48
Novičar iz domaćih in tujih dežel.
Z Dunaja. — „Streemayer greu, se je slišalo danes — „Streemayer ne gre", se sliši zdaj, — „naučni minister je uže imenovan, pa v „Wien. Ztg." pride še le čez par dniu — tako je podila ena pravlica drugo, in danes smo tam, kjer smo bili pri začetku državnega zbora. In že, kakor ob času Hohenwartovega minister-stva,  žuga   dunajska judovska  drhal  z revolucijo,   če
S ride ministerstvo avtonomistične stranke na krmilo, udovski časniki pa v te brklarije vlivajo ogenj ter kažejo na Lichtensteinov šolski predlog in na spomenico čeških škofov, češ, da uže se kažejo časi tmine, nazaj -stva itd.!
— Zbornica poslancev je, kakor nam je telegram z Dunaja v zadnjem našem listu poročal, z veliko veČino sprejela vladno predlogo o upravi Bosne in Hercegovine. Govorilo seje poprej veliko, da se ustavaki bodo ustavili tej predlogi, al spokorili so se, kajti večina njih je glasovala za predlogo in nekateri bo celo govorili za-njo. Naša (avtonomistična) stranka je poslala dva zastopnika na govorišče: dr. B r a u n e r j a in dr. Riegerja, katera sta za vladno predlogo govorila, al pri tem ne zamolčala, kar srce vsacega teži, ki iskreno želi, da bi se uprava omenjenih dežel dobro vre-dila. Dr. Rieger je med drugim rekel: „Ne morem si kaj, da ne bi — in jaz mislim, da s tem izrekam tudi mnenje vseh svojih politiških družnikov, — izrazil obžalovanja, da v tej postavi milo pogrešamo eno misel, namreč misel svobode in misel samouprave in samovlade dotičnih narodov. Mi bi bili želeli, da bi se bila v tej postavi narodom v Bosni in Hercegovini prilika dala, njihov glas slišati,  in  da bi se bile v to postavo
take določbe vzele, po katerih bi jim bila samouprava in samovlada mogoča. Mi ne moremo odobriti one prazne iraze, da ti narodi niso zreli za svobodo. Vsak narod je zrel za svobodo, le da svobodne naprave morajo primerne biti njegovi omiki in njegovim družinskim razmeram in potrebščinam. Če v vseh teh ozinh vladna postava ne ugaja našim željam in mislim, nismo mi tega krivi; mi smo svoje mnenje v odseku razodeli, al žali-bog, da naši predlogi na tem stališči niso bili sprejeti." Govor dr. Riegerjev je bilo mnogokrat z dobro-klici pozdravljan od avtonomistične strani.
—  Zbornica poslancev je o. dne t. m. začela obravnavati novo postavo o zemljiškem davku.
— V tej seji je poslanec knez Lichtenstein stavil predlog zarad premembe državne šolske postave na verski in narodni podlagi. Ta predlog podpira cela avtonomistična stranka, Jugoslovani, Čehi in Poljaki. — Poslanec Lienbacher izročil je zbornici predlog, da se dolžnost, ljudsko šolo obiskati, otrokom zmanjša na 6 let.
—   Deputacija nemških Pemcev, grof Mannsfeld, Wolfrum in Schmeykal, je izročila spomenico proti spomenici čeških Slovanov; cesar je deputacijo prijazno sprejel rekši, da se bode nanjo ozir jemalo, kedar pride češka spomenica v obravnavo.
Iz Zagreba. — Nasledek onega razsajanja nekaterih dijakov, po StarčeviČevih bedarijah zapeljanih, je bil ta, da so bili 4 preparandi z 9 gimnazijsti iz šole pregnani, mnogim juristom pa se dal „consilium abeundi.''
Nemčija. — Bismark dela na to, da se nemška armada pomnoži za 100,000 vojakov. Na pismo, ki ga je slavni vojskovodja Mol tke prejel, naj bi skusil pregovoriti cesarja, da se to ne zgodi, je odgovoril: „Vsak dober državljan mora za to biti, da se ljudstvu odvzame veliko breme vojaštva, al vsa ljudstva bi morala priti do spoznanja, da vsaka vojska, če tudi srečna, je velika nesreča. Tega prepričanja pa tudi cesarjeva volja ne more vdahniti ljudstvom; ono more priti le iz bolje, verske in nravne odgoje ljudstev." Mož je pravo odgovoril, al iz njegovih besed izvira malo upanja, da se armade držav zmanjšajo in ljudstvom olajšajo vojna bremena.