni fizik in šef-zdravnik rešilne postaje v Ljubljani. Iz predgovora druge izdaje: Ker je prva knjiga moje knjige »Prva pomoč« v več tisoč izvodih našla v kratkem času toliko odjemalcev in prijateljev, da je bila kmalu razprodana, sem sklenil izdati drugo, marsikje izboljšano in pomnoženo izdajo. Iskreno želim, da bi ta knjižica dobro pomagala za prvo pomoč pri nezgodah in nenadnih pojavih bolezni, zlasti gospodarjem in gospodinjam, učiteljem, Sokolom, vojakom, železničarjem, delavcem, športnikom itd. in da bi jo uspešno rabili tudi pri pouku v samaritanskih tečajih. 990 Dr. M. Rus. VESELE Velikonočne praznike VSEM SVOJIM CENJENIM NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM UPRAVA „JUGOSLOVANA“ Moderna električna svetilna telesa v nova stanovanja (lustre, ampule, krogle, lampione etc.) Iz velike izbere solidno dobavlja in inštalira ELEKTROINDUSTRIJA D. »_ Ljubljana, Gosposvetska testa 13 Telefon interurban 2314 983 mn (Ihii Oglasi socijulne in posredovalne vsebine: beseda 50 pur. Najmunj l)in 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 — (ilo 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. Prodam obloč-nico na štiri oglje s VVider-standom za 120 do 220 voltov. Generator za karbid. Pomožni motor s posebnim magnetom Viršček, Črnomelj. Krojači pozor! Proda se dobro ohranjen krojaški stroj. — Cena Din 1.300'— Naslov se poizve v upravi »Jugoslovana« 987 2.500-— Din zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v Vašem okolišu ljudi 1 Tovarna Vega, Ljubljana, pošt. predal 307. Priložite znamko za odgovor! 988 Klavirje Pianine kupite po tovarniških cenah tudi na obroke, izključno le pri tvrdki O. Žima, Wolfova ulica št. 10, I,, Ljubljana. Najcenejša izposojevalnica. 919 Karol Marheshubcr elektrotehnično in strojno podjetje, Moste pri Ljubljani. Spe-cijalni oddelek za popravilo in privajanje avtodinam. Popravilo generatorjev, elektromotorjev, transformatorjev. 748 Velemesarlja tvornica konzerv Fr. Slamič Ljubljana praške šunke, mesne izdelke in konzerve, sveže meso vseh vrst, perutnino in divjačino Po najnižjih dnevnih cenah! Telefon 29-73 700 Ustanovljeno 1.1852 Teodor Kom Ljubljana Poljanska cesta št. 8 (prej Henrik Kom) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov ; kopališke in klosetne naprave 792 Teodor Turin strokovno popravlja klavirje in pianine ter čisto uglašuje po znižanih cenah Ljubljana - Vit - Glinic Tržaška cesta 28 Gre tudi na deželo. 918 II JANKO MIŠIČ KRANJ, Glavni trg Tvorničar lovskih pušk. 975 II Znatae stavbne prihranke dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro „Tchna“, Ljubljana, Mestni trg štev. 25/1 507 Tvornica zrcal inbru-silnica stekla A. Vrhovec Ljubljana, Za gradom štev. 9 (na koncu Streliške ulice) Izdeluje vsakovrstna brušena in nebrušena zrcala in steklu po konkurenčni ceni. 881 Gostil no 894 vzamem v n a i e m v prometnem kraju, kjer se stoči vsaj 60 do 70 hi vina letno, imam osebno pravico, zmožen sem kavcije ter plačam najemnino za tri mesece naprej, Naslov pri upravi. Telefon 2059 Premog X \ suha drva PogatniL, Bohoričeva ulica 5 Specijalno mizarstvo po arhitekturnih načrtih. Najnižje cene. — D. Lancoš, Ljubljana, VVolfova ul. 12 1103 Industrijski objekt s skladiščem,uporaben za vsako industrijo v Mariboru, se ugodno proda. Električna napeljava in stroji na razpolago. Naslov v upravi Jugoslovana. 984 Fotameyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse 1'oto-potreb-ščine kakor aparati so dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. 986 Nogavice, roba« vice, volna in bombaž 463 tajceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa in Stari trg Oglašujta v »Jugoslovanu !« 2« bližnjo sjpcmladi smo izdelali veliko zalogo Vabimo na izbiro v lo moderniJi p2aščev zo gospode in dame Drago Gorup & C o., ^»nlebciisba ^ Ljubljana, Miklošičeva cesta it. 16 — I. nadstropje Tako iztjledajo pravi zavitki Dr. OETKER-ja za vanilinov sladkor in za pecilni prašek. — Pri nakupu pazite na »SVETLO GLAVO. T v/;;4'.i-,- • vir « 'U dtan ped tenom r-r-.! dPai m ftfe »ličile Zahtevajte pri Vašem trgovcu izrecno le »Dr. Oeflier -ieve izdelke« Kam naj grem, kje naj kupim___ da bom dobro postrežen & Trajna ondulacija garantiran in siguren uspeh. Se priporoča Fr. Wilmann brivec, Ljubljana vis a vis Napoleonovega spomenika 746 Paidasch Edu ar d frizer za dame in gospode Celje Trajna in vodna ondulacija z najnovejšim nemškim in švicarskim aparatom — Brez bolečine, brez opekline v 1 '/, uri gotovo. 692 Brivski salon za B damo in gospode Franc Kokalj Celje Kralja Petra cesta štev. 22 IjC mm cesta ±1 „Elida“ brivski salon za dame in gospode Trajno kodranio Celje Vodnikova ulica 687 Frizerski salon za dame in gospode Franc Loborec Ljubljana Rimska cesta se priporoča c. damam za trajno kodranje, vodno ondulacijo in vse v to stroko spadajoča dela po zelo znižanih cenah. Sprejme c. dame in gospodo na abonma po znižanih cenah. - Uradniki znaten popust. 720 B Kavarna Restavracija Klet ,Zvezda* Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana 762 Jakob Perhavec izdelovanje likerjev, doz. vin, ruma in konjaku Maribor Gosposka ulica štev. 9 6! 16 Kavarna »Merkur« Ignac Lebič. Celje 695 Hotel »S*oata« Celje 689 m Zahtevajte povsod perilo T . I « „lng av katero je v kvaliteti najboljše in najfinejše izdelano 761 Modna trgovina T. Eger Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 2 Modno blago, čipke, perilo, nogavice itd. 774 «1 Modni atelje »Genilemen« Ljubljana Miklošičeva cesta 18 714 DOBJU) Hotel in restavracija pri »Belem Kranjcu« Pristna domača vina — gorka in mrzla jedila — moderno urejene tujske sobe Kajlež Ljubljana Florijanska ulica št. 4 Kolesa na ugodne obrobe »CENI RA« trgovina šivalnih strojev, koles gramofonov it,d., Ljubljana, Masa-rvkova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice. 733 Najboljše In najcenejše šivalne siroge, dvokolesa nadomestne dele in pnevmatiko, dobite le pri tvrdki Franc Saunig Ljubljana, Pražakova ul. 2, nasproti Gospodarske zveze ob Dunajski cesti. Prodaja tudi na obroke. Spc-cljalna mehanična delavnica. 932 I Velika zaloga inozemskih fevljev A. Šinkovec. Ljubljana Pod Trančo. — Nizke cene! 780 Velika zaloga čevljev ročnega izdelka znamke =„0ro‘ Priznano dobro blago. Matej Orehek, Ljubljana, Kolodvor- 903 ska ulica 26. Vilko Blataik izdelovalnica vsakovrstnih čevljev Maribor Meljska cesta štev. 2 705 Eksportna hiša ,,Luna“ Maribor Aleksandrova 19 I Največja za- I loga vseh vrst nogavio H po paru od I Din 4.50 naprej _________________740 Josip Sulič čevljarski mojster Maribor Aloksandrova c. št. 30 Trgovina lastnih izdelkov. Izvršuje naročila solidno In po zmernih cenah 703 • Industrija »Karo« čevljev Maribor Koroška cesta št. 19 ^ 698 „Lux“ kemični izdelki Josip Kordiš priporoča svoje izdelke najbolje kvalitete kakor: »Lim11 krema za čevlje vseh barv. vazelin za usnje, gumitran za usnje, parketno voščilo. i 728 Ziberl A. zaloga čevljev Ljubljana Prešernova ulica Največja izbira! 740 „Efaks“ tvorniško skladišče barv, lakov, kreme in ostalih kem. preparatov za konzerviranje usnja. Kemiino barvanje usnjenih izdelkov, čevljev, suknjičev, torbic, klubskih garnitur itd. Ljubljana Napoleonov trg 7 741 Z inseriran em v Jugoslovanu dosežeta velik uspeh! h Naj večje podjetje v Sloveniji za konfekcijo plaščev in obleko Trgovski ^ dom Maribor Aleksandrova c. 25 I Modna manufaktura (Angleško in češko sukno) 8 CP Maribor Glavni trg štev. 9. 1 L. Ornik | manufaktura Maribor Koroška cesta 9 1 Plačilne olajšave! (ji>7 Milo „Svila“ za svilo, volno in fine tkanine, Izborno za toaleto In „Shampooing“ 724 I Josip Jelovšek Celje, Aleksandrova št. 4 I 690 Drogerija »Centiral« Filip Vrtovec Celje Zahtevajte brezplačno cenik 693 Splošno in stavbno mizarstvo BOMCA IVANI Vižmarje pri St. Vidu nad Ljubljano 812 Zaloga pohišiva Mizarstvo MOVAK IVAM Vižmarje št. Vid nad Ljubljana 811 i Harmonike Lubas so najboljše. — Frane Lubas, Ljubljana, Dunajska cesta. 765 'Mm B. Pauer keksi biskviti vafelni i. t. d. so najboljši! 732 Modni atelje, damski in moški H. Muc Ljubljana, Kongresni trg 15 Postrežba solidna 1 855 Nizke cene! Damski in moški modni atelje ŽUŽEK CIRIL LJUBLJANA Wolfova ul. 10/1 izvršuje vsa naročila točno in solidno. 917 Maks Ferjan splošno ključavničar stvo Ljubljana Zvonarska ulica št. 7 Popravila tehtnic, utežev itd. — Spe-eijalist za blagajne. 858 Motvoz Grosuplje la siavono sezono se priporoča slavnemu občinstvu in cenjenim zavodom stara renomirana splo&no kleparska in vodovodno instalacijska tvrdka Delo solidno I Cene konkurenčne 1 Poslovalnica: Novi trg It. 5 Delavnica: Rimska c.2. in Gregorčičev« ul.5 S spoštovanjem Telefon 3353 JAKOB FLIGL LJUBLJANA 1004 Franjo ŠMajer modna manufaktura iMaribor Qlavni trg 9 1000 JUSTIN GUSTINČIČ Maribor, Tattenhachora ul. 14 mehanična delavnica, izvrSuje popravila kolos, Šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otro-Skih vozičkov najhitreje in brez konkurenčnih cen. Želim vesele velikonočne praznikel Razglas o licitaciji Krajevni šolski odbor v Topolšici razpisuje za prevzem del pri gradnji novega šolskega poslopja v Topolšici javno pismeno ofertno licitacijo na dan 19. aprila 1981. ob enajstih v občinski pisarni občine Topolšica. Pojasnila in ofertni pripomočki se dobivajo proti plačilu napravnih stroškov pri krajevnem šolskem odboru v Topolšici. Ponudbe naj se glase za vsa dela skupaj v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na svote odobrenega proračuna, ki znaša 425.602-85 Din. Krajevni šolski odbor ni vezan na najnižjo ponudbo. 981 Karol llssar Maribor Plinarniška ul. 17 Izdeluje vse vrste 702 tehtnic tovarna tehtnlo domač slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno Cist naj bo Join! Za snažno in trpežno pleskarsko delo, da ostane lepo In čisto, Vam jamči rdcf, 3J77 a*-sfv0 a 22 m MEHAN DELAVNICA ZA POPRAVILA V FOTO CNfl TELEFON rr^r-T— ■= 29-80 PISALNIH, RAČUNSKIH, RAZMNOŽ. STROJEV, REGISTRIRNIH BLAGAJN, FOTO APARATOV, GRAMOFONOV itd. LUDV. BARAGA LJUBLJANA, iElENBURGOVR Ul. 6 I. SLANOV1C 806 Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Oajeva ulica 2 Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna In izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. 150/150 na dobrem blagu Din 55*— »Brcda< iepiti robci kora. Dlu 2*— Entlanje, ažuriranje, predtiskanje Specijelni cntel oblek Vezenje mehanično umetno in rofno Tumburiranjle hotelskih in Kttstiliiir-arskili zaves. MATEK & MIKEš LJUBLJANA, poleg hotela Štrukelj. rno kov Maribor Telefon Interurban 2232 \ Manufaktura na veliko Crepe-satin Crepe-da chin Crepe-georgetta Crape-mongole Crepe-sueda Crape-faille Crepe-marochin Crepe-jaanette Foular Brokat Ftamenga Ugodne cene! AngleSki in teški kam* garni od Din ISO*— naprej tisto volneni Trench-coati od Oin 1200*—< naprej Hubertus-plaiči iz fina velblodje dlake, tudi v Trenchcoat-fazonl Plačilne olajfiave! L. ORNIK, MARIBOR KOROŠKA CESTA 9 Kdor hoče elegantno oblečen biti, naj se zglasi pri 963 MARIBOR Tattenbachova 14 NAZNANILO! NAZNANIL«! Otvoril sem trgovino foto-materijala, raznih slik i. dr. na Sv. Petra c. št. 13. Izdelujejo se vsa amaterska dela, ter je temnica s potrebnimi pripomočki za razvijanje, kopiranje, povečanje vedno na razpolago. Priporočam tudi že nad 27 let obstoječi Foto-Atelje v Wolfovi ulici St. G. Priznana točna postrežba pri zmernih cenah. KUNC lbanka Telefon Interurban 210-4 SoLoU, 4. aprila 1931. JUGOSLOVAN Stran 23 L MIKUŠ Ljubljana • Mestni trg 15 t Telefon Itev. 2282 Ustanovljeno 1839 Na malol Na veliko I Slojno podjetje R-Willmann, Ljublj ana Slomškova ul. 3 431 Zatvornice, vodna kolesa in mlinske naprave, beneški jatmeniki, krožne žage, nihalne žage, transmisijski deli fi©g«išfea Stalina. je svetovne znano zdravilišče za bolezni želodca, čreves, ledvic in jeter, srca in živcev. Naravna, mineralna voda iz znamenitih vrelcev Tempe! Q Slyria Q 'Denal se razpošilja kot zdravilna in namizna voda po vsem svetu Sezona od prvega maja ato cklcbva Izven glavne sezone, t. j. od 1. maja do 15. junija in od 1. do 30. novembra, je zdravljenje najuspešnejše, bivanje v zdravilišču naj udobnejše in izdatno cenejše. — Za glavno sezono naročite stanovanje takoj ! — Prospekte dobite v vseh pisarnah „Putnik“-a. Podrobna pojasnila zahtevajte od ravnateljstva zdravilišča. Od dobrega najboliše je le 423 šivalni stroj in kolo lilegantna izvedba najboljži materijal I un+mm pisalni stroj v 3 velikostih I Novosti vr -- Šivalni slvcj kot damska pisalna miz, [,e prj Jttiin f tsjakljana za vodo, blizu Prešernovega spomenika Zmerne cene tudi na obrokel Tel. Int. 2913 Ustanovljeno leta 1846 Telefon 29-63 430 Gradbeno podjetje G.T0NNIES ♦ družba z o. z. Ljubljana Pisarna: Dunajska cesta St. 25 • Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela: bančne in industrijske palače, stanovanjske hiše, tovarniška poslopja. šole, cerkve, vile, male enonadstropne, oziroma eno družinske hiše. Projekti za enodružinske hiše so na ogled v gradbeni pisarni. — V lastni opekarni se izdeluje po konkurenčnih cenah lepa, močna žgana opeka. Iz lastnega gramozoloma se nudijo vse vrste peska. — Zaloga vsega gradbenega materijaia se nahaja na Martinovi cesti. S3B Kakršna S tl EV, ŽETEV! Semenski oves, semensko ajdo, semensko koruzo, semenski jari ječmen, zanesljivo kaljivo kupite A WAH I/ pri tvrdki A. ? VLIt LJUBLJANA, Resljeva cesta HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE, LJUBLJANA 4» prej Kranjska hranilnica v Ljubljani HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE, MARIBOR, HRANILNICO DRAVSKE BANOVINE, podružnica CEUE prej Južnoštajerska hranilnica v Celju Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. . fVa/ugodneisi pegoji za nalagazi/e priV fovanfecv ira za na;eznazije ferediicv. TEHNIČNA PISARNA IN GRADBENO PODJETJE ANGELO BATTELINO STAVBNIK LJUBLJANA VII, Aljaževa ulica 35 Poštni ček. račun št. 15.117 — Telefon 33-59 Izvršuje betonske in železobetonske zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke zgradbe — Sprejema v izvršitev vsakojake načrte in proračune strokovne stavbne stroke^— Tehnična mnenja — Zastopstvo strank v tehničnih zadevah 996 Tovarna pohištva IVAN MAT IIIAN arhitekt za interiere LJUBIJANA, DUNAJSKA CESTA 14, priporoča svojo veliko zalogo najmodernejšega pohištva s priznano prvovrstno Izdelavo, kakor tudi vsa tapetniška dela po naj- aižlih Mnfth. AKUMULATORJE dobavlja ter strokovno popravlja in polni IT AH HEBEIN edino oblastveno koncesionirano akumulatorsko podjetje LjaLljana, Dunajska cesta štev. 37, poleg strojnih livarn. ggg Prihranite denar, Čas in jezo, ako izolirate zoper vlago in rjo Vaše strehe, železne konstrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkone in temeljne zidove, napeljave iz cevi s svetovno priznanimi CONCO €€ amerikanskimi azbestno nitkastimi Izolacij skimi produkti. The Continental Products Co., Eudld, Ohio U. S. A. Razpečavanje za Jugoslavijo: Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva 26. Vsa dela s „Conco“ preparati izvršuje tvrdka PETER ŽITNIK splošno kleparstvo In instalacija strelovodov LJUBLJANA, Ambrožev trg 9 870 Telefon št. 3146 DNEVNO SVEŽE PRAŽENA KAVA fl_.lDLJE3L.TD X -VODNIKOV TR6 ST.S.— Spedicifsko podjetje LJUBLJANA Telefon 14. M*W RANZilMGER prevzema vse v to stroko spadajoče posle. LaStnO skladišče z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Carinsko skladišče. Mestne trošarine prosto skladišče. Carinsko posredovanje. PreVOZ pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili- Delniška družba pivovarne „Union“, Ljubljana Pivovarna in sladarna. Tovarna za Špirit in kvas v Ljubljani I., poštni predal št. 45 - PodftlŽna pivovarna V Mariboru P'«-,.,.. Un.on { HSfc"r* Priporoča svoje izborne izdelke in sicer svetle in črno pivo, v sodih in steklenicah, pekovski kvas, čisto rafin. in gorilni Špirit 464 Brezobrestna posojila za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom „|ugrad" Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga, r.z.zo.z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1. Krajevno zastopstvo: Maribor, Aleksandrova cesta 48 Uradne ure od 8.—12. in od 14.—18. Pravita proti plaSitu Din 6‘— v znamkah Za odgovor prosimo znamko. Kmetijska družba v Ljubljani TurJaSkl trg It. 3 je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini In šteje nad 880 kmet podružnlo in okrog 26.000 članov, člani plačajo na leto 30 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila ca umno gospodarstvo. 6® Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine. Vsak kmet mora biti član Kmetijske družbe 1 t »KMETOVALEC 459 Sanatorij t Mariboru, Gosposka ul. 49 Telefon 2358 429 Lastnik in vodja: primarij doktor Černič specialist za kirurgijo. Sanatorij je najmoderneje urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: z višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti črevesa; diater-mijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; z žarnico „hala“ za revmatična in druga boleča vnetja; „enterocleaner“~jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba: L razr. 120, 11. razr. 80, III. razr. 60 Din Za soboslilcarska, pleskarska in Crkaslikareka Jela se priporoma Tone Malgaj Arnika m a. LJUBLJANA, Kolodvorska «1. C OGLEDALA vseh vrst, velikosti In obttk STEKLO »realne S—8 mm, mafilnsko 4—6 ram, portalno, ledasto, alabaster itd. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA VII — Telet. 28-48 ZAGREB CELOVŠKA 8fl OSIJEK TVORNIM KIH.ni PU.BMKUKVKf IRNliA mSTUlKIJM ORIENT terpentin š$m Prodajalna DUNAJSKA C. 14 UU B13 ANA SCHNEIDER tVERO PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENE II Vsem zelo spoštovanim kupcem svil: Dagmar Emona - Bemberg Adriene - Bemberg Crep Sloven - Bemberg želimo vesele velikonočne praznike in mnogo veselja z lepo novo obleko Prosimo, da pazite na rob svile, ker naše svile nosijo našo zaščitno oznako in naše ime Jugcčeška <2. <1. Kranj Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Klhilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja avgust Ko*man. — Val v Ljubljani. PoitniM plačen* v gole '■ **•*• SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 78. kosu letnika II. z dne 9. decembra. 1931. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 18.063/8. 39 Natečaj. V zvezi z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani, z dne 25. februarja 1931, VI. No. 10.816/4, objavljenim v Službenih objavah z dne 13. marca 1931 in na osnovi § 12. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili, se razpisuje natečaj za podelitev lekarniške koncesije v s vrbo otvoritve in obratovanja nove javno lekarne v Mostah, srez Ljubljana-okolica. Prosilci naj vložijo pravilno opremljene prošnje do 1. januarja 1932 pri kraljevski banski upravi Dravske banovine. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. novembra 1931. Ban: dr. Marušič s. r. * IV. 4511/4. 25—3—2 Razglas. Razpisujem 2 mesti ustanove pokojnega Alojzija Korzike za vrtnarske vajence letno po Din 1500. — Obe mesti sta omejeni na drugo in tretje leto vajenčeve učne dobe s pristavkom, da se podeli ustanova vajencu šele začetkom drugega leta njegove učne dobe in da mu ostane do konca triletne učne dobe. Ce po preteku te učne dobe ne opravi štipendist vrtnarskega izpita z zadovoljivim uspehom, nima več pravice nadalje uživati ustanovnega mesta. Vajencu, ki je opravil ta izpit pravočasno, to je takoj po preteku učne dobe z zadovoljivim uspehom in ki se hoče izpopolniti v trgovski vrtnarski stroki ter nadaljevati strokovno izobražanje v inozemstvu, se more podeliti ta ustanova še za nadaljno tretje leto, toda le na podstavi potrdila inozemskega delodajalca, da je nastopil službo. Dokazati pa mora s potrdilom svojega delodajalca-inozemca vsake tri mesece, da se dostojno vede v službi, da se pridno bavi z vrtnarstvom in da napreduje v stroki. Ustanova se izplača poluletno, in sicer meseca januarja in meseca julija veakega leta za nazaj. Pravico do te ustanove imajo: 1. sinovi ustanovnikovega sorodstva; 2. če teh ni, ubožni sinovi trgovskih vrtnarjev v Dravski banovini, ki so člani nadruge trgovskih vrtnarjev; 3. če teh ni, ubogi sinovi vrtnarjev iz Dravske banovine, ki niso člani zadruge trgovskih vrtnarjev za Dravsko banovino; 4. če ni takih prosilcev, se more podeliti ustanova prosilcem — sinovom članov zagrebške ali beograjske zveze trgovskih vrtnarjev, in 5. če ni nobenega kvalificiranega prosilca pod 1—4, se podeli ustanova ubož-nemu prosilcu, ki se izkaže, da iz veselja goji vrtnarstvo. Podelitvena pravica pristoja zadrugi trgovskih vrtnarjev za Dravsko banovino. Prošnja naj se vloži pri kraljevski banski upravi Dravske banovine, oddelek IV., najkasneje do dno 10. januarja 1932. Prošnji je treba priložiti: 1. nravstveno izpričevalo prosilčevo in njegovih staršev, potrjeno po pristojnem županstvu in župnem uradu. Poglavitni pogoj podelitve je vselej, da je prosilec sam, kakor tudi njegovi starši neomade-ževanega življenja; 2. rojstni (krstni) list; 3. domovinski list, in 4. ubožno spričevalo. Prošnje, ki niso opremljene po navedenih predpisih, nadalje prošnje, ki jih vlože prosilci prepozno, se ne bodo upoštevale. Kraljevska banska uprava Dravske banovine t Ljubljani, dne 27. novembra 1931. Po odredbi bana načelnik prosvetnega oddelka Josip Mati s. r. I No. 10.069/3. 59 Razpis. Na oanovi § 43. zakona o zdravnikih in na podstavi pooblastila ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 25. novembra 1931., S. br. 21940, se razpisuje pri državni bolnici za duševne bolezni v Novem Celju služba asistenta, ki bo opravljal obenem posle upravnika te bolnice. Prosilci .za to mesto morajo izpolnjevati splošne pogoje za »prejem v državno službo in imeti kvalifikacijo, ki jo zahteva 8 ?0. zakona o bolnicah za službo asistenta. Lastnoročno pisane in a kolkom za 5‘— Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami, je vložiti najkesneje do 28. decembra 1931 pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 5. decembra 1931. * VI. No. 46/45. 60 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 22. novembra do 30. novembra 1931. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez o ... o« a o e t. c -X S $ 00 k. O ► Skupina tifuznih boiezni. Brežice . , , Gornjigrad , . , KrSko . « . i Litija . • , i Logatec . . . < I itililjana (srez' , Ljubljana (mesto). Ptuj . . , l’tuj (mesto) . . Slovenjgradeo . Skupal 23 Griža. Dolnja Lendava KrSko Ljubljana (srez) Ljutomer . . Novo mesto . . Dysenteria. Skupaj 16 Škrlatinka. — Scarlatina 19 Brežice . , Celje . . „ Celje (mesto) . • Črnomelj .... Kamnik . . . • Kranj , ■ ■ ■ Kočevje , . • • Konjice . . • • KrSko . > . . ■ Litija . . . . t Logateo . . . « Ljubljana (sre*) . Ljubljana (mesto). Ljutomer Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto) . Metlika . . • i Murska Sobota . . Novo mesto . . • Prevalje . . . Ptuj . • • Plul (mesto) . . ■ Radovljica . , Slovenjgradeo . > Šmarje pri .leiSah . Skupaj 80 12 25 15 1 (5(5 Ošpice. — Morbilli. Celje ..... Črnomelj .... Ptuj . . . Ptuj (mesto) . . . Šmarje pri Jelšah . 20 157 161 — 16 29 — — 29 36 41 23 1 63 2 — 2 — — 7 — — 7 87 |206 186 1 105 Skupaj . Da v ir a. — Diphteria et Croup. Brežice . , , , • • 20 11 6 1 24 Celje . . . , , 9 6 7 1 7 Črnomelj .... • » 2 — 2 — — Gomjigrad . , , • • 4 1 2 1 2 Kamnik . . .« 9 • 1 — — — 1 Kranj ..... t t 6 2 1 — 7 Kočevje .... • • 8 1 3 — 1 Konjice .ti. • » 6 2 3 — 4 KrSko ..... • • 6 2 1 1 6 Laško .... . — 1 — — 1 Litija ..... • » 4 1 1 — 4 Logatec .... 18 2 9 — 11 Ljubljana (are*) . • • 23 3 11 2 13 Ljubljana (mesto) • 8 2 1 — 9 Ljutomer • • 4 1 — — 5 Maribor desni breg • • 2 5 2 2 3 Maribor levi breg . • • 16 8 3 — 21 Maribor (tneito) , • • 8 — 2 — 1 Metlika .... « • 3 — — — 3 Murskt Sobota . • • t 5 — 2 — 3 Novo inesto . . » • • 1 1 — — 2 Prevalje .... • ■ 6 1 3 — 3 Ptuj. . . . , t • 2 — 1 — 1 Radovljica . * . '« * 3 — 1 — 2 Slovenjgradeo . , • • — 1 — — 1 Šmarje pri Jelfiah . • • 10 10 6 ~~ 16 Skupaj 163 61 66 8 150 Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica. Šmarje pri Jelfiah . . Skupaj — i Dušljivi kašelj. — Pertussis. Ptuj. Skupaj . j 3 8 47 I 6 47 6 -| 44 - 44 Srez o "S °2 > s © «- C J*1 S o ca -g £ ° ki TJ M O ti u 5 S 00 ^ o ► Sen. — Brystpelas. Celje . , Celje (mesto) . , Črnomelj . . . Dolnja Lendava . Gornjigrad . , . Kamnik .... Kranj............... KrSko . , , , , LaSko . t i | , Litija ..... Logatec .... Ljubljana (mesto) Ljutomer . Maribor levi hreg . Maribor (mesto) . Murska Sobota . . Novo mesto . . . Prevalje . , . Ptui ... Radovljica . . . Slovenjgradeo Šmarje pri Jelšah Skupal | 29 | 16 112 1- Vranifr' prisad. — 'ntbrm Brežice .... . . | 1 | — | — | • • 3 — — — 3 a • — 1 1 — — — 1 - — 1 • • — 1 1 — — • • — 1 i — — 1 t • • 1 l 1 — 1 2 a • 2 — 2 — — • • 1 1 1 — 1 a • — 1 — — 1 a t 3 1 — 2 • • 4 1 — 3 a t 1 — — — 1 a » 1 1 — — 2 a » 2 1 1 — 2 * * 1 — — 1 • • 3 1 — 2 t * 1 1 1 — 1 a » 1 1 — — a ' • 1 3 — — 4 • k 2 — — — 2 • 2 2 1 — 3 33 I 1 Skupaj . | 1 I - | — | - | 1 'tročniška vročica —Sepsis pucrperalis Ljubljana (srez) . . Novo mesto .... Skupal Vnetje lubteničnega mozga. clitis acuta. Maribor levi breg . Novo mesto 1 Polyony- Skupaj Ljubljana, dne 4. decembra 1931. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. •j; VIII- No. 6964/1. 50-3—1 Razpis. Reilektanti na koncesijo za perijodično prevažanje oseb z avtobusi na progi Novo mesto—Metlika se pozivajo, da — v kolikor niso tega že storili — najkasneje do 30. decembra 1931 vlože zadevno prošnjo pri kr. banski upravi Dravske banovine, odd. VIII. v Ljubljani. Opozarja se, da prihajajo v poštev le taki prosilci, ki nudijo tako v moralnem, kakor v gmotnem pogledu zadostno jamstvo za redno izvrševanje obrta. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 30. novembra 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Preds. 1237—5/31—1. 65 Razglas. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo Šviglja Zdenka, advokatskega pri pravnika v Ljubljani, Dalmatinova ul. 11, sodnim tolmačem za angleški in nemški jezik pri deželnem sodišču v Ljubljani. Piredsodništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 5- decembra 1931. $ T 68/31—3 47 Amortizacija. Na prošnjo Gabrovca Janeza v Ljubljani, Cesta v Mestni log št. 4, ee uvede postopanje v svrlio amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil. Njih imejitelj ee poživlja, da uveljavi tekom šestih mesecev počenši z objavo tega razglasa svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani št. 77137 z vlogo Din 1116-77, glaseča se na ime Gabrovec Janez. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 19. novembra 1931. * T 59/81—4. 63 Amortizacija. Na prošnjo Krajnc Marije, užitknrlce Majšpergu Št. 18, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev svoje pravice, sioer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica Mestne hranilnice Ptuju št. 54/46 z vlogo 7607-02 Din, glaseča se na ime Kranjc Marija. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 4. decembra 1931. * T IV 41/31-2. 31—3—2 Amortizacija. Na prošnjo Jazbinšek Ivana, posestnika v Brežini št. 29, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poživlja, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši z dnem 30. novembra 1931 svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vred-iHjstni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica Ljubljanske kreditne banke, podružnice v Brežicah, št. 759/461 v znesku 52.600 Din. Okrožno sodišče v Celju, odd. IV., dne 30. novembra 1931- Nc I 161/31-1. * Oklic. 61 Na predlo« Hafnarja Leopolda ml., posestnika v Sr. Bitnjah št. 41, je dovolilo podpisano sodišče s sklepom z dne 3. decembra 1931., opr. št. Nc I 161/31—1, amortizacijo naslednjih pri njegovih zemljiščih vi. št. 126, 127, 128, 129, 130, 131 in 460 k. o. Bitnje zastavnopravno zavarovanih terjatev: 1. Križnar Helene, omožene Vernik, iz ženitne pogodbe z dne 17. januarja 1838. v znesku 400 gl.; 2. Križnar Marije, iz ženitne pogodbe z dne 17. januarja 1838. v znesku 50 gl.; 3. Kokalj Marije, iz izročilne pogodbe * dne 9. novembra 1847. v znesku 150 @1. konv. velj. z natura! i jami; 4. Peutz Apolonije, iz dolžnega pisma z dne 19. aprila 1850. v znesku 80 gl s prip.; 5. Peutza Blaža iz dolžnega pisma z dne 16. januarja 1850- v znesku 150 gl. s prip.; 6. Peutz Marjete, iz ženitne pogodbe z dme 5. julija 1854. v znesku 520 gi. konv. velj.; 7. Florjan Katarine v Kranju, iz razprave z dne 8. oktobra 1875., št. 5384, v znesku 70 gl. a v. velj. s prip.; 8. Pevec Mice in Pevec Marjane, iz pri-sojila z dne 13. novembra 1876., št. 7063, vsake po 300 gl. av. velj. ter 9. Brenk Frančiške in Brenk Marije v Zg. Bitnju št. 36, iz prisojilne listine z dne 11. avgusta 1886., št 4657, vsake po 10 gl. Vsi, ki mislijo, da imajo kako pravioo do teh terjatev, se pozivljejo, da jo priglase pri podpisanem sodišču najkesneje do dne 15. decembra 1932., ker se bo sicer po brezuspešnem poteku tega roka na zopetno Planjo predlagatelja dovolila amortizacija vknjižbe za te terjatve bremeneče zastavne in nadzastavne pravice in njen izbris. Okrajno sodišče r Kranju, odd. I., dne 3. decembra 1931. * C 124/31—2 63 Oklic 0 tožbi Turka Petra, trg. z živino, Studenec št. 8., zoper 1. Hrena Janeza, pos. sina iz Gline, sedaj neznanega bivališča, 2. Hrena Franceta, pos. iz Gline, zaradi 1250 Din, bo ustna razprava dne 9. januarja 1932., ob 11. uri pri podpisanem sodišču. Ker je bivališče prvotoženca Hrena Janeta neznano, se mu postavlja Žnidaršič Alojzij, pos. v Ložu št. 7, za skrbnika, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ložu, dne 4. decembra 1931. •gi A 1956/31—7 46 Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki Amalija Zorčič, trgovka s perilom v Ljubljani, Stari trg, je umrla dne Sl. oktobra 1931. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se poživljajo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču do dne 1. januarja 19112 predp. v sobi 34 ustmeno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljne pravice do te zapuščine, ako bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla. Okrajno sodišče r Ljubljani, oddelek I., dne 21. novembra 1931, H* Nc I 160/31—1. 62 Oklic. Na predlog Kalan Frančiške, posestnice pri sv. Valburgi štev. 9, je dovolilo podpisano sodišče s sklepom z dne 3. decembra 1931., opr. št. Nc I 160/31—1, amortizacijo naslednjih pri njenem zemljišču vi. št. 43 ».ustavnopravno zavarovanih terjatev: 1. Kepic Ane, rojene Trampuš, iz izročilne pogodbe z dne 20. januarja 1873. v Stran 2. —————— i — l—— M.II.lili MII III I ■» *m m ■ znesku 350 gl. z naturalijami ter z nadza-stavnopravno zavarovanima terjatvama, in sicer: a) Omerse Franca k Kranja iz »odbe z dne 23. decembra 1879., £t. 8740, v znesku 31 gl. 18 kr. s prip. in b) Kepica Luke iz Češence iz sodbe z dne 14. junija 1881., it. 4073, in odloka z dne 4. oktobra 1881., št. 0655, v znesku 195 gl. s prip.; 2. Matajca Ludvika iz Stražišča iz poravnave z dne 25. februarja 1875., št. 1068, odstopnice z dne 26. februarja 1878- ter pripojil z dne 17. oktobra 1877., št. 4343 in 4344. v znesku 150 gl. s prip.; 3. Vidic Marije iz Jame iz izročilne pogodbe z dne 20. januarja 1875., odstopnice z dne 29. aprila 1878., poravnave z dne 12. maja 1875., it. 2421, in poravnave z dne 14. junija 1877., št. 4368, v zneskih 183 gl. s prip., 200 gl. s prip., 100 gl. s prip. in 31 gl. 15 kr. b prip. Vsi, ki mislijo, da imajo kako pravico do teh terjatev, se pozivljejo, da jo priglase pri podpisanem sodišču najkesneje do dne 15. decembra 1932., ker se bo sicer po brezuspešnem poteku tega roika na zopetno prošnjo predlagatelja dovolila amortizacija vknjižbe za to terjatve bremeneče zastavne Ln n«d*astavne pravice in njen izbris. Okrajno sodišče v Kranju, odd. I., dne 3. decembra 1981. * E 384/31—9. 41 Dražbenl oklic. Dne 16. deoembra 1931 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slatina, vi. št. 16. Cenilna vrednost: 87.388 Din 90 p. Vrednost pritikline: 9810'— Din. Najmanjši po-midek: 64.799 Din 30 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski cega sodišča. Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah, dne 2. novembra 1931. * 52 Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče ▼ Sevnici, dne 27. novembra 1931, * 64 E 210/31-7. Dražbenl oklic. Dne 9-januarja 198 2. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7, diražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zamostec, vlož. štev. 244, 266, 299. Cenilna vrednost 18.247 Din, najmanjši ponudek 8832 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri drai-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ribnici odd. II.. dne 2. decembra 1931. P 10/25—79. 44 Dražbenl oklic. (Javna d.ražba najema). V petletni najem, ki se prične s 1. julijem 1932, se daje trgovski lokal, to je hiša štev. 37 Gaberje, tik ob postaji Dobova, s skladiščem, gospodarskim poslopjem, kozolcem in kolarnico, obenem z 49 arov merečo njivo in četrt oirala velikim travnikom, vse tik poslopij. Mesečna najemnina se bo določila z dražbanjem od zneska 2000 Din navzgor. V hiši se pridrž6 za lastnico v prosto razpolago dve sobi in kuhinja s pritiklinami. Ostali dražbeni pogoji eo na vpogled piri podpisanem sodišču v sobi št. 6. Interesenti naj pošljejo svoje pismene ponudbe na podpisano sodišče do 1. januarja 1932. Okrajno sodišče v Brežicah, odd. I-, dne 29. novembra 1931. * 40 E 915/31-7. Dražbenl oklic. Dne 29. deoembra 1931 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Radmožanci vi. št. 216, 20, 188, 223, 224. Cenilna vrednost: Din 1146. Najmanjši ponudek: Din 763.98. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni olclic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Dol. Lendava, dne 25. novembra 1931. * E 839/31 54 Dražbenl oklic. Dne 30. decembra 1931. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Spod- Gorče, vi. št. 277 Cenilna vrednost: 68.561 Din. Vrednost pritikline: 1400 Din. Najmanjši ponudek: 45.710 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, ;e priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, sicer Hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski Sega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 12. novembra 1931. E IX 3556/31. Dražbenl oklic. Dne 18. januarja 1932 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Kamnica, vi. št. 62. Cenilna vrednost: 30.300'— Din. Najmanjši ponudek: 20-200'— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 13. novembra 1931. % E 688/31—9 51 Dražbenl oklic. Dne 28. januarja 1932 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi 8t. 10 dražba nepremičnin: zemljišča, zemljiška knjiga Andrenci, vi. št. 50. Cenilna vrednost: 13.683 Din. Vrednost pritikline: 590 Din. Najmanjši ponudek: 9124 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Sv. Lenart, dne 26. novembra 1931. * 56 E 259/31-1 Sklep. Pri prisilni dražbi dne 27. novembra 1931. ee ni stavil nikakršen ponudek. Zato se s sklepom tega sodišča E 259/31—1 dovoljena izvršba z dražbo polovice zemljišča vi. št. 220 k. o. Zabukovje po § 151 i. r. ustavi. Pred potekom pol leta se ne more predlagati vnovična uvedba dražbenega postopanja. Okrajno sodišče v Scvnici, odd. II., dne 28. novembra 1931. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 1351. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 30. novembra 1931. Besedilo: Parna žaga Ljubljana Glavni kolodvor, družba z o. z. Obratni predmet: Rabokup parne žage v Ljubljani, Metelkova ulica št. 4 zraven glavnega kolodvora, ki je last gospoda šiške Ivana ter obratovanje te žage za rezanje tujega blaga proti plačilu. Družbena pogodba z dne 24. novembra 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 10.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 10.000 Din. Poslovodje: Pavlin Ernest, tovarniški poslovodja v Ljubljani, Metelkova ulica št. 4. Družbo zastopa poslovodja sam ali pa za celokupno podjetje postavljeni prokurist. Poslovodja podpisuje tvrdko na ta način, da pod besedilo tvrdke, ki je lahko oil kogarkoli pisano, tiskano, s štampiljo ali s ^trojem vtisnjeno, pristavi svoj lastnoročni podpisni znak. — Prokurist podpisuje na isti način, samo, da pristavi svojemu podpisu prokuro označujoči pristavek. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljnbljani, odd. III., dne 28. novembra 1931. Firm. 1017/31 — Rg C V 27/1 * 1352. Sedež: Škofja Loka, Mestni trg št. 43. Dan vpisa: 510. novembra-1931. Besedilo: Slaščičarna žužek, družba z o. z. Obratni predmet: Izdelovanje, nakup in ■ -« ■ prodaja vsakovrstnega v slaščičarsko stroko spadajočega blaga ter sploh obratovanje slaščičarne in točenje brezalkoholnih pijač. Družbena pogodba z dne 24. novembra 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 5000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini 5000 Din. Poslovodje: Žužek Viktor, slaščičar v Škofji Loki, Mestni trg 43. Poslovodja zastopa družbo in podpisuje družbino firmo samostojno tako, da pristavi svoj podpis pod tiskanim, pisanim ali s štampiljo odtisnjenim besedilom firme. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. novembra 1931. (Firm. 1014/31 — Rg C II 30/1) * 1353. Sedež: Trebnje na Dolenjskem Dan vpisa: 3. decembra 1931. Besedilo: I. Marcon. Obratni predmet: Trgovina z lesom in ogljem. Imetnik: Marcon Ivan, lesni trgovec v Trebnjem. Okrožno kot trgovsko sodišče Novo mesto, odd. II, dne 3. decembra 1931. (Firm. 366/31 — Reg. A II 57/1) Vpisale so setzpremembe ln ti n dat ki pri nastopnih firmah: 1354. Sedež: Domžale. Dan vpisa: 30. novembra 1931. Besedilo: Tovarne klobukov in slanini-kov Kurzthaler, Obenvalder, Stemberger, družba z o. z Doiniale. Besedilo firme glasi se odslej: Tovarne klobukov in slamnikov Ladstatter, Kurz-thaler, Oberwalder, Stemberger, družba 2 o. z., Domžale. Visokost osnovne glavnice: Glasom no-tarskega zapisa z dne 20. novembra 1931. se je zvišala osnovna glavnica od 240.000 Din za 10.000 na 250.000 Din in je takisto prvotna glavnica 240.000 Din, kakor tudi zvišana vsota 10.000 Din, skupaj 250.000 Din, vsa v gotovini vplačana. Izpremenile so se točke »Prvič«, >Tretjič c, »Sedmič« in »Osmič« družabne pogodbe. Za namestovanje upravičeni: Družbo zastopata dva poslovodji kolektivno vedno na ta način, da jo mora zastopati vsaj eden od poslovodij, ki jih je za imenovanj« predlagal družabnik Kreditni zavod A trgovino in industrijo v Ljubljani, dočim je drugi poslovodja lahko katerikoli izi med ostalih poslovodij družbe. Tvrdka družbe, ki je lahko pisana, tiskana, s strojem ali s pečatom odtisnjena, se podpisuje na ta način, da morata pod besedilo tvrdke postaviti vedno po dva P°" slovodji kolektivno svoj podpis tako, da mora biti od teh dveh poslovodij vedno eden, ki ga je predlagal za imenovanje družabnik Kreditni zavod za trgovino in in-1 dustrijo v Ljubljani, dočim je drugi ii-nied podpisujočih poslovodij lahko vsakte-ri od ostalih poslovodij družbe. Ako se postavi prokurist in dobi isti pooblaščenje, da zastopa tudi enega izmed gori navede- Okrožno sodišče v Novem mestu more o njih po § 1. cesarske naredbe z obč. drž. zak. domnevati, da so umrli, skrbniku. Pogrešance same pa pozivi; Proglasitev za mrtve. je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogresanci za mrtve, ker se dne 31 marca 1918., drž. zak. št. 128., o pogrešancu, označenem z *) pa poj 24, st. 1 Vsakdo ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrcšancev, naj to sporoči sodiscu ali pa sodišče naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje: 21 * 57 K 428/31—9. Dražbenl oklic. Dne 8. januarja 1932. dopoldne ob >ol 11. uri bo pri podpisanem sodi-ču v •*obi št. 5 dražba nepremičnin: zeml iška \njiga Rajhenburg, vi. št. 35, zemljiška knjiga Dol. Leskovec, vi. št. 153. Cenilna vrednost: Din 4792‘20. Najmanjši ponudek: Din 4792-20. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, m priglasiti sodišču najpozneje pri draž-"enem naroku pred začetkom dražbe, si-•er bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca *) Stupar Jože, roj. 16. avg. 1882 v Koritih, pristojen v občino Dobrnič, srez Novo mesto. *) Verderher Jurij, roj. 19. apr. 1864 v Handlerjih št. 14, pristojen v Koče, srez Kočevje. Rafki Josip, roj. 15. marca 1876, posestnik iz Lipovca, obč. Banja joka, srez Kočevje. Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira Uvedbo pos opa-nja predlaga Ime in bivališče skrbnika , Dan in opr. štev. oklica Oklicni rok poteče dne Odšel z 18. letom starosti v Ameriko, od leta 1914. ni nobenega glasu o njem. *) Struna Matija, roj. 25. februarja 1884, posestnik v Pristavici št. 15, obč. Zagorica, 6rez Litija. Malenšek Jože, pos. sin, roj. 6. februarja 1882. v Zalokah, prist. v Kako, srez Krško. Junkelj Jože, roj. 19. januarja 1877. v Dol. Globodolu. prist. v Mirno peč, srez Novo mesto, pos. v Dol. Straži 36. Tomič Frane, roj. 3. marca 1889. v Lokah št. 2, prist. v Prečno, srez Novo mesto, pos. sin v Lokah 2. Tomič Janez, roj 24. novembra 1893. v Lokah št. 2, prist. v Prečno. srez Novo mesto, pos. ein v Lokah št. 2. Odšel leta 1903. na Ogrsko in o njem od leta 1914. ni nobenega glasu: Bil je kot vojak 29. pehot, bataljona na italijanski fronti ujet od Italijanov in je 1. 1915. baje v Italiji ui rl. Odšel je pred 20 leti v Ameriko in ni o njem od leta 1920. nobenega glasu. Odšel je leta 1915. s 17. pešpolkom na rusko fronto in ni o njem od leta 1915. nobenega ttlasu. Odšel leta 1914. s 27. domobr. pešpolkom v vojno in ni o njem od 15. avgusta 1914. nobenega glasu. Odšel leta 1907. v Ameriko in ni o njem več kot 20 let nobenega glasu. Odšel s 7. lovskim bat. 1. 1914. na rusko fronto v Karpatih in od septembra 1914. ni nobenega glasu. Okrožno sodišče y Novem mestu, odd. V., • 1 : 1 dne 30. novembra 1931. L Stupar Alojzij, posestnik v Koritih 25 Jare Ivan, pristav pom. ur. v p., v Novem mestu 21./9. 1931 T 26/31—3 10./12.1932. Verderber Magdalena, pos. v Handlerjih 14 I > 14./9. 1931 T 24/31-2 10./12.1932. Rački Jože, pos. sin v Lipovcu št. 6 » 1 30./10. 1931 T 34/31 -2 1./7. 1932. Struna Marija, po6. v Pristavici 15 2./11. 1931 T 37/31—2 10./12.1932. Malenšek Alojzij, pos. v Zalokah 7 » 2./11. 1931 T 35/31-2 1./7. 1932. Jankelj Ana, pos. Dol. Straža 36. » 10./11. 1931 T 38/31- 2 V 1./7. 1932. Tomič Martin, vžitkar v Lokah št 12 » 26./11. 1931 T 39/31-2 1./1. 1933. .> » 26./11. 1931 T 40/31-2 i 1./7. 1932- Stran 8. nih, od Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo predlaganih poslovodij, sme isti podpisovati tudi mesto poslovodij, katere predlaga družabnik Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Prokurist podpisuje pa vedno na ta način, da pristavi svojemu podpisu označbo »pp«. Od Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo predlagana poslovodji sta: že ' vpisani poslovodja Tosti Avgust, sedaj upravni svetnik in generalni direktor tega zavoda v Ljubljani in novo imenovani poslovodja Ebner Walter, inšpektor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, ki sta upravičena podpisovati tvrdko na gori navedeni način z enim izmed ostalih poslovodij družbe, ali pa tudi obadva kolektivno sama in družbo na isti način zastopati. Vpišeta se nova poslovodji: Ladstatter Kurt, tovarnar v Domžalah in Ebner Wal-ter, inšpektor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Izbriše se poslovodja Reich Viktor, bančni ravnatelj v Ljubljani. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. novembra 1931. (Firm. 984 in 1009 — Rg C IV 287/2 in 3.) * 1355. Sedež: Kokra. Dan vpisa: 30. novembra 1931. Besedilo: »Jezersko«, lesna industrijska in trgovska družba z o. z. Vpiše se poslovodja Hieng Ernest, trgovec v Ljubljani. Izbriše se vsled bokzni odpoklicani poslovodja Reich Viktor. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. novembra 1931. (Firm. 1011 — Rg C II 199/9) * 1356. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 30. novembra 1931. Besedilo: Ivan Šiška. Obratni predmet: Tovarna parketov in parna žaga. Prememba: obratni predmet odslej samo: Tovarna parketov. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. novembra 1931. (Firm. 1016 — Rg A II 68/2) Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: 1357. Sedež: Polšnik. Dan vpisa: 13. avgusta 1931. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Polšniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvu z dne 19. junija 1931 ekspro-priirani pašniki in gozdovi; 2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931, t. j. preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd., 4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vseh, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gospodarstvo; 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, ‘zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa -druga sredstva za po-vzdigo strokovne izobrazbe članstva. Zadružna pogodba z dne 14. julija 1931. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnimi deleži in pa s petkratnim zneskom istih. Oznanila se izvršujejo po enkratnem oklicu pred cerkvijo, po potrebi tudi s pismenimi obvestili. Načelstvo obstoja iz načelnika, podna-čelnika in 3 odbornikov. Člani načelstva so: Kokalj Malej, posestnik v Prelesju št. 32; Jeretin Silvester, posestnik v Prelesju štev. 7; Lokar Franc, posestnik, Spodnji Ma-molj št. 40; Potisek Anton, posestnik, Podmilj št. 7; Kramar Simon, posestnik, Čebelnik štev. 27. Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje^ načelstvo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubliani, odd. III., dne 8. avgusta 1031. Firm. 663/31 — Zadr. X 80/1. * J358. Sedež: Savica v Bohinju Dan vpisa: 18. avgusta 1931. Besedilo: Pašniška in živinorejska zadruga na Savici t Bohinju, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvu z dne 19. junija 1931 eks-propriirani pašniki in gozdovi; 2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931. t. j. preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.; 4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo; 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za po-vzdigo strokovne izobrazbe članstva. Zadružna pogodba z dne 17. julija 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa s petkratnim zneskom istih. Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo. Načelstvo obstoji iz: načelnika, podna-čelnika in treh odbornikov. Člani načelstva so: Ivan Bepinc, Brod 17; Franc Rozman, Savica 1; Matevž Rožič, Kamenje 33; Janez Markež, Polje 21; Janez Podlipnik, Laški Rovt 32- Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. avgusta 1931. Firm 724/31 — Zadr. X 121/1. * 1359. Sedež: Stranje. Dan vpisa: 18. avgusta 1931. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Stranjah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvu z dne 19. junija 1931 eks-propriirani pašniki in gozdovi; 2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931. t. j. preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.; 4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo; 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za po-vzdigo strokovne izobrazbe članstva. Zadružna pogodba z dne 19. julija 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa s petkratnim zneskom istih. Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo. Načelstvo obstoji iz: načelnika, podna-čelnika in treh odbornikov. Člani načelstva so: Koritnik Franc, posestnik, Stranje št. 2; Juvan Janez, posestnik, Stranje št. 7; Zvržina Benedikt, posestnik, Brežješt. 1; Burja Franc, posestnik, Potok št. 2; Humar Miha, posestnik, Vodice št. 5. Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva. Deželno ket trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 8. avgusta 1931. Firm. 722/31 — Zadr. X 117/1. * 1360. Sedež: Št. Jurij pri Grosupljem. Dan vpisa: 13. avgusta 1Q31. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v št. Jurju pri Grosupljem, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvu z dne 19. junija 1931 ekspro-priirani pašniki in gozdovi; 2. upravljati dodeijene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931, t. j. preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; ■ •■■■ 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov,, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd., 4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vseh, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gospodarstvo; 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za po-vzdigo strokovne izobrazbe članstva. Zadružna pogodba (štatut) z dne 12. julija 1931. Vsak zadružnik jamči e svojim opravilnimi deleži in pa s petkratnim zneskem istih. Oznanila se izvršujejo po enkratnem oklicu pred cerkvijo, po potrebi tudi s pismenimi obvestili. Načelstvo obstoja iz načelnika, podna-čelnika in 3 odbornikov. Člani načelstva so: Križman Matev, posestnik, Št. Jurij pri Grosupljem 5; Sever Franc, posestnik, St. Jurij pri Grosupljem 28; Kraljič Anton, posestnik, St. Jurij pri Grosupljem 6; Barlič Jože, posestnik, St. Jurij pri Grosupljem 24; Kraljič Franc, posestnik, Vrbičje 7. Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelstvo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. avgusta 1931. Firm. 645 — Zadr. X 78/1. * 1361. Sedež: Sv. Trojica nad Cerknico. Dan vpisa: 18. avgusta 1931. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Sv. Trojici, regfstrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvu z dne 19. junija 1931 eksDro-priirani pašniki in gozdovi. 2. Upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931, to je, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh. 3. Skrbeti za izboljšanje dodeljenih laš-nikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hle- vi itd. 4. Preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo. 5. Prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne, izobrazbe članstva. Zadružna pogodba z dne 20. julija 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa s petkratnim zneskom istih. Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo. Načelstvo obstoja iz: načelnika, podna-čelnika, treh odbornikov. Člani načelstva so: Seljak Ivan, pos. sin, Lovranovo št. 3, načelnik, Sivec Aleš, posestnik, Mramorovo št. 6, podnačelnik, Petrič Ivan, posestnik, Gradiško št. 6. Rožanc Jakob, posestnik, Sv. Trojica 8, Hiti Franc, pos., Vel. Bloke št. 39. Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. avgusta 1931. (Firm. 735/31 — Zadr. X 135/1.) * 13(52. Sedež: Žerovnica pri Rakeku, Dan vpisa: 18. avgusta 1931. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Žerovnici pri Rakeku, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 eks-propriirarri pašniki in gozdovi; 2. upravljati dodeljene pašnike in godove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931. t. j. preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno stelju itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.; 4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo;' 5. prirejati za svoje člane strokovna, predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva. Zadružna pogodba z dne 22. julija 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa s petkratnim zneskom istih. Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo. Načelstvo obstoji iz: načelnika, podna-čelnika in treh odbornikov. Člani načelstva so: Remžgar Ivan, št. 56, načelnik; Marolt Jakob, št. 21, podnačelnik; Hribar, Fran, št. 34; Rok Matija, št. 20; Sega Matija, št. 1, vsi posestniki v Ze-rovnici. Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. avgusta 1931. Firm 723/31 — Zadr. X 119/1. Vpisale so s e i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih zadrugah: 1363. Sedež: Celje. Dan vpisa: 2. decembra 1931. Besedilo: Splošna gradbena produktivna zadruga »Naprej«, registrovana zadruga t omejeno zavezo v Celju. V smislu sklepa, sprejetega na izrednem občnem zboru dne 15. novembra 1931. je izstopil iz načelništva Krajnc Alojz, v na-čelništvo pa je vstopil Pilih Jože, kamnosek v Gaberju, Okrožna pot št. 1. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 2. decembra 1931. Firm. 558/31 — Zadr. III 126/27. * 1364. Sedež: Dolenja vas. Dan vpisa: 3. decembra 1931. Besedilo: Živinorejska zadruga v Dolenji vasi pri Ribnici, r. z. z o. z. Vpiše se v zadružni register sprememba pravil. Besedilo firme odslej. »Živinorejska selekcijska zadruga v Dolenji vasi pri Ribnici, r. z. z o. z.« Namen zadruge je pospeševati gospodarstvo svojih članov s tem, da skuša povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine z ozirom na določen rejski cilj in zboljšati prodajne razmere glede živine. Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji has-novitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje gledj mesnosti in uporabe za vprego. V dosego tega namena zadruga: 1. preskrbuje dobre plemenjake one pasme, ki je v njenem okolišu določena, oziroma daje podpore za njih nakup ali vzdrževanje; 2. skrbi, da rodovna komisija redno odreja izbrane plemenjake za oploditev po-edinih ženskih plemenskih živali zadružnikov; 3. skrbi, da rodovna komisija redno vsako leto klasificira celokupni zarod,zadružne živine z ocenami o njeni plemenski vrednosti in s pripombami o njenih dobrih in nepovoljnih lastnostih; 4. vodi rodovno (matično) knjigo; 5. označuje živino z vidnimi znaki; 6. skrbi za umno vzrejo telet, ki izvirajo od živali, vpisanih v rodovno knjigo; 7. varuje živino kužnih bolezni in v ta namen kar najstrožje uporablja predpise o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni; skrbi, da se živina cepi zoper na-lez’jive bolezni in oskrbuje zdravljenje živine; 8. sk"bi za umno travništvo, za skupne pašnike za pbunensko živino in po možnosti za ..varovanje živine, kar se ure-i s posebnim pravilnikom; 9. dobavlja člar m potrebščine za p!?-m isko živino, toda le proti takojšnjemu plačilu; 10. posreduje pri prodaji in nakupu plemenske živine s teni, da objavlja od časa do časa podatke iz rodovne knjige in vodi seznam živali, ki so na prodaj, dalje posreduje pri prodaji žive ali zaklane živine; 11. širi pouk o umni živinoreji s posebnim ozirom na dobro pokolenje in vzrejo živine; 12. se udeležuje živinorejskih razstav in prireja krajevne oglede onih plemenskih živali, ki so vpisane v rodovno knjigo. Zadružni delež znaša 50 Din in jamči vsak zadružnik z deležem in še trikratnim zneskom istega. Načelstvo obstoji iz 6 članov. Dan, kraj, pričetek občnega zbora in dnevni red se objavi z razglasom na razglasni deski zadruge ali pa z razglasom pod lipo vsaj 8 dni pred zborovanjem. Načelstvu odnosno nadzorstvu je samo na pro. sto volio občni zbor razglasiti še na kali drug način. Okrožno sodišče Noto mesto. odd. II., dne 3. decembra 1931. (Firm. 301/81 — Zadr. III 91/5) * 1365. Sedež: St. Vid. Dan vpisa: 17. novembra 1931. Besedilo: Kmetijsko društvo r St. Vidu nad Ljubljano, registrorana sadruga > omejeno zarezo. Iz načelstva so izstopili Tome Miha, Bernik Franc in Babnik Valentin. Na novo so bili izvoljeni v načelstvo Zaletel Franc, posestnik, Stanežiče 7; Cepel-nik Jože, posestnik, Podgora 32 in Knific Jože, posestnik, Medno 21. Deželno kot trgovsko sodišče r Ljubljani, odd. III., dne 14. novembra 1931. Firm. 976 — Zadr. III 215/18. * 1366. Sedež: Vinica. Dan vpisa: 5. deoembra 1931. Besedilo: Kmetska gospodarska zadruga, r. z. z o. z. na Vinici, srez Črnomelj. Zadružni delež znaša odslej 25 Din. Okrožno sodišče Noyo mesto, odd. II., dne 5. decembra 1931. (Firm. 349/31 — Zadr. III. 146/2) Konkur znl razglasi Sa 17/31—1. 43 1367. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o iino-vini Straha Enegelberta, posestnika in usnjarja na Mirni 25. Poravnalni sodnik: Cvetko Fran, starešina okrajnega sodišča v Trebnjem. Poravnalni upravitelj: Mastnek Fran, notar v Trebnjem. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Trebnjem dne 9. januarja 19 32 ob desetih. Terjal v o je oglasiti pri okrajnem sodišču v Trebnjem do 4. januarja 193 2. Okrožno sodišče Noro mesto, odd. II., dne 3. decembra 1931. Sa 11/31—53. 1368. * Oklic. 42 Poravnalna stvar Lavriča Josipa, trgovca v Toplicah pri Straži. S sklepom Sa 11/31—1 otvoij ni postopek se po § 57- zak. o prisilni poravnavi izven stečaja proglaša dovršenim, ker je poravnava pravomočno potrjena. Okrožno sodišče Noro mesto, odd. II., dne 3. decembra 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev 66-3—1 Razglas o licitaciji Radi neuspeha prve licitacije za elektro-mstalacijska dela v hiralnici v Ptuju razpisuje sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek II. jarno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku na dan 21. decembra 1931 ob 11. uri v sobi št. 51/II. tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu Maribor levi breg. Pojasnila in ofertalni pripomočki se dobe med uradnimi urami v sobi št. 44. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na celotni uradno odmerjeni proračunski znesek, ki Tjnaša Din 24.359. Podrobnosti razpisa o licitaciji so razvid) e iz razglasa v »Službenih novinah« ter na razglasnih deskah sreskih načelstev v Mariboru, Celju, Ptuju, Varaždinu in Ljubljani, pri mestnem načelstvu v Ptuju in krali. banski upravi v Zagrebu. T. No i762/89. Sresko načelstvo r Mariboru lori breg, dne 7. decembra 1931. No. 10777/1. * Razglas. 55 Okrajno sodišče v Kranju Je s sodbo prepovedalo Polajnarju Andreju, roj. leta 1882. v Preddvoru, srez kranjski, po poklicu zidarju, bivajočemu v Preddvoru, zahajati v krčmo za dobo od 1. decembra 1931. do 31. novembra 1932. To se objavlja v smislu § 54. uredbe o izvrševanju občuvalnih odredb »Služb, nov. kraljevine Jugoslavije« z dne 23. I. 1930 št. 17/VI. Sresko načelstvo v Kranju, dne 25. novembra 1931. 48 Agrarni slučaj: Potok II. Stev.: R. U. 223/11—12. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi skupnih zemljišč posestnikov iz Potoka. Načrt o nadrobni razdelbi v katastrski občini Zalilog ležeče situ pne parcele št. 796, vpisane pod vlož. št. 58 in 68 bo na podstavi § 96 zakona z dne 26. oktobra 1887 dež. zak. št. 2/1888 od dne 11. decembra 1931 do vštetega dne 24. decembra 1931 v občinskem uradu v Sorici razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore /oper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 11. decembra 1931 do dne 9. januarja 1932 pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 28. novembra 1931. Komisar za agrarne operacije I.: Pokorn 1. r. * Agrarni slučaj: Potok I. 49 Štev.: R U 194/10. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi skupnih zemljišč posestnikov iz Potoka. Načrt o nadrobni razdelbi v katastrski občini Zalilog ležeče skupne parcele štev. 797 vpisane pod vlož. štev. 68 in 72 bo na podstavi § 96 zakona z dne 27. oktobra 1887 dež. zak. št. 2/1888 od dne 11. decembra 1931 v občinskem uradu Sorica razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem in njega pojasnjevanje sta se že izvršila. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredio udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načit v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 11. decembra 1931 do dne 9. januarja 1932 pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 28. novembra 1931. Komisar za agrarne operacije I.: Pokorn i. r, * 45 Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Stanje 30. novembra 1931. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . . 2.159,900.472*40 (+31,172.298-61) Devize, ki niso v podlogi . . 89,100.090-56 (— 2,117.427-87) Kovani novec v niklu .... 36,037.313-18 (+ G64.798-62) Demonetizirano srebro . . . 33,907.917-55 Posojila . . . 2.161,214.115-54 (+38,293.186-85) Vrednostni papirji .... 27,420.000-— Prejšnji predujmi državi . 1.824,658.546-69 (+ 31.708-35) Začasni prod-ujmi gl. drž. blagajni . . 275,000.000-— Vrednosti re-zervn. londa 96,154.193-18 (+ 24.321-40) Vrednosti ostalih fondov . 4,180.817-73 Nepremičnino . 146,797.505-28 (+ 217, r.505-28 (+ Razna aktiva . 52.598.480'39 (+ 325. 6.907.569.452-35 Pasiva. Kapital .... 180,000.000-— Rezervni fond . 100,114.317*41 (+ Ostali fondi . . 4,309.633-76 Novčanioe v obtoku .... 5.239,195.670--(+161,669, Obveze na pokaz 661,624.982*71(— 96,908. Obveze z rokom 718,373.179'83(+ 548. Razna pasiva . 113.951.668'64(+ 8,303. 6.907.569.452-35 Obtokinobveze 5.790,820.652.71 Celotno kritje .... 87-29% Kritje v zlatu .... 30'35°/i Obrestna mera: po eskomptu >,..»•>••• po lom bardu Razne objave 746-87) 623-92) 80--) ,140--) .545-75) .188-35) .893-65) 7K% 58 Likvidacija družbe. Prva spodnještajerska stavbena družba z o. z. v Mariboru se je razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki se poživljajo, da prijavijo svoje terjatve napram družbi tekom enega meseca pri podpisanem likvidatorju. Maribor, dne 5. decembra 1931. Jo«. Baumeister, trgoveo y Mariboru, Aleksandrova e. 20. Isdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiika In salaga: TMcarna »Merkur« v Lljuoljani; njen predstavnik: O. Mich&lek v Ljubljani.