f
Tečaj V. V Ljubljani, za mesec junij 1877.	List 6.
Družbeni list za prijatelje čebelarstva
po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem.
Ob*cg-: Pumnoženje panjev. — Dopisi. — Naznanila. — Imenik. — Listnica.
Pomnoženje panjev.
(Dalje.)
Rekli smo zadnjič, da čas rojev je za čebelarja čas veselja. Pa reči moramo, da roji delajo čebelarjem dostikrat mnogo priglavice, posebno pa neizvedenim in začetnikom. Že znamnja so tako negotova, da marsikteri po dolgem čakanji nevoljen pravi: Vse vkup bom pustil, saj nobeno znamnje več ne velj! Poznali smo čebelarja, ki je potem, ko so se nekatera znamnja za roj prikazala, po dva, tri dni ves vesel hodil roja čakat; če ga ni bilo, je z neko ne jako snažno prišlo vieo za-godrnjal in več ga ni bilo k čebelnjaku ter je taktf mnogo rojev zlasti drujicev in tretjakov zamudil v lastno škodo, pa tudi v zasluženo kazen za svojo nepoterpežljivost.
Res so znamnja negotova, ker roji so odvisni od toliko nam znanih in neznanih vzrokov, da le malokdaj gre vse po predpisanih vodilih. Le od tod je negotovost znamenj, kar pa čebelarja naj nikar ne jezi, ampak toliko bolj nagiba, da bo v svoje podu-čenje in boljše delovanje če dalje bolj opazoval iu razne prikazni za prihodne čase v svoj prid obračal. Pri prvih rojih so vse druga znamnja kakor: čebelnost, obleganje skončnice od zunaj, troti i. t. d. negotova; gotovo znamnje, da panj misli v kratkem rojiti je nastavljanje matičnih zibelk. Matica jajčica vanje zalega polagoma v kakih petih, šestih dneh, da niso vse h krati zrele, ker potem bi nobedin panj ne dal več kakor dva roja: prvega in druzega. Ko je prva matična zibelka zalepljena, postane matica nepokojna ter bi jo rada pokončala, ko bi čebele jo ne oblegale. Nekak nepokoj se tudi čebel polasti in to so tako rekoč porodne bolečine. Ce je vreme ugodno in sicer vse v redu, je roj kmalo gotov. Čebele letajo do kake osme ure še navadno. Potem ob!azovajo in oblegajo skončnico od zunaj, domu prihajoče ne gredi5 v panj, ampak se kar tudi z obnožjem zunanjim pridružijo. Troti vstanejo tisti dan zgodaj ter tudi o nenavadnem času kot ogleduhi iz panja prilazvajo. Panj poneha navaduo letati; včasih gredö vse v panj ter nastane nekako nenavadno šumenje, ktero pa kmalo potihne, ker si vsaka čebela za
popotnico skrbi ter pridno med srka. Ko bi čebelar vse to na tanko zamogel opazovati, bi lahko vedil, da bo roj v kratkih minutah. In res kakor dež ali voda se usujejo iz žrelica, da komaj čebelo od čebele razločiš. Vse drugačno brenčanje čebelarja tudi od dalječ prikliče, če ga ravno po naklučji ali zarad dela ni pri čebelnjaku.
Naj boljše je, da čebelar roj sam tiho in mirno opazuje — drugih ljudi če je manj zraven, boljše je (sicer pa čebele tudi niso tako plašne in sramožljive, da bi zavolj kake nenavadne priče ne rojile). Oebelar naj pazi zlasti pri prvih rojili na matico, ker dostikrat kmalo pred čebelnjakom na tla pade in če čebele tega ne zapazijo, gredi» nazaj ter rojijo še le drugi dan, če stara matica nazaj v panj pride. Po takem naključji se zgodi, da nekateri panj po dvakrat, trikrat prvi roj daje — se ve da čebelar ne more več kakor enega spraviti. Včaših, zlasti v deževnem vremenu se čebele tega praznega dela naveličajo in staro matico zadavijo ter še le pozneje s pevko rojijo.
Kaj naj začne čebelar v takem slučaju? Pazi naj na matico, kakor smo že pred rekli, da vidi je li matica zmožna letati ali ne. Včasih je res prestara in zarad starosti ne more letati; mnogokrat pa pade ne ravno zavolj starosti, ampak zarad prerodovitnosti, pohabljenih perutic, sape i. t. d. in škoda je čebelarju, če taka konec vzame. (Za starost bi imel vsak čebelar vedeti, če zna le pero ali svinčnjek rabiti).
Zato naj ima čebelar vselej pripravljeno matičnico, da padlo hitro pobere in noter dene. Matičnica naj se potem na kako preklo natakne ter med roječe čebele povzdigne. Brž jo bodo obsedle; čebelar naj preklo v zemljo zasadi ter gr6 po pripravljen panj, ga postavi na kak stol ter matičnico vanj dene — roja mu potem ne bo treba ogrebat.i, pojde sam v panj. Ravno tako dobro je, če hitro izrojenca na stran dene in na njega mesto panj z matičnico postavi. Naj to roj že zapazi ali ne, gotovo pride v roke. Roj namreč gre vselej nazaj, če zapazi, da je matico zgubil in — veselje je veliko za čebele in čebelarja. Kadar se roj snide, naj matico spusti in panj na stran postavi ter dene, kjer mu je prostor namenil, izrojenca pa spet na staro mesto.
Ta primerljej dela tedaj izvedenemu čebelarju malo skrbi. Oe še ve, da pri prvem roju matica nekako v sredi roja iz panja pride, je ne bo lahko prezerl. Je Sel prvi dan roj nazaj v stari panj, naj ima drugi dan pripravljen lovivni sak ali nalašč zato narejen panj ter naj roj kar vlovi. Oe ravno prvih čebel roja ne vjame, ni treba pri prvem roju nobenih skrbi; bodo že prav prišle, če no k roju, pa v stari panj nazaj. Pri drujecih in tretjinčekih se je pač treba bolj podvizati, ker mlada matica izleti koj od začetka s prvimi čebelami.
Gotovo zu a m 11 j e dr uzega in naslednjih r o j e v je petje matice. Ko namreč prva matica iz zibelke izleze, jo začne skrbeti, jo li sama ali še katera druga matica v panji, ker po naravnem nagonu ve, da zamore le ena v panju kraljevati. Toraj tako imenovanje petje matico ni druzega kakor glas skerbi, glas tužue boječuosti zarad potrebnega vojskovanja; zakaj ker se dve matici srečate, nastane boj — dvoboj, dokler ona ali druga obleži, mnogokrat pa nobena ni za plod, ker ena obleži, druga je pohabljena. — Od kod pa dvojni glas tanjši in debelejši pri mladih maticah? Znabiti zato, ki je ena stareja druge pak so mlajše? Ne; saj ravno mlajše debelo kvakajo, in stareja tanko poje? Znabiti je ena čebelna, druga trotovua matica? Tako se res čita v starih knjigah in še dandanašnji je mnogo čebelarjev takih misel, ali
motijo se vsi vkup stari in mladi čebelarji. Glas nekaterih matic se le zato debelejši čuje, ker je le ena prosta, pevka: vse druge so še v zibelkih, čeravno so zrele, pa si vun ne upajo. Zato le malo luknjico naredijo, skozi katerega rilček pomolijo ter od čebel hrano dobivajo; zato je tudi njih glas zamolkel. Hočemo vas precej od tega prepričati. Od kod pa so vse te matice? Vse so so izlegle od zalege ene in ravno tiste matice — tiste uamreč, ki je s prvim rojem šla. Pozneje ni bilo več rodovitne matice v panji, pred gotovo ni bilo nobene druge, razun tiste, ki je šla s prvecem. Toraj od kod vse matice? Le od ene in ravno tisto, ki je pred v panji kraljevala. Naj danes ali juter panj drujca da, gre pevka z njim, berž izleze ena prejšnjih kvakarc in komaj prosta, bo tako tanko pela, kakor pred njena sestra. Naj gre ta s tretjim rojem, izleze tretja na njeno mesto z ravno tako tankim glasom. Da je neumna misel, kakor bi bila ta čebelna, druga trotovna matica, se prepričamo tudi lahko s tem, da matice drujcev in tretjakov, Če le srečno oplodene. ležejo čebelno in trotovno zalego, čeravno so v mladosti v zibelki kvakale. Že prav, nam je nekdo pred nekaj leti rekel, če je le ena prosta, kako pa da z drugim, tretjim rojem gredö po dve, tri in več matic, tedaj jih mora vendar več prostih biti. Ne prijatelj! res da grč z drugim in tretjim rojem več matic, ali svojo ječo so zapustile še le med rojenjem. Rekli smo že pred, da pri drugih in tretjih rojih grč mlada matica navadno s prvimi roječimi čebelami in ko druge zrele matice po svojem naravnem nagonu čutijo, da je tekmeca izletela, zapustijo svojo ječo ter v občni zmešnjavi gredö z rojem, da nekatere ure proste preživijo. Kmalo pa bodo, če ne pred, na večer od čebel zadavljene. V izrojencu pa naj bolj zrela ostala kvakarca izlazi ter zna brž tako tanko peti, kakor njena prejšnja ali njene prejšnje sestrice. Včasih se primeri, da gredö z drugim ali kakim naslednjim rojem vse matice ter ostane izrojenec popolno brez matice. Zato naj čebelar prvi večer izrojenca vselej opazuje, če so čebele pokojne ali nepokojne in žalostne. Po tem naj bo tudi njegovo ravnanje, katerega menda nam ni treba dalje razlagati.
Dokler v pauji matica poje, toliko časa, misli panj še rojiti. Drujci rojijo navadno čez teden dni, tretji čez tri dni, četrti čez dva dni po prejšnjem roju. Kar čas dneva tiče, so roji naj bolj navadni od desete ure dopoldue, do dveh popoldne. Vendar pa kar čas tiče, je toliko spremena in primerljejev, daje komaj mogoče vse omeniti. Dasiravno ne velikokrat, pa vendar imeli smo že roje kmalo po sedmi uri zjutraj, pa tudi še po šesti na večer. Na dneve se pa celtf ne dajo navezati. Naj več upljiva na hitreje ali kasneje rojenje ima vreme: Včasih je n. pr. panj pripravljen daues dati prvi roj ter znabiti že tudi roji, pa matica pade na tla in roj gre nazaj. Oe matico najdeš in deneš v pauj, bo juter spet rojil; al juter začne deževati in dežuje tudi tretji dan. Matične zibelke se bližajo med tem zrelosti, znabiti stara matica komaj še vpelja, da ni zadavljena; mlada izleze kmalo po njenem odhodu in družeča imaš že peti dan ali še pred. Mogoče pa je tudi, da boš družeča čakal 14, 16 dui ali celö še dalje. Kdo že ni vsega tega doživel in si reči ni vedel razjasniti? Kaj je temu krivo? Glej kak roj je veselo plesal in brenčal okoli čebelnjaka in njegov sosed sicer čebeln, pa ves nepripravljen grč za njim edino zato, da tudi on veselo ženitovauje obhaja; čebelar pa čaka in čaka ter je družeča že iz računa zbrisal, ko začne matica peti in potem čez nekoliko časa že iz števila živih zbrisau roj oživi. Z besedo: Kakor pri vsem čebelarstvu se zlasti kar roje tiče, nikoli ne izučimo. Vsako leto jo kaj druzega, vsako leto več ali manj novega. Smo
6*
čebelarili po 20, 30 let ter že vsakoršne primerljeje videli, se nam eno in trideseto leto le spet kaj naključi, da osupnjeni pravimo: Kaj takega se mi še ni primerilo! Mende ravno zato je čebelarstvo toliko prijetno in zapeljivo (nemci ga zovejo poezijo — pesnistvo kmetijstva, t. j. vzvišeno kmetijstvo), da ga gotovo več no popusti, kdor koli ga je začel malo uinevati: bodi že priprost kmetič, ali učen naravoslovec. Ne mara ravno zato se čebelarji nikoli popolno ne dogovorijo; naj se soseda tudi desetkrat na dan od čebelarstva pogovarjata, si vesta enajstikrat spet kaj povedati. Zato so čebelarji toliko lačni in žejni poduka; naj so že tudi celo kopo čebelarskih knjig prečitali, ko izlazi kaka nova, morajo še tisto brati, naj tudi od prve do zadnje strani nič novega ne najdejo.
Pa — povrnimo se k rojem, ktere smo v zraku popustili ter glejmo, kaj delajo. Spreletavajo se veselo popevaje veči del v obližji čebelnjaka, kakor bi vedeli, da je tam njih dom, kjer bodo kmalo spet svoje delovanje pričeli, kterega so danes popustili ter se radujejo kot pravi lepovremski lahkoživci. Kadar se utrudijo, se vsedejo; pa tudi tü niso zbirljivi. Vse jim je prav: solnce in senca, visoko in nizko, šibka vejica ali cerkveni stolp — kakor je „Čebela" nedavno povedala: oslovska čeliist, otročja zibelka, ali mertvaška truga; čebelar naj potem gleda, kakor hoče, da jih pod streho spravi. In res mu njegovi ljubljenci spet s tem mnogo sitnosti in znoja prizadevajo. Kadar se hitro in nizko vsedejo, je delo prav veselo in reč kmalo v kraji. A velikokrat je obilno sitnega dela, kterega bi pa čebelar še pozabil, naj bi roji mnogokrat ne bili, kakor nagajivi otroci. Komaj se enega lotiš, se oglasi drugi, tretji in še več ter eden bolj nagaja, kot drugi. Pa kaj bomo znano reč popisovali, rajše poglejmo, kaj v posebnih primerljejih storiti.
Namesto pa vsak posebni primerljej razpravljati, kar bolj gre v podučno čebelarsko knjigo, kakor v časopis, naj rajše omenimo potrebno orodje, kterega bo čebelar potem že vedil rabiti. Naj pred opomnimo, da naj saj gotovo vsak čebelar potrebno orodje za ogrebanje rojev pripravljeno ima. Kako mudno in sitno je za vsak poseben primerljej še le orodja iskati, znabiti cel<5 ga še le vnovič delati! In vendar se ta napaka že tudi pri starih čebelarjih marsikje nahaja. Toraj čebelar naj ima vedno pripravljeno sledeče:
Lahek ogrebovalni panjič iz jelovih, tankih dilic. Tak panjič bodi kakih 15 do 18 palcev (40 do 50 cm.) dolg, na enem koncu kakih 9 % palcev širok, da se lahko v panj nastavi ter roj kar noter strese; na drugem koncu pa bodi kakih 13 do 14 palcev širok, da se lahko pod roj postavi, čeravno bolj na široko sedi. Tak panjič je prav lehkoten, naj ga že čebelar pod pazduho vzame, ali po potrebi na kak kol naveže. Nedavno smo pri prijatelju videli tak ogrebovalni panjič iz lepljenega papirja (kartona.) Bil je z dveh pol sošit in zalepljen; na enem koncu širji, na drugim z dnom ožji. Na širjem koncu sta udelana na nasprotnih straneh dva koščeka železa, na kterih se suče drateni locaj, ki ima na spodnji ožini votlino, da se na srednje debelo palico ali preklo lahko nasadi ter se tako tudi visoko viseč roj lahko doseže. Taka ogrebovalna posodica je gotovo naj bolj lahka, in ker je papir bolj gladek, je tudi za pretresovauje čebel prav pripravna. Naj omenimo še posode z enakim namenom. Je pa ta posoda navadna pleteuica s slame in viter. Zgoraj je široka kakih 13 palcev, zel<5 toliko dolga, proti dnu primerno vedno ožja; z besedo podolgovat pehar. Lahka je taka posoda gotovo; prav všeč nam je bila zarad lahke rabe. Čebelar druzega ne potrebuje, kakor železnega po-
dajača s tremi roglji in spodnjo votlino za nasajanje. Pehar se kar med roglje dene, ki ga trdno primejo, da ga ni treba ne privezovati ne kaj druzega z njim početi; potem se nasadi primerno dolga palica in vsega je konec. Prav toplo priporočamo, naj vsak čebelar si preskrbi en ali drugi ogrebovalni panjič, ker tako orodje se potrebuje vsako leto; navezovanje panjev na debele prekle prizadeva jako veliko sitnost in zamude časa in še pri vsem prizadevanji se lahko nesreča primeri, da se kaj razveže ter roj raztrese. In zadnjič naj si čebelar poskrbi dolgo preklo, v ktero nabije troje ali čvetere kaveljnov po kakem čevlju drug od druzega. Tako se na dolgem drogu nasajen panjič tudi pod visoko viseč roj lahko podstavi in veja z drugim drogom potrese ter ni treba z nevarnostjo za življenje po drevji in šibkih vejah se plaziti. Komur je ljubši, zna železo za nasajanje ali kje v sredi ali na vrhu pod robom ogrebovalnega panjiča pritrditi, njegova raba bo enako pri-lična. Za nižej sedeče roje naj si čebelar napravi na dvoje raztegljivo lestvico kakih pet, šest čevljev visoko, ktera naj ne bo pretežka in preokorna, da jo človek sam lahko nese in postavi, kjer je treba. Taka lestvica je tudi sicer koristna reč pri hiši zlasti za trebljenje in obiranje nižjega sadnega drevja.	(Dalje prih.)
Dopisi.
Kakor o prezimovanji čebel, tako smo dobili o spomladnem obnašanji prav razne — da z istega kraja popolno nasprotna poročila. Kar se tiče zlasti rojev, so letos čebele nekako pristranske postale, ter pri čebelarju nikakor nočejo začeti, pri sosedu nikakor nehati rojiti. Pa glejte rajše izvirne kratke dopise.
Št. Vid nad Ljubljano. „So li čebele tudi pri vas tako puntajo, kakor pri nas ? Kakor čujemo od raznih rokodelcev, tako „štrikajo" (odpovedujejo delo, praznujejo) pri nas čebele. Kakšin je natura roj, še nevom; jaz jih imam le toliko, kolikor sem jih sam naredil in prisilil".
Z Ljubljanske okolice, ki je pa bližej Št. Vida, čebelar poroča, da hoče pri njem vse znoreti. „Kakor se dandanes vse ženi, naj še tako malo kaže, tako norijo čebele. Vse roji po trikrat, štirikrat, da mi stari plemenjaki prazni ostajajo".
Z Dolenjskega se nam z iste vasi poroča, da iz osmih panjev ima čebelar dvajset rojev; štirje sosedje, ki imajo vkup tri in dvajset panjev plemenjakov, nimajo več, kakor pet rojev. „Neverno, zna li naš sosed boljše moliti, ali umetniše coprati! pri nas ni roja niti iz dobrih, niti iz slabih panjev, on pa se pritožuje, da jih ne more sproti spravljati. Bi nam li vedeli vzrok te prikazui povedati ? Čebele enega plemena, v enakih panjih, z isto pašo in vremenom, pa taka različnost !"
Odgovor vredništva. Na tako prašanje, je pač težavno dostojno odgovarjati. Mnogokrat moramo spoznati, da vsi skup odgovora neverno. Dovolite nam, da bomo malo ugibali. Poznate li prigovor: „Kdor dobro maže, lahko vozi?" Znabiti je v tem coprnija sosedova, kaj ? Mogoče, da je sosed bolj pazil, da je prezimoval čebele z mladimi rodovitnimi maticami; da je bolj pridno izrezoval staro satovje ter za potrebno preuovljenje skrbel; znabiti panje o pravem času boljše osnazil itd.; včasih mala postrežnost mnogo včini ter ima velike nasledke. Naj dostavimo še, da je znabiti sosed panje pital na roje, znabiti celö z mlekom in jajci; našo „Čebelo",
4(3
vemo, da marljivo prebira. Tudi je mogoče, da je on svoje panje za zimo boljše oskrbol, kakor drugi sosedje ter pustil le dobre, bolj čebelne in kar je tacega. Glejte, ugibati se da mnogo. Kteri pa je ravno pravi vzrok, nam od dalječ ni mogoče povedati; mogli bi s sosedom govoriti ter vse okoljšiue vedeti in — lahko bi se primerilo, kakor smo zgorej rekli — da bi mogli na vse zadnje spoznati, da pravega vzroka neverno: Naravne reči se ravno ne dajo prisiliti, pa tudi ni mogoče, jim vselej do dna viditi.
Vendar moramo reči, da smo ravno čebelarji srečniši memo drugih. Živinorejec ne more nobenega živinčeta prisiliti, da bi mu mladino vrglo, čebelar pa to zamore. Niste li mogli po potrebi nekaj umetnih rojev narediti ? Gotovo so bili nekteri vaših plemenjakov za to zreli ter bi si bili lahko pomagali, zakaj sto čas prezrli ? Sicer pa naj veče število rojev ni naj veča sreča čebelarjeva, ampak le močni panji čebelarju kaj dobička vržejo.
Na Unci dne 1. julija 1877. J. P. Tukaj nam čebele prav dobro delajo, medene so tako močno, da v pretočenih 5 letih o tem času niso bile nikoli takö ; a rojev nam dajejo v primeri z vlanskim letom nekoliko manj. Cez zimo sem si bil obdržal 14 panjev.
Prvega roja sem imel dne 15. maja (ta je bil tudi prvi v tukajšnjem kraji in okolici). Letošnje za čebelorejce neugodno pomladansko vreme, nam je nekoliko prve roje zadrževalo; al posebno hudo in grenko so to vsi oni skušali, kateri se še vedno stare navade držč, da namreč vse lahkejo panjeve čez zimo obdrže. močneje in težje pa neusmiljeno z žveplom more. Skušnja jih bo vže zmodrila, ako ne bodo drugače se spametovali.
Dalje sem imel prvega družeča dne 26. maja, tretjaka dne 6. junija in prvega vnuka dne 1. julija.
Roji skoraj vsi, pa tudi stari do konca v panju delajo, in kakor vlansko leto, tako imajo tudi letos v gojzdu na hoji obilno paše.
Bog daj da bi se enkrat tudi na jesen dobro obnesle! Gotovo bi dobra jesen čebelarstvo bolj pospešila, kakor deset natisnjenih opominov. *)
S St. na spodnjem Štajarskem. Kakö, da imate letos tako malo dopisov iz slovenskega Štajarja? **) Bote kmalo mislili, da smo tu vse čebelarstvo popustili; saj sicer vam tudi jaz nimam nič posebnega pisati, pa kar vtihuiti vendar ne smemo. S čebelarstvom je letos vse po navadi. Zarad slabega pridelka lansko jeseni je čez zimo marsikteri panj padel; kdor ni ravno pred zimo, je mogel na spomlad pridno pitati. Ker je bila zima tako topla, so marsikateri o lepih dnevih tudi po zimi pitali. A skušali smo pa, da zimsko pitanje ni veliko vredno. Vsih nezgod zimskega pitanja ne bom omenjal, saj so čebelarjem gotovo vsem znane; toliko pa rečem, da bom svojim čebelicam kakor bom mogel potrebno zimsko hrano preskrboval, o zimskem času pa ne bom več pital.***) Zdaj so ostali panji še dosti dobri; rojijo sicer kakor navadno temu čebelarju bolj, drugim manj ; roji dobro napredovajo. Kjer imajo obilno kostanja, bodo mogli čebele spodrezavati pred ajdovo pašo, da prostor za nov pridelek dobijo. Res prav želeti bi bilo, da bi po mnogo slabih letinah saj
*) Tudi od drugih tamošnjih krajev se nam piše enako; da namreč čebele rojijo navadno dosti dobro ter da so po primeri z drugimi leti prav težke.	Vredn.
**) Jih nismo ravno nikoli preveč imeli; letos je pa še bolj slaba letina za-njc. Vredn.
***) Prav imate; le glejte, da bode Vaš sklep stanoviten.	Vredn.
ena dobra za čebelarje prišla — čebelarstvo bi to mnogo poživilo. Sicer vemo, da stari čebelarji ga ne bodo popustili, kakor mačka mišjolova ne; al mlajši gospodarji bi se ga radostnejši poprijemali, ko bi videli, da se iz voska in sladkega medu lahko srebrni in zlati denarci kujejo. (Bo težko kaj; kaki papirnati listeki se bodo še dali izdelati, za srebro iu zlato Vam tudi v najboljši letini nismo porok. Vredn.)
Smem še dostavljati, da čebelastvo če dalje napreduje. Koliko jih je v naši okoljici, ki pred nekaterimi leti niso muhe imeli, a zdaj imajo že lepo število polnih panjev. Tudi panji s premakljivim satovjem se sem ter tje nahajajo i tedaj ni čas tako dalječ, o kterem bi smela „Čebela" veselo napredovanje čebelarstva svojim bralcem naznaniti; če hoče, zna precej v nasleduem listu. Če drago, še drugo pot kaj. *) Z Bogom !
Razna naznanila.
Z odlokom 11. junija tek. leta štev. 5104/444 je visoko c. kr. ministerstvo kmetijstva na prošnjo odbora čebelarskega društva slavni c. kr. kmetijski družbi dovolilo, da nam iz nji p o d e 1 ene podpore 200 gld. izplača. Slava!
Hvala pa tudi slavnemu odboru kmetijske družbe, ker vemo, da nam je le po njegovem blagovoljnem priporočenju ta lepa podpora do šla. S tem inssvoto od si. dež. zbora podeleno bomo letos zelö polovico dolga odtrgali. Hvala Bogu in dobrotnim podpiralcem!
V prošnji na vis. c. kr. ministerstvo kmetijstva smo prosili tudi za blagovoljno podporo , da bi zamogli saj nekaj shodnih ali potovanih govorov o čebelarstvu z malo razstavico naj potrebnešega čeb. orodja po Slovenskem napraviti, ker smo prepričani, da bi mnogo pomagalo k razširjanji čebelarstva, nam visoko ministerstvo v omenjenem odloku odgovarje, da letos in prihodnje leto nam v ta namen podpore nikakor ne more podeliti.	_
Odbor za 22. občni zbor avstrijskih in nemških čebelarjev prijazno vse čebelarje vabi, da se blagovoljno vde-ležijo občnega zborovanja in da tudivrazstavo kaj pošljejo. Sprejemalo se bode vsako koristno orodje in tudi panji z živimi čebelami.
Cena voznine za poslano blago in potovanje bode znižana.
Občno zborovanje bodo od 17. do 20. septembra.
Če nam obširniši program doide, ga naznanimo drugikrat.
*) Vselej drago; le prosimo, da nam blagovolite tudi svoje ime naznaniti. Sicer dopis nima nič političnega ter ga vredništvo lahko zastopa; pa vediti vendar moramo, kdo nam piše, da se zarad kake znabiti dvomljive ali pojasnila potrebne reči vemo na dopisovalca obrniti.
Kar so tiče predzadnji stavk, Vas moramo vpozorevati. daste našo opazko v zadnjem listu str. 39 malo prenaglo čitali. Nismo rekli, kdaj bo smela „Čebela" napredek čebelarstvu svojim bralcom naznaniti, ampak nekaj druzega; česar pa v naslednjem listu in naj brž k letu osorej ali še dalje tudi ne bomo mogli preklicati. Bog daj, da bi smeli skoraj I	Vredn.
ImenJüs:
Čast. in spošt. udov, kateri so letošnjo plačo poslali: (Dalje.)
Gospod Abram Leopold, učitelj v Nemški Loki ....	1 gld. — kr.
„ Kavčič Franc, učitelj v Dragatušu......1 „ — „
r „ Kobetič Ivan, kmetovalec v Maverlenu ....	1 „ — „
Čast. „ Evstabij Ozimek, frančišk. gvardijan v Gorici . .	2 „ — „
„ „ Pahor Štefan, vikar v Pevmi........2	„	—	„
„ Pavčič Anton, učitelj v St.. Janžu......1	„	—	„
„	Prijatelj Franc, kmetovalec v Gorenjivasi . . .	1	„	—	„
„ „ Sajovic Janez, župnik v Mošnjah......2	„ —	„
„ Sancin Janez, posestn. v Dolini.......2	„ —	„
„ Sedevčič Blaže, učitelj v Šempasu......1	„	—	„
„ Slekovec. Jožef, učitelj v Jareuiui......1	„	—	„
„ Souvan Franc, posestn. v Ljubljani......2	„	—	„
„ „ Stagoj Matija, župnik v Trebovljah......2	„	—	„
„ „ Smerekar Franc, v Libušnjem.......2	„	—	„
Blag. „ Stare Feliks, grajščak v Mengšu.......2	„	—	„
„ Semlič Jožef, učitelj v Lembahu......1	„	—	„
čast. „ Pijanec Anton, kaplan v Lembahu......2	„	—	„
„ Škerl Anton, čebelar v Cirknici.......1	„	—	„
si. Šola vinorejska na Slapu........2	„	—	„
„ Šranec Miha, mlinar na Jesenicah......1	„	—	„
„ „ Zupančič Janez, župnik v Ihanu.......2	„	—	„
„ Zupančič Martin, kmetovalec v Žubni.....1	„	—	„
„ „ Tavčar Miha, župnik na "Vač........2	„	—	„
„ „ Terjašek Karol, duhovn. v Zagorji......2	„	—	„
„ Yehar Ignacij, kmetovalec v Poljanah.....1	„	—	„
„ „ Verlič Franc, župnik v Stranicah......2	„	—	„
„ Vovk Andrej, kmetovalec v Eazkožah.....1	„	—	„
Ustnica »pravniilvn.
0. g. L. S. duhovn.: Zaželjenega znate dobiti, kolikor drago; naznanite nam le natančniSe Vašo voljo. Tudi omenjeno orodje Vam preskrbimo in pošljemo, če drago. Prosimo le za kratko poterpljenje.
G. J. P. učitelj v D.: Kje pa ste to čitali? Nam je res neznano, dasi imamo mnogo čebelarskih časopisov. Sicer pa Vam radi poizvemo, da nam reč le bolj razjasnite.
G. L. A. učitelj v N. L.: Hvala lepa za Vaš trud. Leze vender zmirom naprej, če tudi počasno.
G. D. M. posestn. v K.: Moramo spoznati, da tega neverno; mislimo pa, da tega tudi oče čebelarstva gosp. Dzierzon z drugimi veljaki v čebelarstvu ueve. Nekoliko več od tega iščite z marljivim čitanjem v prvem članku.
G. A. V. kmetoval. v L.: Ne zamerite, da letos ne moremo več storiti, ker nas veže sklep občnega zbora. Ce bo mogoče, oglasite se zgodaj za drugo leto.
C. g. A. Z. župn. v S.: Razstavo znate še viditi, če se k nam potrudite; bukvarnice pa zdaj nimamo, ker je zarad suše v društveni denarnici bivši predsednik nakupljene knjige v svoj račun nazaj vzel. Knjigo Vam bomo pa že preskrbeli, naznanite nam le ktero želite.
Neimenovanimi! g. K. Š.: Govoriti je večidel lahko, al storiti — mnogokrat nemogoče. Škodoželjnost je sicer prepovedana, pa v tem slučaju biVam skoraj privoščili dejansko poskušnjo za kako četrtletje. In — svesti smo si, da od omenjene reči bidrugačje mislili. Pa brez zamere!
U* ■ I	--------- —=	_ ------------ — .	-- —--------—-
Odgovorni vrednik J. Jerič.	Izdavatelj „čebelarsko društvo".