Kmečka hgovina Določitev o cenah in mletju koruze v Sloveniji Ban dravake banovtne Je na podlagl uredbe o prometu 8 karuzo, izdane od ministrstva (glej poročilo v predzadnjl številki >Slov. gospodarja«) določil, da smo stati rumena koruza s 14% vlage 325 din 100 kg f ranko akladiSče prodajalca. V tei ceni j« vStet 2.5% skupni davek. Ako prodaja prodajalec koruzo v svojih vrečah, sme pribiti k tej ceni 5 din kot obrabo za vreče. Cena bele koruze je za 12.50 din, cena činkvantlna pa za 50 din višja. Ce vsebuje karuza več kot 14% vlage, Je odbiti od gornjih. cen za vsaik viSji odstotek vlage 4 din_ Cena mlevskim Izdelkom lz koruze velja na veHko: karuzni zdrob nunene komze 475 din, bele koruze 490 din, činkvantina 510 din 100 kg; koruzna moka iz rumene koruze 385 din, iz bele koruze 400 din, Iz činkvantina 425 dtn 100 kg, dodim velja za kamzne otrobe bodisi iz ene ali druge vrste koruze ista cena 225 din 100 kg. Te cene računajo prodajalci s aedežem v dravski banovini, druJi!;! pirodajalci pa franko postaja kupca. K cenam se prtbije obdlnska trošarina, ne sme se pa pribitl skupni davek ln obrabnina za vrefie. Odjemalcem, ki trgujejo z mlevsktml izdelki pretežno na debelo, se morajo dovoljevati na navedene cene popustl, tako da stane 100 kg koruznega zdroba lz rumene koruze 440 dln, lz bele koruze 455 din, Iz čtnkvantina pa 475 din; karuzna moka Iz rumene koruze 350 din, iz bele karuze 370 din, Iz 6inkvantlna pa 390 din, dočim se cene koruznlh otrobov morajo znižati na 200 din za 100 kg. Ako meljejo mltai koruzo za račun trgovca, smejo računati za mlevnino z vštetim razkladanjem In nakladanjem največ 2300 dln za vagan. Aio posodijo mlini vreče, smejo računati Se 500 dtn Iz naslova obrabnime za vreče. Normalno mletje koruze v dravski banovlnl je: za rumeno in belo karuzo 20% zdroba, 60% moke tai 18% otrobov; za čtnkvantin 40% zdro-ba, 40 odatotkov moke tn 18% otrobov. Ta predpis velja do morebltnlh drugačnlh predplsov o mletju, ki bl se lzdali z veljavnostjo za vso državo. Trgovakl mltni in trgovd, kl žele mletl v dravaki banovlni koruzo tako, da bl dobili z nje vefiji odstotek zdroba, kakor Je predpisano, morajo prijavlti ta načln mletja kx. banskl upravl, referatu za kontrolo cen. Cene koruze in mlevaldh izdelkov 1z koruze v trgovini na drobno se določajo tak^. da pribije trgavec na drobno k nakupnl cenl prevozne stroške In morebltno trošarino, temu pa pribije 10%. Tako dobljena vsota se zaokrožl na 25, 50 In 75 par, odnosno na dinar. Kdar prodaja koruzo ali mlevske izdelke po viSJlh cenah, kakor so prej določene, ali melje brez porijave koruzo tako, da dobiva iz nje višjl od- stotek zdroba, kakor je predpisan, se kaznuje po Clenu 8. uredbe o kontroll cen. Prodajne cene riža in olja Referat za kontrolo cen pri bajiski upravi razglaša: Cene riža, bučnega m jedUnega o!ja s<> maksimlrane z odloCbo urada za kontrolo cen v Beogradu za vso državo enotno. 2^to kr. banska uprava ne bo odobravala tovamam (]u*?iln!cam) in veletrgovcem teh cen po členu 2. ur&db« o kontroli cen za vsak primer posebei. K»r ie pa v odločbi, s katero so se ceiie zgoitijirri proizvcKiom maksimirale, nekaj zaieskov, ki jih smeio trgovc! sami pribijati maksimiranim cenam, morajo vel?trgovci kr. bansko upravo obvestiti z enkratnim. nekolkovanim dopisom v dveh izvodih, koliko bodo znažali ti pribitki. Za riž je osnavna cena 12 din kg. Veletreovrsmejo k tej ceni pribiti dovoz od železnlške postaje do svojega skladišča, občinsko troSarino in 5% zaslužek, trgovci na drobno pa sir.^in na ns bavno ceno veletrgovca (12 din) pri- ; 20?)J( da dobe pirodajno ceno na drobno. Pri bučnem olju velja nabaviia cena za vele trgovce 22.40 din kg. Pribtti se sme dovoz s postaje do akladišča v viš\n\ 0.05%, banovinska troSarina 1 din ter bruto zaslužek 1.12 din za kg. tako da znaša prodajna cena veletrg-ovca 24.57 din 1 kg. Trgovec na drobno ame k nabavni cenl prlbiti 15% bruto zaslužek. Za jedilno olje znaša nabavna cena veletrgovcev za sod 200 kg ln kante 20.79 din k&, za sod 100 kg 21.09 din, za sod 50 kg pa 21.29 din kg. Pribitki v veletrgovlni ta trgovini na drobno so istl kot pri bu6nem olju. Na Stajerskem oljarne v pretežni večini izdelujejo le bučno olje. Bučnice dobavljajo iz Banata. ker kmetje šo niso zaCeli z zameniavo, oziroma predelavo letošnjih bučnic. Oljarne trenutno zado- voljujejo 80% normalne potrošnje bu&nega olja, Ker pa ljudje v sedanjih nenormalaih tasih porabijo in zahtevajo več bučnega olja kot slceor, j« pomanjkanje bu&nega olja tembcrij občutno. Ko bodo začeli kmetje v večji merl lzdelovati odje la letos pridelanih bučnic, je upatl, da se bo to pomanjkanje vsaj nekollko rblažilo. Cene svinjam padajo Ze nekaj tednov se opaža na U-žiSčih v Slavoniji in Vojvodini, da popužčajo cene debelim svinjam, kl so pred meseci, ko ni bilo koruze za pitanje in je cena koruzi narasla na 360 din, znatno narasle. Glede na -'žje cene svinjam so v Beogradu in Zagrebu že znižali maksunalne cene za svinjsko meso in mast, sedaj pa se glaaijo poročila, da cene nadalje popušfiajo. Iz Sremske Mitrovicc poro<5ajo, da je ponudba debelih svinj na trgu izredno obilna, kar je običajni pojav v tera letnem 6asu, ko dozorijo za klanje pitan« svinje. Kmetje pa skušajo čimprej prodati blago tudi zaradi tega, ker je nastopil mraz. Trgovci in mesarji pa so prl nakuplh rezervirani. Medtem ko je mašala cena pitanim svinjam še nedavno 17 din za 1 kg žive teže in še več, so zadnje dni kupovali trgovci In mesarii v Sremu težke pltane svinje po 14.50 din, za blago v teži okrag 150 kg je padla cena na U-13.50 din, za svinje v teži okrog 100 kg pa na 10-12 din PotroSniki so zahtevall, da se cena svlnjam uradno do'oči (maksimira). Proizvajalci, kl svinje rede, pa pravijo, da je treba prej vpostaviti pravo ra^rnerje med cenaml koruze in cenami svinj, kai*.i sicer se pitanje svinj ne izplača, saj je treba za veak kHogTam zvlšane teze računati 7 kg konizo, kar da pri sedanji ceni konize 17.60 din. V ta namen so se proizvajalci obrnili na ravnateljstvo za zunanjo trgovino, da naj vpostavi pravo ra.zme.rje med cenami koruze in cenami svinj. Drobne gospodarske vesti 1'revod dobil pravico prisilnega odkupa pšenice. Dne 31. avgusta 1940 je naš ban določil, da ima Oospr>ciarska zveza na področju Slovenije izključno pravico prisilno odkupiti (rekvirirati) pšenico si pšenične proizvode. Ta pravica je z banovo odločbo, objavljeno v Službenem listu 14. decembra, prenešena od Gospodarske zveze na Banovinski nrehranjevalni zavod (Prevod) v Ljubljani. Po hrvatskih mestih bodo uvedene krušne karte. Na ustanovni skupščini Zveze mest banovin« Hrvatske so predstavniki pasameznih hrvatskih mest iznesli težave, ki so nastopile pri oskrbi prebivaJstva z moko Ln kruhcan. Vsa izvajanja so izzvenela v zahtevl, da se v mestih uvedejo krušne karte. Onim, ki imajo zaloge, se naj dodele kružne karte Sele tedaj, ko bodo zaloge izčrpane. Sejmi 31. decembra svlnjski: Ormož; tržni dan s svlnjami: Dolnja Lendava; žlvinski: Maribor (petl torek v mesecu) — 2. januarja 1941 tržni dan 8 svinjaml: Trbovlje, Turnišče; živinski in kramarski: Sv. Jurij pri Celju — 3. januarja svlnjski: Maribar — 4. januarja svinjski: Križevcl (okraj Murska Sobota), Brežice, Celje, Trbovlje.