Leto XLV - št. 6 - CENA 30 SLT Kranj, petek, 24. januarja 1992 SEZONSKI POPUST od 20.1. do 8.2.1992 Sneg presenetil tudi voznike /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCiN FORMU Polne ambulante Kranj, 24. januarja - Dva tedna že v večjem delu Slovenije razsaja Grozno obolenje respiratornih organov, ki je položilo v posteljo več tisoč Slovencev. Tudi na Gorenjskem je dodobra napolnilo ambulante in izpraznilo predvsem šole. Dr. Marija Seljak z Zavoda 23 socialno medicino in higie-n° Gorenjske je povedala, da Se med ostalimi virozami pojavlja tudi virus gripe. Prejšnji teden je viroza bolj "kosila" med Prebivalci radovljiške, škofjelo-pe, kranjske in tržiške občine, la teden se je obolenje v večji rn^r' pojavilo tudi na Jesenicah. V osnovnih šolah manjka y.ecJ.e število otrok, med starej-^mi osnovnošolci je bila kak dan pretekli teden odsotna poraj tretjina otrok. V osnovni J?1'. Petra Kavčiča v Škofji Lo-Je v enem dnevu manjkalo "odstotkov starejših in deseti- lev°tr°k na nižji st0PnJ'- Ub0" aJ° tudi odrasli, epidemija je ogrozila zlasti veliko starejših ljudi. Kot je dejala dr. Marija Seljak, je epidemija ta teden dosegla vrhunec, tako da prihodnji teden morda že lahko pričakujemo umiritev. Sicer pa priporoča, da oboleli v akutni fazi epidemije ostajajo doma, še zdravi pa naj se izogibajo stikom v zaprtih prostorih. Tudi za splošno preventivo, ki zadeva večanje odpornosti z zdravo vitaminsko prehrano, še ni Čisto prepozno. Dr. Seljakova je izrazila obžalovanje, ker se prebivalstvo ni v večji meri odzvalo na cepljenje, ki bi jih zaščitilo pred boleznijo. • D. Z., fo-to: P. Kragelj Običajno snet preseneti vzdrževalce cest. To pot so bile gorenjske ceste že v sredo dokaj normalno prevozne, če upoštevamo obilje padavin, "cestarji" so jih plužili po prednostnem redu. Res je, da si republiški pravilnik radi razlagajo tako, da začnejo plužiti šele, ko je snega že decimeter, čeprav pravilnik jasno pravi, da je treba plužiti, preden snežna odeja doseže to mero. Zaradi (pre)poznega pluženja se namreč sneg rad zagladi in naredi na cestah drsalnico. Kritika prometnih policistov Je tokrat naperjena bolj na voznike in pešce kot na "cestarje". Številni vozniki so namreč v sredo peljali z zasneženimi vozili, s skopim okencem na prednji šipi, luči in smerni kazalci so ostali zasuti. Tudi pešci se niso zavedali nevarnosti, ki jim preti na zasneženih in spolzkih cestah. Brezskrbno so se "sprehajali" ob robu cest in čez .prehode, češ saj vozniki morajo ustaviti. Že, če lahko. Policisti so opozorili tudi komunalo, naj očisti pločnike, po občinskem odloku pa so lastniki hiš in lokalov dolžni skidati sneg. Preštevilni, žal, čakajo, da ga bo bog vzel. # H. J., foto: G. Sinik in P. Koz-jek # Po čem je socialni mir Trije partnerji tako imenovanega socialnega pakta so ta teden naposled sedli za zeleno mizo. Dogovorom o socialnem sporazumu, ki ga je predlagala vlada, v njem pa sodelujeta tudi gospodarska zbornica in sindikati, je vendarle videti jasnejše obzorje. Socialni sporazum naj bi obrzdal nesorazmerno naraščanje cen na eni in plač na drugi strani. Gre za zadrževanje cen, ki jih nadzirajo državni organi, od elektrike, železniških in PTT storitev, komunalnih storitev, najemnin, nafte in derivatov, zemeljskega plina in najosnovnejših živil. Povečevanje teh cen in plač naj bi zaostajalo za rastjo cen življenjskih potrebščin. Tako je videnje vlade, kije v interesu socialnega miru partnerjema tudi predlagala socialni sporazum. Sindikati pa v socialnem sporazumu vidijo priložnost za uveljavitev kolektivnih pogodb, ki jim veljavnost jemlje administrativno poseganje države na to področje, ter možnost za učinkovitejše pravno varstvo delavstva. Vlada hoče še kar držati roko nad plačami v državni upravi, da ne bi rasle hitreje kot v gospodarstvu. Plače v družbenih dejavnostih, infrastrukturi in javni upravi naj bi bile vezane na gibanje plač v gospodarstvu, povsod naj bi oživili kolektivne pogodbe, toda vlada in sindikati različno gledata na dohodkovna izhodišča. Najnižja izhodiščna plača za januar je bila 13.170 tolarjev po mnenju vlade in 19.072 iz splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, kar zagovarjajo sindikati. Kakšno srednjo pot bodo naposled ubrali, bomo še videli. Celo za petino znižane izhodiščne postavke iz kolektivne pogodbe, na kakršne pristaja vlada, se zdijo realistom prevelik zalogaj, ki ga bodo številna podjetja težko zmogla. Partnerji so za zdaj imenovali tridelni organ, ki se bo poslej dogovarjal o določilih socialnega pakta. Januarski vlak za uveljavitev socialnega sporazuma smo očitno že zamudili. Kdaj torej skupno usklajeno zategovanje pasu, da bi znižali inflacijo s čim manjšimi neljubimi posledicami pri gospodarskih gibanjih, zaposlenosti in socialni stabilnosti? Države z uveljavljeno industrijsko demokracijo imajo pri tovrstnih pogajanjih različne izkušnje: Italijani, denimo, so se o podobnem socialnem paktu sporazumevali dolgo leto dni. • D. Z. Zlebir MERKUR JANUARJA 10 % POPUSTA IZ VSEBINE - ■■ Linda Podbevšek - Kalan, odstavljena direktorica \ hotela Creina: Vrnila se bom! stran 20 Ljudi »ofrnažil« za 330.000 DEM stran 28 Novost kranjske SDK Vpogled v dnevni promet Kranj, 22. januarja - Kranjska podružnica SDK bo te dni s posebnim računalniškim programom omogočila desetim podjetjem neposredni vpogled v promet na njihovem žiro računu. Novost, ki jo uvajajo posku- skusno jo bodo uvedli za deset sno, je seveda izredno privlačna, saj bodo finančniki tekoče seznanjeni z odlivi in prilivi ter seveda razpolagali z njimi, ne bo jim več potrebno čakati na izpiske, ki prihajajo naslednji dan. Plačilni promet bo torej še hitrejši. Z računalnikom SDK bodo prek svojega povezani s pomočjo telefona, poseben računalniški program je napravila skupina programerjev pri kranjski SDK. Tako je to novost za vso Slovenijo, z njo pa so začeli na Gorenjskem. Po- podjetij, ki so najbolj zainteresirana: Ahpetour Škofja Loka, Alpina Ziri, Murka Lesce, Merkur Kranj, Planika Kranj, Peko Tržič, Gorenjska banka Kranj, PTT Gorenjske, pridružili se bosta še Sava in Železarna. Finančniki bodo lahko sproti pogledali, kakšno je stanje na žiro računu in posebej, kakšni so prilivi in odlivi na Gorenjskem (nanjo odpade 75 odstotkov denarne mase) ter posebej izven Gorenjske. • M. V. Devize je še moč dobiti Kranj, 23. januarja - Banka Slovenije je poslovne banke opozorila, da zaradi ustavitve prodaje deviz kršijo zakonska določila, saj mora prodaja tuje valute potekati v okviru zneska, odkupljenega v lastnih ali pooblaščenih menjalnicah, v vsakem desetdnevnem poročevalskem obdobju posebej. Danes je bilo v Kranju devize moč kupiti v Abanki, kjer so po 13. uri šilinge odkupovali po 6,95 in prodajali po 7,35 tolarja, marke pa so kupovali po 49,25 in prodajali po 51,45 tolarja. V Stanovanjsko komunalni banki so bili na voljo šilingi, ki so jih prodajali po 7,389 in odkupovali po 7,105 tolarja, marke pa so odkupovali po 50 tolarjev, prodajni tečaj pa je znašal 52 tolarjev. Menjalnice Gorenjske banke imajo prometa zelo malo, prodajo polovico deviz, ki jih odkupijo, vendar je odkup zelo usahnil. Tečaj je podoben kot v drugih bankah, marke odkupujejo po 50 in prodajajo po 52 tolarjev, šilinge pa odkupuje jo po 7,10 in prodajajo po 7,39 tolarja. • M. V. Od jutri dražje zdravje Kranj, 24. januarja - Obetali smo si sicer novo zdravstveno zakonodajo, ki bi nas (sicer na dolgi rok) rešila tudi nepriljubljene participacije. Toda ta način financiranja zdravstva iz žepov bolnikov ostaja še nekaj časa. Z jutrišnjim dnem pa se zneski doplačil k zdravstvenim storitvam spet povečujejo, tokrat za 26,5 odstotka, s čimer naj bi dosegli raven povprečnih plač iz septembra minulega leta. - Za koliko bo tokratno povečanje obremenilo bolnikov žep, si preberite na 5. strani. • D. Ž. lil O < a o > < o lil (O 141 07 i;^©imSSSyj©IEEGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 24. januarja 1992 NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOSNJEK Zehto operimo doma Verjetno niso redki državljani Slovenije, ki ne morejo razumeti, zakaj se pojavljajo vedno novi spori glede obiskov in zastopanja države Slovenije oziroma zunanjepolitične dejavnosti Složnije. Če je bilo hvalisanje po 15. januarju, na trenutke že neo-Jt usno, kdo ima več zaslug za mednarodno priznanje Slovenije, še razumljivo, pa so zašla v skrajno nevarne vode razhajanja in boj za primat med premierom Peterletom in ministrom Ruplom, pa med vlado in predsednikom republike Kučanom in končno med •frankami, čigavi ljudje bodo prišli na naša tuja predstavništva, 'i jih kanimo odpreti. Če moramo na tem področju oprati umazano perilo, in očitno ga moramo, storimo to doma in potem poskušajmo stvar vtiriti v normalne tirnice, ne pa prati domačega perila ■ia tujem. To se sedaj dogaja v Avstriji. Dosedanji vodja biroja Republike Slovenije na Dunaju dr. Karel Smolle je po Avstriji na široko razbobnal, da ga je zunanji minister dr. Rupel 'škandalozno <> si lastijo nekatere uspehe |n-pr. pri osamosvajanju), straho-ten padec standarda Slovencev, obubožanje množic prebivalcev in brutalna demontaža socialne države, pa prikrivajo. Dr. Drnovšek se mora o kandidaturi oz. mandatarstvu čimprej jasno opredeliti in ponuditi program in načrt kadrovske zasedbe resor-jev. V programu socialisti pričakujejo zlasti zasnovo novega pristopa k lastninjenju, o katerem bo v parlamentu mogoče doseči potrebno mero soglasja, nov odnos do državnega proračuna, osnutek gospodarskega in družbenega razvoja s posebnim poudarkom na sanaciji bank, usodi posameznih panog, ki so v težavah (proizvodnja aluminija, železarstvo in tekstilna industrija) ter zasnovo novega sistema državne uprave in lokalne samouprave. Zamenjava vlade je po mnenju nekaterih idealna priložnost za prepolovitev števila ministrstev, začasna vlada pa mora dobiti možnost, da mandat po volitvah ponovi. Slonela naj bi na sporazumu strank leve sredine - zlasti SDSS, LDS in DS, izločene pa naj bi bile politične skrajnosti: SDP, SKD, NDS in LS. V parlamentu pričakujejo za tako vlado od 150 do 170 dvignjenih poslanskih rok, socialisti pa upajo (in pogojujejo sodelovanje) na položaje enega ministra, enega namestnika ministra in dostop do nekaterih položajev v državni upravi. • S. Z. Seja Socialdemokratske stranke Jesenice Jesenice - 21. januarja, v torek, je bila redna seja socialdemokratske stranke na Jesenicah. Obravnavali so stališča socialdemokratov o parlamentarnih volitvah, o volilni zakonodaji in o splošni politiki Slovenije. SDSS se zavzema za čimprejšnje volitve v prvi polovici leta, če to ni možno, se je stranka pripravljena pogovarjati o oblikovanju začasne vlade. Socialdemokratska stranka Slovenije ne vidi možnosti za koalicijsko pogodbo s prenovitelji. Načelno SDSS ne nasprotuje ekspertni vladi, če ne bi bilo druge možnosti, ne nasprotuje tudi pogovorom o sestavi sredinske koalicije. O sodelovanju v takšni vladi bo predsedstvo datarju. Občinski odbori SDSS naj po svoji presoji sodelujejo ali ne sodelujejo v koalicijah na občinski ravni. SDSS se zavzema za čisti proporcionalni volilni sistem in za 4-odstotni cenzus za vstop v državni zbor Slovenije. V prejšnji volilni zakonodaji so bile storjene napake, ki se sedaj ne bi smele ponoviti. Člani socialdemokratske stranke na Jesenicah se strinjajo z preveč ministrstev, ki jih je potrebno zmanjšati. Zunanje ministrstvo tudi ne sme pretiravati z odpiranjem veleposlaništev v tujini. Ob problematiki v občini Jesenice, ki so jo tudi obravnavali člani socialdemokratske stranke Slovenije na Jesenicah, jih je najbolj osupnil podatek, da morajo kandidati, ki opravljajo strokovni izpit za srednjo medicinsko šolo opraviti tudi izpit iz predmeta Družbenopolitični sistem SFRJ, ki bi ga morali čimprej pozabiti, ne pa da še naprej mučimo učence s političnim sistemom, ki ga hvalabogu ni več. Še bolj absurdno pa je, da je znanje samoupravljanja potrebno za strokovni izpit medicinske stroke. Vsekakor naj odgovorni ljudje v zdravstvu in šolstvu take absurde takoj ukinejo, drugače bomo uničili še eno generacijo otrok in jih zastrupili i družbeno lastnino. B. Ličof Zaposlovanje in razvoj Tržič, 24. januarja - Tržiški socialdemokrati prirejajo v petek, 24. januarja, ob 18. uri v sejni sobi tržiške občinske skupščine okroglo mizo na temo Zaposlovanje in gospodarski razvoj. Gost večera bo prof. Pavle Kogej. J. P. SDSS sklepalo na podlagi poda- mnenjem svojega predstavniške- TTpT (*Y\7Tf^i\ tkov o njenem programu in man- ga sveta, da ima slovenska vlada ^W ti "i IJ V/ V Iv/A PEDIKERSTVO M. Bukovnik, Pivka 29, Naklo Rezanje: odtiskov, trde kože, vrašcenih nohtov Brušenje debelih nohtov Odprto od 8. do 12. in od 14. do 17. ure, ob sobotah zaprto. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Stanovanjski problem Miša Čuka »Če ne dobim stanovanja, bom naredil samomor« Jesenice, 23. januarja - Mišo Čuk, prej stanujoč na Cesti revolucije 4 na Jesenicah, je danes z mladoletno hčerko na cesti in v obupu grozi, da bo napravil samomor. Pri stanovanjski skupnosti na Jesenicah si prizadevajo, da bi čimprej dobili od pristojnega ministrstva obrazložitev, kako naj ravnajo ob takih problemih, ko državljani v občini nimajo stalnega bivališča. Mišo Čuk, hrvaški državljan, je v obupni stanovanjski in socialni stiski. Pred leti je imel stalno bivališče v jeseniški občini, potem pa gaje stanovalka, pri kateri je živel, odjavila. Medtem je hudo zbolel in se zdravil v bolnišnici v Ljubljani ter se tudi že upokojil. Začasno je z mladoletno hčerko živel v samskem domu na Taboru, vendar pa tudi tam nima več bivališča. V vseh letih je vztrajno pisal prošnje in pritožbe, tako na občino Jesenice kot na ministrstvo za pravosodje. Iz obširne dokumentacije njegovih pritožb in prošenj, objavljamo del pisma, ki ga je pisal predsedniku skupščine občine Jesenice: »...Sem na ulici z mladoletno hčerko, ki ima šestnajst let. Leta 1989 sem se obrnil na stanovanjsko skupnost Jesenice, ob priporočilu moje socialne delavke ter tudi na ministrstvo za pravosodje in upravo Republike Slovenije. Od stanovanjske skupnosti Jesenice sem dobil odgovor, da bom dobil stanovanje, ko bom upokojen. Zdaj sem upokojen od 6. februarja leta 1991, stanovanja pa še nimam. Tudi ministrstvo mi je odgovorilo, da bo posredovalo in da bom dobil stanovanje avgusta ali septembra lani. Vse na žalost ostaja pri praznih obljubah in na mrtvi točki. Še vedno sem z otrokom na cesti. Če mi do 13. decembra leta 1991 ne boste dali odločbe o stanovanju, bom v zgradbi za socialno delo napravil samomor. Prosim vas, gospod predsednik, da priloženo dokumentacijo preberete in mi pomagate. Prosim vas tudi, da zadeve ne vzamete kot grožnje ali izsiljevanje! Vendar mi s svojimi praznimi obljubami službe uničujejo življenje, ki je že itak zelo težko. Tega fizično in psihično ne prenesem več in bolje je, da stvar končam sam...« Z vso dokumentacijo in prošnjami nadvse obupanega Miša Čuka smo se oglasili pri Boženi Roner na stanovanjski skupnosti na Jesenicah, ki nam je zadevo takole pojasnila: »Lahko vam zagotovim, da smo problem prosilca Miša Čuka spremljali vse od septembra 1990, ko nas je nanj opozorila njegova socialna delavka. V naši občini nima stalnega bivališča in domenili smo se, da ga uvrstimo na prednostno listino prosilcev za garsonjere takoj, ko bo izčrpana lista prosilcev - upokojencev. Medtem se je invalidsko upokojil, a nenadoma se je pojavila še njegova mladoletna hčerka! Prišel je nov zakon o stanovanjskem gospodarstvu, ki zahteva, da mora imeti prosilec slovensko državljanstvo in stalno bivališče, zato smo za ustrezno pojasnilo ob takih problemih prosili pristojno ministrstvo. Prošnjo, naj nam obrazložijo, smo poslali ob koncu lanskega oktobra, vendar še do danes nismo dobili odgovora... Daleč od tega, da problema Miša Čuka ne bi hoteli reševati, saj se zavedamo, da je v obupni življenjski stiski. Le do drugih prosilcev bi bilo nepravično, če bi nekoga reševali tako, drugega drugače. Njegove prošnje nikakor nismo vrgli v koš -še naprej si bomo prizadevali, da čimprej rešimo njegov problem...«* D. Sedej KRATKE GORENJSKE 50. obletnica Gorenjskega odreda Kranj - Odbor Skupnosti borcev Gorenjskega odreda je konec leta pregledal lansko delo in ocenil, da so vse glavne aktivnosti potekale v okviru sprejetih programskih usmeritev sprejetih na 9. zboru in v skladu z načrtom za leto 1991. Sicer pa je bilo leto 1991 leto prilagajanj političnim razmeram. Ocenjujejo, da bo ta proces končan letos, ko bodo na osnovi dosedanjih izkušenj sprejeli nov koncept delovanja; še posebno tudi kar zadeva aktivnosti v šolah. To naj bi zagotovilo Skupnosti borcev NOV Gorenjskega odreda, da v okviru ZZB NOV Slovenije kot stanovske organizacije izbojuje položaj, ki bo zagotavljal njeno uspešno delo. Lani so bile med osrednjimi nalogami Skupnosti borcev Gorenjskega odreda pisanje monografije Odreda. Monografijo piše skupina piscev z urednikom Jožetom Dežmanom. Pogoji in možnosti so, da bi knjiga izšla še letos in bi jo borcem podelili ob 50. obletnici ustanovitve odreda. Pomembna naloga v letu 1991 je bila tudi razvijanje tradicij NOB v šolah oziroma pohodnih enotah in na športnih prireditvah z imenom Gorenjskega odreda. Borci so se udeležili proslave OF v Ljubljani, Zbora aktivistov in borcev NOV na Jesenicah in pohoda na Triglav. Uspelo je srečanje minerjev Gorenjskega odreda v Bukovščici, dobro pa je bil organiziran tudi gozdni tek Gorenjskega odreda v Šinkovem turnu. Osrednje letošnje naloge odbora Skupnosti borcev Gorenjskega odreda pa bodo organizacija proslave ob 50. obletnici ustanovitve Gorenjskega odreda. Proslava bo predvidoma junija meseca na Gorenjskem sejmu v Kranju. Septembra pa bo potem (prav tako v Kranju) tudi skupščina odbora Skupnosti borcev Gorenjskega odreda. Izšla naj bi monografija odreda. Sicer pa se bodo borci udeležili proslave v Dražgošah, pohoda na Triglav in sodelovali s šolami, ki so povezane z imenom Gorenjskega odreda. # J. Kuhar Občni zbori - Kranj - Po novem letu so se v gorenjskih prostovoljnih in industrijskih ter poklicnih gasilskih društvih, ki jih je prek 100, začeli redni letni občni zbori. Letos potekajo prvič v samostojni in svobodni Sloveniji. Na zborih bodo gasilci pregledali lansko delo in se še posebej pogovorili o morebitnih nepravilnostih in nalogah za letos. Na zborih pa bodo podeljevali tudi diplome za 10, 20, 30, 40 in 50- letno službovanje v gasilski organizaciji. • (ip) Združenje šoferjev in avtomehanikov Bled, Prešernova 14 razpisuje delovno mesto INŠTRUKTORJA za poučevanje praktične vožnje za voznike motornih vozil, kategorije A B C E. Zaposlitev je redna, delovni čas je deljen. Prijave pošljite najpozneje v 15 dneh od objave tega oglasa na naš naslov. Novo vodstvo in program v KS Vodovodni stolp Predvsem urejena krajevna skupnost Jože Poljak, novi predsednik sveta KS: "Pravzaprav imam smolo, ker prevzemam predsed-nikovanje v krajevni skupnosti, kjer je bilo pod dosedanjim predsednikom Ivanom Jelenom na vseh področjih dejavnosti zelo živahno in delovno obdobje. Kranj, 23. januarja - Lani, konec novembra, je na zboru krajanov krajevne skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini svet KS s predsednikom Ivanom Jelenom podal poročilo o delu v svojem mandatu. Po obravnavi programa dela za letos pa so izvolili novo vodstvo in za predsednika Jožeta Poljaka, diplomiranega ekonomista, Tržičana po rodu, med izvoljenimi v 11-članski svet KS pa je kot predsednik najmlajši. Po tako vsebinsko bogatem in delovnem obdobju prejšnjega vodstva so krajani z izvolitvijo novo vodstvo pravzaprav postavili pred pomembno preizkušnjo. Ivan Jelen, ko je bil predsednik sveta KS, je večkrat poudaril, da je v tej krajevni skupnosti v občini vsak hip na različnih področjih dejavnosti aktivnih najmanj štiristo krajanov. "V desetih, petnajstih letih smo se v naši krajevni skupnosti veliko naučili o vlogi, pomenu in uresničevanju krajevne samouprave. Morda je bila tudi zato naša krajevna skupnost vrsto let nekakšen kadrovski rezervat za občino. Mislim pa, da je bil glavni razlog za uspehe, ki smo jih dosegli, da nismo nikdar dovolili kakršnihkoli pritiskov na vodstvo KS in tudi v zadnjem letu v našem delu ni bilo prostora za strankarsko opredeljevanje in delovanje. Prepričan sem, da bo tudi novo vodstvo nadaljevalo s takšno usmeritvijo." Zelo pomembno mesto v programu krajevne skupnosti za letos imajo komunala, varstvo in urejanje okolja. "Če imam smolo, ker je bil pred mano predsednik Ivan Jelen, pa imam srečo, ker imam zelo dobrega tajnika Konrada Pavlija. Letos bomo popisali dela na komunalnih in drugih napravah, ki jih je treba popraviti ali zamenjati, še naprej bomo tlakovali poti čez zelenice, gradili parkirne prostore (če bo le denar), sodelovali, kolikor bo v naši moči, pri rekonstrukciji Partizanske ceste, izboljšali javno razsvetljavo, razširili cesto XXXI. divizije pri stanovanjskem bloku 46-48 in nenehno bedeli nad čistočo v Čeprav bi morala biti kabelska TV mreža zgrajena do konca minulega leta, kaže, da bo šele do letošnje jeseni. Odbor za izgradnjo delo spremlja in se z izvajalcem sestaja redno na 14 dni. Glavni razlogi za zakasnitev so: vojna v Sloveniji, začasna ustavitev uvoza, zakasnitve pri uvozu opreme in težave pri vključevanju v blokih oziroma gradnja lastnega zemeljskega kabelskega omrežja. Ob takšnih pojasnilih odbor podpira (po zadnjem sestanku) začasno rešitev za prečkanje Ulice XXXI. divizije, od izvajalca pa terja, da zaradi zemeljskih del uredi zelenice. Ivan Jelen: Svet KS je nadstran-karsko telo KS. Vrsto nalog bo imela tudi komisija za promet, saj je na primer samo parkiranje tovornjakov v naši krajevni skupnosti že nevzdržen problem. Še posebej moram omeniti tudi sosesko Rupa, kjer so krajani v zadnjih letih zares veliko naredili. Letos pa si bomo skupaj prizadevali za spominsko ureditev pokopališča padlim vojakom iz I. svetovne vojne." Problem, o katerem so na zboru krajanov precej kritično razpravljali, so tudi vojaški objekti na območju njihove KS. Vojašnice v krajevni skupnosti ne želijo, za Dom JLA pa me- V večini z lastnim delom in denarjem so si krajani v soseski Rupa v zadnjih letih uredili prostore Jože Poljak: Predvsem urejena krajevna skupnost nijo, da bi v njem morali ohraniti oziroma imeti še naprej tiste ugodnosti oziroma možnosti za delo, kot so jih imeli doslej. Nenazadnje je bila že doslej v KS precej živahna društvena dejavnost, v programu s še večjim poudarkom in različnimi oblikami pa ostaja tudi naprej. In nenazadnje bodo še posebej skrbno spremljali potek rekonstrukcije Oldhamske ceste na območju njihove KS, pri čemer bodo vztrajali, da bodo pri izvedbi upoštevane njihove pripombe iz javne razprave. "Mislim, da je tudi zelo pomembno obveščanje. Sedanji Obveščevalec, ki izhaja dokaj redno oziroma po potrebi, je postal kar nekakšen domač časopis stanovalcev. Zato se bomo kljub pomanjkanju denarja trudili, da bo še naprej izhajal. Kar pa zadeva gradnjo kabelske televizije v KS, kaže, da bo imel odbor, ki je zadolžen v KS za to, zaradi precejšnjih zamud precej dela," je ob nedavnem pogovoru in z željo, da bi bilo sodelovanje krajanov z vodstvom KS čimboljše (vrata pisarne KS so jim vedno odprta), povedal predsednik sveta KS Jože Poljak. • A. Ž.alar Obletnica delovanja loških planincev Priznanja ob praznovanju Škofja Loka, 22. januarja - Pred 85 leti so v Železnikih ustanovili Selško podružnico Slovenskega planinskega društva, predhodnico sedanjega PD Škofja Loka. Kot pripoveduje predsednik tega društva Jože Stanonik, je njihova 1500-članska organizacija dejavna na raznih podoročjih. Najzaslužnejšim članom bodo podelili priznanja na svečani prireditvi v galeriji Loškega gradu ta petek zvečer. Glede na kraj začetka organiziranega planinstva na loškem ozemlju vas prosimo, da poveste nekaj o današnjih planinskih društvih v občini! STANONIK: »Poleg našega društva delujejo v občini še PD članstva. Ze sedaj smo najbolj množična organizacija v občini, vendar je še bolj od tega pomembna razvejanost in stalnost naše dejavnosti.« Vaši predniki so veliko skrbi namenjali planinskim postojan- Gorenja vas, Šovodenj, Žiri in kam. Je še danes to vaša osno-Železniki. Skupaj povezujemo vna dejavnost? STANONIK približno 3700 planincev oziroma 9 odstotkov vsega prebivalstva, kar je nad slovenskim povprečjem. Največje je PD Škofja Loka s približno 1500 člani, najmlajše, sovodenjsko društvo pa deluje dvanajsto leto. Ločani upravljamo domova na Lubniku in Blegošu, drugi pa oskrbujejo zavetišče na Je-lencih in koče na Ermanovcu, Goropekah in Ratitovcu. Skupaj skrbimo za kar 240 kilometrov poti v Škofjeloškem pogorju. Povezujemo se tudi ob raznih prireditvah, na primer, pri organizaciji pohoda na Ble-goš.« Ali vaše društvo ohranja tradicijo planinstva le v mestu? STANONIK: »Glavnina članov je res iz mesta in okolice, vendar so tudi iz drugih krajev, vse proti Kranju in Ljubljani. Vemo, da poleg organiziranih planincev zahaja v gore vsaj trikrat toliko prebivalcev, zato si bomo v prihodnosti prizadevali za povečanje števila »Z obema kočama imamo kar veliko dela, zadnja leta predvsem na Lubniku. Tam smo v dveh letih postavili s svojimi močmi tovorno žičnico, pri izdelavi katere so nam izdatno pomagale tovarne Termo, LTH in Gorenjska predilnica. Brez njihove podpore bi še vedno morali nositi vse potrebno za dom v nahrbtnikih. Pa tudi vse smeti sedaj lahko zvozimo z Lubnika v dolino. Našo skrb za čisto naravo potrjuje tudi izgradnja greznic pri koči na Blegošu; tam smo namestili tudi nov električni agregat in postavili stavbo zanj.« Kaj pa delo društvenih odsekov, ste tudi z njim zadovoljni? STANONIK: »Zelo razvito je izletništvo. Naši vodniki so lani izvedli kar 45 izletov z več kot 1400 udeleženci. Sekcija za varstvo narave organizira vsako leto vsaj eno očiščevalno akcijo, pri Čemer sodelujejo tudi cele družine. Ponovno oživlja tudi delo z mladimi pla- ninci na šolah. Z alpinisti smo še vedno povezani, čeprav že dve leti delujejo kot samostojen športni klub. Člani GRS pa nam največ pomagajo pri vodenju zahtevnejših izletov v gore. Nasploh lahko ocenim, da je med članstvom velika pripadnost društvu, stanovitnost v delovanju pa zagotavlja močno jedro aktivnega članstva.« Bo slavje ob letošnjem jubileju torej tudi priložnost za pohvale? STANONIK: »Tako je. Podelili bomo 17 častnih znakov PZS in 10 društvenih priznanj najzaslužnejšim članom. Društvo bo izročilo tudi 3 priznanja podjetjem za sodelovanje. Slovesnost ob 85-letnici planinstva, ki bo v petek, 24. januarja 1992, ob 19. uri v galeriji Loškega gradu, bosta obogatila še pester kulturni nastop in odprtje fotografske razstave. Za slavje si bomo privoščili le dan obletnice nastanka prvega društva, vsi prihodnji dnevi pa bodo spet delovni. Največ dela nas letos gotovo čaka pri obnovi doma na Lubniku.« • Stoja n Saje Informacije kranjskih sindikatov za delo in življenje V novem Iksu ne prezrite: • Vlada ponuja znižanje plač?! t Kakšni so osebni dohodki v kranjskih podjetjih • Menedžerske plače razburjajo duhove • Kako delujeta sindikata v Iskri Števci in Savi • Vse večji pomen podjetniške kolektivne pogodbe § Ugodnejši nakupi s sindikalno izkaznico GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Podražitve, da te kap Z mesa na makarone, z avta na kolo l POMISEL Od vseh podražitev, ki so se zvrstile pretekli bencin, mleko, meso, celo železnica... Za 18 odstotkov je dražja elektrika, bencin, železnica, za 30 odstotkov plin, pa mleko, meso in še kaj, kar bo občutno poseglo v naše plitve žepe. Ko sredi meseca pridejo plače in konec meseca pokojnine, vmes pa številne položnice, ljudem ne zaleže niti tolažba, da so bile podražitve nižje, kot jih je vlada prvotno napovedovala. teden, kar ne moremo priti k sebi: elektrika, Tudi plače in pokojnine so večje s cenami vred, odtod tudi inflacijski galop, ki bi ga vlada rada obuzdala. Toda najnižjim socialnim slojem za nekaj tolarjev višja mesečna plača kaj malo odvrne, ko je treba poravnati račune. Najprej plačamo položnice, ostalo je za hrano, nam odgovarjajo mnogi anketiranci iz spodnjega socialnega sloja, ko jih povprašujemo po umetnosti preživetja. Kaže, da je obratna pot pri naših ljudeh redkejša, kajti račune za elektriko, vrtec, stanovanje, je sicer moč za mesec ali dva odložiti, toda potem je račun z zamudnimi obrestmi vred večji. Pri Elektru Gorenjska pa pravijo, da neplačnikov skorajda ni. Nič čudnega, kazen za neplačan račun je namreč odklop, tega pa si noben odgovoren potrošnik ne upa povzročiti svoji družini. Kadar je stiska le prehuda, so tudi pri Elektru pripravljeni prisluhniti in dajo možnost odplačila v dveh obrokih. Povprašali smo tudi v tržiških vrtcih, kakšne izkušnje imajo z neplačniki. Povedali so nam, da je rok plačila oskrbnine pri njih vselej konec meseca, zato je med starši precej takih, ki poravnavajo v prihodnjem mesecu. Tistim, ki so dolžni dlje kot dva meseca, pa dolg tretji mesec odtegnejo od plače. Starši se s takim dogovorom očitno strinjajo, saj so ob vpisu otroka v vrtec podpisali tudi tozadevno izjavo. Le v ftPT, kjer ljudje delajo po pogodbi, je to načelo malo težje izpeljati. Kako pa je s stanovanjskimi dolžniki? Svoje dni so stanovanjska podjetja javno objavljala njihova imena, zdaj pa »sramotilnega stebra« ni več, dolžniki pa so še vedno. Kot so »na oko« ocenili ponekod na Gorenjskem, pa je stanje zadnje mesece nekoliko boljše, odkar teče odkup družbenih stanovanj. O podražitvah pogosto pišemo, vsakič o njih potipamo tudi razpoloženje ljudi. Med naključnimi sobesedniki najdemo povprečno situirane ljudi, pa take, ki jim gre še dobro, tudi one iz družbenega dna. Slednjim je najtežje, vsi po vrsti pa negodujejo, saj se mora njihov družinski standard vselej za kanec znižati, da se prilagodi novim okoliščinam. Naši tokratni anketiranci pa so o tem povedali naslednje: Štefanija Jesenovec, upokojenka iz Kranja: »Zadnje podražitve so pa res višek. Prej sem si še lahko privoščila časopise, zdaj sem jih morala nekaj od- Franc Celar, doma iz Vogelj: »Za nakupe je pri nas zadolžena žena, zato se tudi bolj spozna na stalne podražitve in se jezi nanje. Tudi jaz se jezim, saj je denarnica vse bolj prazna. Vozimo se zaradi dragega prevoza že manj kot prej. Imam sicer delavsko vozovnico za v tovarno Savo, za ostale prevoze pa mora biti avto. Toda kdove ali bom letos sploh lahko registriral svojega juga, pravijo, da me bo to veljalo kar 24 tisoč tolarjev. Vse kaže, da se bomo spet vrnili na kolo.« Marija Frantar, iz Kranja: »Ukvarjamo se z zasebnim poslom in moram reči, da nam še ne gre slabo. Imamo računalniško dejavnost in obrat družbene prehrane. Razvažamo tudi odrekati. Mesa je manj, kmalu bo tako kot v stari Jugoslaviji, ko se je meso pojavilo na krožniku samo ob nedeljah.« povedati. Tudi vozim se manj. Avtomobila sploh nimam, k sinu v Zasavje sem se vozila z vlakom, s sedanjo podražitvijo železnice pa si bom to lahko privoščila le enkrat ali dvakrat mesečno. Tudi z lokalcem se več ne vozim. Žeton stane že 25 tolarjev, za toliko imam pa žc kilo kruha! Elektriko mi vsake toliko časa preveč zaračunajo, tako da se moram večkrat pritožiti.« malice. Stroški vsega tega so zaradi dražjega goriva seveda večji. Pozna pa se tudi pri odjemalcih.« Milena Šaršanski, upokojenka iz Kranja: »Te podražitve so Miro Jeraj iz Radovljice: »Žena, ki se bolj ukvarja z družinskim proračunom, bi več vedela povedati, kako občutimo podražitve. Visoki so stroški za elektriko. Vsaka dva meseca imamo na položnici nad pet tisočakov. Seveda smo zato pri elektriki že bolj varčni kot včasih. Pere se, denimo, ponoči. Občutni stroški so v družini tudi zaradi tega, ker se otroci šolajo v Ljubljani in se vsak dan vozijo.« Iztok Brankovič srednješolec iz Kranja: »Podražitev kruha, mleka, pijače, vse to se v naši družini zelo pozna. Vsaj starši res grozne. Le kako bomo plačali vse položnice! Posebno draga je za naše plače in pokojnine elektrika, drag je prevoz. Avto smo pri nas že prodali. Tudi pri hrani se je treba že se nenehno pritožujejo nad cenami tega ali onega. Tudi bencin je že hudo -drag, še bolj born to dejstvo občutil v sezoni vožnje z motorjem. Sem namreč še srednješolec. Razmišljal sem, da bi šel spomladi delat šoferski izpit. Ne vem, če mi načrtov ne bodo prekrižali visoki stroški.« • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik Mučno »žaganje« Dušana Kavčiča Ogenj in žveplo na direktorja Tržič, januarja - Navadno se brezpravni delavci obračajo na tisk z željo, da bi javnost izvedela za krivico, ki se jim je primerila v odnosu z nadrejenimi. Tokrat pa nas je iskal direktor, ki je doživel krivično razrešitev. Gre za zgodbo Dušana Kavčiča, direktorja Centra za socialno delo v Tržiču, ki ga je občinska skupščina 25. septembra lani razrešila tega opravila. Prve dni januarja pa je prišla odločba Vrhovnega sodišča Slovenije, ki je ugodilo Kavčičevi pritožbi in razveljavilo odločitev skupščine. Slednja je decembra lani že imenovala novo direktorico, vendar si je ta zaradi druge ponudbe premislila. In še dobro, da si je, kajti Dušan Kavčič se je vrnil na staro delovno mesto. Tam sicer ne bo »delal starosti«, kakor sam pravi, kajti kolektivu, ki ga očitno ne sprejema, ne bo več mogel biti direktor. Predlog o razrešitvi je namreč prišel od sodelavcev. Ti so direktorju očitali nevestno ravnanje, neprimeren odnos do njih in do strank, škodo, ki naj bi jo povzročil z nepravilnim obračunom rejnin, celo neprimerno zasebno življenje. »Name so zlili vse polno gnojnice,« je pripovedoval in zoper obtožbe navajal, da so se nepravilnosti pojavljale v času, ko je bil dlje časa odsoten zaradi bolezni; da roko nad denarjem, ki naj bi ga preveč velikodušno delil za rejnine, ne drži on, temveč občina in da sta nad njim vsaj še dva načelnika za nadzor nad temi sredstvi; da tudi krivde za zrahljane medsebojne odnose v zavodu ni pripravljen v celoti vzeti nase; da o njegovem zasebnem življenju pač ne morejo soditi kot o merilu za primernost na delovnem mestu. In pripovedoval je o občutkih, ki prevzamejo človeka, če ga po krivici oblatijo in iz osebnih razlogov pripravijo ob službo. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve v občini Tržič je izvedla postopek za ugotavljanje razlogov za razrešitev, zaslišala obe strani, pregledala papirnate dokaze in ocenila, da ima kolektiv prav. Zato je predlagala prenehanje delovnega razmerja po izteku šestih mesecev od končnega sklepa, ta čas pa naj bi Kavčič dobival nadomesti^ osebnega dohodka, po preteku tega roka pa še odpravnino. Drugega primernega delovnega mesta zanj namreč ni bilo. Toda predsedstvo tržiške skupščine je predlagalo ostrejši sklep, namreč da Kavčiču delo preneha v 30 dneh in naj ne bi užival nobene od pravic, ki jih je predlagala komisija. Vmes mu je bila menda ponujena tudi sporazumna različica, vendar Kavčič trdi, da to ne drži in da so šli nadenj z najostrejšimi ukrepi. V začetku januarja je Vrhovno sodišče v Ljubljani, kamor se je Dušan Kavčič pritožil zoper odločitev skupščine, odloČilo v njegov prid. Izpodbilo je vse razloge za razrešitev, ker niso bili dovolj utemeljeni. Tudi sum o povzročeni škodi, ki naj bi jo povzročil z nepravilnim izplačevanjem rejnin, še ni dokazan, kazenski postopek o tem je namreč še vedno v teku. Razrešitev je bila vprašljiva tudi zato, ker še vedno ni rešen formalni status Centra za socialno delo. Če so imeli v kolektivu in skupščini katerikoli dober razlog za Kavčičevo odstavitev, potem so se nanjo očitno preslabo pripravili. Ko smo o vsem povprašali tudi predsednika tržiške skupščine Petra Smuka, je razvoj dogodkov opisal podobno kot prizadeti, utemeljil pa jih je takole: »Naša želja je, da center za socialno delo deluje, kot je treba, da se ne kopičijo notranje težave, saj je to delu oddelka samo v škodo. Krivdo za na- stale notranje razmere je bilo v največji meri pripisati vodji, saj je slednjič odgovoren za funkcioniranje zavoda. Vrhovno sodišče je naše razloge zavrnilo, ker je pač upoštevalo samo črko zakona, mi pa smo imeli pred očmi tudi osebnost, za katero smo sodili, da ni več primerna za opravljanje odgovornega vodenja centra.« Toda odločba sodišča ima svojo težo in Dušana Kavčiča so morali sprejeti nazaj na delo. Žal je imel že priložnost okusiti, kaj se pravi nezaželen vrniti v sovražno razpoložen kolektiv. Oglasil se je pri predsedniku skupščine, da bi našla sporazumno rešitev, kasneje pa še enkrat, ker je po njegovem predsednik Smuk napak tolmačil njun dogovor. 20. januarja so sklenili kompromis, kakršnega je že septembra predlagala komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve (sporazumen odhod Kavčiča, dopust, nadomestilo, odpravnino). Videti je, da so odgovorni ljudje v skupščini s tem primerom hudo obremenjeni, žuli jih tudi nerešeni status centra za socialno delo, zato pospešeno ^čejo rešitev zanj. Šele potem pride ponovni razpis za direktorja zavoda. Kaj pa bo Dušan Kavčič? Delo si bo najbrž moral iskati drugod, ker ga kolektiv noče, občina tudi ne in kljub formalnemu zadoščenju je v tem spopadu poraženec. • D. Z. Žlebir Neodporni in bolni Po Sloveniji razsaja viroza, kije položila v posteljo več tisoč ljudi, kosi pa predvsem med otroki in starejšimi ljudmi. Šolske razrede je pošteno zdesetkala, tudi med zaposlenimi je zadnja dva tedna veliko odsotnosti, ambulante so prepolne. Naj gre za gripo ali kako drugo virozo (zavod za zdravstveno in socialno varstvo se že lep čas ubada s tem vprašanjem), tokratna epidemija dokazuje še nekaj drugega. Skrb za zdravje se ne začenja šele v ambulanti. Če gre za gripo, bi se je sicer lahko s preventivnim cepljenjem lahko rešili tudi v ambulanti. Toda konec minulega leta, denimo, ko je bil v Kranju prvi krog cepljenja, so pričakovali precej manj ljudi kot prejšnja leta in nabavili tudi manj cepiva. Cena je bila za plitvejši žep namreč dokaj zasoljena. Še učinkovitejša preventiva pa se začenja pri zdravem načinu življenja, pri hrani, bogati z vitamini, pri gibanju na svežem zraku in še čem, kar dopolnjuje kvaliteto življenja, za katero je najprej odgovoren človek sam. Ne gre za to, da se ljudje ne bi hoteli ali znali pravilno hraniti, kupovati več svežega sadja in zelenjave ter biti telesno aktivnejši. Vse več ljudi tega več ne zmore, kajti s slabimi dohodki si lahko kupuje samo še krt4h, za otroke pa mleko in meso za nedeljsko kosilo. Kupna moč precejšnjega dela prebivalstva je okleščena, drago sadje in zelenjava s tržnice se ne znajdeta več na jedilni mizi, morda le tista iz ozimniške zaloge, drugače pa nič prej, preden ju vrla družina sama ne pridela v domači ohišnici. Sveži zrak, ki ga priporočajo za uspešno kljubovanje bolezni, je še najcenejša vrednota. Toda kaj, ko smo prisiljeni životariti v mestih ob visokih koncentracijah ogljikovega dioksida v zraku, ko nam megla in smog ne dasta dihati, do krajev s svežim zrakom pa je (kakšna ironija) treba z avtomobilom. Nimamo sicer strokovno podprtih dokazov, toda zdrava pamet nam pravi, da smo neodporni in bolni tudi zaradi socialnih razmer. Vzgojiteljice in osnovnošolske učiteljice vedo povedati, da mnogi otroci prihajajo zimske dni od doma neprimerno oblečeni, nekateri poleti in pozimi v adidaskah. Prav šolski razredi (in podobni prostori z velikim številom ljudi v tesnem stiku) pa so najugodnejše mesto širjenja bolezni. Gripa, ali karkoli že razsaja ta čas po Sloveniji, je za bolnika tudi materialni šok. Pravkar smo dobili nove zneske doplačil k zdravstvenim storitvam in vsakdo si lahko izračuna, koliko ga bo stalo, če bo obiskal zdravnika in potem še lekarno. Zgrozili pa bi se šele, če pa bi izračunali tudi, koliko družbo stane epidemija z več tisoč obolelimi, od bolniških odsotnosti do intenzivnejšega delovanja zdravstvene službe in porabe zdravil. # D. Z. Žlebir Višja doplačila k zdravstvenim storitvam Kranj, 24. januarja - Z jutrišnjim dnem začenjajo veljati novi zneski doplačil k zdravstvenim storitvam. Participacije se zvišujejo v povprečju za 26,9 odstotka. Vlada to podražitev utemeljuje z rastjo osebnih dohodkov, ki rastejo precej hitreje kot participacije. Te so se minulo leto povečale samo dvakrat, maja in septembra. Participacij so oproščeni zavarovanci v slabšem socialnem položaju, ki potrdilo o tem dobijo na občinskih centrih za socialno delo. Objavljamo nove cene nekaterih najpogostejših zdravstvenih storitev. Storitev tolarjev - prvi kurativni pregled pri zdravniku v osnovnem zdravstvu 60 - ponovni pregledi v osnovni zdravstveni dejavnosti 50 - prvi pregled pri specialistu 200 - ponovni pregled pri specialistu 110 - prvi obisk pri zdravniku (zobozdravniku) v nočnem času med 22. in 6. uro 110 - obisk zdravnika na domu 200 - obisk zdravnika na domu ponoči med 22. in 6. uro 390 - zobno-protetične storitve: participacija znaša 55 % cene posamezne storitve - slikanje zob 40 - panoramska dentačna radiografija 50 - zalitje fisur na kočnikih 60 - zalivka na eni ali več ploskvah 60 - poliranje zalivke 40 - vitalna amputacija zob 60 - mortalna amputacija pulpe stalnih zob 50 - zdravljenje gangrene in polnitev kanala pri osebah, starejših od 15 let 160 - provizorična zapora zoba z zdravilom pri prvi pomoči 50 - čiščenje zobnega kamna 110 - zdravila s pozitivne liste in sanitetni material 80 - mehanična kontracepcijska sredstva 240 - umetna prekinitev nosečnosti 510 - nujni reševalni prevoz 100 - nenujni reševalni prevoz 390 - lokalni reševalni prevoz 240 - oskrbni dan v bolnišnici do 10 dni . 130 - oskrbni dan v bolnišnici nad 10 dni 100 (enako pri nadaljevanju zdravljenja v zdravilišču) - rentgensko slikanje 40 - EKG 50 - ultrazvok 110 - fizioterapija (na začetku, ne glede na trajanje) 90 Zneske participacij za ortopedske pripomočke bomo objavili prihodnjič. 064/211-373 TELEFON ZA KLIC V STISKI OD PONEDELJKA D0 PETKA OD 19. - 22. URE Kriza razjeda Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem Sturm namesto Wieserja Zveza slovenskih organizacij na Koroškem bo pripravila programski občni zbor in skušala postaviti organizacijo spet na trdnejše noge, za novega predsednika organizacije pa je bil izvoljen dr. Marjan Sturm, dosedanji tajnik, ki je nadomestil inž. Feliksa VVieserja. Celovec, 18. januarja - Sploh je celotni občni zbor potekal v zamenju dvoboja Sturmove in VVieserjeve skupine. Obe sta pripravili predlog kandidatnih list za vodstvo organizacije. Po prvi varianti naj bi postal dosedanji podpredsednik organizacije Franc Kukovica predsednik, Feliks VVieser pa tajnik, po drugi pa naj bi bil predsednik dr. Marjan Sturm, tajnik pa dr. Mirko VVakounigg. Zmagali so drugi. Sturm je dobil 72 glasov, Kukovica pa 45, 4 glasovnice pa so bile neveljavne. Troje pomembnih stališč je treba posebej omeniti ob sobotnem občnem zboru v celovški Delavski zbornici. Najprej stališča mnogih govornikov, da mora država Slovenija imeti do vseh organizacij Slovencev na Koroškem enak odnos in s tem priznavati pluralizem, ne pa nasilno poenotenje na eni ali drugi osnovi. Drugič. Obe slovenski osrednji organizaciji, Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev, se morata zbližati in premostiti nastali prepad. Slovenci se morajo v tem oziru osvoboditi, da ne bodo drug drugemu konkurenca, ampak narediti korake medsebojnega zbližanja. In tretjič. Skrajno škodljivo je ločevanje Slovencev na dobre in slabe, na bolj ali manj zavedne. Slovenstvo na Koroškem ne sme zapirati vrat ljudem, ki govorijo slovensko in zagovarjajo sožitje med slovensko in nemškogovorečimi, čeprav se za Slovence ne štejejo. To je v preteklosti naredilo veliko škode, saj se je marsikdo zaradi pritiskov na manjšino bal priznati, daje Slovenec, čeprav zna slovensko in je v bistvu zagovornik enakopravnosti Slovencev v javnem in političnem življenju Koroške in Avstrije. Posebej dosedanji predsednik Zveze slovenskih organizacij inž. Feliks Wieser je zlil obilo žolča na dosedanje delo vodstva organizacije, predvsem pa na tajnika dr. Marjana Sturma oziroma profesionalcem v organizaciji (predsednik VVieser je opravljal funkcijo nepoklicno). Očital je neusklajevanje stališč znotraj organizacije (na zadnji seji manjšinskega sosveta pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju je vsak od treh članov sosveta iz vrst Zveze slovenskih organizacij glasoval različno), zanemarjanje dela na terenu, slaba organizacija glavne pisarne, katastrofalni gmotni položaj organizacije (organizacija ni dobila pomoči iz Slovenije niti za leto 1990, niti za leto 1991), pomanjkanje naporov za zbližanje z Narodnim svetom koroških Slovencev in Slovenci, ki so vključeni v politične stranke, izginotje krajevnih odborov in zaupnikov organizacije. Organizacija se mora postaviti na noge, nov program mora v javnost, ker bo le s tem dosežena verifikacija med članstvom. Oba glavna govornika, VVieser in Sturm, sta menila, da je sodelovanje v manjšinskem sosvetu nujno, saj je to za zdaj edina priložnost za dialog z vlado in tudi drugimi slovenskimi organizacijami, ki sicer težko najdejo skupni jezik. Slovenci se na Koroškem ne smejo zapirati sami vase, je dejal Sturm, ampak sodelovati z vsemi, Slovenci in nemškogovorečimi, ki lahko kaj pomagajo. Slovenščina mora v javnost, dobiti mora javno funkcijo. Novi predsednik vidi šanse za slovensko uveljavitev in enakopravnost v dvojezičnosti na vseh ravneh, v šolah, vrtcih in javnem življenju, v depolitizaciji slovenskega kulturnega življenja, v pluralistični publicistiki, v slovenskih in dvojezičnih radijskih in televizijskih oddajah ter v novi opredelitvi zgodovine, za kar sta poklicani tako manjšina kot večina. Zdaj se dogaja, da govori manjšina predvsem o pomenu narodnoosvobodilnega boja, večina pa o pomenu plebiscita. Tako eni kot drugi morajo oceniti pomen obeh dogodkov. Skratka, slovo od nacionalizma in korak k večji kulturnosti, bi bil eden od temeljev nove politike Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. • J. Košnjek Avstrijskega letala še ni bilo Kljub temu da je slovenski zračni prostor že od sinoči odprt, pa napovedanega posebnega avstrijskega letala, s pomočjo katerega bi ponovno umerili radionavigacijska sredstva za nadzor poletov nad Slovenijo, še ni bilo. Vremenske razmere namreč ne dovoljujejo vizualnega letenja. Ljubljana, 22. januarja - Tako se bo Adria Airways preselila s celovškega letališča šele v začetku prihodnjega tedna, saj za pristanke potniških letal na Brniku še niso izpolnjeni vsi pogoji. Novica o odprtju slovenskega zračnega prostora je presene tila predstavnike Adrie, saj morajo bo besedah njenega direktor ja Janeza Kocjančiča, poleg preverjanja delovanja naprav, z av strijskimi letalskimi oblastmi skleniti še dogovor o načinu prevzemanja letal v koridorjih in o nadzoru zračnega prostora nad 6000 metri. To naj bi se zgodilo konec tedna. Na Republiški upravi za zračno plovbo pa so že včeraj popoldne prejeli uradni avstrijski dokument o tehnološkem transferju letal, ki sicer ni diplomatski dokument, vendar vse, kar potrebujemo. Konec tedna naj bi bil v Avstriji redni delovni sestanek. Adriini poleti bodo še naprej potekali iz Celovca po enakem potovalnem režimu kot doslej. • M. P. Dr. Marjan Česen o novi zdravstveni zakonodaji GAULOISES BLONDES PETEK, 24.jan. - OBLETNICA OTVORITVE DISKOTEKE. OBETA SE ZANIMIV VEČER! VABUENINA COCKTAIL! Za zdravje ne bo odgovorna samo zdravstvena služba Dr. Marjan Česen, zobozdravnik iz Kranja, se je veliko ukvarjal z zdravstvenim sistemom. Pred nekaj leti je napisal tudi knjigo »Zdravje in denar«, do marca lani je sodeloval tudi v skupini, ki je pripravljala novi zdravstveni zakon. O njegovih prednostih in slabostih smo se pogovarjali s tem poznavalcem našega in drugih sistemov zdravstvenega varstva po svetu. Iz solidarnostnega sistema zdravstva zdaj prehajamo na zdravstvo povsem novega tipa. Kakšnega? »Če izhajam iz tega, na kakšnih principih je slonel sistem zdravstvenega varstva, prejšnji ni bil slab. Principi so bili taki, ki jih danes zasledujejo v vseh državah: pravica do zdravja, enotnost kurativne in preventivne medicine in aktivno sodelovanje ljudi. Pri pravici do zdravja ljudi gre za dosegljivo raven zdravstvenega varstva. Imeli smo tudi visoko raven doseganja enotnosti kurativnega in preventivnega zdravstva. Zdaj ko smo v privatizacijski evforiji, je nevarnost, da bi to načelo podrli. Če se bo kaj privatiziralo, se bo tisto, kar je za zdravstvene delavce privlačno, to pa je kurativa. Tretji princip pa je aktivno sodelovanje ljudi, kar smo imeli mi v preteklosti s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Saj niso odločale o ničemer, a ljudje so imeli možnost sodelovanja v zdravstvenem sistemu. Povsod v svetu ugotavljajo, da država s svojimi institucijami ne more nikjer več v celoti zagotavljati socialne varnosti. Vse države so se usmerile navzven v civilno društvo, v sociali in zdravstvu je šlager prihodnosti samopomoč, dobrodelnost. V tem vidijo države prihodnost, zato je tretje vodilo zelo pomembno. Novi komplet zdravstvene zakonodaje, ki to opušča, je po mojem mnenju udaril mimo. Z modernega koncepta zdravstvenega varstva smo prešli na podržavljeno zdravstveno varstvo. To je temeljna napaka.« Kaj dobrega prinaša nova zdravstvena zakonodaja? »Do marca lani smo gradili partnerski sistem v zdravstvu, ki med seboj usklajajo interese. Potem pa smo dobili mehko različico državnega zdravstvenega varstva. Nekatere stvari so se uredile. Dobivamo ustanovitelja, lastnika. Ustanovitelj država, lastnik tudi država, razen kar zakon daje možnost koncesije za opravljanje zdravstvenih dejavnosti zasebnikom in podjetjem. Toda odločanje o tem pa je v rokah države. Država je odgovorna za zdravstveno varstvo svojega prebivalstva. Prednost je uvajanje družbene skrbi za zdravje. Naš pogled na zdravstveno varstvo se razširja. To ni le zdravstvena služba, pač pa vsi, na prvem mestu posameznik, vsi subjekti v materialni in nematerialni proizvodnji. Glavna zdravstvena tveganja ljudi so v tveganjih posameznika in v okuženem okolju, zdravstvena služba pa v ta tveganja ne more bistveno posegati, oziroma posega šele tedaj, ko gori. Tudi svetovna zdravstvena organizacija sledi načelu, da se odgovornost prenaša na vse subjekte. Zdravstvena služba v vseh državah potroši veliko denarja, vpliv na splošno zdravstveno stanje ljudi pa je z njene strani minimalen. To spoznanje je vodilo, da se je razvojna strategija zdravstvenega varstva povsem obrnila. « Povsem novo v zdravstvenem sistemu je zavarovalništvo. »Zavarovanci bodo imeli dvoje zavarovanj, obvezno in prostovoljno. Prvo bo zelo široko, zajemalo pa bo prejšnji zagotovljeni program zdravstvenega varstva. Manevrski prostor za prostovoljno zavarovanje je zelo zožen. Tudi dvomim, da bi se dalo pri nas zlahka uveljaviti. Zanj morajo biti uveljavljeni trije pogoji; stabilna valuta, visoka raven dohodkov in vzgojen čut odgovornosti do lastnega zdravja. Teh pri nas ni. Mišljeno je tako, da bi bila nekatera tveganja prostovoljno zavarovana, denimo, estetske operacije, stvari, kjer gre bolj za osebni zdravstveni interes. Kasneje pa bi se ljudje lahko prostovoljno zdravstveno zavarovali zoper plačilo participacije. To je spet vprašanje: povsod v svetu obstaja mnenje, da morajo ljudje participacijo plačevati. V bogatem svetu ne gre toliko za finančni moment participacije, pri nas pa. Ljudje naj po mojem plačajo, kajti to je regulator zdravstvene porabe. Pri nas je tudi pomemben materialen moment, kajti imamo drugače angažirana sredstva za zdravstvo. V svetu je pri izdatkih za zdravstvo zajetih 80 odstotkov javnih in 20 odstotkov zasebnih sredstev. Pri nas pa so bila vsa sredstva javna, s participacijo smo zbrali odstotek ali dva, zdaj bi pa imeli z njo priložnost zbrati 10 do 15 odstotkov zasebnega denarja. V strukturi financiranja moramo ujeti razmerja, kakršna so v svetu, ki se desetletja ne spreminjajo.« Torej participacije ne bo več? »Dokler ne bo začelo funkcionirati prostovoljno zavarovanje, bo sistem participacij ostal, računajo, da tja do leta 1993.« Zakon zavarovancem ne daje več možnosti v upravljanju zdravstvenega sistema. Zakonodajalec se je odrekel upravljanju sistema na ravni območja, Svetovna zdravstvena organizacija meni, da sem mora zdravstveni interes združevati na lokalnem območju. Bo tudi obvezno zavarovanje večja obremenitev za ljudi? »Spremembe so, ker smo med zavezance prispevkov vključili tudi nekatere skupine ljudi, ki prej niso bile vključene. Denimo upokojenci. Logika pa je v tem, da je to ogromna skupina pebivalstva, 450 tisoč ljudi, ki porabi okoli 60 odstotkov v zdravstvu angažiranih sredstev. Pomembno je, da ta skupina ljudi prispeva za lastno zdravstveno varnost. V financiranju zdravstva participi-rajo vsi. Ni zavarovanja brez finančnega pokritja, to je zavarovalni princip. Obvezno zavarovanje je razdeljeno na več oddelkov, v njih so različna zdravstvena tveganja. Nekateri zdravstveni riziki bodo brezplačni, pri nekaterih bodo zavarovanci participirali 5, 10 odstotkov, tja do 50 odstotkov za zobozdravstvo. V zobozdravstvu je najbolj smiselno, da bi ljudje načrtovali in zanj varčevali. Nujna medicinska pomoč je, denimo, brezplačna, sicer pa je določeno po oddelkih, glede na to, koliko bo moral človek plačati pri konkretni rabi neke zdravstvene storitve.« Za zdravstveno službo je značilna atomizacija, menda zaradi lažjega obvladovanja. Kaj nam prinaša uvedba zasebne zdravstvene prakse? »Prevladuje evforija repriva-tizacije, ki je zajela našo družbo, zajela je tudi zdravstvo. Šlo je tudi za to, ali bi lahko zdravniki, ki delajo v javni skužbi, začeli tudi z zasebno prakso. Zakonodajalec je proti, češ da prihaja na ta način v zdravstveno službo do velikih korupcij, kar utemeljuje na podlagi neke raziskave madžarskega sistema. Toda iskati vzor v nekem tujem bivšem socialističnem sistemu ni smiselno. Tamo so imeli veliko revnih zdravnikov in korupcija ni nič nenavadnega. V pravni državi te stvari drugače regulirati. Pri zasebnem delu v zdravstvu je treba ločiti opravljanje zdravstvene dejavnosti na eni in financiranje na drugi strani. Imamo več možnih kombinacij: zasebni zdravnik lahko dela za zasebna sredstva ali na račun zavarovalnice. Kako daleč naj privatizacija gre, je pomembno z narodnogospodarskega vidika: najslabša možnost bi bila, ko bi se odločili za vzporedno mrežo zdravstvenih zmogljivosti, ki bi ga financirala javna sredstva. Najboljša pa bi bila, če bi delali z javnimi zdravstvenimi zmogljivostmi na račun zasebnih sredstev. Primer tega je, denimo, princip samoplačniških ambulant. Ni namreč težava v tem, da nimamo zadosti razvitega zdravstvenega sistema. Tega imamo celo predimenzioniranega, pač pa je naš problem finančna kriza v zdravstvu.« Trdite, da pri uveljavljanju zasebne prakse vlada med ljudmi velika iluzija... »Pri razvoju zasebnega zdravstva vlada velika iluzija. Podplačani zdravnik se bo odločil za zasebno delo samo z motivom bistveno večjih dohodkov. Če hoče to doseči, bo ali delal kot črnec ali imel višje cene. Če ima cene višje, jih od zavarovalnice ne bo dobil plačanih. Za take osebne dohodke, kot delamo v javni službi zdaj, pa v zasebni nihče ne bo delal. Tudi to je vprašljivo, kako bo zasebni zdravnik začel z lastno prakso. Bo vzel bančni kredit? Za v redu splošno ordinacijo moraš imeti okoli 400, 500 tisoč mark. Naj se za toliko zadolži, potem pa dela za ceno, nižjo od javnega sektorja?« • D. Z. Žlebir Zakaj nekdanje stražnice za policijo? Morda profesionalno varovanje meja Če bi te naloge opravljali iz sedežev sedanjih postaj, stavb ne bi rabili. Kranj, 22. januarja - V gorenjskih občinah so snovali takšne in drugačne načrte za nadaljnjo uporabo nekdanjih stražnic obmejnih enot armade, o njihovi usodi pa se sprašuje tudi vse več prebivalcev. Zaradi vesti, da so nekatere izmed teh stavb prejšnji teden prevzeli delavci Uprave za notranje zadeve Gorenjske, smo skušali najti odgovore na ta vprašanja pri njih. Načelnik Ivan Hočevar je novico potrdil, vendar tudi sam še ne ve za končno odločitev o uporabi nekdanjih vojaških stražnic. Najprej nas za- staje opremili z vozili za delo na nima, zakaj se terenu. Druga možnost je profe- policija sploh zanima za te stavbe! HOČEVAR: »Težko je povedati tm kratko in dofr> čno, ker bo odgovor dan šele v prihodnosti. Gre za odločitev, kako bomo varovali državno mejo v prihodnje. Prva možnost je, da bodo te naloge opravljali iz sedežev sedanjih policijskih postaj s splošnim delovnim področjem v občinah Jesenice, Tržič in Kranj; njihova moštva bi kadrovsko okrepili in po- sionalizacija v okviru stalnih posebnih enot; to bi lahko bila ali gorska enota policije ali del posebne enote, ki jo sestavljamo na sklic po potrebi. Ker ni dovolj ljudi v redni sestavi, razmišljamo tudi o usposabljanju dela vojaških obveznikov za policijske naloge, še posebej za varovanje meje. Osnovno usposabljanje teh vojakov bo poteka1 n v učnih centrih, specialistično urjenje pa bi organizirale Uprave za notranje zadeve. fc Ministrstvo za notranje zadeve pripravlja projekt javne varnosti, ki izhaja iz novega zakona o notranjih zadevah. Iz krovnih dokumentov bo razvidno, kateri varianti glede varovanja državne meje bodo dali prednost, oziroma, kaj je najbolj sprejemljivo.« So torej nekdanje stražnice zanimive za policijo samo v primeru, če bo sprejeta odločitev za profesionalizacijo pri varovanju meja? HOČEVAR: »Tako je, zato smo zaprosili MNZ za dodelitev nekdanjih stražnic na Virnikovi planini nad Jezerskim, v Podlju-belju in Mostah pri Žirovnici. Če bi prišlo do take odločitve, namreč ne bi imeli ustreznih prostorov za nastanitev in usposabljanje obveznikov, ki bi skupaj s policijo sjjrbeli za zagotavljanje varnosti celotne meje. Če bodo odločili drugače, potem UNZ ne bo potrebovala teh stavb. Prvi dve stražnici smo že prevzeli prejšnji četrtek. Stavbi na Jezerskem in Ljubelju sta razmeroma novi in dobro ohranje- ni. Za osnovno zaščito pred zimo so poskrbeli tudi naši vzdrževalci. Glede uporabe stražnice v Mostah se še dogovarjamo.« Kaj pa nekdanji vojaški objekt na Suhi, je ta tudi v vaših rokah? HOČEVAR: »Na Suhi je bil eden od treh mornariških centrov zvez v nekdanji Jugoslaviji. Radarski sistem v njem je omogočal določanje pozicije plovil v Jadranu in Sredozemskem morju. Objekt, ki je bil med vojno na Slovenijo napaden in še pozneje poškodovan, ni bil namenjen za prisluškovanje, kot se sedaj govori. Zanj je za potrebe svojih zvez zainteresirano slovensko ministrstvo za notranje zadeve. Natančnejša študija bo pokazala, ali je objekt še uporaben, oziroma, ali je njegova lokacija dovolj primerna. Za sklep bi rekel samo še to! .Če želimo opravljati svoje naloge iz pozitivne zakonodaje, moramo imeti za to določene prostorske zmogljivosti. Ne zavračamo niti možnosti zamenjave stražnic za druge prostore v občini. Če stavb ne bomo potrebovali, jih ne nameravamo zadržati zase.«# Sto-jan Saje KULTURA Petek, 24. januarja 1992 UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN Likovno srečanje s Petrom Jovanovičem BARVITOST PRAVLJIČNE ILUSTRACIJE Škofja Loka - V kapeli Puštalskega gradu so v sredo zvečer predstavili nove risbe Petra Jovanoviča na temo pravljic Lojzeta Zupanca. Bolj primerne glasbene spremljave, kot je bil nastop mladih flavtistk Glasbene šole Škofja Loka, ob govorici pravljičnih ilustracij, si pač ne bi mogli zamišljati. Galerija, v kateri likovnik razstavi svoja dela, ne more biti katerikoli prostor. Iz prostora, v katerega namestimo po stenah slike, še ne naredimo likovne galerije. Kapela Puštalskega gradu pa je sploh prostor, ki bi mu težko rekli, da je galerija v pravem pomenu besede in ne glede na obnovljeno fresko v čelni steni. Predvsem je ta kapela nadvse primeren prostor za komorne glasbene nastope. Zdaj ko je preurejena in polepšana, jo škofjeloška Glasbena šola in drugi pogosteje uporabijo za glasbene dogodke. Ostale prazne stene kapele pa so ravno dovolj dolge za manjšo likovno predstavitev. Oboje - nadvse prijeten glasbeni nastop mladih flavtistk, se je ubrano ujel z novimi risbami, ki jih je v kapeli predstavil Peter Jovanovič iz Žeti-ne. Tokrat je na ogled ciklus dvajsetih risb, pravzaprav ilustracij na temo pravljic iz knjige Lojzeta Zupanca Zlato pod Blegošem. Kot da se je Jovanovič hotel za nekaj časa odmakniti od sveta, ki ga je upodabljal v prejšnjih ciklih: vrnil se je v pravljični svet, kot živi v Zupančevem pisanju. Ali pa se ni morda niti vrnil v ta svet, ker ga morda niti ni zapustil? Vsi, ki vsaj nekaj spremljajo delo tega ljudskega umetnika, čigar lesene skulpture bi našli pred marsikatero slovensko šolo, se spominjajo tudi njegovih prvih risb s tušem, iz katerih so z velikimi okroglimi očmi v okroglih obrazih sijali otroci. Zdaj so njegovi značilni obrazi znova na belih listih. Če je poprej Jovanovičevo likovno razstavo so glasbene šole Škofja Loka. z glasbo pospremile flavtistke Peter Jovanovič v risbi najraje uporabljal le črn tuš, so zdaj v njegove ilustracije stopile barve. Tanke črte nežnih barv spletajo gledalcu POLJUB ODPUŠČANJA Izšla je tretja knjiga (zbirka pesmi za odrasle) vsaj na Gorenjskem že dokaj znane avtorice Silve Brank. Takoj prva pesem (na str. 3) nosi naslov Kritiku - in tako rekoč z verzi zadrži vsako kritično pero ali pisalni stroj, naj ne piše ocene glede na literarna pravila, pač pa naj se ozira na življenje samo, ki je zahtevno, trdo, včasih že kar grobo do ljudi (in sploh vsega živega). In kaj zdaj? Naj pišem o avtoričinem življenju? To bi pomenilo pisati - vedno spet in spet - o odrekanjih, razočaranjih, hrepenenjih, obupava-njih, neljubih vsakdanjih opravilih (neljuba so predvsem zato, ker so vsakdanja) tolikih žensk, ljubic, mater, žena. Ali res samo žensk? Kljub temu da se moški z begom, spretnostjo ali celo vedno novimi izumi poskušajo otresti enoličnega ponavljanja službenih ali domačih opravil, jim to vendarle vselej ne uspe. Tudi z razočaranji in padci jim ni prizaneseno. Zato pesniško zbirko Silve Brank ne gre označiti kot ozko Žensko poezijo. Na ovojnici zgoraj je narisana rahla bela čipka - a naslov je odločno rdeč in slikarska upodobitev spravnega poljuba v črni in sivi barvi. Je to simbolika? Iz življenjsko pogojenih, »usojenih« težav se ljudje različno rešujemo: nekateri v samoto, drugi v pijanstvo, tretji v spopade in zlobo; so pa tudi taki, ki se rešujejo - ki nas rešujejo -v odpuščanje. Ko zbirko preberemo, ko preberemo tudi pesem Poljub odpuščanja, nam v bistvu še vedno ni povsem jasno, kdo naj odpušča in kaj naj odpušča: ali mi življenju (našim ljubljenim) - ali življenje Ham (naši ljubljeni nam)... Kjer Je ljubezen, je življenje; kjer je življenje, so tudi krivice. In čeprav ta zbirka mnogo poje o bridkostih, razočaranjih, odhajanjih, slovesih in smrti, jc vendarle ves čas jasno, da avtorica ljubi življenje z vsemi njegovimi težavami, nepravilnostmi, celo zlobami - in ta ljubezen ali predanost življenju se ob prebiranju neopazno seli v nas. Kdor ima ljubezen, pa je duševno bogat in v najglobljem bistvu tudi srečen. To je - mogoče se avtorica tega niti ne zaveda - njeno dragoceno vezilo bralcem. Po oblikovni plati so pesmi pretežno napisane v prostem verzu; nekaj je tudi rima-nih; blagoglasno pa tu in tam zazvenijo notranje rime. Jezik je lep, razumljiv, lahko bi rekli celo poljuden; zaradi tega bo zbirka lahko razumljiva najširšemu krogu bralcev. Torej - nič o pravilih, o primerjavah s sodobnimi leposlovnimi tokovi (ki pa so - resnici na ljubo -najrazličnejši, kajti v tem prehodnem, polvojnem in polev-foričnem času se vsak rešuje, vsak izpoveduje, kakor pač čuti in zna)! Naj ostanejo pesmi, naj ostane poezija nedotaknjena, kot želi avtorica, ki pravi v sklepnih verzih: »Dokler si (le misel v meni,) si samo moja. / Ko se rojevaš (pesem),/ si najlepša.« Da, kasneje bralci uporabimo in zlorabimo pesmi vsak po svoje. A one so zato na svetu. Izid zbirke je omogočilo enajst sponzorjev (vsi so našteti v knjigi). Pesmi sta izbrala in uredila Neža Maurer in Marko Črtalič. Zbirko je oblikoval in likovno opremil slikar Edi Sever. Izšla je v samozaložbi; naklada 1.000 izvodov. povsem novo pripoved, nekakšno nadgradnjo pravljice v besedi: pri tem je je za Jovanoviča značilno, da s posameznim listom sicer pove svojo likovno pravljico, toda ena sama pravljica je pravzaprav ves cikel dvajsetih risb s tušem. Barvni tuš je Peter Jovanovič sicer začel uporabljati že prej. Takšna je bila že podoba cikla na temo slovenske lirike, pa tudi risbe na poezijo Franceta Balantiča. Kot, da se je njegov likovni svet obrnil od črno belega k barvnemu, vendar pa je pri tem zelo previden: barvam odpira le ozek prostor in pri tem še posebej pazljivo odmerja barvno intenzivnost. Kaže pa, da ga dosedanje likovne izkušnje z barvami spodbujajo, da na novo likovno vrednoti teme, ki jih je bil že poprej ovrednotil. Ce je na primer pred šestimi leti nastala verjetno njegova najbolj znana likovna mapa na temo črtic Podobe iz sanj Ivana Cankarja, ga je izkušnja z barvami v zadnjem času navedla na misel, da bi cikel Podobe iz sanj predstavil tudi z barvami. Toda na to bo treba še nekaj časa počakati, poprej namerava predstaviti še risbe na že dokončan ciklus o ženah - materah. • Lea Mencinger, foto: Jure Cigler Pesniški prvenec - Rudi Zaman MISLI BIVANJA ...kar so mu dale gore, morje in ljubezen Tržič, 22. januarja - V teh dneh je izšel pesniški prvenec Rudija Zamana, planinca, alpinista in soavtorja knjige Slovenske gore, Misli bivanja. Pesniško zbirko je posvetil svoji pokojni ženi, zanj pa je v spremni besedi Boris A. Novak zapisal, da je "eden tistih redkih pesnikov, ki so v današnjih modernih in postmodernih časih še sposobni na kvaliteten način pisati poezijo..." Pesniško zbirko so v tržiški knjižnici predstavili dramski igralec Aleš Valič, dr. Tone Pretnar in kitarist Mitja Perko. Pesnik se predstavi... "Pesnik sem že od srednje šole naprej. Pesnik sem bil, še preden sem postal planinec, alpinist in jadralec. Ravno zato je nastala tudi planinska poezija, jadralna poezija in seveda bivanjska." Kako so se rodile vaše prve pesmi? "Na srednji tehnični Šoli sem sodeloval pri večini proslav. Včasih je zmanjkalo veznega teksta, dopolnila. Profesor me je spodbujal, da sem ob takšnih priložnostih ali za šolska glasila začel pisati pesmi." Kaj vas posebej navdihuje in vodi pri liričnem ustvarjanju? "Dve stvari: pomenkovanje z naravo in pomenkovanje s človekom, druge logike ni." Bi lahko bili samo pesnik? "Lahko, najraje bi bil pesnik. Zaradi moči izražanja. Kot vodja založbe Didakta pa vem, da se samo od literarnega ustvarjanja pri nas žal ne da preživeti." Kako bi ocenili svoje pesništvo? "Pesnikovanje je eden od načinov izpovedovanja pesnika, ki biva v naravi in med ljudmi." • M. Peternelj IMPROVIZACIJA Izvedba: Lutkovna skupina Zoom Dokajšnjo mero igralskih sposobnosti v gledališču izražajo nepričakovane situacije. Gledališka zgodovina priča o številnih anekdotah, v katerih so glumači zaradi višjih sil, na-primer zastora, ki se ni spustil v pravem trenutku, z iznajdljivostjo, ki je diktat izkušenj, reševali ugled teatra in kontekst okvirne zgodbe. Nečemu podobnemu je bila na zadnji predstavi v lutkovnem gledališču Cveto Sever kos ljubljanska skupina Zoom. Zoomovci so stari lutkovni zanesenjaki, znani po lutkovnih posegih, ki razbijajo konvencionalne zahteve v lutkovnem gledališču, vendar drzni poskusi kreditirajo z novimi izraznimi možnostmi. Zgodilo se je, da so na predvečer, zaradi višje sile izgubili tretjega igralca, brez katerega izvedba predstave »Racman« ni bila mogoča. Toda igrica vseeno ni odpadla; otrokom je bila uprizorjena predstava sestavljena iz nizov preprostih fint vzetih iz »Ra- cmana« in »Kozleta«. Sinteza prijemov, ki še zdaleč niso novi, je doživela buren sprejem, kajti malčki so se navijaško vključili v performance. Priznati je treba, da ljubljanski Zoomovci z vsako predstavo neznansko vžgejo pri občinstvu, kar je treba pripisati preprostim situacijskim skečem, ki posegajo v problematiko odnosov med starši in otroki. Svojo trmavost preneseno v svet lutk - živalic otroci z veseljem gledajo. Kar Zoomovci dajejo v premislek, je problem prehoda; večini lutkovnih producentov spodrsne, ko v želji po fantastični predstavitvi literarne predloge, pozabijo na izrazna sredstva lutkarstva. Napredek v lutkovni ekspresiji narekuje postopnost v premagovanju težavnostnih nalog od tistih najpreprostejših lutkovnih tehnik do zahtevnejših. Vrtina, ki jo napravi človek s slabim obvladovanjem znanja, ne bo naftna. Tomaž Kukovica KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava ilustracij akad. slikarja Andreja Trobentarja. V galeriji Mestne hiše razstavljata Jože in Zlata Volarič. V galeriji Bevisa razstavlja akad. slikar Nikolaj Omersa. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Pragozdovi naša naravna dediščina. V razstavnem salonu Do-lik razstavlja slikar Leon Gaier iz Gorice. V bistroju Oaza so na ogled fotografije na temo Porušeni Z.adar. BREZNICA - V dvorani na Breznici bo v četrtek, 30. januarja, ob 18. uri koncert učencev Glasbene šole Jesenice ob zaključku polletja. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled drugi del razstave Iz zgodovine osnovne šole v Radovljici. V Pasaži radovljiške graščine odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo fotografij Andreja Malenška iz FK Andrej Prešeren Jesenice. V avli občine Radovljica razstavlja olja, akvarele in reliefe Draga Soklič z Bleda. Dramska skupina GD Boh. Češnjica bo jutri, v soboto, ob 20. uri uprizorila komedijo Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo v Stari Fužini. V nedeljo, 26. januarja, ob 20. uri bodo predstavo ponovili na Gorjušah. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikarka Klementina Golija. V galeriji Fara razstavlja slike Mira Narobe. V galeriji ZKO - Knjižnica Mire Steinbush razstavlja umetniške fotografije. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled tudi dopoldne po predhodni najavi na upravo muzeja. Za šolske skupine je ogrevan prostor pedagoške delavnice za ogled zbirk muzeja na videokasetah. V Mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja oljne slike Janko Logar iz Zirov. MENGEŠ - V razstavišču Oranžerija Klub Edigs razstavlja ilustracije v knjigah za otroke akad. slikarka Marija Prelog. LJUBLJANA - V Bežigrajski galeriji na Titovi 61 razstavlja akad. slikar Marko Tušek Slike 1988-1991. V galeriji Slovenija-les, Titova 52, (Dunajska 22-23), je na ogled razstava oblikovalke Matičke Rakovec iz Kranja. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: SOLIDARNOSTNI KONCERT - Jutri, v soboto, ob 19. uri bo v dvorani kranjske Gimnazije solidarnostni koncert za pomoč Hrvaški. Nastopil bo kranjski komorni orkester CARNIUM s programom skladb baročnih mojstrov Geminia-nija, Vivaldija, Stradella in Telemannna. Solisti bodo: Igor Grasselli - violina, Sabira Hajdarevič - mezzosopran in Ljuben Dimkaroski - trobenta. Dirigent je Peter Škrjanec. KRANJ: GLEDALIŠKA PREDSTAVA - V Prešernovem gledališču bo danes, v petek, ob 19.30 predstava Pierra de Mari-vauxa ZMAGOSLAVJE LJUBEZNI za red petek II in izven. Jutri, v soboto, ob isti uri bodo predstavo ponovili za red soboto II in izven. BESNICA: SVATBA MED GORAMI - Jutri, v soboto, ob 19.30 bo v domu krajanov v Besnici nastopila ljudska igralska skupina iz Preddvora z domačo igro starih običajev, pesmi in plesa. SKOPJA LOKA: GLEDALIŠKA PREDSTAVA - Na Loškem odru gostuje v ponedeljek, 27. januarja, ob 19.30 Cankarjev dom Ljubljana s predstavo Petra Shafferja LETICIJA IN LU-ŠTREK - za abonma rdeči in izven. 91.3 F/7 Radio Kranj v ustanavljanju objavlja prosto delovno mesto SALDAKONTIST Pogoji: — srednja šola ekonomske smeri — najmanj dve leti delovnih izkušenj v računovodstvu Delo bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim rokom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Radio Kranj v ustanavljanju, Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj z oznako: "ZA RAZPIS" TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA P.O. Kolodvorska 1 Radovljica objavlja prosta dela in naloge TISKARJA na offset strojih za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoji: — IV. stopnja strokovne izobrazbe - smer tiskar na offset strojih — poskusno delo tri mesece — nastop dela takoj oz. po dogovoru Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Tiskarna knjigoveznica Radovljica, p.o. Radovljica, Kolodvorska 1 Komisija za delovna razmerja O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi. ^JELOVICA GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Centrale za klobasice Napoved stavke v kranjskem lskratelu, katere solastnik je nemški Siemens, ni presenečenje, čeprav se morda komu zdi tako. Po pokopu Telematike so za novega tujega partnerja podjetje temeljito očistili, kar pomeni, da so stara bremena naložili drugih v okviru Telekoma. Iz Iskratela so nato prihajale le dobre novice, prvi pri nas so sestavili kolektivno pogodbo in jo do nedavnega tudi spoštovali. Sapa jim je pošla pred štirimi meseci, ko so izplačila začela zaostajati za kolektivno pogodbo in sindikat z napovedjo stavke zahteva prav to. Iskratel je vsekakor dober primer podjetja, ki so mu trdne temelje spodjedli šoki, ki so si v zadnjih letih za naše gospodarstvo kar podajali roke, velikanske spremembe pa ni prinesel le razpad Jugoslavije, temveč tudi pregrade med Vzhodom in Zahodom, ki se zdaj povezujeta neposredno. Za velike svetovne firme, kakršna je Siemens, to seveda pomeni, da ne potrebujejo več ovinka prek Jugoslavije. Za tovrstna naša podjetja in posle je po z rušenju berlinskega zidu ostal zlasti jugoslovanski trg, po razpadu Jugoslavije je krepko okleščen tudi ta, slovenski trg pa je seveda majhen. Za Iskratel pa tudi domači trg ni hvaležen, saj v Sloveniji na državni ravni strateviie še nimamo Iskratelova stvarnost je torej resnično črna, nemara jo najbolje pojasnjuje vzklik direktorja Andreja Polenca ob nedavnem obisku podpredsednika slovenske vlade dr. Andreja Ocvirka v Telekomu: telefonske centrale moramo prodajati za čajne klobase, storite vendar kaj! V mislih je imel seveda jugoslovanski trg, dodal pa je, da je srbski zanje celo boljši kot slovenski, kije zanje že šest mesecev najslabši. Cena telefonskega impulza se namreč ni spremenila že vse od aprila, inflacija pa je bila medtem 180-od-stotna. V primerjavi s Slovenijo ima Srbija, tudi Hrvaška, korekt-nejšo politiko cen, trdi Polenc. lskratelu se namreč zlasti zaradi slovenskega tega, ki ima pri njih 38- odstotni delež, vse več terjatev, dolžniki so jim dolžni že 200 milijonov tolarjev, zastavo pa med njimi nosi slovenska pošta. Polenc tako napoveduje, da jim ne bo preostalo nič drugega, kot da zmanjšajo proizvodnjo, torej ustavijo dele tovarne in ljudi pošljejo domov. Nedvomno tudi v tej napovedi tiči razlog za napoved stavke, kar lahko razberemo tudi iz sindikalnega sporočila, kjer je med drugim zapisano, da moramo stavko razumeti tudi kot pritisk na vlado. Gre torej v bistvu za prošnjo za denar, bo uslišana ali ne, je seveda težko reči, saj Ocvirkove obljube vsaj na uradnem delu srečanja niso bile prav nič otipljive, ovite so bile v besede: program bomo pregledali, vse je odvisno od proračuna, ki še ni sprejet itd. Ker je napoved stavke sledila njegovemu obisku, si lahko to razlagamo tudi tako, da tudi v neuradnem delu srečanja veliko ni obljubil. In če smo malce pikri, lahko pristavimo, da je tudi sam razgovor z dr. Ocvirkom pokazal, kako težko je dandanes od vlade izprositi denar. Iskraši so namreč tokrat opustili svoj nekdanji, težko razumljivi besednjak in kar naravnost moledovali za denar. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Težave v plačilnem prometu V plačilnem prometu z drugimi republikami bivše Jugoslavije je veliko težav, Slovenija je plačilni sporazum sklenila s Hrvaško ter z Bosno in Hercegovino, z Makedonijo naj bi ga konec januarja, Srbija in Črna gora pa pripravljenosti ne kažeta, je za STA povedal Branko Tramšek, ki je pri Gospodarski zbornici Slovenije zadolžen za sodelovanje z njimi. Sporazum predvideva plačilo v konvertibilni valuti in prek nerezidentnih računov, kar je v mednarodnem plačilnem prometu normalno. Sodelovanje je doslej praktično steklo s Hrvaško, večina slovenskih in hrvaških podjetij je račune že odprla. Vendar se v praksi zatika, saj ni možen prenos denarja iz ene države v drugo, slovensko podjetje mora denar, ki ga je zaslužilo na Hrvaškem tam tudi porabiti, saj prav tako ni možen prenos sredstev iz enega nerezidentnega računa na drugega. Dodatni problem predstavlja hrvaška zahteva, da morajo imeti podjetja, ki plačujejo na te račune, zunanjetrgovinsko registracijo. Boljši način poslovanja predstavljajo kontokorentni računi, ki so jih odprle banke, prek njih je bil nekaj časa možen prenos denarja iz ene države v drugo, vendar se je hitro pokazalo, da je prišlo do salda na teh računih, saj je bilo več vplačil, ki niso bila poravnana. Z BiH kljub sporazumu plačilni promet še ni stekel, saj je ta še vedno v plačilnem sistemu bivše Jugoslavije. Pripravljenosti pa je veliko, g. Tramšek domneva, da je problematična uskladitev z zvezno zakonodajo. Tako zdaj poteka le menjava blaga za blago. Makedonija si želi, da bi v plačilnem prometu predvideli tudi plačevanje s kliringom, podoben takšnemu, kot ga je imela Jugoslavija s Sovjetsko zvezo. Če bo tako, si slovenska stran želi, da blagovne liste ne bi bile obvezne. Jesenice, p. o, vabi k sodelovanju podjetja in podjetnike, ki jih zanima poslovna dejavnost na Bledu. Poslovno sodelovanje v okviru novoustanovljenega mešanega podjetja predvideva poleg prevozov in turistične dejavnosti predvsem razvoj novih, dopolnilnih dejavnosti, vezanih na lokal na Bledu. Ponudbe pošljite na naš naslov: Integral Jesenice, Titova 67, dodatne informacije pa lahko dobite na sedežu podjetja. Gorenjsko gospodarstvo vse bolj zaostaja za slovenskim V blokadi dosti zasebnih podjetij Trenutno blokade na žiro računih znašajo 856 milijonov tolarjev, več kot polovico zneska odpade na Železarno, medtem ko je v Kranju delež zasebnih podjetij celo večji. Kranj, 22. januarja - Gospodarska aktivnost na Gorenjskem je bila lani rahlo boljša kot leto poprej, vendar je za več kot 20 odstotkov zaostajala za slovenskim povprečjem. Izredno nizka je bila oskrbljenost s s krediti, upadli so iztržki od prebivalstva, plače so za približno 10 odstotkov zaostale za slovenskim povprečjem. Položaj gorenjskega gospodarstva v lanskem letu so predstavili na tiskovni konferenci v podružnici SDK v Kranju, postregli so z nekaterimi primer-jalanimi podatki prometu na žiro računih, saj zaključnih računov za lansko leto seveda še ni. Spregovorili so še o številu zasebnih podjetij in o blokadah žirov računov. 32 podjetij zrelih za stečaj V torek, 21. januarja, so blokade na žiro računih znašale 865 milijonov tolarjev, dobra polovica je odpadla na jeseniško Železarno (pred dnevi celo 64 odstotkov), sicer pa ima žiro račune blokirane 71 pravnih oseb, od tega 25 v družbeni lasti. Med njimi je enajst takšnih, ki jih je SDK za stečajni postopek prijavila že pred lanskim julijem, ko je bil sprejet moratorij nad stečaji in poslej ga lahko predlagajo le upniki. Po sedanjih podatkih pa je za stečaj zrelih še 21 podjetij, skupaj torej 32. Zasebna podjetja imajo po torkovih podatkih blokiranih 61 milijonov, kar je približno 7 odstotkov celotne blokade, vendar pa je med njimi že 11 podjetij, ki imajo blokiranih več kot 1 milijon tolarjev, največja pa znaša Celo 24 milijonov tolarjev. Zelo zanimiv je tudi podatek, da je v Kranju delež blokad zasebnih podjetij višji od blokad družbenih. Gorenjsko gospodarstvo za petino zaostaja za slovenskim______ Položaj in uspešnost gorenjskega gospodarstva so v kranj- ski SDK pojasnili s primerjavo deležev v gospodarstvu Slovenije, pri tem so za merilo vzeli delež zaposlenih, ki se septembra lani znašal 10,5 odstotka. V vseh namenih prometa na žiro računih Gorenjska zaostaja za Slovenijo, večinoma tudi za deležem leta poprej. Prejemki kot plačana realizacija so imeli 8-odstotni delež (leto prej 7,6-odstotnega), iztržki od prebivalstva 8,9-odstotne-ga (9,7-odstotnega), nakupi materiala 7,5-odstotnega (7,1-odstotnega), prejeti krediti 4,7- odstotnega (7,9-odstotne-ga), plačane obresti 7,6-odstotnega (10,4- odstotnega), čisti osebni dohodki 9,8-odstotnega sti. Iztržki od prebivalstva so v upadanju bolj kot v Sloveniji in gre najbrž za odliv kupne moči in deloma zaradi izgube trga v drugih republikah, kar drži zlasti za obutveno in lesno industrijo. Osebni dohodki presegajo raven gospodarske aktivnosti, vendar za približno 10 odstotkov zaostajajo za republiškim povprečjem na delavca. Obremenitev gospodarstva s plačanimi davki in prispevki je nekoliko nižja, saj na Gorenjskem na 100 tolarjev čistega osebnega dohodka odpade 100 tolarjev dajatev, v Sloveniji pa 112 tolarjev dajatev. Z zmanjšanjem deleža iztržkov je padel tudi delež prometnega davka. Zanimivo pa je, da oživljajo plačila za investicije, njihov obseg pa je seveda še vedno skromen. Leta 1985 je na 100 enot čiste plače na delavca v Sloveniji prišlo na Gorenjskem 102,1 enot, leta 1986 99,7, leta 1987 98, leta 1988 96,6, leta 1989 96,2, leta 1990 88,5 in v prvem polletju lanskega leta 90,8 enot. Akumulacija pa je v teh letih padla z 10,7-odstotnega deleža na komaj 4,9- odstotnega. Za slabo polovico so v torek, 21. januarja, uspeli znižati znesek dinarjev, ki so obtičali v plačilnih kanalih s Hrvaško po uvedbi tolarja v Sloveniji. Na Gorenjskem je po 21. oktobru lani to znašalo 68 milijonov dinarjev, zdaj je ostalo še 39 milijonov dinarjev, saj je Ljubljanska banka d. d. Ljubljana odkupila 29 milijonov dinarjev (po tečaju 0,80), pri tem so imeli prednost njeni deponenti sredstev, vključenih je bilo osem gorenjskih podjetij. V nekaterih, zlasti manjših, ta problemi še ostajajo. Podjetja iz drugih republik zdaj pri SDK Slovenije nemoteno odpirajo račune, na njih seveda lahko poslujejo v tolarjih, na Gorenjskem jih je zdaj 20. Na naše vprašanje, kdaj bodo lahko obrtniki pri SDK ponovno odpirali račune, kar je bilo nekaj časa mogoče, med obrtniki pa za to veliko zanimanja, je direktor kranjske SDK Franc Podjed odgovoril, da se dogovarjajo, da bi to opravljali pogodbeno za stranke. Zdaj ima pri njih račune 40 obrtnikov, prednost pa je seveda zaradi hitrosti plačilnega prometa. Razmišljajo tudi, da bi odprli menjalnico, ki bi pogodbeno delala za banko. (9,8-odstotnega), davki in prispevki 8,8-odstotnega (8,6-od-stotnega), prometni davki 8-od-stotnega (9,1-odstotnega), plačila za investicije 9,1-odstotnega (7,7-odstotnega). Aktivnost gorenjskega gospodarstva je torej za dobrih 20 odstotkov pod republiško ravnjo, sicer pa je rahlo boljša kot leto poprej. Izredno nizka je oskrbljenost s posojili, kar sicer zmanjšuje obremenitev z obrestmi, hkrati, pa ne omogoča večje gospodarske aktivno- Po občinah je v primerjavi s Slovenijo delež zaposlenih upadel le na Jesenicah, v drugih je bil približno enak. Delež akumulacije je najbolj padel na Jesenicah in v Tržiču. Povprečni čisti osebni dohodek na delavca pa je najbolj upadel na Jesenicah, v Radovljici in v Tržiču. • M. Volčjak Plača zaostajajo za republiško ravnjo Še sredi osemdesetih let so plače na Gorenjskem večje, kot je znašalo slovensko povprečje, podobno tudi akumulacija, nato pa so začele zaostajati, lani so zaostale že za približno deset odstotkov. Delež zaposlenih pa se ni bistveno spremenil, sukal se je od 10,4 do 10,7 odstotka. Prvo srečanje vlade, gospodarske zbornice in sindikatov Za sporazum o preživetju Prvo srečanje vladnih, gospodarskozborničnih in sindikalnih predstavnikov naj bi pomenilo začetek socialnega partnerstva, v katerem naj bi predvsem dosegli socialni pakt (sporazum) o preživetju težkih časov, ki so pred nami. Ljubljana, 26. januarja - Na sedežu slovenske vlade so se danes prvikrat sestali predstavniki vlade, gospodarske zbornice in sindikatov z namenom, da se dogovore-o pogajanjih za dosego tako imenovanega socialnega pakta, po katerem naj bi v prihodnje ravnali na področju cen in plač kot najobčutljivejšem razmerju za standard ljudi. Vladni predlog naj bi bil po zahtevah gospodarske zbornice le del širše zasnovane politike sanacije gospodarstva, po mnenju sindikatov pa je nujno spregovoriti in se sporazumeti tudi o drugih pravicah delavcev. Ugoden vtis sindikalne enotnosti se je v razpravi o ponujenih izhodiščih že deloma razblinil, saj so se, kljub skoraj enotni ugotovitvi o nesprejemljivosti ponujenega, pokazale že takoj precejšnje razlike v pogledih in interesih. Veliko opozoril smo slišali o tem, kako nujno potrebno je zmanjšati nastale ra- , Uvodoma je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle zaželel, da vladne predloge sprejmejo dobronamerno in da se na tem prvem srečanju dogovore za način poteka pogajanj, ki bodo nedvomno težka. Veliko število sindikalnih organizacij -doslej je registriranih več kot 30 - zahteva, da se sindikati pred pogajanji sporazumejo, saj bodo pogajanja v ožji skupini bolj učinkovita. Po mnenju Franceta Tomšiča, predsednika sindikata Neodvisnost, bi bila sklenitev socialnega pakta, ki ga tudi v zahodnih demokracijah z razvitim sindikalizmom poznajo šele dobro desetletje, velik dosežek in dobra osnovo za socialno partnerstvo, za katerega se sindikati zavzemajo. Sindikati so se po prvem povabilu vlade na pogovore (to vabilo so zavrnili!) že sestali in dogovorili o svojih stališčih in zahtevah pred začetkom pogajanj. Podpredsednik vlade dr. Andrej Ocvirk je uvodne zahteve sindikata ocenil kot razumljive, dovolj konkretne in jedrnate in predlagal, da se o njih ob začetku pogajanj dogovore, ministrica za delo Jožica Puhar pa je predstavila zamisli, ki so vodile vlado k predlogu za pogajanja za sporazum o zagotavljanju socialne stabilnosti, kot se ta prizadevanja v izhodiščih vlade poimenuje. Slovenija je v razmerah, ko se mora začeti prilagajati novim možnostim nastalim po osamosvojitvi, začeti mora nov razvoj in ohraniti mora svojo novo valuto. Vse to zahteva restriktivno monetarno politiko, ki lahko povzroči precejšnje socialne napetosti in občutno povečano brezposelnost, če se ne sporazumemo za določena pravila obnašanja in ravnanja v tem prehodnem času. Socialni sporazumi so v nekaterih državah omogočili začetek novega razvojnega ciklusa in preprečili prekomerno inflacijo, ki bi se ji tudi v Sloveniji radi izognili. Dušan Rebolj, predsednik sindikalne konfederacije Per-gam je v imenu vseh sindikalnih organizacij predstavil pogoje in zahteve za začetek pogajanj: • Vlada je dolžna zagotoviti pogoje za dosledno izvajanje splošnih, panožnih in podjetniških kolektivnih pogodb. To pomeni, da se mora odpraviti zakon o omejevanju plač in druge administrativne ovire: • Jasno je potrebno opredeliti cilje socialnega pakta; • Urediti je potrebno pravno varstvo delavcev, kije sedaj zaradi pravne zmede, pravnih praznin in stanja v pravosodju hudo ogroženo; • Nujno je oblikovanje stalnega tridelnega organa, ki bo usklajeval vsa elementarna, za delavce bistvena vprašanja pri pripravi zakonodaje in ukrepih ekonomske in socialne politike. V predlogu za dogovor o te-, meljnih vprašanjih zagotavljanja socialne stabilnosti ob izvajanju programa gospodarske politike v letu 1992 Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije predlaga, da se Izvršni svet. Sindikati, Gospodarska zbornica in druge oblike združevanj delodajalcev in Zadružna zveza dogovore za pravila medsebojno pogojenega spreminjanja cen (kijih nadzirajo državni organi ter osnovnih življenjskih proizvodov) ter plač. Vlada se zavezuje, da bo dovoljevala do največ 80-odstotno rast cen glede na rast življenjskih stroškov, sindikati pa naj bi pristali na 13.170 SLT izhodiščnega OD za januar (po kolektivni pogodbi za gospodarstvo) in zaostajanje rasti plač po posebni lestvici. Dogovor naj bi veljal 6 mesecev. zlike pri plačah in zlasti preprečiti okoriščanje nekaterih monopolnih dejavnosti. Podpredsednik Gospodarske zbornice Dagmar Šuster je vztrajal, daje tak sporazum lahko le del širšega programa prestrukturiranja in gospodarske sanacije, nujen pa je tudi nov odnos do javne porabe. Vsega tega pa še ni. Rezultat tega prvega srečanja je bil, da so se dogovorili za oblikovanje pogajalskih skupin (3 iz vlade, 3 iz zbornice in 6 iz sindikatov) in čimprejšnji dogovor o stalnem sodelovanju pri pripravi zakonodaje. Kako zelo so lahko pozabljene pravice delavcev, so zatrdili sindikati, kaže že pripravljeni osnutek novega zakona o stečajih. • S. Ž. VSEBINA Marjan Tomšič: Slovenci kremeniti Slavko Jendričko: Pesmi France Vurnik: Beloruski gledališki refleksi France Kriinar: Pianist in organist Tone Potočnik Nove knjige Likovni odsevi Beseda urednice V uvodnem prispevku tokratnih Snovanj pisatelj Marjan Tomšič razmišlja o duhovni in siceršnji ozkosti v današnjem času. Vojna blizu nas pa se odraža v pesmih hrvaškega pesnika Slavka Jendrička. Predstava Hišnik Prešernovega gledališča Kranj je bila konec lanskega leta povabljena na festival v Minsk, o tem dogajanju piše France Vurnik. Zanimivo glasbeno pot pianista in organista Toneta Potočnika iz Bukovice predsta vlja Franc Kriinar. Na zadnji strani je nekaj knjižnih novosti in likovnega dogajanja. Lea Mencinger Rado Zaje: ST. PAUL V., FK Anton Ažbe, Škofja Loka Marjan Tomšič SLO VENCI KREMENITI Imamo Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, Zdravljica je postala državna himna, Prešernovo podobo bomo morda natisnili na državni denar; skratka: France Prešeren je naš prvi mož, naš ponos in slava. In vendar: Čisto res je, da hodimo ubogemu dohtarju po nogah, ker so mu ob predelavi kranjskega pokopališča v Prešernov gaj leta 1951 speljali peščeno pot čez grob. Tako ga od takrat s svojimi nogami gazimo. Pa tudi z mopedi se vozimo čezenj... Ta kraj Prešernovega poslednjega počitka povzroča Kranjcem nenehne sitnosti. Kranjska občina je sicer sprejela odlok o zaščiti Prešernovega gaja, toda parka ob večerih še vedno ne zaklepajo in še vedno lastniki Psov in psičkov vodijo svoje ljubljence v ta gaj, da se pri Pesniku odteščajo. In nagrobnik je še vedno brez zimske za-*č*tC in po malem ga drobi mraZ, razjeda pa šmC£. Zadnji dve leti je bil nagrobnik dvakrat poškodovan: 1988 ma-lodane podrt ob nestrokovnem sekanju breze; drevo je padlo na njegov nagrobnik in ga nagnilo, leto dni pozneje pa je bil čez noč posprejan... 'n zdaj še anekdota o velikem bronastem spomeniku, ki stoji pred Prešernovim gledališčem v Kranju. Rok za postavitev te-8a pomnika pred takrat obno- vljeno fasado Prešernovega gledališča je bil precej kratek. To se je dogajalo davnega 1952. leta. Kiparja Loboda in Smerdu naj bi kip oblikovala v veliki baraki blizu Jakopičevega paviljona. Ker je bil strop prenizek, sta menda predlagala, da bi ga končala v srbski cerkvi, a je bil nekdo proti; iz ateističnih in ne katoliških razlogov, seveda. Ko so oblikovane kose vezali za ulivanje v bron, so ga v pasu skrčili, čeprav članom odbora in tudi umetnikom to ni bilo všeč. Tolažili so se z mislijo, da se pri tako velikem kipu taka reč pač ne bo poznala, posebno, ker so na prostoru pred kipom nasadili nekaj vrst dreves, a ta so se morala čez nekaj let umakniti parkirišču. (Zaradi časovne odmaknjenosti ti podatki najbrž HIŠO čisiG teč.".', zato uporabljam oznako; anekdota. ioob Prešernov pomnik je »kubisti-čen«, to je dejstvo.) Tako imamo zdaj pajkasto dolgonogega Prešerna, a »častimo« ga tudi tako, da se vozimo in hodimo čez njegov grob. Moder narod pa ve, da je piete-ta do kulturnih velikanov duhovna naložba in da je odraz resnične kulture naroda. Tako resno sem razmišljal marca lani. Od takrat pa do danes se je marsikaj spremenilo, odnos do kulture pa se je še poslabšal. Sredstva, ki so namenjena kulturnikom, se čudežno manjšajo in kar naenkrat spoznavamo, da pravzaprav ne potrebujemo toliko pesnikov in pisateljev in knjig in vsega tega liričnega in sploh zagamano slovenskega balasta, in da Slovenci sploh nismo narod poetov. Besedi srce in duša sta postali neuporabni, že kar smešni. In kako bo odslej, ko smo postali država in del velike Evrope? Seveda kultura neusmiljeno podvržena tržnim in novim zakonitostim in umetniki, ki se ne bodo znašli, bodo propadli, povozil jih bo čas. Kajti na vrsti so kriminalke, grozljivke, narkomanke, seksomanke, aid-sCV~C Da sa8e ° slavn'h slovenskih orednikin u, ^»nji-kih... in sploh aniiC^.Wanian-stvo in antislovenstvo. Slovenec se mora spremeniti! Cmerav in dušebrižen vendar ne more parirati velikemu, krasnemu novemu svetu! Zato smo tik pred kvalitativnim preskokom. Komu mar vile Čudodel-ke, muze krhljive in škrati in gosja peresa ali pa šklempasti, a častitljivi pisalni stroji? Odslej bomo imeli teve muze, škrate bankirje, ezoterične vile in računalnike z genialnim spominom. Dogaja se čudež. Slovenci postajamo borbeni kot Srbi, junaški kot Črnogorci, poslovno uspešni kot Amerikanci, zviti in večobrazni kot... Hvala bogu! Končno bomo rešeni stoletnih predsodkov. Končno bomo to, kar v resnici smo. Kranjec moj mu osle kaže. Tako! In od nekdaj smo vendar bili spretni trgovci, tovarnarji in bankirji • le ti naši Cankarji, Prešerni, Murni, Stritarji, Jurčiči, Vidmarji, Hofma-ni, Kermaunerji, Menarti, Pavčki, Preglji, Zormani, Jančarji, Medvedi, Zajci... so nas rinili tja, kamor sploh ne spadamo. O, kako si bon\o oddahnili. Kaj duša in kaj srce! Končno bomo postali kvadratič v mozaiku evfCpike in svetovne kulture, ki si c™rava in krji* prej gripozna, ampak je zaiaV~ in poslovno močna, stvarna in tu - in - sedanja. Ampak po Prešernovem grobu ne bomo več tacali; čezenj bomo zgradili mostiček vzdihljajev. Taku bodi! Slavko Jendričko Hrvaški pesnik Slavko Jendričko seje rodil 1947 v Koma-revu. Po poklicu je bančni uradnik v Sisku, po svojem pesništvu pa samosvojež, ki zato. da bi se izognit počasnemu ritmu javnih pogojev, svoja najbolj prelomna dela - od zbirke Tatari kopita naprej - tiska v samozaložništvu. Njegova tenkočutna poetika na Slovenskem spominja na Srečka Kosovela kljub vsem tematskim odmikom. Lahko bi rekli, da Jendričko v enaki meri obvladuje tradicionalni, sedanji in futurološki mit, pa življenjska in tehnološko jezikovna vezja, s katerimi pesniško korespondira vse tja do živega utripa Hrvaške v vojni. Izdal je naslednje pesniške zbirke: Nepopolne razsežnosti (1969), Polnočna kneževina (1974), Tatari kopita (1980), Naslov (1983). Rdeči planet (1985), Preroki, denar, bombe (1986) in Slovesnost glago-lice (1990). Pesmi iz zbirke Preroki, denar, bombe so bile prvotno namenjene za Westeast, vendar so prerasle v samostojno knjigo z mnogimi antologijskimi primeri pesne-nja. Slavko Jendričko Zlatousta, Sekira, Načrt upanja Hrvaške kleti Daj draga, ne nadleguj Boga. Kaj Bogu mar, če se najin dih s strahom miniran spušča v kleti. Mojbog, daj dragi, vsaj v vojni zastopi, da Bogu je mar za vsak najin Padec; saj podgani v kleti, cesarju v Hadu, Ti si agresor. Pokopališče v Komarevu Grobovi so naše naj močnejše pomnenje, Grbi duš. Grob Josipa Severa * pred mano stoji, ne en sam Grob, Svoboda so tudi Grobovi. Tovarišica Generalka v Kroaciji nima svojega Groba Grba svoje duše. ♦ Josip Sever. hn. pesnik, 1938-1989 Hrvaška sfinga Dubrovnik, lev sveta lastovka kaj boš povedal tam zgor kaj boš povedal ko mu pred očmi položiš posnetke s Hrvaškega, nebeška elektronika bere iz krvi črkice Glagolice z dušo iz Kitaja kaj boš povedal angel, angel: Hrvaška, čudežna domačija s puntarskim pomnenjem il^lptnih gavg, čudežnica s poreklom: do neba krvava kravata. Prevedel Franci Zagorlčnih France Vurnik • Beloruski gledališki refleksi Nekaj paradoksalnega je v tem, da se kljub razvoju civilizacije, tehnike, prometa in nasploh vsega, kar sije človek zamislil in izmislil, življenje kar naprej in vse bolj zapleta. Pri tem mislim na povsem konkretne reči, na primer na potovanje, kakršnega je doživela in prestala sedemčlanska skupinica Prešernovega gledališča iz Kranja, kije 6. decembra lani odšla na pot v Minsk v Belorusijo. Tja so bili igralci Polde Bibič, Matjaž Višnar in Tine Oman povabljeni na gledališki festival s predstavo Hišnik Harolda Pinterja. Nekoč, pa ne tako daleč nazaj, je bilo namreč mogoče potovati z brniškega letališča, zdaj, nekaj let pred koncem stoletja, kije tehnološko revolucijo prignalo do skrajnih meja možnega, se je bilo treba najprej podati v Budimpešto, potem z letalom v Moskvo in šele iz Moskve prav tako z letalom naprej v Minsk. Pred šestimi leti, ko so v Belorusijipotekali dnevi slovenske kulture, je bilo potovanje poenostavljeno kljub tedanjemu realsocialističnemu režimu, da je letalo poletelo direktno z brniškega letališča v Minsk. Znova lahko ugotovimo, kot vedno, da so stari časi - zlati časi. Toda, že kar praviloma, ima vsak pojav dve strani medalje: komplikacije pač razkrivajo svet in življenje v svoji kompleksnosti; ta ugotovitev je lahko seveda tudi neke vrste tolažba, če že ne kar opravičilo za človeške neumnosti. Saj v tem primeru vse skupaj ni nič drugega kot posledica srbske ek-spanzionistične norosti, nad katero se zgraža ves svet, tudi tisti del, v katerega se je napotilo kranjsko Prešernovo gledališče s svojim Hišnikom. Prešernovo gledališče je bilo povabljeno na gledališki festival v Minsku na osnovi že kar utrjenih povezav s slovenskim gledališčem. Že leta 1988 je lutkovni režiser Edi Majaron v Državnem beloruskem lutkovnem gledališču v Minsku uprizoril dramo slovenskega dramatika Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi, z njim sta sodelovala scenograf Neven Simčič in Lado Jakša, ki je oskrbel scensko glasbo. Lani spomladi je Belorusko narodno gledališče Janka Kupala gostovalo v Ljubljani in Kranju z Mrožkovim Stripteasom, Mala Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane pa z dramo Draga Jančarja Zalezujoč Godota z igralcema Polde-tom Bibičem in Brankom Gru-barjem v Minsku. Umetniški vodja Beloruskega gledališča Janka Kupala Vankarem Niki-forovič je oktobra spremljal tudi predstave Borštnikovega srečanja v Mariboru in za glasilo Literatura i mastactva napisal daljši članek, pa ne le o predstavah v Mariboru, marveč predvsem o vojni na Hrvaškem in o razmerah v Sloveniji, s posebno pozornostjo do njenih osamosvojitvenih hotenj. Kultura in politika se v teh burnih mesecih in dneh, ko se presna-vlja ves Vzhodni svet, kar intenzivno prepletata. Kulturno izročilo in ustvarjalnost slej ko prej ostajata poglavitni sestavini nacionalne samobitnosti, ki je pri tako imenovanih nezgo-dovinskih narodih, kakršna sta slovenski in beloruski, temeljni pogoj za prehod v samostojno državnost. Festival, ki se ga je udeležilo Prešernovo gledališče iz Kranja, ima naslov Studijnija ka-Ijadi - 91; bil je šele drugič, organizatorji pa imajo ambicije, da bi ga razvili v mednarodnem obsegu in k temu naj bi prispevali tudi kranjski igralci. Lani je bil to še beloruski festival, nekaj podobnega kot Borštnikovo srečanje za Slovenijo, če odmislimo kriterije izbiranja. Natanko sem se pozanimal za kriterije, ki pa jih niso definirali na estetski ravni, marveč z načeli druženja, prijateljstva, povezovanja, kar si lahko razlagamo kot relikt nekdanjega realsocializma, ali pa kot izraz sprostitve, ko si blizu desetmilijonska beloruska nacija skuša na novo definirati nacionalno identiteto in na njeni osnovi svojo državnost. Be-lorusi so bili v zgodovini močno rusificirani, čeprav so prevod svetega pisma v belorušči-no dobili mnogo prej kot njihovi močnejši in agresivnejši slovanski bratie: J- \;\, ,; • i j i / v >"cvC_'u ueorgija Frančiška Skorine in to pomeni tretjo tiskano biblijo, prva je bila nemška, druga češka. Najboljše predstave Na tem festivalu, ki je trajal od 5. do 11. decembra, je sodelovalo štiriindvajset gledališč, oziroma skupin, večinoma eksperimentalne ali komorne izvedbe predstav. Poleg beloruskih gledališč so sodelovale posamične skupine iz Litve, Rusije, Nemčije, Češkoslovaške in Slovenije. Slovensko zastopstvo si je iz tega repertoarja lahko ogledalo le štiri predstave poleg kranjskega Hišnika, zraven pa še mogočno uprizoritev zgodovinske drame Carje-vič Aleksej iz trilogije Kristus in Antikrist Dmitrija Merež-kovskega v Državnem ruskem dramskem gledališču. Vsaka izmed teh predstav je ilustrirala izrazna hotenja in zlasti odzivanje na socialne spremembe z gledališko metaforiko. Prešernovo gledališče iz Kranja je nastopilo prav na koncu festivala v simpatični dvorani Mladinskega gledališča, po belorusko imenovanega Teatr ju-naga gledSča. V kovčkih, ki smo jih prenašali prek carinskih kontrol, je bila samo najnujnejša osebna oprema igralcev, našarjeno podstrešno sobo z dvema posteljama in oknom pa so pomagali pripraviti delavci tamkajšnjega gledališča. Predstava je bila napovedana za ob sedmih zvečer 10. decembra, vendar se je začela celo uro pozneje, da so z drugega konca skoraj dvamilijonskega Minska pripeljali občinstvo z avtobusi, ker se je samo uro poprej začela predstava Siis-skindovega Kontrabasa. Sprva je bila dvorana skorajda polna, vendar se je občinstvo med predstavo precej osulo, ker ni bilo simultanega prevoda, kar bi bilo za predstavo, grajeno na tekstovnih zasukih, nujno; to so organizatorji tudi spoznali, vendar prepozno. Igralci Polde Bibič, Matjaž Višnar in Tine Oman so bili dobro razpoloženi in so svoje vloge odigrali brez pomanjkljivosti. Pinterje-va metaforika o vsiljivem brezdomcu, ki se naseli pri neznancu na podstrešju, je seveda univerzalna in odzivna za sleherno socialno okolje. Naslednjega dne, na slovesnem zaključku festivala, so kranjskega Hišnika razglasili za najboljšo predstavo, ne da bi bilo jasno, po kakšnih kriterijih in s kakšno žirijo je bilo to storjeno. Nekaj slovanske širine in improvizacije je bilo vsekakor zraven vsega tega, vendar nič ne de; v kar številni družbi, v kateri je bil tudi beloruski minister za kulturo Jevgenij Konstantino-vič Vajtovič, so bile izražene velike simpatije do Slovencev in njihovih gledaliških zastopnikov. V glavnem mestu Belorusije Minsku je vsega skupaj osem poklicnih gledališč in nekaj gledaliških študijev, kot na primer Gledališki studio filmskih igralcev, v katerem nastopajo igralci, kadar ne snemajo filmov. Trenutno v Minsku snemajo trideset filmov, večinoma še vedno z vojno tematiko, zato označujejo njihovo filmsko produkcijo, da je partizanska. Pred leti smo videli tak beloruski film z naslovom Pojdi in poglej. V enem izmed teh osmih gledališč, ki je tudi namenjeno mladini, njegov naslov pa je Belorusko državno mladinsko gle- Janez Mison: BISTRA HČI PLANIN, FK Anton Ažbe, Škofja Loka dališče, smo imeli priložnost videti najnovejšo uprizoritev Schillerjevega Viljema Telia v režiji režiserja mlajšega rodu -Kotovfckega. Notranjost gledališča je še v dokaj surovem stanju, kar seveda tudi prispeva k vtisu. Sicer pa je bila to predstava, kakršna bi lahko nastala tudi pri nas; to je že parateater, v katerem se prepletajo dramski in pantomimični elementi, ki prikazujejo na primer jezdeca v diru, vendar brez konja seveda, stilizirane spopade in podobne prizore, ki jih je mogoče upodobiti zgoij znakovno. Zanimiv v tej predstavi pa je bil pristop zlasti v prvem delu, potem se je režiser že nekoliko izčrpal, da je narmeč vso boje-vitost in junaštvo Viljema Telia ironizirah Belorusi se očitno bolj nagibajo k skepsi za razliko od Rusov, ki so vedno opazno patetični. Prav v prej omenjenem Gledališkem studiu filmskih igralcev so prispevali k minskemu festivalu dve predstavi: Duet za solistko ameriškega dramatika Toma Kempinskega in Fantazija po Gogolju, ki pomeni nekoliko svobodnejši prikaz Go-goljevega Revizorja. Duet za solistko je pravzaprav standardna psihoanalitična drama z zahodne strani, s katero avtor vrta v duševnost ugledne violinistke, ko nastopijo starostne krize in telesne težave. Kot pove naslov, gre pravzaprav za nekakšno monodramo, za izpoved in preroje-nje gospe, ki ji nikoli v življenju ni bilo nič hudega, ne more pa se sprijazniti z odtujevanjem z najbližnjimi in s starostjo, ki pa je naravna danost. V vlogi violinistke Štefani je nastopila igralka Svetlana Kuz-mina s širokim zamahom igralske izraznosti, kakršna se je v ruskem prostoru izoblikovala v moskovskem umetniškem gledališču izza časov Stanislavske-ga, učinkovala pa je tako, kot če bi združili Miro Danilovo in Miro Sardočevo v eno inter-pretko, se pravi kot klasičen psihološko utemeljen teater. Povsem drugače so se filmski igralci, ki v svojem gledališču nastopajo, kadar ne snemajo filmov, lotili Gogoljevega Revizorja: da bi poudarili izhodiščno zamisel te imenitne satire na uradniško hlapčevstvo, so besedilo nekoliko prerazporedili in mu dali kratek okvir iz drugih Gogoljevih zgodb, tako da se Hlestakov pravzaprav niti ne zaveda, da ga imajo za revizorja, ampak naivno sprejema vse, kar mu nudijo, na koncu jim pa denar celo vrne. Posamične situacije so tudi groteskno izostrene, situacijska komika je močno poudarjena; prizor, v katerem Hlestakovu izročajo denarje umeščen v savno, ko Hlestakov obiskuje javne ustanove, ga nosijo na no-silnici, s katere jim mogočno razlaga svoja moralna načela in življenjske izkninj- pj^jg "Z šla zrežifr.'^ ^eksandr Bez-paiij, ki sam igra župana, ter Vladimir Gricevski in to že pred petnajstimi leti kot diplomsko predstavo. Zdaj so jo obnovili in s svojo zrelostjo dopolnili kot izraz veselja do igranja. Kljub posegom v besedilo je Gogolj ostal Gogolj, moč ruskih igralcev je v njihovi karak- Fendo Švajger: HIŠA, FK Anton Ažbe, Škofa Loka terizaciji in tipizaciji, ki je še vedno simbolična in izhaja iz podedovane resničnosti. Tu ni izmišljanja, marveč predvsem poantiranje in poudarjanje danega, kar je pri nas mogoče samo pri Cankarju. V okviru festivalskega programa je bila prikazana tudi eksperimentalna predstava, ki je nastala na malem odru Ruskega dramskega teatra Beloruske republike, sestavljena iz dveh povsem različnih besedil: enega pomeni Durrenmattov Meteor, drugega pa Orkester Jea-na Anouilha. Po zamisli mladega režiserja Karpova se je predstava zgodila takole: med prizore Meteorja, človeka, ki ne more umreti, se vključujejo prizori Orkestra, se pravi usode in problemi žensk, ki nastopajo v orkestru in spremljajo predstavo na odru. Zamisel je na prvi pogled posrečena in v prvem trenutku tudi domiselno učinkuje, toda potem zvodeni, zlasti ko se izkaže, da je dogajanje Orkestra podrejeno Meteorju, še zlasti pa potem, ko se liki iz orkestra vključujejo v potek dogajanja v Meteorju. Pri vsem tem je seveda očitno, kako si gledališče utira pot v esteticizem, čeprav v ruskem gledališču spričo obvladovanja karakterne igre to sploh ni potrebno. Gledališko doživetje Za konec sem prihranil najlepše gledališko doživetje v Minsku, predstavo Kristus in Antikrist Dmitrija Merežkovskega v Državnem ruskem dramskem gledališču. Gre za dramatizacijo romana Peter in Aleksej iz trilogije Kristus in Antikrist, ki sta jo pripravila Boris Lucen-ko, režiser predstave, in Valerij Rudov. To je zgodovinska drama, v kateri se avtorji ukvarjajo z razmerjem med carjem Petrom in njegovim sinom carje-vičem Aleksejem v dveh starostnih obdobjih, v mlajših [j. tih upania oi v _t_rCJših letih 1 razhajanja. Petrov sin Aleksej je bil duševni bolnik, menda je imel katalepsijo in državni uradniki so to stanje kar izdatno izkoriščali sebi v prid. Predstava o carjeviču Alekseju in njegovem očetu Petru, graditelju moderne Rusije in Sankt Petersburga, je uprizorjena z bogatim vizualnim in zvočnim okrasjem pravoslavja; ozadje scene je velik ikonostas s hodniki, kakršnih bi bil vesel tudi kakšen Tomaž Pandur v Mariboru, saj si je pri Faustu na začetku izmislil nekaj podobnega. Sijajna je nadalje tudi igra igralcev, samih solistov, narodnih in zaslužnih umetnikov Rusije, Belorusije in bivše Sovjetske Zveze, tak naziv ima na primer igralec Jankovski, ki kot kakšen Bert Sotlar uprizarja Petra prvega. Situacije v tragediji o Petru in Alekseju so polne aktualne simbolike. Ko se Aleksejeva žena Charlotte pritožuje nad ravnanjem svojega soproga z njo in mu očita, da v Nemčiji "noben čevljar ali krojač ne ravna tako s svojo ženo, kot dela on z njo", ji s sarkastičnim nasmehom odgovori. "Ampak, draga, ti si v Rusiji in ne v Nemčiji!" Tega dejstva se mora zavedati vsakdo, tudi če le za nekaj dni potuje skozi to prostrano, komplicirano in vsaj za tujca odtujeno veliko deželo, prostranstvo. Kolektivizem se je tako rekoč zarastel pod kožo in z njim neke vrste formalizem ,ki pa ne pomeni kakšnega posebnega sloga, marveč zgolj način eksistence, ki prikriva bistvo: pomanjkanje identitete, njeno izgubo. "Ljudje so tukaj potrošni material," je pronicljivo opazil režiser Jaša Jamnik na Starem Arbatu v Moskvi ob nekem kiosku, kjer so se drenjali ljudje. In tudi tam, na cesti, na obna-vljajočem se Starem Arbatu, kjer pod videzom prodaje spominkov cvete črna borza, se odigrava svojevrstno gledališče, čigar bistvo bi lahko označili kot razprodajo komunizma. Tam za tri tisoč rubljev lahko kupite nekdanje bojne, profso-juzne ali ne vem kakšne rdeče zastave z Leninovim portretom in napisom Proletarci vseh dežel, združite se. Nadalje: kape in kučme oficirjev s komunističnimi insignijami, srpom in kladivom na petokraki zvezdi, lahko pa tuHi '_uieini^_ (Jeia, ^rutike in akvarele z različnimi ikovnimi iskanji, lahko vas tudi naslikajo v eni minuti, kakor nekoč ob Jadranu. Paradigma je razvidna in s svojim obsegom strašna: ves vzhod se eksistencialno in duhovno presnavlja in za vzpostavitev ravnovesja med starim in novim bo potreboval veliko časa, tako kot mi v svojem vase zagledanem, malenkostnem Li-liputu. GRADITELJI ! GRADBENI MATERIAL ODSLEJ TUDI V TRGOVINI BOBER v Tupaličoh pri Preddvoru, od 27.1.1992. NIZKE, OTVORITVENE CENE DO 1. JUN 1992 Telefon: 064/45-620 ZANIMIVOSTI, RAZVEDRILO SPOREDI Župnik iz bohinjske Srednje vasi Ivan Uršič: Angeli so se muzali, hudiči pa krohotali Nemalo prahu je v zgornjem delu Gorenjske, na območju jeseniške in radovljiške občine vzbudila pridiga Ivana Uršiča, župnika iz Srednje vasi v Bohinju. Župnik je imel namreč v posebni oddaji jeseniškega Radia, namenjeni vernikom, pridigo o splavu in v posebno sočnem jeziku splav zelo obsodil. Skupščinske poslance, ki so izglasovali 55. člen, je imenoval mesarje, ženske, ki so pred skupščino protestirale, pa zmešane ženske, ki hočejo izsiliti pravico do svojih trebuhov... Župnik Ivan Uršič svoje pridige »ne jemlje nazaj«. Kje pa! Pravi, da bi se kvečjemu moral opravičiti mesarjem, ker je žalil njihov spoštovani poklic! Med drugim tudi pravi: »Ko so se podpisniki ustave razglasili za bogove, so se angeli med seboj spogledovali in muzali, s strahom gledajoč na Boga in so se hudiči v peklu krohotali in priredili slavnostno akademijo v počastitev člena 55.... Bog ga je dal, bog ga bo vzel! Če letošnji sneg ne bi presenetil naših komunalcev, bi bila seveda prvovrstna senzacija, kajti nasplošno je znano, da sneg komunalo in cestarje vedno mora presenetiti. Največje presenečenje bo leta 2.200, ko sneg cestarjev morebiti le ne bo presenetil! Glede na to, da smo spet trepetali po zasneženih cestah, polnih zgnetenega in zavoženega snega, se očitno zgodovina ponavlja. Parola cestarjev je in bo ostala: bog ga je dal, bog ga vam bo vzel! Cestarji se drže stare navade, ki je železna srajca. Ko pada sneg, gledajo v nebo z metrom v roki. Ko je na cestišču, denimo, 9,8 centimetra snega, zavrnejo: »Ah, še dva milimetra manjka do famoznih deset centimetrov, ko borno spet morali s plugom in soljo ter peskom na ceste!« • D. S. Vreme Suho Vremenoslovci nam za naslednje dni napovedujejo oblačno in razmeroma suho vreme. Lunine spremembe Ker se Luna spremeni v nedeljo, 26. januarja, ob 16. uri in 27 minut, bo po Herschlovem vremenskem ključu lepo vreme. Adriatic zavarovalna družba d.d. koper m pooblaščene agencije: PAM d. o. o., Moste 27 a, 64274 Žirovnica - za območje: Jesenice, Radovljica, Tržič, telefon 064/801-212 SVETING d. o. o., Olševek 74, 64205 Preddvor - za območje: Kranj z okolico, telefon 064/43-346 DEM A d. o. o., Titov trg 4/6, 64220 Škofja Loka - za območje: občina Škofja Loka, telefon 064/621-289 vabijo k sodelovanju zastopnike za sklepanje vseh vrst zavarovanj Nudimo kreativno, dobro, predvsem pa redno plačano delo, uspešnim pa tudi stalno zaposlitev VAM NAGRADE, PRILOGI PA IME Kar zajeten kup pošte je priromalo v našo redakcijo, kajti odziv na našo akcijo Prilogi ime, vam pa nagrade, je bil izreden. Vse kuverte, v katerih ste nam poslali vaše predloge, smo zaprte izročili komisiji, ki se bo sestala in izbrala enajst imen: najboljše ime bo predlagatelju prineslo nagrado v vrednosti 8.000 tolarjev, ostalim desetim pa bomo podarili nagrade v vrednosti 2.000 tolarjev. Vsem, ki ste nam poslali predloge za ime priloge, se za sodelovanje zahvaljujemo. Rezultate natečaja bomo objavili v naslednji petkovi prilogi, ki bo izšla 31. januarja. POISCIMO MANDATARJA! Dan na dan poslušamo strankarske razprtije o tem, kdo naj bi bil novi mandatar slovenske vlade. Pri Gorenjskem glasu mislimo, da bi bilo prav, ko bi tudi naši bralci in bralke kaj rekli in se odločili, kdo bi bil po njihovem najbolj primeren mandatar za sestavo nove slovenske vlade. Zato razpisujemo natečaj. Kdo je po vašem mnenju najprimernejša slovenska politična persona, ki bi jo Vi postavili na čelo vlade? Opozarjamo-, na čelo vlade in ne za predsednika predsedstva! Vaše odgovore bomo zbirali in na koncu izbrali tistega, ki bo dobil največ glasov. Izžrebanca čaka lepa nagrada. VASE MNENJE -POKLIČITE NAS Na naš poziv, da nam lahko sporočite svoje mnenje o dogodkih, zanimivostih in problemih, ki jih opažate na svojem delovnem mestu ali v okolju, kjer živite, so se doslej odzvali številni bralci. Vse vaše predloge smo zabeležili in postopoma bodo prišli na vrsto vsi, za katere smo se odloČili, da so zanimivi tudi za širši krog naših bralcev. Obljubo bomo držali: vse tiste, ki ste nam ali nam še boste posredovali predloge, ki jih bomo objavili, bomo nagradili. Še vedno drži: pišite nam ali pa nas pokličite vsak dan od 10. do 12. ure na telefonski številki 211 - 835 ali 211 - 860 - za rubriko: vaše mnenje.• D. S. J0VANKA GRE! Predsednik italijanske republike Francesco Cossiga in avstrijski minister dr. Alois Mock sta bila prva tuja državnika po mednarodnem priznanju Slovenije. Dogodek je bil, jasno, izjemnega pomena. In kakor se zgodovini trenutka »gepira«, je bilo v Ljubljani za sprejem vse krasno »pošlihtano«. Dolga rdeča preproga pred našo teritorialno vojsko in sploh... A glej ga zlomka! In se najde neki teritorialec, ki je rahlo zamudil in jo je usekal s svojimi nekam blatnimi škornji naravnost čez preprogo! »Tace« so se poznale, da je bilo v nebo vpijoče! Snažilka pa je bila budna! Ročno se je pojavila na slovenskem prizorišču in takoj zabrisala vse umazane sledove. Na sliki je videti, kako so teritorialci ob njenem mimohodu komaj zadrževali smeh, nekateri pa so celo izbruhnili v glasen krohot! Nekomu je celo švignilo skozi možgane in je hudobno zarezge-tal: »Ho, ho, Jovanka gre!«0 D. S. Moda In kvaliteta V DANAŠNJI PRILOGI: — Iz loških trgovin "izgnali" zasebne peke — Vso Mojstrano so nacionalizirali — Če vaški župniček kaj reče, je pa panika — Nagradna križanka Tonovo darovanje Mače - V cerkvi sv. Miklavža nad Mačami pri Preddvoru je bila v nedeljo maša s tradicionalnim darovanjem ob godu sv. Antona. Obiskovalci so prinesli obilico darov v obliki raznih domačih suhomesnatih dobrot in domače žganje, kar sta naša cerkvena ključarja uspešno prodala na licitaciji, katere izkupiček bo šel za vzdrževanje cerkve. Udeleženci slovesnosti so z lesenimi prašički opravili tudi obhod oltarja, darovali za cerkev in se priporočili za zdravo živino. Več o tej tradicionalni slovesnosti bomo objavili naslednji teden. Foto: A. Mali Za pomoč albanskim rojakom Na žrebanju ob zaključku nagradne akcije za bralce Gorenjskega glasa v znanem video hi-fi in TV centru Schrodi v Beljaku smo spoznali Albanca Dalipa Krveziuja, ki je tam zaposlen kot poslovodja. Na vprašanje, kako da v trgovini visi toliko slik, nam je Dalip, doma iz Kline pri Peči na Kosovu, povedal, da se sam amatersko ukvarja s slikarstvom in je med drugim tudi 7 let delal kot slikar v Poreču, poleti je portretiral v glavnem na ulici. Razstavljal je že na Kosovu in seveda v Poreču, trenutno pa se že pet let bolj posveča delu v eni najbolj znanih trgovin v Beljaku, kjer pa ima tudi stalno prodajno razstavo najbolj znanih slikarjev s Kosova. S televizorji, videore-korderji, hi-fi napravami se, zanimivo, tudi dobro prodajajo slike. Na ta način tudi pomaga kosovskim umetnikom, ki jim politične razmere v pokrajini ne dovoljujejo prave uveljavitve in na koncu koncev materialnih pogojev. Snežinka za najmlajše Agencija Snežinka z Jesenic že nekaj časa otrokom nudi obilo razvedrila in zabave. Zanje so pripravili pravo otroško silvestrovanje, za čas letošnjih počitnic in zaradi izrednega navdušenja otrok in njihovih strašev pa bodo na Pristavi v Javorniškem Rovtu organizirali dva sedemdnevna tabora: od 25. januarja do 1. februarja in od 1. februarja do 8. februarja. Za otroke so pripravili več aktivnosti: od smučanja, sankanja, teka na smučeh do izleta s pravimi lovci, drvarji in ogledom kmetije ter kmečkih opravil v zimskem času. Ob strokovnem vodstvu vodnikov so zagotovili tudi stalno prisotnost zdravnika. Cena je 110 nemških mark v tolarski protivrednosti, starši pa lahko svoje otroke prijavijo vsak delavnik med 10. in 12. uro ter 19. in 21. uro po telefonu 82 - 564. • D. S. IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 24. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 820 8.30 8.30 856 9.20 940 10.00 13 30 13.40 14.35 14.45 14.45 1535 16.20 1625 16.30 16.36 16.45 18.35 1840 18.50 18.55 19.00 19.15 1925 19.30 19.55 19.57 20.00 20.06 20 55 21.00 21.50 22.10 22.12 22.15 22.18 22.20 0.55 Video strani Program za otroke / Legende sveta, kanadska nanizanka Pravljice iz lutkarjevega vozička Pridi moj mili Ariel Euroritem, ponovitev Video strani TV dnevnik Napovednik Video strani Umetniški večer, ponovitev Portret slovenskega glasbenika: Samo Hubad P. I. Čajkovski: Simfonija it. 6 v H molu »Patetična« EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Program za otroke: Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike EP, Video strani Risanka Napovednik EPP Forum Novosti založb EPP TV dnevnik Vreme Šport EPP Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angleška nadaljevanka EPP Ex libris: Človek in pes TV dnevnik Vreme Šport Napovednik EP, Video strani Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Oddaljeni glasovi, angleški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.20 Video strani 14.30 Tenis, Australia Open, polfi-nale ženske, posnetek iz Melbourna 16.00 Sova, ponovitev Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Ne za peni več. ne za peni manj, angleška nadaljevanka 17.40 Euroritem, ponovitev 18.00 Regionalni programi - Mari bor 19.00 Klasika 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 EPP 20.05 Alternativni program: Studio Ciry 21.35 Večerni gost: Dr. France Su-sman 22.20 EP v umetnostnem drsanju, posnetek iz Lausanne 23.20 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 Pregled sporeda 8.00 Poročila 8.35 TV koledar 9.00 Tuja dokumentarna oddaja 10.00 Poročila 10.00 TV šola 11.05 Spored za otroke 11.35 Taksi, nanizanka 12.00 Poročila 13.00 Tuji dopisniki 14.00 Poročila 14.10 Spregledali ste, poglejte 15.30 Narodna glasba 16.00 Poročila 16.30 Alpe Jadran 18.00 Poročila 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 V velikem planu, oddaja o kulturi 23.25 Dnevnik 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Poročila 0.05 Video strani 1 00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Video strani 17.00 Malavizija 19.30 Dnevnik SLOVENIJA 1 SOVA ODDALJENI GLASOVI angleški barvni film; Freda Do-vvie, Pete Postlethvvaite, Angela VValsh in drugi Terence Da-vies je otrok iz delavske družine, ki ji gospoduje oče, in deček ne more razumeti, kako mati lahko vdano sprejema trpljenje. Vsakdanjik pa prepletajo spomini na izredne dogodke, predvsem praznovanja. 20.05 Dediščina daljnega vzhoda Praznik VVesokov 21.00 Marlboro Music Shovv 21.35 Nenadni uspehi, ameriška humoristična serija 22.05 Hrepenenje Veronike Voss, nemški film 23.45 Gardijada 4.00 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 19.00 A Shop 19.15 Glasbena oddaja 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 21.05 Atlantic Citv, kanadsko/francoski barvni film; Burt Lan-caster, Susan Sarandon TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.00 12.15 13.00 13.10 13.35 14.00 14.56 1500 15.06 15.30 16.05 16.30 16.30 17.10 18.00 18.30 19.21 19.30 20.00 20.15 21.25 21 35 23.00 23.30 1.20 Jutranji program: čas v sliki Družinske vezi Ruščina Šolska TV/Rajnki Matija Pascal, 2. - zadnji del italijanskega filma Domače reportaže, ponovitev Čas v sliki Mi Sužnja Isaura VValtonovi Mojstri jutrišnjega dne Jaz in ti Rakun, risanka Am, dam, des Otroci iz zabaviščnega parka, serija Mini kviz Mini čas v sliki VVurlitzer Mi MacGvver Znanost danes čas v sliki šport Stari Pogledi s strani Ženska v rdečem, ameriški film; Gene VVilder, Kellv Le- Brock šport Invazija tatov teles, ameriški film; Donald Sutherland, Brooke Adams čas v sliki TV AVSTRIJA 2 20 00 20.15 21.00 21 15 22.00 22.30 23.25 23.35 1 25 Kultura Blodenje Krištofa Kolumba Znanost Šiling Čas v sliki Naked Hollvvvood, 1/5 del Hound Hunters, risanka Filmska ura, pogovor Mystery Train, ameriški film; epizodni filmi Jima Jarmusc-ha o ljudeh vseh narodnosti, ki prenočujejo v majhnem hotelu v Memphisu. Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 11.46 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, Kulturna dediščina, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II, aktualno, čestit ke, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP 16.50 - športne novice - 17.00 - Obvestila - 17.20 - Kako preživeti do konca meseca? - 19.00 - Odpoved programa - KINO 24. januarja CENTER amer. pust. rom. VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 16., 18. in 20 uri STORŽIĆ amer. trda erot. VROČE SANJE ob 18. in 20. uri ŽELE ZAR amer. krim. SMRTNE MISLI ob 18 in 20. uri KOMENDA amer krim. drama DRUGSTORE KAVBOJ ob 20 uri LAZE amer. akcij. pust. film POROČNA OGRLICA ob 19. uri ĆEŠNJICA amer kom KO JE HARRY SREČAL SALLY ob 20. uri DOVJE amer. pust film INDIANA JONES ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 19.30 uri ŽELEZNIKI amer akcij film HUDSON HAVVK ob 18. in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. ak-c j film ZODIAK - PEKLENSKI KARATEIST ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. film BARFLV ob 20. uri BLED amer zab. film DVOJČKA ob 20 uri em življenju zakonski par. Demi Moore pa se je proslavila v filmu Duh. Izmed številnih pravilnih odgovorov smo za nagrado izžrebali Katarino Bertoncelj, Selce 52, in Barbaro Krivic, Rodine 6 c, Žirovnica. Čestitamo, po pošti pošiljamo po dve vstopnici za brezplačni ogled jilma v eni od dvoran Kino podjetja Kranj. V kranjskem kinu že vrtijo nadaljevanje uspešnice Modre lagune, kije 1978. leta dvignil v nebo lepo najstnico Brooke Shi-elds. Nadaljevanje, ki nosi naslov Vrnitev v modro laguno, jo posneli na otočku Fidži. Spominja na paradiž, porasel s tropskim zelenjem, potopljen v kristalno čisto morje. Nič manj lepa nista glavna igralca Brian Krause in... Za vlogo Lilli so jo izbrali izmed nekaj tisoč kandidatk. Režiser fdma William Graham pravi, da je rojena zvezda. Z igralko, kije po očetu Srbijanka, po materi pa Rusinja, je povezano naše tokratno nagradno vprašanje. Kako je ime mladi lepotički ? Odgovore pošljite do 5. februarja na naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska uganka. Ob naši šoli V Podlubniku šolo so zgradili, na oznake zanjo POZABILI! Pravijo nam, da imamo podhod, pa le malokdo zaide tod. Avtomobili mimo drvijo, otrok ob cesti ne vidijo. Nihče od tujcev pač ne ve, da naša šola tukaj je. Zato predlagamo zdaj mi, da označite poti! Tudi mi bi radi varni b'li! Ob cesto znake postavite in še asfalt poslikajte! Katja, Renata, Tjaša, Mojca in Katarina, 3. in 4. r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka Uganki Na drevju visi, se veje drži, kadar pa vetrič zapihlja, pa odcaplja. Je črna in bela, je zmeraj vesela, ko se zmrazi, pa v tople kraje odleti. Odgovora: TSIL, AKVOTSAL Marija Višnjič, 4. b r. OŠ Franceta Prešerna Kranj SMUČANJE V KARPATIH (TISOVEC) Turistična agenci|a VALUK v sodelovaniu z INTEGRALOM TRŽIČ pripravlja osem-(8)-dnevno smučanje V KARPATIH z bogatim programom v nasledkih terminih petek, 31. 2. 1992 - 8. 2. 1992 petek, 7. 2. 1992 - 15. 2. 1992 petek, 14. 2. 1992 - 22. 2. 1992 petek, 21. 2. 1992 - 1.3. 1992 petek, 28. 2. 1992 - 7. 3. 1992 petek, 6. 3. 1992 - 15. 3. 1992 Cena vsebuie sedem polnih penzionov s smučarsko tedensko karto za vse naprave. 1 izlet, uporabo vseh ob-lektov in naprav, prevoz in vodenje 50 DEM + 4.900 SLT IN SMUČANJE V KRANJSKI GORI! z vsem udob|em. ki ga ponuja Kranjska Gora. TERMINI ODHODOV: 1. 2 , 8. 2., 15. 2., 22 2 Cena 11 .OOO SLT vsebuie prevoz, 6-x polpenzion, smučarsko tedensko karto, izlet, drsanie m bazen Informacije in prijave v uradu INTEGRAL TRŽIČ na Maistrovem trgu 11 v Kranju od 11. do 15. ure ali po tel. 217-867 KAJ BI RAD(A) DELAL(A) MED POČITNICAMI? Med počitnicami bi se rada sankala in smučala. Anita Rada bi šla plavat v zimski bazen. Anja Rad bi se smučal na Krvavcu in Voglu. Anže šla bom v Lom na vikend. Nataša Rad bi šel v Čatežke toplice. Nejc Zunaj bi se igrala. Tatjana Igral bi nogomet. Žarko Vsak dan bi se drsala, spela Rada bi smučala. Alina Najraje bi se kopal, da bi me osvežilo. Najraje skačem na ,glavo. Žiga Rada bi tekla na smučeh in se drsala. Lana Rad bi šel k teti v Avstrijo in se smučal z bratrancem. Jure Rada bi šla v Poreč ali pa k mami v Bosno. Sandra Rad bi šel na Pokljuko v sobo 407, ker se tam dogajajo čudovite stvari. Gašper Rada bi šla smučat na Krvavec. Maja Rad bi plaval in smučal. Jaka Rada bi tekla na smučeh v Tamarju. Manca Rada bi se kotalkala. Marija Rada bi šla k teti v Ravne na Koroškem. Munira Učenci 3. č r. OŠ Matije Čopa Kranj Bila sem vesela samostojnosti, kajti sedaj imamo mi mladi zagotovljeno svobodnejšo prihodnost. Občutila sem srečo in hkrati ponos, da sem državljanka samostojne države Slovenije, da sem doživela uresničitev želje naših prednikov. Že France Prešeren je hrepenel po svobodi in samostojnosti, tako tudi vsi drugi Slovenci. Končno se je ta želja uresničila! Doživela sem zgodovinski trenutek! Mateja, 7. a r. OŠ Staneta Žagarja Kranj Moji domovini Sloveniji želim, da bi... • jo priznale še druge države, • živela v miru, • ne doživela več vojne, • bila srečna, • dolgo živela, • ljudje živeli srečno, • imeli vsi ljudje delo. Zimske počitnice želim, ker... si bomo ohladili glave, se bomo spočili, bom šla na počitnice k sestrični, bom smučal in tekel na smučeh, se bom lahko naspal, bom na počitnicah pri bratrancih, bom šel na Krvavec, se bom lahko po mili volji dolgočasil, so prve počitnice v novi državi, bom šel k stari mami. Učenci 4. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Gripa Spet ta gripa. Prišla je v vas, k Mitju v mesto, po opravkih je prišla. Viruse je raznosila in razrede vse spraznila. Mitja joka, mama tarna, oče pa tolaži: malo še in vse bo dobro. Lea Avguštin, OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile 1» Najnovejša tehnologija Dvojna pocinkana pločevina AMBROZ Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541 Proizvodnja, servis, montaža cs> -0. (X) (®) © <™ Petek, 24. januarja 1992 ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC 13. stran ^mmmm^jjGiLAs Ko razsaja gripa Ne le čaji, tudi okusne, nemastne zeliščne juhe nam bodo pomagale, da bomo lažje in hitreje prebrodili bolezen. Poskusimo z gaskonjsko česnovo juho, "juho revežev", ki jo priporoča francoski zeliščar M. Messegue. Česnova juha Pražite šest ali sedem ne predrobno sesekljanih česnovih strokov na olivnem olju, dokler ne posteklenijo. Pazite, da se ne prismodijo, ker česen zelo hitro zarumeni. Vlijte nato nanje liter vode ali juhe, če jo imate. Nato naj vse skupaj nekaj minut vre, potem pa odstavite lonec z ognja. Ubijte eno ali dve jajci in vlijte med mešanjem v juho najprej beljak, rumenjak pa razžvrkljajte z dvema žlicama kisa in ga šele nato dodajte juhi. Juho solite in popoprajte po okusu in jo ponudite na prepečenih kruhovih kockah. Prav tako juho lahko pripravite tudi iz čebule ali paradižnika tako, da dodamo česnu na drobno zrezano čebulo ali paradižnik ali pa oboje hkrati. Ko vse skupaj malo prepražimo na olivnem olju, ravnamo, kakor je opisano zgoraj. Najbolj pomemben pa je česen! Juha življenja Podobno pripravimo tudi preprosto česnovo juho, ki jo na francoskem jugu radi jedo stari ljudje za večerjo, predvsem tisti, ki bolehajo za revmo in protinom. V liter vrele vode vrzite približno ducat lepih debelih strokov česna ter vejico timijana, rožmarina in lovorov list. Da bi bila juha malo bolj slastna, ji dodajte med kuhanjem tri jedilne žlice olivnega olja. Vse skupaj naj vre deset do petnajst minut. Medtem pripravite krožnike, položite nanje rezine starega kruha, na te pa potem vlijte vročo juho. Jajčno mleko Prehladili ste se, gripa vas daje in nimate teka. Razžvrkljajte rumenjak in mu med mešanjem dolivajte toplo mleko. Osladite ga z medom. Ko popijete to pijačo, ste siti in - tudi že skoraj zdravi. Majaronovo mleko Zavrite pol litra mleka. Še vrelemu dodajte sladkor in dva listka majarona - ne več! Majaron se nekaj časa namaka v mleku. Ta nektar pijemo topel! Kuhano vino Če dobro prenašate alkohol, si z njim preženite gripo in hkrati slabo voljo, pravi M. Messegue. Vlijte pol litra rdečega vina v lončeno posodo, dodajte 2 ali 3 žlice rjavega trstnega sladkorja, cimet, žbice in naribano lupino limone. Pijačo pogrejte, toda ne prevrite. Kakor hitro se toliko ohladi, da jo lahko pijete, dodajte še rezino limone. To popijte, takoj ležite in se dobro pokrijte s pernico. Spotili se boste in naslednjega Jne boste spet na nogah. SK2 Pozor: kuhano vino velja za preganjanje prehladov in navadne gripe, ne virozne. POSKUSITE ŠE VE Kuhano sadje Marsikomu stroga dieta ne dovoljuje svežega sadja. Ti naj si pomagajo s kuhanim sadjem. V skodelico z debelim dnom (po možnosti) na drobno narežite jabolk in dodajte po malem še drugo sadje, ki ga imate pri roki oziroma v zamrzovalniku, kot na primer breskve, marelice, pomaranče, banane, rdeči ribez, rdeče jagode, rabarbaro. Sadju dodajte le nekaj žlic vo- ,de, malo cimeta in ga osladite z rjavim neprečiščenim sladkorjem. Prevrite ga, ohladite ga in ko je mlačen, použijte. Otrokom bo zagotovo šla v slast takšna sadna kupa s kupčkom smetane na vrhu. Pa še to: če kuhate sadje v več vode, ga za-gostite z Gustinom in prav tako boste dobili dobro domačo sladico. Do 1.2.1992 je še možen nakup novega vozila po sistemu staro za novo. Dobava večine modelov takoj. Tovarniške cene nekaterih vozil s popustom: p 4 GTL 6.408 DEM v SLT r 5/3 v 9.468 DEM v SLT R 5/5 v Diesel 11.700 DEM v SLT Ciio 1,2 RN 15.962 DEM v SLT R 19 18.448 DEM v SLT Telefon 223-276 MODA Še en modni krik, ki so ga mladi neverjetno hitro osvojili; tesno oprijete hlače in dolga bluza, ki sega preko bokov. Za zimo seveda ne bodo primerne "pajkovke", ker so prehladne, zato naj bodo za mraz hlače pletene iz tople mešanice volne in dobre sinte-tike ali bombaža, prav taka naj bo majica, ki jo nosimo pod široko bluzo. Zelo priljubljena kombinacija so črne hlače in majica s pisano bluzo, preprostega, udobnega kroja. Zelo modne pa so tudi črno rdeče kombinacije in kombinacija črne in pariško modre. Zunaj se dobe za to kombinacijo že posebni topli malce elastični kombinezoni, na katere si nadenemo poljubno pisano ali enobarvno bluzo. Zelo modne bodo letos živahne barve, rdeča, oranžna, zelena, rumena, lila, ujete v kvadrate. PRIJAZNI NASMEH Tatjana Leskovar a t. m Gostilna Pri zlati ribi na kranjskem živinskem sejmu je dobila novo podobo. Rumeno in tirkizno zeleno obarvani baldahin nad vhodom, črke, podboji vrat sicer bolj spominjajo na zeleno žabico, toda tudi na vodo, svežino pomladi. Ko bodo ozeleneli košati, mogočni in najlepši kranjski kostanji pod njo, se bo zlila z vsem pomladnim zelenjem okrog nje. Žal ni tu več živahnosti, kot so je bili Kranjčani vajeni še po vojni, ko se je tod trlo voz, konj, živine in konjskih mešetarjev, vsaka kupčija pa je bila zalita zgoraj v gostilni Pri zlati ribi. S "Štefanom" cvička, z obveznim golažem ali vampi. Koliko lastnikov in najemnikov seje izmenjalo od tedaj?! Zdaj prihajajo sem šoferji, ki puščajo svoje avtomobile pod kostanji in tu sredi Mohorjevega klanca hitijo v mesto. Mimogrede na šilce, na kavico v gostilno, ki je ohranila nadih stare furmanske gostilne, pa čeprav vam Tatjana prijaznih oči tamle za šankom pripravi kavico kot v hotelu s petimi zvezdicami, s prtičkom, s polžasto zavitim kupčkom smetane in prav tako zavito "čokoladni greh". Nova natakarica je, šele tri mesece je tu, zato je za stalne goste še bolj zanimiva. Sprašujejo se, kako je pristala tu, ko bi vendar s svojo prijetno mladostno pojavo bolj sodila v kakšen moderen bife. Tu doli so bili vajeni drugačnih natakaric. Tatjana pa je, kot bi zašla sem po pomoti. Po pomoti ne, po sili razmer pa. Vzgojiteljica je, deset let je bila v vrtcu, potem je poskušala srečo v turizmu, se je ponesrečilo in prijela je za prvo službo, ki ji je bila ponujena. Marjan Grajzar, sedanji lastnik, znan po tem, da posname vse nogometne tekme NK Naklo, Tatjana pa jih gostom predvaja na ekranu tamle gori nad šankom, ji je ponudii delo in rada ga je prevzela. Vajena je dela z ljudmi. Hitro je našla skupni jezik z gosti. Sicer pa, moški pri šanku so kot veliki otroci, se pošali. Žal ji je le, da ni več toliko tople kuhinje. Poskusili so, pa ni šlo. Zdaj imajo le hladne malice, domače klobase v zaseki, "kranjske", zarebrnice. Toplo kuhajo le po vnaprejšnjem dogovoru. No, postrvi, te pa vam kadarkoli pripravijo, po tržaško navadno. Če je že riba v firmi, potem se to spodobi. Sicer pa, pravi Tatjana, da kdor je prišel lačen, se je v njihovi gostilni še vedno lahko do sitega najedel. • D. Dolenc Trgovina CIPROM na Gorenjskem sejmu ponujamo najnižje cene za celotni program slovenskih proizvajalcev pohištva POSEBEN POPUST ZA GOTOVINSKI NAKUP! GARANT - Polzela (program VEGA in COMPO) 25 % popust MIZARSTVO - Ljutomer (otroške in dnevne sobe. sestavljiv program MOBY) 30 % popust TOVARNA POHIŠTVA - Brežice (spalnice, dnevne sobe) 40 % popust Odprto do 9. do 11.30 in od 14. do 19. ure. Informacije po tel. 064/222-268. SOBOTA, 25. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 7.50 Video strani 8.00 Izbor 8.00 Angleščina - Follovv me 8.20 Radovedni Taček: Avto 8.40 Zlati prah: Dva soseda 8.45 Alf, ameriška nanizanka 9.10 Klub klobuk 11.00 Bobenček 12.05 Tednik 13.00 TV dnevnik 13.10 Napovednik 13.15 Večerni gost: Dr. France Su-sman, ponovitev 14.00 Video strani 14.30 Tok tok, ponovitev 16.20 EP, Video strani 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Pika gre v Hollywood, avstralski film 17.50 EP, Video strani 17.55 Pot na Kitajsko, ponovitev 18.40 Risanka 18.50 Napovednik 18.55 EPP 19.00 Utrip 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Šport 20.00 EPP 20.05 Komu gori pod nogami? 21.05 EPP 21.10 Hlapčič. avstralska nadaljevanka 22.00 TV dnevnik 22.20 Vreme 21.21 šport 22.30 Napovednik 22.33 EP, Video strani 22.35 Sova Murphv Brown, ameriška na nizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Modri De Ville, ameriški film Ljudje počnejo vse mogoče, ameriški varietejski program 1.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.00 Video strani 8.10 Tenis, Australia open, finale ženske, posnetek iz Melbour-na 10.10 Sova, ponovitev Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka 11.25 Oberstdorf: Smučarski poleti, prenos 14.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), posnetek iz VVengna 15.30 Lausanne: EP v umetnostnem drsanju, vključitev v prenos 17.45 Svetovalna oddaja 18.00 Angleščina v poslovnih stikih 18.15 Garfield in prijatelji 18.45 Videomeh 19.15 Jazz in blues 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik RTV Srbija 20.00 EPP 20.05 Filmske uspešnice: Vrnitev Franka Cannona, ameriški film 21.40 Alternativni program: Tračanje v živo 23.10 Tenis, Australia open, polfi-nale moški, posnetek iz Mel-bourna 0.40 Yutel, eksperimentalni programi 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled programa 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 9.00 Okrog sveta v 80 dneh, dokumentarna serija 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Glasbena pravljica za otroke 12.00 Poročila 12.05 Imenitna hiša, ameriška nanizanka 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški 14.00 Poročila 16.15 Poročila iz hrvaških regionalnih studiov 16.35 Leteči medvedki, risana serija 17.05 Poročila v nagleščini 17.30 Hrvaška knjiga, dokumentarna oddaja 18.00 Poročila 18.10 Očenaškov dnevnik, 2. del nadaljevanke 19.15 Najprej je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.05 Ali me je kdo iskal? SLOVENIJA 1 SOVA MODRI DE VILLE ameriški bavni film; Jennifer Runvon, Kimberlv Psitone, Mark Thomas Miller, Alan Au-try. Film je komedijsko obarvana drama o mladih, ki skušajo najti lastno življenjsko pot. 20.50 Dubrovnik - hrvaške Atene 21.20 SOS za spomenike 22.20 Dnevnikll 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila 0.00 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 14.00 14.10 14.20 16.00 16.45 19.15 19.30 20.05 20.35 21.05 22.50 0.50 Video strani TV koledar Plameneči tiki, angleška na nizanka Svetovni pokal v alpskem smučanju - smuk (m), prenos iz VVengna Tenis: Odprto prvenstvo Avstralije, polffhale (m), finale (ž), posnetek Risanke, glasba Dnevnik Ameriške kronike Alo, alo, zadnji del F/X - umor s trikom, ameriški barvni film Hit Depo Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega progra ma 20.00 Dober večer 20.05 Informativno dokumentarni program 20.30 General, italijanska nadaljevanka 21.30 Film Video grom Erotična uspavanka TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 11.00 12.25 12.30 13.00 13.10 13.35 15.10 15.30 15.35 16.00 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.30 19.53 20.00 20.15 22.05 22.30 0.10 0.15 1.50 Jutranji program: Čas v sliki Družinske vezi Angleščina Francoščina Ruščina Ženak v rdečem, ponovitev Voda svobode, risanka Hello Austria, hello Vienna Čas v sliki Mi, ponovitev Maškarada, avstrijski film Jaz in ti, otroški program Salomonovi izreki Bremenski mestni muzikanti, risanka Otroški VVurlitzer Mini čas v sliki Lassie Čas v sliki Šport MacGvver čas v sliki Vreme Šport Stavimo, da... Zlata dekleta Fatal Beautv, ameriški film; VVhoopv Goldberg, Ruben Blades, Harris Yulin Čas v sliki Zasebni detektiv Joe Dan-cer: Mrtve priče nič ne koristijo; Robert Blake, Robin Dearden, Ken McMilian Poročila/Ex libris RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Duhovna obzorja, Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, kuharsko nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II. Zabavno glasbena kontaktna oddaja -izmenoma Ugani številko ali Moja je lepša kot tvoja, čestitke, 19.00 -Zaključek l. RADIO ŽIRI 16 00 - Napoved programa - Razvedrilno popoldne na vlovih Radia Ži ri - vmes EPP in obvestila - 19.00 -Odpoved-programa - CENTER amer. pust. rom. VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 17., 19 in 21. uri STORŽIČ amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 16 uri, amer. trdo erot. VROČE SANJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. krim. film SMRTNE MISLI ob 17. in 19. uri, predprem. amer. melodrame SREČANJE Z VENERO ob 21. uri DUPLICA prem. amer. akcij. pust. filma POČITNIŠKA MATINEJA ob 17. uri, amer. akcij pust. film POROČNA OGRLICA ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. pust. film INDIANA JONES III - ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 18. uri, amer. trda erot. TELESNA VROČICA ob 20 uri ŽELEZNIKI amer. kom SCENE IZ ZAKONA ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film HUDSON HAWK ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. krim. film MILLERJEVO KRIŽIŠČE ob 20. uri BLED »ngl. rab. film PLES V TEMI ob 20. uri BOHINJ amer. zab. film DVOJČKA ob 20. ZANIMIVOSTI NEDELJA, 26. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.30 8.40 8.40 9.35 1000 10 25 11.25 11.55 12.00 12.30 13.00 13.10 15.00 15.25 15.30 16.20 16.25 16.30 16.35 18.20 18.35 18.50 18.55 19.00 19.15 19.20 19.30 19.55 19.57 20.00 20 05 21.05 21.10 21.30 22.20 22.40 22.42 22.45 22.48 22 50 0.10 Video strani Piogram za otroke, ponovitev Živ žav Superbabica, angleška nanizanka Zvoki tamburic Ona + On Obzorja duha EP, Video strani Ljudje in zemlja Videomeh, ponovitev TV dnevnik Strašilo, ameriški film Garfield in prijatelji, ponovitev Napovednik Edouard in njegove hčere, francoska nadaljevanka EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Tepček, francoski film Risanka TV mernik Napovednik EPP Zrcalo tedna Slovenski loto EPP TV dnevnik Vreme Šport EPP Zdravo EPP Podarim - dobim Državno nadzorstvo, poljudnoznanstvena serija TV dnevnik Vreme šport Napovednik EP, Video strani Sova Ko se vname star panj, angleška humoristična nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.45 Video strani 9.55 Wengen: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 1. teka 11.25 Oberstdorf: Smučarski poleti, prenos 12.55 VVengen: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 2. teka 13.30 Oberstdorf: Smučarski poleti, prenos 14.30 Tenis - Odprto prvenstvo Avstralije, finale moški, posnetek iz Melbourna EP v umetnostnem drsanju, drsalna revija, posnetek iz Lausanne 18.10 Sova. ponovitev Murphv Brown, ameriška nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 EPP 20.05 Svet narave: Bitka za orle, angleška poljudnoznanstvena serija 20.55 Majo Dizdar - Duško Andič: Sarajevske zgodbe, nanizanka TV Sarajevo 21.40 Drago Jančar: Nenavadni dogodki v kotu ali morebitna vrnitev in ponovno izginotje Jožefa Dremla, izvirna TV igra 22.50 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 9.00 V 80 dneh okoli sveta, dokumentarna serija 9.50 Program za otroke 10.50 Zagreb in Mozart v 19. stoletju 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.05 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški 14.30 Show Rudija Carella 16.00 Poročila 16.15 Poročila iz hrvaških regionalnih krogov 16.35 Leteči medvedki 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Mozart na turneji 18.00 Poročila 19.30 Dnevnik 1 SLOVENIJA 1 13.10 STRAŠILO ameriški barvni film; Gene Hackman, Al Pacino, Dorothv Tristan, Ann Wendgeworth in drugi. Film je zgodba o moškem tovarištvu in se navezuje na dolgo ameriško tradicijo potovanj in pohajkovanja. GAULOISES BLONDES 20.05 Življenjske preizkušnje, angleška dokumentarna serija 20.55 Hrvaška ženska za mir in svobodo, posnetek 3. dela koncerta 21.55 Šport 22.45 TV dnevnik 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Poročila v nemščini 23.55 Poročila 0.00 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA 16.40 16.50 17.00 18.50 19.15 19.30 20.05 20.25 22.25 23.15 23.45 Video strani TV koledar GroHMonte Christo, angleški barvni film; Richard Cham-berlain Busove zgodbe, risana serija TV Fortuna TV dnevnik Dragi John Hard Countrv, ameriški barvni film; Jan-Michael Vin-cent, Kim Basinger V območju somraka, 14. del ameriške nanizanke Jazz Video strani KANALA 9.00 Ponovitev programa prejšnje nedelje 20.00 Film 22.00 Megla, ameriški barvni film TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Kralj rdečebradec, film po pravljici bratov Grimm 10.20 Raji živali 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.10 Družinske vezi 13.35 Na divjem severu, ameriški film; Stevvart Granger 15.10 Comedv Capers, burleska 15.25 Biblija za otroke 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.55 Jaz in ti 16.15 Ena, dva ali tri 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.30 MacGvver 19.30 Čas v sliki 18.48 šport 20.15 Regina na stopnicah 21.55 Glas Islama 22.00 Giulio Cesare in Egito, opera 2.00 Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Pričetek, ura za najmlajše, minute z godbami na pihala, Slovenci v svetu. Špikov kot, kuharski nasveti, kupim - prodam, Nedeljsko popoldne, 19.00 - Zaključek l. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - športne novice - 10.15 - 85. obletnica planinstva na škofjeloškem -11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi - 13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98,2, 96,4 MHz -vmes kulturni kažipot - prometni servis - pregled slov. časopisja -aktualni športni dogodki in sprehod po kinodvoranah - vreme -15.30 - Odpoved programa - KINO 26. januarja CENTER amer. pust. rom. VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 17. in 19. uri, predprem. amer. melodrame SREČANJE Z VENERO ob 21. uri STORŽIC amer. pust. film BULL DURHAM ob 16 uri, amer trda erot TELESNA VROČICA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer krim SMRTNE MISLI ob 17. in 19. uri, prem hrvašk. filma ČARUGA ob 21. uri DUPLICA amer. pust. film INDIANA JONES III - ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 17 uri, amer. pust. akcij, film POROČNA OGRLICA ob 19 uri TRŽIČ amer akcij, film TANGO IN CASH ob 18. uri, amer. melodrama KRIK V TEMI ob 20. uri ŽELEZNIKI amer akcij, film ZODIAK - PEKLENSKI KA-PATEIST ob 19 uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film HUDSON HAVVK ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. film BARFLY ob 18. uri, amer. ljub. film DIVJA ORHIDEJA ob 20. uri BLED amer. zab. film DVOJČKA ob 18 uri, amer. zab. film MLADOLETNI VOHUN ob 20. uri BOHINJ angl. zab film PLES V TEMI ob 20. uri Slovensko strankarstvo se je ves minuli teden izživljalo - in se še vedno - s špekuliranjem o novem mandatarju nove slovenske vlade. Zamera zaradi razbitja Demosove koalicije je bila očitno huda, zato je Igor Bavčar hitro izpadel iz »špila« velikih strankarskih kombina-torjev, ki so staknili glave in na hitro skombinirali nadstrankar-skega dr. Janeza Drnovška. Ko je bila njegova morebitna kandidatura iz strankarskih in skupščinskih ter poslanskih kuloarjev vržena v javnost, je dr. Janez Drnovšek v rodni mu Sloveniji postal medijski osebek št.l. Bi nam bil Janez dober gospodar ali ne? Najdlje v tem smislu so se spustili Zeleni, ki so pri nas oblastna stranka in ne gibanje. Kakor se pošteni stranki spodobi, so se v primeru Drnovškove kandidature nemudoma razcepili na dva bloka. Eni so trdili, da bi bil Janez še kar in za silo, drugi pa so se namrdnili: Drnovšek je nekako premalo avtoritativen, nekam medel, Drnovšek je pravzaprav - SAMOTAR! Kakšen je dr. Janez Drnovšek v očeh Slovencev, ven in ven izkazujejo javnomnenjske raziskave, ki vse le niso diletantske in ki ga postavljajo vedno vsaj na drugo mesto po priljubljenosti - takoj za nedosegljivo popularnim Milanom Kučanom. Drnovšku potemtakem podtikaš, TEMA TEDNA Samotar Drnovšku zeleni očitajo »samotarstvo«. Ali je to res slabost? Še potrpežljivi dr. Janez Drnovšek se nas bo lepega dne naveličal in odplul tja, kjer ni nujno, da na premierskem stolčku ordiniraš kot kakšna vaška klepetulja - tja, kjer je ustvarjalno »samotarstvo« odlika, ne pa spotika... kar že hočeš, Slovencem in Slovenkam se od vseh drugih zdi še najprimernejši. Narava državljank in državljanov mora biti hočeš nočeš že taka, da jih tudi Drnovškovo »samotarstvo« nič ne moti. Sploh pa se od naše bistroumne politike prevzet človek mora spraševati, ali ni domnevno Drnovškovo »samotarstvo« vrlina ali pa je res slabost, kot namigujejo iz frakcije zelenih? Mar je samotarstvo vedno tudi čudaštvo? Prav ob dr. Janezu Drnovšku se je izkazalo, kako malo ali nič dajejo stranke na javno mnenje volilne baze. Kaj me briga, kaj si »folk« misli, važno je, da je na oblasti NAS človek, ki nas ne bo metal iz foteljev in ki nam bo še naprej rezal oblastniško pogačo! In zdaj naj bo ministrski predsednik neka samotarska duša, ki bo »furala« po svoje, ne meneč se za naše interese in naša stremljenja! Prideš ti zjutraj k takemu samotarskemu ministrskemu predsedniku s svojimi večstrankarskimi zadevami, pa bo njegova samotarska duša samo otožno zavzdihnila: »Dajte mi no mir, rešujem gospodarstvo!« In bo po cesarskem dvoru završalo, da bo joj: minister nad ministri seje zapi-čil v ekonomijo, za nas pa se -čudak čudaški - nič ne briga! In če se boš na hodniku v hudi nuji zadri za njim: »Hej, hej, počakaj!«, se bo na koncu hodnika ležerno obrnil, rekoč, da se ne piše »hej« in da mu strankarsko rjovenje za hrbtom ni nič mar... Strankarsko kupčkanje in špekuliranje o novem mandatarju bi nam bilo na moč smešno, če ne bi bil slovenski živelj že na robu revščine. Stranke se nikjer na svetu ne ljubijo, am- pak pri nas postaja že tragično to spletkarjenje in napihovanje strank o novem mandatarju. Kot da se ne bi vedelo, da slehernik - samotar ali ne - na premierskem stolčku v času pred volitvami ne more kaj prida premakniti in da bo vsakomur ta kandidatura prej v škodo kot v korist. In še kako ima prav sedanji predsednik Lojze Peterle, ko se prostodušno nasmiha: »Več mandatarjev boste pogruntali, trdneje bom v sedlu.« Če kaj, potem vsaj stranke pozna do njihove obisti. In če kdaj, bo verjetno zdaj še kako obveljalo: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima...« Če je v teh »špetirih« kdo samoten in osamljen in od vseh resnično pozabljen, so to državljani in državljanke, davkoplačevalci in davkoplačevalke. Kar precej tistih, ki so jih naplavile naše volitve in ki so v letu in pol paradirali na oblasti, bodo pobrala veleposlaništva mlade države v tujini; »ar bo ostalo, bo posedlo na ministrske stolčke, inteligenca jo bo pobrala v tujino ali se skrila doma. Ostali bomo sami s »samotarskim« Drnovškom in še ta razumni mož se bo prej ali slej naveličal prit-lehnih strankarskih podtikanj. In odplul tja, kjer sploh ni nujno, da na premierskem stolčku ordiniraš kot kakšna vaška klepetulja. Tja, kjer je ustvarjalno »samotarstvo« odlika in ne spotika... • D. Sedej IZ TRGOVIN »IZGNALI« ZASEBNE PEKE Kar precej razbrujenja je povzročila odločitev vodstva ABC Loka, da v trgovinah ne bodo več prodajali kruha zasebnih pekov! Prodajalke so nemočno zmigovale z rameni, češ kaj pa moremo, komanda je komanda, všeč pa jim zanesljivo ni moglo biti, saj so se zavedale, da potrošniki hočejo dober domač kruh in da tudi drugega ne bodo kupili, če na policah ne bo kruha zasebnih pekov. Prav v tem času, ko je ABC Loka prepovedala prodajo, se je zgodilo tudi to, da je bil kruh iz Peksove pekarne izredno slab, po mnenju nekaterih kupcev celo izredno slab, kot »povožen« ali kot bi »eden čez štruco peljal!« Poklicali smo direktorja ABC Loka, ki je nevšečno zadevo nekako takole pojasnil: »V ABC Loka smo se odločili za to potezo zaradi naše poslovne politike, saj moramo napraviti red tudi na tem področju. Po trgovinah se ne morejo sami odločati, kakšen kruh bodo prodajali! Imamo dva osnovna dobavitelja: Peks in Žito Ljubljana. Zadnjih štirinajst dni so imeli v Peksu remont, zato je bil kruh nekoliko slabše kvalitete. Deloma je krivda tudi na naši komerciali, ki se s Peksom ni ustrezno domenila, vendar bomo napako odpravili...« Tako ABC Loka! Če pa bi vprašali potrošnike, bi vam brez izjem dejali, da človek mora imeti izbiro in da je samo vprašanje časa, kdaj bodo v ABC Loki spoznali, da je konkurenca dolgoročno zdrava in edina pot in da bo prišel čas, ko bo trg sam izločil monopoliste... • D. S. V NAŠO TRGOVINO NIMAŠ VEČ VSTOPA , Poklical nas je razburjeni in užaljeni bralec in povedal, kaj se mu je zgodilo 14. januarja dopoldne v samopostrežni prodajalni Kmetijske zadruge Češnjica v Železnikih, kamor se je kot že večkrat odpravil po malico, po kruh in deset dekagramov Iju-_ bljanske salame. Čudno se mu je zdelo, da je 10 tolarjev dražja, vendar je prodajalka odvrnila, da se ni zmotila. Zahteval je cenik in izkazalo se je, da se je zmotila. Vrnili so mu deset tolarjev. In ga nagnali iz trgovine rekoč: k nam nimate več vstopa! Morda je imela trgovka slab dan, morda tudi njo jezi, ker mora vsak dan lepiti nove cene, morda seji zdi kupec, ki pride le po malico, nepomemben? Kakorkoli že, opravičila ni. Le žalostno spoznanje, da pri nas kupec še ni kralj! Prav vam je, zakaj pa ste pri Adriaticu! Zavarovalnica Triglav je dobila konkurenco: več zavarovalniških družb, med njimi tudi zavarovalnico Adriatic! Občan, ki je pogruntal, da se pri Adriaticu plača manjši znesek za obvezno zavarovanje, jo je kajpak švignil k Adriaticu. Ko je prišel na kranjsko občino, da uredi zavarovanje in registracijo svojega avtomobila, gaje uradnica nagnala, češ da mora v banki s položnico plačati cestnino! Ko se je uprl tej neumnosti, saj bi lahko plačal tudi s čekom, je iz nje izbruhnilo: »Prav vam je, zakaj pa ste pri Adriaticu!« Konkurenca je huda stvar in očitno posega tudi v občinske urade... • D. S. VSA MOJSTRANA JE NACIONALIZIRANA! Maruša L. iz Mojstrane nas je opozorila na prav zanimivo zadevo. Ko je - tako kot sovaščani iz Mojstrane - dobila na zemljiški knjigi izpisek za posest svojega tasta - je na listu med drugim tudi pisalo: zemljišče je SPLOŠNO DRUŽBENO PREMOŽENJE! Kaj, za vraga, to pomeni? To pomeni, da je ustava že leta 1963 v pravi komunistični maniri uzakonila še eno partijsko svinjarijo: odpravila je namreč lastninsko pravico oziroma jo je po družbeno interpretirala. Lastninska pravica vsebuje naslednje elemente: pravico do rabe, uživanja in RAZPOLAGANJA s posestjo, družbena lastnina pa elemente: rabe, uživanja in OMEJENEGA razpolaganja z zemljiščem! In v tem je finta! Lastniki svojih kupljenih ali podedovanih zemljišč v Mojstrani in deloma v Kranjski Gori ter na Jesenicah, ki so jih okvalificirali kot MESTNA zemljišča, so bili in so še samo IMETNIKI PRAVICE UPORABE NA DRUŽBENI LASTNINI! Zakon, ki je izhajal iz ustave, je opredeljeval, da so z družbeno lastnino razpolagali občina, OZD-eji, civilno pravne, in fizične osebe. Prevladoval je javni interes, kar samo ne sebi ni nič hudega, saj je malo javnega interesa v vsaki družbi tudi treba, vprašanje pa je seveda, kaj vse se je dogajalo ob razlastitvah in ob prodajah, ki so se praviloma izvajale ob kar najmanjših odškodninah! Kakorkoli že obračamo, lastniki podržavljenih LASTNIH posesti na mestnih območjih so bili oškodovani! Zato tudi novi zakon o denacionalizaciji v 31. členu določa... da se na podržavljenih stavbnih zemljiščih, na katerih imajo upravičenci pravico uporabe, vzpostavi lastninska pravica v NJEGOVO KORIST! Predvidoma naj bi tudi te podržavljene zadeve urejal novi zakon, ki se pričakuje in prav bi bilo, ko bi te krivice popravili PO URADNI DOLŽNOSTI! Tako, kot so tedaj PO URADNI DOLŽNOSTI vse nacionalizirali, naj bi prizadete lastnike parcel tudi PO URADNI DOLŽNOSTI DENACIONALIZIRALI! Ne nazadnje so imetniki pravice uporabe zanesljivo bili ali pa bodo potencialni oškodovanci, saj so ob prodajah ali odvzemih dobivali manjše odškodnine kot v primerih, če bi bili pravi lastniki! • D. Sedej DAVKARJI BREZ OBRAZCEV Kranj, 22. januarja - Dočakali smo obrazce za napoved za odmero dohodnine, ki so jih danes začeli prodajati v knjigarnah in papirnicah. Obrazec stane 4,5 tolarja, 6e kupite samo enega, boste odšteli 4 tolarjev, če boste kupili dva pa devet dolarjev. Temu bi lahko rekli nova slovenska računica. Druga nerodnost pa je v tem, da vam bodo navodila (zastonj) dali le, če boste kupili dva obrazca. Kovačeva kobila je vedno bosa, pravi pregovor. Temu je očitno tako tudi pri obrazcih za dohodnino, saj smo danes v kranjski prodajalni Mladinske knjige srečali Nika čenčiča, vodjo odseka za odmero kranjske davčne uprave. Kupil je obrazec, da bi si ga davkarji lahko ogledali. Republiška davčna uprava bi Jih lahko poslala vsaj občinskim upravam, kamor bomo nosili davčne prijave. Čemu bi se torej pritoževali novinarji, da bi bila v republiški davčni upravi še kako dobrodošla tiskovna konferenca, za vso novinarsko srenjo, ne le za peščico posvečenih novinarjev. • M. V. REPORTAŽA Ivan Uršič, župnik v Srednji vasi v Bohinju: Ko podeželski župniček kaj je pa panika! Župnik iz Srednje vasi v Bohinju, gospod Ivan Uršič, je v redni oddaji Duhovni razgledi na jeseniškem radiu dodobra razburkal duhove. Ivan Uršič je ostro obsodil sprejetje 55. člena slovenske ustave, ki opredeljuje svobodno odločanje o rojstvu otrok. Njegov nagovor je bil izjemno odmeven, najbrž tudi zato, ker je bil stil nagovora Ivana Uršiča zelo sočen, podkrepljen z malo nenavadnimi primerjavami - gospod župnik je skratka naravnost povedal, kaj si misli. rece i Med drugim je dejal: »...z eno roko smo Jezuščka ljubkovali, z drugo mu pa zavijali vrat... Zmešane ženske pred skupščino so zahtevale pravico do svojih trebuhov... Vsako leto ob treh kraljih smo si po vojni šepetali vic: zvezda iz Vzhoda "as je pripeljala v revni hlevček rdečega socializma in ta zvezda se je potuhnila v naše poslance... Mesarji v skupščini so nerojene otročičke obsodili na zakol... Na koncu je pozval k večji modrosti >n pameti...« Javnost se je takoj razdelila na ZA in PROTI - resnici na ljubo, bilo je več tistih, ki so ostro obsodili javni župnikov nagovor, češ da se nikakor nima pravice vtikati v taka vprašanja. Zato smo se oglasili pri gospodu Ivanu Uršiču v Srednji vasi v Bohinju, kjer njegovi verniki tudi tako ali drugače premlevajo javno pridigo in stališče svojega župnika. Povprašali smo ga, kako ocenjuje svojo oddajo in odmeve nanjo? Halo župnik, mačku ste na rep stopili! »Žal mi je,« pravi gospod Ivan Uršič, »da je moja duhovna misel vzbudila bolj negativne kot pozitivne reakcije. Vidim, kako prav ima papež, ki je v nekem lanskoletnem nagovoru poudaril pozitivno: Čutim potrebo, da še enkrat jasno in pogumno ponovim, da božja zapoved ne ubijaj zadeva vsakega človeka ne glede na njegovo prepričanje, ker jo je Bog zapisal v njegovo vest. Smo proti ubijalskemu nasilju katerekoli vrste: kot človeška bitja in kot verni ne smemo nikoli Prenehati s pospeševanjem kulture življenja spričo kulture smrti. Zato smo proti splavu, godnemu zločinu, ki nosi značilnosti totalitarnega sistema do najmanj zavarovanih človeških bitij, smo proti evtanaziji. Proti rasizmu, proti vojni... ubijalskemu nasilju katerekoli vrste. Videti je, da smo vsi skupaj malo bolni na »vojni, revoluciji, prevratih, mrtvih, lačnih, podhranjenih in splavljenih«. To vse je kultura smrti, ki preži na nas iz vsakega časopisa, iz poročil, je snov javnih in zasebnih pomenkov. Mi pa moramo začeti oznanjevati kulturo življenja, kulturo miru, strpnosti, nenapadalnosti, rojevanja novih življenj, veselja do življenja, o joku naših dojenčkov.. Naš ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, vedno zelo pozitiven in optimist v izražanju, se je kar precej temno izrazil v svoji izjavi za Kmečki glas, št. 1., stran 21: »Ob novem letu vidim bolj malo luči in toplote na sončni strani Alp. Na duhovnem področju je huda senca, zmeda v vrednotah in smernicah o smislu življenja...« Večino ljudi je nadškofova izjava pustila neprizadete, ko pa neki nepomemben podeželski župniček spomni, preobleče to »hudo senco zmede moralnih vrednot« v konkretne podobe in spregovori o abortusu v sočnem domačem jeziku, naenkrat taka panika! Ljudje božji, kaj bomo počeli šele takrat, ko bo sam Bog na sodni dan ob koncu časov prišel in razodel misli src in zahteval od marsikoga marsikakšen odgovor? Ko so peli telefoni takoj po oddaji, sem srečeval vernike na cesti: »Halo, župnik, dregnili ste v sršenje gnezdo, če mački na rep stopiš, zamijavka, razumete župnik!« Razumem: sršenje gnezdo, mačkin rep je človekova vest. Pomeni: vznemiril sem vesti, torej še niso čisto otopele. Uredite v vesti, če ste kristjani, pojdite k spovedi. Bog je dober in usmiljen, bolj kot katerikoli župnik, prise-žem... Kompromitiral sem le dobro ime mesarjev... Mnogi so se spotikali ob moj način izražanja. Kako si upam imenovati delegate v skupščini navadne mesarje? Če bi se imel kdo pravico pritožiti, bi se lahko naši mesarji, ker sem njihovo pošteno ime kompromitiral v zvezi s poslanic. Mesar je na deželi spoštovano ime. Je velik gospod posebno pozimi v času kolin. Papež, ki je takten, imenuje abortus bloden zločin, ostuden umor. Kako naj bi imenovali tiste, ki odobravajo prekinitev nosečnosti? Mesar je kar časten naslov. Po drugi strani je način mojega izražanja nekoliko bombastičen, grotesken. Kot bivši poklicni muzik sem občutljiv za muziko jezika in gledam, da se nekje ujema zvočje izražanja z vsebino povedanega. Če si predstavljaš, da poslušaš hrest-Ijanje tisočev lobanjic nerojenih otrok, ki jih ginekologi s svojim morilskim orodjem drobijo v materinih telesih, potem se ne moreš izražati v neprizadetem časopisnem jeziku, še manj lirično pesniško ali tipično pridigarsko zdolgočasenem:... »dragi verniki... in večno življenje. Amen!« Kaj ni množični detomor ena sama obupna grozljiva groteska, komedija smrti? Rad bi povedal, da se kultura življenja začne pri - materi! Spet si bomo morali pridobiti tisti osnovni čut za svetost življenja kot takega. Ne razumem, zakaj imajo učeni ljudje toliko težav okoli vprašanja, toliko poniglavega ugibanja, v katerem tednu nosečnosti je zarodek že človek. Moja mama je bila človek in osebnost. In ko me je moja mama začela čute-vati pod svojim srcem, je vsa srečna rekla očetu: »Naša družina ima novega člana, nekoga nosim pod srcem.« Ni rekla »nekaj«, ampak »nekoga«. Naša mama ni hodila v visoke šole in ni imela neke super izobrazbe. Imela je naraven, zdrav čut dekleta z dežele, naravno inteligentna me je imela že od prvega začetka za človeka, za osebo, za nekoga. In jaz sem ji za to vse življenje neizmerno hvaležen. Skupščina je iz pekla spustila vse peklenščke Mislim, da drugomisleči, ne-kristjani, našega ogorčenja in odpor do uničevanja življenja ne bodo nikoli razumeli brez osnovnega znanja judovsko -krščanskega gledanja na življenje, z oznanilom desetih božjih zapovedi, ki brani celovitost človekovega življenja. Prekinitev nosečnosti spada pod 5. božjo zapoved: ohranjaj si življenje oziroma ne ubijaj! Kdor nerojenemu prekine življenje, ni le ubijalec, ampak tudi bogokletnik, ker ruši odnose življenja. Je pohotnež, ker je neodgovorno spočenjal. Je tat, ker krade drugemu življenje. Je v lažnem odnosu z umorjenim itd. itd. Iz tega je razvidna celovitost življenja pa tudi povezanost zla med seboj. Mi duhovniki, ki delujemo v bazi, v stikih z ljudmi, pogosto doživljamo žaloigre teh zlorabljenih in ponižanih detomo-rilk. Velikokrat nam tožijo: »Otrok, ki mu nisem dala življenja, vpije v meni in mi ne da miru, ne spanja, kaj naj storim, da ga utišam?« Zatečem se k odgovoru nekega razsvetljenega človeka: naj mamica detomorilka najprej uredi v svoji vesti pred Bogom z dobro spovedjo, potem naj po svoji moči popravi zlo: obdari recimo revne otroke ali celo pomaga kakšni nosečnici. Ko tako vzpostavi nekako ravnovesje dobrega nad zlim naj zbere svoje duhovne moči in naj v duhu prikliče otrokovo dušico, ji pove, da jo sprejme z ljubeznijo, da otroku ime - ga prizna za osebo, ga v duhu krsti in ga izroči božji ljubezni. S tem ga menda reši za večno življenje v Bogu. In otrok se umiri. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste moji radijski pridigi poklonili toliko pozornosti in zanimanja. Nisem navajen, kajti moji verniki tukaj v Bohinju ponavadi med mojo pridigo zaspijo. Hudomušno so sklenili, da bodo moje pridige dali v svoje domače lekarne med pomirila kot najodličnejše uspavalno sredstvo. Ali se najde še kaka podobna župnija na Gorenjskem, z župnikom s tako dolgočasnimi pridigami? In s tako hudomušnimi farani? Pospeševati kulturo smejanja!« • D. Sedej "Eclusier" na Gorenjskem IZ KANADE ■ S PRIJATELJSTVOM Kranj - Allan je zdaj že doma v Montrealu. Minuli konec ted-na je tako, kot je prišel, v Celovcu sedel na letalo in odletel £azaj v Kanado, v domači Montreal. Ko bo znova prišel čez *ake pol leta, bo lahko pristal na letališču Brnik, o tem je Prepričan. Obisk mladega Kanadčana Milana Burgstallerja, vsi pa so 8a klicali Burgie, je "posledica" srečanja folkloristov kranjske Save na lanskem svetovom festivalu folklore v kanadskem Lachinu in Cornvvalu. Al-[anu, ki je član kanadske folklorne skupine Les Eclusiers iz Lachina, so se simpatični Go-rer»jci tako priljubili, da je ob slovesu obljubil: "Decembra se v,dimo v Sloveniji!" Obljube rned mladimi so sicer nekaj, j"esničnost nekaj drugega, toda konec decembra je.bil Allan že Pji Gregu Flajniku, kolegica ^atalie pa je obiskala Matjaža. Pravzaprav je bil Allan gost skoraj celotne folklorne skupijo Sava, saj so ga vabili na vse k|*aje, gost je bil skratka pri vseh. kakšni so vtisi o Sloveniji? Z eno besedo - bilo je su-Per- Navdušen sem nad ljudmi, ad gostoljubnostjo, prijaz- nostjo. Nimam besed, da bi opisal prelepo naravo, prevzet sem nad vašimi gorami, jezeri, vse je veliko bolj nedotaknjeneo kot v Kanadi. Dneve in dneve bom lahko kanadskim prijateljem pripovedoval o vsem. Razlika je vsekakor priti kot turist v tujo deželo, ali pa priti k prijateljem. Zato sem lahko Slovenijo doživljal med ljudmi, v pogovorih z njimi, spoznal sem vašo kulturo odnosov, z eno besedo, nadvse lepo je bilo." Boste, razen spominov, odnesli domov še kaj posebnega? "Z Gregom sva iskala tipične slovenske spominke, našel sem mlin za žito, kozolec in še vrsto drugega, celo preveč za prtljago, ki gre na letalo. Ne bom pozabil smučanja na Krvavcu, na razgled po Jezerskem, tja do Kranja in v druge doline, ki jim ne vem imena. Se posebej pa ne bom pozabil ljudi in tega, kako imenitno se Grega in Allan znajo veseliti. Bil sem z Gregom na družinskem praznovanju v Poljanski dolini, vso noč se je plesalo ob frajtonarici, jedlo, pilo, veselili so se prav vsi - otroci do najstarejših. Pomagal sem pri tem, kakor sem mogel." Malo težko je imeti prijatelje tako daleč, mar ne? "To je res. Ocean je med nami, pa tudi denarja ni na pretek. Sam še Študiram, študij prekinjam in se zaposlim, da zberem denar za študij. Toda poleti bom spet tukaj. Moja kanadska folklorna skupina bo gostovala v Rusiji, sam pa bom bivanje v Evropi podaljšal - v Kranju seveda. Drugič mi starši in kanadski prijatelji gotovo ne bodo več branili kot zdaj, ko je vojna še tako blizu, vesti do Kanade pa prihajajo kajpak le najslabše. Poleti moram videti še vaše morje in še mnogo, mnogo tega." • Lea Mencinger, foto: Jure Cigler PONEDELJEK, 27. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 11.00 12.30 13.20 13.30 13.40 15.50 16.00 16.20 16.25 16.30 16.35 16.45 16.45 17.00 17.25 17.55 18.00 18.25 18.40 18.50 18.55 19.00 19.25 1930 19 55 19.57 20.00 20.05 20.35 20.40 21 25 22.25 22.45 22.47 22.50 22.53 22.55 0.35 Video strani Zimski počitniški program: Muro in ljubezen, Zlati dež, danska serija Moj otrok že ne, ameriški film Trgovina z mamili, ponovitev angleške nadaljevanke Video strani TV dnevnik Napovednik Video strani Podarim - dobim, ponovitev EP, Video strani ■ Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Program za otroke Radovedni Taček: Ptica Pridi moj mili Ariel, 4. del Obzorja duha, ponovitev EP, Video strani Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja Novosti založb: Odprta knjiga Risanka Napovednik EPP Žarišče EPP TV dnevnik Vreme Šport EPP Da, predsednik, angleška nanizanka EPP Dosje Poštar, drama TV Skopje TV dnevnik Vreme Šport Napovednik EP, Video strani Sova Monsinjor Kihot, angleška nadaljevanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.40 Video strani 16.50 Sova, ponovitev Ko se vname star panj, angleška humoristična nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka 18.10 Euroritem 18.30 EP v umetnostnem drsanju, drsalna revija, posnetek iz Lausanne 19.00 Videošpon 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik, Koper-Capodi-stria 20.00 EPP 20.05 Zelena ura 21.05 Video godba 21.35 Alpe - Donava - Jadran 22.05 Sedma steza 22.25 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Trema, ameriški film (čb) 0.10 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 9.00 Horoskop 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Srečni ljudje, serija za otroke 11.20 Grimmove pravljice: Klatež 11.35 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Imenitna hiša, ameriška nanizanka 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški 13.55 Poročila 14.05 Hard Country, ponovitev ameriškega filma 16.00 Poročila 16.15 Poročila iz hrvaških regionalnih studiev '5.30 Kristjani, angleška dokumentarna serija 17.20 Poročila v angleščini 18.00 Poročila 18.30 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Svet športa 20.50 Hrvaška v svetu 21.55 Dnevnik 22.20 Glasba 22.50 Poročila v angleščini 22.55 Poročila v nemščini 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.40 Video strani 16.50 TV koledar 17.00 Malavizija 19.30 Dnevnik 20.05 Popolna tujca, humoristična nanizanka SLOVENIJA 2 22.25 TREMA Ameriški barvni film iz ciklusa filmov Alfreda Hitchcocka; Jane Wyman, Marlene Dietrich, Michael VVilding; Jonathan Cooper je osumljen umora moža svoje ljubice in zapleti se dogajajo, ko skuša dokazati svojo nedolžnost. 20.35 Beda bogatih, nadaljevanka 21.25 Električni kavboj 22.00 Po sledeh zločina, španska nanizanka 23.00 Brez toka 0.00 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev sobotnega programa 19.00 A shop 19.15 Glasbena oddaja 19.45 A shop 19.15 Glasbena oddaja 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.05 Informativno dokumentarni program 20.30 Teden na borzi 21.00 Film 22.50 A Shop Lahko noč TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 10.30 Zasebni detektiv, ponovitev 12.00 Jour Fixe 13.00 Čas v sliki 13.10 Sporna vprašanja 13.35 Srečanje z naravo 14.05 VValtonovi 14.50 Kraljestvo narava 15.00 Jaz in ti 15.05 Garfield in prijatelji 15.30 Am, dam, des 16.05 Otroci iz zabaviščnega parka 16.30 Ding, dong 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 MacGvver 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Miami Vice 22.10 Novosti iz sveta filma 22.40 Brazil, britanski film; Jonathan Pryce, Robert de Niro TV AVSTRIJA 2 20.00 Kultura 20.15 Vaški zdravnik 21.00 Novo v kinu 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 čas v sliki 22.30 Priče ledene dobe RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, glasbena rubrika -klasična glasba, pregled nastopov gorenjskih športnikov, Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II, aktualna tema, čestitke poslušalcev, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.000 -Zaključek 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice - 17.00 - Obvestila - 17.15 - Otorški program 18.00 - Mladinski program 19.00 -Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja - 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Oziramo se - 13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - še pet glasbenih želja 14.00 - Pesem tedna - 14.20 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) 15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter 18.00 - Regionalna poročila - 18.20 - Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje - KINO 27. januarja CENTER amer. pust rom. VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 16. 18 in 20 uri STORŽIC in ŽELEZAR! Danes zaprto! RADOVLJICA amer krim. film MILLERJEVO KRIŽIŠČE ob 20. uri BLED amer. melodrama BARFLY ob 20. uri GLASBENI KOTIČEK GLAS 16. STRAN Petek, 24. januarja 1992 TOREK, 28. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Zimski počitniški program: Muro in dva bahača, Zlati dež, danska serija 11.00 Divje in lepe, francoski dokumentarni film 12.25 Euroritem, ponovitev 12.40 Sedma steza, ponovitev 13.00 Svetovalna oddaja, ponovitev 13.20 Video strani 13.30 TV dnevnik 13.40 Napovednik 13.45 Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev 14.00 Trema, ponovitev ameriškega filma (čb) 15.45 Alpe - Donava - Jadran, ponovitev 16.20 EP, Video strani 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Slovenska kronika 16.45 Program za otroke 16.45 Zlati prah: Komu se lepše sanja 16.50 Ex libris: Človek in pes, ponovitev 17.45 Sonce v žepu 18.00 EP, Video strani 18.05 Svet poroča 18.45 Risanka 18.50 Napovednik 18.55 EPP 19.00 Žarišče 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Šport 20.00 EPP 20.05 Louisiana, ameriška nadaljevanka 20.50 EPP 20.55 Novosti založb: Prelistajmo skupaj 21.05 Osmi dan 21.55 TV dnevnik 22.15 Vreme 22.17 Šport 22.20 Poslovna borza 22.30 Svet fotografije, dokumentarna oddaja 23.00 Napovednik 23.03 EP, Video strani 23.10 Sova V območju somraka, ameriška nanizanka Monsinjor Kihot, angleška nadaljevanka 0.25 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16 20 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 20 55 22 55 23 25 Sova, ponovitev Monsinjor Kihot, angleška nadaljevanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka Regionalni programi - Koper Orion Napovednik TV dnevnik, Sarajevo EPP Zbirni center, dokumentarna oddaja Omizje Alternativni program: Talk show Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled programa 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 9.00 Horoskop 10.00 Poročila 10 05 TV-šola 11.05 Spored za otroke 11.35 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Imenitna hiša, ameriška nanizanka 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV izbora 14.00 Poročila 14.10 Popolna tujca 14.35 Glasba 14.40 Beda bogatih, ponovitev 16.00 Poročila 16.30 Malavizija 17.15 Poročila v angleščini 18.00 Poročila 18.30 Santa Barbara, ameriška barvna nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Spekter 21.50 Hrvaški dokumentarni film 22.25 Dnevnik 22.50 Poročila v angleščini 22.55 Poročila v nemščini 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.10 Video strani 16.20 TV koledar 16.30 Malavizija 19.30 TV dnevnik SLOVENIJA 1 _ SOVA V OBMOČJU SOMRAKA Skavt, ki se je namenil čez travnik, pade v luknjo in tako povzroči kopico zapletov in ne pojasnjenih pojavov. 20.05 Odloženi raj, angleška nada Ijevanka 21.00 Na zdravje 21.25 Pričevanja o Indiji, dokumen tana serija 22.10 Nikoli več, angleška nadalje vanka 23.00 D.J. is so hit 0.00 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega spore da 19.00 A Shop 20.00 Dober večer 20.05 Informativno dokumentarni program 20.30 Uradna verzija, argentinski film 22.30 A shop Lahko noč TV AVSTRIJA l 9.00 10.30 12.05 13.00 13.10 14.00 14.45 15.00 15.05 15.30 16.05 16.30 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.22 19.30 20.00 20.15 21.00 21.07 21.15 22.05 22.55 1.15 Jutranji program Sestanek s truplom, ameriški film Šport v ponedeljek Čas v sliki Mi VValtonovi Mojstrstvo jutrišnjega dne Jaz in ti Tudi hec mora biti Am, dam, des Otroci iz zabaviščnega parka, serija Glasbena delavnica Mini čas v sliki VVurlitzer Čas v sliki Mi MacGvver Znanje danes Čas v sliki, vreme Šport Dežela gora TV kotiček za živali Pogledi s strani Milijonski dedič Peter Strohm Biti ali ne biti, ameriški film; Jack Benny, Carole Lombard Magnum Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 20.00 Kultura 20.15 Da ali ne 21.00 TV kotiček 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II, torkovo popoldne z Bracom Korenom, vmes čestitke in obvestila, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Oziramo se 13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna - 15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.50 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - KINO 28. januarja CENTER amer. pust rom. VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer trda erot. TELESNA VROČICA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR hrvaš, film ČARUGA ob 18. in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer kom. ODKLOPLJENI PSIHIATER ob 20. uri RADOVUICA Ni predsta ve! BLED amer. krim film MILIERJEVO KRIŽIŠČE ob 20. uri domača pesem tuja pesem novi predlog Naslov: Kupončke pošljite na naslov Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri! Glasbena lestvica Radia Žiri Pozdravljeni bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Žiri. Našo lestvico boste lahko slišali v sredo, 29. januarja, od 16. do 19. ure. Gost naše oddaje bo pevec IVO RADIN, ki bo predstavil svojo kaseto. Lestvico ureja Nataša Bešter Domača lestvica 1. Miki Šarac - Lizika 2. Wolf - Angel Varuh 3. Don Juan - Rad bi ti rekel nekaj lepega 4. U' uredu - Na vrhu nebotičnika 5. Helena Blagne - Nocoj 6. Big ben - Stara mama 7. Avia bend - Polnoč Novi predlog: Čuki - Rdeča mašna Tuja lestvica 1. Guns'n' Roses - Don't Cry 2. Vaja con dios - What's a Woman 3. Hrvaški band aid - Moja domovina 4. Rod Stevvard - The Motovvn Song 5. Scorpions - Send Me To Angel 6. Bryan Adams - Evervthing I do 7. Boy George - Hare Krishma Novi predlog: Michael Jackson - Black ov VVhite Sponzor naše lestvice je tokrat GORENJSKI GLAS, ki poklanja 3 nagrade v vrednosti 1.000 tolarjev. Nagrade prejmejo: Anže Kajbič, Zvirče 591, Tržič, Albin Urh,Jelovška 10, Bohinjska Bistrica, Dunja Frelih, Gradnikova 85, Radovljica. Vsem iskreno čestitam in vas vabim k sodelovanju, čakajo vas lepe nagrade! Srečno! ■•■■■■■■■■■■■■■na ■■■■■■■m Sončkov kot Sneg pa kar dol Tako. Sneg ščije k'svina, tukaj smo na toplem in se mrzlično pripravljamo na žrebanje. Alberto Gregorič je uradno posnel točno dve kaseti, nič več in nič manj. Čeprav ste eni napisali eno ali pa tri. Dve pa konc besedi. Žrebala je tokrat Mojca oziroma žrebala sta Mojca + tisti oziroma tista v trebuhu. Njena srečna roka je izbrala Vido Kavčič, Prvomajska 5, 64226 Žiri, Vida imaš pa res zegn. Pride dopis, pa se enkrat z njim oglasi v prodajalni Sonček v Kranju. TOP 3 1. Greatest hits II - Queen 2. Nocoj - Helena Blagne 3. Angel varuh - Wolf 1ZBERIT IVI MER CA TOR - IZBIRA Trgovsko podjetje, d o o KRANJ UGODEN NAKUP V poslovalnicah z gradbenim materialom v Stražišču in v Hrastju vam nudimo ugodne kreditne pogoje za: - radiatorje Jugoterm - kable PPR in P žice - plastificirane bakrene cevi za enocevni sistem - bakreno pločevino 0,55 mm Obiščite nas ali pa pokličite po telefonu 326-462 (Hrastje) ali 312-123 (Stražišče). Vine Bešter pravi: Nismo ne tič ne miš Kranjski radio je, kljub temu da že krepko koraka proti drugi obletnici svojega delovanja in oddajanja, še vedno brez organov upravljanja in brez programskega sveta. Oba vodilna, tako direktor radia Peter Tomazin kot odgovorni urednik Vine Bešter, sta še vedno v vlogi vršilca dolžnosti, marsikaj se ravno zaradi statusta radia "v ustanavljanju" ne da urediti, kot bi želeli radijci. Kranj, 20. januarja - Zakaj še vedno "vedejevstvo" in kje se pravzaprav zatika pri ustanavljanju obeh potrebnih organov, je bilo prvo vprašanje, ki smo ga zastavili v.d. odgovornemu uredniku Radia Kranj, Vinetu Beštru. "Vse skupaj je posledica potez v kranjski skupščini. Redno zaposleni radijci smo se prejšnji teden sestali in na občinske poslance naslovili apel: želimo, da se čimprej uredi formalni status radia, poleg tega pa bi želeli tudi kvalitetnejše prostorske pogoje. Ker je bil radio ustanovljen po starem zakonu, ki ne velja več, po novem pa nismo ne tič ne miš, so velike težave. Glede programskega sveta se stranke ne morejo dogovoriti o sestavi, dokler pa nimamo organa upravljanja, ne moremo razpisati delovnih mest za direktorja in urednika. Hkrati smo zaprosili, da se status v.d. za obe mesti podaljša, dokler ne bosta ta dva organa ustanovljena. Upam, da nas ne bodo prehitele volitve." Kvaliteta dela radijske ekipe? "Zelo težko bi govoril o tem, ali sem zadovoljen s kvaliteto dela ali ne. Še vedno smo ena najmlajših radijskih postaj, še vedno nam manjkajo male lokalne informacije. Premalo imamo profesionalnega novinarskega kadra, ne odpiramo toliko žgočih tem, kot bi želeli, pomanjkanje terenskih oddaj v živo,... S fakulteto za novinarstvo se dogovarjamo za stalen dotok pripravnikov z Gorenjskega, omogočamo opravljanje prakse na radiu, širimo dopis-niško mrežo. Z razširitvijo programa (11 ur oddajanja dnevno) se je odprlo več terminov in programskih pasov, za katere pripravljamo med drugim: redno oddajo za upokojence, sklop glasbeno tematskih oddaj, oddajo za podjetnike, borzo dela, skušali se bomo več povezovati z drugimi lokalnimi in regionalnimi radijskimi postajami." Poslovna uspešnost? "Uspevamo sestavljati konec s koncem. Kupili smo nov reportažni avto, nekaj opreme. Za zahtevnejše prenose pa si moramo opremo še vedno sposojati, zato želja, da bi bili tudi na tem področju čimprej neodvisni." • M. Peternelj, foto: G. Šinik NOVOSTI Kva je novga. Kaseta z naslovom, Za zaprtimi vrati, enga, zdi se mi primorskega benda, ki se kliče Zebra Imago, njihova uspešnica pa je Noč dolgih nožev. Vitalij Osmačko je posnel kaseto Čas srečanj, gor pa ciganski melos, romance pa to. Za vse tiste, ki imajo radi srbski stil je Aligator po enih ne-vemkakšnih kanalih, res čudna so pota estrade, izbrskal kaseto Lepe Brene & Sladkega greha, z naslovom Zaljubiška. Najkvalitetnejša novost pa je seveda CD Reške skupine Let 3 "El Desperado" (saj poznate... jedan, dva, tri izgubljeni, ima nas još). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 33: Če so bila zadnja vprašanja težja, bo pa današnje malo lažje. Iz uvoza. S kom se je The Beautiful Brena zadnč enkrat poročila? Rešitve pričakujemo do srede, 29. januarja, na Gorenjski glas, s pripisom "Sonček je". Nagrada klasik, kaseta ali LP po želji. In podajam se v snežni metež. Čav. ^ 20%popurr/) za takojšnje plačilo po lanskih cenah * PRENOVA OKEN* * okna * vrata * senčila * obloge * * hiše * mont. stene * dopolnilni program polken in stilnih vrat FOREL •POTROŠNIŠKO POSOJILO • ORGANIZIRANA MONTAŽA-•BREZPLAČEN PREVOZ- IJELOVICA lesna Industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeve 58 Tel.: 064/631-241, telefax: 064/632-261 predstavništvo KRANJ, Partizanska 26, tel. 211-232 MERKUR NAKUP PREMOGA V AKCIJSKI PRODAJI JE NALOŽBA! Nemški briketi Češki premog kocke .SLT 13.000 SLT PODJETNIKI! Bliža se čas zaključnih računov in zato potrebujete računovodjo: Že imate svc-iega? Še ne, ali z njim niste zadovol|ni? Pokličite nas: Saj tisti, ki nas poznajo, vedo, da je: LEGIS o., podjetje za računovodstvo*finance in trgovino Bertoncljeva 31, Kranj, tel.: 064/212-020 naš pravi obraz! • kvaliteta • zaupnost • natančnost • popolna storitev • konkurenčnost .SLT 7.300 SLT Samo do konca januarja, za takojšnja plačila. Merkurjeve prodajalne: DOM - Naklo, ŽELEZNINA - Radovljica, UNIVERSAL - Jesenice. Specializirana trgovina za toplotno ogrevanje poleg Avtomurke v Lescah UGODNA PRODAJA: Uvoženih gorilnikov že od 27.060 SLT dalje Nizkotemperaturnih kotlov za olje in plin od 30.178 SLT dalje ELTERm Informacije telefon 064/76-650 in 76-194 POSOJILNICA BANK ZVEZA BANK SREDA, 29. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Zimski počitniški program: Muro v živalskem vrtu, Zlati dež, danska serija 11.00 Vesela dvajseta leta z Laure lom in Hardvjem, ameriške burleske (čb) 12.25 Louisiana, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.15 Video strani 13.30 TV dnevnik 13.40 Napovednik 14.30 Video strani 14.40 Zgodbe iz školjke, ponovitev 15.30 Svet narave. Bitka za orle, ponovitev angleške poljudnoznanstvene oddaje 16.20 EP, Video strani 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Slovenska kronika 16.45 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 18.35 EP, Video strani 18.40 Risanka 18.50 Napovednik 18.56 EPP 19.00 Žarišče 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Šport 20.00 EPP 20.05 Film tedna: Padlo z neba, špansko peruanski film 22.05 EPP 22.10 TV dnevnik 22.30 Vreme 22.32 Šport 22.35 Napovednik 22.38 EP, Video strani 22.40 Sova Alf, ameriška nanizanka Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka Glasba skozi čas, koproduk cija 1.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.30 15.40 16.30 17.40 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 22.05 22.35 Video strani Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev V območju somraka, ameriška nanizanka Monsinjor Kihot, angleška nadaljevanka Euroritem, ponovitev Regionalni programi - Maribor Psiho Napovednik TV dnevnik, ORF EPP Športna sreda Komorna glasba skozi stoletja: Zreli barok in rokoko, ponovitev Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 9.00 Horoskop 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Spored za otroke 11.35 Taksi 12.00 Poročila 12.05 Imenitna hiša, ameriška nanizanka 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški 13.55 Poročila 14.10 Odloženi raj, ponovitev angleške nanizanke 15.00 Risanka 15.10 Nikoli več 16.00 Poročila 16.15 Poročila iz hrvaških regionalnih študijev 16.35 Družinske teme 17.00 Izredni spored 18.00 Poročila 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 V velikem planu 21 35 Fluid 22.25 TV dnevnik 22.50 Poročila v angleščini 22.55 Poročila v nemščini 23.00 TV poudarki 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.40 Video strani 16.50 TV koledar 17.00 Malavizija 19.30 TV dnevnik 20.05 McCabe in gospa Millerjeva, ameriški barvni film; VVarren Beatv, Juhe Christie 22.05 Nikoli več, angleška nadaljevanka 22.55 Blue Moon 23.25 Video strani SLOVENIJA 1 SOVA ALF Alf slučajno po radiu dobi zvezo z Melmacom in vse kaže, da bodo s sorodniki osnovali nov Melmac. Kate se denar, 6000 dolarjev, ki jih mora Alf vložiti, ne zdi noben problem, saj sreče ob morebitnem odhodu Al fa pretirano ne skriva. Le Brian je res žalosten. KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 19.00 A shop 20.00 Dober večer 20.30 Oddaja o malih živalih 20.50 Film 22.30 A shop Lahko noč TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 Policijska postaja 9.30 Francoščina 10.00 Šolska TV 10.30 Prekleti z otokov, ponovitev filma 12.05 Popaj, risanka 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sužnja Isaura 14.00 VValtonovi 14.45 Zgodovina stekla 15.00 Jaz in ti 15.05 Jan Niklaas - Deček iz Flandrije 15.30 Sneženi mož, lutke 15.55 Helmi - otroški prometni klub 16.30 Za in proti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 MacGvver 19.22 Znanje danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Drombuschevi 21.45 Pogledi s strani 21.55 Evropski policisti 22.45 Vrnitev v mestece Pevton, ameriški film 0.45 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 20.00 Kultura 20.15 Močnejše od sonca, angleški TVfilm 21.50 Knjige meseca 22.00 čas v sliki 22.30 Spomini 23.30 šport Čas v sliki l, RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa EPP -16.50 - Športne novice 17.00 - Obvestila 17.10 - Zabavno-glasbena lestvica - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski tele graf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, novosti v narodno-zabavni glasbi, Domače novice I, Kupim-prodam, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II, aktualna tema, ura s Simono Vodopivčevo, čestitke, BBC London večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Regionalna poročila 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.20 - Gorenjski utrip 10.55 - Pet glasbenih želja - 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Oziramo se 13.00 - Danes do trinajstih 13.55 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna ■ 15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi 16.50 -Koristne informacije 18.00 - Regionalna poročila - 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje - KINO 29. januarja CENTER amer pust. rom. VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kri. drama DRUGSTORE KAVBOJ ob 18 in 20. uri DUPLICA amer. pust. film NINJA ŽELVE ob 17. uri, amer. kom. KO JE HARRY SREČAL SALLY ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. ODKLOPLJENI PSIHIATER ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. ljub. drama DIVJA ORHIDEJA ob 20 uri BLED Ni predstavel UGANKARSKI KOTIČEK ČETRTEK, 30. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 11.00 12.25 13.30 13.40 14.20 16.20 16.25 16.30 16.35 16.45 16.45 17.10 18.00 18.05 18.40 18.50 18.54 18.55 19.00 19.25 19.30 19.55 19.57 20.00 20.05 20.28 20.30 21.30 22.20 22.40 22.42 22.45 22.55 22.58 23.00 0.40 Video strani Zimski počitniški program Palčki nimajo pojma. Zlati dež, danska serija Zaupno poročilo o stripu, ameriški dokumentarni film Video strani TV dnevnik Napovednik športna sreda, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Program za otroke Superbabica, angleška nanizanka Živ žav EP, Video strani Že veste, svetovalno izobraževalna oddaja Risanka Napovednik EPP Dobro je vedeti Žarišče EPP TV dnevnik Vreme šport EPP Razrednik, ameriška nanizanka EPP Maja vam predstavlja Tednik TV dnevnik Vreme šport Poslovna borza Napovednik EP, Video strani Sova Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka Ne za peni več, ne za peni manj, angleška nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.40 15.50 17.40 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 20.35 20.35 22.05 22.35 Video strani Sova, ponovitev Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka Glasba skozi čas, koprodukcija Euroritem Regionalni programi - Koper Video lestvica Napovednik TV dnevnik RAI EPP Gospodarska oddaja Umetniški večer Povečava. Utrinki o televiziji Iz arhiva televizije, dokumentarni film Yutel, eksperimentalni program l, PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 9.00 Horoskop 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.05 Spored za otroke 11.35 Taksi, nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Imenitna hiša, ameriška nanizanka 13.00 Tisk. tuji dopisniki o Hrvaški 14.00 Poročila 14.10 Nikoli več, ponovitev nada Ijevanke 15.00 Blue Moon 15.30 Krhka široka cesta 16.00 Poročila 16.15 Poročila iz hrvaških regionalnih študijev 17.00 Izredni spored 18.00 Poročila 18.30 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Zabavni spored 20.30 Večer hrvaškega tenisa 20.55 Spekter 22.35 Dnevnik 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.40 Video strani 16.50 TV koledar 17.00 Malavizija/Cirkus, otroška serija/Alf 19.30 Dnevnik 20.05 Cover Storv 20.45 Nikoli več, angleška nadaljevanka 21.40 Družinske vezi 22.10 Metal Mania 23.10 Video strani SLOVENIJA 1 20.05 RAZREDNIK Približuje se zahvalni dan, zato se Moore osredotoči na skrivnost praznika in popotnikov. POIHC SVEČANA 2 EN S K A IN MOŠKA OBLAČILA [pm.ši(i<\'.) !(,. Krilili, i,.|. Od I 11 I I.,'! I KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 19.00 A shop 19.15 Glasbena oddaja 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Ciklus filmov Boštjana Hladnika Deklica z gora, nemi igrani film TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 12.15 13.00 13.10 13.35 14.00 15.45 14.55 15.00 15.05 15.30 15.55 16.05 16.30 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.22 19.30 19.53 20.00 20.15 21.50 21.30 23.30 Jutranji program; Čas v sliki Policijska postaja Zemlja in ljudje Šolska TV Maškarada, ponovitev avstrijskega filma Klub za seniorje Čas v sliki Mi Sužnja Isaura VValtonovi Goščavski otroci Focus Earth Jaz in ti Nekoč je bilo... življenje Am, dam, des Mini scena Otroci iz zabaviščnega parka, serija Uspešnice in napotki Mini čas v sliki VVurlitzer Čas v sliki Mi Zdaj ali nikoli Znanje danes Čas v sliki Vreme ' Šport Lovvinger Pogledi s strani Gospod Horn - njegova pot na vislice, 1/2 del ameriškega TV filma; David Carradi ne, Richard VVidmark, Karn Black, Clay Tanner čaj v Arhimedovem vrtu, francoski film; Kader Bouk- hanet, Remi Martin 0.45 Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, vedno zelene melodije, Domače novice I, tečaj angleškega jezika - BBC London, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II. aktualna tema, čestitke, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek 1. RADIO žnu 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Športne novice 17.20 - Socialni pakt v Sloveniji 18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi -18.40 - Gospodinjski nasveti - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja - 14.00- Pesem tedna - 15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.20 -Skriti reporter - 18.00 - Regionalna poročila - 18.20 - Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje - KINO 30. januarja CENTER amer. pust. rom. VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 16. in 18 uri, amer krim drama DRUGSTORE KAVBOJ ob 20. uri STORŽIČ amer pust. film BULL DURHAM ob 18. uri, amer trda erot. TELESNA VROČICA ob 20 uri ŽELEZAR prem. angl. kom. DOLGIN ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. pust. film OSTANI Z MENOJ ob 17. uri, prem. hrvaš, filma ČARUGA ob 20. uri KOMENDA amer pust rom. VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. horror PLES ČAROVNIC ob 20. uri RADOVLJICA franc drama POD SATANOVIM SONCEM ob 20. uri BLED amer. ljub. drama DIVJA ORHIDEJA ob 20. uri BOHINJ amer. melodrama BARFLY ob 20. uri 0 poslih in financah - na vedrejši način Neža je zatajila! Tokrat tretjič in zadnjič o kurjih jajcih, sveti Neži in cenah. Franc Štular iz Tržiča pravi: »Neža je prima punca, ki kuram rit odveze, pa še v kakšno moško režo seže.« Ce Vas spomnimo: predlagaii smo, da po lanskih računih doma pobrskate o ceni za eno kurje jajce na dan sv. Neže, 21. januarja 1991, in zraven skušate uganiti, po kakšni ceni bodo 21. januarja letos jajca. Dorca Kralj iz Tržiča nas je prav prestrašila: napovedala je ceno 15,00 tolarjev za en jajček; tudi Franc Žumer iz Celja računa cene v stilu Elektrogospodarstva: napovedal je ceno jajc med 12,00 in 14,00 tolarji. Boris Hafner z Jesenic, Albin Urh iz Bohinjske Bistrice in Ivanka Gartner iz Seic so sklenili koalicijo pri ceni 12,00 tolarjev za jajce, Cvetka Tušek iz Selc je napovedala 11,00 SLT, Vida Breznik in Marica Sodja iz Bohinjske Bistrice sta bili sklepčni za ceno 10,00 tolarjev za eno jajce; Primož Stare iz Cerkelj pa je največji optimist med bralci, saj je za ceno jajc na dan sv. Neže napovedal le 8,00 - 10,00 SLT. Ostale napovedi smo predstavili prejšnji petek, ravno tako podatek iz skrbnih gospodinjskih bukev naših bralk in bralcev, da je bilo 21. januarja 1991 jajce vsega 2,00 (tedaj dinarja). Neža je godovala v torek, ko smo se prebudili v prvi pošiljki januarskega snega. Povprašali smo po trgovinah, na tržnici in še kje: jajca od 8,30 do 9,10 so bila v diskontih; v maloprodaji ste odšteli med 11,00 In 13,00 tolarji za eno navadno kurje jajce. »Na veliko« so jih prodajali po 10,00 SLT - na isti dan ste (če ste imeli srečo) lahko avstrijski šiling kupili za 7,20 tolarja. Skratka v enem letu so se jajca podražila vsaj petkratno (in tudi več). Moderne kure očitno nimajo pojma o sveti Neži in njenih blagodejnih učinkih na tržno ponudbo Jajc - navsezadnje so se mleko, mlečni izdelki, meso, olje, sladkor itd. podražili celo manj kot jajca. Prav zato Vam izdajamo pravi »gorenjski recept« za ocvrta jajčka: pri- Nagradna križanka pravimo dve jajci ter na razgreti maščobi eno jajce ocvremo. Drugo jajce shranimo za naslednjič. Jajčno lupino posušimo ter jo damo znanki, ki ima kure. Našo ugibanko o ceni jajc in sveti Neži zaključujemo - obljubili smo praktična knjižna darila. Borisu Hafnerju na Jesenice, Francu Štularju v Tržič ter Milanu Bojani-ču v Kranj bomo poslali knjige »Kuhajmo po domače«. V ugibanju o jajcih so sodelovale predvsem gospodinje - za spodbudo nagrajujemo gospodinjce, ki so nam na dopisnice pripisali celo kopico modrosti o sveti Neži, jajcih, kurah... Za današnje žrebanje križanke MGV ŠPORT smo prejeli 1214 rešitev (nekatere tudi nepravilne). Komisija sestavljena iz naročnikov Gorenjskega glasa in »glasovcev« je izžrebala naslednje nagrajence. Prejemniki prvih treh nagrad bodo lahko denarni znesek izkoristili za brezplačen nakup v športni trgovini, ki se nahaja za hotelom Jelen v Kranju. Pa poglejmo, komu je žreb namenil srečo: 1. nagrada - Zvonko Debeljak, St. Žagarja 45, Kranj bon v vrednosti 5.000,00 SLT 2. nagrada - Maša Gorenc, Tomšičeva 5, Kranj bon v vrednosti 4.000,00 SLT 3. nagrada - Marija Brence, Hraše 17 a, Lesce bon v vrednosti 3.000,00 SLT Dobitniki 4., 5. in 6. nagrade dobijo praktično darilo Gorenjskega glasa 4. nagrada 5. nagrada 6. nagrada Milena Hrovat, Žirovnica 10/a, Žirovnica Saša Lipovec, Lahovče 30, Cerklje Jana Ambrožič, Kajuhova 17, Bled Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! 1 2 3 4 5 6 7 •-1 9 10 11 12 13 14 15 16 17 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 Če s pomočjo številk prenesete črke v križanki v zgornji lik, boste dobili geslo današnje križanke. Današnja križanka je namenjena predvsem tistim, ki uživajo v dobri, predvsem italijanski hrani. Izpolnjen kupon z vpisano rešitvijo, nalepljen na dopisnico, pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka, 30. januarja 1992, do 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova! Za današnjo križanko razpisujemo nagrade v obliki denarnih bonov, ki jih boste lahko vnovčili v restavraciji Leonardo. 1. nagrada v vrednosti 5.000,00 SLT 2. nagrada v vrednosti 4.000,00 SLT 3. nagrada v vrednosti 3.000,00 SLT 4., 5. in 6. nagrada - praktično darilo Gorenjskega glasa. Želimo vam veliko užitka in sreče pri žrebanju! Petek, 24. januarja 1992 19. STRAN GLAS Franc Križnar Pogovor s slovenskim pianistom, organistom in strokovnjakom za gregorijanski koral - Antonom Potočnikom. Gregorijanski koral je osnova vse evropske umetne glasbe! Med zadnjimi počitnicami smo se pogovarjali z Locanom, selskim "J^mju^ cer že več kot celo desetletje biva in študira glasbo v Rimu Pianist in organist An ton Potici je seveda prav na ta račun kar nekam izginil s genskega glasbene-ha odra, kamor pa se seveda, kolikor nanesejo priložnosti, tudi vrača. Morda se \nekoč le vrne za stalno? v daljni Koreji z našimi - rimskimi posnetki. Ali je to vse, kar tam (v Rimu) počneš? Ja, prav to, kar sem že omenil, naj bi bilo osrednje težišče mo- njem je možna edinole v cerkvenem prostoru. In prav povezava korala s (Frescobaldije-vimi) orglami je edinole možno v cerkvi. Kljub temu pa te le moram malce dopolniti: velika skrb za restavracijo slovenskih orgelskih inštrumentov pa je v zadnjem času le pozitiven korak nadaljnjega razvoja slovenske organistike. Vendarle se nekje in nekoč le za stalno vrneš domov, končaš še pred tem rimske študije in začneš bogato nabrano znanje vračati svoji domovini? Jaz bi se že vrnil, marsikaj pa le moram še dokončati. V tem študijskem letu, ki je prec menoj (1991/92), bom v Rimu zaključil študij kompozicije in diplomiral iz orgel na Conserva- Seveda, absolutno in prav to in tako. Moje nadaljnje glasbeno delovanje doma na slovenskem pa bo hkrati tudi rezultat sinteze vseh glasbenih znanj, ki so za menoj. Seveda, še vedno me najbolj zanima nadaljnji študij in raziskave ter izvajanje in poučevanje gregorijanskega korala, za tem ali pa vzporedno z njim pa bo tekla tudi moja klavirska pot. Moj zadnji večji klavirski recital je sicer za menoj že zelo dolgo (Tolmin 1989, op. pisc.!), tako da tudi tovrstne ambicije že bledijo. Alije ta tvoja redka prisotnost na domačem in tujem glasbenem odru rezultat tvoje (ne)ponudbe? Seveda, po svoji naravi se čisto nič ne ponujam, vsi nastopi so naključni, priložnostni... Torej, Z glasbo se sicer ukvarjaš vseskozi, poleg klavirja, orgel, kompozicije .... nazadnje pa začenjaš tudi Z znanstveno-raziskovalnim delom. Morda te bo šele ta nova dimenzija delovanja, poleg umetni-škega, kompletirala? Res je, kajti pri nas je v najrazličnejših arhivih še zelo veliko starih rokopisov. V primeru pa, ki ga želim nazadnje obelodaniti, transkribirati in izdati v ti-jsku, ter kasneje tudi izvajati, Pa gre za Gradual (to je drugi !sPev masnega proprija kot najvažnejši responzorialni spev na Psalmovo besedilo, op. pisc!) I y, rokopisu, ohranjen pa je sicer 'ragmantarno na 60 folijah kot \ "ajstarejši slovenski glasbeni j rokopis za področje (staro)krš-\ danskega korala. Izvirnik je ohranjen v ljubljanskem Državnem arhivu. V tem primeru gre za tip cistercijanskega kora-|la. Tudi ta koral je posledica j reform gregorijanskega korala jin kot tak je omenjen v zgornjem in spodnjem registru. Pri , nas pa je ta Gradual še najbolj [povezan s Stiškim samostanom |(ok. leta 1190). Ker pa je pri nas že obstajalo zanimanje za tovrstno literaturo (J. Snoj, Alelujni spevi, in N. Golob, Literatura in ornamentika), lahko nastane v tem mojem primeru [raziskave čisto zanimiva in uporabna interdisciplinarna študija in nje rezultati. Ker pa Ise še vedno vračam v Rim, imam prav tam najboljše (komparativne) pogoje nadaljnjega poglabljanja in muzikološke analize tega Graduala. Zadeva bo končno sicer napisana v italijanščini, seveda pa je to čisto nič ne odvrača, da bi kasneje zagledala luč sveta tudi pri nas na Slovenskem v prevodu. AH je problem v notaciji, paleo-Srajiji tega besedila? Ne> saj imam za seboj v okviru študijev gregorijanskega korala Posebna poglabljanja v santga-•enski pisavi, različnih francoskih notacijah itd. Prav za podobne notne zapise, ki datirajo v čas 9. do 11. stoleta, pa je značilno, da so najbolj popolni Prav za zapisovanje zgodnjega krščanskega korala. Ze sto let kasneje je nastopila v pisavi degradacija. Tako imamo samo za en interval sekunde (male ali velike, op. pisc!) na razpolago celo vrsto znakov, tudi za-to. pri rekonstrukciji tovrstne Pisave še vedno cela vrsta različnih interpretacij: zanje ni določena točna višina niti dolžina tona, zato pa so ti različni znaki bolj opredeljevali glasbeni •zraz za določeno besedilo ali zloge le-tega. Torej povsem nasprotno dandanašnji moderni notni pisavi. In iz tega potem še dandanes obstajajo cele študije in njih smeri o interpretaciji »Canta Gregoriana«, to Je gregorijanskega korala oziroma njegovega petja. Tudi ...... ----j, .. . . ;ega več kot deset letnega dela torto di S. Cecilia, zaključil pa ce me nekdo skoraj ne potisne ne (orgelske) medigre-interiu- j b Seveda, klavirju osta- bom že omenjeno znanstveno- na koncertni oder, mene tam dije. Seveda so potem letošnje v Kje in kako pa sicer živiš v Rimu? Od doma si fizično in duhovno ter kulturno (glasbeno) odsoten že več kot celo desetletje? Počnem vse, tudi kot vodiča po Rimu in Vatikanu me lahko srečaš ali pa se ti tudi ponudim, ko me obiščeš na koncu italijanskega škornja. Najprej sem sicer s štipendijo živel v rimskem Slovenskem domu, pa je sedaj to že zelo daleč. Potem sem živel (kot laik, op. pisc!) tudi v samostanu. Eksistenčno pa mi še največ pomeni zasebno poučevanje klavirja, za katerega je v Rimu veliko povpraševanje. Me pa v zadnjem času prav to še najbolj obremenjuje, zato seveda to že precej opuščam. Zato mi trenutno še najbolj zagotavlja eksistenčni obstoj orglanje v različnih rimskih cerkvah in to pri bogoslužju. Veš, Rim, je res večno mesto, zato tudi v tem glasbenem oziru take možnosti. Pa še to moje orglanje je skoraj redno namenjeno verskemu bogoslužju, koncertiram ne preveč. Seveda takrat vedno, ko se pojavi priložnost in zelo rad. Pa je to in tako orglanje, od katerega sam praviš, da tu živiš, plačano? Je, seveda zelo skromno! Ne bi pa bil več v Rimu, če me ne bi zanimali najrazličnejši glasbeni študiji, tem je namreč podrejena moja celotna in skromna eksistenca v tujini. slovenske vojne razmere onemogočile to gostovanje Italijanov in s tem precej okrnile tudi celoten Festival, kar pa seveda kot natančen spremljevalec vsega glasbenega ne le na Gorenjskem, pač pa skoraj povsod, sam predobro veš. In ti pevci bi recimo odpeli celotni mašni ciklus spevov enoglasno (Kyrie, Gloria, Čredo, Sanctus, Benedictus, Agnus Dei) kot speve obveznega, stalnega dela maše - ordinarije in njene neobvezne ali spremenljive dele -proprije (introitus, gradual, aleluja, tractus, ofertorij, com-munio), vmes pa bi improvizirano sam igral že omenjeno (Frescobaldijevo) orgelsko glasbo. nem zvest primarno. To se je pravzaprav odvijalo vključno od mojih zagrebških študijev klavirja pri odličnem pianistu in učitelju Vladimirju Krpanu. Kajti na rimskem Conservato-rio di Santa Cecilia sem bil sprejet (1977) prav na podlagi klavirskih uspehov in nadaljeval ambicije v tujini prav tu. Samo štirje študentje smo bili takrat tam sprejeti in med njimi tudi jaz. Seveda se je moje nihanje med klavirjem in orglami začelo že zelo zgodaj in v tem pravzaprav verjetno ostajam med ta dva inštrumenta razdvojen vseskozi. Še sploh pa ostajam večni častilec zgodnje orgelske glasbe, ravno zaradi že omenjene organske in kar raziskovalno nalogo o Gradua-lu. No, in potem so moje želje v zvezi z možnostmi na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer že nekaj časa načrtujejo razširitev študijskih vzgojno-izobraževalnih programov z (novim) oddelkom za (katoliško) cerkveno glasbo. Ta moja želja naj bi v teh okvirih pomenila enoleten študij in predavanja korala za vse študente vseh smeri te naše glasbene »alme mater.« kajti prav v koralu vidim ves začetek in nadaljnji smisel ter razvoj glasbenega ozaveščanja ter nadaljevanje vseh ustvarjalnih in poustvar-jalnih naprezanj umetne glasbe. r»u: starejša in novejša. Poslu sal in študiral Da sem oboie. Ali gre posredno s tem vprašanjem notacije in paleografije korala tudi in predvsem za nadaljnja vprašanja izvajanja in poustvarjanja krščanskega korala? Seveda! To je najvažnejše, zato srno ob študiju korala v Rimu nkrati vse to zapisano tudi peli, dirigirali, spremljali,... Sam sem veliko prepeval prav gregorijanski koral na koncertih Po različnih rimskih cerkvah. Najpomembnejše pa je bilo se- Pri nas pa je seveda to dandanes ravno nasprotno! Res? Kljub temu pa rimska orgelska reprodukcija ni potem v bistveni prednosti z našo - slo-( vensko. Pri nas orgle v vseh pogledih že celo desetletje enormno napredujejo: gradnja novih inštrumentov in restavracija starih, koncerti, posnetki (diskografija) na novih CD-ploščah itd.! Tudi sam doživljam nekaj teh novih slovenskih dosežkov na tem področju, saj sem na primer samo letos (1991) igral poleti v Crngrobu in Piranu. Kljub temu pa si na domači - slovenski glasbeni sceni bolj redek gost? Tudi ti nastopi, ki jih omenjam iz letošnjega leta, so bolj naključni kot ne. Veliko več igram priložnostno, moje igranje zato nima nobene komercialne komponente ukvarjanja z glasbo. V okviru cerkvene organizacije me sicer tu pa tam povabijo na inauguracijo fcafcg. ga. r.GVega orgelskega inštrumenta (Stična 1990 ob novem inštrumentu H. v. Kerssenbro-cka iz Miinchna), nekaj pa imam še vedno prijateljev, ki me tu pa tam še kam povabijo. Tudi letošnji crngrobski nastop z deli Frescobaldija je bil sicer skrčen na minimum, kajti v načrtu finalnega koncerta letošnjega 7. Festivala Idriart-a (Inštitut za razvijanje medkulturnih odnosov z umetnostjo, op. pisc!) smo imeli nastop z gregorijanskim koralom in (moškim) zborom italijanskih me Naše prakse prepevanja gregorijanskega korala v tem pogledu ne poznamo, čeprav v vokalnem pogledu že imamo nekaj primerov (na primer Janez Bole in njegovi ter drugi Slovenski madrigalisti tako na koncertih kot na posnetkih)? Seveda, vendar ta precej kasnejši stilni pristop in pa zelo skromna praksa tega (koralnega) petja pri nas še ne kažete koralnega petja v taki luči, kot jo sam že poznam in marsikaj vem. G njej. Kaj pa orgelska glasba in njeni začetki? To predstavlja ravno Girolamo Frescobaldi (1583-1643) kot prvi in tehtni začetnik pisanja orgelske glasbe. Tudi zato se ga sam največ poslužujem v povezavi s petjem korala. Sam sem vsega tega ogromno prepel in preigral tako, da se prav v tem glasbenem segmentu štejem za enega prvih in pravih poznavalcev tovrstne (duhovne) glasbe tudi na Slovenskem. Tudi snemali smo prav omenjeno glasbo, ogromen ciklus za ko HUDI 4UWiywi j...... , ° . , ' » nihov medtem pa bi sam igral rejske naročnike - producente. Frescobaldijeve instrumental- Cela serija teh plošč naj bi izšla najbolj logične povezave s koralnim petjem. Poleg tega pa ta zgodnja (Frescobaldijeva) orgelska glasba kljub trdnemu notnemu zapisu še vedno dopušča različne dointerpretirane poustvaritve in s tem omogoča izvajalcu še vlogo ustvarjalca, zlasti za okraševanje. Torej, te začetne orgelske skladbe omogočajo izvajalcu - organistu tudi ustvarjalno funkcijo izvajalca? Ja, ja, prav to je tista elementarna poustvarjalna dražest, ki ' jo potem šele visoki (glasbeni) barok, klasika in še zlasti romantika ne dovoljujejo več. Kljub relativni razvitosti slovenske organistike in največjem orgelskem inštrumentu v ljubljanskem Cankarjevem domu, pa se dandanes največ orgelske reprodukcije še vedno odvija v cerkvenih prostorih. Obstaja pa še cela vrsta slabo vzdrževanih ali celo dotrajanih orgelskih inštrumentov. Tudi ljubljanska Stolnica nam v tem pogledu ni ravno v ponos? Tudi povezava glasbe z ostalim človekovim duhovnim življe- Kaj pa tvoja druga znanja in vedenja? Oh, če ne bi spoznal Italije in njihove klavirske šole, tudi klavirja ne bi znal učiti. Še zlasti zato ne, ker je tudi to, kar že počnem v klavirski pedagogiji, povezano z elementarnim in osnovnim klavirskim poučevanjem, z začetki klavirske igre nasploh. In šele danes se zavedam dejstev, če bi sam imel na začetku svojega klavirskega učenja tako jasne klavirske pojme, kako bi meni bilo pred desetletji lažje in čisto drugače. Morda bi se danes s temi znanji, vedenji in zakonitostmi ter s ponovno odločitvijo za pot klavirskega interpreta lahko povzpel na sam mojstrski vrh pianistov. In tudi naši slovenski pianistiki v njenem pedagoškem in umetniškem poslu bi lahko veliko več koristil, kot sem že, ali pa morda še bom. Z vsem tem pa povezujem tudi orgelsko tehniko, za katero pa pri nas skoraj ne vemo nič, niti ji ne pripisujemo kakšnega posebnega pomena. In misliš pri tem prav na prstno \ tehniko igranja na orgle? Seveda, prav to! Ni čudno, da si se še posebej ustavil na tem problemu. Kljub temu pa se v okviru pianistike veliko bolj ukvarjam s klavirsko korepeti-cijo in še to s tisto najtežjo - s pevci (vokal). In ravno to je najtežje, kajti klavirski spremljevalec mora biti pevcu še mnogo več kot pa zgolj samo to - klavirski spremljevalec, saj sta tukaj beseda in glasba organsko kar najbolj povezani. In že spet sva pri koralu, kjer je to razmerje najbolj tenkočutno in organsko enovito, enostavno, jasno in lepo. (// boš tudi doma deloval kasneje ni. Igram pa po svoji notranji nuji z neko (rimsko) skupino ljubiteljev glasbe-antropozofi, združenih v Inštitutu za harmonični razvoj človeka. Tam igram veliko in aktivno, in kar mi vsestransko zelo koristi. Igramo glasbo za ples in (duhovno) meditacijo. Nekaj te glasbe je komponirane, nekaj pa mi le-ta dovoljuje tudi klavirske improvizacije. Ta glasba je podobna Skrjabinovi romantiki z začetka tega stoletja, največ jo je izpod prstov skladatelja - Ukrajinca T. A. Hartman-na. Neokultna glasba, ki jo igram, je za omenjeno združenje zelo značilna in hkrati skrivnostna, tudi meni dajo v roke partiture samo na vajah in nastopih. Sam sem se tudi učil te plese štiri leta in sedaj jih igram. Tej zvrsti neokultne glasbe pa se posvečajo tudi drugi eminentni in svetovni glasbeniki, kar pa počnejo zgolj za svojo intimno in zasebno duhovno življenje in to celo malce skrivajo pred javnostjo. K sreči pa je seveda kljub iz-venglasbenim poudarkom še vedno največji pomen glasbe same in to me pri vsej tej stvari še najbolj privlači. v tej smert In tukaj sta si v oddaljenih paralelah precej blizu s slovitim kranjskim rojakom - violinistom Mihom Pogačnikom, kije v okviru gibanja Idriart tudi pristaš neke izvenglasbene duhovnosti ali razsežnosti, če že hočeš, pa potem tudi tako uspešen na čisto violinskem področju! Ja, seveda, saj to je tisto: vse kar je v službi glasbe in tam, kjer naj bi umetnik našel samega sebe, je pravzaprav neke vrste nadmoč našega zunajglas-benega življenja - moje*duše. Tukaj pač najdemo svoje navdihe, tu se sprostimo, tu si nabiramo novih moči za naprej. In tudi tukaj se najde še enkrat organska vez med (krščanskim) koralom in dandanašnjo glasbo, med onostranstvom in to-stranstvom. Torej si tudi ti pristaš že tolikokrat zapisane zakonistosti med glasbo in besedo: ko pojenja moč ali smisel prve, se prikaže možnost druge in obratno (če seveda malce poenostavim sicer komplicirano in izvirno ter znano filozofsko misel, op. pisc..')? Ja, popolnoma; celo pri klavirju veljajo te besede, ta filozofija, ki jo omenjaš, je umetniku res enkraten izziv. Anton Potočnik, pianist in organist rojen I J. I. 1951 na Bukovici v Selški dolini) je po osnovni šoli in nižji glasbeni šoli v Skojji l oki maiuriral v klavirskem razredu profesorice Jadvige Štnikelj - Poienelove (1969) na ljubljanski Srednji gasbeni šoli. Istega leta se je vpisal na ljubljansko Akademijo za glasbo v klavirski razred (Marijan Lipov še k) in orgle | Hubert Ber-gant). Studij klavirja je potem dokončal v razredu \hidimirja Krpana na zagrebški Glasbeni akademiji (1977) z odliko in s še enim letom istega študija po ie opravljeni diplomi. Potem je A. Potočnik odšel še na eno podiplomsko izpopolnjevanje v Rim. kjer /e bil najprei na ( onservaiono di Santa Cecilia v razredu Vincenza Vitaleja in kasneje še Guida Agostija. Ob klavirju pa je na Pontificium Instituto Musicale Sacrae študiral še orgle, kompozicijo in gregorijanski koral. V Rimu in (občasno) doma deluje Potočnik kot pianist (solist in spremljevalec) ter organist. Rim je Anionu Potočniku sicer ie več kot celo desetletje druga (umetniška) domovina, domov pa se seveda vrača redno in vsakič, in če le more. tudi nastopa: nazadnje z odmevnim klavirskim recitalom v Tolminu (1989 z deli Scliumanna. Chopina, Debussvja in Skrjabina) in letos s kar nekaj orgelskimi koncerti v Crngrobu (Frescobaldi) v okviru 7. festivala IDRIART ter v Piranu (skupaj s tenoristom - rojakom Janezom Lotričem (1991). PESMI PO MESSNERJU Janko Messner, Pesmi in puščice, izbral in uredil Tone Pavček, Cankarjeva založba, Ljubljana 1991. Koroški pisatelj in publicist Janko Messner se zdaj z zajetnim izborom iz svoje poezije uvršča tudi med slovenske pesnike. Gre namreč za njegovo prvo tovrstno predstavitev v matični deželi. V ta namen uvodna pesem Po Auschwit/u gotovo ni bila izbrana po naključju in utegne biti pomenljiva za celoten izbor. Pesem zbudi pozornost zaradi položaja pesnenja, kakor je v tej pesmi določen in po vsem sodeč zarisuje tudi prostor vsega sodobnega pesnenja. Messner namreč v prvih treh verzih te pesmi zabeleži znano trditev, da »po Auschwitzy ni mogoče več pisati pesmi«. Prostor pesnenja se je na ta način močno zožil, saj se je med poezijo in njenega zapisovalca vrinil nič več in nič manj kot Auschwitz, kot tisto nespodbitno in uničujoče dejstvo, ki naj bi poezijo in umetnost sploh za zmeraj potisnil nekam v ozadje, tako časovno kakor tudi prostorsko. Vrnimo Adorna rajši k sami zastavitvi vprašanja o upravičenosti in umetnosti pesnenja po Auschvvitzu. Predvsem se kaže, da je imenovano mesto samo neki primer. Če ga povzdignemo do simbola, lahko ugotovimo, da je Auschwitz pravzaprav večen in povsod. Konkretna zgodovina, pa v tem primeru konkretno zlo in zločin, je lahko le vsakokraten nasprotni tečaj, ki iz rodu v rod sicer spreminja svojo lego in ime, ne pa tudi svojega pomena in značaja. V takšni razširitvi dane projekcije na razmerje med zgodovino in pesništvom, ki že preide na razmerje med zlom in dobrim, zna biti Adornova navedba bolj poučna, kot se to kaže na prvi pogled. Ne moremo mimo nespornega dejstva, da gre pri zastavljenem vprašanju za izraz razočaranja in ogorčenja, kakor tudi za protest filozofa in humanista, pri čemer je pesništvu - nemara za odškodnino zaradi zlorabe - namenjena kar visoka cena in namembnost. Adorno dejansko postavlja na tehtnico poezijo in najhujše človeško zlo. Poezija naj se ne le uspešno upira temu zlu - manjša zla nemara niso tako zelo pomembna - pač pa naj to zlo tudi nekako odtehta. Ker te moči, kot vse kaže, poezija nekako nima in je tudi ne namerava imeti, naj rajši kar utihne. Poezija se ni izkazala ne pri preprečitvi Auschvvitza in v tem smislu ne kdaj prej in tudi ne pozneje. Vendar je to znano. Zato je ta zamera poezij samo prispodobna, kot je poezija sama tudi pri-spodobna, pa ne samo poezija. Ko bi bil Adorno pesnik, bi hitro obveljalo, da on to zamero pripisuje nemoči in neučinkovitosti svojega lastnega pesništva. Ker pa je Adorno predvsem filozof in sociolog, je seveda nujen tudi ta nasledek, da tudi filozofija in sociologija ne dajeta pravega odgovora na nasilje svojega časa in vseh časov. Torej je zamera pesništvu obenem tudi in nemara predvsem zamera filozofiji ter celotni človekovi miselnosti in čustvovanju. Adornovo radikalno mišljenje v našem primeru nekako zdrsi v prazno. Skorajda nevarno nič se ni spremenilo. Naš pesnik ugotavlja za pesmi: »in vendar jih spet pišejo po vsem svetu.« Kakor da je bilo vprašanje napačno zastavljeno ali kakor da ni doseglo pravega naslovnika. Namesto odgovora na konkretno situacijo v konkretnem svetu se namah znajdemo v nekakšni mitski razsežnosti. Zgodovina se bo še naprej ponavljala vse v nedogled (ozrimo se k sosedom na Balkanu!). Najvišje počelo je spet bog, nad katerim »je marsikateri vernik dokončno obupal«, pa čeprav naj se vse dobro dogaja v njegovem imenu, pa najbrž tudi vse nasprotno. Vrh pesništva je spet v ljubezni, pa tudi bog brez pesmi ne prebije, pravi Messner v zaključku svoje pesmi. Takšen prazen tek pesnenja je pogojen v sami definiciji, ki trdi za pesem, da je to v širšem smislu vsako literarno delo napisano v verzih, v ožjem smislu pa posebna zvrst ali oblika lirike. Pa tudi tako zožena definicija - ker smo Slovenci le narod pesnikov - empirično zaobsega celotno dno spraševanja o tem, kaj in kako še je poezija, do tiste skrajnosti, ki hoče vedeti, kaj in kako edinole je poezija! Potemtakem je neogibno razglabljanje o lepem in umetniškem (po Rikardu Simeonu), pri čemer so stvari lahko preproste po svoji sestavljenosti, ne pa obratno. Tako zapletenih odnosov med dvema narodoma, nemškim in slovenskim na Koroškem, ni mogoče poenostavljati s prevladujočo črno-belo tehniko pesniškega uprispodabljanja, ki je značilna za večino Messnerjevih pesmi v tej knjigi. Na eni strani nam preostane vse negativno, malodane črna jama, brez izrazitih lastnosti in oprijemljivejših oblik. Na drugi strani pa tudi ni razvitejših oblik vsemu temnemu nasprotnega, kar naj bi bila potem svetloba, slovenščina, človekova intima, dejavna ljubezen in kar je še takšnih stvari. Posamezni primeri skorajda kažejo na manipulativni jezik politične propagande, ki bi bil umetniško uporaben le z določeno distanco. Sprašujem se, ali gre nemara za neko preobloženo zavest s preveč trpnimi življenjskimi izkušnjami? Ali je vsaka generacija nujno na ta ali podoben način kakor zakleta s temi izkušnjami? In to tako hudo, da navsezadnje niti lastna, samoumevno edinole lučna stran ne zmore biti v ničemer zgledna in spodbudna. Ne le sebi: ves pozitivum je ves v parolah ali pa je enako neživljenjsko vseskozi preveč trpen, kaj šele primeren sogovornik tujemu, čeravno sosedu, živečemu tako rekoč v isti hiši. Takšen trpen položaj zna biti tako zelo samovšečen in samoljubečen, da se kar sam nezavedno ali zavestno ponuja v proizvodnjo »zasramovanosti«; izraz je Messnerjev, pripada sicer neki drugi njegovi literarni zvrsti vendar pa istemu, upajmo, da preživelemu kulturno zgodovinskemu kontekstu na sosednjem Koroškem. Franci Zagoričnik VELIKO IMEN PREVEČ t - IN ŠE VEČ PREMALO I Eden od mnogih »državotvornih« založniških izdelkov, ki so' ^ zadnjih letih dobesedno preplavili slovenski knjižni trg, je tu^s(* knjiga Kdo je kdo za Slovence (Who's who for Slovenia), ki jo j n^ konec lanskega decembra izdala založba Fago iz Ljubljani (Urednik Ivan Kreft), potem ko je nad tem vsekakor zahtevni* projektom že prej obupala Art agencija pisatelja in založnik* s'< Braneta Gradišnika. Zahtevnost projekta je v tem, da snovali je, knjige niso bili odvisni le od svojega truda, znanja in iznajdljiv« s« sti, pač pa v enaki meri tudi od dobre volje vsakega od okol Sl; 2000 »pomembnih« živečih Slovencev, katerih osnovne fakte dr grafske podatke naj bi knjiga prinašala. Uredništvu se je res p dve leti ločena, da drugega stanovanja sta se potegovala sedanji v. d. direktor Lojze Čimžar in Ivo Potočnik. Menila sem, da je treba počakati na izpraznitev - tak je bil tudi sklep delavskega sveta - kar pa ml je Ivo Potočnik, vodja bifeja na avtobusni postaji, očitno zelo zameril. Omeniti moram še, da sem bila tudi proti temu, da bi omenjena delavca dobila stano- ser" v moževi rojstni hiši, kjer o! sta odraščala otroka (prvi v 15., tc drugi v 14. letu), prek sodišča, A Predvsem zaradi otrok, zahteva-" l k* stanovanJsko pravico, da pa ej°i se po odločbi sodišča do konica minulega leta morala izseliti, tjj Po očetu sem res pred 30 leti polji dedovala Četrtino manjše hiše, ;l|ki jo v celoti zaseda moja mati. umcujv..« ----~---- juPoleti sem na občini prosila za vanje, saj ima gospod Čimžar iflPrimerno stanovanje zase in za novo hišo na Beli, v katero se je /dotroka, dejali so mi, naj se rešu- vselil 1991. leta in je samski, go-Jjem v lastni firmi. Res sem zače- spod Potočnik pa ima lastno d 'a iskati, ugotovila, da ima HTP stanovanje ter ogromno parcelo Št hotel Creina 22 stanovanj, v in čaka na gradnjo.« ld mnogih od njih ne živijo naši de-gjlavci. Zvedela sem tudi, da sta efdve stanovanji, na Dražgoški in i*' »a Tončka Dežmana, prazni. Iz J prvega se je stanovalka, nekoč i naša delavka, izselila, vendar so It "jene stvari še v njem, tako da bi j korali prek sodišča doseči pridi silno izpraznitev, iz drugega pa f se je stanovalec že junija odselil jI v Srbijo. Potegovala sem se za fo drugo stanovanje, po prever-janju potreb drugih delavcev mi ;r. ga je delavski svet 9. oktobra s 1(J tem, da ga kasneje odkupim, tu-jj, di dodelil soglasno. Res je, da 4]j stanovanjskega pravilnika nima-ji mo. S 1. januarjem 1990. leta, lt| ko je sozd Alpetour razpadel, se A je naša firma osamosvojila, J sprejeli smo statut, pravilnik o ^ delovnih razmerjih in plačah, s stanovanjskim pravilnikom pa j smo čakali na nov zakon. Soglasje je dal delavski svet, kar je v H njegovi pristojnosti in trdim, da 'sklepa nisem izsilila. Če je tak Kako pa je bilo s tečajem nemškega jezika? »V podjetje sem prišla z znanjem angleščine, francoščine in italijanščine, narava dela v hotelu, kjer sem med drugim vodila tudi prodajo in nabavo, je kazala, da bi bilo koristno obvladati še ta jezik. S tajnico sva izbirali najugodnejšo varianto, odločila sem se za 160-urni intenzivni tečaj pri Centru GZS za zunanjo trgovino. Dvakrat je bil v Radencih, dvakrat v Ljubljani. Ko je bil v Ljubljani, sem zjutraj in zvečer hodila v hotel. Potne naloge mi je podpisala predstavnica delavskega sveta Janja Mraz, stroškov za Radence nisem po-neverjala, nasprotno, v obračun sem predložila samo račun za prenočišče z zajtrkom, ki so ga izstavili v recepciji kot za vse ostale udeležence seminarja.« Linda Podbevšek - Kalan trdi, da je "zaroto" proti njej zakuhal Ivo Potočnik v sodelova- gistrirano 10. oktobra. Vanj je z miminalno udeležbo 4.000 tolarjev pristopilo 38 od 56 delavcev HTP hotel Creina, več kot 99-odstotni delež kapitala je imelo družbeno podjetje HTP. »Na skupščini mi je Ivo Potočnik očital vrsto nepravilnosti in dejal, da ne morem biti več direktorica. Proti meni je naščuval tudi druge "poštenjake". Vstala sem in odšla; če me ne rabijo, me pač ne,« je povedala Linda Podbevšek - Kalan. Potem se je začelo odvijati kot na filmskem traku. Sledila je izredna seja delavskega sveta, zbor delavcev HTP, na obeh je bila sprejeta pobuda za uvedbo postopka za razrešitev direktorice in imenovana posebna komisija (samoupravna delavska kontrola), ki ji je predsedoval kakopak Ivo Potočnik. Spisek dvajsetih "grehov", ki naj bi jih bila kriva, se je nato skrčil na osem, sklep delavskega sveta o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja pa navaja samo še štiri; poleg "izsiljenega" stanovanja in seminarja nemščine so jo kaznovali še zaradi "goljufanja" pri stroških nočnin v hotelu Radin, neopravičenega izostanka z dela v času seminarja v Radencih ter zaradi enodnevnega seminarja konec septembra v Portorožu. »Osem "napak" naj bi 9. decembra zagovarjala pred Ivom Potočnikom, ki mi je kot predsednik samoupravne delavske kontrole dal vabilo na zagovor. Vzdušje po kampanji je bilo že od novembra nevzdržno. 5. de- la ugledu firme. Za 9. decembra, po zagovoru pred Potočnikom, sem sklicala tudi skupščino d.o.o. Sklepali naj bi o razpisu za direktorja d.o.o. ter potrdili statut. Na sejo bi moral priti tudi predstavnik HTP, ki bi ga moral izvoliti delavski svet 5. decembra. Komaj pa sem zjutraj prišla, so mi predsednik delavskega sveta, zbora delavcev in komisije silili v podpis sklep o suspenzu in poklicali policijo, češ da ne maram ven. Policista se nista hotela vmešati, nakar sta me Ivo Potočnik in Roman Režun grobo napadla in vrgla iz pisarne. Pri tem sem bila poškodovana ter sem zaradi tega bolovala do konca decembra.« Linda Podbevšek - Kalan odtlej išče pravico na sodišču, saj je 10. januarja dobila sklep delavskega sveta o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja. Prepričana je, da se bo vrnila!! Razočarana je tudi nad novinarji, ki so objavili samo resnico delavcev, ki so po njenem izgonu za v.d. direktorja obeh podjetij imenovali računovodjo Lojzeta Čim-žarja, čeprav je ekonomski tehnik, brez znanja jezikov. Izvolili so ga tudi za predstavnika kapitala družbene firme (99 odstotkov). Ali so delavci hotela Creina s tem kaj pridobili? Novinarji Gorenjskega glasa. Dnevnika, Dela, Radia Kranj in Radia Jesenice so napihovali zadevo okrog d.o.o. Teh očitkov v izreku disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja sploh ni!« • H. Je-lovčan Rezultati prvega vzorca "male mature" šolam v razglabljanje Nevarne sodbe, kateri učitelj je dober ali ne Kranj, 23. januarja - Predvsem zato, da bi poenostavili in počlovečili j Postopek sprejemanja osmošolcev v srednje šole, so se v šolskem mini-; strstvu jeseni odločili, da bodo osmošolci hkrati po vsej Sloveniji ob slovesu od osnovne šole pisali enotne naloge iz matematike, slovenskega je-*'ka in izbirnega predmeta. Rezultate bodo upoštevali pri sprejemanju "eencev v srednje šole. Pred odločilnim preskusom znanja, ki se ga je že Prijelo ime mala matura, bodo osmošolci dvakrat poskusno testirani; Prvič decembra in drugič marca. Rezultati decembrskega posnetka zna-nJa so znani. Zavod RS za šolstvo jih je že posredoval osnovnim šolam. V Zavodu so prvo preverjanje tej osnovi dogovorijo za ustrezne j 2,nanja osmošolcev ugodno oceni- strokovne aktivnosti. Tretja ra-vendar pa rezultatov ne bodo ven analize v šoli poteka v posa-j objavili. Predvsem zato, kot je me/nih oddelkih med učitelji in dejala Breda Konjar iz gorenjske učenci. Tu se ugotavljajo vrzeli v i enote, da bi preprečili morebitne znanju in iščejo poti za dosego I Poskuse rangiranja kvalitete po- boljšega znanja. sameznih šol. V Zavodu za šol-| stv-o bodo sicer analizirali dosež-I ke, nato organizirali tudi sestanke strokovnih aktivov učiteljev, da bi se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih, prvenstveno pa so rezultati namenjeni osnovnim šolam za razglabljanje; ravnatelj mora skupne dosežke učencev svoje šole, izražene v odstotkih, Primerjati z republiškimi, nato Pa še z rezultati med posamezni- »Pri tem je pomembno vedeti, da ne gre za ocenjevanje znanja učencev, ampak za preverjanje. To je bistvena razlika,« pravi Breda Konjar. »Preverjanje je povratna informacija o tem, kako učitelj dela in kako učenec znanje sprejema. Tega je v šolah premalo. Učitelji trdijo, da je program prenatrpan, mislim pa, da učiteljem, ki to pravijo, manjka predvsem didaktično metodičnih znanj. Republiško 011 oddelki ter podatke posredo- testiranja je pot k spodbujanju dodati predmetnim aktivom šole. seganja boljših rezultatov tako za Aktivi opravijo še vsebinsko ana- učitelje kot učence, ki sta za zna- za starše in oblikovalce šolskega programa.« V osnovnih šolah so novost po tradiciji različno sprejeli. Učitelji so se ustrašili predvsem dodatnega dela, nekateri najbrž tudi morebitne kritike in preverjanju, ki bi sledila iz slabih rezultatov, za nekatere psihologe je to nepotreben psihični pritisk na učence itd. V bistvu so se še najmanj razburjali učenci. Naloge niso bile pretirano zahtevne, mnoge celo prelahke, tako da so jih reševali površno in zaradi tega izgubljali točke. Ravnatelj kranjske Prešernove šole Borut Chvatal meni, da je treba na novost gledati predvsem z dobre plati, res pa je, da je bilo časa za priprave premalo in da stvari strokovno niso bile dovolj dorečene. »Rezultati naših učencev so pri različnih predmetih različni, presegajo republiško povprečje, pri izbirnih predmetih so razlike neprimerljive. V naši šoli smo jih že obravnavali na strokovnih aktivih, bomo jih tudi na svetu staršev. Pripombe imam predvsem na zaključno preverjanje kot vstopnico za srednjo šolo. Kdo bo korektno popravljal naloge za 25.000 šolarjev? Če bodo to delali študentje, se bojim, da bo strokovno delo degradirano. Bojim se tudi, da se bodo rezultati preverjanja znanja sprevrgli v sodbo, kateri učitelj je dober in kateri ne. Za to bi bila potrebna daljša primerjava, vsaj pet, šest let.« Učiteljem Prešernove šole se kritik najbrž ni bati. Od 177 njihovih lanskih osmošolcev se jih je 35 prijavilo na gimnazijo. Samo eden ni bil sprejet. Pri matematiki, denimo, jih je kar osem doseglo najvišje možno število točk. To je gotovo dober kazalec kvalitete šole. V šolah, kjer bodo rezultati slabši, pa lahko nepravilna interpretacija povzroči tudi škodo, večjo rigoroznost učiteljev do slabših učencev. In če že testiranje, potem bi kazalo tudi za osnovno šolo izdelati kataloge znanj, pri rezultatih pa upoštevati tudi socialni status učencev v posamezni šoli in sposobnosti otrok, ki naj bi praviloma vsi končali osmi razred. • H. Jelov-čan lizo posameznih nalog in se na nie prva odgovorna, nato pa tudi Zahvale vlade za svetovne dosežke Ljubljana, 22. januarja - Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije Matija Malešič je na krajši slovesnosti sprejel alpinista Andreja Štremflja iz Kranja in Marka Prezlja iz Kamnika. Njima se je zahvalil za njun vrhunski dosežek v Južni Kangčendzengi, alpinistu Slavku Svetičiču s Primorskega pa je izrekel priznanje za prvenstveni "*pon v Anapurni. Alpinisti so ime Slovenije ponesli daleč v svet. Doslej • da nas je tujina opozorila na jrnunske dosežke naših alpinistov T»1— l-i _ . ■• ■ . r . • ~j se je že večkrat zgodi- športnikov na olimpijskih igrah -Jako je bilo tudi ob lanski podelitvi zlatega cepina v Franci S Potem ko je podpredsednik Malešič ocenil, da v alpinizmu lahko uspevajo le popolne osebnosti, je z veseljem ugotovil večanje kroga slovenskih alpinistov s so- *u prvenstveni vzpon naveze uJC Muga »vv..^... —r------- remfelj - Prezelj v jugozahod- svetovnim ugledom. V ta krog em stebru Južne Kangčendzen- di gotovo tudi primorski alpinist •jj; Je priznal podpredsednik slo tO H VladC Matlja Ma,eŠi{- 23 Svetičič, ki je začetek decembra lani opravil prvi vzpon v Zahod-kaiZ anaSnJim sprejemom izre- ni steni Anapurne. čestital je tusta n ^ken° zanval°- da sta alpini- di njemu, zatem pa se je spomnil vre5n0rila tudi Sloveniji enako- vseh pogumnih slovenskih alpi-0 oriznanje zlati medalji nistov, ki so se pri svojih podvi- gih v visokih gorah širom po svetu smrtno ponesrečili. Svoje razmišljanje je sklenil s spoznanjem, da so slovenski alpinisti tudi uspešni organizatorji, ki doslej niso bili deležni prav velike pozornosti države. V imenu povabljencev, med njimi sta bila tudi prekaljena organizatorja odprav Tone Škarja iz Kamnika in Tomaž Jamnik iz Za ukradeno postrv šest tisoč tolarjev Kranj, 22. januarja - Darko Heberle je že poldrugo desetletje ribiški čuvaj. Pod njegovim nadzorstvom so tržiški in kranjski del Save, del Šore, Kokra in Tržiška Bistrica. Zadnji dve leti število "ribičev", ki love na črno, kljub zagroženim visokim kaznim, močno narašča: Krivolovu po njegovih opažanjih v veliki meri botruje socialna stiska. Dovolilnice za ribolov, ki jih izdajajo ribiške družine, so dokaj drage. Ribolov na Zbiljah, denimo, ki sodi med najcenejše, nečlane stane 150 tolarjev, v salmonidnih vodah pa se cene dnevnih kart sučejo povprečno okrog tisoč tolarjev. »Nadzor nad ribolovom je strog,« pravi Darko Heberle. »Ne gre samo za preverjanje, ali ribič ima dovolilnico ali ne -krivolov narašča tudi med člani ribiških družin - pač pa tudi za nadzor nad vabami, ki so dovoljene, številom že ujetih rib, njihovimi merami ter vrstami rib, ki jih je dovoljeno loviti v določeni sezoni in v določenem revirju. Krivolov je okvalificiran kot kaznivo dejanje kraje družbenega premoženja. Manjše prekrške obravnavajo sodniki za prekrške, večje sodišče. Odškodnino dobi ribiška družina.« Na črno ujeta potočna postrv trenutno stane 6.000 tolarjev, sulec, ki je zaščitena riba, pa celo 24.000 tolarjev. Nedovoljen ulov je torej precej drag. »Trdim, da je delo ribiškega čuvaja v določenih pogledih težje kot policijsko. Čeprav je tudi ribiški čuvaj uradna oseba, ima orožje, ga ljudje ne jemljejo tako resno kot policista. Pogosto mi grozijo, celo z noži, me fizično napadajo, mi poškodujejo avto. Tudi na sodiščih se stvari dolgo vlečejo. Dostikrat je še najbolj učinkovita kazen za kršitelja odvzem ribiškega pribor in ulovljenih rib, ki pripadejo ribiški družini, če kršitelj ne pride plačat odškodnine.« Med krivolovci, ki jih je zasačil Darko Heberle, so tudi svojevrstni rekorderji. Lani je na Kokri zalotil možaka, ko je že nalovil kar 36 postrvi, klinov in šarenk... • H. Jelovčan Sulca sta zagrizla Tržičan Darko Heberle in Kranjčan Polde Mezeg sta v ponedeljek zjutraj v revirju ribiške družine Medvode, nad tacenskim mostom, z umetnim piškurnikom zvabila na trnka dva sulca. Lov na sulca je odprt od oktobra do srede februarja, vendar doslej ribiči s "kraljem sladkih voda" niso imeli posebne sreče. Darko Heberle je ujel 87 centimetrov dolgega in 6,5 kilograma težkega, Polde Mezeg pa 101 centimeter dolgega in 11 kilogramov težkega. Slednji je v tej sezoni med redkimi ujetimi največji, v revirju medvoške družine pa v zadnjih štirih letih sploh največji. • Foto: H. Jelovčan Tečaj predelave mleka Kranj, 20. januarja - Inštitut za mlekarstvo pri Biotehniški fakulteti pripravlja 6. in 7. februarja na Rodici pri Domžalah tečaj predelave mleka na kmetijah. Kmetijsko-gospodinjske svetovalke sprejemajo prijave do 29. januarja. Cena tečaja je 7.400 tolariev. • C. Z. MEŠETAR Kranja, se je predstavniku vlade zahvalil predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar. Kot je med drugim poudaril, alpinisti že kujejo nove pomembne podvige. Do 100-letnice PZS prihodnje leto naj bi naši alpinisti stopili tudi na vrhova K-2 in Anapurne in s tem vpisali Slovenijo med redke države z doseženimi vsemi 14 osemtisočaki na svetu. • Stojan Saje Mercator Meso-izdelki iz Škofje Loke od 20. januarja dalje od-k\.puTejo meso po novih odkupnih cenah. Nova odkupna cena pa od 16. januarja velja tudi za mleko, vrsta mesa - kakov, razred cena za kilogram govedo - ekstra mlado pitano govedo -1 mlado pitano govedo - II mlado pitano govedo starejše govedo -1 starejše govedo - II starejše govedo - III starejše govedo - izven k.r izven k.r. živa teža 109,85 98,86 88,98 75,00 80,00 72,00 64,00 50,00 meso 196,16 176,53 158,89 133,93 153,84 138,46 123,07 96,15 Odkupna cena za kilogram teletine, žive teže, se giblje med 150 in 170 tolarjev, za kilogram svinjine, žive teže, pa je odkupna cena 100 tolarjev. Odkupne cene za kilogram svinjskega ali telečjega mesa niso znane. Odkupna cena za liter mleka je v Mercator Meso-izdelki 16,90 tolarja. • • • Cenovni pregled s slovenskih sejmišč, kjer prodajajo prašiče in pujske, je dober »barometer« za to, kako globoko bo treba pri nakupu seči v žep oz. kako visoko nastaviti ceno pri prodaji. Da zanimanje za prašiče, težje od sto kilogramov, upada, se kaže tudi v tem, da cena kljub precejšnji mesečni inflaciji miruje in da so prašiči še vedno po 100 do 130 tolarjev za kilogram (v Šentjerneju, na primer, so jih prodajali še ceneje). Zdaj so pujski, težki do 50 kilogramov, bolj iskano blago, zato je tudi njihova cena višja. Kot kaže »barometer«, je treba zanje odšteti od 180 do 250 tolarjev za kilogram. Kakšne so cene piščancev in krmil v zasebni trgovini Domačija — Globoko pri Radovljici? vrsta materiala cena (v SLT) telstarter telpit I telpit II KJ - letni KJ — zimski broštarter brofinišer KN K-19 (Emona) NSK (Emona) enodnevni brojler enodnevna nesnica 22,55 19,15 18,26 18,00 20,00 27,10 26,10 21,40 20,80 22,70 36,00 63,00 GLAS 22. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Petek, 24. januarja 199fpe Streljanje Polfinale gorenjske lige Kranj, 24. januarja - Jutri, 25. januarja, bo na sporedu polfinalno tekmovanje strelskih ekip in posameznikov, ki tekmujejo s serijsko zračno puško v gorenjski strelski ligi. Tekmovanje bo v vseh kategorijah z izjemo članic in mladink, ki bodo tekmovale samo v finalu. Člani bodo tekmovali na strelišču SD Triglav na Javorniku, mladinci pa na strelišču SD Partizan Julek v Radovljici. Pionirke in pionirji bodo tekmovali v Kra- Strelci med vadbo na strelišču na Hujah v Kranju. Malovrh Foto: B. nju, vendar šele v nedeljo, 26. januarja. V polfinalu lahko nastopi po 8 ekip v vsaki kategoriji in najboljših 5 posameznikov. V finalno tekmovanje, ki bo v soboto, 1. februarja, se bo iz vsake kategorije uvrstilo pet najboljših ekip in 10 posameznikov. Finalno tekmovanje bo na centralnem strelišču v Kranju. Kranjski strelci pa tekmujejo s standardno zračno puško v 1. republiški strelski ligi. Po 7. kolu so se s sedmega mesta povzpeli na peto. Vodijo Kamničani z 21 točkami in skupnim rezultatom 7996 krogov, Kranjčani pa so peti s 13 točkami in 7703 krogi. Do zaključka lige sta na sporedu še dve koli. • B. Malovrh Hokej na ledu V tekmi za peto mesto zmaga Triglava Triglav : Zagreb 5:3 (2:0, 1:3, 2:0) Kranj, 21. januarja 1992, ledena plošča PPC Gorenjski sejem, gledalcev 100, sodnika Dremelj (Jesenice) in Konc (Kranj) Strelci - Triglav: Vratnv 3, Veternik in Novak, Zagreb: Kire, Galijatovič, Filipovič; Izključitve - Triglav 6 minut (Veternik, Novak, Košenina), Zagreb 8 minut (Lukič, Begovič, Gašparac, Ratej). Domačini so tekmo začeli dobro in povedli že v 8. minuti. V petnajsti minuti so povečali na 2:0, kar je bil tudi izid prve tretjine. V drugi tretjini so igrali ležerno, kar so Zagrebčani izkoristili in izenačili rezultat. V zadnji tretjini so domačini porabili kar deset minut, da se premagali dobrega vratarja Zagreba in tako osvojili prvi dve točki v boju za peto mesto. J. Marinček Starejši premagali mlajše Acroni Jesenice : Jesenice 14 : 2, dvorana Podmežakla, gledalcev 800, sodniki Prislov, Razinger in Iskra (vsi Jesenice). Za Acroni Jesenice so zadetke dosegli Varnavski, Razinger, Povečerovski, Šuvak, Varjanov, Mlinarec, Jug in Smolej, za mlado moštvo Jesenic pa Vari in Klinar. Tekma je bila resna, prvo moštvo je bilo prepričljivo boljše in zato z zmago nad vrstniki ni bilo posebnih problemov. • J. K. Ostra igra v Ljubljani Olimpija Hertz : Bled Promolinea 8 : 3. Zadetke za Bled so dosegli Zaje, Anfjorov in Stolbun. Olimpija je bila boljša. Tekma je bila ostra in začinjena z mnogimi pretepi, sodniki pa niso bili kos dogodkom na igrišču. Pari prihodnjega kola: Acroni Jesenice : Olimpija Hertz (danes ob 18. uri), Bled Promolinea : Jesenice (jutri ob 18. uri).« J. K. Vaterpolske delavce čaka veliko dela Kranj, 19. januarja 1992 - Vaterpolski delavci Slovenije so se v nedeljo sestali na programski Skupščini Vaterpolske zveze Slovenije. Pregledali so delo v letu 1991 in nato sprejeli načrte za letos. Najprej so sprejeli sklep o izstopu Vaterpolske zveze Slovenije iz Vaterpolske zveze Jugoslavije. Tako Vaterpolska zveza Slovenije z dnem 19. januarja 1992 ni več članica Vaterpolske zveze Jugoslavije. Prav to pa pomeni največ dela, kajti z osamosvojitvijo je bilo potrebno izdelati tudi vse akte, ki jih zveza potrebuje za nemoteno delo. Tako je bil sprejet Statut Vaterpolske zveze, Statut Slovenskega Vaterpolskega poola, Pravilnik o tekmovanjih, Registracijski pravilnik. Za Pravilnik o vodenju sodniške organizacije, za Disciplinski pravilnik in Pravilnik o delu s reprezentancami pa so se delegati dogovorili, vse članice Vaterpolske zveze Slovenije do 15. decembra 1992 dajo pripombe in se ti akti sprejmejo na eni od drugih skupščin. Ker je prišlo do sprememb nazivov že izvoljenih funkcionarjev za mandatno obdobje do leta 1994 je morala skupščina o tem še formalno potrditev. Predsednik zveze ostaja Iztok Krašovec, podpredsednik je Adolf Kolenc iz Kopra, sekretar pa Milan Čadež. Nadzorni odbor bo vodil Bor Baldermah, v disciplinski komisiji so poleg Matjaža Binovca še Celjan Davorin Podpečan in Koprčan Marjan Bržan, Slovenski vaterpolski pool bodo vodili Iztok Krašovec, Jože Jenšterle, Adolf Kolenc, Marko Troppan, Zdenko Rozman in Milan Čadež, sodniško organizacijo vodi Borut Chvatal in Jože Marinček, komisijo za tekmovanja vodi Jože Marinček, registracijsko komisijo pa Milan Čadež. Največ dela čaka Strokovni svet Vaterpolske zveze Slovenije, ki ga vodi»Petar Didić. saj smo s samostojnostjo postali tudi-vaterpolisti člani v OK države Slovenije skupaj s plavalci in s sprejemom v LENA in FINA pridobili možnost nastopanja pod državno zastavo Slovenije. Predsednik mora do 15. februarja 1992 poiskati še štiri člane, ki bodo nato določili, selektorja reprezentanc. S programske skupščine je bil poslan tudi telegram vodstvu OK države Slovenije s čestitkami in s sprejemom v MOK. Sprejet je bil tudi koledar tekmovanj za leto 1992. Članice (klubi) se ga morajo držati, imajo pa možnost, da lahko nastopajo tudi v drugih tekmovanjih (Triglav - avstrijska liga). J. Marinček Slovenski smučarji pred olimpijskimi igrami Del reprezentance že izbran Moški del slovenske alpske reprezentance za olimpijske igre je znan, prav tako pa že tudi trije skakalci. POKAL LOKA Ljubljana, 24. januarja - Predloge Smučarske zveze Slovenije mora potrditi še slovenski olimpijski komite. Moški del reprezentance za olimpiado je bil določen v torek. V Albert-ville bodo potovali Mitja Kune, Jure Košir, Gregor Grilc, Andrej Miklavc in Klemen Bergant. Od smučark so zanesljive potnice Nataša Bokal, Urška Horvat Katjuša Pušnik in Veronika Sarec. Vse so letos že osvajale točke svetovnega pokala. Tudi med skakalci je po švicarski turneji jasnejša slika. Na olimpiado potujejo zanesljivo t* Matjaž Zupan. Po dveh letih spet točke svetovnega pokala. Franci Petek, Samo Gostiša in Matjaž Zupan, ki se je po treh "suhih" sezonah spet pobral in postal eden ključnih mož slovenskega skakanja. Vodstvo skakalcev je izbralo tudi udeležence tekem v poletih v Oberst-dorfu. Petku, Gostiši in Zupanu se bosta pridružila še Goran Janus in Janez Štirn. Kandidatov za prazni mesti v olimpijski skakalni reperezentanci je še več. To so Goran Janus, Damijan Fras, Primož Kopač in Primož Ulaga. Strokovni svet skakalne reprezentance se je odločil, da bosta na tekmo v La Molini potovala Janez Debelak in Sašo Komovec, na dve tekmi evropskega pokala v VVillingenu ŠKOFJA LOK/ B.,9. FEBRUAR 199Ž pa Andraž Kopač, Jure Žagar Igor Strgar, Zoran-Zupančič Tomaž Knafelj in Franci Rogelj. • J. Košnjek Tekmovanje za najmlajše Gorenja Sava, januarja - Skakalni klub Triglav je pred kratkim v skakalnem centru na Gorenji Savi pripravil že tretje klubsko tekmovanje za pokal SK Triglava za najmlajše. Nastopilo je 38 pio-nirčkov do 12. leta starosti. Rezultati: 12-metrsta skakalnica: letnik 1984: 1. Anže Brankovič, 2. Luka Koritnik. 3. Matic Zelnik, 4. Jani Tomazin; letnik 1983: 1. Primož Zupan Urh, 2. Gašper Čavlovič. 3. Sašo Kne, 4. Igor Vidic; letnik 1981: Luka Mohorič, 2. Bine Nor-čič, 3. Klemen Bučan, 4. Klemen Jakopin, 5. Luka Kranjec; letnik 1982: 1. Marko Šimic, 2. Sašo Koritnik; letnik 1980: 1. Amir Lovič Po treh tekmah so rezultati naslednji - letnik 85:'Jure Bogataj; letnik 84: 1. Luka Kortinik, 2. Malic Zelnik, 3. Anže Brankovič; letnik 83: 1. Primož Urh Zupan, 2. Gašper Čavlovič, 3. Sašo Kne; letnik 82: 1. Sašo Koritnik, 2. Marko Šimic, 3. Andrej Jezeršek; letnik 81: 1. Luka Mohorič, 2. Bine Norčič in Klemen Jakopin, letnik 80: 1. Amir Lovič, 2. Anže Vogelnik, 3. Goran Ščekič; 22-metrska skakalnica: letnik 84: 1. Matic Zelnik; letnik 83: 1. Gašper Čavlovič, 2. Primož Zupan Urh, 3. Sašo Kne; letnik 82: 1. Marko Šimic 2. Sašo Koritnik; letnik 81:1. Luka Mohorič, 2. Bine Norčič, 3. Klemen Jakopin, 4. Klemen Bučan, 5. Robert Kranjec; letnik 80: 1. Sašo Bodlaj, 2. Primož Delavec, 3. Aljoša Zelnik, 4. Sašo Vidic, 5. Žiga Hafner; Po treh tekmovanjih so najboljši: letnik 84: 1. Matic Zelnik, 2. Anže Brankovič, letnik 83: 1. Primož Zupan Urh in Gašper Čavlovič, 3. Sašo Kne; letnik 82: 1. Marko Šimic, 2. Andrej Jezeršek, 3. Sašo Koritnik; letnik 81: 1. Bine Norčič, 2. Luka Mohorič, 3. Klemen Jakopin; letnik 80: 1. Sašo Vidic, 2. Sašo Bodlaj, 3. Primož Delavec in Aljoša Zelnik; letnik 79: 1. Boštjan Galjot; Za vse nastopajoče je podjetje "MARK" prispevalo nagrade, ki jih je podelil lastnik Bojan Urh, kije obenem tudi sponzor najmlajših kategorij. Ponovno pozivamo vse, ki bi radi začeli trenirati skoke, da se prijavite na skakalnici v petek ali soboto od 16. do 17. ure. Janez Bešter Smučarska šola na Voglu Bohinj, 20. januarja - Te dni se na Voglu, kjer so najugodnejše smučarske razmere pri nas, pripravljajo na bogato ponudbo med zimskimi počitnicami. Največ dela bo imela prav gotovo Smučarska šola Bohinj - Vogel, ki ponuja programe za različne starostne kategorije od smučarskega vrtca naprej. Kot pravi vodja šole Aljaž Lukman, je možno izbirati med skupinskimi tečaji, najemu zasebnega učitelja ali zasebnimi urami. Odlika šole so izobraženi učitelji smučanja s potrjenimi licencami Šole smučanja Slovenije. Preverjanje smučarskega znanja pa omogočajo tudi s tekmovanji. Dodatne informacije lahko dobite v pisarni smučarske šole na Voglu ali v recepcijah bohinjskih hotelov. # (vs) Rokomet Nadaljevanje zimskega prvenstva Gorenjske Vabila, prireditve V Kranju Pokal Cockta za pionirje smučarski klub Triglav iz Kranja organizira jutri, 25. januarja, ob 11. uri na Gorenjski Savi, na skakalnici K - 22 tekmovanje pionirjev starih do 10 in 11 let v smučarskih skokih na pokal Cockte. Prijave bodo sprejemali na dan tekmovanja v domu skakalcev do pol devetih, žrebanje bo ob 9. uri, nato pa bo uradni trening. • J. K. Košarkarske lige - v prvi slovenski košarkarski ligi bo kranjski Triglav jutri ob 20. uri igral v Ljubljani v Športno-rekreacijskem centru Jezica z Unicomom. Jutri, 25. januarja, se bo nadaljevala tudi I. ženska slovenska košarkarska liga. Odeja Marmor iz Škofje Loke bo igrala ob 18. uri v športni dvorani Poden s Slovanom, Ktanjčanke pa bodo ob 17.30 v dvorani na Planini v Kranju igrale z Jezico. V II. moški slovenski košarkarski ligi - zahod gostuje Kokra Lipje iz Kranja jutri ob 18. uri v Novem mestu pri Novolesu, Radovljica igra ob 18.30 v radovljiški osnovni šoli z Zagorjem, Jeseničani pa gostujejo ob 18. uri v Tolminu. • J. K. Kegljaške lige - v slovenski moški kegljaški ligi bo kranjski Triglav jutri, 25. januarja, ob 16. uri na domačem kegljišču igral s Proteusom, ženska ekipa Triglava pa gostuje jutri ob 13.30 v Ljubljani pri Ljubljani SCT. • J. K. Smučarsko tekmovanje na Sorici - šPo rtno rekreacijsko društvo Sorica vabi občane Škofje Loke, nekategorizirane lekmovalce, na tekmo v veleslalomu, ki bo v nedeljo, 26. januarja, na Soriški planini. Pravico nastopa imajo vsi, ki nimajo FIS točk in točk TSS v sezoni 1990 - 1991. Tekmovalci bodo razdeljeni v pet starostnih skupin (cicibani, pionirji, mladinci, člani, veterani). Start bo ob 13.30. Prijavnina bo 50 SLT, prijave pa bodo sprejemali pred startom v ciljni areni. • M. Kalamar Najmlajši bodo tekmovali na Zelenici - Smučarski klub Tržič organizira jutri, 25. januarja, ob 10. uri na Zelenici slovensko pokalno tekmovanje v slalomu za starejše deklice in dečke za pokal Gorenjske. V nedeljo, 26. januarja, ob 10. uri pa bo na Zelenici pokalno tekmovanje zahodne regije v slalomu za mlajše in starejše deklice in dečke. Tudi to tekmovanje organizira Smučarski klub Tržič. • J. Šolar Planinsko predavanje na Hrušici • dpd svoboda Ivan Krivec Hrušica organizira drevi, 24. januarja, ob 18. uri predavanje o Triglavskem narodnem parku. Predaval bo Jože Mihe-lič. • J. Rabič Prvo slovensko državno prvenstvo v smučarskih tekih - spon no društvo Planica organizira prvo državno prvenstvo Slovenije v smučarskih tekih. Prvenstvo se je začelo že včeraj. Danes ob 17. uri bo sprint za hotelom Larix v Kranjski Gori, jutri ob 10. uri pa bodo člani in juniorji tekli na 15 kilometrov prosto, ženske pa na 5 kilometrov. V nedeljo ob 9. uri bo tek štafet, ob 11. uro pa bo tek slovenskih politikov pod geslom Zdrav duh v zdravem telesu. • A. Kerštan Kranj, 24. januarja - V nedeljo se bo nadaljevalo prvo zimsko prvenstvo Gorenjske v rokometu, na katerem sodeluje deset ekip, ki pa so razdeljene v dve skupini. Po prvem delu vodijo v prvi skupini Loške smojke v drugi pa Britof. Prvenstvo se bo končalo prihodnjo nedeljo, 2. februarja, ob 18. uri, ko bodo razglasili rezultate in najboljšim ekipam ter posameznikom podelili pokale in priznanja. Tekmovanje se bo v športni dvorani na Planini v Kranju začelo ob 9. uri s tekmo Desnica : Peko, ostala srečanja p« bodo ob 9.50 uri Jezersko ; Preddvor modri, ob 10.40 uri; Besnica : Loške smojke, ob 11.30 uri Preddvor modri : Peko, ob 12.20 uri Birtof : Pred dvor beli, ob 13.10 uri Preddvor veterani : Šešir in ot> 14.00 uri Sava : Preddvor. Od 15. do 20. ure pa se bodo v šestih srečanjih med seboj pome-rile še ekipe iz obeh skupin. Vsa srečanja sodijo sodniki; kranjskega sodniškega zbora. J. Kuhat se oh ra ne m SI >u dc "l ■v/, |V ve k, "I le Pr ol vt "7 tU Id si di si ql k, vi -> p Kriški planinci vabijo Pohod na Kriško goro Križe, 24. januarja - Planinsko društvo Križe organizira v ne deljo, 26. januarja, peti tradicionalni zimski trimski pohod nt Kriško goro pod geslom "Za močno srce pozimi v gore". Pohod bo potekal med 7. in 15. uro, izhodiščni točki pa sta v Križah iti na Golniku. Kontrolna točka bo v koči na Kriški gori, kjer bodo p dobili pohodniki za prvi vzpon izkaznico in bronasto priponko, v za tretji vzpon srebrno in peti vzpon zlato priponko. Člani Pla; ' ninskega društva Križe so lani pridno obnavljali kočo na Kriški p gori. Z obnovo bodo letos nadaljevali. Ves izkupiček trimskeg^J'i pohoda bo namenjen dokončanju obnove koče • J. K. P Markun in Šorli V soboto, 18. januarja, je bilo na osnovni šoli Matija Čop 1 Kranju občinsko prvenstvo za starejše pionirje in pionirke. Pf pionirjih je nastopilo 24 igralcev, pri pionirkah pa 5. Turnir z& fante je potekal 9 kol po švicarskem sistemu z igralnim časom 1^ minut na igralca, medtem ko so dekleta odigrale dvokrožno vsa-ka z vsako. Zmagala sta Boštjan Markun (9, France Prešeren) i" Maja Šorli (7,5/8, Matija Čop). Nadalnji vrstni red pri fantih: 2. Peter Kovačič (8, Stane Žagar), 3. Blaž Kosmač (6, Matija Čop), 4. Klemen Klavčič (6, Gostinska šola Bled), 5. Tomo Kristane (5,5, Simon Jenko), 6. Uro* Kavčič (5,5, Lucijan Seljak), 7. Perica Zlatanovski (5, Simon Jenko), 8. Erik Sedej (5, Matija Čop), 9. Jure Ramovš (5, Matija Čop), 10. Jaka Čebašek (5, Stane Žagar) itd... Nadaljni vrstni red pri dekletih: 2. Spela Meden (6, Simon Jenko), 3. Nina Lipovšek (3,5, Stane Žagar), 4. Tjaša Fic (3, Jakob Aljaž), 5. Anja Nanut (0, Matija Čop). Prvih osem se je uvrstilo na gorenjsko prvenstvo. Aleš Drinove* C1.41:.B F, ODMEVI V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. yabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja I, 64000 Kranj, za rubriko Odmevu [Po sledeh ' spominov h Spomini so lahko lepi, veseli, žalostni, pa tudi grenki. |J Bilo je leta 1944, ko sem kot + enoleten otrok po čudežu ostal 1 Hy ob eksploziji, ki je za vedno ^zatisnila oči dvema bratoma in 0. sestri. Ničesar se osebno ne spominjam. Pa vendar se ob vsaki obletnici z žalostjo spominjam obrazov, ki jih poznam le s slik. To je moj žalostni spomin. Ta uvod sem napisal zato, ker sem bil ob proslavi petdesete obletnice Dražgoške bitke zelo razočaran. Povezovalec slavnostnega večera, kije potekal 10. januarja 1992 v hotelu Alpetour v Skojji Loki, si je dovolil nasilje n°d nekaterimi, ki so lahko v danem trenutku samo nemočno opazovali in poslušali besede ti-s,'h, ki imajo še vedno žezlo v svojih rokah. Besede, ki sijih je privoščil povezovalec večera, so odmevale kot pok biča, ki je to deželo in njeno ljudstvo zavojeval že tisočletja. Dobesedno je popljuval vsa prizadevanja nove slovenske oblasti in prizadevanja za spra- 1vo. Ali za nekatere ni odpuščanja, ni sprave? Je sprava laž? -{uja beseda tudi za tiste, kijih je krvnikova roka (to so priznali ob spravi) po krivici umorila in njih v duše še danes blodijo po temnih t slovenskih globelih ? Ob grmenju povezovalčevega Aglasu iz zvočnika se mije zdelo, \lfkot da mrtvi vstajajo iz groba in i *! s koščenimi rokami zatiskajo I udrte lobanje proseč: I' "Mi vsi, ki smo tu, b smo tu zaradi njih, i zaradi vas... I Mi vsi smo bili v prvih vrstah I na fronti, j pred puškino cevjo kot talci, pred breznom kot žrtve podivja-nih hord. Mi vsi smo tu nekoga bolečina, ] pa kaj, ko slavo pojejo zdaj tisti nam, ki bo brez Komu ? "Ne, to ni res! To ni mogoče, da si nekdo kot povezovalec večera dovoli s svojim gromkim glasom soditi o preteklosti in sedanjosti!" sem od pesmi do pesmi miril samega sebe. Nato me je prešinila misel na svojo mamo, kije tri leta kuhala in prala (v moji rojstni hiši) za partizane. Pa v petdesetih letih še ni bila vredna skromnega obiska, kaj šele besedice "Hvala!" Res je, kdor poje, zlo ne misli. Zato je morda Partizanski pevski zbor s svojim kvalitetnim petjem, tako sem pomislil, preglušil besede in gnev nasilnega povezovalca večera. Škoda za tako kvaliteten zbor in namen. Za mene je to grenak spomin. Škofja Loka, 13. 1. 1992 Franci Feltrin Škofja Loka Legenda, ki ni bila legenda Gorenjski glas, 27. decembra Gospodu Francu Arnolu, ki zagovarja neudeležbo na proslavi 50. obletnice poljanske vstaje bi, prosim, dala v premislek samo govor dr. Franceta Bučarja, ki ga je imel na proslavi 50-letni-ce dražgoške bitke. Ker je ta govor tako aktualen, da ne bi mogla napraviti izvlečeka (ponavljam le naslov: Preživel bo tisti, ki je pripravljen tvegati! Govor oz. izrez iz časopisa prilagam in bi rada, če bi ga gospod Arnol sam prebral. (Ker nisem novinarka, niti politik in ne znam preprosto sama napisati članka, bi, prosim, še vi kaj dodali ali spremenili.) Rezka Kajdiž Finžgarjeva 23, Lesce Lesce, 15. januarja 1992 Via Dražgoše ' spomina. Mi tu si tega ne želimo. . nt 4U.rr.iz... Nikar proslav, nikar besed! V spomin prižgite sveč, le to si mi želimo!" i Šele ob naslednji pesmi po ' programu sem se otresel misli na , svoja dva brata in sestro, na vse I tiste, ki so s sklenjenimi rokami [prosili milosti. Na tiste, ki so I hrabro stopali pred sovražnikove [puške... Gorenjski glas, 17. I. 1992 Na spominski svečanosti decembra na Pokljuki ob obletnici bitke pri lovce ve m hotelu, smo bili socialisti navzoči, tako kot tudi leto poprej. Skupaj s predstavniki Območnega odbora Socialistične stranke Radovljica, je bil na spominski svečanosti tudi predsednik Socialistične stranke Slovenije Viktor Žakelj. In treba je povedati, da je bil med udeleženci svečanosti tudi radovljiški župan. Radovljica, 20. 1. 1992 za Območni odbor Socialistične stranke Radovljica: Brane Grohar Nagnusne gate Gorenjski glas, 10. januarja Ta zapis je skrajno žaljiv - za vse, ki hodimo v cerkev. Pisec tega zapisa ponižuje in žali verne ljudi in spominja na pisanje iz boljševiških časov - zapis je skrajno podel. Vsak razumen človek ve. da pri tem ne gre za stvari, kijih pisec navaja, ampak za veliko razliko od tega. Partija, oziroma sodobno rečeno prenovitelji imajo kremplje vmes, očitno se je že začel predvolilni boj, vendar se za tak boj spodobi, da temelji na argumentih, ne pa na izmišljotinah, lažeh in žaljenju. Kdo pa bo koga za roko vodil, bomo še videli. Na trnju pa niso krščanski demokrati, veliko bolj so prenovitelji in teh krščanski demokrati ne bomo nič "cukali za rokav", zakaj sv. Pavel piše Rimljanom "Ne ravnajte se po tem svetu, v nadlogi potrpite. "Bodoče volilce po opominjam tudi na prvi list Kološanom "Glejte, da vas kdo ne ujame (-da vas kdo ne odvede kot plen) z modrovanjem in prazno prevaro"; in drugi list Tesalčanom Zakaj skrivnost hudobije je že na delu (v tem članku). Zaradi tega jim Bog pošilja silno blodnjo, da verjamejo laži, da bodo obsojeni vsi, ki niso verovali resnici, ampak so pritrdili krivici. Odgovor na članek ni bolj bedast od samega članka, zato zasluži ta odgovor objavo. Andrej Demšar Studeno 28, 14. 1. 1992 Oskrunjen spomenik padlega borca 7. junija 1943 leta je nemška soldateska v gozdu za vasjo Godešič zverinsko pobila prvoborca in udeleženca Dražgoške bitke Franka Ivana-Zrinskega. Leta 1961 mu je na tem kraju Zveza borcev Godešič postavila dostojen spomenik. Tri desetletja smo na dan njegove smrti in na dan mrtvih prižigali sveče v njegov spomin. Sedaj pa se je zgodilo nekaj, kar je vsega obsojanja vredno. Dne 8. januarja 1992 smo ugotovili, da je nekdo spomenik poškodoval. Predvidevamo, da je bilo to narejeno med božičnimi in novoletnimi prazniki. Odstranil je leseno zaščito, odbil peterokrako zvezdo (to je moral narediti z močnim predmetom) in pri tem omajal celotni spomenik. Kdorkoli je že opravil to umazano delo, naj ve, da taka dejanja ne podpirajo sožitja med ljudmi - nasprotno, še bolj jih zaostrujejo in razdvajajo. Če je bila zvezda v boju proti okupatorju simbol boja, potem tako dejanje ne more zbrisati dejstva, da je bil narodnoosvobodilni boj tedaj tako usodnega pomena za slovenski narod, kot je danes boj za samostojno državo Slovenijo. Ne moremo razumeti, da se še najdejo ljudje, ki mislijo, da je prišel čas, ko je treba uničiti vse, kar spominja na čase, ko se je začela pisati nova stran v knjigi zgodovine slovenskega naroda. Ostalo bo zapisano kot svetal zgled majhnega naroda v boju za svoj obstanek. O tem podlem dejanju smo obvestili tudi Svet poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj PROGRAM SEJEMSKIH PRIREDITEV V LETU 199 31. MEDNARODNI SEJEM GOZDARSKA IN KMETIJSKA .10 ,-17. APRIL T MEDNARODNI SFJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA. 5.-8. MAJ ZAŠČITA 92. 3.-6.JUNIJ 42. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM. 14.-23. AVGLST 2. SEJEM SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST. 8-II. SEPTEMBER 25, MEDNARODNI OKTOBRSKI SEJEM. 9,-15. OKTOBER 18. KRANJSKI ZIMSKOŠPORTNI SEJEM. 19.-22. NOVEMBER MIKLAVŽEVI NAKIPI. 28. N0VEMBER-4. DECEMBER 33. NOVOLETNI SEJEM. 11.-20. DECEMBER DRSALIŠČE. NOVEMBER-MAREC Pravočasno si zagotovite prostor na sejmih 111' lair fiera messe 64000 Kranj. Siara cesia 25 p. p. 107 telefoni: tajništvo: 064 221-634 mična služba:064 222-121 komerciala; 064,221-M' računovodstvo:064 221-P fax: tehi tajništvo: 064 222-696 komerciala:nft4 223-661 Letošnji sejmi v Kranju Predstavljeni koledar letošnjih sejemskih prireditev v Kranju napoveduje, da bo na področju sejemske dejavnosti tudi letos na Gorenjskem precej živahno. Priprave na sejem gozdarstva in kmetijstva, ki bo aprila, so se že začele. Ob pripravi posebne študije v zvezi sejmom gozdarstva in kmetijstva v Sloveniji pa Franc Ekar pravi, da je bil prvi slovenski sejem gozdarstva in kmetijstva v Sloveniji v Kranju, vendar ga je potem politična odločitev postavila še v drugI del Slovenije. Kar zadeva sejem obrti in opreme se stvari kar nekako ne morejo premakniti z mrtve točke. Zdaj sta pravzaprav na potezi Obrtna zbornica in Ministrstvo za malo gospodarstvo. Nekdanji sejem CZ pa bo letos imel ime Zaščita 92. Zanimanje za ta sejem je v prostoru Alpe-Jadran izredno in že konec tega meseca bo že posebno strokovno posvetovanje. Po avgustovskem tradicionalnem Gorenjskem sejmu bo najprej prireditev Slovenska kakovost, ki z zaščito znaka zda| že dobiva jasnejši okvir, oktobra pa bo na programu tradicionalni jesenski sejem. Precej sprememb in novosti pa se obeta ob koncu I6ta. Tako napoveduje* Franc Ekar, čeprav kaj več kot naštevanje že znanih sejemskih prireditev (zimsko-športni, Miklavžev, Novoletni) še ni hotel povedati. krajevne skupnosti Godešič. kije leta 1982 prevzel po družbenem dogovoru patronat nad spomenikom. Godešič, dne 15. januarja 1992 Krajevni odbor ZB Godešič Jelko Peternelj: Lipetove zgode in nezgode 1 Kidričeva 56. 64220 Škofja Loka Telefon 064/632 I8l Te!efax 064 631 114 NAŠ NASVET ZA DANES V mesecu januarju vam po ugodni 30 % nižji ceni nudimo zdravju in okolju prijazno bio pohištvo iz masivnega smrekovega lesa. 0 o o s--s — 10 % popusta pa vam nudimo za obloge, ograjne deske, okrasne letve, okrasne stropnike, panoramske stene... Popust velja za gotovinska plačila in na naročilnico stanovanjske zadruge v vrednosti nad 3.000,- SLT. Možnost plačila tudi na obroke. HOBI TRGOVINA na Trati pri škofji Loki odprta vsak dan od 8. -16. uri, v soboto od 8.-12. ure. SLT Naše proizvode lahko pod enakimi pogoji zavarovalnica trialav d. d. Ijubljana OBMOČNA ENOTA KRANJ ra in pe U Bi vam prišle prav v teh dneh snežne verige Pak-tis, elektronska naprava proti rjavenju, ali pa katera od drugih treh nagrad Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana - Območne enote Kranj. Nič lažjega. Poiščite "Evropski obrazec" oziroma Evropsko poročilo o prometni nezgodi, ki je bilo priloženo eni od decembrskih številk Gorenjskega glasa (in smo v Gorenjskem glasu tudi pisali, kako ga je treba izpolniti) in se vključite v igro. Morda vas čaka sreča in boste dobitnik ene od lepih nagrad. Decembra smo v Gorenjskem glasu precej pisali o tako imenovanem Evropskem obrazcu, ki ga pozna vsa Evropa in ki, če je pravilno izpolnjen, daje zavarovalni hiši dovolj podatkov, da lahko primer (brez policije, če ni telesnih poškodb) reši in oškodovancu tudi hitro izplača odškodnino. In prav to, hitro reševanje škodnih primerov v prometnih nezgodah je cilj Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana - Območne enote Kranj. In ker jc pri tem ključ vsemu dosledno in pravilno izpolnjevanje Evropskega obrazca ob nesreči, kar nam je doslej včasih delalo težave, vam Zavarovalnica Triglav svetuje, da se tokrat v miru usedete za mizo in poskusite izpolniti obrazec, kot da se vam je pripetila nesreča. Takšna, praktična "seznanitev" z "Evropskim obrazcem", vam bo morda prišla prav, čeprav si seveda tega ne želimo. Tokrat pa vam lahko prinese nagrado. Imate torej pred seboj Evropsko poročilo o prometni nezgodi? (Dobite ga lahko tudi na Območni enoti v Kranj, v poslovni enoti na Jesenicah ali v predstavništvih Zavarovalnice Triglav v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču). Zdaj pa natančno preberite opisano nesrečo, v kateri ste vi (za izpolnjevanje Evropskega poročila) voznik vozila B (torej oškodovanec). 14. januarja ob 17.25 se je v križišču Oldham-ske in Bleivveisove ceste v Kranju zgodila prometna nesreča. Vozilo IMV R5, KR 212-835, ki ga je vozila Andreja Ružman, stanujoča Trg Veljka Vlahoviča 31 v Kranju, je peljalo proti križišču po Oldhamski cesti in v križišču je voznica nameravala zaviti desno. Na semaforju se je prižgala rdeča luč in voznica je začela zavirati, vendar pa je njen avtomobil R5 zaneslo in trčila je v zadnji del vozila B (vašega), ki se je pravilno in pravočasno r IC t t Iz Ji < ustavilo pred semaforjem. Na srečo telesno po' [ škodovanih v obeh vozilih ni bilo. Vendar pa sti ( bila avtomobila poškodovana. Avtomobil, ki ga je i vozila Ružmanova, je imel poškodovan sprednji i branik, čelno steno, levi in desni žaromet, desni -sprednji blatnik in desni smerokaz. Na vozilu 8 t (vašem) so bile poškodbe podobne, vendar na zadnjem delu vozila. Voznica Andreja Ružman je krivdo priznala in | policije ni bilo treba klicati. Pri sebi je imela voz- • niško dovoljenje številka 5678, izdano pri SC Kranj 17. 5. 1990 in veljavno do 17. 5. 1999. Zava rovanje za avtomobil je sklenil njen mož Gregof Ružman, ki stanuje tudi na naslovu, kot žena An' dreja. Avtomobil je zavarovan pri Zavarovalnic Triglav-Območni enoti Kranj. Številka police obveznega zavarovanja za R5 je 5700421, zelene karte pa 727820 in velja do 25. 6. 1992. Avtomobil ni kasko zavarovan. Če bi se nesreča res zgodila, potem bi morali1 pravilno izpolniti Evropsko poročilo in s priloženim kuponom za vozilo R5 (voznice Ružma-nove) nesrečo prijaviti pri Zavarovalnici Triglav d.d. Ljubljana - Območna enota Kranj, kjer je vozilo R5 zavarovano in uveljavljati odškodni no za vaše poškodovano vozilo. Tokrat pa je vaša naloga, da čimbolj skrbno in natančno izpolnite Evropsko poročilo o prometni nezgodi. V rubriki Vozilo A vnesite podatke za R5 oziroma voznico Ružmanovo, v ru briko Vozilo B pa vaše podatke in za vaše vozi lo. Tako izpolnjen Evropski obrazec nam pošlji« v Uredništvo Gorenjskega glasa, Kranj, Moše Pi-jadeja 1 s pripisom: Za Zavarovalnico Triglav in sicer do vključno 31. januarja (upoštevali bomo rešitve, ki jih bomo dobili do 12. ure). Posebna strokovna komisija bo najprej pregledala rešitve, pet pravilnih pa potem izžrebala. Izid igre bomo objavili v Gorenjskem glasu v petek, 7. februarja. Veliko uspeha pri izpolnjevanju obrazca in sreče pri nagradah. In kakšne nagrade čakajo srečneže? 1. nagrada: elektronska naprava proti rjavenju RUSTT EVADER, 2. nagrada: snežne verige Praktis, 3. nagrada: velika kombinirana avtomobilska svetilka, 4. nagrada: gasilni aparat, 5. nagrada: pomožni kabli za vžig avtomobila. ! Plačilna kartica dobrodošla na 10.000.000 prodajnih mestih v Sloveniji in v 170 drugih državah. Kompas Magistrat - Eurocard Mestni trg 4,61000 Ljubljana (tel.: 061 212 888,152 222) in vse Kompasove poslovalnice BI 171 >'| |T^3 miiVJM m a l i o c l a s i Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure osebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporoči-la lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave *a torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, 23 petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -"_speh bo Vaš! ODDAMO V NAJEM sodobno opremljene pisarniške prostore, primerne za predstavništvo ali drugo sorodno dejavnost, v centru mesta Kranj, Koroška c. 27. Uporabna površina ok. 100 "J • Ogled možen vsak delovni dan, od 7.-15. ure, po predhod-g^ajavi pp tel.: 064/211-539._ °°DAMO V NAJEM sodobno opremljeno skladišče na Prim-skovem pri Kranju. Površina ok. 100 m2. Prostor primeren za °Drt. Ogled možen vsak delovni dan od 7. - 15. ure, po predhodni najavi po tel.: 064/211-539. moderni interieri SALON POHIŠTVA KRANJ JESENICE ® 064/214-554 064/81-179 222-177 84-091 • Priporočamo nakup pohištva v januarju • Spalnice, otroške sobe, regali, sedežne garniture, možnost prihranka tudi več kot 30.000 tolarjev KOLIČINE SO OMEJENE • Za najmlajše SANI samo 2.694,00 tolarjev delovni čas od 9. -13. in 15. ■ 19. ure, sobota od 9. -13. ure NOVA GORICA HOTELI, IGRALNICA, TURIZEM d.o.o. K sodelovanju vabimo kandidate za TEČAJ ZA CROUPIERJE POSEBNIH IGER NA SREČO za igralnico v Kranjski Gori Kandidati morajo imeti končano srednjo šolo V. stopnje, biti mlajši od 30 let, moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Eden kriterijev uvrstitve bo znanje italijanskega oz. nemškega jezika. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v roku 14 dni od dneva objave na naslov: HIT Nova Gorica p; •Ja- Korpusa 35 65000 Nova Gorica Podrobnejše informacije lahko dobite po tel. (065/24-058) med 8. in 12. uro. ŽIVILA KRANJ TRGOVINA IN GOSTINSTVO V Podjetju ŽIVILA KRANJ, v HOTELU BOR - GRAD HRIB v PREDDVORU imamo prosta naslednja delovna mesta: VODJA KUHINJE KUHAR NATAKAR (več delovnih mest za določen in nedoločen čas) K sodelovanju vabimo kandidate, ki bodo s svojo strokovno •zobrazbo (V. oz. IV. stopnjo kuharske oz. natakarske sme-r0, z znanjem in zmožnostmi lahko pripomogli k zagotavljanju kvalitete gostinskih storitev v tem našem turističnem kompleksu. Ce se želite strokovno razvijati v gostinski stroki in s svojim fesnim in odgovornim delom prispevati k naši uspešnosti in 'spolnjujete pogoje, pošljite pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naš naslov: ŽIVILA KRANJ - Kadrovska služba, C. na Okroglo 3, 64202 Naklo. Rok prijave je 8 dni, vse prijavljene kandidate pa bomo o izbiri obvestili v 8 dneh od opravljenen izbire. @217-960 APARATI STROJI Prodam barvni TV in HLADILNIK z zamrzovalnikom. « 802-081 787 Prodam nov mini električni ŠTE-DILNIK s pečico in nov APARAT za varjenje Vareks 150/180. « 403-008_7jn Prodam VIDEOREKORDER Sanvo. Cena po dogovoru, « 421 -318, po 16. uri_798 Ugodno prodam MIZARSKI PONK in oljno PEČ. « 213-415 800 Prodam stikalno URO Iskra. « 403 856_803 Prodam barvni TV Gorenje Elek tronik. Cena 3.000,00 SLT. Jereb, Groharjevo 11, Škofja Loka, « 622-631_805 Prodam novo STIKALNO URO, 40 % ceneje, « 215-410_816 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 2 kVV. Cena po dogovoru. « 632-380, vsak dan_8jM OVERLOCK Pfaff - entlarica, nova, prodam. « 215-650 831 Prodam ohranjen BUSCH.« 48-745 KUPPERS-850 brotner STREICHER PLETUNl brother 8 530 OW5RLOCK noto ATS 4.990, OVVERLOCK STROJ PRODAJA, SERVIS IN NADOMESTNI DELI ZA VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE VSEH ZNAMK IN VRST CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL: 9943-463-513648 Praktični tečaj PEKA KRUHA Kdaj? 6.2.1992 (1. skupina) 7.2.1992 (2. skupina) Cena: 950,00 SLT (z živili) Prijave: LUSK0FJA LOKA 621-865 in 622-764 VIDEOREKORDER Grunding, ste-reo, ugodno prodam. « 802-581 samo do 26.1.1992_855 Prodam nov barvni TV, 10 % ceneje, ekran 56. « 621 -765 868 Prodam TRAKTOR Store 404, letnik 1985 -g 68-036_872 MOTO KULTI VATO R Honda 350, s priključki, prodam za približno 1.500 DEM ali zamenjam za osebni avto, « 75-847_880 Prodam nov ŠTEDILNIK kuppers-busch. g 49-026 _887 Prodam dve, VODNI ČRPALKI za pralni stroj in 10-litrski BOJLER. « 631-122 _907 Prodam PEČ za gretje in toplo vo-do - na drva. « 67-106 908 Prodam OVERLOCK, malo rabljen. Cena 1.000 DEM, « 70-541 922 Prodam PEC in ŠTEDILNIK kup-persbusch, s pečico. Fojkar, Gol-nik 6/a_927 Poceni prodam ŠTEDILNIK (2 +" 2). Skorupa Ivan, Tončka Dežmana 2, stan. št. 22 929 Zelo poceni prodam, 360 litersko, zamrzovalno SKRINJO. « 620-512_935 Industrijski, 4 nitni, OVERLOCK, prodam, « 633-165 941 Prodam nov ŠTEDILNIK, na plin ali menjam za VIDEOREKORDER « 218-158_95_[ Prodam digitalni AVTORADIO Blaupunkt. g 631-362_961 Prodam kompletni PRIBOR za av togeno varjenje, z jeklenkami in KOMPRESOR za proizvodnjo zraka, s priborom. « 48-052 970 Prodam dve trajnožareči PEČI in termoakulacijsko PEČ, 3 kW. Pe-stotnikova 12, Kranj - Mlaka 977 Prodam dva ELEKTROMOTORJA; eden 14.7 kVV, 1.430 obratov na min. in drugi 2.5 kW, 950 obratov na min. « 242-880_1006 Prodam 310-litrsko zamrzovalno OMARO. Ogled popoldan. Kondič, Kidričeva 19, Kranj 1019 GLASBILA Prodam novo "B" TROBENTO « 216-814_925 Prodam diatonično HARMONIKO Zupan, B, S, AS. « 68-733 936 Ugodno prodam bas KITARO, VVarvvick, model nobby meldel -headless, s kovčkom, « 725-385 popoldan 949 Prodam 80-basno HARMONIKO. g 49-529_1018 CR. MATERIAL Prodam 5 strešnih OKEN. « 214-682 748 Prodam obžagan LES za ostrešje. « 45-373. v soboto, od 10. do 12. ure_,_808 Prodam PLOŠČICE (talne in zid-ne), približno 30 kvad. m. Cena ugodna. * 328-158 ali 45-301 830 Prodam suhe bukove COLARICE. « 421-433_881^ Prodam suhe smrekove, macesno-ve in borove OBLOGE - OPAŽ, LADIJSKI POD, razne vrste rezanega LESA ter razne strešne LETVE. « 64-103_916 Prodam smrekov OPAŽ. « 47-587 Prodam LES za ostrešje. Orehovlje 13, Kranj_964 Prodam 2 plošči BAKRENE PLOČEVINE 055.« 215-583 979 Prodam ŠPIROVCE za ostrešje. « 401-172 1023 PRIREDITVE Plesna šola Kranj vabi v ŠKOFJO LOKO v PLESNE TEČAJE, AEROBIKO in malo PLESNO ŠOLO za otroke. « 327-949 999 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM računalništvo in delo z VVordstar 6.0 in Oattro Pro 3.0. « 323-400_809 Uspešno INSTRUIRAM matemati-ko in fiziko za OŠ in SŠ. « 311-471_875 INSTRUIRAM nemščino za OŠ in SŠ. « 323-385__899 Večstopenjski intenzivni TEČAJI nemščnine in angleščine. Ugodna cenal Pouk tudi dopoldan « 213-983 988 KUPIM Prodam malo rabljen usnjen PLAŠČ, črne barve, za visoko in vitko postavo. Cena 300 DEM. Nežka Jankovec, Partizanska 42, Škofja Loka, « 621 -968 985 LOKALI Kupim manjše STANOVANJE ali GARSONJERO, do 40 kvad. m., s centralnim ogrevanjem. Šifra: NA GORENJSKEM 796 Kupim ohranjen AVTO, do 3.000 DEM. Ponudbe v soboto. Slapar, Sebenje 43, Križe 797 Kupim 2 kub. m. suhih hrastovih PLOHOV, deb. 5 cm ter prodam polovico mladega BIKA. « 68-755 Kupim PIANINO.« 401-156 828 Kupim rabljen RAČUNALNIK PC (AT ali 386), s printerjem, « 328 158 ali 45-301_829 Smrekove PLOHE in COLARICE, kupim. 725-254_849 Kupim 100 kg težko TELE. « 65-939_869 Kupim PERLIT za fasado, « 633-216_870 Kupim BIKCA simentalca, starega do 1 leto.« 061/841-108 876 Kupim BIKCA simentalca, težkega okrog 100 kg, za rejo. « 621 568 Kupim LES za ostrešje. « 41-532 Kupim električni PISALNI STROJ. « 422-585 965 SATELITSKI TV SISTEMI • ECHOSTAR SR1500 ZDA • ACTION 250 Anglija Ugodni aranžmaji za skup. sisteme do 16 uporabnikov. ZAHT. DOD. INFORMACIJE tf 064 45 381 OBLAČILA Nov KRZNEN PLAŠČ, št. 38 ter več novih in malo rabljenih ŽENSKIH OBLAČIL, št. 38 - 42, večinoma uvoženih, zelo poceni prodam. M. Pijade 17, stan. 9, Kranj 340 Prodam krzneno JAKNO - zajec, štev. 40. Cena 3.000,00 SLT. « 311 248__885 Ugodno prodam malo nošena ženska KRILA in PULOVERJE, « 85-351 966 Prodam stanovanjsko HIŠO z lokali, v strogem centru Kranja, « 217-918_832 V Kranju, ob glavni cesti, oddam DELAVNICO - samostojni objekt, 60 kvad. m. za mirno obrt ali slično. « 242-650 845 Iščem PROSTOR, za pizzerijo. « 214 540 946 V najem oddam PROSTORE, 3 km iz Kranja, za poslovno dejavnost ali obrt, s telefonom. « 57-878 po 16. uri 1017 V strogem centru Radovljice prodam LOKAL, namenjen za trgovin sko dejavnost oziroma oddam v najem, z odkupom inventarja, za daljšo dobo. « 721 -686 ali 76-169 OBVESTILA Simpatična dekleta, z lepo postavo, potrebujemo za TURNEJO po Sloveniji, kasneje Avstrija._ Hitra ter kvalitetna AVTOKLEPAR SKA DELA in menjava ali popravilo izpušnih sistemov vam nudi: Av-tokleparstvo Jože JAKŠA, Orehovlje 15/a, Kranj, « 241-168. Cene konkurenčne! 511 Sprejemam večja ZIDARSKA DE-LA. Naslov v oglasnem oddelku. _709 PREVAJAM vse vrste tekstov iz oziroma v angleščino ter iz oziro-ma v hrvaščino« 323-400 810 Zanesljivemu obrtniku, POSODIM določeno vsoto. « 802-581, samo do 26.1.1992_854 UGODNO! Satelitske ANTENE vrhunske kvalitete. Dobava in montaža takoj. Cene samo od 36.700,00 SLT dalje. SAT Sistemi Roman Bernard, Moste 26/a, Žirovnica,« 801-203 874 IZDELUJEMO kovinske mreže -"gavtre" za zaščito kletnih oken in vrat. « 82-104 418 Sprejemam naročila za IZDELAVO NOVIH PEČI, KOTLOV za žganje kuho in odkup neuporabnih rabljenih kotlov. « 631 090 892 MASAŽA in uporaba toplote za lajšanje bolečin v sklepih, hrbtenici, mišicah, za sprostitev in boljšo prekrvavitev. « 632-524 921 SATELITSKE ANTENE že od 650 DEM; garancija, servis!« 78-212 OTR. OPREMA Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem. Škofic, Oretnikova pot 2, Kranj - Mlaka 710 OSTALO Prodam oljno SLIKO L. Perko, 60 x 42 cm« 061/263-733 496 Prodam GAJBICE. « 403 025 793 Zelo ugodno prodam GAJBICE. « 217-977 847 kapacitete 866 Prodam VALILNIK, 1.152 jajc« 79-043 Prodam suha DRVA~«~401-167 Prodam PRIKOLICO, za osebni avto « 421 -486_931 Prodam tovorno PRIKOLICO, no sitnost 15 tone, dolžine 3.10 m, širine 1.70 m, s posebno ograjo za cerado, višine 1.80 m. « 79-470 PRIDELKI SENO za govedo, nebalirano, pro-dim. Mužan, Boh. Bela 150 807 Predam SENO. « 421 020 858 POSESTI TEČAJI NEMŠČINE t za odrasle (od 1. do 4. stopnje) t za študente (od 1. do 4. stopnje) t za dijake (začetniki, utrjevanje snovi) • za učence (od 1. do 8. razreda) Inf. po tel. 621-998, KON Škofja Loka, Podlubmk 253 Oddam GARAŽO, 25 kvad. m., primerna za skladišče.« 325-460 Novejšo dvostanovanjsko H Tšo na Gorenjskem, 220 kvad. m., prodam ali zamenjam za stanovanje, z doplačilom. « 57-990 895 Prodam GARAŽO v Šorlijevem na-selju.« 403-301 939 Prodam GARAŽO v Kranju, ob Ki-dričevi ulici.« 213-603 1009 STAN. OPREMA Prodam KUHINJO, z belo tehniko. « 216-607, zvečer_823 Prodam SEDEŽNO GARNITURO (2 fotelja in raztegljiv kavč), starejšo SPALNICO in več kosov stare-ga POHIŠTVA. « 74 382 901 Ugodno prodam 3 leta staro SPALNICO Mateja. Cena po dogovoru« 323-617 953 RAZNO PRODAM Prodam Z 101 po delih, motorja lei ostale dele za Z 101, starejši tip. Bo-bolinski, J. Puharja 2, 1/7 Prodam štiri aluminijasta PLATIŠČA z gumami Hi-life, dim. 165/70-13 in betonski MEŠALEC. Cerovski, Koroška 48, Tržič 906 Prodam C 64 z opremo in DRSAL KE, št. 33, 41.« 218-480 917 ProdarrTnov oljni RADIATOR Akli-mat, 3 kVV, nov črni zimski moški PLAŠČ, št. 54, nov svetel balonski PLAŠČ, št. 54, tri odlično ohranjene moške OBLEKE, št. 52 - 54, novejše. « 77-083, po 19. uri 919 Prodam italijansko ročno, motorno KOSILNICO in ŠPIROVCE, dim. 12 x 14 cm ter dim. 10x12 cm. « 68-662 983 SPORT Ugodno prodam moške DRSAL KE, štev. 34 in 40, smučarske ČEVLJE, štev. 37 in 39, SMUČI z vezmi, dolž. 170 cm. « 57-441 820 Prodam nov SNOVVBOARD Elan, dolž 180 cm « 631-362 962 STORITVE Prodam HIŠO z delavnico, vrtom, telefonom in centralno, ter tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Golniška 30, Kranj_737 V vasi nad Trstenikom prodam TRAVNIK, 18000 kvad. m. Cena približno 5 DEM za kvad. m. Plačilo možno na obroke. « 061/314-506 825 TV VIDEO AVDIO SERVIS! Smled-niška 37, Kranj,« 323-159 25 J & J TV, VIDEO, HI-FI Servis! Smledniška 80, Kranj, « 329 886 _332 VODOVODNE INSTALACIJE vam izdelamo hitro in kvalitetno. « 218-427_727 AVTOKLEPARSTVO - obnova VVV, Zastava kombi in ostali. Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica. « 75-807_738 AVTOKLEPARSTVO - Obnova VVV, Zastava kombi in ostali. Bran ko Lacko, Bevkova 37, Radovljica. « 75-807_739 SEKANJE in PODIRANJE dreves opravim hitro in poceni. Cena 300,00 SLT za kub. m. Stane Je reb, Groharjevo 11, Škofja Loka, « 622 631_804 Opravljam razne PREVOZE s kombijem, tudi selitve. « 43-168 827 IZOLACIJA cevi, KROVSKO - KLE-PARSKA dela« 79-043 867 RTV SERVIS Porenta, Breg ob Savi 75. « 401-347_891 POLAGAM keramične ploščice. « 65-705_959 Nudimo izdelavo, montažo in popravilo LAMELNIH ZAVES, ŽALU-ZIJ, PLISE ZAVES, ROLOJEV in ROLET. Roletarstvo Nograšek, « 064/43-345 ali 061/50-720, « fax 061/651-247 1015 Kupujete TV ali videorekorder? Ml SMO NAJCENEJŠI! Samsung, TV 51 cm, teletekst 38.990,- SLT Samsung videorekorder, VPS 27.000,- SLT - 5 % POPUSTA za takojšnje plačilo do konca januarja TV - HIFI - VIDEO od ponedeljka do petka 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure C. Talcev 3, Kranj (pri gostilni Blažun) tel.:212-367 PEUGEOT MEYER t UGODNE CENE VOZIL • NADOMESTNI DELI t DODATNA OPREMA t SERVIS IN POPRAVILA SEDAJ NOVO V: Schlachthofstrasse 17 CELOVEC Tel. 9943-463-502800 Nudimo izdelavo, montažo in popravilo LAMELNIH ZAVES, ŽALU VOZILA ZIJ, PLISE ZAVES, ROLOJEV in _ ROLET. Roletarstvo Nograšek, « 064/43-345 ali 061/50-720, fax 061/651-247 23685 Prodam Z 621-094 101, letnik 1986. « 864 STANOVANJA Zamenjam 1.5-sobno, centralno ogrevano STANOVANJE, v veliko sti 49 kvad m. za enakovredno, v najvišjem nadstropju bloka, v Radovljici. « 81-941 interna 02, dop. Ugodno prodam GARSONJERO v Radovljici, 19 kvad. m. Informacije na « 723 403 784 Prodam Z 1500, letnik april 1979, dobro ohranjena. Cena ugodna. « 48-052 715 Prodam 325-210 GARSONJERO. •S" 811 V najem oddam opremljeno 2-sobno STANOVANJE v Kranju -Šorlijevo naselje. « 211-944 861 1-sobno ali 1.5-sobno STANOVA-NJE, s centralno in telefonom, najamem v Kranju. Šifra: MAREC Ugodno prodam 2 sobno STANO-VANJE v Kranju. « 213-138 878 Prodam lastniško, takoj vseljivo, 1- sobno STANOVANJE s kabinetom, 53 kvad. m. Cena 53.000 DEM« 327-560__883 V najem oddam SOBO, s centralnim ogrevanjem in souporabo kopalnice. « 323-656_9_n Samski moški, z možnostjo vselitve v eno sobo, odkupi STANOVA NJE v Kranju ali Tržiču, starejši osebi « 213-083 943 V Šk. Loki oddam v najem STA-NOVANJE z garažo. « 631-362 _960 Zamenjam 3 solino družbeno STANOVANJE v Zg. Gorjah, za manjše na relaciji Bled - Radovljica. « 78-646. od 16 do 20. ure V centru Ljubljane oddam dvema študentoma 2-sobno STANOVANJE, brez kopalnice. Informacije na « 064/75-539, popoldan 981 Zamenjam 1.5-sobno podpritlično republiško STANOVANJE, za večje v Radovljici. Forjanič, Cankarje-va 22, Radovljica___991 2- sobno STANOVANJE z dvema kabinetoma, prodam ali zamenjam za manjše « 323-729_1007 Prodam STANOVANJE, 30 kvad. m., v Kranju na Planini, s toplovo dom, SATV Informacije na « 329-229 1010 Takoj oddamo v najem 4-sobno STANOVANJE, v bližini Kranja. « 46-030_1012 V najem oddam 2-sobno STANO-VANJE na Planini, g 327-841 1027 VOZILA DELI Prodam vetrobransko STEKLO za Z 128 « 215-410_815 Prodam Z 101, po delih. « 46 350 Prodam REZERVNE DELE za Z 101 « 621-094_865 Ugodno prodam 2 zimski GUMI, ■ dim. 165/13 Sava. « 329-016 913 Prodam Z 750 po delih. « 632-265 Prodam levi in desni BLATNIK za Z 101.« 66-469_958 Ugodno prodam zimske GUME za Z 750. « 403 156 996 PEUGEOT TALB0T BRODNIK • PRODAJA. DELI IN SERVIS Beljak/ Villach Klagenfurteritr 37 Tel »943 4?4? ?43«8 Prodam 70-219 Z 101, letnik 1978. « 740 Z 101 GTL, letnik 1986, 19.500 km, prodam. « 50-726 761 Prodam AUDI 80 GLS, letnik 1979, registriran do decembra 1992 « 68-716, popoldan 779 Prodam dobro ohranjeno Z 101, le tnik 1982, registrirana do junija 1992 « 73-186 792 Prodam KOMBI Trafic, letnik 1983 Informacije na « 422 522 795 Ugodno prodam ŠKODO Favorit 135 LS, stara 10 mesecev, prevoženih 10.000 km, garažirana. Cena po dogovoru. Franc Ajdovec, Gorice 16, Golnik 877 Poceni prodam zelo dobro ohranjen VVARTBURG. « 79-073 879 Prodam R 5 Campus, star 13 mesecev, 5 vrat, rdeče barve. « 325-882 882 R 4 GTL, letnik 1985, registriran do junija 1992, prodam. « 725-687 Prodam Z 128, stara 20 mesecev. Ogled v soboto in nedeljo. Osred-kar, Šutnar 34, Žabnica. « 44-629 Prodam GOLF diesel, letnik 1984, dobro ohranjen. Mavčiče 67 889 LADO Niva, letnik 1987, prevoženih 36.000 km, registrirana celo leto, metalne barve, ugodno prodam. Cena 5.500 DEM. « 78-708 Prodam CITROEN C 15 D, podalj-šan, letnik 1989 ali zamenjam za Golfa« 216-408_1013 Prodam VW JETTA, letnik 1987, 43.000 km, odlično ohranjena. « 48-145_1021 GOLF JGLD, prodam ali zame-njam. « 327-023_1024 Prodam MITSUBISHI Kolt 1.2, le-tnik 1987. « 323-677 1025 ZAPOSLITVE Honorarno delo dobi prijetno dekle za STREŽBO v okrepčevalnici, v Šenčurju. « 41-723 658 Pizzerija "Polana" Golnik išče KUHARJA in NATAKARICO. Informacije samo osebno, vsak dan, od 19. do 22. ure_826 Gostilna pri Tržiču išče samostojnega KUHARJA ali KUHARICO. OD dober! « 57-585_834 Honorarno delo dobi PRODAJALKA. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom oddajte na oglasni oddelek. Šifra: LESCE_846 ZAPOSLIM kuharja za peko pizz, v pizzeriji, v okolici Kranja. Šifra. KUHAR_852 Iščem DELO na dom ali kakršno koli drugo delo. Imam izpit B kate-gorije. « 329-311_888 NATAKARJA ali NATAKARICO, izučenega ali KV, išče gostišče "Smuk". Informacije na « 57-482, dopoldan_890 Več dipl. KOZMETIČARK vabimo v redno delovno razmerje. « 326-683, od 15. do 18. ure 923 Zaposlimo pet ZASTOPNIKOV za zastopniško delo na področju Gorenjske in Ljubljane z okolico. « 59-063 937 ORTNER BELJAK / VILLACH ®TOVOTA ZEHENTH0FSTR. 26 TU 9943 4242 41310 SUBARU PICC0STRASSE 42 TH 9943 4242 28494 Delo na domu. Izkušnje niso p trebne. Pošljite kratek življenjep in kuverto z naslovom ter znamk Križaj Andreja, Preddvor 66. 9" Iščemo VARILCE - specialiste, znanjem cevnega varjenja InfC macije v ponedeljek, 27. 1. 1992, podjetju "Hribar - Blesk" d.o.o Planina 3, Kranj (poleg Iskra serv sa) 9< APP GESELLSCHAFT M. B. H. & CO KG 50 LET SERVIS t NAD. DELI • DODATNA OPREMA 6 VEL. IZBIRA VOZIL BELJAK/VILLACH, STEINVVENDERSTRASSE 15,Tel.9943-4242-24826 (GOVORIMO SLOVENSKO Ugodno prodam 1 leto star HUN-DAY, registriran. «213-415 801 Po ugodni ceni se dobi 1 leto star HUNDAY. « 213-415_802 Prodam SUBARU 12 GL 4 WD, le-tnik september 1990. « 218-318 R 4 GTL, letnik 1989, 28 000 km, re-gistriran do septembra 1992, rdeč, odlično ohranjen, prodam. « 82-508 812 Prodam 327-241 NISSAN Micra « 814 Prodam GOLF, letnik 1982, regi striran 1 leto, 1. barva. Ogled popoldan. Sorska 1, Kranj - Drulovka (Brane) 818 Prodam VVARTBURG karavan,^ tnik 1981, lepo ohranjen, registriran do konca marca 1992. Cena 1.100 DEM« 82-510_822 Ugodno prodam 126 P, letnik 1980. « 327-476_824 Poceni prodam FIAT 132, letnik 1979.« 43-107_833 Prodam GOLF, Disel, letnik 1985. « 214-913_835 Prodam R 4, letnik 1981, registriran celo leto. Galetova 7, Kokrica BMW 318, letnik 1983, novejši tip, ugodno prodam. « 801 -488 840 Prodam Z 50.8, letnik 1987, prevo-ženih 220.000 km, lepo ohranjena. Cena 14 000 DEm « 50-908 842 Prodam VVARTBURG« 725-530 Prodam FIAT 126 P, letnik 1986, re-gistriran 11.9.1992, spredaj pripravljen za barvanje. Cena 1.500 DEM.Trček, Žirovski vrh 39 848 Prodam ZASTAVO 10T letnik 1989, garažirana, lepo ohranjena. « 622-236_851^ Prodam R Ekspres, letnik 1987, cena ugodna. « 75-396, dop do 13. ure 853 Prodam OPEL Kadett 1.3, letnik 1983 Gregoričeva 28, Čirče 856 Prodam GOLF JXD, letnik 1989, prevoženih 46.000 km., cena 15.000 DEM« 216 683_857 Prodam LADO Riva, letnik novem-ber 1988. « 64-258__859, Prodam ali menjam OPEL KADETT, letnik 1984. « 70-456 860 PODJETNIKI IN OBRTNIKI Zopet bodo mnogi pri nas rešili problem izdelave davčne napovedi oz. zaključnega računa. Naj bo tudi vaš narejen kvalitetno in poceni! računovodski servis KxpIeo G&A Staneta 2agar|a 39, Kranj, tel. 242-594 od 9. -12. In 16. -19. ure Auto-Krainer CELOVEC, ROSEMTALERSTRAtSC 162, TEL.: »943-403-21418 VELIKA IZBIRA NOVIH AVTOMOBILOV (Am ift□ \ EKSPORTNE CENE ^uu7 GOVORIMO SLOVENSKO ^---"1 Prodam 126 P, letnik 1986, registrirana celo leto. Cena 1.600 DEM. « 83-848_893 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989, dobro ohranjen. Nikolič, Jen-kova 2, Kranj_ 894 Prodam JUGO 55, letnik 1984 in nov betonski MEŠALEC. « 310-240_896 Prodam FIAT 126 Cena 900 DEM. « 79-602_897 JUGO 45, letnik 1985, registriran do oktobra 1992, zaleten, prodam. Nikolič, Savska 4/a, Lesce 898 Prodam JUGO 55, letnik 1984, 1. lastnik. Gregoričeva 10, Kranj - čirče, « 323-027_902 Prodam JUGO 45, letnik 1989, zelo dobro ohranjen. Cena ugodna. « 84-180, po 15. uri 905 Prodam dobro ohranjeno Z 750, registrirana do decembra 1992. Informacije na « 74-071, int. 34 (Novak)_910 Prodam R 4 GTL, nov, še neregistriran ali zamenjam za Golf, star do 2 leti, z doplačilom. Florjančič, Zg Gorje 20.« 725-019 914 Prodam JUGO 55 Koral, 1. registracija januarja 1991.« 422-369 _915 Prodam PEUGEOT 205, letnik 1984" « 323-573_920 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, cena 2.300 DEM, registrirana do junija 1992. « 323-525 po 16. uri _930 Prodam Z 101, letnik 1986, cena 2.000 DEm« 68-537_933 Prodam FIAT 128 Sport Cope, italijanski « 46-359_940 Prodam JUGO 55, letnik 1985 « 50-800_944 PEUGEOT 504, letnik 1980, odlično ohranjen, garažiran, brezhiben, registriran do leta 1993 ali menjam za BMVV 318, z doplačilom. « 692-089_947 Prodam atraktivni MINI MORIŠ ter MOTOR za Simco 1000 LS, z deli. Ogled popoldan Jagodic, C. talcev 27, Kranj _954 Prodam Z 101, letnik 1979, dobro ohranjena, registrirana celo leto. Bubulj, Tomšičeva 18, Kranj 955 Prodam R 4, letnik 1988. « 48-068 126 PGL, letnik 1988, ugodno pro-dam. « 721-751, po 13. uri 956 Prodam JUGO 55, letnik 1985 in CIRKULAR za obžagovanje lesa. « 89-166_967 JUGO 55 AX, karamboliran, ugodno prodam. « 061/841 -543 968 126 P, letnik 1983, zelo ohranjen, registriran do junija 1992, ugodno prodam. « 74-343 ali 74-778 971 Prodam karamboliran VW 1200 hrošč, letnik 1976. Potrebuješ, Kutinova 5, Kranj - Orehek 973 Prodam R 4 GTL, letnik 1988. « 77-361_976 Prodam R 4 GTL, letnik 1988. Bri-tof 120, Kranj_982 Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 1987. « 323-405_987 LADO Samaro, letnik 1987, prevoženih 63.000 km, prodam. Mario Tomič, Potjče 13, Begunje 1000 Za 500 DEM prodam Z 750, regi-strirana do aprila 1992 in karambo-hrano Z 750, za rezervne dele « 74 804, od 15 ure dalje 1001 ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete MARIJE BOBNAR roj. Erzar se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, kolektivu Letališča Ljubljana in OŠ Komenda - Moste za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Beleharju, medicinskemu osebju UKC Ljubljana, pevskemu zboru bratov Zupan, gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred, hvala tudi vsem darovalcem za svete maše. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: Vsi njeni Lahovče, Breg, Sp. Brnik ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica LEOPOLDINA PIVK Petelinova mama iz Zirovskega vrha Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam z izrazi sožalja, darovanim cvetjem in spremstvom na njeni zadnji poti počastili njen spomin. Še posebej se zahvaljujemo dr. Koselju za njegovo večletno skrb za mamino zdravje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, sosedi Pavli za tople poslovilne besede, sosedom, pevcem za pesem slovesa. Vsi njegovi Žirovski vrh, 20. januarja 1992 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, strička, starega ata in brata MAKSA ZUPANCA iz Vogelj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre družini Zupane p. d. Remčevi iz Vogelj in družini Vukovič iz Sp. Bitenj. Zahvala g. dekanu za lep pogrebni obred in pevcem iz Šenčurja. VSI NJEGOVI Voglje, Kranj, Log, Martinj vrh DELO na vašem domu! Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Ivanka gjhtgr, C. na Rupo 32, Kranj 974 D-O.O. vabi k sodelovanju ZASTOPNIKE, VODJE SKUPIN in ZAVETNIKE. Ugodni pogoji dela! Ši- ![^_MB^JAVA_978 Honorarno ali pogodbeno zaposlimo RAČUNOVODJO - KNJIGOVODJO, s prakso - gostinska dejavnost in dekle za STREŽBO. « 222-197, Ivo 986 lsce™ ŠIVILJO za Boutiqe. Infor-g^ojena « 78-213, Bled 993 Kava bar "Primadona" Trebija sprejme v redno delovno razmerje mlado simpatično in vestno dekle iigTREŽBO. «g 68-571_994 Redno ali honorarno zaposlimo ŠOFERJA, s C kategorijo, zaželje-na praksa. Informacije: Trgovina J^omr, Žabnica,« 44-539 995 PRODAJA zanimivega artikla. Pla-cilojakojl-gr 44-628_1_004 Diskoteka v Kranju zaposli REDARJA in NATAKARJA. Pošljite Ponudbe s kratkim življenjepisom. Šifra: DISKOTEKA 1022 Prodam 324-457 mlade HRČKE. « 863 Prodam 380 kg težko TELICO. Mo-har, Zbilje 57, Medvode_903 Prodam mlado KRAVO po drugem teletu. Žabnica 1_904 Prodam polovico mladega BIKA. Struževo 7, Kranj 909 Prodam nemške OVČARJE. Mačkovo nas. 15, Šenčur, « 328-402 Prodam 10 dni staro TELIČKO si-mentalko. Podbrezje 97, Duplje Prodam 10 tednov staro nemško OVČARKO. Trata 27, Škofja Loka, 633-085 924 Prodam 801-590 PAVE. « 802-173 ali 934 ŽIVALI Prodam 14 dni starega TELETA. Kopavnik, Rateče 20, Rateče - Pla- __ 790 Prodam 10 dni starega BIKCA in 3 ^dne staro TELIČKO. Žabnica 53 ___799 Prodam TELICO, breja 4 mesece. *J35-015_813 P|-odam MESO mlade govedi. Češ-^jevek9, Cerklje_817 Prodam jahalnega KONJA. « Z23-632___837 Prodam PUJSKE, 12 tednov stare n mlado KRAVO simentalko, breja 9 mesecev. Škofjeloška c. 33, Krjmj 839 Prodam PRAŠIČA, težkega 150 kg. 9 43-026 841 Prodam 725-530 OVCE z jagnjeti. 844 Prodam tri PUJSKE. « 79-690~ Prodam 6 mesecev brejo KRAVO Dovžan, Podljubelj 94, Tržič 942 Prodam TELETA, težkega 120 kg. « 421-214_948 Ugodno prodam 10 mesecev stare KOKOŠI, za nadaljno rejo ali zakol. Voklo 63, Šenčur_972 Prodam 10 dni staro TELIČKO si-mentalko. Debeljak, Pokopališka 6, Kranj - Kokrica 975 Prodam 10 dni starega TELIČKA in 300 kg težkega BIKA ter KRAVO, vsi simentalci. Sp. Brnik 60, Cerklje__984 Prodam JAGNJETA in OVNA. « 725-621_989 Prodam 14 dni starega BIKCA fri-zijca. Jamnik, Žabnica 8 990 Prodam 1 leto staro TELICO za nadaljno rejo. Glinje 10, Cerklje, « 421 823_997 Prodam od 30 do 35 kg težke PUJ- SKE. « 422-562_998 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO simentalko.« 620-330 1002 Prodam polovico mlade GOVEDI Cena ugodna! "g 46-735 1003 Prodam mlado jalovo KRAVO. « 57-417_1005 Prodam 6 mesecev staro lovsko TERIERKO.« 329-006 1011 Ugodno prodam 13 mesecev starega BIKA. Informacije na « 213-963, popoldan_1014 Koker "ŠPANIJELKO, staro 9 tednov, rjave barve, ugodno prodamo. «622-516 1016 Sporočamo žalostno vest, da je umrla MARICA JURCA PTT upokojenka Pogreb bo v nedeljo, 26. januarja 1992, ob 14.30 na Do-bračevi pri Žireh. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Delavci PTT podjetja Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi nepozabne žene, mame, stare mame, sestre, tete in sestrične MARIJE ŠTURM roj. Čebulj se v teh težkih trenutkih zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami in jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala za darovane vence in šopke cvetja, za ustne in pisne izraze sožalja. Lepa hvala pevcem iz Pangeršice in zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: Vsi njeni Tenetiše, 19. januarja 1992 ZAHVALA Ob smrti naše drage stare mame in tete MARIJE ERJAVEC roj. Žitnik iz Rakovice 'zrekamo iskreno zahvalo sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in pomoč. Zahvaljujemo se dr. Pegamovi za zdravljenje, gospodu župsku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Vsi njeni Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka iz Tovarne Sava Velo VIDA RAVNIK rojena 1941 Od nje smo se poslovili v družinskem krogu, v sredo, 22. januarja 1992, na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame ALBINE ROBEŽNIK roj. Šušteršič Izrekamo zahvalo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala dr. Bajžlju in kolektivu Inštituta Golnik, hvala g. župniku Gardelju in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, deda in pradeda JANEZA BRADAČA iz Kokrice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Ko-krice, Mateju za igranje »Tišine«, gasilcem, praporščakom ter družini Skufic. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi moža in očima JANEZA BAKOVNIKA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Šenčurja za zapete žalostinke, kolektivu Save Kranj za darovano cvetje ter gasilskim društvom in društvu upokojencev. Posebno zahvalo izrekamo Stanetu Zupanu in Milki Ropret za pomoč. Vsem še enkrat najlepša hvala! Vsi njegovi Hotemaže, 10. januarja 1992 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta JANEZA SUŠNIKA Izrekamo iskreno zahvalo dobrim sosedom za cvetje in denarno pomoč, sorodnikom, prijateljem, znancem, podjetjema Merkur in Planika Kranj, njegovim stanovskim kolegom, osebnim zdravnikom, ki so mu lajšali bolečine v bolezni, vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, g. župniku Brglezu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem kvinteta Zupan in APZ France Prešeren za zapete žalostinke in praporščakom za spremstvo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči: Vsi njegovi Sp. Besnica, Kranj ZAHVALA Malo govoriti, veliko delati, vse pretrpeti! (Slomšek) Ob smrti našega očka JOŽKA ZABRETA iz Britofa pri Kranju se vsem iskreno zahvaljujemo za ustno in pisno izražena sožalja ter sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so se poslovili od njega in ga v lako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni duhovnikom za spremstvo in izrečene besede zahvale v župnijski cerkvi kot dobrotniku, cerkvenemu pevskemu zboru in oktetu »Klas« za lepo petje in orgijanje, praporščakom iz Britofa ter govornikom ob grobu za besede slovesa in kronologijo njegovega življenjskega delovanja, ustvarjanja in trpljenja. Vsem. ki ste ga med boleznijo zdravili, mu lajšali bolečine, ga obiskovali, v življenju spoštovali, ga imeli radi in na njegovo željo namesto cvetja darovali za dobrodelne namene, iskrena hvala! Vsi njegovi Britof, 12. januarja 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, ata in starega ata ANTONA CESARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, g. župniku za lep obred, Antonu Miki ju za poslovilne besede, pevcem in pevkam ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: Vsi njegovi ZAHVALA Dotrpel je naš dragi ZDRAVKO ERZNOŽNIK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, poslovnim partnerjem in sosedom za podarjeno cvetje ter ustne in pisne izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo Društvu računovodskih in finančnih delavcev Kranj ter kolektivu Agromehanika Kranj za izkazano pozornost. Vsi njegovi Kranj, Ljubljana, Žiri ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice, prababice, tete in tašče MARIJE A KOS 11 I ^ Sv« «1 roj. Sorn se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem sinov in hčera, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsi njeni Voklo, 14. januarja 1992 ZAHVALA V 92. letu starosti se je poslovil naš dragi ata, ded in praded ISz . jb^Sm JOŽE VIDMAR iz Zg. Brnika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, pevcem, gospodu z Brnika, pogrebniku Jeriču, Pavli Korošec in vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Vsi njegovi Gorenjevaščan Marjan Tomažič v priporu Vt Ljudi "ofrnažil" za 330.000 mark Kranj, 23. januarja - Pa naj kdo reče, da Slovenci nimamo iznajdljivih, podjetnih ljudi! Marjan Tomažič iz Gorenje vasi, rojen Mariborčan, je dober primer, kako se da obogateti. Žal le način, ki ga je izbral, ni pravi. Z visokodonečimi obljubami je namreč zvabil od ljudi 330.000 mark, ki jih po vsej verjetnosti ne bodo nikoli več videli. Možak, za katerim je zaradi suma goljufij gorenjska kriminalistična uprava konec novembra razpisala celo javno tiralico, je pri svojih 34 letih zaradi podobnih dejanj že odsedel sedem let. Prijave o novih "podvigih" so začele deževati na policijsko postajo v Gorenji vasi. Ko so kriminalisti začeli pozvedovati, kje se skriva, so imeli na spisku šestnajst žrtev, ki jih je možak "ofrnažil" za blizu 200.000 mark. No, Tomažiča so potem le prijeli in vtaknili v pripor. Pred dnevi so kriminalisti izdali, da je žrtev, ki so podlegle njegovemu poslovnemu šarmu, še več in da je od njih pokasiral skupaj 330.000 mark. Kje ima denar, zvitež ne pove. Če je pameten, ga je naložil kje v tujini - kot to počno vsi pametni lopovi - in varno shranjen čaka, da se bo vrnil iz zapora. Človek se sicer vpraša, kje je meja ljudski naivnosti. Vendar to seveda ni opravičilo za goljufije. Marjan Tomažič je ljudi speljeval na limanice z obljubami, da jih bo po ugodni ceni preskrbel avtomobile, razne stroje, devize in podobno blago. Smilili se mu niso niti dobri znanci in prijatelji. Pri prijatelju v Poljanski dolini, ki je že večkrat prej, ko se deviz še ni dalo kupiti v bankah, pri To-mažiču zamenjal dinarje v devize, si je sposodil 26.000 mark in mu obljubil sumljivo visoke obresti. Vrniti mu je bil pripravljen dvakrat toliko! Zanimiv "poslovni odnos" je Marjan Tomažič navezal tudi z nekim Mariborčanom, ki je v Avstriji želel najeti posojilo. Tomažič se je ponudil kot posrednik, Mariborčan mu je za polog za najetje posojila izročil 175.000 mark. Čeprav sta vso stvar spravila na papir, je Mariborčan že kmalu sprevidel, da Tomažičev podpis ni vreden piškavega oreha. Denar je terjal nazaj, Tomažič mu je 40.000 mark res vrnil, s čimer je Mariborčana za kratek čas pomiril. Za večji del mark se je zatem moral obrisati pod nosom. Ko so ga kriminalisti vprašali, kako je mogel toliko denarja neznancu, je dejal, da je Marjan Tomažič dajal vtis elegantnega poslovneža, zanašal se je tudi na podpisano pogodbo. • H. Jelovčan Uteha: drage zelene karte le za nove registracije Vozniki pred Avstrijo pozelene!! j Kranj, 23. januarja - Vozniki, ki so nameravali v torek od šesti* zvečer naprej ali v sredo zjutraj potovati v Avstrijo, so na meji večH noma obračali, če že prej niso odložili potovanja. Paniko, tudi pri slovenskih oblasteh, je sprožil nepričakovan ukrep republike Avstrije, nad katerim so bili presenečeni celo (neusklajeni) Avstrijci sami; njihovi cariniki so v torek zvečer morali voznikom vozil s sloj vensko in hrvaško registracijo zaračunati drago zeleno karto: z* motorna kolesa 200 šilingov, za osebne avtomobile 1200 in za tovornjaki ter avtobuse kar 5800 šilingov. Zavidanja vredna vsota toliko bolj za skopih 30 dni, kolikor naj bi veljale te karte. Iskra TEL Moratorij na stavko Kranj, 23. januarja - Plače, ki močno zaostajajo za podjetniško kolektivno pogodbo in še neizplačane lanske obveznosti, so bili razlogi, da je sindikat podjetja Iskra TEL vodstvu napovedal stavko. Ker je vodstvo ugodilo večini stavkovnih zahtev, napovedane stavke danes ni bilo. Sindikat se stavki kljub težkim razmeram v podjetju ni povsem odpovedal, dokler ne bo v celoti znan okvirni sporazum o načinu izplačevanja plač v letu 1992. Rešitve delavci pričakujejo do 5. februarja. Do konca januarja bo vodstvo ugodilo stavkovni zahtevi po izplačanem poračunu za preteklo leto, in sicer za desetino od tekoče osnove. Zahtevi, da mora biti januarska plača izplačana v skladu s kolektivno pogodbo, bodo ugodili v toliki meri, da se bodo osnove za januarske plače, izplačane februarja, povečale za 20 odstotkov. Do konca marca letos naj bi bile izplačane tudi vse obveznosti za minulo leto, zahtevajo v sindikatu. Toda uresničitev te zahteve prelagajo za čas po zaključnih računih, ko bodo znani rezultati lanskega poslovanja in tekoča likvidnost. Vodstvo je tudi obljubilo, da bo do 15. februarja izplačalo tudi obveznice iz januarja 1991.# D. Ž. Za delavce se je slabo izteklo Kranj, 24. januarja - Na kranjskem temeljnem sodišču je bil 22. januarja prvi narok za preizkus terjatev upnikov v stečajnem postopku zoper podjetje Iskra Orodjarna. Gre za primer (programiranega) stečaja, kakršnega poznamo že pri Iskri Inženiringu. Toda tokrat se je za delavce izteklo veliko slabše. O rezultatih prvega stečajnega naroka MATO GOSTIŠA, vodja pravne službe pri Svetu kranjskih sindikatov, ki zastopa delavce kot upnike v stečajnem postopku. Kakšne terjatve ste uveljavljali v imenu delavcev? »V stečajno maso smo prijavili vse možne terjatve iz naslova neplačanih osebnih prejemkov iz delovnega razmerja (neizplačani OD, nadomestila, odpravnine, odškodnine, potni in drugi stroški). Med njimi je nekaj tudi spornih, toda upali smo, da jih bo stečajni upravitelj vseeno priznal, tako kot v primeru Inženiringa.« Kaj je bilo delavcem priznano? »Žal se je zgodilo tisto, česar smo se najbolj bali. Stečajni upravitelj je vse sporne terjatve prerekel. Tako je bilo zaenkrat od skupnega zneska terjatev (približno 25 milijonov tolarjev) priznanih le za okoli 4,7 milijona tolarjev. Pravno to sicer ni nič nenavadnega, delavcem, ki jih pravne finese ne zanimajo preveč, pa bo težko pojasniti, da lahko en stečajni upravitelj določene terjatve prizna, drug upravitelj pa v povsem enakih okoliščinah presodi drugače. Najtežje bo delavcem pojasniti, zakaj jim ni bilo avtomatično priznano vse tisto, kar so brez dodatnega pravdanja dobili delavci Iskre Inženiringa kot podjetja z istega dvorišča.« Katere terjatve so bile torej sporne? »Zahtevali smo izplačilo polnih nadomestil OD za čas od februarja 1991 do začetka stečaja. Stečajni upravitelj je pripravljen priznati le razliko do zahtevanih zneskov po odbitku vseh izplačil, ki so jih nekateri delavci v tem času dobili na podlagi pogodbe o delu s podjetjem Iskra OTC, drugi pa v obliki neke vrste "socialnih pomoči" s strani ministrstva za Kakšna rešitev za odvečne delavce Kranj, 22. januarja - Vodstvo Iskre Telekom je pred meseci, ko je bila v Iskri MKD stavka, predlagalo reorganizacijo podjetja in v zvezi s tem opredelitev tehnoloških presežkov. Ker po mnenju delavcev ni bilo storjenega nič in so plače zaposlenih še vedno pod zajamčenimi, so v začetku tedna stavkali. Po stavki dogovor o načinu reševanja tehnoloških presežkov. delo za čakanje na delu doma. Tudi ni bil pripravljen priznati odpravnin iz naslova presežnih delavcev. Zamudne obresti pa naj bi bile priznane le od dneva vložitve zahtevkov in ne od dneva zapadlosti terjatev, kar smo zahtevali mi.« Ali to pomeni, da je za delavce ta pravda izgubljena? »Sodišče o spornih terjatvah ne odloča v stečajnem postopku, pač pa upnike napoti na posebno pravdo. Ne vem, kaj nameravajo glede svojih strank ukreniti odvetniki (ki zastopajo del delavcev). Mi se terjatvam delavcev, ki jih zastopamo, nikakor ne nameravamo odreči, ampak jih bomo takoj po sprejemu ustreznih sodnih sklepov skušali uveljaviti pred sodiščem združenega dela. Torej še ni vse izgubljeno. Kar zadeva odpravnine iz naslova pravic presežnih delavcev, pa imamo še eno železo v ognju. Gre za pogodbo med bivšim podjetjem (Orodjarno), novim podjetjem in Svetom kranjskih sindikatov o prevzemu dolga do delavcev s strani novega podjetja Iskra OTC, ki je bila sklenjena pred začetkom stečaja.« Kdaj lahko delavci računajo na izplačane terjatve? »Zal so stečajni postopki dolgotrajni in se zaradi preobremenjenosti sodišč lahko vlečejo leto ali več. Če pa so upniki zaradi prerekanja terjatev napoteni na posebne pravde, se lahko vse skupaj še bolj zavleče. Kdaj in koliko bodo delavci dobili, je zdaj težko napovedati. Vse je odvisno od uspeha v omenjenih pravdah in tudi od razpoložljive razdelitvene mase.« Združila naj bi se podjetja MKD, TIV in Eleko, vendar naj bi se pred združitvijo "očistila" tehnoloških presežkov. V MKD so že imeli odvečne delavce. "Posojali" so jih podjetjema Števci in TEL, zdaj pa naj bi jih kar avtomatično dali med presežke. Ena od rcorganizaij-skih možnosti je bil tudi stečaj, vendar sindikati na tako rešitev ne pristanejo. Ta teden, 22. januarja, je Svet kranjskih sindikatov z vodstvom Telekoma podpisal pogodbo, ki naj bi uredila odnos do odvečnih delavcev v vseh treh podjetjih. Obveznosti do tako imenovanih presežkov (v vseh treh pod- jetjih bo okoli 80 delavcev trajno odveč) so na starih treh podjetjih, če pa jih ta ne bi bila materialno zmožna pokriti, jih plača novo podjetje. Gre namreč za 6-mesečno socialno varnost v podjetju in izplačilo odpravnine. Enakih pravic bodo deležni tudi delavci, ki so "posojeni" Števcem in TEL-u, če jih tudi ti dve podjetji ne bosta potrebovali.© D. Ž,. 3*i Preplah, ki je botroval ukrepu avstrijskega finančnega ministrstva, je sprožil pravni strokovnjak avstrijskega avto moto kluba OAMTC. Avstrijce je opozoril, da nekatera vozila iz Slovenije in Hrvaške, ki imajo nove registrske tablice teh dveh držav, nimajo sklenjenih ustreznih zavarovalnih pogodb. Avstrijske voznike je zato opozoril, naj bodo previdni, ker jim ob prometnih trkih z našimi vozili nihče ne bo povrnil škode. Lahko bi tožili le državo, ki je prek meje v Avstrijo spustila nezavarovano vozilo. Od finančnega ministrstva je zato OAMTC zahteval, da takoj izda navodila carinskim službam na meji, od avstrijskih zavarovalnic pa, da sklenejo s slovenskimi in hrvaškimi ustrezne dogovore za avtomobile z novimi registrskimi tablicami. V sredo dopoldne, po posredovanju odpravnice poslov veleposlanika Republike Avstrije y Ljubljani Jutte Štefan Bastl, je bil zaplet z dragimi zelenimi kartami za silo zglajen. Na mejnih prehodih z Avstrijo veljajo za vozila z jugoslovanskimi registrskimi tablicami, ki morajo praviloma imeti zvezdo, vozilo pa nalepko YU, stari režim, torej zelene karte z žigom "Udruženje osiguravaju- ćih organizacija Jugoslavije Beograd. Nov režim velja le z* vozila z novimi slovenskimi al hrvaškimi tablicami. Problem zaradi zelenih kart z Italijo, Nemčijo in zdaj š< Avstrijo je nastal zato, ker daj« Svetovni biro za varovanje j cestnem prometu s sedežem v Londonu dovoljenja za izdajanje zelenih kart le tistim državam, ki so članice Združenih narodov. Takoj, ko bo Sloveni; ja dobila članstvo v svetovni organizaciji, bo lahko izdajala tudi svoje zelene karte. Kako dolgo bomo še morali na zahod s starimi (ali plačati drago, zeleno karto), je težko napovedati. Najbrž pa jih bo vsaj za letos še treba prihraniti, čeprav bo republiško notranje ministrstvo že v naslednjih dneh začelo izdajati nove tablice. Slovenski nacionalni biro z8! zeleno karto, ki so ga ustanovile naše zavarovalnice, je poslal pismo avstrijskemu, nemškemu in italijanskemu nacionalnemu biroju za zeleno karto, v kate-! rem se obvezuje, da bo zavaro-, valniško poslovanje s temi de; želami teklo enako kot doslej! ter od njih dobilo načelni pristanek. Slovensko finančno mi-J nistrstvo pa je v sredo dovolilo' prost pretok denarja za zavaro-; valniške odškodnine. • H. J. Ivan Oman Osem tisoč tolarjev nov zajamčeni OD Ljubljana, 23. januarja - Na današnji seji je slovenska vlada s posebnim odlokom, ki velja od 1. januarja dalje, določila novo vrednost zajamčenega OD. Povečanje za 33 odstotkov pomeni, da je nova višina zajamčenega OD dosegla 8 tisoč tolarjev, kar naj bi januarja po podatkih statistike zadoščalo za 53 odstotkov tako imenovane pričakovane košarice življenjskih stroškov. Povečanje je enako rasti OD od oktobra dalje, ko je bil tudi zajamčeni OD nazadnje določen, cene življenjskih potrebščin pa so v tem času narasle za 55 odstotkov. • Š. Ž. Častni predsednik odbora Kranj, 23. januarja - Član predsedstva republike in predsednik Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke Ivan Oman je obiskal Gorenjski sejem v Kranju in sprejel prošnjo sejemske uprave, da bi bil častni predsednik organizacijskega odbora 31. mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva, ki bo od 10. do 17. aprila v Kranju, in da bi sejem tudi odprl. Oman seje seznanil s pripravami na sejem in njegovo zasnovo, v okviru katerega bo posvetovanje o kmetijstvu, ki naj bi se ga udeležili kmetijski mini- stri Slovenije, Hrvaške, Koroške in Julijske Krajine. Direktor sejma Franci Ekar obiskal predsednika slovenske skupščine dr. Franceta Bučarja in ga prosil, da bi skupščina zakon sko uredila dodeljevanje znaka Slovenski proizvod - slovenska kakovost. Sejem pripravlja ustrezno dokumentacijo in pravilnik za podelitev tega znaka, kjer so upoštevana mednarodna določila. Znak in prireditev stab že zaščiteni pri slovenski patentni pisarni, v Ženevi pa teče postopek za mednarodno zaščito. • J. K. JANUAR V MERKURJEVIH PRODAJALNAH 10% CENEJŠI Popust velja pri takojšnjem plačilu nad 2.000 SLT za vse izdelke, razen premoga, črne in barvne metalurgije. Podrobnejše informacije dobite v Merkurjevih prodajalnah!