177. številka. Trst v petek dne 7. avgusta 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta • K in za en mesec 2 K. — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira Po tobakarnah t Trstu se prodajajo posamične -*.evilke po 6 stot. <3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. glasilo političnega Bruštva „€9inost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., ae računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molln piccolo it. 3, H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna ; ulica Carintia štev. 12. Nemške laži in potajevanja ^ ^T^l * JPJJI - historičnih resnic. drugo, nego na to, kako bi ustrezala požreš nosti in nenasitnosti Slovanov ! V ta namen M d N«zoi na C škom imajo moža, ki da krgi državna uPrava dan na dan spravlja človeka v za Ircgoj težko je dolo kulturalno in gospodarsko posestno stanje čiti, kaj je veČe na tem m< žu : ali njegova ambicijoznost, ki ga obsoja v ulogo več-nfga ministersk*g« kandidata, ali pa nje-g »v nacij' nalni fanatizem, ki bi se morda dal opravičiti pri kan mi sredstvi, če bi kdo še hotel Bedo: V9a državne uprave je v rokah oporekati mueniu, da eventuvelni obstrukciji Cehov se morajo pridružiti tudi Jugoslovani: g. Rob ču ne bi trebalo druzega, nego. da d'>tičnf>?a opt m sta opozori na že omenjeni govor Prade ja in pa na. dejstvo, da je ta Prade eden prvakov tistih nemških strank, Nemcev ! In še jim ni zadosti in še razgrajajo in ša kriči Prade liripavo, da so tlačeni in proganjani in — izključeni iz vlade in uprave! Človek se prijemlje za glavo in kar ne more umeti kako morejo sinovi naroda s toli katerim je av*trij-ki zistem usužnjen od ne- visoko inteligenco pasti na tako nizek nivo kdaj in sedaj boli, nego kedaj. mou£le! G. Robič je v svojem govoru na volil- ln mož> ki na javnem mestu, pred sve- nem sh. da v R jšah konitatiral žalostno ali tom> govori toliko laži, kolikor je izustil be notorično resnico. Nemci da v javnem poli- Bed — ta mož je eden voditeljev Nemcev, tonem življenju n;majo čuta za pravo drugih. ima besedo o odločevanju nemške politike!! Res je to : Nem^i im*jo— temu se ne more ^ ni imel prav posl. Robič, rekši, da do oporekati — visoko inteligenco uma, a nedo-! pomrjenja ne pride, dokler bomo imeli par-8taje jim inteligence srca: pravičnosti in ple- lament, v katerem terorizujejo ljudje brez čuta za tuje pravo — in ki nimajo nobenega spoštovanja do resnice — pristavljamo mi! Ali gospod Prade ni govoril laži le ozi-respico, bodi pa že sedanjo, ali pa zgo-' rom na sedanje polcženje Nemcev v Avstriji, ampak je zagrešil tudi nečuvene historične laži, izvršil je atentat tudi na zgodovinsko menitosti v post« parju z drug mi. Ob takem defektu je neizo^ibn » in ni možno drugače, nego da Nemci nimajo spoštovanja tudi za dovinsko ! To je eklatantno dokazal tudi g. Prade se svojim najnovejim govorom, v katerem je drzno tajil sedanje in zgodovinske resnice. Res neverjetno je, kaj si je upal vse trditi ta imenitni mož iz nemškega »bleca«. Ta mcž je imel v Grottau u drzno čelo za trditev, da so Nemci sedaj popolnoma resnico. — Laž je namreč, najdrzneja laž, ako Nemci trde, da so le oni ustanovili to državo, da jo tudi sedaj vzdržujejo le oni ! Kajti zgodovinska resnica je ta, da je ta država navstala po lastni volji se^tavljajoČih jo delov, in potom pogodb. PODLISTEK. 14 »Ob. ti umetniki !« J® odvrnila mlada žena. Na svetlem obrežju, Novela. Poljski spisal H. Sienkiewicz. Poslovenil Podravski. III. Kmalu se je kletka odprla, golob pa je vendar ottal ca mestu. Splašili so ga s tem, da bo potočili proti njemu po travi leseno krogljo, oa kar je počil strel. Toda ptič ni padel takoj; najpoprej je zletel visoko v ozračje, na to se je zagnal naravnost nad morje, znižajoč se oimdalje bolj nad vodo, kakor bi bil ranjen in naposled je izginil popolnoma v eclčnem svitu. »Mogoče, da je padel, mogoče da ne! Bodočnost je negotova«, rekel je smehljaje se Svirski. Toda gospa Elzen Be je namrdnila nalik jezavim otrokom : »To je napravil neznosni Sinten«, je dejala. »Stavim, da je od. Pojdiva !« In stopala eta čimdalje nižje k strelišču sredi koksovih dreves in vlaknastih rastlin. Gospa E zenova je za vsakim odmevom strela obstala, pri čemer je v svoji beli obleki, na orjaških stopnjicah, sredi tega zelenja izgle dala kakor kip. » V seka ko, nobena tkanina ne dela tako mičnb gob kakor Hanel, omenil je Svirsk*. In v njenem glasu je bilo nekoliko ironije, zakaj čutila se je nekoliko razžaljeno a tem, da Svirski v tem hipu ni mislil na njo, marveč na gube, kakoršnje delajo različne tkanine. »Pojdiva«. Črez nekoliko minut sta se znašla pod streho strelišča. Iz-med znancev je bil ondi samo Sinten ; streljajoč za stavo z nekim ogrskim grofom. Oba sta imela na sebi rjavo obleko ter kučmi enake barve s strešicami in mrežaste nogavice ; oba sta bila jako vzvišena in oba sta imela lici bedakov. »Nu, kako gre?« je vprašala gospa Elzen. »Zmagujem ga. Gotov sem. da mi veliki dobitek ne odide.« Tu se je obrnil k Svirskemu. »A vi ne streljate ?« »Seveda, toda danes ne.« »Jaz pa«, odvrnil je Sinten, pogledavši pomenljivo gospo Elzenovo, »sem danes srečen v igri !« Na to so ga poklicali k strelu. »Hotel je reči, da je nesrečen v ljubezni«, rekel je Svirski. »Imbecile ! Ali je moglo priti drugače ?« Toda navzlic teh grajalnih besed je bilo raz lica zale gospe moči razbrati, d« se ne Vzemimo le par izgledov: Koroško je leta 1276, po zmagi Rudolfa Habsburškega nad češćim kraljem Ot »-karjem, pripadlo zopet nemški državi kakor izpraznjen fevd, a 1286. je b lo podeljeno grofa Meinhardu Tirolskemu. Ko so grofi Tirolski leta 1335. izumrli, je hči poslednjega grofa obdržala Tirolsko, Koroško pa je cesar Ludovik Bavarec podelil vojvodom Avstrijskim iz hiše Habsburške. A K o r o š k a je bila tedaj slovenska dežela. Kranjska je imela od leta 1039. lastne mejne grofe. Leta 1077. oziroma 1093. je bila podeljena oglejskim patrjarhum. Po ž e n i t v i je dobil avstrijski vojvoda Friderik »bojeviti« tol ko posestva na Kranjskem, da si je leta 1232. nadel ime »g »spoda Kranjske«, a Rudolf IV. se je od leta 1364. imenoval »vojvoda Kranjske«. Od tedaj je pripadala dežela nepretržno k Avstriji, izvzemši le — kakor obče zuano — kratko dobo od 1809—1813, koje bila dežela podrejena Francozom. Tako sa je tudi Trst po lastni želji prebivalcev — ki so iskali zaščite proti beneški republiki — leta 1382 zdru žil z Avstrijo. Tako bi lahko navajali dalje v dokaz, kako dr/no pretvarjanje zgodovinske resnice je to, ako Nemci vzbujajo domnevanje, kakor da so Nemci ustanovili to našo državo z neizmernimi Žrtvami ! Isto tako goropadna fdlzifikacija resnice je, ako se širokoustijo, da tudi sedaj le Nemci vzdržujejo državo' Največ krvi za obstanek države in največ žrtvovali zanjo se marveč Nenemci že iz tega enostavnega razloga, ker so oni v večini ! To je historična resnica, ki je neporušna in ostane vzlic vsem nemškim lažem, kakor je neporušna sedanja resnica, da Nemci nimajo ni v zgodovinskih dogodkih, ni v sedanji sestavi monarhije, ni v njenih potrebah, niti najmanjo pravico v to, da bi bili nad drugimi, da bi bili narod — privilegijev ! Tako je in tako ostane, pa naj Nemci še tako kričć, da je nasprotno res! Politični pregled. V Trstu, 6. avgusta 1903. Kriza na Ogrskem. Včeraj popo-ludne dospel je ogrski ministerski predsednik, g»of Khuen Hedervary, k ceaarju v srdi radi tega, da je v navzočnosti Svir-skega čula besede, kako zelo je micna in zaže-Ijena. Toda to spričevalo bi še tega dne ne imelo biti poslednje. »Hotel sem vas nekaj vprašati«, rekel je po kratkem molčanju Svirski, »toda med kosilom, v navzočnosti fantov in Kresoviča to ni bilo mogcce. Kresovič mi je potoma povedal, da odide in da je danes poslednji dan učitelj teh fantov. Ali je to resnica in čemu ?« »Resnica«,' odvrnila mu je gospa Elze-nova. »Najprvo nisem porok za njegovo zdravje. Pred nekoliko dnevi sem ga prislila, da je šel k zdravniku. Zdravnik mu je znovič ponovil, da mu ne grozi jetika — sicer bi ga ne imela niti eno uro dalje — toda naj si bo kakor hoče, izgleda vendar veaki dan sla-beje,.. nekako čuden je, razdražen, pogostoma neznosen.... In to je prvi vzrok. A drugič, vam je znano njegovo prepričanje ?... Ro mula in Rema se to ne prime — to vem. Fanta stn odgojena tako, da se ju podobna načela ne morejo prijeti. Vsekako pa si ne želim, da bi že v otročjih letih izvedela, da se nahajajo takšne reči na svetu, da bi se srečala s takšno vnemo in ob enem s taksno nenaklonjenostjo do tega ozračja, kateremu pripadata... Vi si želite, da se naj razgovar-jata, o komur si bodi v lastnem domačem jeziku, torej mi je bilo tega dovolj. To mije Iaohl. Oči političnega sveta obrnjene so Bedaj v Ischl, odkjer ima priti rešitev c grške krize. Splošna sodba je sedaj ta, da na Ogrskem ne more iti tako dalje, ali mora odsto-p ti Khuen ali pa je treba zbornico razpustiti. Naj se pa zgodi eno ali dr»igo, toliko je gotovo že sedaj, da bo ta rešitev le pro-vizorična in da bo kljubu temu na Ogrskem nadaljevala parlamentarna kriza. — Ako se razpusti zbornica, bo položaj v novi zbornici, ako se bodo vršile volitve svobodno, za gr. fa Khuena še hujši, nego je sedaj. O volitvah po Khuenovem hrvatskem sistemu pa trd jo ctl6 liberalni madjarski listi, da so na Ogrskem nemogoče, ker bi Khuen ne imel v to ne dovolj bajonetov ne dovolj denarja. Najboljši znak, da se Khuenova slava bliža že svojemu koncu, je ta, da so ga liberalna glasila začela zapuščati. Nekatera izmed teh glasil začela bo pisati naravnost proti njemu, druga pa ga ne branijo več, tako, da je ostal sedaj popolnoma osamljen. Kar ee tiče rešitve krize, prevladuje mnenje, da Khuen odstopi. Kakor najboljši naslednik Khuenu trdi se, da bi bil grof Apponyi, do katerega ima opozicija največ zaupanja, ker je prepričana, da on sukcesivno izvojuje narodne koncesije. Korupcija na Ogrskem. Včeraj je imel parlamentarni odsefc za preiskovanje korupojske afere zopet sejo. Zaslišan je bil med drugimi tudi bančni komisar in bivši tajnik grofa Szapa-yja, Julij Reiman, kateri je izjavil, da ne ve čisto nič o vsej aferi in se je čudil, čemu da so ga pozvali pred komisijo. Tej njegovi izjavi pa je odločno oporekal Časnikar Alojzij Maray, urednik nekega finsncijalnega časopisa, čegar lastnik je omenjeni Reiman. Maray je pripovedoval, da je dne 29. julija v poslanski zbornici govoril z Reimanom o korupcijski aferi. Reiman mu je takrat trdil, da je Szaps£ry delal v sporazumljenju z grofom Khuenom, da je bila izjava, katero je podal Szajary po razkritju škandala, pripravljena že poprej ter da se je hotelo, naj bi Sz»pary izjavil, da tudi liberalna stranka ni prav nič udeležsna na korupcijski aferi itd. Naslednjega dne pa je Maray telefonično obvestil Reimana, da hoče o tej stvari govoriti pred komisijo. Rsiman pa je o tfj priliki vse preklical. Komisija jo potem konfrontirala Reimana z Marayem. Reiman je na to izjavil, da je morda reH kaj sličnega go- bilo kakor povelje... Evo, tako je in tako bo... Pri tem razumem tudi sama, da je to potrebno, da spoznata nekoliko svoj jezik... Sedaj ljudje zelo gledajo oa to — in priznavam, da imajo prav. Toda Kresovič je celo v tej zadevi prenapet..« »Škoda ga je. On ima neke gube v kotih očes, ki najavljajo fanatizem. To je kaj mično lice, sicer pa je kaj zanimiv človek!« »Že znovič govorite kakor slikar«, rekla je smejaje se gospa Elzenova. Toda črez trenutek jej je lice postalo resno in na njem se je prikazala neka zadrega. >Imam pa se drug vzrok<, je rekla. »Težavno mi je govoriti o tem, vsekako pa povem tudi to, zakaj, do koga naj bom odkritosrčna, ako ne do svojega... velikega človeka., katerega ljubim in spoštujem in kateri zna vse razumeti... Evo zapazila eem, da je Kresovič izgubil glavo in se slepo zaljubil vame in ob taksnih pogojih ne more ostati blizu«. »Kako? 4*udi ta ?«, zaklical je Svirski. In prizadevala si je pokazati, da ji to priznaoje povzroča nevoljo — a vendar, slično kakor pred trenutkom po besedah Sintena, spreletel je sedaj črez njene ustnice smeh za-dovoljnosti nad lastno ljubeznijo in žensko ničemurnostjo. Svirski ga je zapazil — zoprni, nadležni občutki so mu stisnili srce. »Torej sem podlegel epidemiji« , je rekel. (Pride še.) voril x Mara vem, a to da so bile le njegove kombinacije. Najvažnejša v tej seji pa je bila gotovo izjava sekcijskega svetnika Szabo ta, ki je priznal, da eo v registru za potne liste res nekatera inesta izpraskana, a to da je napravil neki dijurnist, ki nadomeatuje bola-nega protokolista in ki ni vešč v poslovanju. Komisija je na to izvolila pododsek, kateri ima preiskati izpraskana mesta v protokolu za potne liste. To praskanje v protokolu za potne liste je zopet en dokaz več o krivdi Khuennve vlade na korupcijski aferi. Ta slučaj bi torej dokazoval, da se je res izdalo Dienesu potni list, da bo mogel lažje pobegniti v inozemstvo, a v protokolu so sedaj ono mesto, kjer je bila zabeležena izdaja tega potnega lista, jednostavno izpraskali, da bi se tako uničil dokaz o izianju potnega lista in posredno tudi o krivdi grofa Khuena. Novinski glasovi o odstopu ministra Tomašića Tudi zagrebški »Novi Srbobran« ne veruje, da bi bil sklep inkom-patibilitetnega odseka v povod Tumaš cavemu odstopu. Kes je, meni »Novi Srbobran«, da je dotični sklep očiten atentat na posebni državnopravni polažaj Hrvatske in Slavonije, res pa je tudi, da je Tomasič, se svojimi političnimi somišljeniki vred, sam kriv, da se dogajajo taki pojavi. Kršenja osnovnih zakonov se tako vrstijo drugo za drugim, da so Madjari res morali že priti do prepričanja, da je Hrvatska že zrela za njih nenasitni apetit. Sklep inkompatibilitetnega odseka na škodo ministru Tomašiću da je le logična in naravna kazen za njegove in njegovih prijateljev politične grehe. Mi se te sodbe veselimo tembolj, ker prihaja ista iz srbskega tabora in nam je v nov dokaz, da postajajo vezi, ki spajajo v novejšem času Srbe in Hrvate, vedno tesnejše. Z demisijo dra. Tomaš'ća bavi se tudi »Information«, ki prav;, da sklep inkompati bilitetnega odseka pomeni nezaupnico liberalne stranke Khaenovi vladi. Khuen da se ne bo več dolgo držal, a za njim da pojde tudi ban grof Pejačevč Papež Pij X. Včeraj zjutraj ee je v papeževih predsobah zr.pet zapričelo redno poslovanje. 1'alatinski orožniki in papeževa ča=taa straža bo zavzeli svoj prostor v oika-zanih jim dvoranah. Mons. Bressan je imenovan papeževim tajn itn kaplanom. Bressan je tajnik sedanjega papeža že od tedaj, ko je bil ta škof v Man to vi. V Vatikanu se, kar je naravno, mnogo ukrepa, kdo da postane državni tajnik papeža Pjja X. Zatrjuje se, da se je to mesto že ponudilo kardinaloma Satolliju in Cava-gnion. Prvi da je ponudbo odkloni!, drugi pa da se ni še odločil. Dozdeva Be pa, da bi si Pij X. državnega tajnika najraje izbral med prelati, ki niso še Člani svetega kolegija, kar pa da pojde težko, ker se bodo kardinali v Vatikana temu odločno upirali. Pij X. da je že obljubil padovanskemu škofu, da prsrane njegov državni tajnik. Ko se je vezil v Kim da je namreč v Padovi govoril s tamošnjim škofom Cailigarij«m, kateri mu je želel, da pestane papež, na kar je tedanji benečanski patrijarh Sarto odgovoril: »Ako bom jaz papež, boste vi moj državni tajnik«. Včeraj zjutraj je Pij X. vsprejel diplo-matični kor, v čegar imenu je papežu čestital dekan diplomatičnega kora pri Vatikanu, portugalski poslanik d'Antas. Pij X. odgjvo-ril mu je v italijanskim jeziku in Be zahvalil za čaBtitke, ki niso namenjene njegovej osebi, marveč službi, katero zavzema kakor glavar cerkve. Sporccil je potem svoje pozdrave vladarjem in pripomnil, da je cerkev naravna podpora vladarjem, vladam in zakonom ter je izrazil željo, da bi svetovni mir trajal dalje. Na to je podelil blagoslov. Slednjič mu je ceremonjer, mons. Bisleti predstavil vse diplomatične zastopnike, ki so mu po vrsti poljubili roko. Dogodki na Salkanu. Bolgarski mi -nisterski predsednik je v pogovoru z dopisnikom dunajske »Zeit« izjavil, da je Turčija sama izzvala ustajo, ker ni izpolnila niti najmanjšo od svojih obljub. — Bolgarja da ne more na ustaško gibanje v nikakem smislu vpljivati. Trije glavni voditelji sedanje ustaje bo Damijan Gruev, Peretcsev in Lozančev. — Predsednik revolucijskega odbora, Damijan Gruev, je star 33 let in je bil šolski nadzornik. On je akademično izobražen in jako lepe vnanjoeti. Ima železno voljo in je jako popularen govornik. V solunskem vilajetu so Be pojavile grške čete, ki se hočejo bojevati proti bolgarskim ustašem. V Carigradu se širi govorica, da na nedeljo sv. Elija bukne splošna ustaja. Turška vlada je zelo vznemirjena radi ponovi v šega se intenzivnejšega ustaškega gibanja in sicer radi tega, ker je bila uverjena, da je resno ustaško gibanje v Macedoniji brezvspešno brez izdatne podpore iz B lga-rije, a se je v zadnjih časih prepričala, da so ustaši tudi sami dovolj močni. Tržaške vesti. »Slovenski Narod« ss trudi v sinočnji številni za dokaz, da smo mi prenehali biti bojno glasilo Slovencev proti Italijanom. Kako mu je vspelo to prizadevanje, morejo čitatelji razsoditi že po dejstvu, da je med namišljenimi dokazi soaebno tudi očitanje, ker se nismo postavili v družbo moža, ki je o slovesni priliki, na shodu italijanskih županov hujskal: Ejiciamus eos foras! — V rz i m o jih ven! Slovence namreč ! A stvar tudi ni brez humorja. Ljubljansko liberalno glnsilo nam šteje v zlo, ker se nočemo vezati se stranko, ki se po velikem delu neBtavlja iz — klerikalce v in katero vodi mož, čegar klerikalno mišlenje je notorično ! »K«kor kaže !« Dotlej pa, dokler ne dobi našega odgovora, naj izvoli »Slovenski Narod« razmišljati, kako dolgo je že, odkar je »Slovenski Narod« postal tako bojno glasilo proti Nemcem, da sedaj po ljubljanskih ulicah Nemci Slovence — pretepajo ! Nezaslišano. Na trgu pred glavno pošto ima uprava nadvojvode Friderika mlekarno, katero upravljata zakonska Nemca. V službi imata malo deklico, ki težko da ima še 14 let. Sinoči je bila ta deklica sama v omenjenem lokalu, k»^r sta upravitelja odšla na pogreb en?ga njunih sorodnikov. — Na omenjenem trgu se shaja vsaki večer krdelo — kaKih 6—8 fantalinov 12—16 let starih, ki tam uganjajo svoje komedije in od slučaja do slučaja tudi žalijo tam hladeče se ljudstvo se »sčavi«. Sinoči je šla ta druhal v omenjeno mlekarno in je tam na pobalinski način napadla revno dekletce ! Zraven cele vrsta najumazanejših provk, se ti junaki niso sramovali položiti svojih umazanih rok na revico, ki jim ni storila j najmanjše krivice. Vrhu vsega tega so jej Blednjič še grozili, da jo, ko zapre lokal — ' ubijejo ! K sreči je prišel v bližino redar, kate remu je neka žena (moških ni bilo tam) naznanila, kaj da počenja ta svojat. Redar je ! poskusil zajeti te junake o čemer so mu šle tudi v bližini nahajajoče se žene in dekleta na roko, toda kdo bi ujel te falote, ki Be razkrope liki veter, ako le opazijo kakega redarja ? Pisec teh vrstic je tudi že imel povoda protestirati proti tem mladim lopovom, kateri se rogajo slehernemu, ki se jim upa postaviti po robu. Na svojo žalost moramo še dostaviti, da so to sinovi (vsaj po veliki večini) slovenskih starišev ; starišev, ki, dasi govore slovenski, niso imeli toliko pameti, da bi bili svoje ctroke naučili slovenskega jezika in jih upe-Ijali v slovenske kroge ! Papež Pij X. In Slovani. »Piccolo« je piBal te dni, da je novi papež velik bitelj latinščine in da bo sedaj konec vanski politiki« Lsva XIII. Po dol žaosti kronistov pcsnemljemo po »Obzoru« in »Jedinstvu«, da Be je kardinal Sarto povodom svetojeronimskega vprašanja, izjavil, da razpoloženje Hrvatov ni opravičeno, »ker stvari stojč drugače in Hrvatje se uverijo o tem«. Govorilo se je tudi o glagolici. A kardinal Sarto je menil: »Mi vam je ne bomo ožali, vi jo še razširite«. Ko se je delalo proti Parčiču radi glagolskih misa-lov, je isti dobival pri kardinalu Sarto moralne in enkrat tudi materijalne podpore. K tej divergenciji v trditvah pripominja »Obsor« : »Prej je bil Josip Sarto kardinal in patrijarh beneški, »mali papež na Adrija-tiku«, danes pa je Pij X. »veliki papež vseh katolikov«, toliko Italijanov, kolikor Slovanov, pak bo znal in hotel biti pr« viden nasproti vsem«. Te izjave priobčujemo po dolžnosti kronistov. Sami pa ne izražamo danes ni nad ni bojazni, ker hočemo soditi šele potem, ko bomo videli dejanja. Nove številke dobe tržaške hiše. Z na* devanjem teh novih številk se prične sredi avgusta. Mestni magistrat poživlja hišne posestnike, administratorje itd., naj podpirajo to delo, ki je bodo vršili mestni organi. Po stare tablice, ki se snamejo ob tej priliki, morejo hišni posestniki iti tekom meseca k gosp. Leopoldu Candelleriju, v ulici Nuova štev. 13. Zveza tiskarjev. Iz poročila o delovanju avstrijske zveze tiskarjev posnemamo sledeče podatke : Zveza obstoji sedaj že deveto leto in je lanskega leta obsegala 15 tiskarskih društev, ki so imela poleg glavnih sedežev tudi svoje podružnice. Društveniki vseh 15 zvezinih društev so raztreseni po 234 mestih in trgih. Koncem lanskega leta bilo je v zvezi 10412 udov. Tiskarjev, ki ne pripadajo k zvezi, je po vsej Avstriji le 1057. Dohodkov je imblo vseh 15 društev lanskega leta 941.111 kron, stroškov pa 773.814 kron. Odkar obstoji zveza do konci lanskega leta, pa je vseh 15 društev imelo vsega skupaj 12,531.133 kron dohodkov in 11,022 025 kron Btroškov. Koncem lanskega leta imela je zveza 1,509.108 kron premoženja. Mesto v Ameriko v zapor. 20-letni Beank iz Dalmacije je dospel v Trst s par-nikom »Selene«. Mladi mež je bil na danes ne več nenavadnem patu v Ameriko. Ali pot se mu prekrižali tukajšnji redarstveni organi, ker jih je okrožno sodišče v Spljetu brzojavno obvestilo, da ima z Beankom neke račune. Oblast ga prosleduje namreč radi težke telesne poškodbe. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 21.6, ob 2. uri popoludne 27 5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765 2 i — Danes plima ob 9.29 predp. in ob 8.17 pop.; oseka ob 2.45 predpoludne in ob 2.33 popoludne. Obletnica blagoslovljenja društvene zastave »Delalskega podpornega društva*. Vspored popoludanski veselici (dne 15. avgusta) bo nastopni : 1. Parma : »Amazonke«, koračnica,godba. 2. Tittl : »Slovanska«, sinfonja, godba. 3. Iv. pl. Zaje : »Živila Hrvatska«, možki zbor. 4. Bendel: »Križaci nx moru«, zbor, godba. 5. Iv. pl. Zaje: »Zrinski Frankopan«, godba. 6. A. Foerster : »Narodne pesmi«, mešan zbor. 7. Gerhec : »Veseli družbi«, potpouri, godba. 8. St. Ferluga: »Rožica«, mazurka, možki zbor. 9. Smeta a : »Prodana nevesta«, godba. 10. Kocjanč Č : »Venec narodnih pesmi«, mešan zbor. 11. Parma: »Pozdrav Gorenjski«, valček, godba. 12. A. Foerster : »Naše gore«, mešan zbor. 13. R e-der : > Slova neka« fantazija, godba. 14. Foerster: »Planinska«, godba. Srobodna zabava. lju-► slo- Vesti iz ostale Primorska X »Sčavi« v Tržiča (Monfalcone). Nedavno temu je bil v gostilni pri Afagda-, leni v Trž.ču neki Tržaški oiliČen gost. — Omenjeni se je razgovarjal z nekim drugim gospodom, ki se je zanimal za tržaške raz mere. Govor je nanesel, da je eden teh gospodov izrekel ime nekega tržaškega odličnega Sljvana. V bližini nahajajoči se tržiški postajni restavrater Visintini je rekel na to : »Ta mora biti en ščavo«. Gospod iz Trsta je rekel Visintiniju, da sčavi so bili nekdaj v Afriki — pri nas pa da so Slavi in ne sčavi. Visintini je rekel na to, da je beseda ščavo v navadi povsodi med Italijani in da se tudi v Trstu Slovane imenuje z besedo ščavi. Tržačan je poučil Visintinija, da Be beseda ščavo rabi le Še med bedaki in zlobneži — nikakor pa ne med olikanci, med katere Be menda prišteva tudi železniški restavrater Visintini ! Slovanom, ki potujejo, oziroma, ki imajo priliko priti v Tržič, priporočamo gospoda Visintinija in njegov »bifć« na železniški postaji ! X Mesto poštnega odpravnika je razpisano na c. kr. poštnem uradu (III./6) v Plaveh, pol. okraj Gorica, proti pogodbi in kavciji 400 kron; letna plača 400 kron, uradni pavšal 100 kron in letni pavšal 140 kron za lokalno dostavljanje poštnih poši-ljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trsta. X Boj tatov z orožnikom. Eden ta-tOT mrtev. Iz Podgrada v Istri nam pišejo dne 6. avgusta 1903.: Včeraj bo došli trije neznani mladeniči v Zaluki pri Zvonečah na Kastavščini in tam najeli nekega voznika, naj jih odpelje do Šapljan. Ko bo se pogajali za voznino, zahtevali so od voznika, naj bi jih peljal še dalje, to je: do Podgrada. Na to so še zahtevali, naj jih pelje do Materije, «ziroma do Trsta. Pogajanje se je vršilo tako prijazno, da je voznik celo ukazal svojim domačim, naj dajo mladeničem kaj jesti, ker da bo lačni. Konečno so se odpeljali. Med vožnjo bo be mladeniči opravičevali, da bo »trudni«, ker da so 3 a o e i bdeli na >delu« i n s o v tem zaspali. V Sapljanah bo se zbudili ter se vstavili v gostilni pri »Pušnikuc. Tu so sa mladeniči vedli tako, da so se vsem zdeli jako sumljivi. Zato ni čuda, da se je zanimal tudi naslovni orožniški stražaiester iz Jelšan, Anton C^lner, ki se je nakrat in nepričakovano predstavil neznancem, zahtevajo od njih, da se legitimirajo. Legitimacij seveda ti malopridneži niso imeli. Pac ;pa so dokazali kaj da bj, ker bo imeli pri sebi za njihovo »rokodelstvo« tolikanj potrebno orodje: — yetrihe l Za aretacijo je imel stražmešter več nego dovolj povoda ter je | vse tri neznance vkleu l z verigami in jim velel, naj gredo z njim v Podgrad. Pa naši neznanci, so bili preveč »nobel«, da bi hodili Izjavili so, da hodili ne bodo, ker imajo svoj voz na razpolaganje. Stražmešter se ni pro-tivil temu in voznik je torej pognal konje. Ko so bili skoro na pol poti med Saplja-nami in Podgradom, potrgali so naši neznanci verige z rok ter poskakali z voza. Stažmešter je skočil za njimi, da bi jih zopet prijel in vstavil. A vnel se je ljut boj. Vsi trije so se zakadili v stražmeštra ter ga skušali podreti na tla, grabeči ga za noge. Skoro bi se jim bilo posrečilo. Stražmešter je bil torej v veliki sili in nevarnosti, tembolj, ker je voznik ves prestrašen gledal ta prizor in se ni upal niti ganiti, da bi mu vsaj pomagal. Zaradi tega se je stražmešter poslužil puškinega bajoneta in je z istim hotel suniti v noge enega lopovov, ki mu je stal najbližje. A v hipu, ko je tj storil, Ee je dotični že pripognil, da bi orožoika zgrabil za n< ge in podrl. Toda prepozno. Bijonet Ee mu je za-p čil v trebuh. Videča ostila dva, kaj se je zgodilo z njunim tovar sem, zbežala sta urnih korakuv v bližnjo mejo. Stražmešter in voa-nik sta na na to ranjenca vzdignila na voz in mu obvezala rano. Četrt ure za tem je ranjenec med vožnjo izdihnil. Ko je voz do-Bpel v Podgrad, zbrala se je pred njim velika množica ljudij in slučajno prisotni obč. zdravnik, g. dr. Bilek, ki je ravno ogledoval zgradbo »Narodnega Doma«, je konstatiral, da je ranjenec že mrtev in da mu ni pomoči. Strsžmešter je vso stvar prijavil sodišču ter na to odpeljali mrtveca v mrtvašnico hruš škega pokopališča, kjer se je tudi vršil prvi sodni ogled. — Štružmeštru je ranjenec pred smrtjo izjavil, da se zove Josip Hero iz Rojana. Pr> njem so našli tudi razglednic«, naslovljene na nekega Hero v Rojanu hšt. 248. O njegovih vbegiih tovariših sumijo, da statuk&jšnja domačina Alojzij in Josip Stanič, priznana kakor zrela potepuha in ničvredna mladeniča ki Bta bila že neštevilno-krat prignan po odgonu. Vsi trije morajo biti povprečno v dobi od 18—21 let.—Ker so nocojšnjo noč tatovi vlomili v poštni urad v Materiji, morda je opravičen sum, da bd ti bili v zvezi z navedenimi. X Glavna zaloga tobaka r Pazinu. Dne 31. nVginta t. 1. ob 11. uri predpoludne I se bo vršila ca c. k. finančnem inšpektoratu {v Kopru konkurenčna razprava za oddajo ! glavne zaloge tobaka v Pazinu. Predložiti bo pismene ponudbe. Natančneji pogoji so navedeni v tozadevni objavi v »Ojservatore triestino« od 4. avgusta 1903. X Občinski zastop v Podgrada je oblast mzpuitila vsled odstopa župana gosp. Slavoja Jenka. Deželni odbor v Poreču je vzel to odredbo politične oblasti na zoanje ter je predložil imenovanje začasne uprave v rečeni občini. Opravičeno smo radovedni, kako jo tem povodom ukrenejo naši dobri prijatelji v Poreču in oni v Trstu, ki so nam skoro — še boljši prijatelji 1 X žaljena nedolžnost. V seji obč. sveta v Buzetu dne 8. junija st* ss gospoda Fran Flego in Ivan Zigante izjavila v tem zmislu, da bi bilo dobro, ake bi se nadziralo onega, ki je kriv mnogih nemirih v občini, ker neprestano hujska narod in čegar vedele ni r*vno najlepše že radi tega, kep, ne živi se svojo rodbino. Očitala sta dotič-niku tudi, da je stavil v proračun za Bobo cestnega odbora K 200, a on sam da jih plačuje le 72. W.ed teh izjav se je čutil žaljenega znani,* oh, preznani — že iz Kopra znani — dr. Sandrin. Zato je uložil tožbo proti imenovanima občinskima svetovalcema radi žaljenja čisti! Kakova žaljena nedolžnost pa je to, pokazal je tudi na dotični sodni razpravi, kjer se je vedel tako, da je branitelj dr. Cervar opetovano zahteval od sodnika, naj p*»svari to — žaljeno nedolžnost. Ali moža treba jemati tudi od lastne strani. Za dušne bolečine, ki jih je baje pretrpel v svoji nežni in rahli duši, je zahteval namreč tudi skromno svotico 20000 K, čitaj dvajset tisoč k r o n i c ! Toženca sta bila obsojena solidarno na 100 K globe. Tožitelj in toženca so uložili priziv proti razsodbi. Ne umejemo pa, kako je mrgel sodnik pozabiti na onih 20000 K, ki naj bi bile v mazilo na ranjeno srce ža ljene nedolžnosti ! X Iz Doline nam pišejo dne 4. augusta 1903.: Za zastavo pev. bralnega društva »Vodnik v Dolini začelo se je nabirati že leta 1899. Temelj temu postavil je Č. g. Josip Colja tedanji župe upravitelj v Dolini, a za njim ga je utrd.l g. Jernej Jan iz Godiča na Kranjskem. Darovali so sledeči rodoljubi: G< sp. Kornelj Goru p iz Trsta 25 K, č. g. Kom pare Josip, dekan in deželni pesi. 20.63 K, č. g. Zupan Josip dekan v Dolini, g. Ivan "Stranj starešina in Jernej Jan po 20 K, gg. Bunc, Pangerc, S:ranj in Sancin zložili 13 K, č. g. Rajko L >gar dušobrižnik na Pifgarjah in g. Prašelj Andrej pek na Reki po 10 K, g. Benasič Anton mesar v Dolini 6 K, g. Andrej Vatovec učitelj v Tolminu in gospica Angela Slavec učiteljica v Dolini po 5 K, g. Š škovič Dragutin trgovec v Črnem Kalu, gospica Logar M ci, č. g. Colja Josip, g. Anton Ć.snik delovodja po 4 K, < d borni ki pri eeji 15/2 1902 zlož li 4 K 62 stot., g. Prašelj Ivan posestnik št. 37, g. Samec Urh starešina, g. Sancin Urška c. k. pt>iarica v Dolini po 3 K, č. g. Flego Ivan duhoven v Lokvi 2.80 K, g. Prašelj Ivan št. 24 Sehauer Ivan c. k. vodja finančne straže, Sancin Ante Pava, Špranj Martin št. lt<9, Ota Uišula št. 55 in g.ča Zuppar Joe pa št. 31. vsi v Dolini po 2 K ; gg. Prašelj Urh Ivanov in Prašelj Luga iz Doline po 1 K 20 st. g. Strž nar Valent:n c. k. fia. nadatr. v pok. gg. Jos p in Mate Kocjan šrranj I«.an in Ivana, Kocijančič J03. in -Jaka, Kus A nt. in Josipa Prtšelj Ivan in M ha, BjžiČ J sip kovač, Ferjančič Anton in Martina, Stranj Andrej Androv, LavriLi Anton p. Andreja, Zjrjal I ;aa Jernejev Formvs Ant. Antonov, Kiol-jan Ant., Prašelj Iv. p. Iv., Stranj Ivan obč. sluga, Strani Jak. Josipov, Prašel Mart. Ivanov, vsi iz Doline, Stranj Martin p. Jos. iz Krogelj, in .Zerjše Ivan obč. svet. iz B^ršta, po 1 K ; gg. Jercog Iv. iz Krogelj in Jakob iz Doline po 60 stot. Prašelj Ivan Lukov, Sanci a Vinc., Kocijančič And. p. And, Kus -J. Foravs And. p. Iv. po 40 h, gg. Božič Socerb, Kocjan Iv. in Foravs Ant. p. Iv. po 20 stot. K temu je šs prišteti 172 K 38 stot. preostanek raznih veselic in 3 K 96 stot. obresti naloženega denarja. Iskrena hvala vsem darovalcem ! Na-daljne darove še vedno vsprejema bral. in pev. društvo »Vodni«« in se bodo isti isto-tako objavljali v»Edino»ti«. MankoČ iz Trata itd. več profesorjev — tudi dvorni svetnik Šuklje — duhovnikov, učiteljev. Opomniti treba, da so se Toplice po požaru 1. 1898. premenile popolnoma v moderno kopališče z vsem komfortom. Med gosti sicer prevladuje nemščina, ker jih je mnogo od drugod. Tudi sladki (?) »ši« se čuje za zabelo, a kopališče in zdravilišče ima ponosen slovenski značaj. Ako nam dobrobno nebo ohrani še tako lepo vreme, odnese vsakdo odtod sladak spomin na lepe urice, ko je v domačem kopališču krepil dušo in telo. * Predkoneesijo za izvrševanje tehniških priprav za zgradbo lokalne železnice od Rakeka čez Cerknico in Stari trg pri Ložu do Babinega polja so dobili predsednik trgovske in obrtne zborn'ce I. Lenarčič, gra-ščak princ Schoaburg-Waldenburg in posestnik parne žage Fr. Žigar. PredkonceBija je veljavna pol leta. Vesti iz štajerske. — »Murski Sokol«. Dne 15. avgusta se bo vršil u&tanovni shod tega novega *ele važnega društva. D »tični poziv je podpisalo mnogo zavednih mož z Murskega polja in Slovenskih goric. Vabijo na občni zbor vse Slovence brez razlike političnega naziranja — vseh, ki imajo pošteno slovensko srce in ljubijo svojo domovino. Za »Murskega Sokola« je nabranih že 2053 K 32 st. Vesti iz Koroške. -+- 16 milijonov kron posojila najme mesto celovško. Dotični zakon, vsprejeB od deželnega zbora, je že zadobil najviše p itrje-nje. Med celovškimi mestnimi očeti je zavladalo veliko veselje. Sedaj bodo mogli zidati, podirati in sploh razsipati do sitega. Saj plačevali bodo i* pozopji rodovi. V GrOZdanju s > u-ttanovili katoliško izobraževalno društvo. Pravila je deželna vlada potrdila z odlokom v pravilni s oven-ščini. Čudno ! Na deželni vladi v Celovcu znajo slovenski, ne zoajo pa na okrajnem glavarstvu in ne na občini sami ! Vesti iz Kranjske. * Tedaj za slovensko stenografijo z nemškimi ovirami. Na I. drž. gimnaziju v Ljubi/»m se ustanovi kurz za slovensko stenografijo. Naučno ministerstvo je dovolilo slednjič v to ; ali z — uemškimi pridržki. Ravnateljstvo mora vsako leto opozarjati dijake na važnost — nemške stenografije. In dalje je zaukazalo ministerstvo tudi to, da se mora nemški tečaj vršiti, tudi če je en sam učenec, za slovenski tečaj pa mora biti po naredbi določeni minimum. Pa prosimo : tako se ni zgodilo Slovencem kje tam, kjer siromaki nimajo — bojnega glasila ! ! * Iz Topile na Dolenjskem nam pišejo dne 6 avgusta 1903. Prijetno je tukaj. V aveiea zraku in ob lepem, celo krasnem vremenu preganjamo bolezen iz udov. Gostov je prccej, največ s Kranjskega a tudi od drugod in celo odličnih : Jenko is Belgrada, Razne vesti. Kneippovo kopališče,^ Krapini obiskalo je do sedaj preko 200 gostov, in če se pa-misli, da je bilo kopališče otvorjeno šele početkom meseca julija, je vendar dosedanji uspeh jako povoljen. Med drugimi gosti so tudi rektor magnifikus g. Vekoslav Klaič, državni poslanec g. Vekoslav SpinČić, gosp. Ivan Fabris kanonik iz Dubrovnika, vseuč-i-liščni profesor g. Bauer iz Zagreba in mnogi drugi odličai gosti. Včeraj bila je veselica v kopališčoem parku v Dobcu, pri kateri priliki je tukajšnje tamburaško in pevsko društvo uprizorilo opereto »Malek i Jamcu« ki je izpala na občno zadovoljnost. Bili so prisotni tudi tamburaši iz Vukovara, kateri so odigrali in odpeti poslancu Spmč ću pri njegovi mizi 2 hrvatski pesmi, na kar se je on globoko ginjen med klici »živio Spinč*ć< zahvalil, na glasivši osobito, da je tu našel pravo hrvatsko zavest, na kar je zopet iz tisoč grl zaoril klic »živio Spinčiće. Zvečer zažigali so se umetalni ognji, na kar Ee je pričel prav živahen ples. Gospodarstvo. Nova carina na živež. Pod tem naslovom nam piše neki trgovec iz tržaške okolice : Dovolite mi par pripomb ozirom na ve-lezanimivi ciklus člankov, ki ste jih priobčili v Vsšsm cenj. listu pod naslovom »Nova carina na živežc. Pred vsem imam pred očmi to vprašanje z ozirom na domačo avstrijsko mlinsko obrt. — Do leta 1898. je bil domačim mlinom dovoljen uvoz tujega žita v toliki množini, kolikor so izvažali svojih izdelkov v tuje države, osironsa se je vračala carina, ie plačana na g voženo žito. Te poboljšice se ogrski mlini niso posluževali iz razloga, ker bi ptuje žito, četudi uvoženo brez carine, ne bilo za nje ceneje nego domače ogrsko žito. Pač pa ee je te po boljši ce posluževal n. pr, tržaški mlin Economo v toliki meri za ves izvoz in je tako pobeljial svoj izdelek (sosebno z rusko pšenico), da je zamogel vspesno konkurirati z ogrskimi mlini v trgovini na zunaj. Sedaj pa navstaja tisto, za mnogokate-rega čudno vprašanje: komu na ko-r i s t ? ! V tostranski polovici ni odprava navedene uredbe Čisto nič uplivala na cene pšenice, oziroma, ni nič zboljšala položaja domačih malih in tudi ne velikih posestnikov ! Pač pa trdimo smelo, da se je s tem hotelo in se je tudi koristilo izključno le ogrskim mlinom. Dovoljeno mi bodi, da abstrahiram tu od splošnega položaja v državi in izven države in da se sklicujem le na Trst. Tu imajo Ogri kakih 40 zastopnikov, ki usiljujejo ogrsko moko na vse strani. A vprašamo, koliko zastopnikov ima tu domača avstrijska industrija, ki bi mogli vspešno konkurirati z ogrskimi?! Eden je iz Maribora, potem Maj-dičev iz Kranja in Celja in Še par druzih, ki pa ne prihajajo v poštev. Tako je na znotraj v prvem trg. emporiju države. A kako je na zunaj. Ničla smo vsi skupaj. Eno največih podjetij (če ne največe) v tostranski polovici je bil menda že gori omenjeni mlin Economo, pri katerem je imelo na tisoče ekzistenc svoj aaslužek. Ta mlin je zgorel pred kakimi 3 leti. Ali jaz vem iz zanesljivega vir&, da bi bili ta mlin zopet Bezidaii, akose ne bi bila odpravila ona ugodnost za uvažanje žita iz inozemstva. Z nje odpravo je bilo torej, in to na korist ogrske industrije, uničeno eno največih in velekoristnih avstrijskih podjetij! In to brez vsake koristi za avstrijske kmetovalce!! Pisec člankov »Carina na žito« je pravo zadel, rekši, da to, kar se ima dogoditi, bo k veČemu na korist le velikim posestnikom v naši in v oni drugi polovici. Jaz dostavljam : ako bi se res hotelo koristiti tudi malim posestnikom v naši polovici, morala bi se uvesti carina vsaj na pšenične izdelke, ki se proizvajajo na Ogrskem in se uvažajo v tostransko polovico. Le tako bi se moglo koristi domači obrti in malemu domačemu kmetijstvu ! S tem bi se sicer živilo nekoliko podražilo ali tisoči podjetnikov, oziroma obrtnikov in delavcev bi dobili priliko za ve<5i zaslužek. Tako pa je sedaj vsa korist na ogrski strani. X. Brzojavna poročila. Namestnik grof Gocss na Krku. ČRES 7. (B.) Namestnik grof Goess je iospiciral včeraj vladno akcijo za pobijanje malarije v Dobašnici na Krku in je pripj-znal redni in vflptšoi razvoj te akcije. Grof Khnen Hedervary pred cesarjem. ISCHL 7. (B.) Danes, ob poldrugi uri popoludne je bil grof Khuen-Hedervnry vsprejet od cesarja in potem pozvan na obed v cesarski rodbini. Pogodba med Morganovim paroplovnim trustom in angležko vlado. LONDON 6. (B.) Danes se je obljavila pogodba med Morganovim paroplovnim trust m in admiraliteto na eni ter trgjvinskim uradom na drugi strani. Pogodba obsega sledeče določbe : Z onimi angležkimi parobrodnimi društvi, ki pripadajo Trustu, se bo z ozirom na vojno mornarico in poštno službo postopalo ravno tako, kakor z vsemi drugimi angležkimi parobrodnimi družbami. Kakor do sedaj, tako bodo morali biti tudi v bodoče vsi par-niki na razpolago državi, da jih kupi v slučaju potrebe. Pogodba je veljavna za 20 let in se bo mrgla potem po petletni odpovedi razve-ljaviti. Angležka vlada pa lahko kadar hoče 1 odstopi od pogodbe, ako bo trust škodoval interesom angležke trgovine. Nobena trustu pripadajoča ladija ne sme brez dovoljenja Anglije biti prenešena v kak inozemski re-1 gister. Kapetani ia častniki na angležkih ladi-jah morajo biti angležki podaniki. Možtvo na ladijah pa mora obstajati po tolikem delu iz angležkih državljanov, kakor je to določeno za druge ladije. Izgredi t Kijevn. KIJEV 7. (B.) Glasom uradnih sporočil je množica, na katero se je moralo streljati, narasl* na dva tisoč. Trije delavci bo bili ubiti, 24 ranjenih. Od kamenja so bili ranjeni 1 častnik, 1 okrožni sodnik in več vojakov. Kralj Karol Romunski. TOPLICE GASTKIN 7. (B.) Kralj Karol Romunski dospe semkaj dne 10. t. m. na zdravljenje. Izgtedi v BretanjI. LORIENT (Francija), 7. (B.) Sinoči je zopet došlo do večih nabiranj Jjudij po ulicah in so se pripetili spopadi. Ob 11. uri zvečer pa so se demonstranti razšli, ne da bi bilo došlo do kakega težkega dogodka. Sarajevski profesor obsojen na Dunaju. DUNAJ 7. (B.) Okrajno sodišče v Jo sefstadtu je obsodilo profesorja grško pravoslavnega semenišča v Sarajevu, Simida, na sedemdneven zapor, ker je dne 9. junija na Dunaju udaril posl. Lupu. Novi papež. DUNAJ 7. (B.) Povodom papeževe izvolitve je bila v svečano oiiČeni [cerkvi bv. Štefana zahvalna služba božja, ki jo je daroval nadomestni škof Marachall. Službe božje so se udeležili ministerski predsednik dr. Koerber, na Dunaju navzoči skupni in avstrijski ministri, zaRtopniki ogrskega miniBter-stva na cesarskem dvoru, mnogo členov diplomatičnega zbora, državni dostojanstveniki, generaliteta, zastopniki državnih in avtonomnih oblastev, zastopniki korporacij in društev ter mnogoštevilno občinstvo. Sladkorna konvencija v londonski zbornici. LONDON 6. (B.) Spodnja zbornica je v tretjem čitanju vsprejela predlogo glede bruseljske sladkorne konvencije in sicer se 119 proti 57 gladom. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN fiOOrti* Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta „Gospodarsko društvo" v Skednju, vknjižena zadruga z neomejeno zavezo, vsprejema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po 4 'la °|o Pisarna dr. (jregorina in dr. Slavika sprejme stenografa nastop 1. septembra, Tovarna pohištva Aleksander Levi ft/linzi = ulica Tesa št. 52. A. ^z^z (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. naatrovan cenik brezplačno in franko XX*XXX ;XKKK4*X* 4 X X x X X X X x x X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadrnge t Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej yinton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna poiiiStva primorske dežele. Solidnost zajamčena, kajti lea se osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, X „ X dernl sestav. Konkurenčne oene. Albnm pohlitov bresplaften. X X X X XXXXXXXXXXX XX *x« Velika zaloga in živega apna HEKTOR ZERNITZ ulica Torrente nasproti Volti di Chiozza. Gosp. Avgust Aratti je edini pooblaščenec za vsprejemanje naročil. Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstDej-Sih kombinaci-jah pod tako ugodr.imi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjkujoči mi »e vplačili. Vsak flu ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" - vzajemna zavarovalna banka v Pragi. = Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaij e poslopja in premičine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Žkode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obČnokoristne namene. OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domaČe k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno oblivalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rebar. Trst, Corso 28. G. DOPLICHER Velika zaloga klobukov 111 čepic vsake vrste od gld. 1-50 do 3*50. Poprave in moderniziranje se izvrši naj toč ne j še. Gusta? Bonazza v Trstu. Piazza H ar r I era veecliia. (vogal Androna deli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev ======= in ta pecari j. :._____________ - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ........kolodvor ali torod v Trstu...... Išče se mladenič za trgovino z mešanim blagom v okolici Trsta. Naslov pove uprava lista „Kdinost". Cena vžigalic : 1 cr p. zaboj p-~>oj h ."><*.) /av. (Fiamngr) K f>2.-Iranko Ljubljina, - °/0 popusta. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulita deli lndustria št. 1. - Trst. Cementne pl< šče u medene od 25 in 33 cm, šestvogalne ploske od 20 in 25 cm pO K 2.— [jxn. Plošče v riMtnjib po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bod si glede cene ali kakovost' bla^a. Urar F. Pertot Pri svetem Antonu Padovanskem. prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira pianet, daimatik, pluvial, foumeral, roketov, kvadratov, kolarjev Leo, f rsui^ov, mir-alov, brevirjev, rituatov, diur^ov in neštevilno nahožaih razicno fino vezan h knjig, svečnik >v, križev, svetiinic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje k p«>v v vsakovrstni velikosti in kvaliteti, ametnivko delo v loinanskem kartonu, pri ročljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. \ piMtoi>. ence , križcev in svtt.nj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetiib cv>tlic in vsakovrstnih drugih del BpadajoČih k b<'g<»čaHiju, izvršijo se vtz^nja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. ? Nar očit ve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in praznikih je prodajalniea zaprta. Z odličnim spoštovanjem Anton J. VogriČ. 3van Semulic v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. Posojila. ne manjše od 10.000 kron na hiše, zemljišče, dedšeine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma št v. 6. (Posredovalci izključeni). Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn = Borzni trg št. 2, II. nadstropje ===== (nasproti sladčičarne Urbanis). Kazposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke, tf Konkurenčne cene "V podpirajte družbo Cirila in Jffetoda! Trst ulica tielle Poste lt vogal ul. Cariatia. Prodaja prebine ure od 3 gld. ua prej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor sten ekib ur, regolatoijev i. t. d. Poptavlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. 30 malih stanovanj z eno sobo in 2 pobami in eno kukisjo se takoj odda t ulici lndustria in al. Gu&rdia v ki&ah r-tolfa. Pisarna t ul. Giuliani 6t. 'JO A, I nadstr od 1—2 in 5—7 pop. Corso štev. 33. TRGOVINA Z ŽELEZJE3I GREINITZ NEFFEN podružnica Trst. Piazza Goldoni 2. Priporoča svojo dobro sortirano zalogo W predmetov za stavbinstvo traverze. zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi itd., vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji ( in stranišč, peči in Stedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, ✓ železno pohištvo in pred ognjem varne blagajne, nagrobne križe in ograje ter orodje za vsako obrt. l > > > > > l > > > > 'NA Naznanilo. Pcdpisani naznnnja ceoj. obSins'vu, da aem Cf-ne olja zoiž»l in sicer prodajam : Olje za luo.......lit-r po 28 nvč.. Jtdilco olje.......» > 34 » » » bolje.....» » 36 » > » najfiaeje II. . . » » 40 > » ^ > I. . . > » 44 > Namizno olje.......» * 48 » * » bol e.....» » 52 > * »iz Ženeve ...» » 48 » » »iz Ban . . . . » » 48 » » »iz A:xa ...» » 60 » » »iz Niče . . . . » » 68 » Milo za kuh njo.....od 18- 22 nvč. » » pranje......* 26—30 » Vtl»k izbor toiletnih mil, akr«>ba, sve5, kisa, voščila, \žgblic, sode in drugih potrebščin za perice. Pošilja tudi na deželo po pošti ali železnici od 5 k'g. naprej. V zmislu ges a : Svoji k svojim ! se priporoča IVAN MILLONIG Trst, Trg Barriera vecchia št. 2. Vinske stiskalnice in mlatilnice -m se bode letos teško dobile v Trstu p r l-pravljene. vabin torej čaat. posestnike naj jih pravt časno naročijo. V moji --------- zalog si lahko nekatere ogledajo. Živic i dr.1 trgovinska ulica 2, pri trgu vojašnice. V novi gostilni „ALLA FERM1TA DEL TR1IWAY" Jj^F v Rojanu se točijo vina iz najboljših kletij v Istri in sicer: belo........po 44 nvč. liter refošk.......,, 44 „ „ istrski teran....... 3G ,, ,» od 5 litrov naprej . . „ ,, ,, Opolo ....... f| 44 „ „ Beljaško piio......20 „ „ Kuhinja je z mrzlimi in gor-kimi raznovrstnimi jedili vedno pripravljena. Kdor dokaže da bi bila vina ponarejena, vdobi v dar 1000 kron. Za cbilen obisk se priporoča Dominik Vivoda krčmar. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in ci~ | lindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje. j Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: _ Priprave za točenje piva. Ul NB. V olajšanje nakupovanja Be prodajajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke. Najlepša družinska zabava je Zonophon Monarch, ki reproducira vsak glas popolnoma naravno in čisto. Dobi se tak stroj po zelo nizki ceni pri ANTONU JERKIĆ, fotografu v Gorici. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI *irottaiH - Špitalske ulice štev. 2 --—--- Folnovplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja tk TTBte rent, zastavnih pisem, prijoritet, komuncinih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. PromtM Udaja k vsakemu irebanjn. Zamenjava in eakomptnje izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vred. papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi Vinkuluje In divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Rmkompt in inkamao menic. naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga. - Promet ■ čeki in nakaznicami.