Duhovniki v Avstriji so odložili po- litične mandate po želji škofov. Ško-  fovska konferenca na Dunaju je to od-  redila, in sicer z izrecnim povdarkom, da je ta odredba samo začasna z ozi- rom na sedanje »kočljive politične raz- mcre« v Avstriji. Ta odredba je bila izdana radi težkega politi.nega položa^ ja v avstrijski republiki. Radi strastne narodno-socialisti.ne agitacije je diktatorska vlada Dollfussova morala po-« seči po ostrih sredstvih. Po stari svobodomiselni navadi zvračajo prizadeti ¦krivdo na katoliško cerkev, _eš, da podpira diktatorsko vlado. Ta 0-ite'lč bodo liberalci in socialisti ponavljali tudi sedaj, ko so se duhovniki umaknili z vodilnih političnih mest. Bodo pac, ikakor izjavljajo narodni socialisti in socialni demokrati (dunajska »Arbeiter-Zeitung«), zavračali krivdo nc več na krščansko politično organizacij^, marvoč. naravnost na cerkveno or- ganizacijo. Saj je po natolcevanju protikrščanskih in proticerkvenih svobodomislecev duh-vnik vsega kriv. Med svetovno voji.3 so trosili ti ljudje neumno-ogabno laž, da so dubovniki krivi vojne. In omejeni backi so jim verjeli. Krščansko-sociahio stranko pa je ta odr.dba hudo zadela. Največji avgtrijski politik iii d/žavnik po svetovni «<_jni je bil duhovnik dr. Seipei, ki J. rešil Avstrijo. Sedanji dunajski nadšl-of kardinal dr. Innitzer se je tudl politično udejstvoval, saj je bil celo minister za socialno politiko. Duhovniki so bili v sti"-""ki na odločilnih mestili. Z njimi izgubi stranka najizrazitejše duševnc voditelje, najuspešnejše organizatorje in tiste predstavnike, v katere je imelo zlasti kmečko ljudstvo največje zaupanje. Stranka se tolaži s tem, da je umik duhovnikov samo začasen ter bo prenehal, ko se bodo polit_'_'_ie razmere v Avstriji spremenile. Istega mišljenja je tudi vatikanski list »Osservat-ore Romano«, ki smatra škofpvsko odredbo kot začasno ter jo utemc-ljuje tako-le: »Avstrijski škofje vidijo v sedanji katoliški vladi najsigurnejše jamstvo za verske interese, in radi tega odpadejo razlogi, radi katerih so duhovniki sprejeli mandate in politična mesta.« Po mnenju vatikanskega (v Vatikanu stanuje sv. Oče) lista je politično delovanje duh.vnikov na odločilnih in javnih političnih mestih potrebno tamkaj in takrat, kjer in kadar vlada ne daje sigurnega jamstva za verske interese. Tako stoji zadeva, katera je vzradostila tudi naše liberalce. Ti bi najrajše videli, da bi se ne samo katoliški duhovniki, marveč katoličani sploh umaknili iz politike. Adventisti širijo spise. Iz Marenborga nam poročajo, da so adventisti poslali iz Bosne v Marenberg — isto najbrž tudi velja za druge kraje — svoj časopis v nemškem jeziku »Poziv k misijonom«. Da obvestimo naše čitatelje na kratko o ljudeh, ki tičijo za takšnimi časniki in fcnjižicami, navajamo sledeče: Adventisti so protestantovska verska ločina, ki je bila pred 100 leti ustanovljena od ameriškega farmerja (poljedelca) Viliam Millcrja. Svoje ime imajo od tega, ker verujejo v zopetni prihod Kristusov, ki se bo zgodil po svetovnem požaru in prvem vstajenju vernikov ter bo povzročil tiso.letno Kristusovo kraljestvo na zemlji, nakar bodo sojeni brezbožni. Miller je napovedal konec svcta za leto 1843, potem za 1. 1847. Ker se njegove prerokbe niso izpolnile, je njegov ugled zelo padel. Posled(ica je bila, da so se adventisti razdelili na razne dele. Med njimi so dobili največji vpliv v Ameriiki, Angliji in Nemčiji :>adventMi sfcimo.a dne«, ki praznujejo soboto kot 7. dan tedna. Ti ljudje se trudijo v Nemčiji, v Švici in tudi v nekaterih krajih naše države, da dobijo somišljenike in pristaše. Adventisti te vrste so tudi poslali v Marenberg omenjeni časopis, ki ima veliko slik ter opisuje, koliko dobrega baje njihova kriva vera stori v misijonskih krajih. Na ta način bi radi dobili kaline na svoje krivoverske limanice. Taksri. spise, ako vam pridejo v roke, takoj v peč! To so volkovi v ovčjih oblačilih. Sveta maša na Mcntfalancu. Mont blanc = bela gora je najvišja gora v Evropi. Visoka je 4810 metrov ter stoji na francosko-italijanski meji. Z višine, kl jo pokriva preko 20 metrov globoka snežna plast, je prekrasen razgled, ki sega 247 km daleč. Do.go je višina veljala kot nedosegljiva za človeško nogo. L. 1786 je prvikrat stopi.a na njo človeška noga. L. 1893 so zgradili nekaj pod višino observatorij (opazovalnico). Kot spomin na letošnjo 19001etnico Kristusovega trpljenja in smrti so na tej veličastni gori postavili ogiomen križ. V letošnjem poletju je bil vrh Montb'anca pozoriščo dejanja, ki se prej ni nikdar zgodilo na njein, namreč sv. maša. Daroval jo je duhovni voditelj skavtov (mladinske organizacije) na gimnaziji v Juillvju (v severno-vzhodni ]?ranciji). Ti vrli katoliški dijaki so napravili težavno in nevarho pot do Vallot-koče na višini 4372 metrov, kjer so prenočili. Drugo jutro so ob sijajncm vremenu nadaljevali pot na višino. Ob 8. uri se je začela sv. daritev, ki se še ni nikdar vršila na taki višini v Evr-opi. Bila je peta sv. maša, med katero so katoliški dijaki prav lepo in pobožno prepevali veličastne melodije katoliškega cerkvenega korala. Huski sovjeti prodali naistarejse sv. pismo. Sovjetslia vlada je prodala angleškemu muzeju v Londonu rokopis sv. pisma, ki spada med najstarejše. Gre za takozv. »Codex sinaiticus« s popolnim bes.edilom novega sv. pi .ma in delom starega sv. pisma v grškem jeziku. Napisan je bil sreJi četrtega stoletja po Kristusu, našel pa ga jo ra_iskovalec Tischendorf 1. 1844 v ?amostanu sv. Katarine na Sinaj?ki gori. Rokopis je bil tedaj podarjen ru^kemu carju Aleksandru II. in so ga ^hranili v carski1 ';.'jižnici v Petrogradu. Britanski muzej je pla^al za rokopls 100 tisoč funtov (20 milijonov Din). Donar j. dala deloma angleška vlada, doloma pa je bil zbran s prostovoljnimi prispevki.