Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din Urednlitvo je t Kopitarjevi »16/01 Telefoni uredništva: dnevna slniba 205» — ^^ ^■■B^^^^Hlfc ^ ^^^^^^^^^^ ^Cele. račun: Ljub-Wk Mfir m ^^ ^^ ijana 81. ^^B ■ B^^^ B ^BB__^ 10.349 za ^^B B ^^Bam^ M fl^MB^^ V BL/ f J jeva 6, telefon 2999 nočna 2994, 8994 in 2050 ——"— Izhaja vsalc dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku »Italijanski čudež" v Avstriji Sodelovanje med Italijo in Avstrijo nam ne uigaja. O tem ni nobenega dvoma. Tudi razumemo ga ne, ker po našem mnenju ne odgovarja nobeni dejanski potrebi avstrijske republike, ki ima v Podonavju, kjer se nahaja, še mnogo drugih možnosti, da se udejstvuje in krepi svojo državno in kulturno rast, ne da bi ji bilo za to t roba vlačiti semkaj velesile, ki zasledujejo v Podonavju samo svoje lastne koristi, ki jim bo, oko potrebno, žrtvovala tudi najdražja prijateljstva, kot sc je to zgodilo še pred komaj minolim časom. Tudi zbliževanje med Avstrijo iin med Nemčijo nikakor ne gre v naš račun, ker mesto ene velesile vlači v Po-donavje le drugo, ki pa je morda, kot so nas izkušnje žc učile, šc mnogo bolj nevarna ob naših mejah. Toucj kaj? Da Avstrijo pritegnemo v našo podonavsko skupnost kot enakovredno članico, s katero smo voljni navezati vsestransko dobre in koristne gospodarske zveze, ki so predpogoj za nastajanja in za trajanje političnih prijateljstev. V dolgi vrsti povojnih let, odkar jc nastala na podlagi saint-germainske mirovne pogodbe avstrijska republika, si tega vprašanja nismo nikoli resno stavili, šc manj pa smo kaj ukrenili, da bi ga rešili v našo korist. Ta pouk nam jc sedaj moral dati znani izvedenec za tisk pri italijanskem poslaništvu na Dunaju dr. Eugenio Moreale, ki je v zadnji številki nedavno ustanovljene revije »Affari Esteri« objavil zelo zanimiv in poučen članek o predpogojih, ki so naravnost ustvariti današnje iskreno sodelovanje med Avstrijo in Italijo, sodelovanje, ki bi ga mi resnici na ljmbo mnogo rajši podčrtali z mnogo bolj krepko besedo. Beseda Italija v Avstriji med širokimi plastmi ljudstva še danes nc odmeva blagodejno in ne vzbuja navdušenja. Kako je bilo takoj po svetovni vojni, se še vsi spominjamo. Nepristranskemu opazovalcu se mora zdeti naravnost čudno, da je bilo mogoče v 15 letih najti v Avstriji sploh kakšno polje za sodelovanje z Italijo, da nc govorimo o prijateljstvu, ki ga danes zasledimo žc skoraj na vseh področjih državnega življenja na zunaj in na znotraj. Dr. Moreale nam je to povedal, nekoliko enostransko pobarvano sicer, a vendar tako jasno, kot se dozdaj menda še ni izrazil noben italijanski politik. Njegove ugotovitve bo treba vzeti za to, kar so, in o njih razmišljati, ker predstavljajo zares uvaževanja vredno kritiko politike evropskih držav do avstrijske republike. Italijanska zunanja politika si je bila po zaključku svetovne vojne takoj na jasnem, tako pravi Moreale, da jc treba avstrijsko neodvisnost varovati z vsemi razpoložljivimi sredstvi in uprav zasluga italijanske diplomacije je bila, da je saintgermainska mirovna pogodba Avstriji prepovedala vsako združitev z Nemčijo. Toda med tem, ko so se druge države zaclo voljile le z zahtevo, da naj Avstrija na vsak način ohrani svojo državno neodvisnost, je bila edino Italija dosledna, je šla dalje in se vseli 15 let povojne dobe, največkrat sama, trudila, da nudi Avstriji tudi pogoje za njeno samostojno življenje. »Bili so torej bolj drugi, brezbrižnost drugih, ki so potiskali Avstrijo iin Italijo na isti skupni tir in jc bilo delovanje Italije le olajšano s temi od ujene politične volje neodvisnimi okoliščinami, ki so tako nepričakovano prišle na pomoč njenim političnim ciljem v Podonavju.« To je zelo odkritosrčno povedano. A Moreale skuša prinesti za svojo trditev tudi dokaze. Troje vrste vplivov sc jc udejetvovalo v Avstriji v povojni dobi, pravi Mareale: tvorni vplivi, lažno-tvorni in razruševalni vplivi. Razruiševalon je bil baje vpliv Češkoslovaške. Od 1. 1919, ko se je dr. Beneš izrazil v Parizu, da bo v desetih letih rastla trava po dunajskih trgih, pa do ministrske seje dne 2. avgusta 1934, ko se je isti dr. Beneš izrazil v zvezi s propadlim rjavim uporom v Avstriji, »da bo treba vprašanje razpada Avstrije pač odložiti na poznejši čas«, sc politika praške vlade ni nikdar tvorno in ustvarjajoče pojavljala v Avstriji. Mirovna pogodba je nasveto-vala sosedam Avstrije, naj ustvarijo posebne gospodarske zveze z Avstrijo na podlagi ugod-nostnega (preferencialncga) postopanju, toda Praga se teh možnosti ni nikoli marala poslu-žiti. Dalje sc jc Češkoslovaška hotela poslužiti Tardieujevega načrta za ureditev Podonavja, da si zavojuje vodilno vlogo v podonavski kotlini in da na škodo avstrijske industrije uveljavi moč svoje lastne. Končno je do zadnjega podpirala socialdemokrate, ki so Avstrijo rušili. Češkoslovaška ni nikoli imela resnega namena, ustvariti z Avstrijo odnošaje, ki bi ji gospodarsko in politično pomagali in ji kre-—ili veselje do samostojnega življenja. Kakor Nova vojna se o znan ju j e v Afriki Abesinija postane plen Italije? Berlin, 14. dec. b. .Berliner Tageblat' poroča iz Amsterdama, da je italijanska vlada naročila svojima veleposlanikoma v Parizu in v Londonu, naj vprašata francosko, oziroma angleško vlado, če bi ne kazalo sklicati nove mednarodne konference, da se znova uredi vprašanje Abesi-nije. Francoska in angleška vlada sta si izprosili nekaj časa, da vprašanje preštudirata. Po sedanjih vtisih smemo soditi, da niti Francija, niti Anglija nista načelni nasprotnici nove ureditve abesinsk. problema. L. 1906 so namreč Anglija, Francija in Italija podpisale pogodbo, v kateri se obvezujejo, da bodo skupaj čuvale neodvisnost abesinskega ccsarstva. L. 1925 sta Italija in Anglija brez Francije, v kolikor se njiju tiče, v novi pogodbi sprejeli nekaj sprememb, proti katerim je abesinski cesar protestiral pri Zvezi narodov, čije članica je Abesinija od začetka 1925. L. 1928 sta Abesinija in Italija podpisali prijateljsko pogodbo, ki uvaja tudi poseben način razsoje-vanja medsebojnih sporov. Italija je sedaj z nova sprožila svoje želje po Abesiniji in jih spravlja v zvezo s sedanjimi poskusi približevanja Franciji. Italija zahteva od Francije, da pristane na to, da postane Abesinija izključno italijansko vplivno področje, na kar bi Italija ugodila vsem francoskim zahtevam na Balkanu in v Podonavju. Zadeli so na — Japonce Veliko napotje dela dejstvo, da se jc med tem abesinska vlada za hrbtom evropskih velesil že pogodila z Japonci, s katerimi je sklenila silno obširno pogodbo o naseljevanju Japoncev in o oddajanju raznih koncesij japonski vladi, odnosno japonskemu kapitalu. Na podlagi te pogodbe je bil Abesiniji ustanovljen ogromen japonski denarni sindikat, ki si je pridobil obširna ozemlja za pridelovanje pavole. Baje obstoja tudi tajna pogodba, po kateri Japonska sme uvažati orožje v Abesinijo Abesinija je dobila zaveznika v Japonski, ki že oborožuje ljudstvo in je prevzela poglavitne gospodarske postojanke v državi in da se ta pogodba sedaj že izvaja. Tako se zna zgoditi, da se bo naenkrat pojavila tudi Japonska na kakšni bodoči konferenci, ki naj odločuje o Abesiniji in da bo Italija topot naletela v Abesiniji na — japonske ovire. Ker se tega zaveda, hoče Italija z nalašč povzročenimi obmejnimi praskami izsiliti hitre odločitve, predno da Japonska premoč ne postane preveč zasidrana in nepremagljiva. Pariz, 14. dec. b. Pariški »Le Journal« posveča daljši članek italijansko-abesinskemu sporu ter pravi, da so spori sicer še malenkostnega značaja, a da pričajo o vznemirjenju, ki vlada na obeh straneh in ki je globljega značaja. Da želi Italija razvijati svoje delovanje na tej strani, ni nobena tajna več. Saj je od Anglije dobila že ozemlje v Džubi (Jubaland) in saj zahteva sedaj celo gotove odškodnine v francoski koloniji Džibuti ob Rdečem morju. Tudi nedavno potovanje italijanskega kralja v Somalijo dokazuje, da Italija nekaj pripravlja. Tudi to vemo, da Italijani očitajo Abesincem, da so »se prodali Japoncem«, in da hočejo odpovedati pogodbo iz leta 1906. Zaenkrat še ne verjamemo prav radi, da bi Italija namerno izzivala te spore na abesinski meji, ker ima mnogo drugih možnosti, da razvija svoj vpliv po Abesiniji. Kdo torej ima od tega koristi, da hoče loviti ribe v kalnem in delati nove težave za italijansko-fran-cosko zbližanje...? Spor je zaenkrat še podtalen. Kdo ve, če nam jutri ne bo odkril nevarna presenečenja? Abesinija se pritoži na ZN London, 14. dec.t AA. »Daily Herald« piše, ds namerava Abesinija predložiti svoj obmejni spor z Italijo pri Ualualu Zvezi narodov, če Italija odkloni razsodišče, kakršnjega predvideva sedanja pogodba med njo in Abesinijo. Črtice iz Istre Izgnali so našega duhovnika Josip Tabacki, župni upravitelj v Trnovem, izgnan iz Italije in prepeljan čez Brenner - Policija v župni cerkvi p Praga, tako tudi drugi. Lažitvoren je bil vpliv Nemčije. Nemčija se jc zadovoljila z navduševailmimi izlivi o isto-krvnosti obeh nan-odov in z deklamacijami o neporušljivili kulturnih zvezali. Kaj otipljivega ni nikoli dala Avstriji. Avstrijsko gospodarstvo jc na vso moč lc pobijala, podpirala svojo industrijo, da je zagos|>odorila v Avstriji. Dolgih 5 let jc bilo treba čakati, da je bila sklenjena trgovinska ijogodba med dvema narodoma iste krvi in iste kulture. Z velikim veseljem se je Nemčija izgovarjala s svojo »politično neena kopravnostjo«, samo, da ji ni bilo treba sopo-magati pri raznih mednarodnih pomožnih ukrepih v prid Avstrije. No, in končno jc nova hi-tlerjevska Nemčija še načelno Avstriji odrekla pravico do življenja. Ni čudno, da ie potemtakem bilo tvornim m ustvarjajoč™ vplivom lahko mogoče pridobiti zase simpatije Avstrije, ki jili nobeden njenih sosedov ni maral. Italija jc imela sorazmerno lahko polje, pravi Moreale. Na |M>budo Italije jc Avstrija takoj po svetov ni vojni dobila izdatno mednarodno denarno pomoč, s pomočjo italijanskega nadzorstva jc Avstrija dobila plebiscit na Koroškem (to je prvič, da Italijan pri »na vlogo Italijanov pri koroškem plebiscitu). • pomočjo Italije in njene voiuškc komisije Sušak, 14. decembra. Z Reko poročajo o senzacionalnem dogodku v Bistrici, ki kaže, kako fašistična oblastva spoštujejo konkordat. Župni upravitelj v Trnovem g. Josip Tabacki je bil s silo izgnan radi nedolžnega incidenta v župniji Trnovo, pod katero spada tudi Bistrica. G. Tabacki je nemški državljan poljske narodnosti, zato je bil izgnan iz Nemčije, in sicer čez Brenner. Italijanska učiteljica je naznanila šolskim otrokom, da morajo priti v nedel,jo v šolo, nakar jih bo ona peljala k sv. maši v Bistril«. V Bistrici, ki spada, kakor rečeno pod trnovsko faro, so jc nastanil kaplan italijanske narodnosti; tu ima vsako nedeljo sv. mašo i italijansko pridigo. Učiteljica je hotela peljali slovenske otroke tudi s Trnovega k sv. masi in italijanski pridigi v Bistrico. Tako bi slovenski otroci no bili deležni sv. maše s slovensko pridigo v Trnovem. Starši so prišli vprašat župnega upravitelja g. Tabaekcga, kaj naj store z otroci, ker je učiteljica dejala, da morajo otroci obvezno priti v šolo, da jih bo od tam peljala k sv. maši v Bistrico. V soboto, to jc na praznik Brezmadežnega spočetja, jo župni upravitelj s prižnice naznanil staršem, da v cerkvenih zadevah odloča on in da naj otroci hodijo mirno še nadalje k sv. maši v Trnovo. Omenil je še, da učiteljici ni pri srcu res krščanska vzgoja otrok in nje ne skrbi, da bi otroci res opravili svoje verske dolžnosti, pač pa, da vabi otroke v Bistrico s povsem drugim namenom. V ponedeljek so se javili v župnlšču detektivi z Reke in pozvali župnega upravitelja, naj jim sledi. Odpeljali so ga z avtomobilom na policijsko upravo na Reko. Tu so ga zasliševali in pridržali do večera. Nato so ga z av; tomobilom peljali zopet v Trnovo. Tu so mu dali četrt ure časa, da uredi svoje zadeve. Takoj nato so ga odpeljali na vlak. Prej je moral podpisati dekret o izgonu. Dva policijska agenta sta ga spremljala do Brennerja. Peljati se je namreč moral čez Dunajska vremenska napoved: Nobenih bistvenih sprememb, vendar lahno prehodno zboljšanje vremena. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno, najbrž se bo vmere poslabšalo, deževno in hladno. Brenner očividno, da bi sc no vozil čez jugoslovansko ozemlje. Vas jc bila zastražena z orožniki, ker so jo policija bala, da bi jc razburkano ljudstvo nc napadlo. Policija je tudi izvršila preisnavo v cerkvi. G. Tabacki je služboval v Trnovem pet let. Naučil sc je popolnoma slovenskega jezika. Faro jc moral tako naglo zapustiti, da ni utegnil vzeti s seboj niti duliovskih listin. Izgon je bil rezultat Avtomobilska nesreča 13 oseb mrtvih, 4 težko ranjeni Berlin, 14. dec. c. Danes sc je na železniškem prelazu zgodila velika nesreča. Velik luksuzni avtobus je peljal gledališko družbo, sestoječo iz dvajset igralcev, v bližnjo provinco na gledališko gostovanje. Zaradi goste megle šoler ni opazil, da so zatvornice pri prelazu zaprte. Z normalno brzino se je zaletel v zatvornice in obstal na progi. V istem trenotku je zavozil z vso brzino v avtobus brzo- i vlak. 13 oseb je bilo na mestu mrtvih, 4 pa so težko ranjeni. Brzovlak se je takoj ustavil. Med potnikj vlaka se je nahajal neki zdravnik, ki je takoj nudil seooi niti (lunovsKin imun. lagmi j« »u iu«.,..«*. - - . . . - - . večletnega hujskanja občinskega komisarja Berdona ; prvo pomoč. V nekaj minutah so prispeli reševalni proti župnemu upravitelju. Ljudstvo je la dogodek j avtomobili in ludi sanitetni vlak je bil takoj na silno razburil. ' mestu. Nov predlog Mussolinija Da nagaja Irancosko-nemškim pogajanjim Pakt šestih velesil Gombos je povabljen, da pride v Rim že pred P. Lavalom Pariz, 14. dec. c. Danes je nenadoma stopila debata o italijansko-francoskcm zbliževanju neko-koliko v ozadje, ker je časopisje dobilo povod za razpravljanje novih poskusov razdelitve velesil v Evropi. Večerno časopisje sporoča iz Rima namreč dvoje: Italijanski predsednik vlade Mussolini namerava namreč v najkrajšem času staviti predlog, da se sklene v Evropi pakt šestih velesil, ki bi naj imel isti cilj, kot ga je imel pakt štirih velesil. Druga senzacija iz Rima pa pravi, da je madjarski predsednik vlade Gombos povabljen, da vsekakor šc pred obiskom Lavala v Rimu pride v Rim in obišče Mussolinija, Ta vest je danes izzvala precejšnje presenečenje. Jasno je namreč, da hoče Mussolini s svojim govorjenjem o paktu šestih velesil poseči v razvoj francosko-nemških pogajanj in se tako zopet postaviti v vlogo posredovalca med Parizom in Berlinom. Tako se zopet ponavlja že tolikokrat obnovljena taktika italijanske vlade, da Italija ilinaju jc Avstrija zopet svobodnejc zadihala, i pritisk Italije je Zveza narodov dovolila Av- Dunaju na priti striji dve zaporedni mednarodni posojili, na predlog Italije je bila z Dunaja odpoklicana toli osovražena nadzorstvena komisija. Poleg tega pu se jc Italija trudila, da jc dosledno podpirala diplomatično delovanje Avstrije in da jc učinkovito tudi podprla avstrijsko gospodarstvo s pomočjo uigodnili trgovinskih pogodb, ki so tvorile lestvo do sedanje tako strnjene gospodarske skupnosti. In zopet jc bila Italija, ki je trajno pritiskala na Madjare, da so pogoltnili udarec, ki jim je bil prizadet z izgubo Gradiščanske in stopoma prehajali na italijanski tir dejavne pomoči avstrijski republiki. To so bili trdni, otipljivi kamni, s katerimi jc Ita- lija gradila svojo pit v Avstrijo, ki so ji vrhu tega še na vseii drugih straneh zapirali vrata tor jo takorekoč sami silili, dn pride Italiji nasproti. Tako Moreale razlaga »italijanski čudež« v Avstriji. Morda l>o prav, čc si ta pouk vzamemo k srcu. Tudi mednarodna politika gre skozi želodec. Pristavili bi samo to, da v resnici tudi Avstrija sama ni pokazala nikoli navdušenja niti želje, da bi z resnimi nameni šla na sever in na jug skozi vrata, ki so bila samo prislo-njena, a nikdar ne zaprta. In to je avstrijski greh. ki se ga bo zavedla šele. kadar bo »italijanski čudež« postul /.a njo »italijanska veriga«. zmeraj posega v razmerje med Nemčijo in Francijo na ta način, da lajša Berlinu položaj na škodo Francije. Sicer hoče Mussolini v svoj načrt pakta o šestih velesilah sprejeti tudi Poljsko in Rusijo, vendar pa je jasno, da hoče samo na svoj način izrabiti težave, ki so se pojavile pri sklepanju vzhodnega pakta. Sekaj so prispeli že prvi komentarji angleškega javnega mnenja o Mussolinijevi ideji. Angleško ča-sopisje samo ugotavlja, da se je sedaj v Evropi položaj tako olajšal in pomiril, da je nujno, da se sklene obširen evropski sporazum. Francija sama ne ve, zakaj je bilo treba napram Berlinu staviti nove pogoje prej, predno se nc razčistijo vsa vprašanja, ki so viseča med Berlinom in Parizom. Mussolinijevo vabilo Gombosu, da naj pride še pred Lavalom v Rim, pa sc komentira tako, da se misli, da hoče Italija še naprej vzdržati v polnem obsegu ves svoj politični prestiž v srednji Evropi. S paktom štirih velesil je hotel Mussolini pod svojim vodstvom ustvariti direktorij nad srednjo Evropo. Ni izključeno, da hoče sedaj z načrtom šestih velesil ta svoj položaj v Evropi še bolj podčrtati. Francija gotovo ne more sprejeti teh načrtov brez skrajnih rezerv, ki jih je dolžna napram svojim zaveznikom v srednji in južni Evropi, pa tudi napram sovjetski Rusiji. Francosko-nemški razgovori Pariz, 14. dec. c. Danes jo prispel nenadoma v Pari/, načelnik tiskovnega urada v nemškem zunanjem ministrstvu von Eichntnnn. Sicer sc poudarja, da jc prišel zasebno, vendar pa piše »Temps« s tem v zvezi, dn jc Kichmann zaupnik nemškega zunanjega ministrstva lo nemške armade, dočim je von Rihentropp prihajal kot osebni zastopnik zveznega kanclerja Italijanski trihot Schuschnigg pri Gombosu f™£jffcc ob tej priliki izoblikovala na vsem trgu okoli spomeniku. Prišli so vsi madjarski ari-stokrati in bivši avstrijski častniki v slikovitih uniformah in prsa okrašena s ponosnimi odlikovanji vseh habsburških zvrsti. Oba je pri prihodu pozdravila častna četa honvedskili ča-st.ni'kov v uniformah bivše ce-iarsko-kraljevske garde. Izpred spomenika sta ee oba odpeljala takoj pred palačo predsedstva vlade, kjer ju ,ie že čakal Gombos. Oba sta ostala pri njem nad eno uro. Ob enajstih sta se odpeljala v dvor, kjer ju je sprejel liorty. Najprej je bil sprejet Schuschnigg iu za njim Berger Waldenegg, kateremu je Horty pripel zvezdo madjarskih zaslug na prsa. Sicer pa danes časopisje ne daje nikakih posebnih političnih komentarjev k obisku. Podrobno opisujejo le sijajno včerajšnjo večerjo. Pač pa piše »Az Est«, da je sedaj madjarska vlada ponovno sklenila, da bo izvedla preiskavo o krivcih marsejskega atentata. Madjarska bo izvedla preiskavo v pospešenem tempu in bo takoj poslala vse dokaze tajništvu Zveze narodov v Ženevo. Sicer gotovo ta izjava ni nič novega, vendar pa je značilna, tla jo časopisje prinaša sedaj, ko je treba spremljati avstrijsko-ma-djarsko prijateljstvo z najlepšimi pokloni. Omemba tega dejstva s tem v zvezi pa izgleda bolj kot nekako opravičilo. Pomorska pogajanja v Londonu London. 14. dee, c. Snoči sta se nenadoma sestala k daljši konferenci angleški premjer MacDodonald in vodja ameriške delegacije NorimVn Daviš. Njun razgovor je trajal nad eno uro. ltazgovarjala sta se o možnostih, kako vendarle, rešiti usodo razgovorov o pomorskem oboroževanju. Oba državnika sta se sporazumela, da je nujno, da se najde izhodna točka in da se razgovori nc zaključijo negativno. Ko so to sporočili vodji japonske delegacije, baronu Matsudeiri, je ta tudi izjavil, da ne želi drugega kot to, da bi se našel način za nadaljevanje razgovorov. Vsa ta nihanja so tukaj /budila razumljivo radovednost. Saj je vendar šele pred nekaj dnevi japonski kronski svet odpovedal vvashington-ski sporazum. Sedaj pa izjavlja vodja japonske delegacije, da hoče nadaljevati razgovore, dasi njegova vlada izjavlja, da si nc bo več Z vsemi, samo z Nemci ne dala vezati rok. Najbrž mora imeli japonski delegat posebna pooblastila, dn sc vendarle pogaja za nove temelje razdelitve moči v Pacifiku. Tako se sedaj na londonskih razgovorih opaža to čudno dejstvo, da dela diplomacija navidezno hitreje nego odgovorna vlada. Sicer je res, da to pri ameriških običajih tudi v njeni diplomaciji ni nič presenetljivega, vendarle pa je več kot čudno to, du Anglija sledi tej ameriški naglici. Vsekakor je jasno, da bomo še pred božičem doživeli na pomorski konferenci v Londonu to, da bodo vse tri velesile že sedaj sklenile kak sporazum, s katerim se bodo obvezale, kako bodo nadaljevale nadaljnje razgovore. Važno je le to, da sta v tem slučaju Amerika in Anglija tisti, ki prosiat, in je to za razmerje trenutnih sil dovolj mjzorno. Poljska se krega z Romunijo Varšava. 14. decembra, b. Doslej se v javnosti ni ničesar opazilo, da je v ronvunsko-poljekih odnosih nastala kakšna sprememba. Uradno še vedno obstoja ronrunsko-poljska vojaška pogodba. V zadnjem času. zlasti ob sedanjem obisku trgovinskega ministra Manoilesca v Varšsvi, pa se je pričel poljski tisk baviti z romunsko-poljskimi odnosi, za katere pravi, da so se zelo ohladili. Zaslugo za to ima predvsem romunski zunanji minister Titulescu, ki misli, da mu o sporazumu Romunije s sovjetsko Fusijo poljsko prijateljstvo ni nič več potrebno. Currier Warszawskit piše ob tej priliki, da je Von Papen obtožuje to Poljski popolnoma prav, ker se noče boriti za prav nobeno prijateljstvo, toda to zadržanje mora sedaj priti do izraza ob priliki obiska romunskega trgovinskega ministra in pri njegovih pogajanjih glede trgovinskih odnosov. List energično zahteva od vlade, da nc doprinaša prav nobenih žrtev. Poljaki so vedno ostali zvesti dani besedi in sn prevzete obveznosti izpolnjevali do zadnjega trenutka. Romuni so bili tisti, ki so pričeli napadali Poljake v časopisju, zlasti glede poljske zunanje politike in Poljska si jc lo zapomnila. abicht povzročil BoHlassov umor Pariz. 14. decembra. AA. Poročevalec Petit (irurnala- se je razgovarjal i nemškim poslanikom na Dunaju von Papenom. 0 umoru kanclerja Doll-t-- i je von Papen izjavil, da spada ta dogodek med tiste, ki zanje ne morejo biti oblasti odgovorne. Narodni socializem pozna razne nasilne in ner tgovorne akcije. Duševno pobudo za ta prevratni poizkus je dal Habicht, ki ga je llitler moral ' odstaviti. Habicht jo tudi tisti, ki je organiziral na avstrijsko-nemški meji znano avstrijsko legijo. 0 razmerju med Francijo in Nemčijo je posla-; nik von Papen izjavil doslovno tole: Prepričan sem o nujnosti tega sodelovanja, si-j cer propadeta Evropa in ves svet. Vojna je Iz-| ključena vse dotlej, dokler bodo živela pokoljenja, ki so prisostvovala pokolju leta 1!)14. Zaimis zopet izvoljen Atene, t-t. dec. c. Dosedanji predsednik grške republike Za i ni is je bil danes ponovno izvoljen za predsednika republike za dobo nadaljnjih 5 let. Zaimis je takoj jk> izvolitvi prisegel na ustavo in |>otrdil dosedanjo vlado v vodstvu državnih poslov. Albanci ropajo po Grčiji Atene, 14. dcc. b. Grška vlada jo izročila llbanski vladi novo protestno noto, ker so oborožene albanske čete napadle neko grško obmejno vas in jo popolnoma izropale. Za slučaj, da albanska vlada ne bo dala Grčiji zadoščenja, zahteva grški narod represalijc. Bolgarska diktatura zasegla premoženje bivših strank Sofija. 14. dcc. m. Bolgarska vlada je izdala za- I ton o likvidaciji premoženja razpuščenih političnih organizacij na Bolgarskem. Po tem zakonu postane premoženje vseh bivših političnih strank lastnina države, in sicer z dnevom razpusta teh strank. V tem smislu se po tem zakonu anulirajo vse prodaje premoženja bivših političnih strank po 14. juliju 'etos, in sicer radi tega, da ne bi bivše politične stranke na ta način ohranile svoje premoženje bodisi v nepremičninah ali pa v denarju. K uredbi o zaščiti kmeta Belgrad, 14. dec. AA. Glede na vprašanje, kako naj se razlaga čl. 14. uredbe o zaščiti kmeta, ki določa oprostitev cd takse, ie davčni oddelek finančnega ministrstva izdal tole pojasnilo: Po čl. 14. uredbe o zaščiti kmeta je overov-jenje podpisa nepismenega kmeta oproščeno sle-icrne takse. Ta oprostitev se pa ne more razširiti tudi na druge takse na raznih listinah, ne na takse za pravna dejanja, ki jih te listine vsebujejo. Oprostitev velja tedaj samo za takso iz tarifne številke 13 taksne tarife, vse druge takse je pa treba v ce-■oti plačati. Drobne vesti Kovno. 14. dcc. c. Danes se je tukaj začel velikanski vekizdijniiki proces proti 120 narodnim socialistom iz Memcla in memelske province. Vsi :;o obloženi, da so pripravljali oborožen upor proti vladi in nasilno odccpitcv Metnela od Litve. Proces bo trajal štiri tedne. Kovno, 14. dec. C. Danes je guverner v Me-melu tretjič sklical memclski deželni zbor k seji. Na sejo pa ni prišel noben poslanec. Zato je guverner odlo/il zasedanje. Poslanci se ne marajo udeleževati sej. dokler vlada ne potrdi za predsednika poslanca Schreiberja, ki je baje uaklonji-n narodnim socialistom. Berlin. 14. dec. A A. Deutsche Zeitunjr«, m i« gla«ilo kmetijskega ministra Darre-ja. preneha izhajati s 1. januarjem prihodnjega leta. Volitve senatorjev 20. januarja Belgrad, 14. dec. m. Banovinskih sestankov za postavljanje kandidatskih list za volitve senatorjev se bodo lahko udeležili poslanci, senatorji, banovinski svetniki in po en delegat okrajnih strankinih organizacij JNS. Od senatorjev se bodo lahko udeležili sestanka oni člani stranke, ki so bili izvoljeni v dotični banovini in ki imajo v do-tični banovini tudi svoje bivališče. Volitve senatorjev bodo 20. januarja. Naši nogometaši v Parizu Pariz, 14. dec. AA. Snoči ob 20.55 je prispela na tukajšnjo vzhodno postajo jugoslovanska nogometna skupina, ki jo vodita član Jugoslovanske nogometne zveze Mate Mijodragovič in mednarodni tajnik Djordjc Milovanovlč. Na postaji so jugoslovanske noprometaše pozdravili predsednik francoske nogometne zveze Julos Rimet in predstavniki francoskega ministrstva za telesno vzgojo, francoski športniki, člani jugoslovanske kolonije in mnoge druge osebnosti, ki se zanimajo za šport. S postaje so se jugoslovanski nogometaši odpeljali v hotel »Suissc«, kjer so bile zanje pripravljene sobe. G. Mijo Dragovič je dal v hotelu zastopnikom francoskih sjiortnili listov izjavo. V tej pravi, da jugoslovanska skupina v nedeljo ne bo mogla igrati v »Pare des Princes« proti francoski skupini v svojem najmočnejšem sestavu, kor sta dva najboljša jugoslovanska igralca Sokulie in Arsenijevič bolna. Danes pojdejo jugoslovanski igralci na igrišče tukajšnjega kluba »Stadc de France«, kjer so bodo jiod vodstvom jugoslovanskega vaditelja v Franciji Vladimira Vido-viča krajši čas vadili. Osebne vesli Belgrad, 14. dec. m. Ujiokojeii je Josip Rus, ravnatelj zemljiške knjige V. skupine pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Iz VIII. so napredovali v VII. skupino sledeči učitelji in učiteljice: Franc Eržen v Horjulu, Berta /en v Pečarjevcih, Valerija Zupane v Škoejanu pri Turjaku, Janko Vanič v Krškem, Viktor Cermelj v Prevorju, Angela Čampa v Podzemlju, Antonija Oargo v T rtov lia h-Voda h, Medvika Ritonja v l'o-dovi, Antonija Demšar v St. Vidu pri Stični, Saša Dominko v Dolenji Nemški vasi, franja Sušleršič v Radmožaneih, Ivana Santel pri Sv. Juriju na Bregu in Vida Šot v Komendi. Z odlokom notranjega ministra je imenovan za pristava VIII. skupine okrajnega načelstva v Roga-tici Josip Kostelnik, pristav iste skupine pri banski upravi drinske banovine. Maribor, 14. decembra. Ob precej pičlem zanimanju*občinskega sveta in mariborskega občinstva je bila nocoj v mestni posvetovalnici tretja redna seja mariborskega mestnega sveta. Uvodoma je mestni predsednik poročal, da odlaga dosedanji občinski svetnik, profesor Favaj svojo funkcijo zaradi prezaposlitve. Nato poroča, da je banska uprava zavrgla sklep mestnega sveta, s katerim se je osnoval stalni odbor ter so se temu odboru poverile gotove funkcije. Svoj sklep utemeljuje banska uprava, da se tak prenos poslov uredi lahko samo naredbo-dajnim potoni šele potem, ko bo v veljavi tozadevni statut. Kot šesti odbor mestnga sveta se bo v bodoče smatral tudi upravni svet mestnih podjetij, in sicer v tistih zadevah, ki pridejo ]>red mestni svet. POROČILA ODSEKOV Mariborska kaznilnica je dosegla po banski upravi, da bo smela v lastni režiji v svojih prostorih vršiti zakolj živine. Mestna občina bo računala za pregledno takso zaklane živine- 20 Din za goveda, 15 Din pa za teleta in svinjo. Proti temu jc nastoj>il občinski svetnik Hohnjec, ki je zahteval, da bi kaznilnica klala živino še naprej v mestni klavnici. Ker pa je zadevo že rešila banska uprava, je postala sedaj pravomočna. Mariborska Glasbena Matica bo na prihodnjem občnem zboru, ki bo 20. decembra, spremenila svoja pravila v tem smislu, da se v na novo ustanovljeni šolski kuratorij imenuje tudi zastopnik mestnega sveta in da preide v primeru razpusta vse premoženje na mariborsko mestno občino. Dosedaj je bila naslednica mariborske Glasbene Matice Glasbena Matica v Ljubljani. Občinski svetniki so na to spremembo pristali. Za drugi odsek je poročal podžupan Golouh, ki je podal podrobno poročilo o delovanju pomožne akcije za siromašne sloje mariborskega mesta v 1. 1933-34. O uspehu te pomožne akcije je »Slovenec« svoječasno obširno poročal. Skupen uspeli zbiralne akcije je bil 1,100.000 Din, ki se je povečini uporabil za javna dela. Poleg tega je še mestna občina izdala iz rednega proračuna v socialne namene v tekočem letu 2,503.000 Din. Poročevalec predlaga, da se izreče topla zahvala vsem darovalcem, kar občinski svet soglasno odobri. Mestni predsednik je podal še poročilo o organizaciji pomožnega dela za letošnjo zimo. Letos bo še mnogo težje organizirati pomožno delo, ker so se gospodarske razmere zaostrile. Organizacija pomožnega dela se bo izvršila na strokovni podlagi, tako da bodo stanovska združenja v svojih delokrogih pozvala pridobitne sloje, da prispevajo gotov odstotek od davčne pridobnine v sklad pomožnega dela. Upati je tudi, da se bo odzvala industrija, ki kaže tudi lelos ogromno zanimanje. Za tretji odsek je poročal še ing. Dolenc. Dosedanja Gosposka ulica se preimenuje v Ulico kralja Petra II., Tattenbachova ulica pa v Ulico kraljice Marije. Odsek priporoča, naj bi se tudi spremenil naz.iv sedanjega trga kralja Petra in Marijine ulice, da ne bi prišlo do zamenjave. — Občinski svet odobri samo preimenovanje Gosposke in Tattenbachove ulice, glede ostalih pa se bo izvršilo preimenovanje tedaj, ko dobi občina nove napisne tablice. Gradbeni odbor predlaga nov pravilnik Za kioske. Dovoljenja za kioske bo dajal mestni svet le socialno šibkejšim slojem. V načelu bomo imeli v Mariboru dve vrsti kioskov: stalne, ki jih bo zidala mestna občina in jih oddajala v najem, ter zasilne, ki jih bodo gradili privatniki na zasilnih zemljiščih. Takih začasnih kioskov se ne more prodajati naprej. Amortizacijska doba za občinske zidane kioske se določi za največ deset lel. Prvi stalni občinski kiosk bo postavila občina ob Dravski brvi na koncu Strme ulice. — Premestitev tobačne hišice iz vogala Strossmayerjeve ulice in Gosposvetske ulice na vogal Strossmayerjeve in Smetanove ulice se ne dovoli. Istotako se ne odobri prošnja za kiosk na vogalu Slovenske in Gledališke ulice. Poročilo četrtega odseka je |>odal svetnik Subolhy. V spomin pokojnega kralju Aleksandra namerava občina zgraditi v Magdaleuskem predmestju tri šolska poslopja: meščansko in ljudsko šolo ter deeji dom. V .načelu se odobri najetje posojila v znesku 7 milijonov Din, ki se bo zanj vnesla v prihodn ji proračun žc prva anuiteta. — Sirotišnici šolskih sester se odpiše večja uporaba vode. — Jadranski straži se dovoli podpora 3000 Din za njen doni ob morju. — Zu novo železniško postajališče na Te/nem prispeva občina 45.000 Din v obliki instalacije elektrike iu vode, postajališče pa mora nosili naiziv Maribor-Tezmo. — Stojnice, ki ležijo na trgu na najugodnejših položajih, se bodo V bodoče oddajale potoni licitacij. Istotako se poviša najemnina tržnicam za sir. — Mestna občina ima v Jelovcu posestva, ki jih je nakupila, ko je dobila koncesijo za zgradbo lastne elektrarne, ker bodo ta zemljišča v tem slučaju prišla pod vodo. Občina proda liišo, ki leži tik Jelovskega .potoka, za 50.000 Din in poleg tega tudi nekaj posestva, ki leži poleg. V slučaju pa, če bi mestna občina zares zgradila elektrarno, mora novi lastnik posestvo zopet vrniti. — Mestne hiše so prešle v last mestnih podjetij, ki so doslej razpolagala tudi s stanovanji. V bodoče pa bo z onimi stanovanji, ki so predvsem socialnega značaja (barake, zasilna stanovanja in vagoni), razpolagalo mestno načelstvo, z ostalimi pa mestna podjetja. Zneska, ki sta bila določena v tekočem proračunu za preureditev gradu in vzdrževanje dravskega mostu, se naložita v Državni hipotekami banki do prihodnjega leta, da ne zapadeta. V tem slučaju so občinski svetniki ostro grajali, zakaj se tega denarja, ki ga jc približno pol milijona, ne naloži raje v Mestno hranilnico, ki ga nujno potrebuje. Mestna podjetju imajo pri mestnem zakladu b milijonov Din dolga. Da bo mogoče la dolg računsko pravilno izpeljati, se odobri znesek mestnim podjetjem kot posojilo za dobo petnajstih let in ga bodo odplačevala z letnimi anuitetami. Računski sklepi in bilance, za leto 1033. so gotovi. Za pregled se določita občinska svetnika dr. Kieser in Oset, ki bosta na prihodnji seji podala svoje poročilo. Ker se konča letošnje proračunsko leto z 31, decembrom, novo pa se prične šele s i, aprilom, se odobrijo za tri mesece 1935 potrebne dvanajstitie, ki so določene ločno po postavkah iz proračuna, ki pridejo do 31. marca do realizacije. Zveza kulturnih društev je že svojčas prosila za souporabo dvorane kina »Apolo« za prirejanje kino predstav. Prošnjo je ugodno rešil upravni odbor. Ker pa je banska uprava ta upravni odbor razrešila njegove funkcije, je prišla prošnja ponovno pred mestni svet. O predmetu se je zelo obširno razpravljalo in je večina občinskih svetnikov nastopila proti temu, da bi se dovolila koncesija šc za tretji kino v Mariboru. Po obširni in deloma razburljivi debati se je sklepanje o prošnji odgodilo do prihodnje občinske seje. Lastniki bencinskih črpalk so se pritožili proti mesečni najemnini, ki znaša 1000 Din in ki jo smatrajo za previsoko. Pritožba se je soglasno zavrnila. Ob zaključka je poročal občinski svetnik' Sa-bothy za mestna podjetja. Uvodoma je poročal o bilanci za leto 1933., ki jo je »Slovenec« že objavil. Nato je sledilo poročilo nadzorstva, ki ga je podal dr. Rapolec. Nadzorstveni svet vidi v bilanci zaključno fazo organizacije mestnih podjetij. Izreka članom in upravnikom priznanje. Zaključno premoženjsko in gospodarsko stanje je pravilno ter predlaga odobritev. Nadzorstvo je hotelo v svojem poročilu podati tudi nekatere smernice za bodoče delo v mestnih podjetjih, proti čemur pa je nastopil mestni predsednik, češ da ne spada to v kompe-tenco mestnega sveta. Član nadzorstva Grčar pa je nasprotno zagovarjal potrebo poročila nadzorstva v polnem obsegu, ker bi drugače bila funkcija nadzorstvenega sveta popolnoma odveč. Umrl nam je naš ljubljeni oče, stari oče, stric iii tast, gospod Ivan Krivic st. trgovec dne 14. t. m., po dolgi, neizmerno mukepolni bolezni, v 61. letu starosti, previden s tolažili sv, vere. Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo, dne 16. decembra 1934 ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv, Jožefa na Vidovdanski cesti št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Nad vse ljubljenega očeta ohranimo v častnem in trajnem ■ tninu. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 14. decembra 1934. Globoko žalujoči: Ivan, trgovec, sin; Minna Krivic, snaha; Lota Peruzzi, hčerka; Ivo Peruzzi, zet in ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. Moč krščanske dobrodelnosti Kakor topel sončen žarek v mrzel dan, tako Je učinkovalo na nas poročilo o delovanju krščanskih karitativnih organizacij, ki je bilo podano na občnem zboru Karitativne zveze 13. t. m. Vse v Zvezo včlanjene karitativne organizacije so bile na občnem zboru častno zastopane. Po izvršenih formalnostih je predsednik Zveze prior Valerian Učak najprej na kratko razvil misel o vsestranskem pomenu velike Kristusove zapovedi o ljubezni do bližnjega na vse odnošaje človeškega življenja. Če bi se kedaj zgodilo, da bi se vsa dobrodelnost razkristjanila, ne bi trajalo dolgo, pa bi se ponovno vzdignila zahteva po silni moči one ka-ritas, ki prihaja naravnost iz Jezusovega Srca. Delo, ki ga vrše krščanske dobrodelne organizacije, sloni na zapovedi, ki jo je označil božji Zve-ličar za največjo. Iz podrobnega poročila o delovanju v Zvezi včlanjenih organizacij bodo našo javnost, ki podpira delo krščanske karitas, zanimale naslednje podrobnosti: prvenstveno stališče v Zvezi zavzema Vincencijeva družba s svojimi 30 konferencami in 350 delavnimi člani. Vse konference s centralnim svetom družbe so izdale v zadnjem poslovnem letu za siromake in obubožane družine 862.290.32 Din. Od tega zneska je prišlo v prid siromakom ljubljanskega mesta 470.881.80 Din. — Častno se pridružuje delu Vin-cencijevih konferenc stremljenje Elizabetne družbe. Družba šteje 13 konferenc, nad polovico jih je v Ljubljani. V omiljenje siromaštva so izdale vse konference v preteklem letu 189.101.25 Din; od tega odpade na Ljubljano 157.406 Din. — Škofijsko društvo za varstvo sirot je vzdrževalo 39 sirot v svojem zavetišču sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano ter je izdalo zanje 99.818.30 Din. — Rafaelova družba je z občudovanja vrednim idealizmom globoko posegla s svojim moralnim vplivom med naše izseljence. Delovanje Rafaelove družbe ima veliko oporo v državni instituciji izseljeni-škega nadzorništva. Materijelni izdatki družbe so znašali zadnjo leto okrog 37.000 Din. — Dela Ljudske in dijaške kuhinje, Služkinjskega doma ter Društva za mladinske domove ne omenjamo v podrobnostih, ker je preobsežno. Zveza vzdržuje svojo centralno pisarno, v kateri se osredotočuje delo Vincencijeve in Elizabetne družbe ter Škofijskega društva za varstvo sirot. V pereče vprašanje beračenja v Ljubljani je Zveza posegla z nakaznicami Vincencijeve družbe z namenom, da se pri tej zamotani zadevi vsaj deloma zloraba miloščine prepreči. Doslej je Zveza spravila med ljubljansko občinstvo 1,162.000 nakaznic v vrednosti 364.645 Din; od tega odpade na zadnje poslovno leto 524.400 nakaznic v vrednosti 131.100 Din. S tem zneskom je Zveza krila za ubožce račune špecerijskih trgovin v znesku 92.265.25 Din, mlekarn 23.224.25 Din, za kruh 2.597.50 Din, za Ljudsko kuhinjo 2.505.25 Din, za obleko 193.50 Din, za ostali znesek pa računi pisarni še niso predloženi. Z nabranimi nakaznicami se morajo obdarovanci javiti v pisarni v svrho kontrole, predno dobe v raznih prodajalnah, česar žele. Tako se je zglasilo tekom leta v pisarni 3009 moških samcev, 2200 samskih žensk, ter 2187 družin. Nadalje je Zveza razdelila med ubožne družine naturalij za 3.382 Din ter obleke za 3.420 dinarjev. 30 osebam je izposlovala tudi dnevno prehrano v krščanskih hišah. Pri počitniški akciji v preteklem poletju je Zveza poslala za 2 meseca 120 ubožnih ljubljanskih otrok k poštenim družinam na deželo. Ti otroci so se porazdelili na 46 župnij. Denarnih stroškov s to akcijo je bilo 5.112 Din, od katerih je krila banska uprava 2.561 Dim. Ako izrazimo v številkah dobroto, ki so jo usmiljene družine skazale tem otrokom, bi bil najmanši znesek 45.000 Din. Karitativno gibanje je napravilo v ljubljanski škofiji zadnje leto pomemben korak naprej s >ka-riitativno nedeljo«, ki je odslej v vsaki župniji zaukazana. V vsaki župniji se bo jelo karitativno delo osredotočevati v karitativnih krožkih, ki se bodo začeli sedaj snovati. Zvoza je sprožila tudi misel obiskovanja zapuščenih bolnikov v ljubljanski bolnišnici ter je ohranjala karitativno misel živo s serijo predavanj v Unionu. Za brezposelne rudarje v Zagorju je Zveza v posebni zbirki dala Vincencijevi konferenci v Zagorju na razpolago 5.318 Din 75 p ter nekaj naturalij. Karitativna zveza vzdržuje tesne stike s posmrtninskim zavarovanjem Karitas. Vsi po župnijah nastajajoči krožki naj se bodo z vso vnemo zavzeli tudi za to panogo karitativnega dela, da bodo širili ter vsestransko pospeševali naše posnirtninsko zavarovanje. Svetal žarek upanja, da se bo pri nas še razumevanje za karitativno delovanje močno razgibalo, je tudi zanimanje, ki ga opažamo za to delo v vrstah nadebudnega duhovskega naraščaja v ljubljanskem semenišču. Po tem predsednikovem poročilu je poročal še blagajnik prof. dr. Levičnik o denarnem stanju v strogo Zvezine namene: blagajna je izkazala v te svrhe prejemekov 75.586.89 Din ter izdatkov 38.574.73 Din, kar je našlo nadzorstvo Zveze v popolnem redu. Kratko poročilo je na občnem zboru podal tudi zastopnik Karitativne zveze iz Maribora stolni kanonik msgr. llmek, ki vzbuja opravičeno upanje, da stoji tudi mariborska KZ pred lepim razmahom. Dragocene pobude so pri nadaljni razpravi dali gg. dr. Dermastia, kanonik dr. Opeka, ravnatelj Koc-mur, msgr. Steska ter zastopnice Elizabetne družbe: gospa Remčeva, gospa Humekova, gospa Osana in gdčna Cerarjeva. Vse, kar je letošnji občni zbor mogel poročati o razmahu karitativne misli v ljubljanski škofiji, nas opravičuje, da ponovno prosimo vse prijatelje in dobrotnike karitativnega gibanja, naj i v bodoče ohranijo obstoječim krščanskim karitativ-nini organizacijam svoje zaupanje, svojo dosedanjo naklonjenost in pomoč ter naj spričo naraščajoče bede skušajo seznaniti s krščansko dobrodelnostjo tudi kroge, ki tega tihega in neopaženega dela bogoljubnosti še ne poznajo! Pojasnilo o naredbi o znižanju plač državnih uradnikov ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI Vare zobe Zm ugodno boste obvarovali z britje uporabljajte ERASMIK ERASMIK NILOM IN PASTO MILO ZA ZA ZOBE BRITJE Belgrad, 14. dec. AA. V svrho pravilnega in enotnega izvajanja sklepa ministrskega sveta od 11. aprila t. I., ki govori o znižanju prejemkov državnih nameščencev, državnih upokojencev in drugega osebja v službi države, je finančni minister izdal tole navodilo: t. Znižati je treba prejemke v vseh primerih, kadar mož in žena stunujeta v istem kraju, ne glede na to, ali službujeta v istem kraju ali ne. Kadar mož in žena službujeta v raznih krajih, a zaradi bližine teli krajev skupaj stanujeta, oziroma vodita skupno gospodinjstvo v enem izmed teh dveh krajev, se ima torej izvršiti znižanje po dotičnih določbah. V nasprotnem primeru, to je, ako mož in žena stanujeta v raznih krajih in eden izmeti zakoncev prihaja k drugemu od časa do časa, ni razloga za znižanje. 2. Znižati je treba prejemke tudi tedaj, kadar mož in žena službujeta v raznih krajih, a stanujeta začasno skupaj, to je, vodita začasno skupno gospodinjstvo v enem izmed teh krajev, kakor n. pr. za časa dopusta, bolezenskega dopusta, rekonvalescence in počitnic. Glede na to, da se osebne draginjske doklade in vsi drugi prejemki, za katere gre pri sklepih ministrskega sveta, izplačujejo v določenih mesečnih zneskih in se zato i,zpremembe sredi meseca ne morejo vpoštevati, se bodo prejemki znižali samo tedaj, če je začasno stanovanje, to je začasno skupno gospodinjstvo trajalo dalj kakor 30 dni. Znižajo se prejemki v tem primeru v dobi od prvega dine v mesecu, ki pride za mesccem, ko sc je začelo skupno začasno gospodinjstvo, pa do prvega prihodnjega meseca, ki pride za tistim mesecem, ko se je skupno gas.|K»dinjstvo prekinilo. 5. Kadar mož in žena službujeta v istem kraju ali stanujeta, oziroma vodita skupno gospodinjstvo v istem kraju, čeprav službujeta v raznih krajih in se iz kaikršnegakoli razloga začasno mudita zunaj kraja stanovanja, se mora zmanjševanje še dalje vršiti. Tuko sc ima ravnati zato, ker za časa začasnega bivanja izven kraja stanovanja ostane še nadalje sikup-no gospodinjstvo, ker se bivališče odsotnega ne izpremeni. izjemo tvorijo primeri, kadar je eden izmed zakoncev odsoten zaradi bolezni, za katero je treba daljše zdravljenje v sanatori-jih ali posebnih zavodih. Pod daljšim zdravlje- Mesto zime - povodnji Nalivi in povodnji v decembru so dokaj nenavadni in de! [ajo v vremenskih zapiskih izjemo. le tri dni trajajo enokomerni, toda srednji nalivi po vsej dravski banovini, posebno hudi pa so bili na Notranjskem, v Ljubljanski kotlini in tudi okoli Celja. Savinja narašča Hidrotehnični oddelek banske uprave je danes prejel iz Celja obvestilo, da Savinja močno narašča in da je njeno vodno stanje pri Celju 2,20 m nad normalo. Tudi Dreta je začela močno naraščali. Ljubljanica poplavlja Ljubljanica sama je že na mnogih mestih pre-itopila bregove ter se razlila daleč po poljih. Od Vrhnike proti Podpeči je Ljubljanica razlita daleč okrog. Pri Lipah in v Črni vasi so ceste že pod vodo. Tudi Peruzzijeva cesta, ki vodi od barjan-*ke šole proti Ilovci, je že pod vodo, toda vozovni promet je še mogoč, dočim morajo pasanti vodo meriti do kolen. Pod vodo je tudi Havptmanca. Ljubljaničini pritoki vsi močno naraščajo. Pri Pi-javi gorici do Blatne gorice se je voda razlila po ysem močvirju. Cesta iz Škofeljce proti Igu bo v kratkem poplavljena. Ljubljanski gospodarski urad ie poskrbel vse, da se takoj uvede reševalna akcija, ko hitro bi grozila večja katastrofa. Položaj pri Zalogu - Utopljenka Pri vevški papirnici je Ljubljanica dosegla že višino 2 m nad normalo. Še vedno narašča. Pri izlivu v Savo pa je postal popoldne položaj zelo nevaren. Leseni most čez Ljubljanico bo po'noči gotovo pod vodo, kajti voda sega že do robu mostišča. Cesta proti Lazam je že na mnogih krajih pod vodo ter je promet prekinjen. Hiše ob cesti so tudi deloma pod vodo. Ljubljanica je pri Zalogu dosegla že 2.50 m nad normalo. Prav huda katastrofa grozi znanim mlinom ob Savi nasproti Ljubljaničinega izliva. Iz Klešniko-rega mlina so danes popoldne že začeli reševati pohištvo in goniti iz hleva živino na varnejše kraje. Tudi Steletov ln Perlesov mlin sta v nevarnosti. Če bo deževje, kar ni izključeno, še po noči trajalo ler bosta Saav in Ljubljanica s pritoki «e huje naraščali, ne bodo mogli jutri pokopati mlinarja Perlesa, gospodarja, ki je včeraj umrl. Pod Slapami na takozvanih Sigah jc danes opoldne Ljubljanica naplavila utopljenko, starejšo žensko. Orožniška patrulja iz Vevč je dognala njeno identiteto. Pri njej so našli listino občine Ziri, iz katere izhaja, da gre za Elizabeto Jesenko, staro 60 let. Iz listine je posneti, da jo je občina napotila v zavod sv. Terezike v Ponikve pri Dobrem polju. Listina nosi včerajšnji datum. Kako je reva zabredla v vodo, nI mogoče dognati. Mogoče njem se ra/.u.mc zdravljenje več ko 3 meeecc pod pogojem, da v omenjenih ustanovah i*> dotičnih zakonskih določbah ne obstoji pravica do zdravljenja na državne stroške. V teli primerih se imajo izplačati popolni prejemki za dobo od prvega prihodnjega meseca za mesecem, ko je nastopil dopust zaradi bolezni, pa do prvega prihodnjega meseca za mesecem, ko se je dopustuik vrnil v kraj svojega bivanja. 4. Znižati sc iinajo prejemki tudi v primerih, kadar živita mož in žena ločeno zaradi zakonskih spoirov, a v istem gospodinjstvu z roditelji. To pa zato, ker se taikšni nameščenci v istem gospodinjstvu 7. roditelji nahajajo dejansko v istem položaju, kakor neporočeni nameščenci in zato ni objektivnih razlogov, da bi bili izvzeti od znižanja. 3. Za neoženjene in neomožene se smatrajo vdovci in vdove in po pristojnih oblastvih raz-noročeni, ker jili tako trctira tudi zakon o davku na neoženjene osebe od 15. decembra 1930. 6. Samo pri tistih nameščencih sc nc bo smatralo, da žive /, roditelji v istem gospodinjstvu, če se hranijo in vzdržujejo popolnoma ločeno ixl roditeljev. 7. Če se isto gospodinjstvo /. roditelji začasno prekine, pripadajo i>opolni prejemki samo tedaj, če je prekinitev tra jala dalj kakor 30 dni. Popolni prejemki pripadajo v tem primeru za dobo od prvega prihodnjega meseca za mesecem, v katerem je prekinitev nastopila, pa do prvega prihodnjega meseca za mesecem, ko se je isto gospodinjstvo spet Obnovilo. Izjemo od tegn tvori začasna prekinitev skupnega gospodinjstva zaradi uradneiga pvto-vanja, ali kadar pošljejo kakšnega nameščenca na začasno službovanje zunaj stalnega kraja njegovega službovanja, ker pripadajo v teh primerih po zakonskih določbah za ves čas bivanja zunaj skupnega gospodinjstva dnevnice in povrnitev potnih stroškov. Zato se ima v teli primerih zmanjšanje šc dalje vršiti. 8. Načelo, navedeno v prejšnji točki, sc ima primerno izvajati tudi v primerih, kadar se začasno obnovi isto gospodinjstvo z roditelji, to je, kadar se nameščenec zaradi odpočitka ali okrevanja v ljolezni itd. mudi pri starših več kaiKor 30 dni. Zmanjšati se imajo prejemki za dobo od prvega prihodnjega meseca za mesecem, ko se je to gospodinjstvo začasno obnovilo, pa do prihodnjega meseca za mesccom, ko se je prekinilo. ''i. Po teh navodilih l>omo ravnali od t. januarja 1933. V kolikor v teli navodilih ni drugače odrejeno, ostanejo še dalje v veljavi prejšnja navodila o teli stvareh. Tn navodila veljajo tudi za banovinske nameščence v skladu s členom 3 uredbe o znižanju prejemkov banovinskih nameščencev od 10. maja 1934, in zn občinske nameščence v skladu s členom 8 uredbe o znižanju prejemkov občinskih nameščencev od 10. maja 1934. Roparski napad v Vir ju pred sodniki Jože Mavrin obsojen na 12 let robije je šla iz obupa v smrt, ali pa je pri tem kaka nesreča. Sava polagoma narašča Sava polagoma narašča, kar je znamenje, da po Gorenjskem ni bilo silnejših nalivov, dočim je nasprotno hujše deževje po Notranjskem, kjer je že zalita Planinska kotlina in tudi Cerkniško jezero je močno naraslo. Loška dolina je zaradi regulacije Golobine še obvarovana pred povodnjijo. Vodno stanje Save pri čmučah je znašalo danes popoldne 1.50 m nad normalo. Sava se je od Črnuč nizdol razlila po travnikih in poljih. Iz Litije nam kratko javljajo: Tu še ni nobene nevarnosti. Sava do večera še dokaj normalno narašča. Voda sega pri cesti, ki vodi proti Savi, do roba, drugače ni voda nikjer čez cesto. V Litiji sami ni nobene nevarnosti in vodno stanje še ni dosti nad normalo. Voda še ni prišla na Šribar-jev vrt, ki je drugače ob drugih povodnjih takoj v vodi. Logaška kotlina - jezero Logatec, 14. decembra. Tako katastrofalne povodnji logaški kraj že kmalu ne pomni! Huda je bila leta 1922, ko je nad Logatcem besnel poleti strašen ciklon, ki je na kilometer široko podiral drevje, ruval visoke smreke po gozdovih, toda letošnja povodenj je nekaj groznega. Katastrofalni nalivi so se vrstili ponoči na četrtek. Lilo jo, kakor da bi se bil nad Logatcem utrgal oblak. Pohlevni potoček Logaščica, ki poleti skoraj usahne, se je z bliskovito naglico spremenil v hudournik. Razlil se je daleč naokrog. Logaščica je zalila vso kotlino tja do Jačke, požiralnika blizu kolodvora, kamor se potok izteka v podzemlje. Most banovinske ceste, ki vodi čez potok proti naselju Martinjhribu, jc bil poplavljen. Najhuje je bilo prizadeto to naselje ter so ljud je včeraj zjutraj z grozo in strahom pričakovali bližajoče se katastrofe. Voda je včeraj ves dan naraščala. Narasla je lako visoko, da je dosegla objekte obmejne vojašnice, ki so jih morali izprazniti. Tudi vas Zajačka je bila v nevarnosti. Na Martinjhribu jo bij snoči zelo kritičen položaj. Poplavljeno je bilo posestvo Lovrečevega Franceta. Brod pri Dol. Logatcu je bil davi v veliki nevarnosti. V mnoge hiše in gospodarska poslopja je vdirala voda. Kako visoko je slala vodu, najbolj kaže dejstvo, da jc voda popolnoma zalila žago in mlin g. Furlana v Zelenici. Oba objekta sta davi iz vode molela le sredino strehe. Pod vodo je bilo vsega 14 hiš in poslopij. Katastrofalna povodenj drugače ni napravila večje škode. Človeških žrtev ni bilo. Pač je bil v veliki nevarnosti posestnik Molk. ki se je rešil v podstrešje. Dnnes popoldne je začelo voda upadati ter je padla za dva metra. Nevarnost pa še ni odstranjena. Ljubljana, 14. decembra. Veliki kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je danes obravnaval grozen razbojniški zločin, ki ga je bil 4. novembra v nedeljo zjutraj izvršil nad posestnico Ivanko Kafolovo 32 letni Jože Mavrin, bivši tovarniški sluga, na Virju pri Medvodah. Strašen poboj in rop je vzbudil povsod po Gorenjskem veliko senzacijo, kajti Ivanka Kafolova je bila znana po sejmih in po romarskih potih kot solidna prodajalka platna in rjuh in kot taka, da ima pod palcem denar. Državni tožilec dr. Hinko L u čo v n i k je Jo žeta Mavrina obtožil zločinstva razbojništva, ker je omenejnega dne oropal Kafolovo za 2000 Din in jo pri tem s sekiro pobil na tla ter ji povzročil več smrtnonevarnih poškodb. Mavrin se zagovarja. »Mavrin, povejte, kako ste se pripravili k temu zločinu?« je senatni predsednik uvedel zaslišanje. Obtoženec je napoltiho odvrnil: »Takole je bilo in tako je prišlo do tega! V soboto sem pred hišo pometal. Prišla je Ivana iz hiše in me psovala: Spet prokleti dedec pometaš, len si, ne delaš. V soboto zvečer sem pred hišo hodil in študiral, kaj naj naredim. Nato sem šel spat. Ob 6 zjutraj v nedeljo sem vstal. Najprej sem v drvarnici pospravljal. Okoli tričetrt na 7 sem šel tja. Prišla je vrata odpirat. Nato je šla v kuhinjo. Jaz za njo. Tam sem jo prijel za prsa, podrl na tla in jo 2 krat udaril po glavi s sekiro.« »Bo malo drugače!« Tako je bilo! Nato sem v veži stopil k mizi. Tam je bil denar. Pobral sem denar in odšel domov. Obtoženec je z vzdihom nadaljeval: »Doma sem dal ženi denar spraviti. Nato sem odšel v Pirniče k prijatelju. Temu sem povedal, kaj sem naredil. Sem hotel iti do orožnikov, ki so me pa srečali in sem jim povedal. To je bilo vse!« — »Ali niste zvečer še skozi njeno okno gledali?« »Ne!« »Se spominjate, kje je bil denar?« »V veži na mizi!« Doslej se niste hoteli spominjati da bi bili denar spravili.« »Prej ne, sedaj pa.« »Zakaj?« »Takrat nisem sploh nič vedel.« »Kako, da sedaj veste?« Ker sem čital in so mi drugi povedali.« »Kaj ste povedali prijatelju?«« — »Vse je končano. Naredil sem nekaj. Z Bogom! Sedaj grem.« »Kaj ženi, ko ste ji denar izročili?« — »Tu imaš denar! Spravi!« — Branilec dr. Sajovic star.: »Ni žena vprašala, odkod denar?« — »Ne!« — »Ali gojite jezo na obe sestri?« — »Že dve leti.« — »Imeli ste ž njima prepir?« — »Smo se prepirali zaradi zemlje.« — »Letos spomladi je prišlo do tega, da ste Ano tolkli po glavi in tudi Ivano tepli!« — »Se ne spominjam.« Predsednik je nato obrnil pozornost na položaj v kuhinji in v veži Ivanke Kafolove. Državni tožilec: »Izgledalo je kot v klavnici. Kuhinja je bila od krvi obrizgana na vse strani.« Predsednik: »Ko je ležala nezavestna na tleh, pa ste jo še. Kaj pravite k temu?« — »Ne vem. Spominjam se, da sem jo udaril, ubiti je nisem hotel« Drž. tožilec: »Kdo vam bo to verjel?« Obtoženec: »Samo malo sem jo pobožal, da bi bila tiho.« — Predsednik: »Tako, da bi bila lahko za vedno tiho. Ko je ležala na tleh, ste jo še tolkli in davili!« Drž. tožilec: »Ste vedeli, da ima ženska denar?« — »Nisem slutil. Niti vedel.« Predsednik: »Kaj ste v soboto zvečer premišljevali?« — »Tuhtal sem. Ali bi jo, ali ne?« — »Ali ste obe hudo sovražili?« — »Obe. Ano še huje.« -— »Ste soboto zvečer mislili na denar?« — »Ne. ŠeŠ na misel mi ni prišel denar!« — »Zakaj ste denar vzeli, če niste nanj mislili?« — »Ne morem vam povedati!« — »Ste se hoteli nad njo maščevati?« — »Ostrašdti sem jo hotel, pa samo malo.« — »Če ne bi se hoteli maščevati, bi jo samo enkrat udarili in odšli. Tolkli ste jo in davili. To kaže čisti namen, da ste jo hoteli usmrtiti, da ne bi bilo nobene priče za pobrani denar!« ' Sejmarka Ivanka Kaiolova priča. Sestra Ana je nato privedla svojo starejšo sestro Ivano Kafolovo v dvorano. Glavo ima še obvezano, kajti zadaj je dobila hud udarec tako, da so bili tudi možgani poškodovani, posledica je, da ji je desna Toka ohromela. Na čelu ima dve zaceljeni rani. Ženica je prav simpatična. Povedala je, da so si bili sprva dobri sosedi. Pred 2 letoma je nastal spor. Obe sta Mavrina pustili na miru in se ga ogibali. O usodnem jutru je povedala: »Sestra je šla k maši. Ležala sem še v postelji, ko sem čula neko škrbljanje pri stranskih vratih. Sem mislila, da petelin ropota. Vstala sem, se oblekla v spodnji gvant, šla v kuhinjo, lam sem položila na mizo denar. Bilo je 2000 Din gotovine, nekaj dinarjev manj. Nato sem odprla vrata. Potiskal me je v kuhinjo. V kuhinji me je pritiskal na tla in začel mahati po glavi.« — »Ali je kaj rekel?« — »Niti besedice. Prosila sem ga: »Pusti mel« Branila sem se. Sem ga opraskala. Potem sem padla na tleh v nezavest. Ko sein se zbudila, je skočil k meni in me začel lolči po prsih in daviti. Ko je odšel ven, sem se zavedla. Na listek sem napisala za sestro: Mavrin. Privlekla sem se do postelje, kjer sem legla. Udaril me je najmanj 7krat.« Prečitana je bila nato izpoved sestre Ane, ki je opisala, kako je našla sestro vso v krvi. Obvestila je sosede, ki so javili stvar orožnikom. Šli so tudi po zdravnika dr. Arka. K Ani je čez 3 ure prišla Mavrinova žena, ki je v rokah tiščala denar. Ni ga hotela sprejeti, češ: ».le krvav!« Sodba. Jože Mavrin je bil po končanem dokaznem postopanju obsojen zaradi razbojništva na 12 let robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za vedno. Sestri Ani ima plačati 947 Din za stroške, dočim ima Ivana Kafolova pravico iztožiti odškodnino civilnim potom, ker ni pravočasno sodišču prijavila svojih zahtevkov. Mavrin ni sprejel sodbe, pridržal si je pravico za premislek. Ustanovni občni zbor društva „Branibor u Ljubljana, 14. decembra. Nocoj ob 6 je bil v magistratni dvorani ustanovni občni zbor ljubljanske podružnice »Branibor«. Občnemu zboru je predsedoval predsednik osrednjega odbora, senator dr. Rožič. Po kratki debati o programu društva, ki ima nameri narodno-obrambne cilje. zlasti za rojake izven naših državnih mej, je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik dr. Voršič, odborniki C. Oblak, podpreds. dr. pa: gg. Pleničar, Rožat, dr. Kamušič, prof. (lorjanc, Kromolc, A. Ga-bršček, s. o. s. Lajovic in ravnatelj Gogala, za revizorje pa dr. Hebein, dr. Dekleva ir Pahor. Po kratkem programatičnem nagovoru dr. Oblaka je bil ustanovni občni zbor zaključen. Bolnišnica iz ameriških dolarjev V Risan v Črni gori je te dni prispel Peter ,!o-vanovič, izvršitelj oporoke pokojnega Vase Čuko-viča, večkratnega milijonarja, ki je pred nekaj leti umrl v Ameriki. čukoviS je Jovanoviča in še nekoga dnigeija postavil /:i "izvršitelja oporoke in jiinit naročil, da vse njegovo veliko bogastvo vložila v humanitarne in prosvetne svrhe. Jovanovič so je odločil med drugim, da zgradi iz. zapuščine Čuko-viča v Risnu veliko ltolnišnieo. Bolnišnica ho najmodernejše urejena in bo imela 300 postelj. Jovanovič je odredil za zgradbo >HilniSnice '35 milijonov dinarjev. Ljubljanske vesti: Zopet naval brezposelnih Ljubljana, 14. decembra. Pred vrati mestnega socialnega urada je sedaj tik pred prazniki nastal ponovno velik naval brezposelnih, ki prosijo za živila. Povprečno se zbere vsako jutro kakšnih 200 do 300 moških, ki čakajo v dolgi vrsti, kdaj bodo sprejeti. Mestni socialni urad je čez poletje zelo hranil. Prihranjeni proračunski zneski so prišli prav sedaj, ko trka beda na mnogo delavskih duri v Ljubljani. Podporo dobe le tisti brezposelni, ki so v Ljubljano pristojni ali pa v Ljubljani stanujejo. Podporo prejemajo v obliki nakaznic za živila po številu otrok, kolikor jih imajo. Tako dobe samski delavci ali taki brez otrok nakaznico za 40 I)in, taki z otroci pa nakaznice do 70 Din in v skrajni potrebi tudi več. S takimi nakaznicami dvignejo živila pri nekaterih trgovcih. Mestni socialni urad pa je izdal trgovcem strogo naročilo, naj dajejo na te nakaznice izključno le ži- / vila in kurivo, nikakor pa ne nepotrebnih pred- ' metov. Lani se je namreč pripetilo, da je prišla r trgovino s tako nakaznico neka deklina in zahte- vala — parfum. Letos so vse zlorab*; izključene. Brezposelni imajo v vrsti, ko čakajo na sprejem, strogo disciplino: tisti, ki pride prej, prej dobi podporo. Seveda magistratni uradnik strogo gleda, da no dobe podpore nepotrebni. Sicer pa je v tem oziru v Ljubljani več morale, kakor bi kdo uiielil. Marsikateri obubožani obrtnik ali inteligenl brez službe se sramuje priti na socialni urad, čeprav doma strada in obupuje. Med prosilci zn podporo je v resnici mnogo bivših obrtnikov, ki so že premagali v sebi sram prosili za potlporo. Pri drugih vratih pa čakajo številne žene, mnoge z olrocit da jim uradnica nakaže prav tako izkaznico. Gneča je vse dopoldne laka, da se s težavo prerine po stopnicah, kdor ima v Mestnem domu drugačen opravek, ne pa prošnje. Včasih se pripeti kakšnemu v Mestnem domu zaposlenemu delavcu, da ga brezposelni kar ne puste naprej, češ, da se hočo z zvijačo preriniti na bolj ugodno niesto v čakajoči vrsti. Taka gneča, kakor vlada te dni v Mestnem domu, nastane redno, kadar se bližajo prazniki, je pa zadnja lela prav običajen pojav vsako zimo. Mariborske vesti: „Naš kruh našim ljudem( 638 tujih državljanov zaposluje mariborska industrija 0 Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob polsedmih zjutraj. © Bolgarski pevski zbor >Gusle< iz Sofije ne bo prišel v nedeljo v Ljubljano zaradi raznih tehničnih zaprek. — To sporočilo je prejela ; Glasbena Matica«, kar naj vzamejo na znanje ljubljanski pevcii, ki se pripravljajo za sprejem Bolgarov. © Koncert bolgarskega pevskega društva »Gusla« iz Sofije je preložen na mesec februar. O tem obveščamo vse korporacije in društva, kakor tudi p, n. občinstvo, ki je pokazalo za koncert bolgarskih bratov največje zanimanje. Kupljene vstopnico se lahko vrnejo v knjigarni Glasbene Matice. Vse podrobnosti, kdaj se bo vršil koncert bratskega društva, bomo pravočasno objavili. 0 Zaprisega vojaških obveznikov bo v nedeljo, 16. t. m. ob !) dopoldne na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju in ne v vojašnici vojvode Mišica na Taboru, kakor je bilo to prvotno objavljeno. © Oddajte prlglasnicc! Vsi vojaški obvezniki, ki bodo v nedeljo prisegli, morajo pri vhodu na telovadišče oddati svoje pri-glasniee, ki so jih dobili v_Mestnem domu. Za katerega ne bo pri glasnice, bo klican na odgovor in bo moral priseči vnovič. Pri-glasiiiee se oddajajo izključno le pri vbodu tik poslopja bivšega kina »Tivoli« oh železniški pirogi in sicer od 8 do 9. 0 Obvezniki izraelitske veroizpovedi naj ne hodijo v nedeljo, 16. t. m. k skupni vojaški prisegi, ker bo zanje prisega pozneje, o jsemer bodo pravočasno obveščeni. O Film »Dvorec na jugu«, ki ima krasne posnetke z naše dalmatinske obale, predvaja danes in jutri kino Kodeljevo skupaj z vojnim filmom Križarko Emden«. © Pravkar je prispela velika pošiljka snežk. Jako nizke cene. Pred nakupom^ si oglejte zalogo pri Žibertu, Prešernova ulica. © Prijeta vlomilca. Na sv. Jakoba-mostu je včeraj zjutraj prijel stražnik dva sunilji-tna mlada moška, ki ju je odvedel na poJi: cijo. Ko so jima tam preiskali žepe, so našli v njih več vlomilskega orodja. Izkazalo se je, da sta oba vlomila ponoči v barako Karle Grdadolnikove na oglu Tyrševe in Masa-rvkove ulice ter odnesla več pomaranč in slaščic v skupni vrednosti okoli 300 Din. Baraka Gniudolnikove je sploh izpostavljena vlomilcem ter so tja že večkrat vlomili. Pri vlomilcih so našli tudi mokro srajco, ki sta. jo ukradla ua nekem dvorišču. Na tein dvorišču je bilo več perila, toda vlomilca jc prepodil pes. Policaja preiskuje, če nista oba aretlranca zakrivila še nekaj drugih manj- Ako občutite da Vaše moCi popuščajo tedaj pijte redno znamenito ROGAŠKO SLATINO »TEMPEL« vrelca šili vlomov, ki so bili zadnje dni izvršeni v Ljubljani. © Ljubljanski tramvajarji plačujejo vsak mesec določene prispevke v pokojninski sklad. Pol plačajo uslužbenci, pol pu družba. Pokojnina seveda najbolj zanima tiste, katerim jc namenjena in ki plačujejo zanjo v pokojninski sklad pol prispevkov. Za to bi balo logično, ko bi. uslužbenci imeli pri upravi tega fonda večjo besedo ko delodajalec. Ker pa tudi delodajalec plučuje polovico, je morda tudi lako prav, dn imajo pri upravi pok. sklada vsaki pol zastopnikov, kakor je to pri Pok. zavodu za zasebne nameščence. Pri stari tramvajski družbi, ki je imela tedaj še malo uslužbencev, je bilo tako, da sta sedela v upravi |x>k. sklada dva zastopnika uslužbencev. Danes imamo novo tramvajsko družbo, ki ima nekaj stotin uslužbencev. Zalo pa pokojninski sklad uslužbencev upruv-ljajo sumi gospodje in nc pripuste zraven nobenega zastopnika uslužbencev, kateri so seveda ua svoji pokojnini krvavo interesirani, vsekakor najmanj tisočkrat bolj kakor gospodje od tramvajske družbe. Zato zahteva pravičnost, ila tudi uslužbenci dobe vpogled, kako se upravlja sklud njihovih pokojnin! Ljubljana je zaslovela! V Ženevi so bili komaj pretekli dnevi prav živahni, če smemo — in to moramo! — verjeti časopisnim poročilom o teh burnih dnevih, ki so natanko zabeležili vsako kretnjo, vsako ointzko in Arsak govor vsakega ministra. Na nekaj pa so časopisi hote ali nehote le pozabili. Ta pozabljivost pa bi utegnila slavi in dobremu imenu Ljubljane precej škodovati, zato pa nam veleva flomorotlnii ljubljanska dolžnost, da to zadevo po svojih skromnih močeli uredimo. Časopisi so namreč pač poročali, (la so izvolili v Ženevi poseben odbor za proučevanje (ali za pobijanje) terorizma, niso pa niti z besedico omenili, da izvolitev odbora za ureditev kakšno zadeve ni ženevska, ampak je prava ljubljanska iznajdba. Prosimo, ali je še kje na svetu kakšno mesto, ki bi imelo toliko odborov, kakor jili ima Ljubljana? Ne srovorimo tu o odborih za odkrivanje spominskih plošč slavnim ljudem; to mora biti. Imamo pa jiosebne odbore tudi zu manj pomembne stvari, ali boljše rečeno: za vse stvari, in nobeno »vprašanje« se pri nas ne gane z mesta, dokler ga ne obdela in predela poseben odbor. A ne samo odbore imamo— mi imamo tudi še posebne širše in ožje odbore in pododbore in to je glavno! To je nekaj, česar tudi Ženeva nima, in zato ni glede odborov Ženeva na prvem mestu, ampak Ljubljana. To je naša slava in naš ponos, ki ga nikomur ne moremo prepustiti kar tako! Cerkveni vestnih Zaprte duhovne vaje v Lichtenthurnovenu zavodu zn dekleta bodo od 20. do 80. decembra. Pričetek duhovnih vaj 20. decembra ob 18. Vodili jih l>odo preč. gg. misijonarji sv. Vincencija Pavclskega. Oskrbnina zu vso dni 100 Din. Frlglusite sc čimprej na: Predstojništvo I/iohtenthurnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg S. Maribor, 14. decembra. Ko smo pretekli teden pisali o potrebi na-šilt ljudi v mariborskih podjetjih, sino obljubili točne j šo statistiko o številu tujih državljanov v tukajšnjih tovarniških obratih. Danes to statistiko objavljamo, vendar odkrito priznavamo, da jo prinašamo s težkim srcem, številke tujerodnega delavstva in nameščenstva v Mariboru so tako visoke, da nas mora biti naravnost sram, da šc kaj takega trpimo. (>58 tujih državljanov zaposluje mariborska industrija. Res, da je med temi 334 Slovencev, ki so pribe-žali iz Italije, in 50 Slovencev s Koroškega. Toda tudi ostanek jc tako visok, da jc za skromne razmere mariborske industrije odstotek zaposlenih inozemskih moči nenaraven. Poleg tega pa so Slovenci iz Italije in s Koroškega sami navadni delavci, ki nikomur ne odjedajo boljšega kruha, dočiiin so ostali tujci pri nas brez izjeme vsi zaposleni na boljših, skoro po večini vodilnih položajih z ogromnimi plačami. Točne j še izgleda statistika zaposlenih tujcev po narodnostih: avstrijskih državljanov nemške narodnosti 53, slovenske 50, Nemcev nemške narodnosti 26, slovenske 1. Čehoslovakov nemške narodnosti 39, češke 03, Madjarov nemškega jezika 4, madjarskega 4, Italijanov slovenske narodnosti 334, Poljakov poljske narodnosti 22, češke 2, Rusov 9, Amerikancev slovenske narodnosti t. Če odštejemo poleg Slovencev še slovanske narodnosti, nam ostane kljub temu 127 tujorodeov nemškega in madjarskega porekla. Veliko večino med njimi tvorijo židje. Največ tujerodcev zaposluje tekstilna industrija. Imamo podjetju, kjer so vsa vodilna mesta zasedena z inozemci, poleg tega pa sedijo tudi □ Božičnica krščanske ženske zveze bo jutri v nedeljo ob 19. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke. Na sporedu so deklamacije, slavnostni govor prof. Pavla Živortnika, razdelitev božičnih daril, licitacija božičnega drevesca ter dvodejanka »Skrivnostna sveta noč«, ki jo vprizori igralska družina Magdalencev. Nastopi tudi cerkveni pevski zbor od sv. Magdalene. Obdarovanih bo na božičnici 200 revnih članic, Sedeži so po 15, 10 in 5, stojišče po 2 Din, Čisti prebitek se bo porabil za podporo revnih članic. □ Smrt uglednega trgovca. V najlepši moški dobi 33 let je umrl na Teznu v Maistrovi ulici (i tamošnji trgovec gospod Ferdo Klavora. Pokojnik je bil spoštovan in priljubljen mož, zvest naročnik našega lista. Zapušča v žalosti vdovo in več otrok. Pokojnika bodo pokopali jutri v nedeljo ob pol 3 iz hiše žalosti, Maistrova 6, Tezno, na magdalen-sko pokopališče. Svetila mu večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje. □ 235.000 Din za reveže. V četrtek zvečer se je vršila seja mestnega ubožnega sveta, na kateri so se obravnavale 104 prošnje in vloge. Za božič priredi mestna občina v oskrbnišnici božičnico, pri kateri bodo oskrbovanci obdarovani. Mariborskim revežem, ki jih vzdržuje občina v hiralnicah v Ptuju in Muretincib, bo ponesel božično darilo domačega mesta občinski uradnik. Za te božičnice se je dovolilo 8000 Din. 76 prosilcem so se dovolile redne mesečne podpore v skupnem iznosu 11.930 Din na mesec, !) prošenj se je radi po-rnankljivih pogojev odklonilo, 2 podpirancema sta se pa ubožni podpori zopet odvzeli. 16 prosilcev se jo sprejelo v oskrbo v zavode in sicer jih pride 11 v mariborsko oskrbnišnico, 5 pa v hiralnice v Ptuj in Muretince. Skupni finančni efekt vseh podpor, ki so se na tej seji dovolile, znaša 235.000 d in a rje v. □ Kaj je z mariborskim filmom? Ob priliki letošnjega Mariborskega tedna so se vršili posnetki mariborskega mesta in okolice ter raznih kulturnih in gospodarskih institucij za takozvani »Mariborski film«. Stroške za film naj bi nosila zadruga Mariborski teden in razni zasebniki (industrijci itd.), ki so zainteresirani pri propagandi mariborskega mesta, izgotovljeni bi pa že morali biti meseca septembra. O filmu pa še sedaj ni 6ledu ter so si med tem premislili tudi že gospodarski krogi ter baje ne nameravajo prispevati za stroške ničesar. Bati se je, da bo morala zadruga Mariborski teden nositi vse stroške, ki za film gotovo ne bodo majhni. □ Premiera Stolzove operete »Izgubljeni valček« bo pred božičem. Delo režirata Skrbinšek in Stupica, scenograf je inž. arh. Stupica, plese študira Harastovič, nove kostume pa izdeluje ljubljanski modni atelje Ž. Severjeve. nu podrejenih pisarniških mestih, seveda z mnogo višjimi plačami, kakor naši domačini. Dokler ni imel Maribor tekstilne industrije, tujerodnih numeščencev skoro nismo opažali, šele ta panoga industrije je privedla s seboj razno potrebne, še več pu nepotrebnih »strokovnjakov« in jih sedaj drže s krčevitimi napori na pridobljenih mestih ter skušujo kljub odporu celokupne javnosti nastavljati še vedno nove. inozemske moči. Na vseli mogočih položajih jiil zasledimo, od diretktorja in ob vato vod je do tipkurice in navadnega ključavničarja. \si so »neobhodno potrebni«, celo stari avstrijski pen-zionisti, ki prejemajo v Avstriji visoke penzi-je v šilingih, pri nas pu poleg tega še tisočake nn mesec kot običajni knjigovodje, ki bi jib lahko nadomestili vsak dan z domačimi, mlajšimi in sposobnejšimi močmi. Tekstilna industrija prijavlja vse te i.nozetnce kot istrokovnju-ke«, i zaupnike tujega kapitala«, »ukcionarje«, v resnici so pa knjigovodje, potniki, če so pa res strokovnjaki, bi jih že zdavnaj prav lahko nadomestili z našimi močmi. Izgovor s »strokovnjaki« najlepše ovrže primerjava posameznih podjetij Največja mariborska tekstilna tovarna. ki je pa v domačih rokah, izhaja kljub temu, da izdeluje razne specialitete, s 7 inozemskimi strokovnjaki. Sosednje podjetje, ki zaposluje komaj desetino toliko delavstva, pa ima 17 inozemskih »strokovnjakov«. Med temi so knjigovodja, šef prodajnega oddelka, ravnatelj, vonja ključavničarske delavnice itd. To-varna svile, ki ima 80 delavcev, zaposluje v pisarni in obratu 8 inozenieev, od tega samo v pisarni 4. Slično številčno sorazmerje je tudi v drugih tovarnah, ki so v inozemskih rokah. □ Tečaj za prvo pomoč pri nezgodah. Pod okriljem Rdečega križa bo priredila ekspozitura OUZD v Mariboru za svoje zavarovance dva tečaja za prvo pomoč pri nezgodah in sicer nižjega in višjega. Dostop v višji tečaj imajo samo absolventi nižjega tečaja, ki so dne 16. maja prožili predpisani izpit, v nižjega pa se lahko prijavi vsakdo, Tečaja se bodeta vršila v večernih urah od 18 do 20. Pričetek po novem letu, Ekspozitura OUZD je razposlala vsem interesentom, zlasti in-dustrijcem posebno okrožnico, v kateri navaja potrebne podrobnosti, □ Točenje alkoholnih pijač jutri dopoldne med 6. in 12. uro radi zaprisege vojaških obveznikov ni dovoljeno. □ Nočno lekarniško službo vrši prihodnji teden od 16. do 23. decembra Sirakova lekarna »Pri angelju varim« na Aleksandrovi cesti. □ Bogato založen trg za ribe smo imeli včeraj. Bilo je morskih in sladkovodnih rib v izobilju. Prodajale so so sardelice po 10—12, ciplii po 20, moli po 26, azial po 22, žive ščuke po 14 in živi karpi po 10 Din za kg. □ Prevažanje zavojev ni dovoljeno. Mestni avtobusni promet opozarja občinstvo, da se do nadaljnega na podeželskih progah ne bodo prevažali nobeni zavoji, ki niso last potnikov, vozečih se z avtobusom. □ Pod ključ z njimi. Vlom za vlomom se zadnje čase vrsti v Mariboru. Policija ima na sumu, da izvršujejo te vlome mladoletniki, ki jih je že nekaj izsledila ter izročila sodišču. To pa jili po pardnevnem zaporu zopet izpušča. Take mlade nepridiprave, o katerih ni več upanja, da bi se poboljšali, bi bilo treba obdržati pod ključem! □ Odeje so dobili. Odeje, ki so jih tatovi ukradli iz osebnega avtomobila trgovca s sadjem Srečka Kranjca, so orožniki že našli. Oslale predmete še iščejo. Skupna vrednost vseh ukradenih stvari je znašala 4000 Din. O tej drzni tatvini smo poročali pred nekaj dnevi. Sv. Jurij ob juž. žel. Živinski in kramarski sejem, ki se jc vršil pretekli ponedeljek, je nudil prav žalostno sliko. Prigon živine je bil sicer zadovoljiv; posebno debelih volov je bilo mnogo. Lo žal, da ni bilo kupcev. Prvovrstni voli so bili prodani komaj po 3.5 Din. Ker živina ni imela cene, je bilo tudi pri kramarskib stojnicah bolj mirno. Kmet mora biti žc čisto obupun, čc cena živini, ki je pri nas glavni dohodek, vedno ra-piduo pada. Nasprotno so pa izdatki leto za letom večji in cene vsem potrebščinam, ki jih mora kmet kupovati, vedno iste, če ne tudi višje. Kulturni obzornik Dr. Fr. Kovačič: Služabnik božji Anton Martin Slomšek, knezo-škof lavantinski Med letošnjimi rednimi izdajami Družbe sv. Mohorja v Celju je izšel prvi del obširnejšega življenjepisa Antona Martina Slomška izpod peresa znanega mariborskega zgodovinarja prelata dr. Fr. Kovačiča. O namenu te izdaje piše avtor v uvodu, da hoče dopolniti dosedanje življenjepise velikega rajnika, tako Kosarievega in po njegovem skrajšanega Lendovšekovega, kakor Medvedovega, z novim gradivom, zlasti z ostalino, ki je bila nedostopna v mariborskem škofijskem dvorcu vse dotlej, dokler nt ob začetku priprav za beatifi-kacijo rajni škof Andrej Karlin dovolil dostopa. Drugi povod za izdajo novega Slomškovega življenjepisa pa je lanskoletni jubilej — osemdesetih let, kar je priklical Slomšek v življenje našo Mohorjevo družbo. (Avtor pravi: Kar se je o njej pisalo in storilo leta 1851 in 1852, so bile lc priprave, dejanski je družba začela delovati 1. 1853.) O načinu svojega pisanja daje dr. Kovačič še sledeče pojasnilo: Z dovoljenjem rimske kongre-gacije za obrede so se začele priprave za proces beatifikacije, to je proglašenja za blaženega, zato je ta življenjepis spisan posebno glede na Slomškovo svetniško življenje,« Dasi cclotnega dela še nimamo pred seboj in v tem I. delu še niso obravnavanj najpomembnejši dogodki iz Slomškovega življenja, vidimo vendarle, da je hotela Mohorjeva družba po Jakličevem Baragi nuditi svojim udom in čitateljem lepo in bo-Jato delo v Slomšku, s podobami primerno slovesno opremljeno. Tudi po svojem obsegu naj bi delo pričalo o važnosti, ki jo ima Slomšek ne lc ;a družbo samo in njen obstoj, marveč za zgodovino in za bodočnost našciia naroda sploh. Pisatelj, ki je črpal tako rekoč iz prvih virov, je imel težko nalogo, podati v znanstveno neoporečni obliki tako staro kakor novo gradivo, izluščiti iz življenjepisa z vso jasnostjo in stvarnostjo momente, ki morejo služiti beatifikacijskemu procesu, obenem pa ustvariti poljudno »mohorsko« knjigo, ki bo užitna ogromnim množicam udov Mohorjeve družbe. Ti trije nameni so v enem delu skoraj nezdružljivi; pisatelj se je potrudil, da bi premagal te nepremagljive težave, in je vpregel vse svoje sposobnosti v rešitev svoje naloge. Ne smemo mu torej nikakor zameriti, da vseh treh smotrov ni vedno popolnoma dosegel, marveč moramo občudovati njegove uspehe, v kolikor jih je dosegel. Njegov jezik je živ in sočen, nekoliko staro-verski in mestoma nekoliko učenjaški, pripovedovanje pa mu teče le tako gladko, da mu moreš z užitkom slediti. Snov prvega dela je razdelil dr. Kovačič na sledeča glavna poglavja, ki imajo nekatera več, nekatera manj podnaslovov: Mladostna leta v domači hiši. — V latinskih šolah. — Bogoslovec. — V duhovniški službi. — Spiritual v Celovcu. — Spiritual Slomšek na potovanju (Prvo potovanje 1833, drugo počitniško potovanje čez Koroško, Kranjsko, Hrvatsko, Medjimurje, Spodnje Štajersko 1837). — Nadžupnik v Vuzenici. — Stolni kanonik. — Slomšek celjski opat. Okrog 25 podob krasi 168 strani v osmerki obsegajočo knjigo. s. š, Andre Lichtenberger: Hlačhova sestrica Poslovenil Niko Kuret. — Založila Družba sv. Mohorja v Celju, 1934. — Mohorjeva knjižnica 69. Malo katera izmed v naš jezik prevedenih mladinskih knjig je bila mlademu in staremu lako všeč, kakor Lichtenbergerjev »Mali Hlaček«. Ze , ko je v »Mladiki« izhajal, so ga vzljubili široki i krogi; Mohorjeva družba je nato izdala prikupno dclcc v knjižni obliki in gnlnvn ne mine Miklavž, božič ali veliko noč. da o godovih v letu sploh ne govorimo, ko se starši ustavijo ob tej knjižici z vzdihom: škoda, da jo že imamo; tole je res vredna knjižica za naše malčke. Kako dobiti spet kaj takega? — No, morda pretiravamo, zakaj prav , zadnja leta so nam prinesla lepo število dobrih mladinskih knjig in izbira ni več tako strašno omeiena. Kljub temu se bodo v prvi vrsti vsi tisti, ki »Malega Illačka« že poznajo, prav od srca razveselili nove knjige o Mačku, ki je pod naslovom »Hlačkova sestrica« izšla v Mohorjevi knjižnici. Na isti prikupni način, lahkotno, z okusom in dovtipnostjo, obenem pa s tisto prodirnostjo, ki je potrebna, da pisatelj otrokov svet poda verno . in pristno, kakor jo poznamo že izza »Malega Hlačka«, nam opisuje Lichtenberger v »Mačkovi sestrici« opazovanja, dogodivščine in odkritja svo- 1 jega malega junaka. Toda vsi dogodki in vsa nadvse mikavna odkritja malega Illačka so tu v zvezi s sestrico Lučko, katere pojav in uveljavljenje v družini spremlja Hlaček s svojimi nedolžnimi očmi in s svojo razvijajočo se pametjo. Koliko šegavih, neprecenljivih pristno otroških domislekov, koliko zabavnih in vendarle premisleka vrednih opazovanj, koliko nepozabnih pri-zorčkov je pisatelj neprisiljeno, preprosto in vendar tako dognano nanizal! Nc le opazujoči in doživljajoči junaček Hlaček, tudi v njegovo opazovanje in doživljanje ujeta podoba sestrice Lučke, sta s mojstrsko roko oblikovana. To zares lepo knjižico bomo s hvaležnostjo do avtorja darovali našim malčkom, ki nam bodo zanjo spet prisrčno hvaležni. Prevod jc oskrbel Niko Kuret. V glavnem je dobro zadel pisateljev neprisiljeni slog, uspelo mu je podali knjigo jezikovno tako, da jo brez posebnih spolikanj gladko čitaš in imaš v nji še mnogo tistega čara, ki ga ima izvirnik v obilni meri. s, š. ★ Šolski teksti. Poleg hrvatskih in francoskih tekstov je začelo društvo »Šola in dom« v sporazumu z Mohorjevo, ki izdaja slovenske tekste, prirejati tudi nemške. Dobila je šola zdaj prvo tako delo in sicer O. Ludwiga »Der Erbforster, Trauerspiel in fiinf Aufziigen«, Izdajo je priredil z najnujnejšim slovstvenim uvodom in jezikovnim komentarjem prof. dr. Ivan Grafenauer, urejuje pa ta oddelek prof. dr. R. Ko-larič. Iz več razlogov se nam zdi pametno, da je to delo izšlo kot prvo: nemščina je v njem vobče lahka, stavki so namreč, kar v živem dialogu, splošno kratki, večkrat kar nepopolni, napol izgovorjeni, tako da ima dijak kar venomer priliko, jih dopolnjevati in se s tem v jeziku vaditi; obilo gradiva za ustno in pismeno izražanje nudijo pa tudi zadaj Grafenaijerjeve opombe (»Anmerkun-gen«), ki v njih stalno opozarja učence na razvoj tragičnega dejanja ter označbo oseb. V tem pogledu je prireditelj storil prav vse, kar treba. Ne dvomimo prav nič, da se bo učenec iz knjižice mnogo naučil, i jezika i poetike. — Zdi se nam pa nekoliko predraga: pri izdajateljici (»Šola in dom«, Kongresni trg 7, Ljubljana) stane broširana 10 Din, v knjigarnah 14 Din. Nova zabavna ljudska igra. Pravkar je izdala Prosvetna zveza v Ljubljani (Miklošičeva cesta 7) novo dramatično delce: Nevesta iz Amerike. Igra v treh slikah. Podnaslov se glasi: Predpustna igra, ki se pa lahko igra tudi v postu. Že to pove, da je stvar resnošaljiva ali, če hočete, šaljiva in satirična. Prva slika se vrši nekje v New Yorku ali sploh v Ameriki, kjer z omožitvijo obogatela vdova Mica Kavka (ime pove dovoljl) od-slavlja iz svoje službe Ančko in se poslavlja od svoje hčerke Merice, ki hoče ineognito v London, da tu poizkusi in dobi ženina. Odpotuje pa v London prej Ančka nego Meri, in naključje stori, da dobi službo prav v rodbini pl. Cvilinovskih, kjer — na podlagi pisma klepetave Kavke — pričakujejo bogate neveste, hoteče pa ostati nekaj časa nepoznane ... Kako se stvar dalje razvija In razvije, ni težko uganiti. Igra je polna zdravega, pristnega humorja in veselega dialoga, kakor si ni mogoče drugače misliti, ker jo je spisal — Janko Mlakar. Kar si je doslej nabral življenjske modrosti v šoli, knjigah (mnogo je bral!) in med ljudmi, to zdaj vrača tudi v tej obliki. Pozno sicer, ali vendar ša o pravem časul — Cena knjižice istr. 50i ie 5 Din. Posledice obmejne zapore s Avstrija se kesa.. Maribor, 14. decembra. »Slovenec« je že poročal (28. novfcmbra), da so avstrijsko oblasti v nasprotju z dogovorom med našo državo in Avstrijo vedno bolj omejevale in na vse mogoče načine zavirale mali obmejni promet ter na ta način avstrijskemu obmejnemu prebivalstvu preprečevale nakup življenjskih potrebščin v naši obmejni coni. Proti tem avstrijskim manevrom je naša država reagirala s tem, da je z dnem 28. novembra ukinila vse permanentne vizume za Avstrijo. Ud tedaj si mora vsak, ki želi v Avstrijo, preskrbeti za vsako pot posebej vizum,.ki ga pa ne dobi zlahka; imeti mora za to res tehtne vzroke. Na ta način so tudi potovanja naših državljanov v Avstrijo omejena na minimum. Znano je, da so naši državljani, posebno tako zvani »boljši ljudje« iz Maribora in okolice, zlasti ob praznikih v pravih romanjih posečali Gradec in tam nakupovali skoraj vsa darila za praznike in potrebščine za zimo. Skoraj vsa kožuhovina, ki dici naše dame, ima svoj izvor v graških veletrgovinah; enako je z vsemi ostalimi dragimi predmeti. Me.sec december je bil vedno merilo, koliko je Maribor konsumiral v Gradcu. Prejšnja leta je v začetku decembra vsak dan prekoračilo mejo na desetine naših avtomobilov in popotniki so se vračali vsi z novimi oblekami, plašči in z naloženimi avtomobili. Letos pa je padla ta frekvenca na eno petino v primeri z lansko. To čutijo seveda najbolj f Rudarski glavar inž. Stergar Celje Kje bomo prisegali Jutri, dne 16. decembra t. 1., se bo vršila sve- Zavora na automobilu, ki cvili, je zelo neprijetna. Pa tudi Vaš kašelj ni prijeten graški trgovci, ki 60 žs začeli akcijo, da Avstrija čana zaprisega vseh vojaških obveznikov, rojenih svojo zaporo ukine. Trgovski krogi namreč racu- v letili 1885. do 1914. nujo, du bo preklicu avstrijske zapore sledil tudi To prisege se morajo udeležiti vsi, ki ko od- . , , preklic jugoslovanske in da bo vzpostavljen zopet služili svoj vojaški rok, t. j. rezervni nodoficirji, Jgjtg prejšnji promet. Na svoje ponovne intervencije je kaplarji, rodovi, hranilci in dijaki, nadalje tudi ne- ' združenje graških trgovcev dobilo od dunajske vin- sprejeti oficirji bivšo a. o. armade brez ozira na do zagotovilo, dn se bo sedaj veljavna določba, da starost. sinejo nakupovati življenjske potrebščine v Jugosla- j Zbirališče je ob 8 zjutraj pred glavnimi vrati viji oni, ki imajo pod 2000 šilingov letnih dohod- cvangoljsko cerkve. Tam se zbero vsi oni, ki ee vo- bonbone kov, spremenila v toliko, da bodo smoli kupovati življenjske potrebščine v naši državi oni, ki imajo pod 3000 šilingov letnih dohodkov. Dejstvo, da je graški »Siherheitskomisftr« ukinil že takoj po omenjeni naši reakciji določbo, da mora vsak, ki želi v Jugoslavijo, dobiti prej tako zvani »VVohlverhaltungszeugniss« (neke vrsto po-litično-nravstveno spričevalo) in sedaj šo verzija, da so bodo pogoji za dopustnost nakupovanja življenjskih potrebščin v naši obmejni coni omilili, dokazujeta, da je avstrijska vlada uvidela neumest-nost zaviranja malega obmejnega prometa in da želi zopet vzpostaviti prejšnje razmerje. Razumljivo jo — in tudi o tem je »Slovenec: že pisal — da trpijo tudi naši obmejni kraji zaradi obmejne zapore občutno škodo. Gori opisani ukrepi zberejo, pa kažejo, da trpi isto, če ne večjo škodo ludi av- v„: atrijska stran. Bilo bi zato v interesu tako Avstrije kakor naše države, da se obmejne zapore z obeh strani čimprej ukinejo in da se uvede zopet prejšnje trgovanje v obmejnem pasu. To je želja obmejnega prebivalstva. dijo kot vojaško pristojni v Celje-mesto in pa oni, ki se vodijo kol vojaško pristojni v občine izven celjskega okraja. , V Celju bodo istega dne prisegli pripadniki občin Celje-okolica, Vel. Pirešica, Žalec, Petrovčc, Sv. Jurij trg in okolica, Slivnica, Teharje, Drami je, Griže, Golovljo in Sv. Peter v Sav. dolini. Te občine bodo privedle svoje obveznike v Celje ob S ter se morajo v Celju bivajoča pripadniki teh občin priključiti svojim občinam. Pripadniki občin Sv. Pavel, Braslovče, Polzela in Vransko bodo prisegli na Taboru ter 6e naj radi lega ob istem fasu tam zbero. Pripadniki občin Dobrna, Vojnik trg in okolica ter Škofja vas bodo prisegli v Vojniku ter se naj ob istem času tam pa ne bote Icaaljali. Kašelj lažji ali hujši Včeraj kmalu po polnoči je umrl v Ljubljani rudarski glavar g. inž. Vinko Stergar. l o-kojnik si jc v svojem nad tridesetletnem de- lova n ju pridobil obilo zaslug zn razvoj nase I nju katoliške cerkve v Južni Srbiji, rudarske industrije. Hodil se jo 1870 v Leskov- , _ Zimska markacija skozi Jelovco na Rati-cu pri Krškem. Gjmnaizijo je študiral v Novem - tovec. Radovljiška podružnica SPD je na novo mostu Pravo 'je dokončal v Gradcu. Montani- Ostale vesti Vsi obvezniki so dolžni udeležiti se ta dan prisege, sicer bi jih zadela kazen. Izvzeti so samo oni, ki so težko bolni, ali iz opravičljivih vzrokov odsotni. Prepovedano jo vojaškim obveznikom točiti alkoholne pijače od 15. decembra t. 1. od 12 opoldno pa do 16 decembra do 18. ___uspešno preprečuje PROIZVOD »UNION« ZA (i RGB Novo mesto Prekopani frančiškani, Poročali smo že, da je vodstvo franč. samostana dalo prekopati vse svoje duhovne sobrate in sicer 15 patrov in (i bratov. Med prekopanlmi so tudi nekatere jiomembnejše osebnosti. Tako n. pr. Rafael Klemenčič, stric posestnika na M a -rof u g. Kleiiienčira, ki je bil izvrsten glasbenik, dalje p. Florentin Hrovat, slovenski pisatelj, zn a u imi prevodih Spisov Krištofa Smida, p. Ladislav Hrovat, učenjak in profesor. Zlasti imenovani trije so bili starim Novomeščatiom dobro znani iu priljubljeni. Nahajamo pa šc nekatero druge mlajšega datuma, kakor p. Viljema Vindišarja, p. Obvezniki se opozarjajo, da se morajo brezpo- i Inocenca Koprivniku, p. Gotliarda Podgor- — Belgrajska ^Politika« od 14. t. in. citira naš članek od 8. t. m. o jubileju skopljanskega škofa dr. Gnidovca ter navaja naše podatke o sta- i markirala zimsko pot iz postaje Soteska na Rovta-rico, ter od lu na Pečano. S tem je izpeljana I najbližja varijanta za obisk Ratitovca pozimi. S postaje Soteske spelje tovor vzpenjača do vrba I vzpenjače, do koder je vedno pregažena pot. S „ ________... , „. | ceste do vrha vzpenjače je 45 minut hoda, od tu to pu jc vstopil v Celju v rudarsko upravno p0 lepi vozni poti 1 uro na liovtarico, koder so ižibo L. 1918. je prevzel načelstvo novo usta- | j,a predhodno obvestilo Sumski upravi v Bohinj- stične nauke pa v Leobnu. Za inzenjerja montanistike je diplomiral I. 1898 ter jc bil eden prvih slovenskih rudarskih mzenjerjov. Kot akademik se je živahno udejstvoval v društvenem življenju. Služboval je najprej v Idriji, na služba. -----j- l------- - t • ii- novljenega rudarskega glavarstva v Ljubljani. Pozneje je bil imenovan za dvornega svetnika. si je še posebno pridobil kot večletni predsednik komisije zn izdelavo pravilnika brntovskih skladnk'. Žo 1. 1910. jc ustanovil v Ljubljani Društvo slovenskih inženjerjev, 1. 1918. pa je pomagal osnovati Združenje jugoslov. inženjerjev in arhitektov. Odlično je sodeloval tudi pri snovanju ljubljanske tehnične fakultete, zlasti rnontnMističnega oddelka. Za svoje zasluge je Sil odlikovan / redom sv. Save III. m V. razreda. Pokojnik je po tridesetletnem službovanju lani stopil v zasluženi pokoj, ki ga ie pa le malo časa užival. Pogreb odličnega pokojnika bo v nedeljo ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Gradišču 8a. Pokojniku ohranimo časten spomin! Naj mu sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše globoko sožalje. Sobota, lerijan. Koledar 15. decembra: Kristina, dekla; Va- Osebne vesti — Imenovanje na železnici. Z ukazom od 6. t ni ie imenovan pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v 3. skupini 2. stopnje za načelnika v gradbenem oddelku ing. Vladimir Zakic, dosedanji svetnik 4. skupine 2. stopnje istega oddelka iste direkcije. — Imenovanja v finančni službi. Z odlokom predsednika ministrskega sveta od 8. t. m. eta dodeljena v službo pri mestni kontroli pn finančni direkciji v Nišu g. Avgust Špeletič, uradniški pripravnik Glavne kontrole, dosedaj v službi pri mestni kontroli finančne direkcije v Ljubljani, m v službo pri mestni kontroli finančne direkcije v Ljubljani g. Franc Preka, uradniški pripravnik Glavne kontrole, v službi pri ljubljanski kontroli. = Imenovani so za gamizionarja mariborske garnizijske uprave peh. podpolkovnik Marko Ni-količ; za inž. poročnika zrakoplovno-tehnicne stroke uradniški pripravnik Anton Škulj in za veterinarskega poročnika diplomirani veterinar m voj. drž. gojenec Franc Karlin in za uradnika IX. pol. skup. Lavoslav Standaher, ua službi v štabu zrakoplovu ega poveljstva vojske. = Odlikovan je z zlato kolajno za vestno vrše nje službe orožuiški narednik-vodnik I. razreda Josip čemi. ski Bistrici na razpolago udobna prenočišča. Z Rovtarice do Pečane je dve uri komodne hoje po ........ ' ■ •• Pečane se doseže planina-se ah. Sestop čez planino Klom v Dražgoše in Češnico ali iz Dražgoš v Kropo; z Ratitovca v Sorico ali pa v Bohinjsko Bistrico, povsod v lepem in položnem smuku. — SPD podr. Radovljica. — V pisemskem zračnem prometu z Južno Ameriko so pristojbine relativno visoke in kot enota za taksiranje velja že teža od 5 gramov. Ker pa tehta po večini vsak pisemski ovitek s papirjem več ko 5 gramov ali celo nad 10 gramov, jc društvo za zračni promet »Air France« izdalo posebne kuverte in poseben papir, lako da bo navadno pismo tehtalo manj ko 5 gramov. Papir bo dvojen, za pisanje z roko in za pisanje na stroj. Takšen ovitek s papirjem vred bo veljal 1 dinar. Prodaja se bo začela s 1. januarjem 1935, in sicer pri poštah Ljubljana 1, Maribor 1 in Celje. — Pri prehlnjenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih. storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa 6 tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Joaefovc« grenčice. — Šo o meteorju. Prejeli smo od dveh ljubljanskih gospodičen: Meteor sva videli v soboto zvečer pred sedmo uro, ko sva se vračali z Velike planine na Malo planino nad Kamnikom. Nenadoma se je za nama silno močno posvetilo, da sva videli po celi planini in ko sva se ozrli, sva zagledali na nebu dolgo krivo črto (svetlo), s katere so padale »iskre«. Mislila sva, da je raketa in čakali sva, da sprožijo morda še drugo, ker je bila tako lepa. Pohvaliti pa se morava z dobrimi živci, ker se nisva preplašili, saj je bilo svetlo in se je zdelo, kot bi se odprlo nebo. M. M — Zgradarina. Hišni posestniki in upravitelji hiš, ki še niso vložili prijave dohodkov od zgradb za leto 1934 tekom meseca novembra I. 1. se opozarjajo, da jih vlože vsaj do 15. decembra 1934 ter obenem v prijavi sami opravičijo zamudo in se s tem izognejo neprilikam 81. 137. zakona o neposrednih "davkih. Vse potrebne tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pola stane 1 Din. Imenovana knjigarna ima v zalogi gojno pokoravali odredbam policijskih oblasti. -0" Iz srednješolske službe. G. Miroslav Modic, akademski slikar jo nastavljen za profesorja risanja na celjski realni gimnaziji. Sr Umrla jo Kuper Zalka, 12 let, hči pismo-noše, Celje, Cesta na grad 14. N. v m. p. JSr Naprava luči pri uovem mostu na Dečkovi cesti. Svoječasno so prebivalci, ki stanujejo na Dečkovi cesti, prosili okoliško občino, naj bi napravila pri novem nio6tu luč. Stroški bi bili malenkostni, ker je drog že itak postavljen Pritrditi bi bilo treba le svetiljko, priključiti tok in stvar bi bila_ gotova. Povdarjanvo, da je na leni mestu razsvetljava nujno potrebna. Cesta je dovolj obljudena in se spodobi, da se na takih mestih izvršijo najpotrebnejše naprave Trbovlje Informativen sestanek glede ustanovitve društva >-Rejec malih živali« sc vrši v nedeljo, 16. dec. ob pol 16 v gostilni Počivovšek. Ptuj ška, p. Soluna Cimermana, ki so bili učitelji marsikateremu Novoineščanu. In kdo se ne spominja dobrega starčka, samostanskega vratarja fr. Elije, ki je neštetokrat delil kruha revnim učencem? Ali bi nc bilo prav, da bi se teh tihih, dobrih in zaslužnih mož, ki so storili toliko dobrega Novomeščanom, spomnili in jim postavili na pokopališču vsaj skromen spomenik. Propagandne večere .smučarske gimnastike za gospode prireja SK Elan. Prvi tak večer je bil v ponedeljek 10. t. m. v telovadnici prof. M. Dobovška. Obiskovalcev je bilo okrog 90. Vršila pa se bosta še dva taka večera in sicer dno 15, in 22. t. m. istotam. DRAMA Začetek ob 20 Iz s, od ne dvorane. Dne 12. t. m. so se zagovarjali pred ptujskim okrajnim sodiščem trije ponočnjaki in razgrajači iz Leskovca, ker so ponoči od 17. na 18. novembra t. 1. položili čez glavno cesto v Leskoveu, ki vodi iz Ptuja v Rogatec, 6 nt dolg in 30 cm debel hlod. Omenjeni hlod je bil čez cesto tako položen, tla je hil prevoz z živino, avtomobilom in dvokolesi popolnoma nemogoč, in je pripisati le srečnemu naključju, da od polnoči do treh zjutraj navedenega dne ni privozil skozi Leskovec noben avtomobil. Okrog 3 je privozil Štefan Kos iz Podlehni-ka z dvovprežniin vozom in zavozil na hlod. Zahvaliti se je voznikovi duhaprisotnosti, da je pravočasno ustavil in obvladal konje, sicer bi se zgodila nesreča. Orožniki, ki so vodili preiskavo, dolgo niso mogli priti na sled ponočnjakom, koučno pa so jih vendarle dobili in jih izročili sodišču. Sodišče jih je obsodilo za njih junaški čin in sicer dva vsakega na mesec dni zapora, enega pa na "6 teduov zapora ter na povračilo kazensko-pravdnih stroškov. Glavni dobitek loterije »Postni dom« je zadela srečka 3535, ki jo je kupil g.Gorican Martin iz Jurovcev pri Ptuju na tukajšnji pošti. Jesenice Zaprisega. Za vso v jeseniški občini bivajoče vojaške obveznike, rojene od leta 188-1 do 1914, bo zaprisega jutri ob 10, in sicer na prostoru za železniško hišo pri kolodvoru na Jesenicah. Prav lako se morajo zglasiti na Jesenicah vsi vojni obvezniki navedenih letnikov iz občin Koroška Itela in Gorje, kakor ludi vsi, k.i so pristojni v občine izven radovljiškega okrajnega načelstva. Temu pozivu se je brezpogojno pokoravati, sicer sledi kazen. Da ne tudi druge davčne tiskovine, tako za uslužbenski, j nepotrebnih skrbi, bodi po- H,„*nhm „m«VI rt«v*fc. za nndnbmno. rentnino itt. ^^^ stJaln0 Uak'or tlKli začasno nesposob- — Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josef« grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josef« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstran-sko ohromelih bolnikih. družabni, samski davek, za pridobnino, rentnino itt, — Prepovedan tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo Rudolfa Strasa »Der 5e_ ! Weltkrieg«, ki je izšla v Berlinu. — Smučarje opozarjamo na izlet v Mallnitz,. I ki ga priredi Avstrijski turistični biro v Belgradu. Odhod iz Ljubljano 7. januarja ob 10. Vožnja in ; vsa oskrba za 14 dni 1330 Din, za 8 dni 934 Din. j Prijave Putnik, Ljubljana. — Nesrcču pri napravljanju losa. lz Travnika v Loškem potoku je reševalni avto prepeljal v ljubljansko bolnišnico 24 letnega delavca Alojzija Mikllča, zaposlenega pri svojem bratu. Mikolič jo delal pri napravljanju lesa, pri tem pa ga je en hlod butnil s tako silo v desno nogo, da mu jo je zlomil pod kolenom, Zemunski most izročen prometu Zeinunski most so naposled izročili prometu. Sicer bo svečanost oficielne otvoritve šele v nede-fjo vendar že sedaj drve čezenj avtomobili vseli vrst in hodijo pešci. Preteklo nedeljo je bil končan poskus obremenitve mostu, ki je izpadel povsem zadovoljivo. Pri vsem pa je oslalo nerešeno eno vprašanje. Na mostu so položene tramvajske tr c-nice ni pa napeljan električni vod nad tračnicami in bel"rajska občina nima na razpolago tramvajskih voz za to novo progo, ki bi sc gotovo dobro izplačala. Žena s tremi nogami Na kirurškem oddelku banovinske bolnišnice v Banji Luki jo bila te dni izvedena zanimiva operacija. Pred kratkim je prišla v bolnišnico neka kmetica iz okolice in zaprosila, naj ji operirajo •zdravniki veliko izraslino, ki ji je zrasla iz levega stegna. Kmetica je pripovedovala, da je imela na stegnu najprej majhno bradavico, ki pa ji je hitro rastla naprej in ji slednjič silno otežkočila hojo. Izrasllina je dobila skoraj obliko tretje noge, le da je bila nn koncu debelejša kakor zgoraj. Zrasla je prav do tal. Zdravniki so jo operirali. Operncna se je posrečila in kmetica ie že zapustila bolnišnico — % dvema nogama. Nazarje Smrt v samostanu. Na dan pred praznikom Brezmadežne je po dolgi in mučni bolezni zatisnil svoje oči br. Egidij Mernik, samostanski kuhar. Bil je star 58 let ter doma iz Svetinj pri Ljutomeru. Bil je blaga, plemenita duša, delaven kot mravlja. Pokopali so ga v nedeljo. Cerkveni pevski zbor mu je pred samostanom in pred odprtim Izseljeniška proslava. Tukajšnje gasil-grobom zapel žalostinke. Počivaj v miru, na svidenj^ nad zvezdnimi sko društvo je priredilo preteklo nedeljo iz-soljeuiško proslavo. Na sporedu so bile de-klamacije o izseljencih, petje cerkvenega pevskega zbora ter Zakrajškova izseljenska igra »Za srečo v nesrečo«. Proslava je zelo lepo uspelo. Sivolasi Miklavž je obiskal na praznik Brezmadežne mlado in staro iz Nazarlj ter bogato obdaroval nad 150 otrok, pa tudi odraslih ni pozabil. Šolski otroci so poil vodstvom p. KonStnntiua vprizorili ljubko igrico »Sv. Miklavž« (p. Ivrizostom). —a—imi i i imam^nammmmmmtmmmmmmmnmBmammmm — Pri slnbi prebavi, slabokrvnosti, slui|šnnju. bledici, obolelosti žlez, izpuščanju 1111 koži, tvorili uravnava »Franz Josefova« voda izborilo toli važ-I 110 delovanje Črevesa._ služili, ker bodo ti prisegli pri kadru. — Isti dan, to je jutri, se vrši prisega za občino Dovje v Mojstrani ob 9; za občini Kranjska gora in Rateče v Kranjski gori ob 10; za občini Bohinjska Bistrica in Srednja vas v Bohinjski Bistrici ob 10; za občine Broznica, Mošnje, Kropa, Bled, Radovljica, , Lesce, Ribno in Ovsiše bo prisega prav tako jutri ob 10. To omenjamo v svrho informacije raznim tovarniškim uslužbencem na Jesenicah, ki imajo svoje stalno bivališče v omenjenih občinah. Povest »Luč z gora«, ki jo ie v prevodu g, Jagodica priobčil lanski »Bogoljub/, je Jeseničan g. S. S. dramatiziral in »Aljaževci«, mlajši odsek, so jo na praznik Brezmadežne vprizorili na odru Krekovega doma. Drama je tako ugajala, da jo bodo to nedeljo ponovili. Krstni predstavi je prisostvoval tudi prevajalec g. Jagodic, ki se je zelo pohvalno i-zrazil o prireditvi. — Prihodnjo ali zadnjo advenl-110 nedeljo pa bodo Jeseničani zopet doživeli presenečenje, ko bo pevsko ln glasbeno društvo »Aljaž« priredilo Sattnerjev večer, nn katerem se bo izvajala Sattnerjeva kantata »Jettejeva prisega«, na kar že danes opozarjamo. Videm pri Krškem Cerkev v novi obleki. Farna cerkcv sv. Ru-perla na Vidmu sc je po prizadevanju neumorno delujočega gospoda dekana in kone. svetnika Medvedka na zunaj popolnoma spremenila. Slikarska dela je izvršil g. Watlaiid iz Krškega, ključavničarska dela pa g. Vogler iz Leskovca. Zc samo ,po sebi veličastna stavba nudi v svoji novi obleki edinstveno veličastno sliko. Šola. Bolezenski dopust sla dobili učiteljici na tukajšnji osnovni šoli gdč. Gomllškova in gdč. Kavnikarjeva. Obema želimo, da sc kmalu vrneta. Šola so pa vsled nedoelalka učnih moči zaenkrat vrši izmenoma. Kat. slov. prosvetno društvo na Vidmu deluje živahno. Dramateki odsek ee pripravlja na igro 'Ribičeva hči«, ki jn namerava vprltoriti 0. jan., pevski odsok pa bo lofMit nastopil z novim, krepkim moškim zborom, ki gn vodi nbsolvenl zagren-8škn glasbene okadetiilin tr Kaplan iz Krškeon. Sobota, 13 decembru: Slati teh se Seni. Preinljera. C. Nedelja, 1(1. decembra ob 13: Orlic. Izven. Znižane ce.ne od 21 Din navzdol. — Ob 20: Waterloo. Izveu. Znižane cone od 'it Din navzdol. OPERA — Začetek ob 20 Sobota, 15. decembru: Sveti Anion, meh zaljubljenih vatron. Cene od 24 Din navzdol. Izven. Nedelja, 1(1. decembra ob 13: Otl bajke rln bajke. Balet. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: Itioolctlo. Izven. Znižane cene od 30 Dia navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 13. decembra ob 20: Žalujoči ostali. Red A. Nedelja, 10. decembra ob 20: CarjeviC. Hed D. Naznanila Liubtiana 1 Zborovanje brezposelnih sklicuje društvo Delo in eksistenca-, pripravljalni odlvor za jiovonJonJSivo Wl<>. Glince in Itožna dolina nocoj ob 111.80 v prostorih go Nltliie Končan v Kožni dolini. Vsi, ki ste zainteresirani j i,n ki se brigate za to uoclalno plut, pridite! 1 Kemični seminar priredi nocoj ob IS v prodn-i valnicii mineraloškega instituta (niivorza) v okrilju Prt-rodoslovnoga društva v Ljubljani predavanje. Govoril lio predsednik drnStva g. univ. prof. dr. M. Samec o temi: Vzroki razlik med posameznimi rastlinskimi Slcrob!. Vabljeni vsa člani in prijatelji društva, kakor tndi vsi, ki se zanimajo. 1 Vse narodno ženstvo brez razlike stanu je vabljeno, da so udeleži sestanka za ustanovitev sekcije Jugoslovanska mati-. Sestanek bo v ponedeljek, 17. decembru ob U 80 v dvorani mostnega poglavarstva. — Franja Tavčarjeva. 1 Članstvu Narodne odbrane.' Po nalogu osrednjega odbora Narodne odbrane v Belgradu bo jutri ob 11.30 v avli klasično gimnazije poleg Narodnega doma svečan;? zaprisega celokupnega članstva ljubljanskih organizacij NO. Položitev prisego je obvozna za vsakega člana NO. Nenpravlčeua odsol.uost tvori razlog izključitve. Z» upravičene zamudnike bo naknadna zaprisega v nede Ijo, 23. decembra ob U v prostorih oblastnega odbora NO, Šolenburgova ulica 3, I. Ouvujmo Jugoslavijo! — Oblastni odbor NO v Ljubljani. 1 Kino Kodeljevo bo predvajal drevi ob 20 dva ann ITaid, Viktor mden«. Leustek, Rss .. trg 12, in mr Komotar, Vi?. Dru&i hraii Novo mc^lo. .Talenovo Srenjo., dramo v štirih de janjlh, bn vprlzorila Katoliška akcija za fa-ule v nede ljo, 16. decembru ob 20 v Prosvetnem domn. Radio Programi Radio Ljublianai Sobota, 15. decembra: 12.13 Zvoki iz Ukrajine 12.30 Poročila 13 00 Narodno obrambni dan 1315 Ca« Orkester Murck Wobcr (plošče) 18.00 Iz CeSkih opei j (plošče) 18.13 Aktualnosti (Ljudovlt Mrzel) 18.30 t'rau ' coska glasba na ploščah 18.30 1'Vancofič-ina (prof. Pre •/.elj) 10.20 Ploščo 111.30 Naciionnlna nra: Jadranska Straža (prenos lz Belgrada) 211.00 Zunanji politi«1)!) pre-| gled (dv. Ju«) 20 20 Jedilni list, program zu nedeljo I 20 30 Vokalni koneort ge. Mile Kogojeve 21.00 Radijsko i orkester, vmes: Cus in poročila. Drugi programi t SOBOTA, 13. decembra: llcltirad: 10.10 Plošče 20.00 Radijski orkester 2(130 Prenos Iz gledališča — /Mfireb: 20.30 Vokalni koncert 21.00 Narodne pesmi 21.30 Violinski koncert — Itnnaj: lfi.10 Radijski orkester 10.05 Pester koncert 20.30 Pesmi in arije 21 00 Radijski pot.pourri: Okoli sveta 28.00 Barska glasba 24.00 Kvartet — lludhnpeita: 10.43 Madjarske pesmi lu ciganska glasba 2100 Dve enodejnnki 22.40 Plesna glasba — Milan-Trst: 17.10 Plesna glasba 20.43 Slovo od mladosti, i opereta, 1'letrl — tUm-Unri: 17.10 Lulik« glasba 211.43 , Prijnlelj Kric, opera, Mnscagnl — Pragni 18 03 Čembalo ! 19.23 (toillui ua pihala 20.25 Pos trn ur« 21.05 Opereta I 22.15 Plesna glasba — llratislava: 17.23 Španske In ar ! gcnitlnsko pesmi 20.25 Zabavni koncert — Variaea: 10 i* Vokalni koncert 20.0(1 Lahka In klavirska glasim ji 00 Orkestralni in vokalni koneort 22.I5 Plesna glasba — ; fterlin: 10 Oo Violinska glasba 20 10 Kiitinica, opereto. | Suppe — Kiiitliisberii: 10.:Ki Voknlml koncert 21.10 Pester večer — Hamburg! 20.1(1 Berlin — VraHulavn: 20.10 Vesel večer - l.ipsko: 18.23 Vesel veeVend 20 10 | Berlin — Kiiln: IO.iki Slara domača glasim 10.10 Saar. ! ske narodne pesnil 20.15 Vesel večer - Kratili url: 18.50 Valčkov večer 2013 Kiiln — Stultgarl.: 18.10 Valčkov večer — Monahovo: 10.00 Igro ir, kmečkih vojn 20.10 Vesel večer — Ziirich: 20.00 Simfonični koncerl 3J.10 Plesna glasba — Strassliurg: 18.00 Koncert i/. Pariza '»lin 'IVjnf.iltt, rnwir.it n eh,,n.l«l '.) "S I pAa|n. vn.%«>> Kaj priča o siromakih in revežih „Srebrna dežela" - Argentina Smrt v vodnjaku V novemberski številki glasila argentinskih Slovencev »Duhovno življenje« beremo v »Argentinskem filmu« to-le zanimivo pripovedovanje o ondotnih siromakih: Brezposelnost je do vrhunca iznajdljiva. Evo vam, kaj so mi pravili delavci neke tovarne za mesne izdelke v Avellanedi. Mlad Litvanec, okrog '28 let star, je prišel pred 8 leti v Argentino. Delal je kot zidar. Pred letom mu je dela zmanjkalo. Vse tavanje od enega stavbenega mojstra do drugega je bilo zastonj. Po enoletni brezdclnosti izve, da v neki tovarni za mesne izdelke iščejo žensko osebje. Raje nameščajo ženske ko moške, ker jim je treba manj plačati. To bi značilo za njega mezdo 2 pesa 50 cts. na dan. Preobleče se v žensko in brez težave je bil sprejet. Njegove sodelavke niso slutile, da se pod ženskim krilom skriva dobrodušen Litvanec. In tudi izdale ga niso ženske, marveč njegovi zavistni moški tovariši. Seveda je bil odpuščen, vendar ga vsaj pred sodišče ni nihče tiral. * Nihče nc more zanikati, da živimo v dobi nasprotstev. Vsega je preveč in vsega je premalo na svetu. Se žge žiito, se uničuje premog, se meče v morje kava, se pokončava gTozdje; milijoni človeških bitij pa nimajo kave, da bi jo pili, ni premoga, da bi se greli, ni čaše vina za okrepčilo. Mnogi siromaki vsega sveta — in teh je ogromna večina — so se odrekli vsemu razkošju, ki ga morejo pogrešiti, družinskim in prijateljskim spominkom in večkrat tudi pohištvu. Brezdelje in pomanjkanje dela ljudi čuda iznajdljive: v slučaju nujne potrebe prodajo volno iz postelje. Ta pretresljiva beda je rodila celo vrsto človeka nedostojnih novih obrti. Okrog trgov za živila pod milim nebom, so se zadnje čase začeli smukati arabski prodajalci volne. Bogme, slaba kupčija, ali od nečesa je treba živeti. Skromni arabski nakupovalei volne prehodijo vse prole-tarske okraje, nakupavajoč rabljeno volno. Kakšno presenečenje je morala biti prikazen prvega arabskega prekupovalca, ki hoče revnim proletarcem olajšati posteljo kar za par kg?« Težko, pretežko je prodal rabljeno volilo iz postelje. Ali sila kola lomi. Dela ni, ereba jesti danes, jutri, pojutrašnjem, treba dati kruha otrokom, treba kupiti oglja za kurjavo. Spali bodo že kako. Siromaki so utrujen L ln skromni Arabec, dan za dnem v potu svojega obraza vlači pezo volne na »Feria franca« tc kriči v svoji smešni španščini: »Cumbra lana u.sada, sanra! Buen brecio y bone la culcho como nueva! — Kupite rabljeno volno, gospa! Nizka cena in žimnica bo kakor nova!« ★ Patrona mesta Avellanede — ki ga loči od Buenos A i res a samo reka Riachuelo — je Marija Vnebovzetja. Na njen predpražnik, dne 14. avgusta sem videl v imenovanem četrtmilijonskem mestu tole sliko: mestna občina je v počaščenje mestne patrone pred občinsko hišo razdelila 40.000 kg živil. Prišlo je okrog 4000 oseb, tako da je prišlo na vsako osebo 10 kg živil. Razdelitev je bila tako sijajno organizirana, da se ni dogodila prav noben incident. Že teden pred tem so razdelili po župnih uradih, šolah, dobrodelnih društvih, požarnih brambali, rešilni armadi 4000 listkov. Neskončne vrste žena in otrok so vstopale v mestno barako, kjer so jim na dolgih mizah gospe dobrodelnih društev delile vsakemu po 2 kg mesa, 1 kg sladkorja, 1 kg yerbe, 1 kg testenin, 1 kg masti, 2 kg krompirja, 1 kg fižola, 1 kg moke ter po 1 volneno jopieo za otroke. Nato bo popoldne razdeljevali še milo, olje žveplenke, sklede, čaše, krožnike, sveče, ki so jih darovali trgovci in tovarnarji mesta Avellanede, kar je bilo gotovo prav čedno, vredno vse hvale, odobravanja, posnemanja In zahvale. V marsikaterem očesu sem opazil solzo hvaležnosti. Ali, praznik Marije Vnebovzete je samo enkrat na leto! Ako so Preveč moderen je ta-le nebotičnik! To je nova palača velikega angleškega lista »Daily Express*. Ima ogromna okna, 6tene pa iz črnega stekla. Najvišje odlikovanje Sovjeti so umorjenemu Kirovu izkazali najvišje priznanje, katerega je doslej bil deležen samo Ljenin. Njegovi možgani so izročeni antropometrič-nemu institutu, ki bo ugotovil njihove posebne vrline. V tn namen prof. Foeht raziskuje vse cito-arhitektonske posebnosti možganske skorje, število in globino vijug in brazd posameznih delov na njihovi površini. Zelo dragi aparati pripravljajo za drobnogled več tisoč rezin možganske skorje. Fotografski posnetki bodo sestavili poseben satlant« za podlago nadaljnjemu popisovanju vseh osebnih možganskih lastnosti umorjenega Kirova. Straini stolp zopor Napoleona. Na južni angleški obali pri Langney Point so ob času Napoleonovih vojn Angleži zgradili ta-le stolp, s katerega so straže noč in dan pazile, ali ne bo nekega dne Napoleon napadel Anglijo. Sedaj pa so valovi izpodkopali stolpu temelj in stolp je počil. Prvi vihar ga bo razdeiat Stoletnica ustanovitve vseučilišča so praznovali te dni v belgijskem Bruslju. Boljseviški g«norn!i so se sestali na vnžno posvetovanje v Moskvi. .-Moj Bog, pa sem mislil, da sem drevo žagul.« obdarovanci res potrebni, kdo pa se jih spominja druge dni? In da so pomoči potrebni, jim je treba pogledati samo v obraz in v oči. ★ Po vladni statistiki imamo v Argentini par sto tisoč brezposelnih, par stotLsoč ljudi, ki si tudi pri najboljši volji ne morejo zaslužiti svojih žvljenjskih potrebščin s poštenim delom. Zato se mi je zdela tako izredno važna in dalekosežna razprava v argentinskem parlamentu, kako pomagati tem bednim ljudem, ki vsaj v veliki meri niso ničesar zakrivili. Toda, kljub bobnečemu govorjenju se je omejila vladna pomoč doslej komaj na par tisoč brezposelnih. Ljudje smo res trdi, neusmiljeni in neverjetno samo-ljubni. Samo tisti bič vidimo, ki ga na svojem hrbtu čutimo. Dostikrat še verni tako, da bi nam morale vedno doneti v uho Jezusove besede: Bodite usmiljeni, da boste dosegli usmiljenje. Kaj šele neverni. Medtem ko se mi veselimo in se za tako nadlogo nič ne zmenimo, pa sc mi zdi, da je človeška beda, posebno brezposelnost, za katero smo tako gluhi, kakor mogočen režiser, ki nam pripravlja strahotno žaloigro. Smrt posameznikov, tako strašno se množeča blaznost, degeneracija nedolžnih otrok, bolezni, zvečana umrljivost, to niso še najhujši prizori iz žaloigre, ki nam jo režira brezposelnost, krvavi režiser... Kje bi bilo lažje pomoči brezposelnim, kakor v Argentini? Saj so vendar zakladi te neizmerne »Srebrne dežele« še neprecenjenL Samo malo dobre in trdne volje je treba, pa se bodo spet razmajale one roke, ki danes brezposelne počivajo, na stežaj se bodo spet odprla deželna vrata, geslo velikega argentinskega državnika bo šlo spet svojo pot naprej: gobernar es poblar — vladati se pravi deželo obljuditi! Saj je v Argentini dovolj dela in jela 110 samo za nas, ampak še za mnoge, mnoge miiljone ljudi. ★ Kateri moremo, smo dolžni pomagati ubogim brezposelnim! Niti to ni pošteno, gledati na druge, češ kadar bodo dali ti, ki imajo, potem bom prišel pa še jaz na vrsto. Saj vemo, da so tako trda nekatera človeška srca, da bi preje pomrli vsi brezposelni in potrebni, preden bi se omehčala. I11 vedimo, da deset centavov še ni vse, če hočemo pomagati potrebnemu. Dobra beseda je velikokrat več vredna, kakor dena, čeprav je jasno, da sama lepa beseda tudi nikogar ne nasiti. Tudi z razpravljanjem, govorjenjem je treba širiti smisel za pomoč brezposelnim. Sam brezposelni — tudi Slovenci so med njimi, in bodo brali te moje besede! — ne obupaj! Zgodovine se malo spomni! Kakšne nesreče so že velikokrat zajele ljudi, jih teple in pokončavale. Mislite na čase lakote, bolezni, zlasti kužne, strahotne vojske, ki so trajale tudi po trideset let. Mislite na strahote zadnje svetovne morije. Kako malenkostna je končno v primeri z njimi vsa današnja kriza, posebno kriza v republiki Ar-geritini! Na svetu vse mine! Tudi nesreča nam utegne služiti k pridu, da bomo morda manj lahkomiselni, ko se časi izpremenijo. Za vsakim dežjem je doslej še posijalo solnce! Stopetdeset ljudi zaprtih v zakladnici Preteklo nedeljo se je v cerkvi sv. Vida v Pragi to-le zgodilo: Skupina čeških izletnikov je priredila izlet v Prago in so si ogledali tudi dvor ter cerkev sv. Vida. Bilo je 150 ljudi, med njimi tudi otroci in ženske. Ogledat 60 6i šli tudi slovečo zakladnico, katera je spravljena v posebnih obokanih in zavarovanih prostorih. Klet je velika ter jo zapirajo pol metra debela jeklena vrata. Ko so se obiskovalci mudili v zakladnici, je nekdo od zunaj zaloputnil težka vrata ter s tem zaprl obiskovalce. Teh se je polastil velik strah, ker 6e vrata odpirajo samo od zunaj, ključ od vrat pa je vratar imel s seboj, ko je v zakladnici razkazoval zaklade. Vratarju se je končno posrečilo, da je skozi ozko linico porinil ključ ven ter ga izročil tovarišu, ki je prihitel pomagat. Toda ta ni znal odpreti vrat. Morala je priti na pomoč policija; šele mehanikom tovarne tresorjev se je posrečilo vrata odpreti in rešiti zaprte izletnike. Od pastirčka do ministra Začetek in konec velikega pustolovca V irski vasi Greystones 6e je zgodila huda nesreča. Mlad klepar se je spustil 16 metrov globoko v vodnjak, da bi tam »akaj popravil. Tedaj pa se je podrla stena vodnjaka in pod seboj pokopala nesrečnega kleparja. Takoj 60 ga začeli odkopavati, vendar so se plasti sproti zasipale. Tako so ga dobili šele čez 60 ur. Tedaj pa je revež bil žo mrtev. Med reševanjem so potisnili do njega cevi, po katerih so mu dovajali zrak in 60 ž njim govorili. Zgoraj vidimo reševalce, kako kopljejo. Spodaj pa ponesrečenčev oče po cevi govori s sinom in mu daje pogum. Pred nekaj tedni 60 poročali, da 60 v glavnem mestu Perzije, v Teheranu, perzijski nacionalisti ustrelili ministra perzijske vlade Schtirgerja. Ker to ni perzijsko ime, ni nihče vedel, kdo je ta Schiir-ger. Toda madjarski li6ti so odkrili njegovo skrivnost. Poročajo namreč, da je ta Schurger nekdanji pastirček iz ogrske vasice Tiszaujlok ob Tisi. Pisal 6e je Emerik Schiirger. Kot otrok je pasel krave, pozneje je moral v šolo. Pa ne kot pastir ne kot učenec ni bil nič prida, ker je vedno sanjaril o čudovitih deželah. Okrog leta 1900 je fant izginil z doma. Nihče ni vedel, kam ga je neslo hrepenenje po tujini. Dečko pa je srečno prišel v Budimpešto ter je hotel na vsak način priti v Pariz, da bi šel v francosko tujsko legijo. Med legijonarji v Afriki je želel doživeti čudovite stvari, o katerih je sanjal. Ker pa ni imel denarja za Pariz, ga je neki agent lyonske tovarne za svilo 9pravil v velik kovčeg ter ga kot brzovozno blago poslal v Francijo. Tu se mu je posrečilo priti v tujsko legijo. Kmalu pa je spoznal, da je življenje mnogo bolj resno ko njegove sanje. Spoznal se je z domačini v Afriki in skoval zaroto proti Francozom. Ti pa so bili seveda po svojih vohunih obveščeni, kaj namerava mladi Schiirger. Prijeli so ga in zaprli. Ustreljen bi bil, ko bi ga ne bili v zadnji uri rešili iz ječe domačini ter mu pripomogli k begu. Schiirger se je srečno vrnil domov — seveda bos in ves razcapan. Sedaj je imel dosti tujine. Ni ga več mikalo. Lotil 6e je učenja. Prišla pa je svetovna vojna. Schiirger je moral na fronto. Tu se je zelo odlikoval in postal celo nadporočnik. Po vojni pa ga ni več strpelo doma. Z znanim pustolovcem Trebičem-Lincolnoin, ki je tudi bil doma na Ogrskem, se je klatil po svetu. Nekaj časa nihče ni ničesar vedel o njem. Leta 1922 pa se je razvedelo, da Schurger, ki je seveda ogrski jud, deluje kot voditelj neke judovske kolonije v Palestini. Toda tudi od tukaj je moral bežati, ker eo mu arabski sosedje zaradi šejkove hčere prisegli krvavo maščevanje. Kaj 6e je zgodilo z njim za tem, se ne ve. Znano je le, da je čez nekaj let nato bil upravitelj plantaž bogatega veleposestnika v Braziliji. Tu je določal cene kavi. Toda prišla je kriza, s katero Schiirger ni računal. Vse je propadlo in mož je moral po svetu. Končno je moral iskati kruha v Cannesu na francoski revijeri kot vratar nekega hotela. Ker je dobro znal jezike in se znal vesti kot visoko izobražen mož, 6e je seznanil z nekioi perzijskim diplomatom, kateri je bival na oddihu v tem hotelu. Ta ga je vzel s seboj v Perzijo. Čez nekaj let je sposobni mož postal namestnik uporne perzijske province in tam napravil red in mir. Zato ga je šf.h imenoval za ministra. In kot perzijski minister je padel sedaj pod kroglami perzijskih nacionalistov. Pokora za hogokletstvo Neki radikalni poslanec v čilskem par. lamentu je pred kratkim imel govor, v katerem je zelo bogoskrunsko in bogokletno govoril o Kristusu. To je katoliško javnost tako razburilo, da je nadškof v Santiago de Chile pozval katoličane, naj javno zadoste za bogokletstva, izrečena v parlamentu. Temu pozivu se je odzvala vsa država Chile ter tri dni v javnih priprošnjah, manifestacijah in procesijah ter s pokore delala zadoščenje za izrečeno bogokletstvo. Gospodarstvo Izvoz jabolk v Nemčijo Vloga Privilegirane izvozne dražbe Slovenec je stalno opozarjal na važnost izvoza jabolk v Nemčijo ter je stalno tudi sledil poteku letošnje izvozne kampanje, ki je prinesla toliko razočaranj iu škode našemu izvozu. Priviligirana izvozna družba se je čutila prizadeto ter je odgovarjala v dolgih člankih, podčrtavajoc nerentabil- Spoti vana.„ . ------------ . . nost izvoza v zadnjem času. Na plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je poročal g, Milko Senčar o izvozu sadja v Nemčijo ter pri tem navedel tele konkretne podatke: Z ozirom na veliki pomen sadne trgovine v ia.ši banovini posebno v severnih krajih je treba IDosvečati izvozu sadja stalno veliko pozornost. Polep tega pa liani primerjava cen v inozemstvu in pri nas doma kaže, da bo treba našo izvozno trgovino s sadjem drugače organizirati in ji pomagati ito bolj uspešne veljave tudi z drugimi ukrepi kot n pr. transportne in tarifne olajšave itd, Radi poslovanja Prizada se je razvila časopisna polemika, po kateri kaže, da bi se mogli obvarovati mnogih razočaranj in materialnih izgub. Pri tem je šlo v resnici za milijonske vsote, saj igra pri tako važnem predmetu, kot jc sadje, vsak dinar pri ceni veliko vlogo in bi pri malem povišku cen lahko zaslužil producent ogromne vsote, ki bi se poznale v vsem našem gospodarstvu. Izvoz bi se bil letos začel že sredi julija, toda lega nismo izkoristili, ker smo rajše čakali in utrpeli škodo. Premijo je izvoznikom potrdil Prizad šele 10. avgusta in sicer 60 Din za zaboj ne pošiljke, 10 Din pa za rinfuza pošiljke. Toda vse to se je zgodilo šele pod pritiskom pa še neobvezno tako, da izvozniki niso mogli s tem sigurno računati. Seveda je združenje sadnih trgovcev takoj zahtevalo, da se premije obvezno potrdijo, toda Prizad tega ni storil. Nekaj izvoznikov pa je vseeno poskusilo srečo in poslalo okoli 30 vagonov v Nemčijo. Pri vseh teh pošiljkah pa niso dobili niti za voznino, pri nekaterih vagonih, ne da niso dobili ničesar, temveč so morali doplačati še znatne vsote za kritje voznine in carine. . Prigodno združenje, katerega osnovanje jc zahteval sam Prizad, je bilo primorano pozvati Prizad ua odgovornost in se je tako pričela medsebojna borba za odškodnino, ki jo je povzročilo poslovanje Prizada. Prizad jc nato sicer odklanjal vsako odgovornost, videlo se je pa, da se čuti krivega, ker je takoj obljubil povišati premije od 60 na 80 in od 10 na 25 Din za 1 met. stot jabolk. Nastala je korespondenca vsled odgovornosti za nastalo škodo. Končno se je za mirno poravnavo prve dni decembra odpeljala posebna deputacija Priložnostnega združenja v Belgrad, kjer je_ uredila zadevo tako, da ima Prizad takoj izplačati članom tega združenja in pa članom združenja sadnih izvoznikov povišano premijo brez ozira na to, kdaj bo prispel po nemškem kliringu denar. Obenem je bilo obljubljeno, da bo Prizad prispeval gotov znesek tudi za organizacijske stroške Priložnostnega združenja, kar se bo zgodilo naknadno. S tem je zadeva med Priložnostnim združenjem in Prizadom poravnana. (Op. uredn. Prizad pa bo najbrže še nadaljeval svojo časoi>isno kampanjo.) Letos je znašal izvoz jabolk iz naše banovine v Nemčijo 42 vagonov, v Italijo 112, v Češkoslovaško 566, v Francijo 26 in na Švedsko 1 vagon, skupno 747 vagonov. Lani pa je znašal izvoz samo v Nemčijo 1632 vagonov, v CSR 785 vagonov in v Avstrijo 1764 vagonov. V letošnji sezoni so se gibale cene jabolkom pri nas približno takole: V začetku sezone, to je v drugi polovici julija iu v prvi polovici avgusta so plačevali naši ekspor-ierji m trgovci kmetom rana jabolka po 1.50 Din 7A kg, to pa vsled tega, ker je bilo izgleda v inozemstvu za uspešno prodajo. Ker pa Prizad ni pra- vočasno uredil vseh formalnosti za izvoz sadja v Nemčijo, so nas prehitele druge države s prvim sadjem, medtem je pa dozorelo tudi nemško sadje, katero je letos izredno dobro obrodilo. Cene jabolk ii so vsled tega padle tako, da je bil vsak Nemčijo nemogoč. Češkoslovaški trgovci, v Nemčiji so vsled tega padle tako, da je bil vsak izvoz v Nemčijo nemogoč. Češkoslovaški trgovci, ki so se pojavili pri nas, so ta položaj izrabili in cene jabolk so padle v sredi avgusta na Din 0.75. Koncem septembra in v oktobru so se cene jabolkom nekoliko izboljšale, to je na 1 Din do 1.50 Din po kvaliteti, medtem ko je cena jabolkom v teku zadnjega meseca približno 1.50 do 2 Din, za prvovrstna sortirana jabolka pa od 2.20 Din do 2.50 Din. Pripomnimo še, da nam je Prizad v drugi polovici novembra dodelil izvoz 75 vagonov jabolk za Nemčijo, katerega pa naši eksporterji ne bodo mogli izrabiti, akoravno bi cena konvemrala, to pa vsled tega, ker nemški kliring ne funkcionira, odnosno ker se mora čakati na denar 5 do 6 mesecev. Sicer pa se bo ostanek jabolk, v kolikor jih je še, po mnenju naših eksporterjev približno 40 do 60 vagonov, moral prodati v tuzemstvu, mogoče tudi nekaj v Italijo in Češkoslovaško. Kakor je razvidno iz poteka letošnje sadne sezone pri nas, so tako eksporterji in trgovci, kakor producenti utrjieli ogromno škodo in to samo vsled nepravočasne ureditve izvoznega razmerja s tujimi državami, vsled česar bodo morala naša pristojna mesta v Belgradu v bodoče vsekakor skrbeti, da se kaj sličnega nikdar več nc zgodi. Prošnje posameznih izvoznikov so bile šele ix> poteku približno 3 tednov od dneva vložitve deloma ugodno rešene, deloma odbite seveda šele potem, ko si je Narodna banka predhodno preskrbela mimuciozne informacije. Iz tega sledi, da so bile akontacije dovoljene na podlagi dobljenih informacij in bonitete prosilca, ne pa na podlagi RM iznosov, ki so bili v kliringu prosilcu že plačani in v dobro vknjiženi. Znan je slučaj, ko jc bilo le 55% (po dnevnem kurzu) vplačanega dobroimetja izplačano kot predujem, kar dokazuje popolnoma samovoljno ravnanje. Izvozniki so mnenja, da bi se jih moralo preje opozoriti na nevarnost, da denarja tako dolgo ne bodo dobili, in marsikatera pošiljka bi bila izostala, zlasti radi tega, če bi bila Narodna banka takoj objavila ključ, po katerem namerava akontacije odnosno predujme izplačati. Z ozirom na sedanje stanje kliringa je nujno potrebno, da se naš saldo čimprej zmanjša. Iz te dileme ni drugega izhoda, kot da se ustanovi kakšna druga ustanova, ki bo lahko akontirala, odnosno pospešila dosego izravnave v kliringu, da pridejo na ta način že vplačane marke do rednega izplačila. Kliring z Nemčijo V zvezi z vprašanjem izvoza sadja iz naše banovine je poročal g. Milko Senčar tudi o stanju kliringa z Nemčijo. Razvoj naše trgovine z Nemčijo v maju in juniju je dokazal, da jc bil nemški uvoz sprejemljiv in da je glede plačil držal besedo. V juliju in avgustu je naš izvoz v Nemčijo izredno oživel, ker so izvozniki računali na normalen razvoj plačil. Toda obračun jih je razočaral. Iznosi so bili sicer jav-ljeni kot preje, toda izvozniki so mesto plačila dobili le avizo, da je iznos v markah prispel in da bo izplačan po vrstnem redu. Na intervencijo izvoznikov je Nar. banka pozvala posamezne izvoznike, naj vlože prošnje za loinbardni kredit do 80% dobroimetja vplačanih mark proti 6.5% obrestovanju in proti predložitvi solomenic. Toda Narodna banka te akontacije ni izplačala, kot bi bilo pričakovati. Ilirija!Svoboda (Maribor) Prvenstvena nog-oin. tekma na Stadionu V nedeljo se predstavi v prvenstveni tekmi z našo Ilirijo ljubljanskim nogometnim k i bičem simpatično moštvo mariborske Svobodo. Zanimiv jc ta gost, saj je preko vseh težkih ovir pogumno stopil med naša izbrana moštva, ko je spomladi vrgel iz konkurence ljubljansko Reko. Moštvo se zjia boriti fair in gentlemensko, kot to prnvnn športnikom tudi pristoja. Poleg tega pa imajo njegovi igralci prav solidno nogometno znanje, glavna odlika pa je njihova odlična kondicija. Ilirija mora zmagati in sicer z veliko razliko golov, če hoče osvojiti jesensko prvenstvo, saj ima ČSK že 11 točk pod streho. Iliriji ga je v najboljšem primeru mogočo le ujeti, prehiteti pa samo z boljšo razliko golov. V predtekmi nastopi novi prvak drugega razreda Sloga proti B-moštvu Ilirijo. Slovan: Grafika V nedeljo popoldne se bosta na igrišču Slovana za Kolinsko tovarno še enkrat spoprijela stara rivala Slovan in Grafika, a to pot v prijateljski tekmi. Kakor znano, se .to zadnja prvenstvena tekma med omejenima kluboma končala neodločeno 2:2, kar kaže, da sta si moštvi precej enaki. Premoč onega ali drugega pa se bo lahko pokazala v tej prijateljski tekmi, kjer odpadejo vse ostrosti prvenstvenih borb. Obeta se nam torej lep in zanimiv nogomet. Tekma se prične ob 14.1,'>. —■ Ob 13 zaigrata predtekmo rezervi obeh klubov. V primeru, da bi deževalo ali snežilo, tekmi odpadeta. Razpis slalom tekme ki jo priredi Slalom klub 31 sa svoje člane dna >i. januarja 1935 na Rakitni Razpored starta jo slodciS: Ob 0 sa acniorjv in juniorje, ob 10.30 za dame, ob 13.30 za mladino in starejše člane. Prvi trije v vsaki skupini prejmejo pniznauico, prvi pa naslov prvaka kluba v slalomu za sezono 1934-35. Tekma v slalomu se ocenjuje tndl za nn.ibol.1-Sega tekmovalca v vseli sniuških disciplinah. Tek mil Jo sc po pravilih JiiSZ. iu sicer v dveh tekih, toda k dragemu teku bo pripušSenih samo tretjina najboljših iz prvega teka (najmanj trije). To kino van .i o jo za tekmovalce (-ke) obvezno. Prijavnice se dobe v klubovom lokalu, kjer jih .ie troba izpolniti tu potem oddati najkasneje do 31. decembra t. 1. Naknadno prijave so no bodo upoštevale. V slučaju neugodnih snežnih razmer so tekmovanje preloži na kasnejši termin. Razsodišče tekmovanja tvorijo: ing. Mirko Ijiiul-ter, predsednik tekmovanja; Tinta Lado, tehnični vodja; Vučnik Lado, starter; Griinfeld Polde, namestuik starterja; Ceplak Slavko, zapisnikar; Oriiufeld Frnnjo in Rutar Peter, časomorilca; Banovcc Tone, sodnik na cilju; dr. Slava Kristam-Lunaček, dežurni zdravnik. Odhod tekmovalcev dne 5. januarja 1935 ob 14 iz Ljubljane. Teh. referent: Tinta Lado, 1. r. Občni zbor SPD v Ljubljani. Glasom sklopu Direkcije državnih železnic v Ljubljani z dno 11. XII. 1934 štev. 28.029-1.-34. jo odobrena ugodnost vožnje za znižano vozno ceno na državnih železnicah delegatom za občni zbor SPD v Ljubljani, ki sc vr&i dne 15. In Iti. t. m. Vsak delegat laipi na odhodni postaji cel vozni listek za vožnjo do Ljubljano ter izkaznico zelene barve za 5 Din. Ta zelena izkaznica mora hiti potrjena od Osrednjega odbora Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, za povratek pa se kupi v LJubljani samo polovični vozni listek. Smučarski tečaj SPD. V letošnji zimski seziji bo priredilo SPD smučarsko tečaje na Veliki Planini, Krvavcu, Vršiču, pri Sv. Janezu in Zlatorogu ter v Kamniški Bistrici. Tečaji so predvideni za dobo 7 do 14 dni. SPD v Ljubljani prosi gospodo smuSko učitelje, osobito akademike s položenim izpitom pr. JZSZ, da prijavijo svoje sodelovanje tor stavijo morebitne predloge najdalje do 22. t. m. v pisarili SPD v LJubljani, Aleksandrova cesta 4, palača Viktorija (vhod i/, pasaže). Moj prijatelj, zdravnik! Skupaj sva hodila v šolo, skupaj sva uganjala marsikake mladostne burke. Danes je moj prijatelj zdravnik ter pravi dobrotnik človeštva. Njegova neumornost, postrežljivost in volja za delo, njegovo veliko znanje in spoznavanje nove sodobne vede ter njegovo veliko praktično izkustvo, so temelji njegovega uspeha. — Ni torej čudno, da ga bolnik; naravnost obožujejo. Svojemu dobremu zdravju se imam zahvaliti, da nisem nikdar potreboval njegovega zdravniškega nasveta. Nekega dne ga slučajno srečam pred hišo. Prijazno me pozdravi: »No, stari, zakaj si tako slabe volje?« Začudil sem se. On res vse vidi. »Hm«, odgovorim jaz, »nič posebnega . »No? Povej že enkratl Kaj ti je?« Nato sem mu povedal, da že nekoliko dni trpim zelo mučne bolečine in neznosen srbe/. na gotovem diskretnem delu telesa. »Ah tako, hemoroidi!« odgovori on s sočutjem. »Zelo neprijetno. Taka stvar se ne sme nikdar zanemariti. Pojdi z menoj, lakoj tc bom pregledal!" Šel sem z njim v njegovo ordinacijo, nakar me je pregledal in mi dal 2 mala poskusna zavitka, rekoč: ■>Tu imaš nekaj. Kolkovanje kreditnih f • • V • knjtzsc Že meseca oktobra smo opozorili gospodarske kroge na pojasnilo finančnega ministrstva glede kolkovanju kreditnih knjižic. Objavili smo, da je finančno ministrstvo dozualo, da posamezni tvorničarji, trgovci in obrtniki prodajajo blago s kreditnimi knjižicami, ki podlegajo letni t.aiksi 5 Din, tudi kadar ga piodajajo osebam, ki se bavijo s prodajo takega blaga. Ker je tako ravnanje pogrešno in na škodo državnih financ, jc finančno ministrstvo že z razpisom z clnc 19. oktobra 1934, št. 8-638l-III., na podlagi čl. 43 zakona o taksah pojasnilo naši«! nje: »V zmislu točke 3 tarifne postavke 34. taksne tarife in točke 7 čl. 36 taksnega in pristoj-binskega pravilnika so mora za kreditne knjižico računska taiksa plačevati samo v primerili, kadar prodaja trgovec, obrtnik blago nu kredit osebam, katere blago trosijo za svojo neposredno porabo. V vsclt drugih primerili se pa mora i/.dati račun in plačati taksa po točki 1 tar. postavke 34 taksne tarife, čeprav bi se prodajalo na kredit.« To pojasnilo jo razumeli tako, n, pr. čo trgovec lnuuufaklurist ali slične stroke proda blago šivilji ali krojaču na knjižice, mora izdati račun in plačati takso. Ravnotako velja /n polke, ki prodajajo krtih ostalim pekariium. Z trgovce z mešanim blagom, ki prodajajo blagi, strankam zu neposredno porabo, vel jajo dosedanja določila taksiranju knjižic z Din 5. Omejitev dividend v Nemčiji Lani srno poročali, da je bil v Nemčiji uveljavljen zakon, po katerem so morali delniške družbe, ki so delile višjo dividendo kot prejšnje leto, del svoje višje dividendo porabili za nakup drž. papirjev, katerih par lel niso smele odtujiti. Ta določba je prizadela samo majhen del delniških družb, ki so imelo komaj 3% vsega delniškega kapitala, 111 ni imela onih posledic, za kapitalni trg, kot so tvorci novega zakona pričakovali. Zato so letos pretekli teden uvedli nov zakon o zalogah posojil, ki je določil, da delniško družbe ne smejo plačati več dividendo kot 6% na vplačani kapital. Ce je kakšna delniška družba lani plačala vet: kot 6% divi-dende, je dovoljeno izplačali v gotovini do 8/ž dt-vidende. Ce bi pa hotela izplačati vet; odstotkov dividende, potem mora dotična delniška družba oddali ta presežek Zlatodiskonlni banki, ki za ta denar nakupi državna posojila ali. pa obligacije občin za razdolžitev odn. konverzijo, la posojila upravlja Zlalodiskontna banka za lastnike in po preteku četrtega poslovnega leta izroči v razpolaganje upravičencem. Ta novi zakon velja za tri leta in jo smatrati deloma k dopolnilu k lanski izpreinembi znkonn o Reichsbanki, ki jo od okto- bra lani začela kupovati za svoj račun državne papirje na borzah in s tem začela regulirati kapitalni trg. Seveda je bilo vse premalo za intervencijo na kapitalnem trgu in je bilo nujno potrebno pritegniti nove kupce za državne obligacije. Poleg tega pa je bilo treba poskrbeti še za bodočnost, kajti država bo rabila še velika posojila in v ta namen rabi močan kapitalni trg. Borza Dne 14. decembra 1934. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Amsterdama, Berlina, Curiha, Londona iu Prage. Narasli so Bruselj, Newyork in Pariz, V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na ljubljanski borzi neizpremenjen: notiral je 8.10 do 8.20, dočim je na zagrebški borzi popustil na 8.07—8.17. Grški boni so notirali v Zagrebu 29.02 do 29.72, v Belgradu pa 29.50 blago. Angleški funt se je učvrstil na zagrebški borzi na 227.62—229.22, dočim je v Belgradu notiral 5.55 blago. Budimpešta v Belgradu 8.75 blago. Ljubljana. Amsterdam 2315.40—2326.76, Berlin 1371.25—1382.05, Bruselj 800.24-804.18, Curih 1108.35—1113.85, London 168.92—170.52, Newyork 3395.78—3424.04, Pariz 225.77-226.89, Praga 142.95 -143.81, Trst 291.85-294.25. Promet na zagrebški borzi 31.631 Din. Curih. Pariz 20.37, London 15.27, Newyork 309, Bruselj 72.15, Milan 26.375, Madrid 42.15, Amsterdam 208.925, Berlin 123.90, Dunaj 73.3 (57.25), Stockholm 78.75, Oslo 76.75, Kopenhagen 68.10, Praga 12.91. Varšava 58.30, Atene 2.92, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Bucnos-Aires 0.765. Vrednostni papirji Tendenca je ostala v glavnem neizpremenjena in tudi tečaji sc niso znatno izpremenili. Promet je bil srednji in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 500 kom in 1% Bler. posojilo 2000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 50 delnic Priv. agrarne banke. Ljubljana. 1% inv. pos. 70—71, agrarji 40—41, vojna škoda 335—337, begi. obv. 55 den., 3r/c Bler. pos. 63-65, 1% Bler. pos. 55—56, 1% pos. DHB M—66. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 70.25—71, agrarji 41-42, 6% begi. obv. 56.40-56.75 (56.50), 12. 56.50- 56.75 (56), vojna škoda 335.50 -336.30 (335.50), 12. 337 bl„ 8% Bler. pos. 63.75 bi., 7% Bler. pos. 54.75 -55.50, 7% pos. DHB 04-65.50. — Delnice: Narodna banka 5000 bi., Priv. agr. banka 228.50—231, Osj. sladk. tov. 120—140, Impex 50 d., Trboveljska 103—108. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 69.50 den., agrarji 42.50 bi., vojna škoda 336—338 (337), 12. 336-338.50, 1. 337 den., 6% begi. obv. 55.25 -56.25, 8r«'- Bler. |>os. 63 den., 7% Bler. pos. 55—55.50 (56.30), 7% pos. DHB 65 den. — Delnice: Narodna banka 4350—4500. Priv. agr. banka 228 -230 (229, 232). STARŠEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, »Energin« za iača-nje krvi. živcev in teka Odraslim 3 likerske kozarčke na dan. Otrokom 3 male žličke na dan. »Energin« se dobi v vseh lekarnah v pollitrskib steklenicah. Steklenica 35 Din. Reg. S. br. 4787/32. To uporabljaj zjutraj iu zvečer in v slučaju, da ne bi zadostovalo, pojdi v najbližjo lekarno in zahtevaj Posterisan, mazilo in začepke. Zdravo, ni treba, da še prideš — to bo pomagalo.« Za mojo zahvalo ni imel časa. V čakalnici so čakali bolniki. Tri dni pozneje sem se mu zahvalil pismeno. Bolečine so prenehale istotako tudi srbež. Od vnetja ali kakega dražila ni bilo sledu. Kako sem bil zadovoljen, da sem srečal svojega starega prijatelja, dobrega zdravnika! Posterisan se dobi v vsaki lekarni. Tuba mazila stane 36 Din, škatlica začepkov samo 49 Din. Odobreno od Miu. soe. pol. i mir. zdrav. S. br. 936 od lil. maja 1932. Reševalni odšel; SPD priredi v nedeljo, dno 1«. *. m. ob 15 na Jesenicah v dvorani Krekovega doma predavanju o reševalni akciji v planinah in o prvi pomoči. Predavnujo je obvozno za vse člane reševalnih okspedi-cij i-z vso Gorenjske. Pridite polnoštevilno! Smučarski tečaj na Smrekovcu, 1570 m. Smučarski klub Celje lxi priredil v diioh od G. do 20. januarja 1935 pod vodstvom zveznih učiteljev smučarski tečaj na Smrekovcu, 1570 m. Tečaj jo mišljen za začetnike, kakor tudi za že izurjeno smučarje in jo vsak posebej tedensko določen. Prijavnimi za sedemdnevni tečaj znaša. IOO Diu, vsednevna prehrana in stanovanje pa staneta 35 Din. Dohod do koče na Smrekovcu jo mogoč lv. Šoštanja v štirih urah zmerne hojo. Skupen odhod te čaijnikov bo dno B. in dffe 13. januarja z jutranjim vlakom. Prtljaga, smuči in nahrbtniki bodo proti raa tenkostni odškodnini s sanmi prepeljani do koče. !-'de-alni tereni za začetnike in izurjene smučarju! Skakalnica! Izhodišče za stntiške ture in izlete! Strokovno urjenje v smučanja, dober sneg, sonce, gorski zrak, raznovrstna zabava, vso to bo vsakemu udeležencu pripravilo najlepši tn nepozabni dopust. Informacije daje vodstvo Smučarskega kluba v Colju, bi tudi že sprejema prijave z navedbo tečaj«, ki ga hočo kdo obiskovati. Kolesarska uvoza kraljevine Jugoslavije, pododbor Maribor, službeno. Kolesarska dirka v počasi blagopokojnega kralja Aleksandra I. se vrši v nedeljo, li>. t. m. ob 8.311 s startom na križišču Koroščovc-Vrbanove ulice in ciljem n« Trgu Svobode. Tekmovalci so morajo pri javiti na startu ob 8 tehničnemu referentu. Težka kazen sa športno nespodobnost. — NekRj vsakdanjega jo n« naših igriščih, da Igralcc, nejevoljen radi po sodniku prisojouega prostega strela, brcne žogo daleč proč od mesta, kjor sc jc napaka Izvršila. V takem slučaju se igralec, razen od strani gledalcev, ki svoje nezadovoljstvo glasno izražajo, »ima bati nikakc kazni. Kvečjemu gn sodnik opomni. Angleškii sodniki so pa drugačnega mnenja! Tako je bil pred kratkim napadalec moštva Blackburu Itovers, Mac Lean, za. tako nosportno izražanje svojo nevolje, takod odstranjen z igrišča. Bazen tegu mu je naložila Bo zveza 14 dnevno prepoved igranja. Itos škoda, da tudi pri nas nimamo «anglcškllic sodnikov, Morda bi postale nogometne tekmo privlačnejšo in no bi več govorili o krizi našega liogoniota. Romuni hočejo meddržavno tekmo ~ Avstrijo. — Kointinskn nogometna zveza se jc obrnila na avstrijsko zvezo z željo, da prido do srečanja obeli reprrao.nta.ne. Romuni bi spomladi 1935 radi sprejeli najmočnejšo avstrijsko moštvo v Bukarešti. Strti v neutešni žalosti nnznunjnmo, dn jc naš predragi, predobri Ing. Vinko Strgar rudniški glavar v pokoju, odlikovan z retlovi Sv. Save III. in V. razr. ter redom Jugoslovanske krone IV. razr. danes ponoči umrl, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb bo v nedeljo, dne 16. decembra 1934 ob 4 popoldne i/, hiše žalosti, Gradišče št. 8b, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14 decembra 1934. T oni Mavsnr, F a n i in soprog ti a v r o Ni k o 1 i č, Novi Sad: T i n t- a in soprog dr. Mirko Božič, Ljubljana: Tine Mavsnr in soproga Iva, Trbovlje. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženltovnnjskl oglasi Din 2 —. NalmanJSi znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonsk« 5 mm Visoka petilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloZitl znamko. Kavarna Stritar Vsak večer koncert, (h) llužbodobe Mlad rudniški paznik zanesljiv, absolvent rud. šole, oženjen, se sprejme. Ponudbe, spričevala, zahtevek mezde upravi Slo-venca št. 13971, (b) Služkinja dobi takoj službo. Pogoji: poštena, zdrava, do 35 let stara ter sposobna za vsako delo. Hotel »Novi Svet«, Maribor, Jurčičeva ulica 7. (b) Denar Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 Vnajem IŠČEJO: Odprto skladišče •li dvorišče, z nekoliko strehe, ob prometni cesti, vzamem v najem za več let. Fr. Bregar, Jeranova ulica 14, Ljubljana. (m) ODDAJO: Gostilno s stanovanjem oddam takoj v najem. — Poizve se: Trtnik, Hre- nova 19. (n) Poizvedbe Psico jazbečarko kavnorjave barve pogre-iam. Dotičnega, h komur se je zatekla, ali kdor bi vedel kaj o njej, prosim, da se mi javi proti nagradi — Miro Jankole, Ljubljana 7, Drenikova ul. H. 35, oziroma Slovenska banka, Krekov trg 10 — tel. 37-52. (e) Posestva Droben oglas r »Slovencu, posestvo ti hitro proda; če ie ne t gotovim denarjem nai kupca ti s kniiirm dn Naprodaj v Št. Vidu nad Ljubljano hiša št. 67, delavnica, baraka za stroje, lopa, dve stavbni parceli in dve njivi, dalje ena njiva v Št. Vidu in dve gozdni tn parceli na se poizve v posojilnici v Ljubljano Glinici. Več Hranilnici in Št. Vidu nad (P) Manjše posestvo hribovito, pripravno za delavca, pol ure od Celja prodam tudi proti hranilni knjigi za 22.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« Celje. (p) Hiša z vrtom naprodaj — Kašelj št. 53. Poizve se: Šiška, Kosovo polje št. 104. (p) li Obrt Dame, pozor! Trajna ondulacija 50 do 70 Din. Barvanje v vseh niansah 80 Din. Imedia barve samo 40 Din. Nudi salon Polanc, Kopitarjeva št. 1. Odprto tudi ob nedeljah. (t) Tovarna zamaškov Studenci pri Mariboru izdeluje iz plulovine zamaške vseh velikosti, vložke v čevlje, plošče iz stisnjene plulovine po najnižjih cenah. IHEB-B Partijo blehinstrumentov za 16 oseb, 5000 Din, partijo za 10 ljudi, 3300 Din, proda Rukavina, Tkalči-čeva 48, Zagreb. (g) PRI HRIPI, INFLUENCI IN PREHLADU se priporoča navadno tudi masaža; za masažo je dobra »Alga«. Pri hripi, influcnci, prehladu namočite krpo z »Algo« in nalahno masirajte bolniku prsa, hrbet, roke, noge, vrat in čelo, Masaža z »Algo« ublažuje bolečine, krepi in osvežava bolnika. Po masaži nastopi mirno in zdravo spanje. »Alga« se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1 steklenica 14 Din. (Reg. S. br. 18117/32). 1222333 Ct avto s v o/ s turi ur uda/as aT motorja bi znebil se rad bri kuoctv ti m m a; o prizem Stnveniev na/mani? inserat Za Božič se Vam nudi zaradi izpraznitve zaloge zelo ugoden nakup raznih aluminijastih igrač, orodja za otroke itd. — pri tvrdki Stanko Plorjaučič, železni na, Resljeva cesta št 3 (vhod skozi dvorišče). V račun se vzamejo tisli hranilne knjižice Kmetske ter Ljudske posojilnice v Ljubljani. Trgovci znalen popust. — Ne zamudite ugodne prilike! Površnike, usnjene suknjiče, obleke itd. kupite najcenejše pri A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Razna perutnina jajca, med, orehi in jabolka vedno v zalogi po konkurenčnih cenah v fi-lijalni trgovini Kmetijske družbe, Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 3755. Bučnice cele in luščene, zamenjujem za pristno bučno olje. Priporočam veliko izbero vedno svežega špecerijskega blaga in zalogo že-leznine. JOS. JAGODIC Celje Glavni trg 14, Gubčeva 2. Moške poklicne plašče črne, klotaste, bele, za vse vrste poklicev, bele mesarske jopice — ima stalno na zalogi v vseh velikostih F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29. (1) darila za božič in nOVO leto so Adler in Grilzner šivalni stroji samo pri tvrdki Jos. Peteline Ljubljana blizu Prešernovega spomenika, za vodo Večletna garancija) Lepe jaselce kompletne ali posamezne pastirčke, ovčice, hlevčke itd. - razprodaja najceneje: Sv. Petra cesta št. 17, Ljubljana. (1) Bosanske copate najlepše in najcenejše darilo. Prikladno za Miklavža in božič. - Dobite jih pri Pasaža aebotlCnlha Prima zimska jabolka sortirana, od 2.50 Din dalje. Stalna sadna razstava pri Kmetijski družbi, Novi trg 3 in Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 2105 ali 3755. (1) Nogavice rokavice, damsko perilo, kravate ild. od danes naprej 15 °/„ popusta od reklamnih cen v izložbi NOGAVICE .BEMBGRG' Miklošičeva ccsta 14 Vitko linijo okrepitev želodca, črevesja, jeter, ledvic, žolča, hemeroidov, skleroze — dosežete z uživanjem domače, naravne Jordan grenčice. Odlična za huj-šanje. Pri daljši uporabi neškodljiva. Naprodaj konjska oprema, verige, slamoreznica, brane, br-zoparilnik, klanfe, stari strešniki, kotel ter vozne sani — v Streliški ulici št. 33. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Med v pločevinastih posodah razpošilja po povzetju za 75 Din 5 kg (preko 20 kg pošljem kilogram 12 Din po železnici, franko, proti povzetju) Antun Milfajt, župnik, Brodjanci, p. Bi-zovac, Slavonija. (1) Kolesa in šival, stroje proda proti vplačilu na hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske — trgovina koles in šivalnih strojev A. Praprotnik — Domžale. (1) Lokomobila 17 ks v dobrem stanju, naprodaj zaradi nabave večje. Ogleda se jo lahko v obratu. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14069. (1) Berite \Slovenca in oglašujte v njem ' Globoko užaloščeni naznanjamo vsem članom tužno vest, da je naš zaslužni častni član ing. Vinko Strgar rudarski glavar v pokoju včeraj ponoči nenadoma umrl. Pogreb bo v nedeljo 16. decembra t. 1. ob 4 popoldne iz hiše žalosti Gradišče 8 A na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. decembra 1934. Sekcija Ljubljana Udruženje Udruženja jugoslov. rudar. jugoslov. rudar, in topil, tn topil, inženjerjev inženjerjev Priporočaj te povsod dnevnik^^* SLOVENEC* % KUBANY-JEV MATE ČAJ hrani ter Krepča Živce m mislec. fospe-| u Sujc prebavo, dela apetU, regulira delo-[ vanje si ca In ledvic. Kdnrga redno pije. se mu nI bati ne glhta ne revme. Dobi sc v vseh lekarnah v orlglnalnln zavojih po i)ln 15 — ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Mtlivoj Leustek, Ljub* dana, Resljeva c. 1, ako pošljete v naprej Din 16'—. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga redno I Tužnega srca naznamjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod Klavora Ferdo trgovec na Teznem po kratki in mučni bolezni, v 33. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, dne 14. decembra v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 16. decembra ob pol treh iz hiše žalosti, Maistrova 6 — Tezno, na magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 17. decembra ob 7 v magdalenski župni cerkvi, Maribor-Tezno, dne 14. decembra 1934. Žalujoča soproga, otroci in ostalo sorodstvo. UMRL JE NAŠ DOLGOLETNI, DOBRI IN NEPOZABNI ŠEF ING. VINKO STRGAR RUDARSKI GLAVAR V POKOJU OHRANIMO GA V TRAJNEM SPOMINU LJUBLJANA, DNE 15. DECEMBRA 1934 NAMEŠČENCI RUDARSKEGA GLAVARSTVA Tekma okrog sveta 18 »Ni ee vam bati ničesar, gospod,« je dejal. »Tu 0 tem ne dvomim. Prav zato 60 potrebne nekatere priprave, da vas ne bo mogoče prepoznati.« VII. V SIBIRSKEM EKSPRESIJ Eke presni vlak za Harbin in Vladivostok je bil pripravljen za odhod. Razen ogromne lokomotive s tenderjem je bil sestavljen iz poštnega, prtljažnega, jedilnega voza, petih voz lesenega razreda in spalnega voza. Vozovi lesenega razreda eo bili močno zasedeni. Zdelo ee je, da so zastopani vsi ljudski tipi evrojiske in azijatske Rusije, in med njimi spet vse mogoče stopnje razredov, katerih razlike se je nova Rusija zaman trudila odpraviti, že zaradi tega, ker razlike med bedaki in razumniki ne more odpraviti. Videti je bilo ruske kmete s culami in košarami, sibirske traperje in lovce za zlatom, ki jih jc bilo kot take spoznati po orodju, ki so ga vozili s seboj, burjate, japonske trgovce, moderno, evropsko oblečene, in Kitajce, e kito in brez nje, v lepih pisanih nošah njihove domovine. Vsi brez izjeme so bili čedno oblečeni, in le malo je bilo med njimi takih, da bi 6e človek rajši ognil njih soseščini. Spalni voz, ki ga potniki seveda porabljajo ludi podnevi, še ni bil do kraja zaseden. Potnikom tega voza, ki so jim bili prostori z voznimi listki že zagotovljeni, 6e ni ravno mudilo, a vendarle so zdaj drug za drugim prihajali, ker je manjkalo samo še nekaj minut do odhoda. Pravkar je prišel po peronu tudi Mr. Edward Clark, počasnih korakov, v spremstvu precej po-starnega gospoda, in je stopil v voz, medtem ko je njegov epremljevavec ostal na peronu. V vozu je nemo izročil komaj deški dobi odraslemu uradnemu sprevodniku svoj vozni listek, le-ta pa mu je odkazal njegov oddelek. Mladenič je ugodno učinkoval, že zaradi tega, ker ni kazal znakov napit-ninskega pohlepa, ki je običajen pri osebju 6palnih voz v vseh drugih deželah. Bil je nedvomno član komunistične mladinske organizacije in 6e je zavedal, da je poklican na to mesto, in da mora tu služiti sovjetski republiki, kakor na kateremkoli drugem mestu, kamor bi 6e jim zdelo, da ga morajo poslati. Pravkar se je hotel Clark vrniti k svojemu čakajočemu prijatelju, ko sta pristopila k njemu dva moška. Ogovorila sta ga po rusko, a razumel je 6amo besedo »paseport«. Toda to je zadostovalo. Izročil jima je potni list. Prehodni vizum sta temeljito pregledala in primerjala fotografijo v potnem listu z njegovo osebo. Tačas je bil njegov prijatelj na peronu srečal znanca, ki je stal tam 7. mlado damo — po vsem videzu sopotnico. »Oh, tnieter Wilkinson,« je vzkliknil. »Well, prav za prav bi me ne smolo presenetiti, da va6 najdem tu, saj je bilo pričakovati, da boste hoteli videti naše tri popotnike okrog sveta.« »Tu sem, ker eem pospremil do vlaka mlado rojakinjo, ki potuje v Peking, da ee od nje po- ray, tukajšnji poročevalec British United Press — mi66 Ethel llurst.« Tedaj je pristopil k mali 6kupini tudi Clark, in z začudenjem je pogledal svojo dosedanjo sopotnico, katere prej ni bil niti opazil. »Ali je samo naključje, da vas vidim tukaj, ali pa mi je naklonjena še nadalje radost vaše popotne druščine?« jo je vprašal, ko jo je pozdravil. »Tega užitka se boste mogli veseliti do Pekinga. Tam se pa bodo seveda najina pota ločila. Morda celo še prej — moji načrti niso popolnoma določeni.« »Kakšna škoda! Well, imela bova še mnogo časa za kramljanje. Dovolite mi, da spregovorim samo še nekaj besedi z mistroin MacMurrayjem. — Torej Mac, izvolite sporočiti B. U. I'., da sem nadaljeval svojo pot proti Kitaju. Dick Gordon je pa zamudil odhod. Mislim, da njegov polni list ni bil povsem v redu, pn se bo moral radi lega prej še sporazumeti s policijo. Kaj pomeni to v Rusiji, pač sami najbolje veste. Kakorkoli — ako ga srečate, mu izročite moje pozdrave.« Nasmeh, ki se mu je ob tem zaokrožil okrog ustnic in odkril njegove ostre bele zobe, je bil odločno zmagoslaven. Nagnusno — je čuvstvovala Ethel. Niti za trenotek ni dvomila o tem, da je mister Clark svojemu tekmecu vrgel to poleno pod noge, in njen pogled je razodel upornost, pa tudi nekaj kakor razočaranje, in za hip je stisnila evoje ustnice. Saj to je bilo tudi naravno — stavila je na Dickn Gordona, zdaj pa je izgubila svojo stavo. »Well, potemtakem je Gordon izločen iz tekmovanja in kosati se imate samo še z Billyjem Al-lanom,« je ugotovil poročevalec B. U. P. »Kje pa jc?« »Nimam pojma. Ga sploh še nisem dobil pred ______t_ ___ ___. oči.« j slovim. — Ali sment predstaviti? Mister Mac Mur- j »Poglejva,« je dejai MacMurray, stopivši v epa! ni voz; stopal je mimo oddelkov, in kjer so bili moški popotniki, je zaklical: .»Je mister Billy Allan tu?« Njegovo iskanje je ostalo brezuspešno. Vlakovodja je silil k vstopanju. MacMurray je zapustil voz in se pojavil spet na peronu. »Ga ni,« je poročal in 6komizgnil z rameni. Sledil je kratek prizor poslavljanja. V tistem hipu, ko je Ethel llurst stopala po stopnicah v svoj voz, je z vso naglico prišla kmečka dvojica, noseča več cul in vreč na hrbtu, in je hitela proti naslednjemu vozu lesenega razreda. Ko je šla žena mimo Ethele, je za trenotek postala, a je potem šla urno naprej. »Kam?« je vprašal vlakovodja. »Irkutsk.« »Tu seim noter!« Vsega tega Ethel ni opazila. Ko se je vlak začel pomikati in se počaei kotalil iz visoke lope. je odšla v svoj oddelek, v katerem bo s starejšo dani!? izrazito mongolskega tipa prebila nekaj naslednjih dni. Zavzela je 6voje mesto in 6e potopila v 6voje misli. Dve vrati naprej je bil prazen oddelek. Popotnik ga je bil naročil, kakor ji je povedal sprevodnik, toda po vsem videzu je zamudil vlak. To je mogel biti edinole Gordon. Njene misli so romale nazaj. Spomnila ee je na nepričakovano dopoldansko srečanje na Rdečem trgu in zdelo ee ji je, kakor da je bežal pred policijo. To bi povsem eoglašalo z njegovim značajem — v kolikor je mogla presoditi po tem kratkem čaeu njunega poznanstva: nikdnr opustiti kakega načrta, preden neglede na nevarnost ne poskusiš skrajnega, da ga izvedeš. Zdaj mu je pa le spodletelo. Ni ga bilo tu — in naslednji vlak v Mandžurijo in Kitajsko odide sele v ponedeljek — — —