M f ©viti List za šolo in dom. Izhaja I. in 15. dne vsakega meseca, in velji za celo loto 3 gold. 50 kr. za pol leta 1 gold. SO kr. Tečaj X. V Ljubljani 1. februarja 1870. List 3. MLADINI. ILej, kak' čbelice marljive Med nabirajo po cvetji! Lej jih, kak' skerbe za zimo Vselej v gorkem že poletji! Uči se od njih, mladina! Skerbno delaj že v mladosti, Da imela srečne dneve V pozni bodeš kdaj starosti! Fr. Cimperman. Slovnica v ljudski šoli. Vsakega učitelja sploh je sveta ilolžnost, da pri svojih učencih izobražuje jezik. Človeški govor je naj pervi in naj lepši dokaz človekove višje stopnje med vsemi drugimi stvarmi na svetu. Vsak učnec, tudi ta, ki je namenjen za boljšo omiko, naj se pred vsem drugim uči svojega maternega jezika. Materni jezik daje otroku moč, da izobražuje svoje perve misli, in le tisti učenec, ki si je v svojem maternem jeziku postavil podlago za daljšo omiko, izobražuje se dalje tudi v drugih jezikih. Pri izobraževanji maternega jezika pa se mora, kakor pri vseh drugih naukih, izobraževati tudi duh, ker ravno nauk v jeziku je naj bolj pripraven za to, da budi splošne in posamne otroške zmožnosti, da pri otrocih vstvarja nove razumke, kteri učence napeljujejo misliti, razsojevati in po mislih in razsodkih nabirati si primernih izrazov za svoje Višje zaumene. Beseda je vtelesena misel, in več besedi v izobraženem govoru je značaj človeške pameli. Pervi nauk v jeziku daje otrokom skerbna, Ijubeznjiva mati, ktera jim besede polaga v nježna ustica, da jih otroci posnemaje izgovarjajo; in glej! otrok komaj dobi pervo znamenje za to pa uno stvar, prihajajo že mu lastne misli v glavo enako pomladanskim cveticam na zeleni trati. Poslušajmo otroke, koliko misel jim zbuja že ena sama beseda, ki smo jim jo podali! Kdor posluša pervence govoriti, čuditi se mora mnogim mislim, ktere se jim niso nikakor vcepile po narekovanji, temuč ki se rodé edino le v bistrih mladih glavicah, in nam kažejo prekrasne moči človeškega duha. Kar materna odgoja pri izobraževanju jezika naravno, skoro po nagonu dela, to naj šola dalje razvija ter umetno na naravni podlagi pospešuje in dopolnuje. Nauk v jeziku, rekel bi, je med drugimi nauki pervi v šoli, in sicer zato, ker le ta, kdor razume jezik, more se do jedra učiti kaj drugega. Tisti, ki pravijo, da se otrok že doma dovolj uči govoriti, sami ne razumejo, kaj je človeški jezik in kako daleč segajo v omiko njegove perve korenine; pa tudi prav ne mislijo in modro ne ravnajo tisti učitelji, kteri si nauk v jeziku mislijo v tem, da učence uče mehanična slovniška pravila brez duha in življenja. Nauk v jeziku ali slovnica ne sme biti suhoparni nauk, tak, ki mori duhá in učence dolgočasi v šoli. Pri vsakem nauku je treba življenja, timveč pa še pri slovnici, za ktero se pri mladini le počasi odpira pravi čut in resnično veselje. Učitelj naj slovnico naj pred uči tako, da še učenci ne vedó, kaj učitelj s tem namerja. Vsako slovniško pravilo naj učitelj vadi po primernih zgledih, in potem naj še le pové in pokaže učencem pravilo, po kterem naj se ravnajo pri govorjenji in pisanji. Akoravno naj učitelj z otroci govori po otročje, naj vendar pazi, da nikoli ne izgovori ali ne zapiše besedice, ktera bi se ne vjemala s slovnico. Dobro govoriti in pisati se učenci naj bolj vadijo tako, ako vidijo druge dobro govoriti in pisati. Napčnosti, kakoršne koli, si učenci dobro zapominjajo in se jih težko težko odvadijo. Šolski jezik naj bode vedno pravi književni jezik, toda vselej čist brez vse netečne in nezrele kovine, t. j. brez izkanih izrazov, kterih človek ne sliši v navadnem govoru. Učitelj naj učence počasi seznanja z višjimi dobrimi jezikovimi izrazi, in naj jih od stopnje do stopnje pelje do občnega književnega jezika. Učenci naj razumejo naj pred svoje šolske knjige, potem druge, ki so pisane za nje. Počasi in skerbno naj se pri učencu budi in goji višji čut za vse lepo ali estitični čut in povsod naj se pri tem vterjuje tudi nravno izobraževanje. (Dalje prih.) Stari in mladi Slovenec. Sito. O. Sito cribrum, sitomu sejati, prosejati cribrare, hrov. sijati secernere, cf. gr. --p—-, ... r t— e==h --- :---tS —t—5E it Feigel. Drobtinice iz dnevnika slovenskega učitelja. Spisuje Josip Levicnik. Motto: „Nulla dies sine linea!" Stari riinljanski pregovor. II Po znamenitem oddelku svojega daljnega popotovanja, iz Murzzuschlag-a naprej čez sloveči Semernik vas imam sedaj peljati v duhu, dragi mi sobratje in bralci. Popis ta je težaven; da bi vam namreč naslikal to podobo popolnoma, t. j. kakor jo kaže popotniku živa resnica, to je nemogoče in tudi ni moj namen. Nekoliko pa morem po večjem vender le o tem povedati. — Koj, ko nas je po skončanem, in, kakor po železničnih postajah sploh znajo, tudi dobro zasoljenem obedu zavozil hlapon iz kolodvora, jel se je železni tir vzdigovati na viš. Mimo rodovitnega polja in pisanih travnikov, ki razprostirajo se na desno, — med tem ko je na levi naj več gorovje — privozili smo se dovolj počasi na postajo „Spital". V^as tega imena*) ostane že precej globoko k desni v prijetni dolini in ob ») Znamenita, je ta vas zavolj tega, ker je v nji sezidal 1. 1160. Otokar V. bolnišnico za pobožne v sveto deželo popotujooe romarje. Pis. stari dunajski cesti. Ker je bil lep popoldan in torej tudi dober razgled, je tiščalo vse k oknom, da bi se nagledovalo v občudovanji preuinetnih del, ktera stavlja železnica čez to goro vedoželjnemu popotniku na ogled. Akoravno se nismo pomikovali prav urno naprej, smo bili vendar vedno bolj v samoti, vedno višje; zdajci pa zavozimo v Semernikov glavni prerov (tunel), ki nosi nad svojim vbodom napis: „Adriaticum Germanico junxit mari (Združil je Jadransko z nemškim morjem^). — Prečudne so res znajdbe in naredbe naših časov! Svetli poldan prestavi človeka hipoma v grozo tamne noči; iz toplih solnčnih žarkev pride se jaderno v vlažni, merzli podzemeljski "zrak. Nekaki plah človeka sprehaja, ko se vozi tako po globokem krilu hladne zemlje; ni pa tudi čuda, kajti dolg je ta prerov 753 sežnjev in je stala njegova naredba sama blizo 4 milijone goldinarjev. Ravno ob sredi prerova nahajali smo se tudi na naj višjem verhuncu semernikove železnice, 2788 čevljev nad višino morja. (Semernik sam je visok 3209 čevljev nad morjem.) Na Štajerskem zavozili smo pod zemljo, ko pa smo se privozili unkraj zopet skozi visoke prerovove vrata, ki nosijo napis: Franciscus Josephus I. Aust. Imp. Hominum rerumque commereio. (kar bi se po našem nekako reklo: Franc Jožef I., cesar av-strijanski, je dal sezidati to železnico prevaževanju ljudi in robe), bili smo berzo tudi na kolodvoru postaje „Semering". Sprememba okolice le tod je prečudna. Unkraj na štajerski strani vozili smo se prek polj in planinskih senožet; tu na avstrijanski obdajale pak so nas samotne visoke gore, kterim oprava so po večjem pečine in goličave. Od postaje „Semering" naprej bi človek pač le mogel do podnožja te gore peš hoditi, da bi saj po večjem mogel pregledati ogromna dela, ktera je doveršila neugnana roka umerljivega človeka. Naj stoji svet tudi še tišuč in lisuč let, naj bodo znajdbe bistroumnosti človeške za preva-ževanje tudi še lake uinetnije, — Semernikova železnica ostane, če ne že vsa, saj gotovo pa v ostankih njenih spominek pod-vzetnega duha naših časov do konca s^eta. Skoz prerove, čez globoke prepade in doline, po visocih mostovih in viaduktih ter prek navpičnih gora in skalnatih sten dervili smo jo navzdol proti ravninam doljno avstrijskim, kakor nam bi bil Bog vedi kaki sovražnik sledil za herbtom. Ko bi vlakom tako ne za- virali urne vožnje, vse bi se moglo razbiti v naglem teku čez to goro. — Na postajali noter do podnožja ponujali so nam na prodaj šopke in druge spominke, zvite iz planinskih cvetek, in marsikteri popotnik okinčal si je svojo glavno pokrivalo s cveticami iz visokega Semernika. V Paierbachu prevozili smo zelo enako kakor v naši kranjski Borovnici široko dolino po visokem viaduktu, in se peljali potem po švarcanski dolini prot Glognitz-u, kjer se šteje (pričemši v Murzzuschlag-u), konec železničnega oddelka, ki se semerniški imenuje in potrebuje za prevožnjo čez goro hlapone posebno umetne konstrukcije. Od Glognitza naprej dervili smo jo po prostranim Steinfeld-u v urnem teku proti dunajskemu Novomestu. Zemlja čutiti je letod precej pusta in menda ne nosi zastonj svojega imena „Kamnito polje"; zakaj kake posebne rodovitnosti tukaj ni sledu. Kar sem najde! hvalevrednega, so bili pogostni nasajeni smrekovi gojzdiči, ki imajo gotovo namen, serkati vlago iz zračnih višin in po nji zboljšati rodovitnost zemlje. Dunajsko Novomesto s svojo dvostolpno gotiško cer-kevjo kaj mogočno stoji k desni železnice; tukaj se je bilo tudi zaukazalo vsem popotnim, ki ne gredo naravnost na Dunaj, da naj zapustijo vagone, ker poštni vlak, ki nas je vozil, je imel odslej brez vsega daljnega postanka kar naravnost skozi vse postaje derčati proti Beču. Tako se je tudi zgodilo. Sicer je čakalo po vseh postajah ljudi od sile veliko, ki so se naprej odpeljati želeli; ali naš vlak se ni zmenil za nje. Če smo bili bližje Dunaja, bolj se je razširjal svet, bolj se je kazal tudi rodovitni svet in lepše bile tudi vasi in poslopja, mimo kterih smo jo dervili. Od postaje Hetzendorf naprej proti Maidlingu razgrinjati se nam je jela k levi ogromna obširnost dunajskega mesta in njegovih neštevilnih cerkva, palač, poslopij in drugih raznoverstnih stavb. Okoli 5. ure zavozili smo v dunajski kolodvor, in s tem končam podobo svojega potopisa iz Ljubljane v Beč. III. Kolikor je Dunaj večji mimo drugih mest, toliko bolj se človek tu na pervi hip nekako otožen in osamljen čuti, ako nima kakih posebnih znancev in prijateljev. Jaz sem se nekoliko nadjal, da mi bo prišel kdo izmed součencev na kolodvor naproti; ali kamor sem se ozerl, videl sem le tuje, neznane obraze. Pred kolodvorom čakalo je mnogo „omnibusov", ki so pripravljeni /a 10 soldov peljati včasih skoro uro daleč; tudi jaz sem se usedel v enega, češ, me bo že peljal kam do kake gostilnice, kjer bom prenočil pervo noč. Čudno se je bilo na-ključilo, da z manoj vred usedli so se bili v ta „omnibus" še trije učitelji, ki so bili prišli tudi v gospodarstveno šolo. Ze po obnaši smo se bili eden drugega spoznali; bila sta dva iz Primorja, in eden zgornji Štajerc. Dali smo se peljati na videmsko predmestje in se vmestili: perva dva v gostilnico „zur Stadt Triest", midva s Štajarcem pa „zum goldenen Lamm". — Perva pot iz našega začasnega stanovanja bila je v Politehniko, kjer nam je prijazni vratar (zali mož, po rodu Moravan) pokazal sobo, v kteri sta dva priljudna gospoda (verli ministerijalni tajnik g. dr. Lorenec po naključju ravno ni bil nazoč) vspisovala prihajajoče učitelje. Vsaki izmed nas je dobil pri vpisovanji sprejemnico, na kteri je bilo zapisano njegovo ime in razred, v kterega je bil vversten. Nosile so te sprejemnice pečatni podpis gospodarstvenega ministerstva in so nam polahkovale, ali tako rekoč odpirale vhod v vse znamenitnejša poslopja in naprave; celo v cesarske palače priti so nam pomogle. Zraven sprejemnice smo dobili še tudi tiskani učni program, v kterein so bile na pervi strani po večjem naznanjene opombe glede poduka; na drugi strani bil je natisnjen imenik veleučenih gg. docentev za vse tri razrede; ostale strani pak so obsegale podučni red za ves čas kurza. S sprejemnico in programom v žepu napotil sem se v notranje mesto k sv. Štefanu, od tam pa kmali nazaj na začasno stanovanje, kjer meje vtrudenega kmali objel zaspanec v svoje sladko naročje. — (Dalje prih.) Ogled po šolskem svetu. Iz rogačkega okraja. Žalostna, pa resnična je naša naloga: „Čakajmo ¡11 upajmo!" sej upanje je sladko. — Res, upanje človeku pomaga težave in britkosti voljno prenašati; ako pa le predolgo ni tega, česar upamo, peša tudi upanje. Tako se godi meni in uaj več Vversteni smo bili učitelji po obnebji krajev, iz kterih smo bili doma, v tri razrede. I. razred obsegal je učence naj več iz ravninskih toplejših pokrajin naše Cislajtanije, iz Češkegn, Moravskega in Slezije. — V II. razred vmesteni smo bili planinci, kterim so nam domovja bolj merzli gorati oddelki Kranjsko-gorenskega, zgor. Koroškega, zgor. Štajerskega, Solnograškega, Tirolsko in Vorarlberškega in tudi nekaj zgornje in doljne vsem učiteljem. Po novi šolski postavi se je nam že veliko predru-gačilo, vendar pa ne še to, kar je za naš obstanek naj bolj potrebno, t. j. naši materijalni dohodki. Postavno je namreč, da se nam mora boljša in sicer redna plača odrajtovati in da jo dobivamo pri šolski gosposki — ali — to se še do sedaj ne godi v našem okraji. Okr. šolski svet že imamo, krajnega za našo šolsko srenjo pa prav za prav še nimamo, ker še ni vstanovljen; akoravno je že izvoljen. Ne vem, kako dolgo se bode to še odlagalo. Postava od 8. svečana preteč. 1. nalaga krajnemu šolskemu svetu, da mora določiti učiteljem dohodke in skerbeti, da bodo plačo dobivali o pravem času; ker se pa krajni šolski svet še ni konstituiral, kaj bo? — Zopet me silijo misli: „Čakaj"! Ze tri mesece imamo šolo, pa še nismo dobili drugega plačila za naš trud, kakor polna pljuča šolskega praha. Moj Bog! človek ne more živeti od vode in kamenja! Potožiti bi imel še mnogo enakega, pa kaj bi mi tudi to pomagalo? Pisal sem te verstice samo za to, da marsikteri tovarš zve, da se ne samo njemu, ampak tudi drugim borno godi. Le voljno čakajmo in upajmo! — ei —. Iz Ptuja. Učiteljsko društvo ptujskega okraja imelo je 13. pr. m. svojo glavno in volilno skupščino. Iz sporočila dosedanjega ravnatelja se je razvidelo, da je to društvo, vstanovljen« dne 4. sušca preteč. 1. in da je do novega leta 1870. imelo šest shodov in da so se družniki prav verlo pogovarjali o ped. didakt. rečeh, ter med drugim tudi prosili za poboljšanjc materijalnega stanja ljudskih učiteljev. Društvo šteje sedaj 3i) rednih udov, a pristopili so tudi 4 razredni udje in 1 dopisovalec. Iz društvene blagajnice naročala se bodo dobra ped. dela ter druga sredstva za šolo in nauk; tudi je že podlaga položena društveni knjižnici. Za novega ravnatelja izvoljen je gosp. Ferk Jakob, učitelj mestne šole na Ptuju, kterega je volil okrajni zastop tudi svetovalca v okrajno šolsko svetovalstvo, — dokler so bili izbrali si učitelji g1. Švajgelja karola, učitelja pri sv. Petru na Ptuju, zastopnika pri tem uradu. Gospod Jakob Ferk ima posebno zaupanje pri učiteljih; tedaj bode dobro vodil učit. društvo, ter se trudil kakor doslej za napredek in blagor učiteljstva. Bog dal!*) *k. Iz Železnikov. Časniki so nam naznanili za učitelje gotovo ne veselo ilovico, da je slavni gospod minister grof Potočki stopil iz svoje službe. Resnico so govorile že „Novice" v svojem 3. listu tekočega leta, da „on (grof Potočki) je bil minister, ki je bil v svojem delovanji vsaki deželi in vsakemu narodu enako pravičen, enako radodaren, — pravi zgled, kakošen naj je vsaki minister!" — Če, kakor dalje „Novice" dobro pravijo: „Vsem deželam gotovo ostane izverstni mož v blagem spominu", smemo reči to toliko bolj vsi tisti, — ki smo bili po njegovi skerbni naredbi predlanskim in lani Avstrije. III. razred obsegal je ostale učitelje iz srednjega podnebja , ter so mu bili vversteni: Kranjsko-Dolenci in Notranjci, Primorci, spod. Korošci, spod. Stajarci, doljno Avstrijani, Bukovinci, Galioijani in Gra-ničarji. Pis. *) Prosimo, večkrat kaj! Vredn. poklicani v gospodarstveno šolo v Beč. On namreč se je spomnil (udi, kakor je marljivi gospod Ivan Tomšič v 44. listu predlanskih „Novic" kaj dobro rekel, „nos in umbra mortis sedentium" (v smertni senci sedečih) in po njem ravno je bila vpeljana gospodarska šola, ki je vabila ljudske učitelje k bogato obloženi mizi višje izobraženosti v mnogem oziru. Kako mu je bilo napredovauje učiteljev resnično pri sercu, kazal je slavni gospod predlanskim in lani poleg drugih bogatih dobrot tudi s svojimi osebnimi prihodi med gospodarstvenimi poduki v Politehniko, in vsaki iz med onih nas, ki smo bili tako srečni, da smo bili poklicani v Beč, smo mu bili zavezani k naj večji hvaležnosti. To pa izrečemo toliko ložeje še sedaj, ko je slavni gospod izstopil iz svoje visoke službe, ker nam ne bo nihče mogel očitati, da se mu hlinimo. Grofa P o t o c k i - ta bo spremljevala po vseh njegovih zemeljskih potih sladka zavest, da spolnoval je kot minister zvesto dolžnosti svojega ne ravno lahkega stana in spremljevala ga bo hvaležnost tisučerih zemljiščnih gospodarjev vseh avstrijskih narodov, za kterih blagor je bil slavni gospod ves vnet. Mislim, da govorim vsem iz serca, če se prederznem jaz zaklicati v imenu vseh svojih nekdanjih slovenskih dunajskih součencev: izraz neomejenega spoštovanja in naj globokejše hvaležnosti bodi slavnemu Potockl-tu! Slava bodi spominu tako vcrlega podpornika avstrijskih pod-ložnikov! — Josip Levičnik. Iz Starega terga pri Poljanah. Ker si, ljubi „Tovarš" v zadnjem listu v dopisu iz Cernomlja omenil, da je Miklavž za okr. uč. bukvarnico pet golil, obljubil (če tudi prav tiho), ti povem, da jih je tudi že dal. Prejel jih je ravnokar za pšenico, ktero je kot učitelj nabral. Miklavž. Iz Cernomlja. 13. januarja t. I. se je zbrala večina učiteljev tega okraja, da bi se pogovorili o pravilih za učiteljsko knjižnico, ki smo jo mislili napraviti. Sklenili smo, da vstanovimo za ta okraj učiteljsko društvo. Poslali smo tedaj slavni c. k. vladi prošnjo, da bi nam ne prepovedala osnovati omenjenega društva in da bi nam pravila poterdila. Upamo, da se nam bodo želje spolnile. Sej se od naz tirja, naj se izobražujemo; izobražujemo se pa naj lože društveno. Mi imamo sicer splošnjo učiteljsko društvo za Kranjsko s sedežem v Ljubljani, toda oddaljeni učitelji se ne moremo zavoljo prevelikih stroškov njegovih zborov vdeleževati; torej bi bilo lepo, da bi se tudi pri nas, kakor po drugih sosednjih deželah, okrajna učiteljska društva napravljala. Sklenili smo pa, da udje že vstanovljenega učiteljskega društva za Kranjsko še zmirom ostanemo. Izide naših obravnav bode, ako se vstanovi društvo, naš „Učiteljski Tovarš" prinašal. Mislimo tedaj, da „oče" — učiteljsko društvo v Ljubljani — „sinka" dobi. *) J. Iz Idrije. Priserčna zahvala. Zadnjič sem naznanil, da smo tukajšnji učitelji velike stenske table za kazavni nauk prosili; danes pa že lahko veselega serca povem, da smo jih tudi dobili. Priserčno se torej zahvaljujem v imenu vsega tukajšnjega *) Serčni pozdrav mlademu sinku! „Tovarš." učiteljstva slavnemu c. k. rudarskemu predstojnistvu, ki je blagovolilo kupili dragi učilni pomoček. Šolskim stenam so te table lep kinč; da bi bile tudi v prid učiteljem in učencem! J- L. Iz med gorenskih hribov. (Poslano.) Ljubi Tovarš! 1z tvojega 1. lista letošnjega leta smo razvideli, da so bile Metelkove štipendije 11. dec. pr. 1. raspisane, in je bil za vloge odmerjen zadnji čas do 31. dec. 1869. Čudno je to, da smo mnogi učitelji zvedeli za ta razpis še le po tvojem naznanilu, in tudi to že čez odmerjeni, tedaj zamujeni čas. Blagi rajni Metelko (gospod Bog mu plačaj njegovo dobrotljivost do slovenskih učiteljev v sv. raju!) ni napravil svojih štipendij iz namena, da bi za nje mogli prositi le nekteri — kaki izvoljenci — in vender se je dosedaj godilo pri podelovanij štipendij, na vsa usta povemo, blizo tako. Če ni to resnica, zakaj se pa razpisani obrok za prošnje ne razglasi dovolj za časa, in zakaj se ne da razpis vsem učiteljem po okrožnici na znanje! Pregovor: „Gleiches Hecht für Alle* se v sedanjih časih sicer šopiri in širokoustno vede ko pervi poštenjak, ali v resnici je pa on ravno v naših dnevih prava pokvečena putigromasta švedra, ki bi mu bilo treba 10 bergelj, da bi mogel stati na nogah! — Govorili in povedali bi lahko tudi se v marsikakem drugem oziru kaj, pa pustimn to reč za drugi čas ! Pravicoljub. Iz Ljubljane. Okrožnica c. k. deželnega predsednika pl. Conrada do c. k. okrajnih glavarjev na Kranjskem 14. preteč, m. govori o ljudskem šolstvu nekako tako le: „Okrajna gosposka je tudi v pretečenem letu skerbela za šolstvo, In ta njena naloga je bila toliko težja, ker imamo namesto vterjene postave o šolskem nadzorstvu še začasni urad. V šolskem 1. 1869. se je vstanovilo več novih ljudskih šol in nekaj se jih je pomnožilo z razredi. Za 1. 1870. se je nadjati, da se bode napravilo in popravilo še več sol. Kar pa zadeva red pri šolskem obiskovanji, žalibog, je bilo v pretečenem letu več želeti. Število šolskih otrok se je zmanjšalo, namesto, da bi se bilo povikšalo. Te zapreke naj se odpravljajo. Tekoče leto bode se, kakor se vidi, po sklepu deželnega zbora, vstanovila postava o šolsk. nadzorstvu; vendar naj bode že, kakor koli, okrajno in krajno šolsko nadzorstvo ne bode nikakor smelo zanemarjati svojih dolžnosti. Iz naznanil sem razvide), tla se večina duhovščine in učiteljev kerščanskega nauka rada vdaja novim šolskim naredbam. Nadjam se tedaj, da se zanaprej o tem ne bode godilo kaj, kar bi bilo postavi nasprotno". — Svetli cesar so z naj vikšim sklepom 11. dec. preteč. 1. ministra za bogočastje in nauk pooblastili, da sme zaslužene podučitelje častno imenovati „učitelje*, in nadučitelje „ravnatelje"; poglavitnim učiteljem v pripravnicah pa naj se jim dovoljuje pridevnik „profesor", še dalje, ako so ga že popred imeli. Dunajska ^Volksschule" pravi: „Ein Labsal für alle Titelsüchtigen* ! — „Imenik ljudskih učiteljev na Kranjskem* smo poslali vsem udom uč. dr.; prodaja pa ga društvo in Giontini po 30 kr. Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnlk, Tiskar in založnik : Jož. Rudolf Milic.