33. štev. pošt^Eiatirojz_aote«ini v Ljubljani, sobota 15. avgusta 1925. p»«m««g.stevm« vso pm. Leto V. GLASILO NARODNO - SOCIJ ALISTIČNE STRANKE. Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, ===== I. nadstr. — Telefon: štev. 77. ' Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za inozemstvo 8 Din. Inserati se računajo po velikosti in so cene na razpolago ■■■■■■-■= v upravi. = = = Razvoj delavskega vprašanja. Francoska revolucija je zlomila ve- j rige suženjstva m tlačanstva. S svojimi svobodnjaškimi idejami je prekvasila j Evropo, . preustrojila družbo in izvoje- j vala tudi nižjim slojem osebno svobodo. Prisilni, od očeta na sina podedovani, doživljenski poklici so se umaknili prosti izbiri. Vsakdo si je mogel iskati zasluzita po lastni volji in osebnih zmožnostih. Podjetniki so si mogli prosto izbirati delavce, a tudi delavstvo je dobilo priliko v vedno novih panogah in. dustrije zaslužiti proti prosti pogodbi z delodajalci. Posledice svobode pa se niso pokazale takoj in povsod za delavstvo v zadovoljivem smislu. Vzroke disharmonije je iskati v takratni družbi. Nekdanji do-življenski delavci kakor solinarji, rudarji i. dr. so imeli mestoma svoje zakonite pravice, ki so jim omogočale eksistenco. Večkrat so jim posebne odredbe odmerjale plače. Večkrat so bili delavci v posesti lastne hišice, vrta, njive, kjer so redili kokoši, svinje, kozo ali kravo ter si pridelali še marsikaj za življenje. Vse to je na mah nehalo. Delavec, ki je služil danes tukaj, jutri tam, je moral plačevati življenjske potrebščine v gotovem denarju. Temu pa se je mogel še le po generacijah priučiti. Dobi svobode je sledila doba vele-tehnike in denarnega prometa. Stroji so jemali stotisočim zaslužek. Izpodrivali so možke 'delovne moči in jih nadomeščali z ženskami in otroci. Tiščali so navzdol cene rokotvorov tako, da so morali rokodelci opuščati obrt, ker niso mogli tekmovati s cenimi strojnimi proizvodi. Podjetniki so večkrat brezvestno izkoriščati delavstvo. Oderuško so ga izžemali in goljufali. Delavec, nevešč računanju, je živel večkrat v hujši bedi in večjem pomanjkanju kakor prej. Izboljšale so se nekoliko razmere s splošno. učno obveznostjo, ki je seznanila že mladega človeka z osnovnimi pojmi izobrazbe. Še večje uspehe so dosegle strokovne šole. Izobraženi delavec je dovzetnejši za organizacije, ki mu dajo priliko in moč izboljšati si položaj. Šele raznovrstna delavska udruženja in društva so mu omogočila in zasigurala eksistenco. Potom svojih organizacij se je mogel delavec uveljavljati v zakonodaji in iz-vojevati marsikak priboljšek proti nameram sebičnih podjetniških krogov. Z zakoni se je uredilo v modernih državah delovno razmerje in delavsko pravo. Delavec je dosegel, da posreduje v sporih med delodajalci in delojemalci država po nepristranskih zastopnikih. Izsilil je osemurni delavnik, zavarovanje zoper nezgode, bolezen, delanezmožnost, smrt. Izvojeval si je, da se mu prekomerni! dejo posebejj nagraja, ponekod tudi poseben delež od čistega dobička in še marsikaj drugega. Na mesto nekdanjega hišnega ali vrtovega posestva je stopila sčasom hranilna knjižica, društveni delež in zavarovalnina. Moderne socijalne neprilike in nevarnosti se dajo prav tako malo odpraviti z diktaturo parlamenta kakor s so-cijalnimi prekucijami. Dokaz za trditev nam podajajo pravtako razmere v Italiji kakor v Rusiji, kjer živi proletarijat daleko stlabše kakor v drugih državah, kjer skušajo uvidevni državniki s pospeševanjem prosvete dvigniti splošno izobrazbo in s primernimi reformami izboljšati socijaluo stališče nižjih slojev. Med take socijalne naprave štejemo predvsem skrb za ubožce, bolnike, vdove, sirote in invalide. Del teh inštitucij oskrbujejo države, krajine in občine, drugi važnejši del je izročen zavarovalnicam, ki stoje pod državno kontrolo. Zavarovanje proti vsem mogočim nezgodam je mnogo višje stoječe socijaluo orodje ter se je razširilo zlasti v 19. in 20. stoletju tudi med delavstvo. Ono ima predvsem vzgojni pomen. Delavec naj skrbi z utesnitvijo ob času dela-zmožnosti za bodoča mršava leta. Isti namen zasledujejo poleg drugih tudi delavske hranilnice, konsumna društva in sl. Odličen pomen imajo tudi delavske posredovalnice, v kolikor so nepristranske državne, krajinske aji občinske naprave ter razna razsodišča pod predsedstvom nevtralnega državnega funkcijo-narja. Take organizacije ščitijo v sporih pravice socijaluo šibkejšega ne toliko z zakonom kakor s pomočjo plemenitih, človekoljubnih posredovalcev, ki stremijo kolikor mogoče odstraniti socijalne krivice. V naši državi so vse te naprave še v povojih. Mnoge poslujejo slabo, ali pa sploh ne poslujejo. Za te nedostatke zadene krivda v prvi vrsti delavstvo samo, ki se je dalo po prevratu zavesti po nespametnih idealogih in demagogih na stranska pota ter je s svojimi pretnjami izzvalo reakcijo v taki meri, da smo izdatno nazadovali tudi na socijalnem polju. Trdne predvojne organizacije so razbite v brezpomembne frakcije, ki se ne morejo nikjer uveljaviti. Še vse večja nevarnost pa preti delavstvu od odvisnosti njih organizacij od podjetniškega velekapitala in velebank. Dokler se v tem oziru delavci ne osamosvojijo, ni misliti na izboljšanje razmer .... Pred duhom jih vidim stopati v gručah po cesti, dolga, dolga vrsta. Pesni so jim obrazi, nagubana so čela, truden jim je korak in malobesedna njih govorica. Premogokopi so na potu proti domu. V potu svojega obraza so delali osem ur na dan, večina izmed njih za 94 dinarjev. Medtem pa razpisuje Trboveljska družba za brezdelje 30 odstotno dividendo. Kje je tu socijalna pravičnost? O osnovni šoli. Odličen šolnik nam piše: Zgodovina je mati življenja, pravi pregovor. Zato si hočemo na podlagi zgodovinskega razvoja osnovne šole predočiti tudi njen namen in pomen za človeško družbo. Osebna svoboda, ki jo je izvojevala francoska revolucija človeštvu, ni prinesla delavcem in kmetom zaželjenega vspeha. V dobi denarnega gospodarstva in čimdalje bolj razvijajoče se tehnike se niso mogli nepismeni nižji sloji prilagoditi razmeram. Delavec in kmet nista znala računati ter sta bila neštetokrat plen oderuških podjetnikov, ki so ju izkoriščali in nesramno ožemali. Da izboljšajo socijalni položaj delovnih krogov, so razne cerkvene in druge korporacije ustanavljale zasebne šole, ki so pa često poleg občekoristnih smotrov zasledovale tudi lastne, premnogo-krat zelo sebične cilje. Zlasti so si stale šole raznih verskih sekt ali različnih nacijonalnih struj sovražno nasproti ter so se brezobzirno pobijale med seboj. Državi pa mora biti ležeče na tem, da se trenje med državljani kolikor mogoče ublaži, kajti le tako se pospešuje napredek. Pogoj za vsako višje kulturno življenje j0 potemtakem gotova enotnost nravno-verskih čustev in nek minimum izobrazbe. To pa se da doseči le i enotnostjo osnovnega pouka, kajti le s tem se ustvari v državi do neke meje enakomerna in istovrstna duševna atmosfera, brez katere se različni elementi ne morejo sporazumevati in se zlasti nižji sloji v težkem boju za obstanek ne morejo vzdrževati. Iz tega sledi, da -imata od osnovne šole glavno korist baš delavec in kmet, ker jima daje osnovni pouk priliko do višje izobrazbe, s katero zamoreta krepkeje zastopati lastne težnje. V interesu države pa je enotna šola, ki se da doseči le, ako prevzamejo breme vzdrževanja nase države ali njeni deli, pokrajine in občine pod državno kontrolo, ker vodi osnovni potek v zasebnih rokah lahko do zlorabe. Kjer stojijo na krmilu države res šolniki, ki zastopajo predvsem interes šole, bodo varovali šolo pred pogubnimi političnimi vplivi,'kajti cilj šole je povzdigniti umstveno in nravstveno izobrazbo v narodu. Zato bodo brez izjeme prepovedali vsak poskus udejstvovanja šoloobvezne' in nerazsodne dece pri raznih telovadnih in sl. •društvih. Vsa ta društva imajo več ali^ manj strankarski videz in sejejo le mržnjo v mlada srca. Različni »naraščaji«, obstoječi iz šoloobveznih otrok, so izrodki, ki močno motijo enotnost osnovne šole. Zlasti je v tem oziru grešil minister Pribičevič, ki je dovoljeval šolski deci ^ Yj 1 T jy KINO MATICA LJUBLJANA Kongresni trg posečali prireditve nekaterih društev, drugih pa ne. Osnovna šola naj bo kolikor mogoče enotna z enotnim učnim načrtom in istotakim disciplinskim redom. Enotnost šole pa moreta motiti predvsem dva momenta in sicer razlika v jeziku in ve-roizpovedanju. »Jezik je vez človeške družbe. Kajti z besedo, z govorom,« pravi Her-bart, »prehajajo misli in čustva v dušo drugega. Tam vzbujajo nova čustva in nove misli, ki potujejo prek istega mosta nazaj, da obogatijo predstave prvega«. »Luč četrta je beseda: jasna hodi med narodi, dušo k duši tajno vodi,« poje naš Župančič v »Cicibanu«. Temelj vsakemu uspešnemu osnovnemu pouku je potemtakem jezik, ki ga govori otrok. Zato se mora osnovni pouk podajati deci v maternem jeziku tudi- tam, kjer morda trpi enotnost šole, da se doseže cilj osnovnice t. j. splošna naobrazba naroda. V tem oziru so grešili že svoj-čas Nemci pri nas s svojimi nemškimi in utrakvističnimi poneumuicami; isto krivico pa nam je nameraval delati tudi Pribičevič s svojim osnutkom rekoč, da je učni jezik osnovnice srbohrvatsko-slo-venski. Takega jezika pa ni, kakor tud': nimamo Jugoslovani skupne pisave. Da pa pridemo vendar tudi v lem oziru do neke enotnosti v načrtu, se naj vrši osnovni pouk v slovenskih in pretežnG hrvaških krajih v slovenščini oz. srbohrvaščini na podlagi latinice. Šele v zadnjem šolskem letu se naj uče učenci tudi pisati in čitati cirilico. Obratno naj velja za srbske šole. Pouk iz srbohrvaščine po Sloveniji se naj v osnovnici popolnoma opusti, ker ne spada sem in ponižuje slovensko šolo na nivo utrakvistične šole, ki se je izkazala že pod Nemci kot manj vredna. Dejstvo je, da se morejo učenci uspešno priučiti na osnovni šoli le enemu in to le materinemu jeziku. Če pa že zahtevamo slovensko šolo, kjer se naj odmeri pouku slovenščine prav toliko slovenskih ur, kakor pouku srbohrvaščine na srbskih osnovnicah, tedaj zahtevamo tudi, da naj uči učitelj slovenščino po pravilih slovnice. Mi štejemo edenindvajset. • •, pa ne dvajset ena ... ter izgovarjamo besede, kakor jih pišemo. Učitelj si pouka ne sme otežkočati. Zato morajo učitelji sami zahtevati, da se že vendar ukinejo brezsmiselne odredbe bivšega višjega šolskega sveta z ozirom na štetje in izgovor. Še bolj kakor razlika jezika razdira enotnost šole pri nas verska razlika. Za Rusijo smo menda mi prva država v Evropi z najraznovrstnejšimi veroizpo-vedanji. Katoliki in protestanti, pravoslavni in židi so zakonito priznani. Kdo naj- prevzame verski pouk v šoli, ki se mora ravnati po volji večine? Ako bi bila omika svečenikov vseh zakonito priznanih ver povsod v državi na višku, ako bi imeli ti povsod saj srednješolsko izobrazbo, bi mogli brez vsega prevzeti verski pouk pod državnim nadzorstvom. Toda v večjem deln države je kaj takega nemogoče radi prepičle izobrazbe svečeništva. Zato bodo morali, da se ohrani enotnost osnovne šole, prevzeti tudi verski pouk učitelji. Menda še nikoli se ni pojavljalo nujnejše vprašanje po temeljiti reformi, nravstvene vzgoje mladine kakor baš dandanes, ko je dolgotrajno vojna zmešala pojme o lastnini, redu, zakonu in morali. Zato je potrebno, da se budno nadzoruje in vzgaja mladina, da se izobražuje na čustvih in razumu. Ako pa hoče doseči osnovni pouk ta cilj, mora Uiti vzgoja poverjena vzor — vzgojiteljem, ki prednjačijo deci in starišem z vzgledom in besedo, z dejanji in nasveti. Učitelj mora biti mož na svojem mestu. Reforma osnovne šole zahteva brezpogojno reformo vzgoje učiteljskega naraščaja. Poglavje o socijalizmu. V Mariboru, 9. avg. 1925. Etbin Kristah ni zastonj obupal nad »Socijalistično partijo Jugoslavije« ter jo popihal v Ameriko. Človeka, ki se je le malo poglobil v problem socijalizma, mOra postati naravnost strah pred bodočnostjo, ko vidi, da sedanji voditelji te stranke, ne poznavajoči najprimitiv-nejšega socialističnega abecednika, v javnih zastopih naravnost diskreditirajo idejo socijalizma. Kdor misli, da pretiravamo, naj se udeleži ene same seje mariborskega občinskega sveta in naj po-gluša noslanje socialdemokratskih občinskih svetnikov. Niti na eni seji še niso nastopili stvarno in pametno. Popolnoma pa so svojo stranko diskreditirali na zadnji seji. Ko se je župan postavil na pravilno stališče, da posamezni člani občinskega sveta nimajo na lastno pest brez pooblastila v občinskih zavodih in podjetjih ničesar ukazovati, so začeli kričati kakor obsedeni: »To je teror! Občinski svetniki smo napram občin skim podjetjem delodajalci in kot taki si ne damo kratiti svojih pravic!« Tako torej — delodajalci; Kdor si to šepavo argumentacijo pobliže ogleda, bo videl na prvi pogled, v čem obstoji soci-jalizem mariborskih spcijaldemokratov. Prvič dotičnik, ki si uzurpira pravico sa-molastnega postopanja in komandiranja tam, kjer ima v smislu Statutov in demokratskih načel odločati edino le večina, ni demokrat, ampak najhujši terorist; drugič pa socijalizem ne pozna ne gospodarjev ne hlapcev, marveč samo solastnike in sodelavce. Oba principa, demokratizem in socijalizem pa so socialdemokratski občinski svetniki pogazili z eno samo nepremišljeno neumno izjavo! Razumemo, da kdor ničesar nima, hoče do nečesa priti. Vsem je znan pregovor, da berač, kadar se mu posreči priti na konja, tako jezdi, da ga niti vrag ne vja- me. Ali to notranjo željo, biti delodajalec in zapovedati svojim podrejenim delavcem, bi morali socijaldemokrati obdržati zase, ne pa, da jo obešajo na veliki zvon in s tem smešijo ves socijalistični pok ret. Druga stvar, ki so jo na isti seji zopet ponovili, se tiče mestnega kina. Tudi tu se vidi, kako socijaldemokrati umevajo socijalizem. Princip socijalizma je, koristiti komuni, celokupnosti. Ko so bili oni gospodarji občine, so z mest. kinom tako malomarno gospodarili, da je imela mestna občina vsak mesec pet tisoč dinarjev zgube. Tovariš Roglič pa je iz-pregledal, da je ta izguba povsem neutemeljena in da jo je pripisati edinole slabemu gospodarstvu socijalnih demokratov. Da svojo’ trditev tudi dokaže, se je potem, ko je vsled volitev izgubil eksistenco, — kar se pod PP režimom ni zgodilo nobenemu socialdemokratu! — sam lotil posla in napravil z mestno občino pogodbo, v smislu katere bo nosil kino mesečno pet tisoč dinarjev čistega dobička; razen tega pa se bo vsled povečanega obratovanja, ki ga mora novi vodja doseči, ako hoče priti na svoj račun, občinski davek povečail mesečno za 7.500 dinarjev. Letno bo torej nosil mestni kino okrog 200.000 dinarjev več kot dosedaj, med tem ko je imel pod socialdemokratskim gospodarstvom le zgubo. S tem denarjem pa bo občina lahko zidala stanovanja za revne Občinarje, poboljšala hrano v ljudski kuhinji in storila še mnogo koristnega za revne sloje. Sedaj pa vprašamo: Kateri socijalizem je boljši, ali ta, ki ga zastopajo socijaldemokrati s svojo kričavostjo in ki nosi koristi le posameznim njihovim voditeljem, ali ta, ki ga zastopamo narodni socijalisti s pozitivnim delom v korist celokupnosti ? Proletarijat, vzdrami se! O dijaškem domu v Mariboru. Jz bivšega »Studentenheima« v Mariboru smo dobili »Dijaški dom«. Lastnik poslopja in inventarja je mestna občina, ravnatelj pa samostojni demokrat prof. Strmšek. Dijaški dom se upravlja po posebnih statutih društva, kateremu je dala mestna občina v najem poslopje in ves inventar bivšega Studentenheima za bagatelno najemnino . 100 dinarjev letno. Razen tega dobiva društvo od mestne občine tudi denarne subvencije. Ker ima Dijaški dom take ugodnosti od občine, imamo občani pravico, pobližje izvedeti, kako se v tem zavodu gospodari, ali služi zavod svojemu pravemu namenu itd. Predvsem pa moramo postaviti vprašanje: ali je zavod dobrodelna ali trgovska inštitucija? Iz zgorajšnje ugotovitve, da je Dijaški dom podpiran od občine, bi sledilo, da je smatrati Dijaški dom zd dobrodelno inštitucijo. Zato bi moral biti zavod tako urejen, da bi služil predvsem do-brobitu revnih dijakov. Kaj se mesto tega dogaja? Da se sprejemajo sinovi bogatih starišev, predvsem pa pristaši samostojnih demokratov, kakor je n. pr. sin dobro situiranega notarja Kol saka v Marenbergu, med tem ko je bil sin nekega revnega vratarja iz Trsta odklonjen z motivacijo, da je zavod že poln. To se je zgodilo dne 5. avgusta. Prepričani smo, da jih bo prof. Strmšek še sprejemal tudi po 5. avg., ako se bodo mogli izkazati z legitimacijo SDS. Pač pa bodo odklonjeni reveži, ki niso sinovi samo-stojno-demokratskih agitatorjev. Vzemimo drugo vprašanje, s katerim se bo gospoda najbrž izgovarjala, da je namreč zavod upravljan po trgovskih načelih, da torej ni njegov namen, podpirati revne dijake a cenejšo hrano in stanovanjem. Ako je torej tako, potem rprašamo: Čemu daje občina Dijaškemu domu kot trgovski inštituciji prostore in ves inventar skoro zastonj na razpolago in še subvencije povrhu? Mari za to, da se bo sinovom bogatašev bolje godilo? Bilo temu tako ali tako, naša zahteva je, da se mora urediti Dijaški dom v smislu načel dobrodelne inštitucije. V tak Dijaški dom se morajo sprejemati predvsem dijaki revnih starišev in šele potem, ako preostaja prostorov, tudi dijaki dobro situiranih starišev. Da pa bo postopanje v Dijaškem domu povsem nepristransko, ne sme biti ravnatelj zavoda eksponent političue stranke, najmanj pa tak, ki ima že itak dovolj dohodkov drugje. Kolikor vemo, ima prof. Strmšek kot ravnatelj zavoda v zavodu hrano in stanovanje za celo svojo družino zastonj, to vemo pozitivno. Najbrž pa ima razen tega še kake druge prejemke. Ker pa ima profesor Strmšeh itak dohodke kot profesor, ki je potem, ko je kot prosvetni referent dosegel višji čin, potisnil referat brez vsake protiusluge tovarišu, češ »ti si sposobnejši od mene« in mu pri tem zamolčal, da je plačilo za delo že on prejel, kakor je bilo to lepo opisano v članku »Zolti vrag«, v predzadnji »Novi Pravdi«, smo mnenja, da bi mesto ravnatelja Dijaškega doma prav lahko kdo drug opravljal. Nismo nevoščljivi profesor Strmšeku, toda socijalni čut nam narekuje, da je treba gledati tudi na druge. To mesto je primerno za koga, ki ima premalo dohodkov, da bi mogel svojo družino preživljati. Stanovanje in hrana za celo družino pomeni dandanes v dobi splošne nezaposlenosti skoro že celo eksistenco! Povedali smo svoje mnenje. Pričakujemo, da bo občina, ki daje lepe ugodnosti Dijaškemu domu, tudi skrbela za to, da bo ta inštitucija služila svojemu pravemu namenu, da se bo v njej odpravila politika in da bo zavladal red. OBleke na OBroke O. Bernatovič LJUBLJANA, MESTNI TRG Prpmna1 trboveljski, llbojskl In riCIUUg črnomaljski, drva, koks, oglje, šlezljske brikete d°x Iliri la« LJUBLJANA, Kralja bavlja jjHiriJo. Petra trg 8, tel. 220 Plačilo tudi na obroke. Inserlralte v „Novl Pravdi"! Stran 2. »NOVA PRAVDA« Štev. 33. ’JPCIHTHENH mpmcciM ■ PO MIG M H Soja izvrševalncga odbora SDS. Pretekli teden se je vršila slabo obiskana seja izvrševalnega 'odbora SDS za ljubljansko oblast. Na seji je vladalo skrajno slabo razpoloženje,, katerega niso mogle razpršiti še tako visoko doneče besede dr. Žerjava. Komu-tajke, kA ije bil izdan o poteku seje, pooblašča načelstvo SDS, da ukrene vse potrebne taktične ukrepe, da bi SDS prišla zopet do vladne moči, ker ji drugače odpadejo vsi pristaši. Seveda bo pa s »taktičnimi ukrepi« bolj težko, ker je že danes gotovo, da je SDS izključena od vsake vladne kombinacije. Pristaši SDS se tega tudi zavedajo in preko strankinih komunikejev vstopajo v radikalno stranko. SDS je popolnoma izgubila svojo politično pomembnost. Kmalu ne bo od stranke ostalo več kot za omizje pristašev s komunikeji »Jutrovegasc žargona. Tisti, ki so pokopavali narodne socijaliste in jih niso mogli pokopati, bodo prav kmalu prepevali pogrebne bile svoji lastni stranki. Radičeve izjave. Pred odhodom iz Baske in na potu v Zagreb je Štefan Radič podal več značilnih izjav. Zgovornost Štefana Radiča je bita tudi povod, da je opozicijonalni tisk govoril že o nesoglasjih v vladi. Vesti o nesoglasjih v vladi (vsaj v kolikor se Radičevih govorov tiče) niso bile neresnične. — Priobčujemo nekoliko značilnih od Ion kov iz Radičevih izjav: Radič zameri Pfibičeviču, ker mu očita avstrijakanstvo. Pravi, da je bila hruška inteligenca pred polomom za Budimpešto, dočim je bil on za Dunaj. To je vsa avslri-jakanščina, ki se mu očita. Ce bi hrvaški zastopniki odšli iz Budempešte na Dunaj, bi imeli Slovani v dunajskem parlamentu večino. Potem ne bi Avstrija germanizirala Balkan, ampak bi mi slovanizirali Avstrijo. Pribičevič in njegovi prijatelji so prodali Hrvatsko Madžarom. Vlada ostane kakršna je. Kakor hitro bi pa prišlo do revizije ustave, ki pa ni treba, da bi bila državnopravna, bodo pa sodelovali vsi, ki so razumeli 'idejo sporazuma. Sprememba ustave mora biti delo naroda. Jugoslovanska seljaška stranka je gotova stvar. Vendar to no bo razredna stranka, ampak narodna seljaška stranka, kajti seljak ni razred, ampak narod. Dokler je Korošec predstavitelj Slovencev, ne more biti nobenih stikov z njimi. Korošec je slabši od Pribičeviča. Mnogo slabši. Če bi bile normalne volitve, Korošec ni več predstavitelj Slovenije. Prihodnje volitve hočemo preplaviti Slovenijo. — Isto mnenje kot o Korošcu ima S. Radič tudi o Spahi. Ko smo napravili sporazum, sem rekel Davidoviču, naj se ne jezi, ker smo z radikali napravili tisti sporazum, ki smo ga hoteli z njim. Glavno je, da je sporazum dober. Davidovič je pravilno presodil položaj in njegov zadnji govor v narodni skupščini je' bil krasen. Največja realnost o kateri je treba voditi račun pri vodstvu drž. politike je srbstvo, hrvatstvo in seljaštvo. Na tem temelju počiva naša skupna, nedeljiva In ne-razrušljiva narodna država. O politični razdelitvi jdržave med radikale in IISS ne more biti govora. Za celo državo je izveden princip zakonitosti in člo-večanstva. Vsa važnejša državna vprašanja se rešujejo sporazumno. Državni podtajniki so strokovnjaki, ne pa politični eksponenti. V državni upravi smejo biti samo kvalificirani uradniki. Nekvalificirane in nesposobne 'uradnike je odstraniti. V prvi vrsti se bo sedaj uvedla samouprava v občini, potem v okraju in nato v oblasti. V to svrho bo radikalna stranka in HSS izdelala moderen občinski. Letno poročilo Za leto 1924 . je izdala Inšpekcija dela svoje poročilo, iz katerega je razvidno, da je v letu 1924 pregledala, odnosno nadzorovala Inšpekcija dela 8146 podjetij, v katerih je bilo zaposlenih 175.607 delavcev, od teh 25.636 ženskih. Nesreč se je dogodilo lansko let ) 7297 in sicer 144 smrtnih in 7153 nesmrtnih, največ nesreč je beležiti v gozdnih in mizarskih podjetili. Mezdnih gibanj je bilo 148, v katerih je bilo prizadetih 234 podjetij. Mezdna gibanja so imela v 19 slučajih uspeli, v 101 slučaju delni uspeh in 57 jih je končalo brezuspešno. V mezdnem gibanju se je nahajalo 24.625 delavcev. Stavk je bilo v pretečenem letu 60 in je 3tavkalo 7357 delavcev, ki so izgubili 76337 delovnih dni in 3,860.929.50 dinarjev zaslužka. To je.splošen pregled cele države. V Sloveniji sami je ljubljanska Inšpekcija dela pregledala 872 podjetij, v katerih je bilo zaposlenih 13.827 delavcev. Lansko leto je število podjetij V državnem gospodarstvu se mora šte-diti. Predvsem se mora zaščititi in ojačiti seljaški narod, s katerim se mora identificirati tudi država. iz vsega tega je razvidno — pravi s. Radič, da ne more biti s sporazumom govora niti o kapitulaciji s srbske in lirvatske strani, niti o kapitulaciji radikalne stranke, ne HSS. _ Razna imenovanja. Podpisani so ukazi o imenovanju novih velikih županov na Hrvatskem. Za državne tajnike so imenovani v mi-nistrstu za agrarno reformo: dr. Vla- da Andric (radik.), za Bosno; dr. Ste-va Suvakovič (radik.), za Vojvodino; Bora Milovanovič" (radik.), za Južno Srbijo. V ministrstvu šum in rudnikov: dr. Bogoljub Kujundžič (radikal); v ministrstvu financ radičevec Ivan Neu-dorfer, v ministrstvu prosvete dr. Josip Pasarič, v ministrstvo socijalne politike dr. Juraj Krnjevič. — Za konferenco v Ženevi je doolčena ta-le delegacija: šef delegacije je zunanji minister dr. Ninčič, delegata dr. Laza Mar-Ikovič, M^ijuitin Jovanovič, pomočniki dr. Vasa Jovanovič, Stjepan Radič ter Branko Avrainovič, bivši pomočnik ministra zunanjih del. Kot eksperti potujejo v Ženevo: pomočnik prometnega ministra Krčeivič ter generalni konzul v Trstu Stefanovič. Not timske konvencijo. Z nettunskimi konvencijami ni zadovoljna HSS. Nekaj dni se je celo govorilo, da bo vsled nettunskih konvencij podal demisijo minister za trgovino in industrijo dr. Krajač. Minister Krajač je pa takoj demantiral vesti o demisiji. O nettunskih konvencijah se je nato obširno razpravljalo na seji ministrskega predsednika, po kateri je zunanji minister dr. Ninčič podal te-le izjave: Vesti o odstopu ministra dr. Kra-jača imajo v ozadju le intrige in so neosnovane. V konvencijah ni nikakih težkih določb v pogledu na promet in prometne tarife. Edino, kar bi bilo lahko I ustvarilo odvojena \ mišljenja je vprašanje glede vseljevanja in zapo-slenja italijanskih delavcev v naši dr- joče to vprašanje prišle v javnost netočne in pretirane. Določba glede italijanskih delavcev je vsaj toliko koristna za nas, kolikor za Italijo. Vsak mednarodni sporazum je rezultat kompromisov, pri katerih popušča vsaka stranka v smislu zahtev druge stranke, ki bi dobila koncesije, ki odgovarjajo njenim interesom. Zato je potrebno presojati mednarodne konvencije vedno kot iceloto, jih objektivno proučevati, toda ne objektivno povdarjati koncesije, ki jih je dala ena stran ali pa dobila v namenu, da se vstvari po potrebi neugoden ali zadovoljiv vtis. Kadar se te konvencije presojajo objektivno, se more spoznati, da predstavljajo resne koristi za obe državi. Rešujoč kompromisnim potoni nova sporna vprašanja, dajejo one več jasnosti in določnosti v našem medsebojnem razmerju. Zato morejo 'biti te konvencije le koristne in v dobro političnim odnošajem med našo kraljevino in Italijo. Nikola Pasic in sporazum. V Mostarju je govoril na sestanku radikalov dr. Laza Markovič in med drugim izjavil: Naivni so oni ljudje, ki trdijo, da g. Pašič ni odobraval politiko sporazuma. Gospod Pašič je osebno vodil razgovore in se' je tudi v pismu na radikalni klub izrecno izjavil za sporazum. Ko se bo gospod Pašič na jesen vrnil v Beograd, bo tudi osebno izvedel sklenjeni sporazum. Inšpekcije dela. v okrožju Ljubljane naraslo za 159, od teh največ mesnic 20, za njimi žage 16 in pekarije 14. Nezgodnih slučajev je bilo tekom lanskega leta 1359, od teh 20 smrtnih. Mezdnih gibanj je l/ilo 9, pri katerih je bilo udeleženih 45 podjetij in 1054 delavcev/ 5 gibanj je končalo brez uspeha, 37 z delnim uspehom in le 1 je imel uspeh. Stavk je bilo 1, ki je končala brez uspeha. Stavkalo je 305 steklarjev v Hrastniku, ki jo izgubilo 16.165 delovnih dni in 1,533.716 dinarjev zaslužka. V Sloveniji imamo le 2 obrata z nad 1000 delavcev, 10 obratov z 200 do 500 delavcev, 9 obratov s 100 do 200 delavcev, 6 obratov s 50 do 100, ostali imajo izpod 50 delacev. Mariborska Inšpekcija dela je pregledala 655 obratov, v katerih je zaposlenih 9252 delavcev. Nezgod je bilo v mariborski oblasti 1311,.od teh 12 smrtnih. Mezdnih gibanj je bilo 16, ki je obsegalo 16 obratov z 860 delavci. Stavk ni bilo. Za danes te številke, prihodnjič več o poročilu Inšpekcije dela. Nemški monarhisti in republikanci. Preteklo nedelljo so v Berlinu proslavljali obletnico sprejetja republikanske ustave. Proslave se je udeležilo nad 500.000 ljudi. Pri tej priliki so pristaši ljudske stranke napadli republikanski avtomobil s streli, Eden izmed napadalcev je bil potem v splošnem pretepu ubit. Spor med liulgurijo in Grško. Komaj je Bulgarija izravnala nesoglasja z Jugoslavijo, že ima opraviva z novim konfliktom in sicer to pot z Grčijo. V Bulgariji je bil ubit bogat grški trgovec Nikolandi. Grška je poslala vsled tega ostro noto Bulgariji, zahtevajoč zadoščenja. Poleg tega je Grčija koncentrirala močne vojaške oddelke ob bulgarski meji. Bulgarski tisk pravi, da je ubojstvo gotovo izvršil kak provokater. Nepopustljivost Amerike. Poroča se, da Zedinjene države nikakor niso voljne priznati Belgiji, Franciji in Italiji moratorij pri odplačilu vojnih dolgov. Coolidge brezpogojno vstraja na tem, da se takoj prične odplačevanje vojnih dolgov. Izmirjeiije na Češkoslovaškem. Po konfliktu z Rimom so se politične razmera na Češkoslovaškem nekoliko pomirile. V vla ('i koaliciji je dosežen po prizadevanju ministrskega predsednika Švehle začasni sporazum. Kakor že javljeno, se začetkom jeseni vrše volitve, katerih predpriprave so se :aj zaposlile vse stranke. Francoske težave v Maroku. Levičarski listi so pričeli napadati Angleško, zakaj da ne izvede blokade v Tangerju, da od tam Abd-el-Krim lahko nemoteno dobiva orožje. Francosko-špauska blokada je brez angleške nezadostna, lzgleda kot da je Angliji prav, da je Francija kolikor mogoče zaposlena v Maroku. Angležem je prav, da bi Francija ne dosegla uspehov v severni Afriki, ker se jim zdi, da bi bila s tem ogrožena njihova pozicija v Gibraltarju. Situacija v Rajhstagu. Po obravnavi nemškega odgovora na francosko noto se ni spremenila situacija v nemškem rajhstagu. Nacijonalisti so zahtevali, da se izvoli komisija, kateri bi bil odgovoren zunanji minister za vse svoje ukrepe v času, ko bodo tra- Mariboru stranka, ki 51'»je v občinskem svetu 7 občinskih svet likov, pa si; vendar dogajajo slučaji, da gotove, kavarne in brivnice nimajo »Nove Pravde; na razpolago, dočim imajo po tri-žliri lisie. ki pripadajo eni sami stranki, to je Samostojni demokratski stranki. Pozivamo naše somišljenike, da v tako lokale ne zahajajo. Na sestankih pa bomo v bodoče o tej točki še posebej razpravljali in opozorili zlasti na one lokale, ki so list na naš pritisk sicer naročili, a ga potem zopet opustili- V ta bokal se ne sme nesti niti vinarja več! — Vodstvo krajevne organizacije NSS v Mariboru. Informacije glede služb dobe naši organizirani člani v strankinem tajništvu NSS, Frankopanova ulica 17 med uradnimi urami od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 7. pop. Brezposelni člani naj se prijavijo, isto‘ako pa je dolžnost vseh ostalih naših članov, da ustanovni občni zbor. V okusno dekorira-nem lokalu »Bratstva« je predsednica pripravljalnega odbora sestra Anica Coriary-eva v otvoritvenem govoru podala zgodovino ustanovitve te naše ženske mladinske organizacije, obrazložila je njen pomen in cilj ter v navdušujočih besedah poživljala sestre p požrtvovalnemu delu za našo skupno idejo. V imenu o. i. o. NSM je novo organizacijo pozdravil br. Kozinc, povdarjajoč, da je sestra Coriaryeva z ustanovitvijo »Pomladi« pripela naši mladinski organizaciji svež šopek poridadanskih cvetlic. Z ljubljansko »Bratstvo« je pozdravil organizacijo br. Lavrenčič, za šiško br. Kmet in za Jesenice br. Lansegar. Za predsednico organizacije je bila z navdušenjem in soglasno izvoljena sestra Anica Coriaryeva, v o I-bor pa sestre: Anica Bratuževa (podpredsednica), Kristina Kupanova (tajnica), Vili Muhanjeva (blagajničarka), Ilona Suhadolčeva, Poldi Ravanova, Loti Coriaryva, v od-Fani Bergantova; namestnice: Anica Ko-zlevčarjeva, Tončka Kupanova in Mira Trinkova; pregledovalki računov: Marija Rojčeva in Poldi Možinova. V proslavo ustanovitve »Pomladi« inv pozdrav na sejo zastopstva NSM došlih delegatov so sestre priredile v istem lokalu intimen večer z deklamacijami, recitacijami in predstavo igrice, ki jo je spisala sestra jak) parlametarne počitnice. Zahtevo nacionalistov je večina odklonila. Komunistični l>oslanec Stoecker je razkrinkal neiskrenost nemških nacionalistov glede . njihovega stališča pri sklepanju nemškega odgovora na francoska noto. Francosko časopisje je pričelo zopet skrajno neprijazno pisati o Nemčiji, češ da ji ni za mirno poravnavo in da izkorišča francoske neprilike v Maroku in neprilike zaveznikov na Kitajskem. Razmejitev z Albanijo. Na svoji zadnji , seji je konferenca ambasadorjev razpravljala o razmejitvi med kraljevino SllS in Albanijo. Med delegati SHS in Albanije je dosežen sporazum, da odstopi Albanija samostan Sv. Nauma SHS, dočim bi dobila Albanija zalo Piškopejo. Konferenca je vzeia sporazum na znanje, vnedar je pa tozadevno poročilo vrnila v popolnitev ekspertom. Tekom prihodnjih dni se bo na konferenci ambasadorjev končno sklepalo o razmejitvi med Albanijo in SllS. Italijanski strali. Rimska »Epoha«, ki je v ozkih stikih z italijanskim zunanjim ministrstvom, je priobčila alarmanten članek, kjer objavlja, da je Jugoslavija na Francoskem naročila 100 aeroplanov lipa Breguet. »Epoca« izvaja, da so naročeni aeroplani najmodernejši, z veliko brzino in dobro oboroženi, tako da bo imela Jugoslavija na Balkanu največjo zračno flotijo. Italija mora z največjo pažnjo zasledovati oboroževanje Jugoslavije. V najkrajšem času bo Jugoslavija zelo močna. Reorganizirala je svojo produkcijo, napredovala v poljedelstvu in paci-ficirala svoje politične stranke na temelju splošne jugoslovanske ekspanzije. Sedaj zahteva izhod v Solunu, otvarja železnico do Splita, za svojo pomorsko obrambo ustanavlja flotiljo lahkega tipa in končno nabavlja na Francoskem aeroplane. Italija mora paziti na to, da sl vspričo teh dejstev ohrani hegemonijo na Jadranu. — Kakor je videti, ima italijanski strah velike oči. Amnestija v Italiji. Povodom dvajsetletnice svojega vladanja, je kralj dne G. avg. proglasil amnestijo za veliko število političnih krivcev. Od amnestije so izključeni zlooini, ki zadevajo politične umore. tainifetvu javljajo, Če iz.vedo za kako prosto mesto, da z&more takoj posredovati. Politični klub NSS v Mariboru ima v torek, dne KS. I. m. ob 8. uri zvečer svoj sestanek. Odborove seje kraj. org. NSS v Mariboru se vršijo vsak petek ob 8. uri zvečer v stran-, kinem tajništvu. Člani, ki imajo kake pritožbe ali žele pojasnila, se lahko osebno udeleže seje. Celjsko okroije. . Odsek za redakcijo ■ organizacijskega reda stranke ima svojo prihodnjo sejo v re-deljo, dne ‘23. avgusta 1025 ob osmi uri zju-liaj v Celju v pisarni celjskega uelegata Aleksandrova ulica št. 4. Cenjene tovariše iz Zagreba, Ljubljane in Maribor;) vljudno prosim, da se te važne seje zanesljivo udeležijo polnoštevilno ter da mi vnaprej na kratko sporočijo, ob katerem casu bodo v Celje dospeli. — Odsekov predsednik. predsednica v proslavo dneva. Z ustanovitvijo »Pomladi« se je storil prvi resen korak za sistematično organizacijo naše ženske delavske mladine. Seja zastopstva NSM, ki se je vršila v nedeljo, dne 9. t. m. v Ljubljani, je bila ponovno dokaz, da stoji naša mladinska organizacija na zdravi bazi, ki jo tvorijo idealizem, poštenost -.in požrtvovalnost in da je ovira njenega razmaha povse materi-jelnega značaja, pomanjkanje finančnih sredstev. Predsednik br. Kozinc je v izčrpnem predsedniškem poročilu podal objektivno in pregledno sliko stanja organizacije. Po daljši debati je bilo poročilo soglasno sprejeto. O finančnem gospodarstvu je mesto službeno zadržanega br. Poropata poročal br. Kmet, *referat o (tisku pa je podal br. Juvan. Napravili so se sklepi glede plačevanja mladinskega davka in glede zopetnega izdajanja »Kla|diverja«. Br. Kozinc je podal navodila glede organiziranja in socijalne zaščite vajencev. Sklenilo se je, da se vrši letošnji glavni zbor dne 4. oktobra; ker se glede kraja glavnega zbora ni prišlo do sklepa, se je tozadevna odločitev prepustila o. i. o. V imenu načelstva NSS se je seje udeležil tov. Petan, ki je zagotovil vso moralno in po možnosti tudi materijalno pomoč stranke. Na seji so bile zastopane tudi delagatinje ;na-šp najmlajše organizacije. Vse debate .so potekle mirno in stvarno. Naša mladina idejno dozoreva. Kdo dvomi o njeni bodočnosti? Prijateljem pravega taborništva. Oziraje se na članek, ki je izšel pred kratkim v slovenskih časopisih naslovljen na stariše, oblast in prijatelje pravega skaulizma iz, katerega bi nepoučeni sklepali, da spadajo slovenski gozdovniki, člani slovenskih tabornikov, kojih pravila je oblast pred kratkim odobrila in ki so priredili letos svoje prvo obligatno lelno ta-borenje ob Kamniški Bistrici nad Kamnikom, med neprave skaute, je potrebno, da se seznani slovenska javnost s sledečimi okolščinami: 'taborništvo, nova prirodno vzgojna metoda, ki se je začela širiti tudi v SHS in koje jedro tvori taboren je v prosti naravi je razcepljeno danes v glavnem na dve veliki skupini: na gozdovuištvo (wo-odoraft) in skavtizem (schouting). Ustanovitelj taborništva v splošnem pomenu je kanadski pisatelj in prirodopisec Ernest 1 liompson Seton, ki je osnoval 1. 1902 v Ameriki prvo gozdovniško organizacijo (VVoodoraft - Indians). Angleški general R. Saden Poweli, ki je bil v začetku sotrudnik , Setona pri ustanavljanju gozdovniške organizacije v Angliji je ustanovil G Let pozneje, t. j. 1. 1908 na podlagi Setonove ideje svojo skavtsko organizacijo, ki se je razširila zelo hitro po celem svetu ter potisnila go-zdovništvo s svojo številčno premočjo v ozadje. Skavtizem torej ni originalna tvorba,- temveč predstavlja le poslabšano in zmilitarizirano izdajo gozdovništva. Po vojni se je pojavilo uspešno gibanje za povrnitev k prvotni čisti obliki taborniške ideje, kol si jo je zamislil Seton t. j. k gozdovni-štvu. K temu stremljenju je pripomogel največ ustanovitelj nove gozdovniške organizacije »Kibbo Kift«, anglež John llargra-ve, kojega knjige zelo pridno čilajo tudi nasi slovenski skavti. Pod vplivom tega stremljenja prejemajo skavti hote ali nehote, vede ali nevede posamezne oblike gozdovništva, tako da je le dobremu poznavalcu obeli smeri lahko ločili eno smer od druge. Iz navedenega sledi, da bi bilo bolj umestno govoriti o nepravih gozdovnikih, ■kot pa o nepravih skavtih, če se že rabi to drugače popolnoma neprimerno predba-civanje. Izmed taborniških organizacij v SHS so organizirani Savez izvidnikov in planink ter Hrvatski skavtski Savez, kojega je prejšnja vlada razpustila in ki Je sedaj zopet dovoljen na Baden—Povvellovi osnovi, Združenje slovenskih tabornikov pa na principih Setonovega gozdovništva. Združenje' slovenskih tabornikov odklanja zase kar najodločneje označbo »skavt« (scout-izvidnik), ki je tudi za skavte same skrajno neumesten, kajti namen taborništva te ali one smeri ni izvidništvo. Zato je povzela slovenska gozdovniška organizacija ime po oni tpčki programa, s katero stoji in pade vsa ideja t. j. taborenje. Brez taborenja ni taborništva. Člani združenja torej niso nikaki skavti, še manj pa nepravi skavti. Združenjle slovensikih tabornikov je z ozirom na svetovni nazor in politično mišljenje strogo nevtralno; njegov program ne vsebuje ničesar, kar bi bilo v nasprotju s kakršnokoli obstoječo politično smerjo. Znak združenja je znak ameriških gozdovnikov (vvooderaft Seagne of America) t. j. okrogel bel ščit z modrimi rogovi ob straneh. Njih pozdrav je: Mir s teboj! Članom združenja je na podlagi društvenih pravih pre[>ovedano pitje alkoholnih pijač in pušenje. Gozdovnikom nalagajo njih zelo strogi predpisi med drugim tudi skromnost, molčečnost in prijaznost. Zato se morajo zadržati na svojih pohodih v gorah in gozdovih tiho in mirno. Uka-lije, ki je tako zelo priljubljeno pri divjih turistih in kričanje, jim je strogo prepovedano. Zabranjeno jim je trgati cvetlice in se ž njimi krasiti. Posamezne cvetke smejo odtrgati le v prirodoslovne namene v kolikor trganje sploh ni prepovedano. Oj>ozarja se posebno na to, da se tabornikov ne zamenjuje z Udarniki (Združenje delavskih roditeljev), ki nosijo neopravičeno taborniški kroj. Po njih udejstvovanju, po imenovanju in nastopanju se jih ne more smatrati za skavte, še manj pa za gozdovnike. Rudeči Volk. — Filatelistom! Odločil sem se, da se podam na potovanje okolu s v c ta. Obiskati nameravam vse države sveta, zlasti j>a tiste kraje, v katerih obstojajo filatelistični klubi. Zato se obračam na) vse filateliste in na prijatelje filatelist ike, da bi mi v uspešno izvršitev nameravanega potovanja podali nar svete, da si zamorem pred odpotovanjem začrtati pot ozir. obisk krajev. Posebno bi želel, da bi se mi sporočili naslovi vseh znanih filatelističnih klubov vseh držav sveta. Dan odhoda 1. januarja ali 1. marca 1926. Pot ozir. obisk krajev bodem objavil v časopisih. Nadalje se oibračam na vse filateliste in prijatelje istih, da bi mi P° možnosti do-pomogli do uspešnega potovanja in prosim za blagohotna podpore v znamkah. -Kupim tudi vsakovrstne znamke in prosim ponudbe. Vsi dopisi in pošiljke naj se naslavljajo na Gustav Grom, Novo mesto, Dolga ulica štev. 30. zakon. y,av\. Vendar bo pa tudi vesti zaideva- irmme Mariborsko okrožje. Poziv našim somišljenikom. l)asi smo v vH/JUkimfirj/Mt VESTNIK »Pomlad«, (izobraževalno društvo na-rodno-socijalističnih deklet v Ljubljani je imela v nedeljo, dne 9. t. m. pojioldne svoj Štev. 33. »ROVI PKAVDJl« Stran 3. imOKOVM I VeSTSMK _ 6 35. O tem parugralu zakona o zaščiti delavcev smo že večkrat pisali, a še vedno vidimo, da ga delavci ne poznajo in se strokovnih organizacij boje. S 35 pravi: »Pomožno osobje (delavci), ki dela v podjetjih, navedenih v § 1 (vsa obrtna, industrijska, trgovska, prometna, rudarska in njim podobna podjetja) lega zakona, se sme združevati v specijalna društva za zaščito svojih ekonomskih, kulturnih in moralnih interesov. Ta društva sme ustanavljali pomožno osobje (delavci) po poklicih ali brez ozira na poklic; istotako jih sme združevati v krajevne in oblastne zveze. Včlanjeno v ta društva sme biti samo osobje (delavci), ki je zaposleno v podjetjih, navedenih v § 1. lega zakona, brez ozira na spol in starost.« Tako zakon, ki s tem dajo delavcu in delavki popolno pravo, da si za-sigura svoje ekonomske, kulturne in moralne interese, kar vse lahko stori le potom strokovnih organizacij. Toda vzlic temu, da je pravica združevanja v strokovnifi organizacijah zakonom zaštitena, vidimo, da stoji delavec pod vplivom delodajalca in ga vsak najmanjši pritisek odvrne od organizacije. Ravno te dni nam je neki delavski zaupnik sporočil, da prav rad sprejme ponovno svojo funkcijo, toda le pod pogojem, da dobi s strani podjetnika črno na belem, da se mu radi tega nič ne zgodi. Lep zaupnik bi bil ta, ki bi se po milosti delodajalca smel udejstvovati v strokovni organizaciji in lep vojak oni, ki gre sovražnika prositi za dovoljenje, da se sme borili proti njemu za svoja prava. Ni Ireba dovoljenj in garancij s strani delodajalcev, ki itak ovirajo razmah strokovnih organizacij, temveč neustrašenosti in dobre volje je potreba za uspešno delo v strokovnem gibanju. Delavstvo je po ogromni večini še danes neorganizirano, ker se boji podjetnika, češ, kaj bo pa rekel, če zve, da sem organiziran. Pozablja pa, da mu podjetnik radi tega nič ne more, ker ga ščiti zakon o zaščiti delavcev s svojim § 35. V Ljubljani imamo še danes podjetja ala konfekcijska tovarna Kunc, Bonač itd., kjer imajo ženske moči po 10 do največ 20 Din zaslužka in kjer delavstvo ne pozna strok, organizacij. Mi se ob tej priliki spominjamo nekoliko nazaj, ko se je našlo v to-,vami Kunc par delavk, ki so se organizirale) Ah — vi ne tajite — pro — — — /endar |«i ne izgovori obdolžitve. V očeh mlade žene tiči nedaj, kar povzroča v strašnem možu spoštovanje do mlade žene. Sedaj stopi gospa Noldan pred groznega maščevalca. »Ubijte me, toda eno prošnjo mi še ■ uslišite. Usmrtite tudi moje dete, saj ubogo bitje nima nikogar, ki bi se ga usmilil. Celo lastni oče ga je zavrgel, storil je to, česar ne stori niti najbolj zlobna zver. V njegovem srcu je zamrl vsak občutek usmi-ljenfa.t S široko razprostrtima rokama stoji pred njim, pri tem pa upira svoje oči v posteljico. Tako čaka na smrtni sunek, ki ga ji ima prizadeti grozni maščevalec. »Gospa Noldan!« jo nagovori resno m mrko: »Poglejte mi v obraz!« Ko se z modrimi očmi ozre vanj, misli sam pri sebi: »Tako gleda nedolžnost. Tu tiči neka skrivnost!« »Zakaj me ne usmrtite? Čemu me mučite še dalje?« Strašni mož pristopi k otroški posteljici. »Mene najprvok vzklikne gospa Noldan s strahom, »ne, moje dete potem, ko umrem jaz, usmrtite tudi dete!« »Vi se motite, otroku ne storim ničesar zlega, le vprašati vas hočem, kdo je oče tega malega bitja.« Gospa Noldan se vzravna. »Oče nedolžnega otroka je — moj mož!« Kot da hoče prodreti v njeno notranjost, tako ostro zapiči v njo svoje temne oči. »Ali je to resnica?« »Še nikdar nisem izpovedala neresnice,« odvrne ponosno. »Kako pa je potem mogoče, da ste varali svojega moža, da ste imeli za njegovim hrbtom ljubezensko razmerje?« . »Komu drugemu ne bi nikdar odgovorila na to vprašanje, toda sedaj tik pred smrtjo ne maram molčati. Nobenega ljubezenskega razmerja nisem imela, niti v mislih nisem bila nezvesta svojemu možu.« »Kaj pravite? Ali niste malopreje sami rekli, da ste svojo krivdo celo na listini priznali?« »Da, to sem storila — — —« »Zakaj?« »Ker sem hotela rešiti svojega brata.« Mož s krinko da od sebe čudno sika jok glas. »Povejte mi, kako je prišlo do tega! Pri tem vas pa opozarjam, da sem o vsem poučen. Prav dobro znam ločiti resnico od laži.« Mirno, jasno in kolikor mogoče na kratko -pripoveduje groznemu maščevalcu o usodi svojega brata, o sumnji, ki leži na njem — o njegovem begu v tujino. Potem mu pove o svojem zakonu, da je prišla ou vse premoženje, kar je imelo za posledico, da si ji je mož odtujil. Vse to mu pripoveduje tako odkritosrčno, da se zdi, da popolnoma zaupa svojemu groznemu maščevalcu. in potem mu pripoveduje še o smrti svojega brata, kako jo je z bratovsko ljubeznijo podpiral v njenih težkih prilikaii, in nazadnje mu s tresočim glasom še razodene, zakaj je podpirala usodepolno listino, da reši brata. Niti enkrat je ne prekine v pripovedovanju. Sedaj ubožica umolkne. Mož s krinko nepremično upira svoje žareče oči v njen obraz, vendar pa uboga žena niti za • trenutek ne izbegue njegovim presunljivim pogledom. Iz njenih oči govori nedolžnost tako jasno, da je vsak dvom o resničnosti njenih izpovedi izključen. Toda grozni mož hoče še nadaljnjih dokazov. »Položite roko na roko vašega otroka,*, reče strašni mož zapovedujoče. Gospa Noldan stori kot ukazano. »No in sedaj prisezite pri življenju nedolžnega deteta, da ste mi izpovedali golo resnico!« S tresočim glasom priseže sedaj mlada gospa, kakor je zahteval mož od nje. Uda-na v svojo usodo stoji pred strašnim maščevalcem. Ravnokar je ura odbila enajst. »Sedaj vas še ne usmrtim, pa tudi varati se ne dam. Če ste mi povedali goio resnico — potem — no pa o tem kasneje. Sedaj morate iti z mano!« Mlada gospa proseče dvigne svoji roki. »Ne pregrešite se iiad mojo častjo — sama sem in brez varstva!« »Pri meni se vam ni ničesar bati, bolj ste na varnem kot povsod drugod, četudi se imenujem Jak. Nikdo vas ne, bo nadlegoval, to vam zatrjujem s svojo častno besedo, in dane besede še nikdar nisem prelomil.« Gospa Noldan je že oprezno dvignila dete iz posteljice in ga zavila v gorko odejo. Malo bitje spava >prav mirno dalje. »Pripravljena sem,« reče mlada gospa s tako v srce segajočo udanostjo, da je celo pogled strašnega moža postal milejši. S kavalirsko vljudnostjo ogrne mlado žene preko ramen s plaščem. »Sedaj pa idite!« izpregovori ter stopi k vratom. Mlada gospa gre za njim — strašnim maščevalcem — morda celo svojim morilcem. Pri hišnih vratih se jima pridruži še Bill, ki je radi nenavadnega spremstva, v katerem se nahaja njegov gospodar, tako začuden, da prvi hip ne more spraviti nobene besede iz sebe. »Bill — tvoja skrb Je sedaj — da neovirano pridem z damo v svojo hišo,« reče tajinstveni mož zapovedujoče. Na cesti, ki pelje ob pristanišču, ni videti žive duše; brez vsake ovire, koraka nenavadna dvojica po cesti. Kmalu dospeta do hišice ob obrežju. Škripaje se odpro vrtna vrata in gospa Noldan stopi s pritajenimi strahom v hišo, v kateri biva mož, čegar ime navdaja vsakogar z grozo. Mož s krinko pelje mlado gospo v dvoje lično opremljeni -sobi. »To je kraj, kjer morate bivati, dokler ne bom storil nadaljnjih ukrepov glede vaše osebe. Vsekakor pa vam nudi ta prostor več udobnosti kot poselska soba, katero ste pred kratkim zapustili. Vsem vašim potrebam se bo ustreglo, zaenkrat ste pa seveda moja jetnica.« Gospa Noldan molče posluša, potem pa položi svoje dete v eno izmed postelj v manjši sobi. Mož s krinko ostane medtem v večji sobi ter molče štrli skozi odprto okno v temno noč. Tedaj pa vstopi gospa Noldan — tiho — udano, verna slika v svojo usodo udane mučenice. »Vi ne veste, kje se nahaja vaš brat?« vpraša tajinstven mož iznenada. »Ne, gospodi« »Jaz bom to dognal.« Nekaj časa je vse tiho, potem pa nadaljuje: »Vaš mož se nahaja v klubu, kaj ne?« »Tja je običajno zahajal,« odgovori z zaničljivim pogledom. »Odkar sem podpisala usodepolno listino, ga nisem nič več videla!« »Dovolj vem. V nekaj dneh se bo odločila vaša usoda. Če ste izpovedali resnico — in to želim in upam — ; potem se bodete uverili, da morilec deklet Jak ne kaznuje le zavrženih bitij, ampak zna tudi braniti in varovati nedolžnost!« Mlada gospa stoji molče pred njim. »Zdravstvujte«, nadaljuje ter se obrne k vratom, »glede svojih potreb se le obrnite na enega mojih ljudi, ki vam bo vse, kar boste zahtevali, prinesel. Brez skrbi se morete obrniti nanj, ni se vam bati, da bi e vas upal tudi le s pogledom Saditi. Pa še nekaj, — beg je nemogoč, in če ste mi izpovedali neresnico, potem je ni sile na svetu, ki bi vas mogla rešiti mukapolne smrti!« Vrata se zapro — strašni mož je zginil. Še vedno stoji mlada žena nepremično. Svoje lepe, modre oči pa upira na mesto, kjer je ravnokar še stal zagonetni mož. Potem pa jo prevzame ženska slabost — ubožica su nezavestna zgrudi na tla. Prezgodnje veselje. Grbasti’knjigovodja Hovvard je naslednjega dne ravnokar vstopil v pisarno in že KOLINSKA CIKORIJAH odpre z veliko naglico vrata njegov šef, trgovec John Noldan. »Ah, bravo, Howard, da vas že najdem tukaj; le pomislite, moja žena je odšla iz hiše. Ko sem se slučajno danes zjutraj vrnil domov, mi pove služkinja, da je tekom noči odšla ter vzela s seboj tudi otroka.« Ho\vard se satansko zareži. »Morda je mlada dama celo skočila v vodo. Vsaj vtis sem imel, da je imela samomorilne ideje.« Obraz Johna Noldan postane zelo resen. »To bi bilo zelo usodno,- reče vznemirjeno. Howard z začudenjem gleda svojega šefa. Vendar mu ni žal, da je tako ravnal s svojo ženo? »Ne razumite me napačno, Howard. Meni je vseeno, če je moja žena živa ali mrtva. Toda samomor bi mi bil le v toliko neljub, ker bi se potem kot znano, javno mnenje takoj preobrnilo in sicer v prid umrle. In tega ne bi imel rad!« »Morda je pa vaša žena na skrivaj odpotovala, tembolj ker so tukaj ljudje s prsti kazali za njo. Da, da, milostni gospod, tako bo in nič drugače, vsekakor je sedaj že daleč odtod — najbrže je odšla k svojim oddaljenim sorodnikom!« »Ali pa jo je njen bral skrivaj odvedel,« pristavi trgovec. »Tudi to ni ravno tako nemogoče. Slednje bi mi bilo celo najljubše. V tem slučaju bi mogel neovirano raztrositi vest, da je moja mlada žena — haliaha — ušla s svojim ljubimcem. Sklep glede ločitve bi potem takoj padel, dočim se more sedaj zadeva vsekakor vleči še teden dni, da bom rešen teh osovraženih okovov.« Howard se priliznjeno smeji. »Kaj pravi k temu gospodična Collin?« vpraša zaupno. »Oh, njo obiščem šdle danes dopoldne ter jo obvestim o svoji — nesreči. Prepričan, sem, da me bo reveža pomilovala, da še več, da še več, da me bo takoj objela.« Zopet se reži Howard. »Kajpak, grda je ta deklica,« nadaljuje trgovec zamišljeno, »toda poseduje neizmerno bogastvo. Da sem le enkrat njen mož, potem se bodo že tudi našla sredstva in pota, da se oprostim tudi teh okovov. Gospodična Collin je zelo slabotne narave — njeno zdravstveno stanje ni bilo nikdar zadovoljivo — kdo ve — —« - Stavka ne skonča, toda iz njegovih temnih oči odseva nek Suden, nenavaden izraz. Kako ostuden in ogaben je vendar ta mož, ki še ni bil ločen od svoje prve žene, pa se že peča z mislijo, kako bi se mogel iznebiti druge žčue. —. Morda pa hoče izvršiti kak zločin? Zdi se, da je temu tako! Howardu se zdi ta izjava njegovega šefa sumoposebi umljiva, ker se niti ne namuzne. Saj je pa tudi vreden zaupnik moža, čegar prikupljiva vnanjost skriva v sebi tako podlo dušo. »Howard,« reče sedaj trgovec svojemu zaupniku, »ker v pisarni sedaj itak ni mnogo posla, bi mi napravili veliko uslugo, če zaprete pisarno — ter kolikor le mogoče neopaženo poizvedujete, kje se nahaja moja žena. Tudi jaz storim isto. Uredite pa stvar tako, da ste zvečer zopet tukaj. Če kaj do-ženem, vas takoj o tem obvestim, če pa vi kaj zveste, pa čakajte le name. Še tekom noči se vrnem!« »Se bo zgodilo, gospod!« Trgovec se nenadoma obrne k vratom. »Naprej!« zakliče glasno. Začudeno gleda knjigovodja trgovca, ko ta odpre vrata ter se ozira po hodniku. >Ali je bil kdo tukaj, gospod Noldan?« »Čudno, zdelo se mi je, da so se vrata nalahko zaprla, vendar sem se moral zmotiti. Nikogar ni videti!« Trgovec zgrabi za klobuk in palico. »Torej Howard, kaj ne, vi oskrbite vse, kar sem vam naročil?« »Da, gospod, takoj odidem in upam, da vam prinesem zvečer že ugodne vesti!« Trgovec še prijazno namigne svojemu zaupniku ter hitrih korakov odide iz pisarne. Pred hišo čaka nanj elegantna ekvipaža, v katero takoj vstopi. Ravnokar hoče povedati kočijažu, v katero smer naj ga pelje, kar se nenadoma spomni, da se mu je zdelo, da je malo preje slišal nek šum pred vrati pisarne. »Ali si med tem časom, odkar čakaš tukaj, videl koga priti v hišo?« vpraša koči-jaža. »Da bi kdo šel notri, nisem videl, milostni gospod, ampak malopreje, predno ste prišli vi, je prišel iz hiše nek mož, ki je pa hitro odšel odtod.« »Tako — tako, kako pa je izgledal?« »Kot kak mornar, in če se ne motim, precej zanemarjen.« »Torej berač,« si misli gospod Noldan, »torej le poženi in me hitro pelji v — ulico štev. 26!« Tamkaj so bili klubovi prostori, v katerih je trgovec največji del svojega časa prebil. Ko dospe tja, si naroči zajutrk, katerega užije z velikim apetitom, vmes pa se še pokrepča z lesketajočo kapljico. Niti enkrat se podlež ne zmisli na svojo nesrečno ženo, ki morda sedaj tava z detetom v pomanjkanju po svetu. Edinole samomor njegove žene mu gre po glavi, ker bi mu mogel postati zelo nepriličen radi sočustvovanja ljudi z njegovo nesrečno ženo. Ko se je navžil dobrot, ki jih je nudila bogato obložena miza, se končno ozre na uro na steni. Ker vidi, da je že čas, da se odpravi k obisku pri bogati gospodični Collin, se takoj dvigne, popravi skrbno še enkrat svojo toaleto pred ogledalom ter jo mahne peš proti hiši gospodične Collin. Njena hiša se je namreč nahajala blizu klubovili prostorov in pa tudi pozornosti ne vzbudi toliko, če pride peš kot pa, če bi se pripeljal z ekvipažo. Par minut nato ga že vidimo vstopiti v krasno vežo hiše, ki je bila lasi gospodične Collin. »Ali je milostna gospodična doma?« vpraša brhko sobarico, ki mu že odjemlje površnik, klobuk in palico. »Gospodična že čaka na vašo milosti« odvrne sobarica z muzajočim pogledom. Trgovec jo nalahko vščipne v polna lica, česar mu pa -zala deklica ne zameri, saj jo je še vselej nagradil z bogato napitnino. Tudi topot ji stisne trgovec lepo napitnino v že iztegnjeno roko, potem pa vstopi skozi predsobo v majhen bogato opremljen sprejemni salon. Ni mu treba dolgo čakati; skoro obenem z njim vstopi v salon gospodična Col-lin v dragocenem oblačilu, ki pa vendarle ne more zakriti njene odurne zunanjosti. Gospod Noldan napravi kolikor mogoče resen obraz. In to zna on mojstrsko izvesti. Z bolestnim izrazom na obrazu kot da bi bil kot zakonski mož užaljen v svojih najsvetejših čustvih, hlini že na zunaj težak udarec usode. Uljuduo se približa naravnost grdi gospodični in poljubi ponudeno mu roko, pri čemur se mu izvije iz prsi bolesten vzdih. »Dobrodošli, gospod Noldan,« ga nagovori dama prijazno. >Iskrena hvala, moja goBpica,« šepne podlež, »saj skoro nisem mogel pričakovati, da bi me po zadnjih dogodkih sploh hoteli še sprejeti.« »Spoštovani gospod Noldan, kako le morete kaj tacega izustiti,« odvrne dama z za-nikuoče gesto. »Saj tako globoko in udano sočustvujem z vami, da mi je važa žalosti;«, usoda ugrabila ves notranji mir. Nikoli ne bi bila verjela, da je ona brezčastuica tako zlorabila vaše zaupanje in vam na tak način poplačala vašo brezmejno ljubezen.« Zopet poljubi John Noldan roko grde dame. »Oh, gospodična Collin,« izpregovori dozdevno globoko ganjen, »vaše tolažbe polne besede me navdajajo z neizrečenim veseljem. Prav iskreno se vam zahvaljujem za izraže- no sočutje, znova ste me utrdili v veri na človeštvo — — — ___________ Kako mojstrsko se zna hliniti propali licemerec. Gospodična Collin se sedaj vsede na divan, njej nasproti sedi John Noldan. »Le pomislite, gospodična, ta propala ženska — kot svojo soprogo je ne maram nič več imenovati — je danes ponoči odšla iz moje hiše. Pobegnila je s svojim ljubimcem!« ■ Ali je kaj tacega mogoče?« se začudi gospodična Collin. »Da, ničvrednica je odšla, sedaj bo ločitev takoj izvedena in pravoveljavno razglašena.« Po teh besedah se polasli gospodične Collin očevideu nemir. Po divanu še premika nemirno semintja, s svojimi drobnimi očmi, uprtimi v obraz moža, katerega na tUiem ljubi, hoče prodreti na dno njegovega srca. »In kaj boste sedaj pričeli, gospod Noldan?« »Vsekakor bom moral oditi iz Liverpoola. Ničvrednica me je s svojo brezmejno zapravljivostjo skoro spravila v propast. Saj sem bil lako dobrodušen napram nji, da ji nobene prošnje, četudi me je imela stali še tako vsote, nisem mogel odreči.« Zakaj neki ne zadene' nesramnega laž-nika takoj kazen? Gospodična Collin je postala bleda kot zid. »Vi hočete odtod?« dihne iz sebe. »Kaj pa naj sicer storim? Tukaj me itak nič ne zadržuje, saj sem popolnoma sam sebi pripuščen.« Deklici si komaj še_ posreči, da zakrije svojo slrast. Pa saj imate vendar prijatelje tukaj, gospod Noldan?« »Ti me bodo kmalu zapustili, milostljiva gospodična.« »Ne, ne. — Očitek zadene edinole ono zavrženko, ki je zastrupila vaše življenje, in tako kot jaz bode mislila vsa poštena javnost.« Oh, če bi le tako bilo res, vzdihne lopov. Bodite uverjeni o tem, gospod Noldan, jaz bi se ne mogla utolažiti, celo uresničiti svoj sklep, s katerim sle se v razburjenosti prenaglili.« John Noldanu poskakuje srce od veselja. Konečno se vendarle bliža svojemu cilju. Deklica mu je dala dovolj jasno razumeti, da upa, da postane njegova. (Dalje prih.) Odgovorni urednik: Franjo Rupnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Priporočamo tvrdko Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Nojcenejši nakup nogavic, Žepnih robcev, brjsalk, klota, belega in rujavega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje In za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. Prometni zavod zo prenos d. d. v Ljubljani prodaia pramog Is slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo. Inozemski premog In koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški In angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog In brikete. NASLOV: Prometni zavod ia premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11. m sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok. TUNGSRAM ZEMUN ZAGREB Pozor, krojač, šivilja, nešivilja Kaj ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiS na iello, ekspresno po pošti v KROJNI ŠOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt. Ljubljana, Židovska ul. 5. Viak mesec tečaji za krojače, livlje in nelivilje. Modni salon Hinka Horvat LJUBLJANA, Stari trg 21 ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila se sprejemajo. Vse pisalne, risalne in šolske potreščine do* bite najceneje v papirni trgovini Mav Bivic Ljubljana Sv. Petra cesla 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. 5HEZJEH5UE HlljiJOllŠi Šivalni stroji so edino Josip Petelin« znamke .Grltzaer" in jdur Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen. Ljubljana bllsu Prešernovega spomenika za voao.