Za dvig obrtno nadaljevalnega šolstva Razvoj našega obrtno nadaljevalncga šolstva je povsem tesno povezan z razvojem narodnega šolstva. Učiteljstvo narodnih šol, ki z vsemi svojimi močmi deluje za razvoj in napredek narodove kulture, je brez dvoma zainteresirano tudi na razvoju in dvigu vsega nadaljevalnega šolstva, ki ga smatra kot del ce!ote zapopadene v izrazu »narodna šola«. Znano je načelo, da se dviga kultura naroda vedno le z dvigom njegovega šolstva, in prav to načelo nas je vodilo, da smo že večkrat poudarili svoje stališče napram znani uredbi o obrtno nadaljevalni šoli, ki piredstavlja za to šolstvo raejnik, na katerega bomo gledali vedno z žalostjo takrat, ko bodo vidne posledice te uredbe, ki bodo močno ovirale, če ne popolnoma zavrle razvoj obrtno nadaljevalnega, tega tako važnega šolstva za naš obrtniški stan. Ako si ogledamo obrtno nadaljevalne šole po drugih državah, vzemimo predvsem na Češkoslovaškem in v Avstriji, kjer je to šolstvo dospelo že skoraj do viška, zvemo, da se povsod zahteva od vajencev najmanj to, da so absolvirali svojo osemletno šolsko obveznost. Po deželi obstojajo še osemrazredne osnovne šole, a v mestu so meščanske šole obvezne, in tako dovrši vsak učenec petrazredno osnovno in trirazredno meščansko šolo. To je predizobrazba vajenca v ČSR in tudi v Avstriji. Povsem razumljivo je, da je s tako predizobrazbo vajencev mogoče ustanoviti obrtno nadaljevalne šole slične oni na Dunaju, kjer se ves teoretični pouk praktično preizkusi v delavnicah, ki so sestavni del obrtno nadaljevalne šole. V teh delavnicah, ki jih vodijo mojstri strokovnjaki in v teoretičnem delu pouka. se izpopolniio vajenci v svoji stroki tako zelo, da ie narod lahko vesel svojega obrtniškega naraščaja. V Nemčiji je stvar morda še celo bolje izvedena, ker je tamkaj uvedena devetletna šolska obveznost. Primerjajmo torej vajence s tako predizobrazbo z našimi, ki jim uredba dovoljuje z enim razredom srednje, meščanske, ali višje narodne šole (5. šolsko leto) vstop v 2. razred, a z dvema rezredoma srednje, meščanske, ali višje narodne šole (6. šolsko leto) v tretji razred obrtne nadaljevalne šole, tedaj moramo priti brezdvomno do zaključka, da mora odslej naše obrtno nadaljevalno šolstvo padati, kajti je nemogoče, da bi se pod takimi pogoji dvigalo. Sekcija JUU je še pred sprejetjem uredbe noslala svoje predloge in izrazila svoje stališče predvsem k § 39. in tudi k učnemu načrtu. To stališče gre predvsem za tem, da bi se z novo uredbo ustvarila možnost za pravilen razvoj in napredek obrtno nadaljevalnega šolstva. Na razvoju in procvitu šol, ki so namenjene predvsem našemu obrtnemu naraščaju, je zainteresiran ves obrtniški stan, ki mora skrbeti za dober naraščaj, kakršnega more vzgojiti le šola, ki mu nudi prav vse, to je teoretično in praktično znanje, ki mu je v njegovi stroki potrebno. Učiteljstvo je že opetovano poudarilo, da bo vedno delovalo za napredek vsega šolstva, ker vidi le v napredku tega tudi kulturen dvig naroda. Pridemo torej do sklepa, da je kolaboracija obrtniškega in učiteljskega stanu v pogledu obrtno nadaljevalnega šolstva nujno potrebna. Prav tako, kot je podalo učiteljstvo svoje pomisleke in predloge k uredbi, bi bilo nujno potrebno, da b\ jih podala tudi obrtniška društva odnosno zadruge. Vsem nam morajo biti ideal šole, kakršne smo omenili v začetku članka. Toda ni zadosti, da stremimo navzgor, da želimo do dovršenosti urejeno obrtno nadaljevalno šolstvo, marveč je nujno potrebno, da pripravljamo osnovo, temelj za tako šolstvo. Tak temelj more postaviti edino zakon ali uredba, ki predpisuje za sprejem v obrtno nadaljevalno šolo mnogo večjo predizobrazbo nego jo predvideva sedanja uTedba. Z enotno, seveda višjo, predizobrazbo vsch vajencev bi bila zadeva še mnogo lažje izvedljiva, toda doseči to stopnjo pri nas ne bo še tako hitro mo__|oče, ker se rekrutirajo obrtniški vajenci iz raznih krajev države in tudi iz takih, kjer je kljub predpisom šolskega zakona še vedno v veljavi le štirilctna šolska obveznost. Danes so uvedeni sicer na obrtno nadaljevalnih šolah že tudi završni izpiti. toda tudi ti ne bodo mogli dvigniti kulturnega nivoja obrtniškega naraščaja, če jih imajo pravico polagati vajenci, ki so posečali eno leto obrtno nadaljevalno šolo. (Primer: vajenec z dovršenima dvema razredoma višje narodne šole se more vpisati v tretji razred obrtno nadaljevalne šole in polagati torej po enem letu završni izpit.) Ako uvidevajo strokovnjaki potrebo uvedbe posebnih strokovnih tečajev po dovršeni obrtno nadaljevalni šoli, ali pa tudi v času šolanja. in ta potreba bo od dne do dne vidnejša, tedaj je to le podkrepitev učiteljskega stališča. Obrtno nadaljevalna šola ne nudi zadostne, ne samo praktične, marveč tudi teoretične, izobrazbe. Toda temu je iskati vzroka predvsem v pTemali predizobrazbi. In tudi praktični tečaji nc bodo mogli dosezati zaželenega uspeha toliko časa, dokler ne bodo vstopali vanje vajenci z zadostno in trdno teoretično podlago. Vsi, učitelji in obrtniki, smo prepričani, da obrtno nadaljevalna šola v sedanji obliki ne ustreza potrebam časa, tudi ne pojirebam posameznih stanov, torej.je nujno potrebno, da stopimo s skupnim delom v borbo za dvig naše obrtno nadaljevalne šole. To stališče poudarjamo v izogib nadaljnje polemike z dopisnikom J. O. v »Slovencu« od 11. VI. 1936.