V e s t n i k. ,,SloTenee" — ngankar. nSlovencu11 mora slaba presti, ker je že med dnevnimi novicami začel priobčevati — uganke. Kolikor poznamo resnih in svetovnih listov, niso še doslej praktieirali tega. nSlovenec" je tudi v tem oziru prvi! Zadnjo soboto — za ta dan si vedoo prihrani najimenitnejše nnovice" ! — piše: C. kr. deželni šolski svet je odredil, da se letos sklene šola na c. kr. rudniških ljudskih šolah v Idriji izredao že v soboto, dne 6. julija. Pravijo, da se _Učit. Tovariš" znese nad tem, ker je bil sklep navadno 15. julija in še pozneje." — Ta zaainenita Bnovica" je navadna uganka: Kje se znese, zakaj se znese in kako se znese? 0, ti preljubi delfiški orakel! Ti prešmentani konfuzni dnevni novičar! Da se mu popolnoma ne zmeša in ne zblede, rau poverao v pomirjenje klerikalaib. živcev, da je bil naš list tisti, ki se je pred desetimi leti potezal za izenačenje počituic na sredojih in ljudskih šolah, da je- bil naš list tisti, ki se je z vso odločnostjo uprl svojedobnemu skrajšanju božičnih počitnic in da se je ravno temu energičnemu nastopu zahvaliti, da ni kranjsko ljudskošolsko učiteljstvo dlje trpelo na tem prikrajšanju. Kdor ne verjame, naj pogleda naš list nekoliko let nazaj, pa nam bo pritrdil, da je nSlovenčevemu" novičarju otemnel spomin, ker mu ga je ubila politiška strast! Proti temu strupu ni zdravila. Ljubljansha okrajna nčiteljska sknpščina sejevršila dne 16. maja t. 1. z vzporedom, ki je že bil priobčen v nUčit. Tov." — Vzpored se jevršiltako: Tovariš Furlan je napravil z nekaterimi učenci preeejšnje število prostih vaj in vaj s palicami. Točni nastop in precizno izvajanje učeneev je zbudilo splošno odobravanje. — Iz poročila g. nadzornika povzamemo: V Ljubljani je 19 učnih zavodov, 107 učnih oseb, 2095 dečkov, 1726 deklic. Salezianci iraajo 24 gojencev. Učni uspehi so obče ugodni: 48% prav povoljnih, 33% povoljnih, 11% zadostnih, 8% komaj zadostnih. Disciplina je v vseh razredih prav povoljna. Mestni fizik g. dr. 0. Krajc pravi, da se nezgode na šolah jako redko pripete. Prva pomoč je zabraniti bolečine. Očesne poškodbe so najnevarnejše; zato se mora hitro poklicati zdravnika. Krvavenje nosu si lečimo z obkladki ali pa moramo s prstom pritisniti na nasprotno nosno kost. Ako zaide kaka reč v nos ali uho, ne smemo instrumenta nikdar rabiti. Pri oraotici se položi otroka na svež prostor, odpne obleko in zmoči prsi. — Pri padavici je vtisk na otroke jako hud. Pri davici in škrlatinki ne prezgodaj v šolo! Vsakega otroka, ki kašlja, je pustiti doma. — 0 šolskem redu v zmislu § 86. dokončnega šolskega in učnega reda za splošne ljudske in meščanske šole je poročal tov. K. Wider. Med posameznimi točkami (vstop v šolo, pred poukom, med poukora, med odmorora, po pouku, zamude, splošne naredbe, vedenje zunaj šole, naznanila, kazni, prestop v drugo šolo in izstop iz šole) se je vnela živahna debata. Za svoj izboren in temeljit referat je žel g. poročevalec obilo priznanja. — Gdč. Sarkova je podala podrobni učni načrt za prirodoslovje za 6., 7., 8. razred osemrazrednih Ijudskih šol, gdč. Eekarjeva pa podrobni učni flačrt iz zemljepisja in zgodovine za VI., VII. in VIII. razred. Sprejeto vse s pobvalo. Tovariš Ornagoj je stavil dva samostojna predloga, in sieer glede rabe toplomera in o zvišanju dotacije za ufeila in samoučila, tovariš Marolt pa samostojni predlog glede dobave učil za zgodovinski pouk. Vzame se naznanje poročilo knjižničnega odbora. ImenoTanje. Naredbeni list ministrstva za uk in bogočastje razglaša imenovanje g. Egidija 0 e h a, šolskega voditelja v Slivju v Istri, učiteljem za slovenski jezik na državnih ^udskih šolah Via Fontana iu piazza Lipsia v Trstu. Prošnja Jjubljanskeniu mestnemn šolskemu svetn. Ali bi ne bile mogoče pridobiti za ljubljansko učiteljsko uradno skupščino dvorano v B_Iestnem domu". V telovadnici na Ledini mora zaradi pomanjkaDJa stolov skoro polovica učiteljstva stati po 3 ure. Javno vprašanje do Njegore preTzišenosti, kneza In škofa larantinskega. Edea naših tovarišev je prejel to-le pismo: St. 137. Blagorodnemu gospodu N. N., učitelju na V. Vljudno se povabite, da se pri podpisauemu kot svojemu župniku in duševnemu pastirju ali z obhajilnim listkom ali pa s pismenim potrdilom svojega spovednika izpričate, da ste za Veliko noč zakramente sv. pokore in presv. Eešnjega Telesa prejeli. Župnijski urad Olimje, 1. maja 1907. Jožef Kotnik m. p., župnik. Ker se učiteljstvo prišteva prosvetni gosposki ia je kot tako nastavljeno od šolskih oblasti, ogorčeno protestuje proti temu, da se od njega župnijsko uradno zahteva pismenega izpričevala o prejemanju zakramenta sv. Bešnjega Telesa in to tembolj, ker je dotični župnik dne 28. aprila t. 1. v javni gostilnici pred gosti izpovedal, da bo on zahteval od imenovanega učitelja dotično pismeno potrdilo, sicer ga hoče proglasiti za brezverca. — Učiteljstvo torej vljudno prosi Njegovo prevzvišenost, kneza in škofa lavantinskega, blagohotne izjave, ako odobrava ta župnikov korak, ki bi utegnil le še bolj poostriti razmerje med šolo in cerkvijo. Iz VirštaDja nam poročajo: Nestrpnost olimjskega župnika in podlo maščevalnost kaže tudi dejstvo, da je ovadil nekega učitelja zaradi vplivaDja glede volitev naravnost na drž. pravdništvo v Celju. No, mož se je tam korenito opekel, ker ni drž. pravdništvo dobilo nikakega tozadevnega delikta, je akt zavrnilo. Sploh ima ta oznanjevalec miru z različnimi ovadbami in tožbami posebno veselje. Prijateljsko pa mu svetujemo, naj miruje, ker mu mora vendar znano biti, da ni zaradi svoje nestrpljivosti in arogantnosti priljubljen niti pri svojih stanovskih sobratib. — Sicer bomo marsikaj razkrili in se ravnali po geslu: Zob za zob! Nora tiskovina. »Učiteljska tiskarna" je založila in natisnila novo tiskoviao ,,Seznamek učen—, ki še niso l.letstari, za katere pa prosijo roditelji ali njih namestnik, da bisejimizimkomadovolil predčasni odpust iz šole". — Dalje je nanovo natisnila nNačela za obči učni načrt ponavljalne šole." Imenovano tiskovino in načrt priporoča naša tiskarna šolskim vodstvom v nakup. Slavnim hraiiilnicam in posojilnicam se priporoča -Učiteljska tiskarna1* v Ljubljani v izvrševanje hranilnih knjižic, računskih zaključkov itd. CeDJena naročila izvrši točno, okusno in solidno. Sprejem t c. kr. mornarično akademijo na Reki. Prihodnje šolsko leto, ki se začne 16. septembra, bo sprejetih v I. letnik imenovane akademije 35 gojencev, med temi jih dobi nekaj prosta in napol prosta mesta. Do takih mest imajo pravico sinovi častnikov, vojaških in državnih uradnikov; ostali plačajo na leto 1600 kron v dveh obrokih. Prosilci morajo biti 14, a ne nad 16 let stari ter dokazati, da so dovršili povoljno štiri razrede srednje šole, Prošnje Je vlagati do 81. julija. Pogoje o sprejemu pošilja na zahtevo vojno ministrstvo in poveljništvo zavoda. Uradua učiteljska skupščina za ptujski okraj se vrši dne 3. julija t. 1. Uradna vabila se končujejo z besedami: nDie Konferenzteilnehmer wollen sich mit Vormerkheft und Bleistift versehen.1' ,,Učitelskč NoYiny" simpatično poročajo o organizaciji naprednega slovenskega učiteljstva. f Josip Starfe. Dne 13. t. m. je utnrl v Ljubljani profesor in bivši ravnatelj realne gimnazije in višje trgovske šole v Zagrebu, gosp. Josip S t a r e. Pokojnik se je prejšnje čase mnogo bavil z literaturo in je za Mohorjevo družbo spisal znano »Občno zgodovino". Bil je tudi zvest sotrudnik BLjub!janskemu Zvonu", kjer je priobčeval svoje povesti, romane in novele, ki se odlikujejo po gladkem pripovedovanju in po ostri karakteristiki. Sloveča so Djegova BPisma iz Zagreba". Vrlepu šolniku in izbornemu pisatelju blag spomin! Na nstanovnem zarodu za glnhoneme t Ljnbljani se bodo s pričetkom šolskega leta 1907/1908 nanovo sprejemali gluhonemi šoloobvezni otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod so: 1.) Gluhonemost ali takŠDa stopinja nagluhosti, da se dotičnik s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika: 2.) izpolnjeno 7. in ne še prekoračeno 12. leto življenja in 3.) primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje. Od sprejetja so brezpogojno izključeni bedasti, slaboumni in božjastni otroci, kakor otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe. Eavnotako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna priučiti se glasovnega jezika, ki so v veliki meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo. Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času. Gojenci morejo v dobi svojega izobraževaDJa v zavodu dobiti stanovanja in hrano, proti plačilu letnega zneska 300 K. Znotranji gojenci dobe vso preskrbo v zavodu; vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti s predpisano vrhno obleko in s potrebnim perilom. Znotranji gojenci morajo v zavod sledeča oblačila v dobrem stanu in zaznamovana s seboj prinesti, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje črevljev, 6 sraje, 6 spodDJih hlač, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje črevljev, 6 srajc," 6 spodnjih kril, 6 hlač, 3 Daprsne jopiee, 3 predpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik. Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem znotranjih gojencev v zavod, je do 15. jun i j a t. 1. vlagati pri e. kr. deželni vladi v Ljubljani. Prošnje je opremiti s nastopuimi listinami: a) z rojstnim listom, b) z izpričevalom o cepljenih kozah, c) z zdravniškim izpričevalom o gluhonemosti z napovedjo, kako je ista nastala in o telesni zmožnosti, č) z doraovinskim listom, d) s šolskimi naznanili, 6e jih ima dotienik. Kadar se prosi, da bi se dotičnik sprejel za notranjega gojenca, je priložiti vrhutega izkaz o premoženju ali pa zavezno pismo, da bo plačeval po 300 K preskrbovalnih stroškov na leto. Pristavlja se še. da se prošnje, ki bi dospele po 15. juniju t. 1., ali ki bi bile pomanjkljivo opremljene, ne bodo uvaževale. Umrl je r (Jradca učitelj J. Krainz, znani pisatelj nemških pravljic pod psevdonimom MHans vonderSann". Ime kaže, da je bil slovenskega rodu. Dr. Jankoviču t Eozjem t album. Iz Eozjega nam pišejo: Najvztrajnejši politiški priganjač Korošeev je bil nedvomno kozjanski zdravnik dr. Jankovič. Roka umije roko. Njegovi milosti se ima namreč zahraliti za ta ljubi deželnozborski mandatek — no, in iz hvaležnosti je lazil z njim, za njim in sam prirejal shode po vseh kotih kozjanskega okraja. Pa to nas ne briga, ampak nekaj drugega je, kar nas tangira kot učitelje. Na vseh shodih je govoril o učiteljstvu skrajno žaljivo, bujskal ljudi proti šolstvu in smešil učiteljski stan. V Imenem je govoril zbranim ovčicam, da učiteljstvo ni vredno, da bi si on pete obrisal ob njega, v Podsredi je kvasil, da učiteljstvo študira le par let, potem napravi še neko izkušnjo in dobi za to takoj 1200 K plače in do vpokojenja nad 6000 K itd. Tudi v Sedlarjevem, v Kozjem in drugod je udrihal po učiteljih. — In ta sladkobesedni doktor, ki se je ob vsaki priliki laskal učiteljstvu kot njega prijatelj, zahajal ob zborovanjih v njihov krog, je nedavno tega tudi nagovarjal nekega nadučitelja, naj pristopi v Djegovo lažikmetsko zvezo, češ, da bo to najmogočnejša stranka. Naj bi vendar pomislil, da posamezni učitelj, ki se zaveda svojega poklica, stori v svojem življenju za vzgojo in naobrazbo slovenskega ljudstva več, kakor bo on sploh kdaj v svojem življenju storil z vsemi recepti! Samo od okrajnega odbora kozjanskega dobi toliko nagrade, kakor znaša vseletna plača učiteljeva. — Toda dovolj za danes! Dr. Jankovič, govoril si, in učiteljstvo te sodi po tem, apelujemo torej na tvojo čast, da se odslej ve6 ne hliniš učiteljstvu in ne zahajaš v njihov krog — ker so se naša pota križala. Šolske sestre t Celju In — polltika. V »Narodnem Listu1* čitamo: Enkrat za vselej mirno opozarjamo i. šol. sestre kot ueiteljiee na slovenski dekliški šoli, naj v prihodnje opuste nastope v šoli kakor je sledeči: Sestra S. je v tretjem razredu učenke vpraševala, koga bodo njih očetje volili. Na koncu pa se je molilo za ngospoda Povaleja, da bi skoz prišli". Deklice so to seveda staršem povedale. — Mi zahtevamo, da društvo, ki vzdržuje to šolo, odločna napravi enkrat za vselej konec takemu »učenju", ker bi sicer morali govoriti drugače. Gforiško. G. Fr. Bajt nadučitelj v Ajdovščini. — Na BPopravek" k poročilu iz seje c. kr. okr. šol. sveta za goriško okolico v 19. št. BU6. Tov.*1 izjavljam, da ostajam pri svojem poročilu v 13. št. nUč. Tov." — Zadeva je tako delikatna, da je ne maram razpravljati v javnosti; pojasnim jo pri učiteljskem zborovanju dne 6. junija 1.1. Dornberg, 20. maja 1907. I. Križman, zastopnik učiteljstva v c. kr. okr. šol. svetu. Pred c. kr. izpraševalno komisijo za obče ljndske in meščanske šole t Gorici so napravlli izpit usposobl.jenosti za ljudske šole s slovenskim uonim jezikom ge. Stipančič Franja; s slovenskim učnim jezikom in iz nemščine kot predmet gčne. Einspieler Štefanija, Furlani Olga, Mazi Lina, Slokar Avgusta, Sosič Ana, Zmerzhkar Frida in g. Odlasek Josip; s slovenskim in nemškim učnim jezikom gčne. Hribar Franja, Oblak Katarina, Pogačnik Marija in Zalar Marija. — V štirih slučajih komisija ni mogla pripoznati usposobljenosti za ljudske šole z uemškim učaira jezikom.