MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upnvtl Maribor, Ooepoake ul. 11 / Telefon urednlltvn 3440. uprav« 2408 Izhaja razen nedelje ln praznikov vsak dan ob 18. uri / Velja meaeCno prajaman v upravi aH po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutra** v Ljubljani r Poštni Čekovni račun H. 11.400 99 JUTRA' 99 Madžarska revizionistična propaganda OGROMNI APARAT PROPAGANDE PO VSEM SVETU. _ Znano je, da so prvi in glavni revizionisti Madžari, ki so obenem tudi najbolj trdovratni in delavni, kajti njihova. revizionistična propaganda je urejena naivnost mojstrsko. O tej propagandi se le tudi pri nas že precej pisalo, še veliko v®č pa na Češkoslovaškem, kjer je izšlo j^tno člankov tudi že več knjig, ki se pvijo s to zadevo. Zelo zanimiva je v ®m pogledu knjiga češkega novinarja ‘'»Hana Janote, ki je izšla nedavno pod Ulovom »Napori proti Trianonu«. Ja-n°ta uporablja v tej knjigi deloma rezul-te svojih lastnih opazovanj in proučeni. deloma pa izsledke druge zadevne erature in same madžarske revizioni-literature. Posebno podlago mu je grie z'as^* »JuSlice pour la Hon-j *• Na trinajstih straneh -je pa na-ve-‘ naposled tudi vsa madžarska propa-^ndistična dela, kar jasno dokazuje, ka-0 številna so. Madžari so zabili vanja Kroni n e vsote pengov. Po izsledkih Janote so vsi temelji •adžarskih revizionističnih zahtev navedi najtočneje v že omenjeni knjigi »Ju-i ‘c® bour la Hongrie«, ki jo je l. 1929. y l v štirih jezikih »Pesti Hirlap«. Tu ^°J1 n. pr.: »Sv. Štefan je bil prvi vla-zat’ ^ Je ze v desetem stoletju sprejel .~nodnoevropsko civilizacijo ter jo raz-A" Po svojih deželah.. L. 1241. so Ma-p ^ odbili vpad Tatarov ter tako ^ rešili Evropo pred torbarstvom in I čustvom. Potem so bili Madžari od • 526 več ko 150 let branitelji Evrope Bel ^* 1919. so pa z odstranitvijo e Kuna rešili Evropo pred komuniz-M.ni«. S tem skušajo torej Madžari pred-, viti svetu sebe kot največje dobrotni-. civilizacije in kulture. Potem navaja-' ‘la je bil največji nosilec ideje franke revolucije Lajos Kosu t h. Madža- tel svojih trditvah tudi niso bili prija- f svetovne vojne in skušajo zato z 111 tem pridobiti zase simpatije za-ln® Evrope, da bi potem lažje razširili ^Pularizinali svoje zahteve po revi-nevm®ia. Mimo tega se pa poslužujejo še je drugih trditev, kakor n. pr., da 5,3adžarski parlamentarizem soroden eskemu, da je madžarski reformisti-vl'J^ret bil soroden švicarskemu kal-p0 1 z m u, da so Madžari nudili izdat-Garibaldiju pri boju za bj| £Jenie in osvobojenje Italije in da je k<^ s u t h (ki ga slikajo Francozom gra 3akobdnoa) po svojem političnem pro-J®1* Posnemovalec Washingtona. eVtn na^'n 50 na^* za vsa,k zahodno-- Pfki narod nekaj drugega, s čemer naj bi vzbudili pri njem simpatije. Da se pa vse to vrši tako spretno in po programu, skrbi »Revizionistična liga«, ki ima središče v Budimpešti in jo je z denarno pomočjo angleškega lorda Rothermerea ustanovil pisatelj Ferenc Herceg. Ta organizacija ima podružnice po vseh večjih mestih srednje in zahodne Evrope, na Dunaju, v Berlinu, Varšavi, Ženevi, Rimu, Milanu. Parizu, Londonu itd. ter v Ameriki. Tajniki teh podružnic so večinoma aktivni madžarski novinarji, ki skrbe neprenehoma za to, da je tisk obveščan o madžarskih težnjah. Zlasti močna je ta organizacija v Ameriki, kjer sloni na. emigrantski inteligenci, posebno na politikih, novinarjih in umetnikih. V namen te organizacije je bil svoječasno tam tudi grof App on y. Organizacija se udejstvuje povsod, kjer more koristiti madžarski stvari. Močno podporo ima v »kralju tiska« H e a r sf u, ki je odločen zagovornik revizionizma in zlasti obnovitve nekdanje Ogrske. V zadnjem času je prijatelj Madžarov tudi senator B o r a h. Posebno misijo imajo tam tudi lepe madžarske umetnice. Posebno veliko se je madžarska propaganda trudila vedno, v Angliji, kjer je dosegala zlasti pred leti velike uspehe. Toda odkar imajo Angleži samii' obilo posla s svojimi dominioni, gospodarsko in finančno krizo ter s političnimi spori nied strankami, se zanimanje za Madžare vedno -bolj razgublja. Vendar obstoja v Londonu še vedno »Liga prijateljev Madžarske«, ki ji načeljuje konservativni lord N e w t o n. Mimo tega obstoja »Oks-lordska liga za madžarsko samoodločbo«, ki izdaja tudi svoje glasilo, a štirikrat na leto izhaja tudi »Madžarsko-angleška revija«, Važna je R o t h e r m e r e o v a akcija s tiskom »Daily Mail« itd. V parlamentu je posebna madžarolilska skupina poslancev. Slične lige so tudi vFran-c i j i, posebno v Parizu, tiskovno propagando za Madžarsko pa delajo subvencionirani listi »L’Ordre«, »La Croix«, »La Victoire«, »La Volonte« in še nekateri ipanjši. Iz vsega tega se pač vidi, kako agilni so madžarski propagatorji in koliko izdajo Madžari za svojo stvar. Iz vsega tega bi se mogli mnogo naučiti tudi mi Jugoslovani, posebno pa Slovenci, ki imamo izven svobodne države Korošce in Primorce, pa se skoraj niti ne ganemo, da bi zanje zainteresirali svet. In vendar je njihova usoda več ko evropska sramota! Paranje plačevan ja dolgov Ameriki DRŽAVE SO PLAČALE LE PO 10 ODSTOTKOV, OSEM JIH NI PLAČALO NIČ, VSE PA LE ENA. obra brezposelna Anica Ron* bova, hčerka železničarja iz Tratenja^ ve ulice. Nekemu sosedu je izjavila, & gre v Sombor za kako službo, oče tu, £ je njen beg prijavil policiji s prošnjo, * se dekle vrne domov, pa je zaipusrij listek, na katerem obljriblda, da bo k1!3” lu poslala denar za .vzdrževanje sv09: ga 8mesečne®a nezakonskega otroka, ga ima z nekim podčastnikom. Obetjjr piše, naj ne bodo domači v nobenih & beh za njo. Policija de uvedla za njo r izvedbe. Na cesti je padel v sredo popoj^J 701etni zasebnik Avgust Rešek s ške ceste tako nesrečno, da se je nev3’ no pobil na glavi. Na reševalni so mu reševalci mane očistili in im* ^ dili potrebno prvo pomoč, nakar so ” oddali v domačo oskrbo. Ves poostreni pasji kontumac nR 1 pomaga, dokler so nekateri lastniki P tako brezobzirni, 'da. puščajo svoje ži proste tekati po cestah in ulicah ter ■. tako izpostavljajo možnosti infekcije J drugih klateških psih in jim nudijo PL ložnost, da popadajo pasante. Reše^ so morali nuditi predvčerajšnjim 0°*% no pomoč lSletnemu sinu zlatarsk® delavca! Albinu Gartnerju iz Ciril-Me\. dove ulice v Studencih, ki ga je L, večji pes nevarno ogrizel po telesu. P , ti lastniku psa je bilo uvedeno ura0 postopanje. Drobne policijske vesti. V policijske ^ pore so romale preteklo noč tri °se dva moška in neka Marička B., ki že delj časa vlačite s pijanci po zaho ; gostilnah. Prijavljeni pa so bili štirje grajači Otmar, Ivan, Milan in Zdenke ,j di kaljenja nočnega miru, neki sladoled Hasan L, ker je oviral promet in J vozači radi prenagle vožnje. ZabeR J imajo tudi nezgodo, ki je doletela vC J pri procesiji 121etno Alfrido KolarieV J Radvanja. Dekletu je med procesij*) J stalo tako slabo, da se je zgrudila 11 ^ jo morali poklicani reševalci sprav* dom. j? Vremensko poročilo mariborske ?! orološke postaje. Davi ob 7. uri te ^ toplomer 14.8 stopinj C: minimalna^ peratura je znašala 13-6 stopinj , (e meter je kazal pri 17.9 stopinjah 7. • ^ duciran na ničta pa 73* relativ* ga 88: vreme ie tiho in jasno. Medrnarodne motociklistične dirke na dirkališču Tezno Včeraj popoldne je priredil Motokluib 'Maribor n.a dirkališču Tezno pri Mariboru mednarodne motociklistične dirke ter tekmovanje za rajonsko državno prvenstvo. FJrva letošnja prireditev tmriboi -skegia. Motokluba je imela obeležje zares mednarodne prireditve največjega stila, Na. startu smo videli elito mednarodnega motociklističnega športa; zlasti številno so bili zastopani motociklisti iz sosednje Avstrije. Kljuib nestalnemu vremenu je dirkam prisostvovalo okoli 2000 gledalcev, ki so gotovo prišli na svoj račun, s®j so dirke nudile zares prvovrsten motorni šport. Na dirkališču je Radiio-Maribor inštaliral zvočnik, na katerem so bili sproti najavljeni startajoči tekmovalci ter objavljeni doseženi rezultati. Dirke so se pričele ob 14.30, in sicer s pozdravno vožnjo vseh sodelujočih dir-kalcev. Nato je bila I. dirka; motorji do ccm na 5 krogov (5000 m). Sta riali 4 tekmovalci. V tej kategoriji je ®m&gal L. Zinthauer (Maribor) na B. S. A. ccm v času 4:8*/* minut; 2. Ivan Fer-(Maribor) na Triumph 500 cm 4:19; r; Alojz ILušnik (Maribor) na, B.S-A, ^ ccm 4:26'/*. Sledili sta predvožnji za dirko motorji 250 do 500 ccm na 10 krogov (10.000 *• Startailo je 8 tekmovalcev. V finalu se plasirali Šiška (Ljubljana), Kofler Gradec), Schmidt (Gradec), Zach (Lie-Zen) in Wertisoh (Gradec). Ti tekmovalci so se v finalu plasirali takole: 1. Wer-,s^k (Gradec) na Rudge 500 ccm v času ,;A3 A, 2, Šiška (Ljubljana) na A. J. S. '•'347», 3. Zach (Liezen) na A. J. S. 500 ccm 7:407*. Tudi za III. dirko motorjev do 250 ccm na 6 krogov sta bili potrebni predvožnji. Startalo je 7 tekmovalcev. Rezultati končnega tekmovanja v tej kategoriji so bi ili naslednji: 1. Hinko Čerlč (Maribor) na Puch 250 ccm vi času 4:107?; 2. Herman Raid (Gradec) na New Imperial 250 ccm 4:13; 3. Avgust Erreger (Gradec) na Rudge 250 ccm 4:14V5. Pri tej dirki je prišlo do nezgode, in sicer sta padla Novak (Leibnitz) in Vresnik (Maribor). Do-čim so morali Novaka prepeljati v bolnišnico, je Vresnik dirko nadaljeval. Iz nerazumljivega vzroka pa je žirija Vresnika diskvalificirala. Za IV. dirko motorji od 250 do 350 ccm na 8 krogov, se je prijavilo 8 tekmovalcev, tako da sta bili tudi v tej kategoriji potrebni predvožnji. V finalu je zmagal zopet izvrstni Hinko Čerič (Maribor) na Puch 250 ccm. Med to dirko se je podrla tribuna za gledalce in je bilo pri tem k sreči lahko poškodovanih le 7 gledalcev. Motoklub je takoj objavil, da njega ne zadene nikaka krivda, ker je za stavbe odgovoren stavbenik, ki je tribuno postavil. V zadnji dirki se je tekmovalo za rekord na dirkališču Tezno, in sicer za motorje do 250 ccm. Tekmovala sta samo dva dirkača. Rekord znaša 397» sekund. to je povprečna brzina 91 km na uro. Postavil ga je Kofler (Salzburg) na Rudge 250 ccm. Čerič (Maribor) je dosegel na Puchu 250 ccm čas 40 sekund. Organizacija prireditve je bila v splošnem dobra, za kar gre v prvi vrsti zasluga gg. Jurjavčiču, Fašingu in Divjaku. Tekmovanje se bo nadaljevalo v nedeljo 18. t. m. in bodo startaili vsi dirkači, ki so bili najavljeni v reklami. *SSK Maribor: Čakovečki SK 1:1 (0:0) ^Včeraj dopoldne se je odigrala na igri-7*1 v Ljudskem vrtu prijateljska tekma Pfed 1SSK Mariborom in Čakovečkini jA. ki je bila takorekoč zadnja revija sil T7N Maribora za predstoječe tekme za top v nacionalno ligo. Kljub lepemu ■remena se je na igrišču nabralo komaj d gledalcev, ki so po večini odšli razočarani. . 1SSK Maribor je nastopil v postavi: utmeier, Slavo, Bertoncelj St., Kokot, ’ Kučani13. Priveršek, Dušan (Mi-ro. Bertoncelj P., Hreščak, Zemljič. ISSK Maribor je torej nastopil v naj-postavi. Ampak na igrišču niso mor-igrali nogometaši, čijih sposobnosti y° občudovali lansko leto, temveč je kj-^ai? 'e G profesorjev in debaterjev, a,?? drug drugemu dokazovali kdo je j/hsk Moštvo je predvsem pokazalo nesočo igro. V glavnem je krivec mi-hje igre izredno slaba napadalna vr-nj' Tudi krilska vrsta je bila slaba in _ bila niti ofenzivno niti defenzivno na tega pa: so vsi trije krilci itm rez izjeme — razkrili obupno neraz-™ev3nje svoje naloge. O kritju, tehni- čnem obvladanju žoge, smotrenem dodajanju in prenosu ni bilo ne duha ne sluha. Nič 'boljše ni bilo v napadu. Posrečilo se je uvodoma par napadalnih akcij po levem krilti; to je pa bilo tudi vse. V notranjem triu igra ni uspevala, po krilih se je malo igralo, in če je bilo moštvo v drugem polčasu nekoliko v premoči, se je ta premoč očitovala v nesmiselnem nabijanju žoge. Nekoliko je funkcionirala: obramba, pa tudi ne brezhibno; Gutmeier je bil sicer malo zaposlen, vendar je nekaj stvari dobro opravil. Moštvo je pokazalo bore malo borbenosti, slab start, zelo skromno tehnično znanje in se je borilo z nemogočo taktiko. Igra Čakovečkega SK tudi ni bila nič posebnega, bila pa je vsaj za kak odstotek v taktiki smotrenejša in v izvajanju pametnejša. V prvem polčasu je bila. dobra — razmeroma seveda — krilska vrsta. Napad je požrtvovalno in precej smiselno igral in tako prihajal, zlasti po krilih mnogokrat v nevarno bližino mariborskega gola, kjer je imela mariborska obramba polne roke — ali noge — posla, da se gta je otresla. V moštvu je prišla predvsem do veljave dobra igra srednje vrste, tudi ožja obramba je svojo nalogo rešila razmeroma dobro, čeprav je parkrat pokazala znake slabosti, in dovolila: nasprotnemu napadu ugodne položaje. O poteku igre se more reči edino to, da je bil skoro brez vsake vsebine. Sodil je g. Vesnaver. Bil je rigorozno pedanten, in to po vsej pravici, kljub neizogibnemu trganju igre. Mednarodne rokoborbe. V nadaljevanju tekmovanja za: nagrado 10.000 Din so se v soboto srečali Mrna:Sohwarzbauer, Gi-riiov:Mileusnič in Tom:Sayer:Angelescu. Prva borba se je končala z zmago Sehwarzbauerja, ker je bil Mrna diskvalificiran, v drugi borbi pa je zmagal Gi-rilov, dočim je tretja ostala neodločena. Sinoči je Bogner premagal po dramatični borbi v 51- minuti Ginilovai, borba med Tomom Sayerom in Schwarzbauerjemi se je končala remis, srečanje med Mrno in Mileusničem pa je bilo zaradi policijske ure prekinjeno. Drevi nastopijo: Tom Sayer proti Girilovu, Schvairzbauer pro- ti Mileusniču in Mrna: proti Angelesca. Zadnji, borbi sta odločilni. Kolesarski |n motociklistični klub »Pe-run« priredi v nedeljo 18. t. m. izlet v Sv. Peter. Odhod bo točno ob 14. s Kralja Petra trga. Vabljeni so vsi prijatelji kolesarskega: športa! V primeru slabega vremena bo izlet prihodnjo nedeljo. Mariborski smučarski klub priredi če bo lepo vreme v nedeljo 18. t. m. enodnevni izlet na Boč. Odhod z jutrnjim vlakom do postaje Poljčane. Člani in prijatelji MSK dobrodošli! Poverjeništvo JLAS, službeno. Žirija za miting SK Rapidai dne 18. t. m.: Vodja in vrhovni sodnik dr. Jettmar, starter Bergant, sodniki Fišer, Kramberger, Bei-gott, Venuti, Rak. Zapisnikar inž. Siebe-rer. Poverjenik. Ustanovni občni zbor Studenškega športnega kluba bo v soboto 24. t. m. ob 20. uri v dvorani gostilne Sluga v Studencih, dr. Krekova ulica. Vabljeni so vsi prijatelji športa. Pripravljalni odbor. Sokolstvo Poziv mariborske sokolske župe Starešinstvo mariborske sokolske župe poziva vsa mestna in okoliška društva, da se udeleže v čim večjem številu jutri v soboto popoldne ob pol 14. uri sprejema češkoslovaškega naraščaja na glavnem kolodvoru. Posamezna društva morajo brezpogojno skrbeti za to, da se udeleži članstvo sprejema v slavnostnih krojih. Pozivajo se tudi vsa društva ob progi do meje, da pričakujejo bratski naraščaj na postajah z zastavicami in v krofih. — Starešinstvo. Okrožni zlet Dravinjskega sokolskega okrožja v Oplotnici. V idilični Oplotnioi so se zbrale v nedeljo 11. junija t. 1. sokolske čete vseh edinic iz Dravinjske doline, da podajo obračun o svojem delu. Zjutraj so se pričele izbirne tekme, nato pa so se vršile skoro ves dopoldan skušnje za popoldanski telovadni nastop. Ob 15. uri je šel sprevod sokolskih čet s konjiškim in oplotniškim praporom na čelu po Oplotnici navdušeno pozdravljen in posut s cvetlicami od domačega prebivalstva. Po sprevodu se je vršil telovadni spored vseh oddelkov z veliko toč nostjo in s prav lepim uspehom. Posamezni oddelki so naravnost tekmovali med seboj v dobrem izvajanju predpisanih vaj. Prvič, odkar obstojajo sokolske dinice v dravinjskem okrožju, so nastopili tokrat tudi starejši bratje s predpisanimi vajami iz leta 1903. Vsi oddelki so želi viharne ovacije občinstva, posebej pa še starejši bratje. Dobro uspeli telovadni nastop je plod težkega dela našega vaditeljstva, kateremu stojita na čelu br. okrožni načelnik Jfoilče Hmelak in s. okrožna načelnica Milka Križmaniče-va. Po telovadnem nastopu je zbrane čete in občinstvo pozdravil najprej župni tajnik br. Dojčinovič iz Maribora, ki je prinesel pozdrave župne uprave in omenil pomen sokolskega dela za dobrobit naroda in države in pozval k udeležbi na pokrajinskem zletu v Ljubljano. Za njim je povzel besedo starešina br. dr. Ervin Mejak, ki je v daljšem programa-tičnem govoru zavrnil neutemeljenost nedavnih napadov sokolskih nasprotnikov na SKJ, se zahvalil celokupnemu članstvu za delo v zimskem času in v bodrilnih besedah vzpodbujal k nadaljnemu delu. Telovadišče je bilo prav okusno v narodnih motivih dekorirano, obisk je pa trpel radi neugodnega vremena. Ogromno število prijavljencev. Tehnični odbor Zveze je dobil doslej 20.286 prijav udeležencev pokrajinskega zleta. Prihajajo pa še vedno nove, katere pa ne more več sprejeti, ker so prijave definitivno zaključene. Iz vseh žup SKJ je prijavljenih 9.378 telovadcev, 3.780 telovadk, 1.585 tekmovalcev, 654 tekmovalk, 940 starejših bratov za proste vaje, 5.533 članov v slavnostnem kroju, 9.520 članov v civilu, 518 članic v slavnostnem kroju, 3.107 Članic v telovadni obleki, 1.264 članic v civilni obleki. Nadalje je prijavljenih za sprevod 14 sokolskih godb in fanfar. Za drugi predzletni dan — dan naraščaja, dece in vojaštva je prijavljenih 3.288 naraščajnikov, 2.006 naraščaj-nic ter 5.106 moške in ženske dece. Skup no tedaj 10.400 sokolske mladine. Vseh' udeležencev iz jugoslovanske sokolske zveze bo torej presegalo število 30.000, to je število, ki ga na dosedanjih zletih v naši državi še nismo videli. Nastop naraščaja In dece. Glavne skušnje, ki bodo v nedeljo zjutraj ob 7. uri, se mora udeležiti vsa deca v predpisani telovadni .obleki. Deca ne bo korakala v sprevodu, ampak bo delala samo špalir. Ljubezen do bližnjega. »Doslej sem deloval deset let med ljudožerci,« je pripovedoval misijonar, »alf nikdar nisem naletel med njimi na tolikšne sebičneže kakor po omikanih državah.« — »No, seve, to je razumljivo. Kanibali so pač taki, da ljubijo svoje soljudi edinole zaradi njih samih.« **• Dolinski; Nacek ga le! > štirje so se kakor na povelje zbu-štr s^orai istočasno in štiri trudne, ku-rei?Ve g*ave so se obrnile proti najsta-JSemu Štefku, ki je še malo spal in štiri a So se hkrati odprla. ^ftefek, dan je že! Ali še ne boš In je * res_Je bilo zunaj že svetlo; morda da io ?az?relo neb® nad Muriščem, morij^ ,ze blestel križ na zvoniku. Petelini Wno 0C* vse*1 strani ]e udarjalo ob so se vznevoljili na bra-taicn * brezskrbno spi, pozabivši na kHcan^32^0 stvar’ niti ne zmeni se za r h; dne r ib. vi. I93š: OCEANOPOLIS Ko s^k r i v n o-tttrl »‘Preprečiti?.« se je začudil-Doljan. »Zakaj-ste hoteli to storiti?« »Zato,« je nadaljeval Astis, »ker ne maramo, da bi kdo od vas, ki živite tam gori na površini zemlje, izvedel, da je na dnu Atlantskega oceana naselbina živih potomcev nekdanjih Atlantov!« *Na dnu Atlantskega oceana?« je vzkliknil Doljan. »Torej je Oceanopplis mesto pod morjem? Torej ste vi potomci starih Atlantov in sem jaz vaš ujetnik?« »Tako je,« je potrdil Astis. »Na mnogo lažji način, kakor ste si predstavljali, ste dospeli do svojega cilja. Toda razlika je samo ta, da svojega čudovitega odkritja nikoli ne boste mogli sporočiti tistim, ki so sedaj v ^krbeh za vašo usodo.« »Vi me torej nameravate pridržati v svojem mestu?« je vprašal prestrašeno Doljan. »Gotovo!« »Do smrti?« »Do smrti!« »S kakšno pravico?« »Z isto, s katero ste vi hoteli razkriti našo skrivnost!« je odgovoril Astis s skrajno odločnim poudarkom. »Meni je dajala to pravico znanost!« je odgovoril prav tako odločno doktor Doljan. »Tudi nam jo daje znanost!« je poudaril z nasmeškom doktor Astis. »Če bi poznali Oceanopolis, potem prav gotovo ne itio ¥ m I k m proilotti bi govorili tako odločno in tudi ne bi poudarjali važnosti svoje znanosti, ki nikoli ne bo dosegla naše.« Doktor Doljan ni odgovoril. Prevzemala so ga čuvstva, ki se sploh ne bi dala popisati. Zavedal se je, da se dogaja z njim nekaj nenavadnega, da je doživel nekaj o čemur se mu nikoli niti sanjati ne bi moglo, pa vendar še ni mogel popolnoma verjeti, niti svojemu lastnemu položaju niti besedam človeka, ki je stal pred njim. Da bi moglo obstojati pod oceanom mesto, v katerem bi živeli ljudje, ločeni od sveta dolga desetletja, ni mogel doumeti. Po vsej svoji znanstveni izobrazbi je točno vedel, da življenje ljudi v takšnih okoliščinah ne bi bilo mogoče. Zato se je po kratkem premišljevanju znova razburil in dejal: »Gospod doktor, vse kar mi pripovedujete je čisto navadna izmišljotina. Verujem samo to, da ste preprečili in prekinili moje znanstveno raziskovanje ter me ujeli. Ne verujem pa, da bi bili vi potomec starih Atlantov in da bi živeli v mestu pod morjem. Življenje pod vodo je nemogoče.« »O tem se boste le prekmalu prepričali,« je odvrnil Astis. »Nemogoče je samo po stanju znanosti vas, ki živite na površini zemlje. Naša znanost, ki je stara stotisočletja, pa pozna tudi še drugačne zakone, ki jo uče, da ni na zemlji nobe- na stvar nemogoča.« Povzdignil je glas in dejal svečano: »Gospod doktor, izjavljam vam pod častno besedo, da ste zares ujetnik potomcev starih Atlantov v mestu Oceano-polisu, ki leži tisoč tri sto metrov globoko pod morjem! Če me ne bi bili prekinili s svojimi vprašanji, bi bila dospela že dosti dalje. Poslušajte ine! Ko sein se vrnil iz Ljubljane k svojemu, vsemu osta lemu človeštvu neznanemu ljudstvu na dno Atlantskega oceana, je bil naš sklep, da vam moramo na vsak način preprečiti odkritje naše eksistence. S posebnimi pripravami, ki vam niso znane, smo natanko zasledovali vašo pot do tu. Videli smo vse vaše priprave, slišali vse vaše pogovore in mirno čakali, da ste se s svojim aparatom pogreznili preko tisoč metrov globoko pod površino morja. Pri sluškovali smo tudi vašemu telefonskemu pogovoru s profesorjem Roškarjem, in čim se nam je zdelo, da ste se že preveč približali našemu mestu, smo takoj izvršili svoj že davno zasnovani načrt. S posebnim aparatom smo se z bliskovito naglico približali vaši potapljaški pripravi, z nevidnimi žarki zaustavili delovanje vaših instrumentov, prekinili tudi vaš telefonski pogovor z ladjo, otrpnili vaše telo in vaš um, prerezali žično vrv ter vas potegnili k sebi v Oceanopolis. Premislite dobro, gospod doktor, gotovo se boste še spomnili, kako ste poročali profesorju Roškarju, da ste opazili v globini pod seboj čudno svetlobo, ki je nenadoma ugasnila, in kmalu nato nekaj temnega, kar ni bilo podobno nobenemu živemu bitju. Se spominjate?« »Spominjam se,« je pritrdil Doljan, »Da, tako je bilo.« »Ko smo vas spravili na v arno,« je nadaljeval Astis, »smo vas zap rli v to kovinsko celico ter poskrbeli, da se niste prenaglo prebudili iz nezave sti. Listek, ki leži tu na mizi, sem vam napisal jaz« kajti zapomnite si, edini sem v Oceano-polisu, ki razume vaš jezik. In k o je ladja »Primož Trubar« oddajala po radiu strmečemu svetu poročilo o vašem s krivnost nem izginotju, sem poskrbel, da vam i® naš radio, ki je mnogo popolnejši kakor vsi oni, ki jih rabite na površini zeinlje< sporočil v maternem jeziku mnenje vaših tovarišev o vaši usodi. Sicer pa, čemu, bi se še nadalje prepirala o vsem tem, česar mi ne boste verjeli, dokler se na lastne oči ne boste prepričali. Naš ujetnik ste, toda to ne pomeni, da vas bomo zapirali v to puščobno celico. Nasprotno, sprejeli vas bomo kot sprejmejo bratje svojega brata. Gospod doktor, svobodni ste; živeti morete pri nas po svoji mili volji, gibati se morete po Oceanopolis« kakor vsak izmed nas, na razpolago so vam tudi vse naše bogate knjižnice, v katerih boste lahko našli vse ono, kaf človeški rod na zemlji zaman išče. Spoznali boste vse skrivnosti nastanka človeštva na zemlji, vse skrivnosti razvoja kulture in vsega tistega, kar se je godilo pred ono dobo. ki jo vi impnujete zgodovinsko. Nekaj tega, toda le majhen neznaten del kar krijejo naše knjižnice, je hranila tudi ona v stari Aleksandriji. Dobro pa veste, da je zgorela. Zažga*' smo jo mi!« »Vi? ...« je vzkliknil ves presenečen Doljan. »Zakaj ste zagrešili tako strahovito barbarstvo?« Ptuj Evidenčne tablice. Dne 20. t. m. se bodo delile za mesto Ptuj na mestni žagi evidenčne tablice za bicrkle. Začetek ob 7. uri. Istega dne bo tudi vojaški pregled biciklov na mestnem sejmišču, za kar se lastniki ponovno opozarjajo. Zvočni kino Ptuj predvaja v soboto 17. t. m. ob 20.30 »M« Diisseldorfski morilec Kurten, v sredo 21. t. m. ob 20.30 in v četrtek 22. t. m. ob 18.30 in 20.30 pa opereto »Halo Baby!« Umrl je star Ptujčan Karl Ackermann, urar in draguljar, v 79. letu starosti. Blag mit spomin! Strela povzročila požar. V sredo proti poldnevu je razsajala zopet huda nevihta v okolici Ptuja. Grmelo in treskalo je, da je bilo groza. Točno opoldne se je zabliskalo in strelai je udarila v dimnik posestnika Janeza Petroviča na Mestnem vrhu. V hipu je bilo vse v ognju. Domači in bližnji sosedje so rešili kar se je dalo. Živino so sicer rešili, le velika breja svinja in tele sta postala žrtvi požara. Ptujski gasilci, ki so prišli na kraj nesreče, niso mogli nastopiti z motoriko radi pomanjkanja vode. K sreči ni v neposredni bližini nobenih hiš, tako, d« je ostal požar omejen le na Petroviča. Skoda znaša nad 50.000 Din in je krita, le deloma z zavarovalnino. Zavarovan je namreč saimo za 5000 Din. Poljčane Strela zanetila tri požare. Preteklo soboto dopoldne je divjala v Makolah in okolici strašna nevihta z gromom in tres kom. V kratkih presledkili je treščilo v tri hiše, ki so bile na mah v ognju in so pogorele do tal.