Gorazd Laznik Motivacijski faktorji odraslih za izobraževanje na področju zdravstvene nege Pr ejeto 07.01.2020 / Spr ejeto 01.06.2020 Znanstveni članek UDK 378:614.2+316.628 KLJUČNE BESEDE: študent, odrasla oseba, motiva- cijski faktorji, zdravstvena nega, izobraževanje POVZETEK – Odločitev za vpis v nadaljevanje iz- obraževanja po končani osnovni šoli in nato še po zaključeni sr ednji šoli je velik korak za vsakega po- sameznika. Za to potr ebuje motiv , ki ga opr edeljuje - mo kot želeni cilj, ter motivacijske faktorje, ki nam pomagajo do cilja. Namen prispevka je s kvalitativno metodo raziskovanja ugotoviti, kateri motivi in mo- tivacijski dejavniki, ki smo jih skupaj poimenovali kar motivacijski faktorji, vplivajo na odločitev za nadaljevanje formalnega izobraževanja na podr očju zdravstvene nege na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. Ugotavljamo, da se med posameznimi motivacijskimi faktorji med r ednimi in izr ednimi študenti pojavljajo statistično značilne razlike, največje pa pri motivacijskem faktorju “biti samostojen in neodvisen” (F = 31,096; p = 0,000). Redni študentje ocenjujejo motivacijski faktor “biti samostojen in neodvisen” z najvišjo povpr ečno oce- no ( x = 4,74), motiv acijsk i faktor “ustvariti si večji ugled” pa tako r edni ( x = 3,08) kot izr edni študentje ( x = 2,84) ocenjujej o najnižje. Ugotavljamo še, da se želja po nadaljevanju študija na drugi stopnji po končani prvi stopnji izobraževanja z napr edovanjem v višji letnik ne povečuje ali zmanjšuje. Received 07.01.2020 / Accepted 01.06.2020 Scientific article UDC 378:614.2+316.628 KEYWORDS: student, adult, motivational factors, nurs- ing, education ABSTRACT – Deciding to enr ol in continuing educa- tion first after completing primary and then second- ary school education is a big step for everyone. This r equir es a motive, which we define as the desir ed goal, and the motivational factors that help us achieve this goal. The purpose of the paper is to determine, thr ough a qualitative r esear ch method, what motives and motivational factors, collectively called motiva- tional factors, influence the decision to continue for - mal nursing education at the Faculty of Health Sci- ences, University of Novo mesto. W e find that statisti- cally significant differ ences emer ge in the individual motivational factors between full-time and part-time students, the lar gest being the motivational factor “to be independent and independent” (F = 31,096; p = 0.000). Full-time students rate the motivation factor “to be independent and autonomous” with the highest grade point average ( x = 4.74), and the moti- vational factor “to gain a gr eater r eputation” for both full-time and part-time students ( x = 2.84) scor es the lowest. W e also note that the desir e to continue study- ing at the second level after completing the first level of education with pr omotion to a higher year does not increase or decrease. 1 Uvod Med učenjem in izobraževanjem, ki ju veliko ljudi enači, je razlika. Pri učenju gre za sestavljen psihološki proces, pri katerem se spremeni obnašanje zaradi usvojenega znanja, pri izobraževanju pa za pridobivanje znanja, navad in spretnosti. Razlika je tudi ta, da je učenje vseživljenjski proces, ki je lahko zaveden ali nezaveden, izobraževanje pa je proces, ki je izključno usmerjen in namenski. Jarvis (2004) pravi, da je učenje “skupek procesov, kjer celovite osebe zgradijo izkušnje v situacijah in jih spremenijo v znanje, sposobnosti, stališča, prepričanja, vrednote, čustva in čutila in integrirajo rezultate v svoje lastne biografije”. Andragogi 127 G or az d L az nik: Motivacijski faktorji odraslih za izobraževanje na podr očju zdravstvene... večinoma razumejo izobraževanje kot tisti del učenja (procesa), ki je ciljno usmerjen (namenski) in načrtovan. Takšno učenje (izobraževanje) je lahko formalno (daje uradno priznanje znanja in usposobljenosti) ali neformalno (tako pridobljeno znanje in uspo- sobljenost nista uradno priznana, vendar omogočata posamezniku izvajanje določenih poklicnih ali interesnih opravil) (Morano, 2013). Košir (2008) izpostavlja, da odrasli v učni proces vstopajo z drugačnimi cilji in tudi drugačnimi značilnostmi kot mladostniki ali še prej otroci. Usmerjeni so bolj ciljno, pri izobraževanju pa iščejo predvsem znanje. Imajo tudi drugačno, že izoblikovano sa- mopodobo, med prednosti v procesu izobraževanja pa lahko uvrščamo tudi modrost in življenjske izkušnje, ki so jih že pridobili do vpisa na fakulteto. Kot pravi Ličen (2006), so odrasli “počasnejši, a hitrost ne pogojuje učenja in ni nepremostljiva ovira”, večji problem kot počasno učenje pa je odzivnost, ki se s starostjo dokazano veča (Laznik, 2016). Dandanes se vsakodnevno soočamo z novimi in novimi tehnološkimi inovacija- mi, z novo tehnologijo prihajajo tudi izobraževanja različnih vrst. Sem spadata digitali- zacija in virtualizacija, ki sta bili za odrasle še do nedavnega nedosegljivi. Tehnologija je vpeta v naša življenja na vsakem koraku in z njenim hitrim razvojem nas lahko čas hitro povozi, zato je nujno, da z razvojem tehnologije razvijamo tudi svoje znanje, le tako nam bo namreč v pomoč in ne v breme. Tehnološki razvoj največ težav povzroča prav dvema skupinama ljudi: prva so starejši, druga pa ljudje, ki so omejeni zaradi ekonomskih ali zdravstvenih razlogov (Vidic, 2014). Sodobni mediji in tehno- logija oblikujejo nove možnosti učenja. Na vse to pa seveda vplivajo tudi okolje, iz katerega odrasli izhajajo, število otrok, ki jih imajo, njihova starost, ekonomsko stanje družine itd. Potrebe so gonilo človeških prizadevanj, motivacija pa je energija, ki se porodi ob želji po zadovoljitvi potreb. Udeleženci izobraževanja želijo z udeležbo na izobraževanju zadovoljiti eno ali več svojih potreb. Potrebe se seveda spreminjajo, zato se spreminjajo tudi motivi (Starc, 2008). Motivacija je torej eden najmočnejših faktorjev, ki vplivajo na človeka, saj v na- sprotnem niti ni volje niti želje po določeni aktivnosti. Je neke vrste hotenje, ki izhaja iz človekove notranjosti, je nekaj, kar človeka sili, da se aktivira na določen način zaradi potrebe, želje, interesa ali cilja. Poznavanje motivov omogoča njihovo razvijanje in krepitev, tako da je izobraževanje lažje, kakovostnejše in hitrejše, zelo pomembno pa je tudi poznavanje ovir, ki odrasle ovirajo na začetku ali kasneje med samim procesom izobraževanja. Če jih želimo odpraviti, jih moramo najprej poznati (Laznik, 2016). V prispevku, ki je usmerjen predvsem v izobraževanje na področju zdravstvene nege, smo za potrebe raziskave motive in motivacijske dejavnike združili in jih poime- novali motivacijski faktorji. Mednje uvrščamo želje, kot so želja po boljšem osebnem dohodku, večjem ugledu ali morda boljšem delovnem mestu, znanju, kakovostnejšem delu, samopotrditvi, primerjavi v uspehu s sošolci in sodelavci, ohranitvi ali menjavi delovnega mesta, in še nekatere druge, ki pa so v literaturi omenjene manj pogosto. Izobraževanje na področju zdravstvene nege je za kakovostno opravljanje poklica medicinske sestre in razvoj zdravstvene nege tudi na tehnološki ravni zelo pomembno. Današnje izobraževanje na področju zdravstvene nege se uvršča med težje študije, saj je poleg veliko teoretičnega znanja treba usvojiti tudi ogromno praktičnega (delo z bol- nikom) in tehnološkega (delo z medicinskimi aparati) znanja (Laznik, 2017). Vse to pa zdravstveno osebje sili k nenehnemu formalnemu in neformalnemu izobraževanju na 128 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2020) področju zdravstvene nege. Formalno izobraževanje se izvaja v izobraževalnih institu- cijah, neformalno pa na seminarjih, tečajih, simpozijih, konferencah, internih izobraže- vanjih ipd., vsako pa dopolnjuje, posodablja in nadgrajuje obstoječe znanje. 1.1 Motivi za i zobraževanje odraslih Raziskave o motivaciji za izobraževanje, ki so bile narejene v drugi polovici prej- šnjega stoletja, danes ne držijo več (Morano, 2013). Da pride do motivacije, je potrebna hkratna kombinacija dejavnikov in značilnosti, ki opredeljujejo pojem motivacija. Ne- dvomno med njih uvrščamo vedenje, usmerjenost, organizem, vzrok, namen, cilj ipd. Cilj izobraževanja je za posameznika usposobiti se za uspešno udejstvovanje v različnih življenjskih situacijah (Kobal Grum in Musek, 2009). Kafol (1999) opredeli motiv kot nekaj, kar sili človeka, da se aktivira na določen način, in je lahko potreba, želja, interes, cilj ali sprejeta naloga. Motive, ki jih najdemo v strokovni literaturi, bi lahko razdelili na tri glavna področja (Starc, 2002): □ motivi, ki so vezani na socialno okolje (izobrazbena struktura staršev in partnerja, zaposlenost staršev, partnerja in izobraževanca, zakonski stan, število otrok); □ motivi, ki so vezani na delovno mesto (prisila vodstva organizacije, sode- lavca, ki se izobražuje, zahteve delovnega mesta); □ motivi, ki so vezani na notranje potrebe in pričakovanja (uveljavljanje, želja po uspehu, da bi nekaj pomenili v družbenem okolju, želja po napre- dovanju na delovnem mestu). Zelo zaželeno je, da je motivacija močna, saj potem drži dlje in je tudi rezultat dela bistveno boljši. Če pa je motivacija šibka, prihaja do podaljševanja časa in poti do cilja, do katerega ob šibki motivaciji morda celo nikoli ne pride. Različni avtorji (Tejeda, 2016; Sihag, 2016; Hartzel, 2016; Barr in Dowding, 2019; Stanley, 2019; Ellis, 2019) na motivacijo gledajo na prvi pogled različno, a še vedno dovolj podobno. V literaturi najpogosteje srečamo motivacijsko teorijo fizioloških in delovnih potreb po Maslowu, ki pravi, da se lahko lotimo zadovoljevanja višjih potreb šele, ko so uresničene nižje, in Herzbergovo dvofaktorsko teorijo, ki pa je bila razvita upoštevajoč Maslowo hierarhijo potreb. Herzberg (1959) pravi, da obstajajo mehaniz- mi, s katerimi lahko vplivamo na zadovoljstvo zaposlenih, in mehanizmi, s katerimi se lahko vpliva na učinkovitost. Motivatorji, kot jih je poimenoval (Herzberg, 1968), lahko izzovejo reakcije ali aktivnosti pri zaposlenih. Sem spadajo potrebe po osebnem razvoju (angl. growth needs), ki se nanašajo na faktorje, ki se najbolj pokažejo po nekem opra- vljenem delu, opravilu, ko za to delavec prejme neko priznanje. Obe teoriji spadata med vsebinske teorije, ki so usmerjene k potrebi osebe. Vsebin- ske teorije se uporablja zato, da se nemotivirane ljudi spodbudi do te meje, da se začnejo obnašati tako, kot si delodajalec želi. Delodajalec lahko s takim pristopom doseže pra- vilno ureditev dela, zadovolji potrebe svojih delavcev, vse to pa pripelje do cilja, torej uspešne delovne organizacije. Maslowova teorija potreb iz leta 1949 je pogosto ome- njena kot temeljna teorija, iz katere so izhajale vse kasnejše. Seveda jo je tudi Maslow v 129 G or az d L az nik: Motivacijski faktorji odraslih za izobraževanje na podr očju zdravstvene... svojih kasnejših delih dopolnjeval in razvijal, od samega začetka pa temelji na hierarhiji in pomembnosti človekovih potreb (Laznik, 2016). Dimovski in Penger (2008) pravita, da teorija govori o tem, da je človekova aktiv- nost vedno usmerjena navzgor po piramidi potreb, k bolj privlačnim ciljem. Robertson (2009), Doren (2011) in Hartzel (2016) kot eno pomembnejših moti- vacijskih teorij opisujejo še “dvofaktorsko teorijo po Fredericku Herzbergu”. Pravijo, da je Herzberga zanimala korelacija med odnosom zaposlenega do delovnega mesta in motivacijo zaposlenega na delovnem mestu. Hartzel (2016) ugotavlja, da dvofaktorska teorija temelji na predpostavki, da obstajata dva sklopa dejavnikov, ki vplivata na moti- vacijo na delovnem mestu. To so lahko faktorji, ki vplivajo na povečanje zadovoljstva, lahko pa so ti tudi ovira pri tem. Robertson (2009) dodaja, da je Herzberg v svoji študiji dokazal, da za dobro poču- tje in zadovoljstvo na delovnem mestu ni pomemben le dober odnos s sodelavci, temveč tudi plača in ugodnosti, ki jih prejmejo za opravljeno delo. Kot pravi Doren (2011), pa Herzberg svetuje, naj se menedžment osredotoča na spremembe in preureditve dela za- poslenim tako, da bodo dejavniki motiviranja prišli do izraza. Širjenje področij obsega dela, prerazporejanje delovnih opravil in obogatitev dela zaposlenih so načini, s kateri- mi bi menedžer to lahko dosegel. Obstajajo pa seveda še nekatere druge teorije, in sicer Adelfelderjeva motivacijska teorija ali teorija ERG, Vroomova motivacijska teorija ali teorija pričakovanj, Adam- sova motivacijska teorija ali teorija enakosti, teorija postavljanja ciljev (Goal-seeting theory), teorija X, teorija Y , teorija ekonomske motivacije, problemsko-motivacijska teorija itd. Znanih je torej na desetine motivacijskih teorij, ki nam obravnavano problematiko vendarle vsaj približno pojasnjujejo. Dejstvo je, da so sodobne motivacijske teorije in motivacijski dejavniki tisti, ki jih je možno razvijati skozi različne oblike organizacijske participacije zaposlenih. Temelj vsake uspešne organizacije je motivirana ekipa posa- meznikov, ki svoje delo opravlja na najvišji možni ravni (Tejeda, 2016). Če so zaposleni motivirani, se počutijo tudi bolj vpete v sam proces dela, imajo višjo stopnjo zadovoljstva pri delu in so tako tudi kot posamezniki bolj uspešni (Sihag, 2016). Če hoče biti neko podjetje uspešno, učinkovito in okolju ter potrebam ljudi prila- godljivo, pa mora imeti zadovoljne zaposlene. Černetič (2007) navaja, da motivacijske teorije skušajo razložiti človekov odnos do dela in podati odgovor na vprašanje, zakaj človek dela in od katerih dejavnikov je odvisno njegovo delo. 2 Metodologija Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi deskriptivnega raziskovanja. 130 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2020) 2.1 Namen in cilji raziskave Namen raziskave je ugotoviti, kateri motivacijski faktorji vplivajo na odločitev za izobraževanje pri študentih visokošolskega študijskega programa Zdravstvena nega na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. Cilji raziskave so bili med študenti redne ali izredne oblike izobraževanja opredeliti in poiskati razliko vpliva posameznega motivacijskega faktorja na odločitev za vpis na visokošolski študijski program Zdravstvene nege na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, opredeliti glavne motivacijske faktorje, ki so študente spod- budili k vpisu v redno ali izredno obliko izobraževanja, ter ugotoviti, v kolikšni meri se želja po nadaljevanju študija na drugi stopnji med študenti glede na napredovanje v višji letnik razlikuje. 2.2 Hipoteze Za potrebe naše raziskave smo oblikovali tri hipoteze: □ Način študija (redni in izredni) statistično značilno različno vpliva na oceno motiva- cijskega faktorja “biti samostojen in neodvisen” kot razloga za vpis na Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. □ Način študija (redni in izredni) statistično značilno različno vpliva na oceno mo- tivacijskega faktorja “ustvariti si večji ugled” kot razloga za vpis na Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. □ Z napredovanjem v višji letnik prve stopnje se želja po nadaljevanju študija na drugi stopnji glede na prvi letnik statistično pomembno razlikuje. 2.3 Opis instrumenta Za zbiranje primarnih podatkov smo uporabili tehniko anketiranja, kot osnovo za instrument pa uporabili prilagojen avtorjev anketni vprašalnik (Laznik, 2016). Vprašal- nik smo nekoliko preoblikovali in prilagodili potrebam tokratne raziskave. Anketiran- cem smo v anketi ponudili izbor motivacijskih faktorjev, ki jih je v svoji raziskavi opre- delila J. Starc že leta 2002, ko je proučevala motive odraslih za vključevanje v visoke strokovne izobraževalne programe na samostojnih visokošolskih zavodih. Izbrali smo jih tudi zato, ker se ti isti faktorji ponavljajo tudi v novejši literaturi različnih avtorjev (Kobal Grum in Musek, 2009; Morano, 2013; Tejeda, 2016; Sihag, 2016). Anketni vprašalnik je poleg uvodnega sociodemografskega dela sestavljen še iz dveh sklopov, in sicer ugotavljanja motivacijskih faktorjev in dela, v katerem smo ugotavljali željo po nadaljevanju izobraževanja na drugi stopnji ter lastnega kariernega razvoja. 18 ponujenih motivacijskih faktorjev so anketirani ocenjevali na petstopenjski Likertovi lestvici, željo po nadaljevanju študija na drugi stopnji pa s štirimi ponujenimi odgovori. Zanesljivost anketnega vprašalnika smo preverili tudi s Cronbach alfa testom. Vre- dnost Cronbach alfe, ki smo ga izračunali s pomočjo programa SPSS, je pokazal dobro stopnjo zanesljivosti (0,84). 131 G or az d L az nik: Motivacijski faktorji odraslih za izobraževanje na podr očju zdravstvene... 2.4 Opis vzor ca Osnovno populacijo vzorca predstavlja 382 študentov vseh letnikov in absolventi rednega in izrednega študija na visokošolskem študijskem programu Zdravstvena nega na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. T abela 1: Opis vzorca Študij Skupaj Redni Izredni Spr emenljivka Odgovor f f % f f % f f % Spol moški 22 17,1 % 18 24,0 % 40 19,6 % ženski 107 82,9 % 57 76,0 % 164 80,4 % Starost do 25 let 125 96,9 % 22 29,3 % 147 72,1 % 26–35 let 1 0,8 % 32 42,7 % 33 16,2 % 36–45 let 2 1,6 % 17 22,7 % 19 9,3 % 46 let ali več 1 1,6 % 4 5,3 % 5 2,4 % Letnik študija 1. letnik, redni študij 63 48,8 % 0 0,0 % 63 48,8 % 2. letnik, redni študij 26 20,2 % 0 0,0 % 36 20,2 % 3. letnik, redni študij 40 31,0 % 0 0,0 % 40 31,0 % absolvent rednega študija 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 1. letnik, izredni študij 0 0,0 % 37 49,3 % 37 49,3 % 2. letnik, izredni študij 0 0,0 % 21 28,0 % 21 28,0 % 3. letnik, izredni študij 0 0,0 % 17 22,7 % 17 22,7 % absolvent izrednega študija 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % Skupaj 129 100,0 % 75 100,0 % 204 100,0 % Vir: Anketni vprašalnik, 2019 Anketo so v celoti izpolnili 204 študenti (53,4 %), ki imajo na Fakulteti za zdra- vstvene vede Univerze v Novem mestu status rednega ali izrednega študenta ter absol- venta. Med anketiranimi je bilo 40 (19,6 %) moških in 164 (80,4 %) žensk. Iz rezultatov je razvidno, da se redni in izredni študenti s statusom absolventa na anketni vprašalnik niso odzvali. Pri rednih študentih je bila pričakovano najbolj zastopana starostna sku- pina do 25 let (125; 96,9 %), pri izrednih pa starostna skupina 26–35 let (32; 42,7 %). Pri rednih (1; 1,6 %) in pri izrednih (4; 5,4 %) študentih so v raziskavi sodelovali tudi študenti iz starostne skupine 46 let in več, vendar jih je bilo najmanj. 132 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2020) 2.5 Opis obdelave podatkov Anketne vprašalnike, ki so bili oddani, smo prepisali v elektronsko obliko na www.1ka.si, vse zbrane rezultate pa nato izvozili v statistični program SPSS 23.0. Za statistično preverjanje hipoteze 1 in hipoteze 2 smo uporabili t-test za neodvisne vzorce, tretjo hipotezo pa smo preverjali na podlagi izračuna relativnih deležev in z regresijsko analizo. 3 Rezultati in razprava Med motivacijskimi faktorji, ki so predstavljeni v tabeli 2, se pri nekaterih med re- dnimi in izrednimi študenti pojavljajo statistično značilne razlike glede ocene pomemb- nosti pri odločitvi za vpis na Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. Zupančičeva (2010) je z raziskovanjem motivacije zaposlenih v centru za dializo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ugotovila, da v njihovem centru ni zapo- slenega, ki bi nasprotoval izobraževanju oziroma se ne bi strinjal, da je vseživljenjsko učenje ali formalno izobraževanje potrebno. V letu, ko je izvajala raziskavo, se jih je desetina izobraževala na formalnem študiju prve stopnje visokošolskega izobraževanja. 40 % anketirancev je navedlo, da motivacije ni ali je nizka, 30 % jih je bilo zmerno mo- tiviranih, ostalih 30 % pa visoko oziroma zelo visoko motiviranih. Stopnja izobrazbe in starost glede na rezultate raziskave vplivata na odločitev za vključitev v formalno izo- braževanje, medtem ko na neformalno izobraževanje tega vpliva nimata. Polovica za- poslenih je za izobraževanje motivirana sama, 30 % jih ima veliko podporo pri svojcih, medtem ko nadrejeni zaposlenih za izobraževanje ne spodbujajo. Glavni motivacijski dejavniki, ki so glede na pridobljene rezultate postavljeni v ospredje, so višji osebni dohodek, možnost napredovanja, boljši delovni pogoji in več prostega časa. Velik vpliv imajo tudi dejavniki, ki neposredno vplivajo na delo (zahtevnost dela, odgovornost, do- datno znanje, želja po samostojnem opravljanju nalog). Anketiranim osebam velik mo- tiv predstavljajo tudi dodatne možnosti izobraževanja, veselje do učenja, večji ugled, večja samozavest ter boljša samopodoba. Rezultati raziskave, ki jo je izvedla Kamenčićeva (2014), so pokazali, da “izobra- ževanje v zdravstveni negi največ pripomore k večji strokovnosti in profesionalnosti, nadgradi že obstoječe znanje ter pripomore k razvoju osebnosti in stroke”. Raziskava je bila namenjena odkrivanju motivacijskih faktorjev za delo, motivacijskih faktorjev, ki delavce spodbujajo k udeležbi na strokovnih izobraževanjih, ter odkrivanju ovir, ki jim to onemogočajo. Kot najpogostejši motivacijski dejavnik za delo anketiranci izpo- stavljajo udeležbo na strokovnih izobraževanjih in s tem pridobivanje novega znanja in izkušenj. Nova znanja pripomorejo h kakovostnejšemu opravljanju dela in večji samo- stojnosti ter neodvisnosti pri delu. Slednji ima, po rezultatih raziskave, večji vpliv na moške kot na ženske, vendar razlika ni statistično pomembna za širšo množico. 133 G or az d L az nik: Motivacijski faktorji odraslih za izobraževanje na podr očju zdravstvene... T abela 2: Motivacijski faktorji za vpis na Fakulteto za zdravstvene vede za redne in izredne študente (Anketni vprašalnik 2019) Motivi Vrsta študija f x St. odklon Levenov test ekvivalentnih varianc T -test za ekvivalentnost aritmetičnih sredin F Sig. t p Biti usposobljen za življenje redni 129 4,47 0,73 5,583 0,019 2,280 0,024* izredni 75 4,15 1,07 Pridobiti si nov poklic redni 129 4,55 0,68 6,538 0,011 3,222 0,002* izredni 75 4,11 1,07 Biti samostojen in neodvisen redni 129 4,74 0,58 31,096 0,000 3,613 0,000* izredni 75 4,27 1,06 Pridobiti si nove prijatelje redni 129 3,70 0,82 10,354 0,002 2,053 0,042* izredni 75 3,40 1,09 Priti v stik z ljudmi redni 129 4,09 0,73 10,798 0,001 3,001 0,003* izredni 75 3,68 1,03 Zgled drugih redni 129 3,45 1,00 4,779 0,030 0,552 0,582 izredni 75 3,36 1,18 Ustvariti si večji ugled redni 129 3,08 1,16 5,211 0,023 1,313 0,191 izredni 75 2,84 1,29 Preizkusiti svoje sposobnosti redni 129 4,17 0,81 0,031 0,861 –0,465 0,642 izredni 75 4,23 0,86 Izogniti se težavam, ki jih imate ali pa bi jih lahko imeli zaradi neustrezne izobrazbe na delovnem mestu redni 129 4,00 0,93 0,146 0,703 –0,696 0,487 izredni 75 4,09 0,92 Tekmovanje z drugimi (prijatelji, sodelavci, znanci, sošolci) redni 129 2,06 1,00 0,001 0,980 0,061 0,951 izredni 75 2,05 0,94 Kakovostnejše delo v poklicu redni 129 4,38 0,88 0,134 0,714 –0,361 0,718 izredni 75 4,43 0,92 Priti na boljše delovno mesto (s tem ni nujno povezan boljši zaslužek) redni 129 4,29 0,89 0,057 0,811 –0,560 0,576 izredni 75 4,36 0,92 Boljši zaslužek redni 129 4,19 0,86 0,619 0,432 –0,048 0,962 izredni 75 4,20 0,93 Višja izobrazba vašega partnerja, kot je vaša redni 129 2,00 1,10 0,550 0,459 1,425 0,156 izredni 75 1,79 0,90 Ustvariti si večji vpliv redni 129 2,99 1,19 0,798 0,373 –0,199 0,843 izredni 75 3,03 1,20 134 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2020) Motivi Vrsta študija f x St. odklon Levenov test ekvivalentnih varianc T -test za ekvivalentnost aritmetičnih sredin F Sig. t p Razlika v izobrazbi med sodelavci in vami redni 129 2,56 1,04 0,340 0,560 0,250 0,803 izredni 75 2,52 1,07 Spodbude v delovnem okolju redni 129 3,78 0,93 0,006 0,936 –0,613 0,540 izredni 75 3,87 0,96 Spodbuda in podpora lastne družine redni 129 4,40 0,77 0,373 0,542 0,142 0,887 izredni 75 4,39 0,85 Legenda: * p = statistična značilnost pri 0,05 ali manj Da primanjkuje zaposlenim motivacije v deležu kar 45,5 % in da jih je le 23,3 % vedno motiviranih za izobraževanje, je pokazala raziskava, ki jo je izvedla Keršmančeva (2009). Najpomembnejši motivacijski faktorji, ki jih izpostavljajo zaposleni, so pohvale in priznanja (56,4 %), boljši delovni pogoji (47,3 %), možnost napredovanja (41,8 %) ter odgovornost in samostojnost pri delu (30,9 %). Kot motiv za izobraževanje pa zaposleni na prvo mesto postavljajo z 52,7 % plačo in napredovanje, ugled na delovnem mestu pa je pomemben 40 %. Rezultati raziskave, ki jo je avtor prispevka opravil že leta 2016 v okviru svoje raziskave (Laznik, 2016), so pokazali, da je rednim študentom motivacijski faktor “sa - mostojnost in neodvisnost” (x = 4,51) pomembnejši od motivacijskega faktorja “večji ugled ” (x = 3,15). Da je razlika statistično značilna, pa je avtor potrdil tudi s parnim t-testom (t = 10,318, p < 0,001). V raziskavi tudi ugotovi, da je motivacijski faktor “sa - mostojnost in neodvisnost” tudi takrat bil med rednimi (x = 4,51) in izrednimi (x = 4,57) študenti ocenjen z najvišjo povprečno oceno. Rezultati (tabela 2) kažejo, da se je stati- stično pomembna razlika pojavila med rednimi in izrednimi študenti še pri motivacijskem faktorju “pridobiti si nove prijatelje” (F = 10,354; p = 0,042), sledijo mu “biti usposo - bljen za življenje” (F = 5,583; p = 0,024), “priti v stik z ljudmi” (F = 10,798; p = 0,003) in “ pridobiti si nov poklic” (F = 6,538; p = 0,002). Rezultati za motivacijski faktor “biti sa - mostojen in neodvisen” so med rednimi in izrednimi študenti pokazali statistično značilno razliko (F = 31,096; p = 0,000), pri čemer pa so mu redni študenti namenili tudi najvišjo povprečno oceno (x = 4,74). V naši raziskavi se je pri analizi rezultatov pojavila statistično značilna razlika pri motivacijskem faktorju “biti samostojen in neodvisen”. Ob upoštevanju predpostavke o homogenosti varianc smo ugotovili, da je vrednost t-testa za neodvisne vzorce pri motivacijskem faktorju “biti samostojen in neodvisen” statistično značilna (F = 31,096; p = 0,000). Glede na pridobljene rezultate lahko zapišemo, da redni in izredni študentje motivacijski faktor “biti usposobljen za življenje” kot razlog za vpis na Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu ocenjujejo statistično značilno različno. Redni študentje so motivacijski faktor “biti usposobljen za življenje” ovrednotili bolje (x = 4,74) kot izredni študentje (x = 4,27). 135 G or az d L az nik: Motivacijski faktorji odraslih za izobraževanje na podr očju zdravstvene... Hipotezo 1, ki pravi, da način študija (redni in izredni) statistično značilno vpliva na oceno motivacijskega faktorja “biti samostojen in neodvisen” kot razloga za vpis na Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, potrdimo. Neenakost med ljudmi izvira tudi iz položaja v družbi, položaj pa določajo tako družbena moč in premoženje kot tudi izobrazba in ugled. Barle in Trunk Širca (2013) menita, da je izobraževanje pomembno za individualni razvoj in s tem boljše razume- vanje in spodbujanje gospodarske rasti, vendar je pomembno tudi z vidika družbenega razvoja in s tem posledično tudi umestitve v družbeni sloj. Kamin in Tivadar (2011) navajata, da višja izobrazba omogoča ljudem boljšo in varnejšo zaposlitev ter višjo avtonomijo pri delu. Trdita, da imajo zaposleni s tem tudi delovno mesto z višjim družbenim ugledom, in nadaljujeta, da se na ta način strukturira tudi družba. Pri našem vzorcu pa se ne potrdi, da razmere v družbi in vrednote družbe izobraže- vanje postavljajo na pomembno mesto. Ugotavljamo namreč, da je motivacijski faktor “pridobiti si večji ugled ” ocenjen zelo slabo. Redni študentje ga ocenjujejo sicer nekoli- ko bolje, vendar je povprečna ocena nizka (x = 3,08), izredni pa ga ocenjujejo še nekoli- ko slabše, in sicer s povprečno oceno 2,84. S t-testom za neodvisne vzorce ugotavljamo, da je ob upoštevanju predpostavke o homogenosti varianc vrednost t-testa za neodvisne vzorce pri motivacijskem faktorju “ustvariti si večji ugled ” statistično značilno različna (F = 5,211; p = 0,023). Hipotezo 2, ki pravi, da način študija (redni in izredni) statistično značilno različno vpliva na oceno motivacijskega faktorja “ustvariti si večji ugled ” kot razloga za vpis na Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, s tem potrdimo. T abela 3: Namen nadaljevanja študija na drugi stopnji glede na posamezni letnik študija anketiranca Da Ne Študij Letnik f f % f f % Redni 1. letnik 3 4,8 % 20 31,7 % 2. letnik 4 15,4 % 7 26,9 % 3. letnik 5 12,5 % 17 42,5 % absolvent 0 0,0 % 0 0,0 % Izredni 1. letnik 8 21,6 % 7 18,9 % 2. letnik 2 9,5 % 4 19,0 % 3. letnik 1 5,9 % 6 35,3 % absolvent 0 0,0 % 0 0,0 % Skupaj 1. letnik 11 11,0 % 27 27,0 % 2. letnik 6 12,8 % 11 23,4 % 3. letnik 6 10,5 % 23 48,9 % absolvent 0 0,0 % 0 0,0 % Skupaj 23 27,8 % 61 81,3 % Vir: Anketni vprašalnik, 2019 136 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2020) Anketiranci so se pri vprašanju o namenu nadaljevanja študija na drugi stopnji po končanem izobraževanju na prvi stopnji lahko odločali med odgovori “da”, “nisem se še odločil/-a”, “ne” in “o tem še nisem razmišljal/-a”. V tabeli 3 predstavljamo odgovore tistih, ki so izbrali odgovor “da” ali “ne”. 84 teh predstavlja 41 % vseh študentov, ki so na vprašanje odgovorili, in 22 % vseh študentov, ki so v času izvajanja raziskave bili vpisani v študijski program Zdravstvena nega na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. Iz tabele 3 je razvidno, da med posameznimi letniki in vrstami študija glede na število anketirancev ni izstopajočih odgovorov. Laznik (2016) je leta 2016 postavil enako vprašanje študentom, ki so ravno tako kot zdajšnji v času izvajanja raziskave bili vpisani v študijski program Zdravstvena nega na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. Skupni vzorec sodelujočih v raziskavi je bil 105 študentov, kar je takrat predstavljalo 38 % od 277 vpisanih študen- tov. Da bo študij na drugi stopnji na Fakulteti za zdravstvene vede Novo mesto, smer Vzgoja in menedžment v zdravstvu, nadaljevalo, se je takrat opredelilo 9 (8,6 %) rednih in 6 (13,6 %) izrednih študentov, 35 (33,3 %) rednih in 9 (20,5 %) izrednih študentov pa je navedlo, da izobraževanja ne bodo nadaljevali (Laznik, 2016). Da bi rezultate naše raziskave dodatno preverili, smo opravili še regresijsko analizo (tabela 4) s pomočjo metode najmanjših kvadratov med spremenljivkama letnik študija in želja po nadaljevanju študija na drugi stopnji. T abela 4: Povezanost med spremenljivkama letnik študija in želja po nadaljevanju štu- dija na drugi stopnji (regresijska analiza s pomočjo najmanjših kvadratov) Model R R 2 Adjusted R Squar e Std. Err or of the Estimate 1 0,063a 0,004 –0,001 2,07497 Vir: Anketni vprašalnik, 2019 Iz rezultatov je razvidno, da tudi regresijska analiza s pomočjo metode najmanjših kvadratov ni pokazala statistično značilne povezanosti med spremenljivkama letnik štu- dija in želja po nadaljevanju študija na drugi stopnji (R 2 = 0,004). Delež študentov, ki nameravajo nadaljevati študij na UNM FZV , je med rednimi in izrednimi študenti v vseh letnikih primerljiv. Zaradi majhnosti vzorca je treba re- zultate jemati z zadržkom, lahko pa kot odgovor na tretjo hipotezo zapišemo, da pri našem vzorcu napredovanje v višji letnik nima nobenega vpliva na odločitev študentov o nadaljevanju študija po končani prvi stopnji izobraževanja, s čimer tretje hipoteze ni mogoče potrditi. 137 G or az d L az nik: Motivacijski faktorji odraslih za izobraževanje na podr očju zdravstvene... 4 Sklep Pomembno je, da imajo študenti možnost nadaljevanja izobraževanja na drugi sto- pnji, da se tako strokovno kot tudi akademsko razvijajo in s tem prispevajo k razvoju zdravstvene nege. Ali se za to odločijo ali ne, je v veliki meri odvisno tako od okolja kot družbe, odvisno pa je tudi od delovnih organizacij, ki bi vertikalo izobraževanja morale spodbujati in zaposlene motivirati. Ker je v našem vzorcu želja po nadaljevanju študija na drugi stopnji tako nizka, se postavlja vprašanje o zavedanju pomena razvoja profesije zdravstvene nege in zdra- vstvene nege kot znanstvene discipline tako med študenti kot tudi zaposlenimi v vrh- njem menedžmentu zdravstvenih organizacij. Omejitev naše raziskave je, da je bila raziskava narejena le na populaciji študentov Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, zato je ne moremo posplošiti na vse študente, ki v Sloveniji študirajo na študijskih programih zdravstvene nege na prvi in drugi stopnji. Lahko pa bi bila ta raziskava in pripravljen instrument uporabljena za tovrstna longitudinalna raziskovanja na celotni populaciji prej omenjenih študentov. Gorazd Laznik Adult Motivational Factors for Nursing Education The decision to enr ol in continuing education after completing primary and sec - ondary school is a big step for everyone. Par ents help their childr en enr ol in their chosen secondary school, and after graduation, they as adults decide to enr ol in col - lege. However , in or der to decide to enr ol, they first need a motive, or an influence by some motivating factor , that will help them to r each their goal, but the goals ar e of course different. Motivation is social behaviour, but the same motives do not cause the same r eactions in differ ent people. The knowledge of motives enables them to develop and str engthen, making education easier , better and faster . Some just want to gain new knowledge, which they can then usefully use in their work, but others see further op - portunities for furthering or changing jobs as they continue their education. However , motivation r equir es a combination of factors and characteristics that de - fine the concept of motivation. Undoubtedly , these include behaviour , orientation, or - ganism, cause, purpose, goal … (Kobal Grum & Musek, 2009). The goal of education for the individual is to be able to successfully participate in differ ent life situations. Mo - tives found in the pr ofessional literatur e could be divided into thr ee main ar eas (Star c, 2002), namely motives r elated to the social envir onment (educational structur e of par - ents and partner , employment of par ents, partner and educator , legal status, number of childr en), job-r elated motives (coer cion of or ganization leadership, training associate, job r equir ements), and motives r elated to internal needs and expectations (assertion, desir e to succeed in or der to mean something in the social envir onment, a desir e to advance in the workplace). 138 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2020) Nursing education is very important for the quality of nursing car e and the devel - opment of nursing at the technological level. T oday , nursing education is one of the mor e difficult studies, because in addition to a lot of theor etical knowledge, a gr eat deal of practical (working with the patient) and technological knowledge (working with medical devices) must be acquir ed. Education is carried out formally in educational institutions and informally thr ough seminars, courses, symposia, confer ences, in-house training, etc., each supplementing, updating and upgrading the existing knowledge. Zupančič (2010) thus concludes, while r esear ching the motivation of the employ - ees in the Dialysis Centr e at the University Medical Centr e Ljubljana, that none of the employees working at the Centr e oppose education or disagr ee that lifelong learning or formal education is r equir ed. 40 % of the r espondents stated that motivation was non- existent or low , 30 % wer e moderately motivated and the other 30 % wer e highly or very motivated. The main motivating factors that put the r esults at the for efr ont ar e higher personal income, the possibility of pr omotion, better working conditions and mor e fr ee time. Respondents ar e also motivated by additional educational opportunities, the pleasur e to learn, gr eater r eputation, gr eater self-esteem and a better self-image. The r esults of the r esear ch conducted by Kamenčić (2014) have shown that “educa - tion in nursing is contributing the most to gr eater pr ofessionalism and pr ofessionalism, upgrading the alr eady existing knowledge and contributing to the development of per - sonality and pr ofession.” As the most common answer , the r espondents emphasize their participation in pr ofessional training, thus acquiring new knowledge and experience. New knowledge contributes to a better quality of work, and gr eater independence and autonomy at work. Accor ding to the survey , the latter has a gr eater impact on men than on women, but the differ ence is not statistically significant for the general public. It was found that 45.5 % of the employees lack motivation and that only 23.3 % ar e always motivated to study (Keršmanec, 2009). The most important motivational fac - tors highlighted by the employees ar e praise and r ecognition (56.4 %), better working conditions (47.3 %), pr omotion (41.8 %), and r esponsibility and independence at work (30.9 %). 52.7 % of them indicated pay and pr omotion as the motive for education, while 40 % consider ed r eputation in the workplace as important. The r esults of the r esear ch carried out by the author in 2016 as part of his r esear ch for his Master ’ s thesis showed that full-time students chose the motivational factor of “independence and autonomy” (x = 4.51) as mor e important than the motivational fac - tor of “gr eater r eputation” (x = 3.15). The author also confirmed that the differ ence was statistically significant with a pair T -test. (t = 10.318, p < 0.001). When examining all average values in the table, which lists the average estimates of all motivational factor estimates, we find that even then the motivational factor “independence and au - tonomy” was estimated with the highest average scor e among all offer ed motivational factors, but this was true in both ways of study . The inequality between people also stems fr om social status, determined by both social power and wealth, as well as education and r eputation. Barle and T runk Šir ca (2013, p. 23) believe that education is important for the development of the individual and thus a better understanding and pr omotion of economic gr owth, and is also impor - tant fr om the point of view of social development and, consequently , placement in the social class. 139 G or az d L az nik: Motivacijski faktorji odraslih za izobraževanje na podr očju zdravstvene... Kamin and T ivadar (201 1) state that higher education pr ovides people with better and safer employment and gr eater independence at work. The authors claim that these employees also have jobs with higher social r eputation and continue to structur e the company in this way . The purpose of our r esear ch was to determine what motivational factors influence the students’ decision to continue their education in the higher education nursing pr o - gramme at the Faculty of Health Sciences, University of Novo mesto. The goals of the r esear ch wer e to identify these factors among the students of full-time and part-time education, to find the differ ences in the influence between individual motivational fac - tors on the decision to enr ol in the higher education nursing pr ogramme at the Faculty of Health Sciences, University of Novo mesto, to identify the main motivational factors that encouraged the students to enr ol in full-time or part-time education, and to deter - mine the extent to which the desir e to pursue the second-cycle studies differs fr om one student to the next. The r esear ch was based on the quantitative method of descriptive r esear ch. W e used a survey to collect the primary data and our own customized questionnair e, which the author composed and used in his Master ’ s thesis, as the basis of the instrument. The survey pr ovided r espondents with a selection of motivational factors identified by Star c in her 2002 survey examining adult motives for enr olment in pr ofessional higher educa - tion pr ogrammes at independent higher education institutions. W e have also selected them because the same factors have been r epeated in r ecent literatur e by differ ent au - thors (Kobal Grum & Musek, 2009; Morano, 2013; T ejeda, 2016; Sihag, 2016). The basic sample population is 382 students of all years and graduates of full-time and part-time studies at the higher education nursing pr ogramme at the Faculty of Health Sciences, University of Novo mesto. The survey was completely solved by 204 students (53.4 %) who have the status of full-time or part-time student and graduate student at the Faculty of Health Sciences at the University of Novo mesto. 40 (19.6 %) wer e men and 164 (80.4 %) wer e women. The r esults show that full-time and part-time students with under graduate status did not r espond to the survey questionnair e. For full-time students, the age gr oup up to 25 years was expected to be the most r epr esented (125; 96.9 %), while for the part-time students, the age gr oup was fr om 26 to 35 years (32; 42.7 %). Full-time (1; 1.6 %) and part-time students (4; 5.4 %) also included stu - dents fr om the age gr oup 46 years and older , but these wer e the fewest (T able 1). For the purposes of our r esear ch, we have formulated thr ee hypotheses. For the statistical verification and confirmation of hypotheses 1 and 2, we used the T -test for independent samples, and the thir d hypothesis was confirmed or r efuted based on the calculation of r elative pr oportions and r egr ession analysis. The r eliability of the ques - tionnair e was also verified by the Cr onbach alpha test. The Cr onbach alpha value cal - culated using SPSS showed a good degr ee of r eliability (0.84). The smallest but statistically significant differ ence emer ged between the full-time and part-time students in the motivation to “make new friends” (F = 10,354; p = 0.042), followed by “being fit for life” (F = 5,583; p = 0.024), “getting in touch with people” (F = 10,798; p = 0.003), and “getting a new pr ofession” (F = 6,538; p = 0.002). The r esults for the motivational factor “being independent and autonomous” showed the highest statistically significant differ ence (F = 31.096; p = 0.000) between the full-time 140 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2020) and part-time students, with the full-time students giving the highest average grade (x = 4.74). Hypothesis 1: “The study type (full-time and part-time) statistically significantly differ ently influences the assessment of the motivational factor “to be independent and autonomous” as the r eason for enr olling in the Faculty of Health Sciences, University of Novo mesto.” T aking into account the assumption of variance homogeneity , we found that the value of the T -test for independent samples was statistically significant for the motivational factor “being independent and autonomous” (F = 31.096; p = 0.000). The r esults obtained indicate that the full-time and part-time students assessed the r ea - son for enr olling in the Faculty of Health Sciences, University of Novo mesto, statisti - cally significantly differ ently . Hypothesis 2: “The study type (full-time and part-time) statistically significantly differ ently influences the assessment of the motivational factor “to gain a gr eater r epu - tation” as the r eason for enr olling in the Faculty of Health Sciences, University of Novo mesto. They place it in an important place, but unfortunately in our sample, they do not confirm it. Namely , we find that the motivational factor “to gain a gr eater r eputation” is rated very poorly . While the full-time students rate it slightly better , the average grade is low (x = 3.08); the part-time students gave it a slightly lower scor e, with an aver - age grade of 2.84. Using the statistical method of the T -test for independent samples, we find that, taking into account the assumption of homogeneity of variance, the value of the T -test for independent samples is statistically significantly differ ent (F = 5,21 1; p = 0,023) for the motivation factor “to gain a gr eater r eputation”. Hypothesis 3: “W ith the pr ogr ession to the first year of study , the desir e to continue studying at the second level differs statistically significantly fr om the first year .” The r espondents wer e able to choose between continuing their studies at the second level after completing their first-cycle education by answering “Y es”, “I haven’ t decided yet”, “No” and “I haven’ t thought about that yet”. T able 3 shows that ther e ar e no outstanding answers in terms of number of r espondents between the individual year and type of study . As the pr oportion of students in individual years who intend to continue their studies at the second level at the Faculty of Health Sciences, University of Novo mesto, does not incr ease with the higher year for both full-time and part-time students, nor does the per centage incr ease with r espect to the number of completed surveys, our sample shows that enr olment in the higher year does not mean they wish to continue studying. Also, the least squar es r egr ession analysis (T able 4) showed no statistically significant corr elation between the study year variables and the desir e to continue the study at the second level (R 2 = 0.004). Thus, in the r esear ch we find that statistically significant differ ences occur in in - dividual motivational factors between full-time and part-time students, and the big - gest one with r egar d to the motivational factor “being independent and autonomous”, that full-time students evaluate the motivational factor “being independent and au - tonomous” with the highest average grade. The motivation factor of “to gain a gr eater r eputation” is estimated very poorly by both full-time and part-time students. W e also note that the desir e to continue studying at the second level after completing the first level of education does not incr ease or decr ease with the higher year . 141 G or az d L az nik: Motivacijski faktorji odraslih za izobraževanje na podr očju zdravstvene... Nevertheless, it is important that students who complete the first-level education have the opportunity to continue their second-level education, develop academically and contribute to the development of nursing. Whether or not they choose to do so de - pends lar gely on the envir onment and society , as well as on the working or ganizations that should encourage vertical education and motivate employees. As the desir e to con - tinue studying at the second level is so low , the question arises about the awar eness of the importance of developing the pr ofession of nursing and nursing as a scientific disci - pline both among students and top management employees of healthcar e or ganizations. LITERATURA 1. Barle, A., Trunk Širca, N. (2013). Pomen izobraževanja v družbi prihodnosti. Pridobljeno dne 18.09.02019 s svetovnega spleta: http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-080-2/023- 035.pdf. 2. Barr, J., Dowding, L. (2019). Leadership in health care. Los Angeles: Sage. 3. Černetič, M. (2007). Management in sociologija organizacij. Kranj: Moderna organizacija. 4. Dimovski, V ., Penger, S. (2008). Temelji managementa. Dorchester: Henry Ling, Dorset Press. 5. Doren, D. (2011). Herzbergova teorija motivacije zaposlenih. Pridobljeno dne 30.04.02016 s svetovnega spleta: http://daisydoren.blogspot.si/2011/05/herzbergova-teorija-motivacije.html. 6. Ellis, P. (2019). Leadership, management & team working in nursing. Los Angeles: Aage, Le- arning Matters. 7. Hartzel, S. (2016) Herzberg’s Two-Factor Theory: Hygiene Factors & Motivation. Pridobljeno dne 08.02.2019 s svetovnega spleta: http://study.com/academy/lesson/herzbergs-two-factor- -theory-hygiene-factors-motivation.html. 8. Herzberg, F. (1959). The Motivation to Work. New York: Wiley. 9. Herzberg, F. (1968). “One More Time: How Do You Motivate Employees?”. Harvard Business Review: str. 53–62. Pridobljeno dne 27.04.2020 s svetovnega spleta: https://s3.amazonaws. com/academia.edu.documents/33572556/herzbergmotivation.pdf. 10. Jarvis, P. (2004). Adult Education & Lifelong Learning. London and New York: Routledge Falmer. 11. Kafol, L. (1999). Motiviranje in zadovoljstvo zaposlenih kot pogoj za doseganje kakovosti po meri kupca. V: Zbornik referatov (str. 25–34). Limbuš: Društvo za vrednotenje, organizacijski in kadrovski razvoj. 12. Kamenčić, J. (2014). Motivacija za izobraževanje zaposlenih na področju zdravstvene nege (Diplomska naloga). Kranj: Fakulteta za organizacijske vede. 13. Kamin, T., Tividar, B. (2011). Kapital(i) in zdravje. Teorija in praksa, 48, št. 4, str. 1004–1023. Pridobljeno dne 19.09.2019 s svetovnega spleta: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc- -Q0LMSGQI/983dd042-5f46-4f2f-8352-ddec0b7eacdf/PDF. 14. Keršmanec, T. (2009). Motivacija zaposlenih za izobraževanje in izpopolnjevanje na enoti za intenzivne nege in terapije nedonošenčkov v porodnišnici Ljubljana (Magistrsko delo). Kranj: Fakulteta za organizacijske vede. 15. Kobal Grum, D., Musek, J. (2009). Perspektive motivacije. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 16. Košir, K. (2008). Celostni svetovalni pristop za odrasle v izobraževanju. AS – Andragoška spo- znanja, 14, št. 1–2, str. 68–76. 17. Laznik, G. (2016). Motivi za izobraževanje študentov zdravstvene nege na Fakulteti za zdravstve- ne vede Novo mesto (Magistrsko delo). Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto. 18. Laznik, G. (2017). Starajoči se delavec in sodobna tehnologija: hemodializno zdravljenje. V: Starc, J. (ur.). Izzivi globalizacije in družbeno-ekonomsko okolje EU, str. 323–332. Novo me- sto: Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto. 19. Ličen, N. (2006). Uvod v izobraževanje odraslih: izobraževanje odraslih med moderno in post- moderno. Ljubljana: Filozofska fakulteta, oddelek za pedagogiko in andragogiko. 142 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2020) 20. Morano, M. (2013). Sodobni pristopi, metode in tehnike v izobraževanju odraslih. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. 21. Robertson, F. (2009). Herzberg’s Two-Factor Theory. V: Wright, M. (ur.). Gower Hanbook Of International Communication (str. 149–152). Burlington: Ashgate Publishing Company. 22. Sihag, A. (2016). Factors affecting employee motivation for organizational effectiveness health care employees. Indian Journal of Positive Psychology, 7, št. 2, str. 256–260. 23. Stanley, D. (2019). Values-based leadership in healthcare: congruent leadership eyplored. Los Angeles: Sage. 24. Starc, J. (2002). Motivi odraslih za vključevanje v visoke strokovne programe na samostojnih visokošolskih zavodih (Magistrsko delo). Kranj: Fakulteta za organizacijske vede. 25. Starc, J. (2008). Razvoj modela kurikuluma izobraževanja in usposabljanja slovenskih mene- džerjev, zaposlenih v gospodarstvu (Doktorska disertacija). Kranj: Univerza v Mariboru, Fakul- teta za organizacijske vede. 26. Tejeda, N. (2016). Practitioner application. Journal of Healthcare Management, 61, št. 3, str. 212–213. 27. Vidic, T. (2014). Informacijsko-komunikacijske tehnologije za starejše v Sloveniji na prime- ru projektov Soprano in Simbioza (Diplomska naloga). Ljubljana: Univerza za družbene vede Ljubljana. 28. Zupančič, M. (2010). Motivacija za izobraževanje v centru za dializo (Diplomsko naloga). Kranj: Fakulteta za organizacijske vede. Gorazd Laznik (1973), pr edavatelj na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. Naslov: Rožna ulica 3, 8233 Mirna, Slovenija; T elefon: (+386) 031 336 100 E-mail: gorazd.laznik@uni-nm.si