8e nckej o realnih solali. (Konec.) Misel o realnih učiliščih ni nova, in spada naj manj v 16. stoletje nazaj. Kakor se je y srednjem veku vse okoli latinskega in tudi okoli grškega jezika vrtilo, povestnica in zemljepis pa se samo po iraenu predavala, so se pozneje na Nemškem v nekih gimnazijah posebni realni razredi delali, kder so učenci, želeči se popolnoma za praktično življenje izobraziti od nauka klasičuih jezikov oproščeni bili, in se zato realnih predmetov obširneje učiti tuorali, tako se je v novejšik časih o drugi osnovi šolski borilo, in v totem duhu so se gininazije premenile, in to spet prvo na Nemškem, kder se je v gimnazijab, na novem temelju osnovanih, tudi povestnici, zemljepisu, prirodoslovnim predmetom, risanju zasluženo mesto dalo. Kakor k vsemu, je tudi k temu Avstrija prisiljena bila, in trebalo je potresa 48. leta, da premeni svoje gimnazije na že 40 let stari osnovi pruski. Ali pravi začetek važnosti in dobe posebnih realnih učilišč je franzoski prevrat na koncu pretečenega stoletja, kder so se na temelju novih načel novi odnošaji društvenega življenja osnovali, kder je svet dosedajnega idealizovanja potisnen očevidno na polje realnega življenja. Dalje se to da pripisati silnemu napredku in razvitku realnih znanosti: procvela je tehnologija in ž njo obrtnija in kupčija. Na temelju socijalnih načel je svoboda politična, na toti osnovi samostalnost narodov, in iz Dje sledi velika ideja narodnosti. Ponosen na svojo narodno rnoč, hoče vsaki narod drugega prekositi; v sled tega ni zadovoljen samo z umno prevago, potrebuje še materijalne moči: vsaki narod tedaj hoče, da si povzdigne narodno gospodarstvo; k temu pa so realne šole, kder se za prihodnjega državljana v zgori navedenih realnih znanostih, kakor v naj bogatejših izvirih narodnega gospodarstra podučevajo ne ovrgljivo potrebni pogoj. Tirjajo tcdaj in snovajo drugi in srečnejši narodi tako množino realclh šol, kder se mladež deloma neposredno za praktično življenje izobražuje, deloma za višje tebniska učilišča pripravlja; iz tega pa niora slediti, in prepriča uas vsakdauja skušnja. da so narodi, zaostavši glede ovih zavodov, zaostali tudi v materijalnem stanju za drugimi narodi. Ako pa pogledamo na zemljepisDi, klimatičui iu prirodopisni položaj naše slovenske zeailje, bode vsaki se prepričal, *) Zajcklošter je ustanovil štajerski markgrof Ottokar leta 1151. da je v nji dovolj faktorov za razvitek narodaega gospodarstva. Rodovitna, velika polja, brezštevilna množiaa plodonosnih dolin, vinorodai bregovi, na kratko, le produktivaa zemlja. Blago v sredi zemlje še nam ni znano, ker se še ni kdo ni vzdigovanja njegovega lotil; svobodao bi pa rekli, da se ne vkanimo, če trdimo, da tudi ona v sebi bogastvo ima, kakor se tu i tam po primerku nekaj od krije. Zraven vsega tega pa iaiaruo aajprvi pogoj gospodarskega razvitka svoj zdravi marljivi, slovenski narod, bistre glave, zdravih misli, iD pošteaega srca, vesel, in potrpežljiv; žalibog, da je vender tako siroraašea ! Zaani so sicer izviri, iz kterih so tolike nevolje aaš narod poiskale; alj edea od njih je ta, da so učilišča, ktera so pri drugih narodih, kakor najvažaiši pogoji mateiijalnega blagostaaja, pri nas komaj po imenu poznana. Prva aaša aaloga tedaj je, da sami pripomoremo od države pa tirjamo, da aam ustanovi slovensko realao učilišče, kterih naloga je, iz mladeača izobraženega, nioralnega državljaaa narediti. Da bi nam kdo zavrail, kdo aam k temu pravico da, odgovarjamo mu, da je pravica državljanov vsakega naroda, od države tirjati, da za njihovo duševno kakor materijalno dobro skrbi, tako stara, ko davek. Skrbeti mora tedaj država za aas, riokler davek od aas tirja in 8 timbolje, kolikor nam ga povikša. Bodislav.