Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. Štev. 4. Y Ljubljani, dne 12. decembra 1896. Letnik I. ,,Slovenski List11 izhaja vsako soboto. — Naročnina mu je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Posamične Številke se prodajejo po 7 novč. — Dopisi pošiljajo naj se uredništvu „Slovenskega Lista'1 v Ljubljani. — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila naj se pošiljajo upravništvu ..Slovenskega Lista“ v Ljubljani, Resljeva cesta štev. n. — Oznanila in poslanloe se računajo po ceni navadni v Ljubljani. Naročnikom 10 % ceneje. O naši stvari more se govoriti z izdajateljem g. dr. V. Gregoričem vsak ponedeljek in vsako sredo od 11. dopoludne do 2. popoludne. K položaju na Kranjskem. Ves naš narod prešinja gorka želja po slogi in združenju. Ta želja je tako glasna in živa, da se mora na njo ozirati vsak slovenski politik in da mora po tej želji, ki nam bodi zahteva, uravnavati vse svoje politično delovanje. To je naravno, kajti brez sloge in združenja smo preslabi, da bi si mogli v narodni borbi priboriti vsaj nekoliko pozitivnih uspehov. Potrebno je torej, da se združijo sorodni življi, da se združita obe slovenski stranki na Kranjskem v uzajemno delovanje. Ako se ozremo v ravnokar pretekle čase in ako premišljujemo o dogodkih, ki so se vršili v deželnem zboru kranjskem, prešinja nas skrb za bodočnost Najrajši bi izbrisali in iztrgali ta list iz politične zgodovine našega naroda; najrajši bi molčali o tej pretekli dobi, ako bi imeli zadostno poroštvo, da se naše slovenske stvari ne bodo razvijale v bodoče v tisti kolotečini, kakor do danes na veliko škodo slovenski stvari. V zadnjem deželnem zboru kranjskem smo videli, da se je narodna napredna stranka združila z Nemci — zoper drugo narodno stranko v deželi. Take zveze ni moči zagovarjati. Takrat je vladal hud, strasten boj med obema slovenskima strankama; nobena obeh strank ni skrbela za to, da bi prenehal bratomorni boj; na obeh straneh so ovirale približevanje strank odločujoče osobe, radi katerih jedino je morala trpeti narodna stvar. Strankama je bilo le do tega, katera da prevlada drugo. Združivši se z Nemci, prevladala je na videz narodna napredna stranka. Toda prevladala je nasproti drugi slovenski stranki, a njo samo je prevladala nemška stranka, katera danes odločuje in ima prvo besedo v deželi kranjski. Narodna napredna stranka ne more torej zveze z Nemci smatrati za zmago, ampak za poraz. Katerakoli stranka na Kranjskem, in to poudarjamo kot neovržno dejstvo, stopi v tako zvezo, zgreši svoj cilj izpred oči in nima prava, da se vede kot zastopnica koristi slovenskega naroda. Ko sta še bili obe narodni stranki, če ne tesno, a to vsaj rahlo združeni v deželnem zboru kranjskem, potegovali so se slovenski poslanci glasno za narodne težnje in napovedovali so boj za bodočnost. Ta boj nam je dajal nado v lepšo bodočnost; menili smo, da bi se vender dal doseči sporazum, ako bi obe stranki previdno delovali in uplivali na to, da slovenski glasili ne bi po nepotrebnem netili prepira med rojaki, nego gladili pot k bratskemu združenju. Tako pa ima slovensko časnikarstvo mnogo na svoji vesti, ker ni znalo, ali pa, ker ni hotelo ublaževati osobnega nasprotstva. Prišlo je in minilo zadnje zasedanje deželnega zbora kranjskega, Poprejšnji napovedani vihar, ki bi imel predramiti narodne težnje, po-legal se je in konečno polegel ter vrgel narodno napredno stranko z Nemci vred v jedno zibel, v kateri spita oba sladko spanje, kakor da bi bila dvojčka jedne matere. Slabo se godi tu slo venskemu dvojčku. Pestuje ga Nemka, ne iz ljubezni, nego iz dobičkarije, in skrbi, da preveč ne upije, kadar ga glad mori. Dvojčki so še majhni, slabotni; toda skoro poraso, in ko po> raso, ne bod- obema prostora v ozki zibeli, in zgodilo se bode, da jeden porine drugega iz zibeli ; a da ta nesreča dohiti slovenskega dvojčka ne more biti drugače. To je verna slika našega položaja na Kranjskem. Posledice zveze z Nemci čutimo britko vsi Deželni odbor kranjski, v katerem se zrcali ta slika, podal nam je v roke toliko dokazov o brezbrižnosti za slovensko stvar, da ne smemo tega z mirno vestjo gledati. On posluje z deželnimi zavodi in s slovenskimi zastopstvi v nemškem jeziku. Dasi ima nemška stranka v deželnem odboru manjšino, vender ima v rokah najvažnejša poročila, sestavlja jih v nemščini n ona romajo taka širom naše dežele. To je dejstvo, katero bi lahko podprli s pojedinimi dokazi. Omenjamo pa to samo radi tega, da pokažemo na stari slovenski program, na katerem so nam zapisali naši prvi voditelji zlate besede: Slovenci, priborite svojemu jeziku mesto o uradu, katero mu gre po zakonu. Na Kranjskem, kjer je malone vsa dežela slovenska, ne bi se godila Nemcem nikaka krivica, ako bi se v njej uradovalo v slovenskem jeziku. Ako se pogajamo z Nemci, ne sme slovenščina biti točka kompromisa. Jednakopravnost veljaj tudi na Kranjskem. Obmejni Slovenci gledajo z nekim strahom v bodočnost. S kako zavestjo pa naj stopajo v boj za pravice slovenskega jezika, ako vidijo, da je slovensko središče v narodnem oziru tako popustljivo! Kranjsko bi jim moralo prednjačiti z uzgledi narodne odločnosti ter jim tako podajati potrebnega poguma in moralne zaslombe, da ne odjenjajo v teški borbi za narodne težnje. Danes se ne morejo sklicevati na svoje brate na Kranjskem, kar zlasti opažamo pri primorskih Slovencih, katere si vsled nenaravnega položaja na Kranjskem le odtujujemo, a ne pritegujemo na se. Kako neki bodo obmejni Slovenci gravitovali v Ljubljano, ako se tukaj goji taka zveza, zoper katero so se v smislu brezpogojne podvrženosti izrekli vsi rodoljubi in stari ustanovitelji slovenskega programa! To zgodovinsko resnico smo morali pove dati in pojasniti sine ira et studio in menimo, da nam ni potreba naglašati, da so nas vodili pri tem blagi nameni. Nismo hoteli in ne bodemo nikdar zmanjševali zaslug, ki si jih je v dolgem času pridobila narodna stranka v hudem boju za našo narodnost. Te zasluge so naše skupne zasluge in pridobitve, ki ostanejo kot svetla točka naše narodne zgodovine. A da ne odobravamo sedanjega položaja na Kranjskem, to izjaviti prisilila nas je skrb za bodočnost. Zagrnimo torej ta list v knjigi naših preteklih dogodkov, zapečatimo ga za večne čase, stopimo Stritarju o 60-letnici. Prišlk so Tvoja siva leta, Slovenski svet poslavlja Te, Proseč nebeškega Očeta, Naj čuva, blagoslavlja Te, Ki toliko si v prid nam storil, Ko si nam pisal in govoril, Ko pel si nam, navduševal Rojake svoje s plodom uma — A sredi boja si in hruma Mož poštenjak — značaj ostal! Bog živi Te, da sam doživel Vesel bi dan, ko Tvoje delo, Ki njemu v službi si osivel, Svoj zmage praznik bo imelo! Življenje Tvoje lep je del Književne naše zgodovine Budi vesele nam spomine In čut budi nam nevesel. Ko Tvojih strun so glasi prvi Po našem svetu zazveneli, Netili ogenj so nam v krvi, Budili srca, duše greli, Navdušenja zažgali žar Za vse, kar je lepd in pravo, Za doma čast, za njega slavo In za slovensko sveto stvar! Kako je vse resnično to, Kar si nam pel in kar si pisal : Glej, v delih svojih si narisal Življenje kakor je — tako, Življenje tisto, ki živi ga Sred človeško, če radost In hrepenenje dušo dviga In kadar tare jo bridkost. Kak6 za vzori hrepeneti Ne nehaj človek, pel si Ti, Kak6 vse bitje svoje greti Ob ognju večne te resnice Naj vsakdor si sam6 želi. In del si nam, kako pravice Čast brani mož odločno vsak, Kako Sloven naj domu služi, Kakci naj z bratom brat se druži Po srcu in rodii jednak. In več si storil še — o, več! Ko uma zavihtel si meč, Ob Tebi sc je četa zbrala Mladeničev in mož — in, glej: Beseda Tvoja jih povžgala, Da plameneli so poslej Za vse, kar Ti si jih učil, In čemur si branitelj bil! A, žal! . . . Ljudje so Te sodili In trnjev venec Tebi vili . . . In ta sicer te ranil je, A Tebi ni duha zamoril, Moč svojo duh ohranil je — Za delom novo delo stoi 11! In Tebe to poveličuje, Da vsak Te ceni in spoštuje, Da še takr&t, ko nov bo zarod V slovenski domovini žil, Poznal Te bo slovenski narod, Častil bo Te in Te slavil I Tako prišla so Tvoja leta . . . Slovenski svet poslavlja Te, Proseč nebeškega Očeta, Naj čuva, blagoslavlja Te, Naj te živi, da Ti doživel Vesel bi dan, ko Tvoje delo, Ki njemu v službi sf osivel, Svoj zmage praznik ,bo imelo ! Gregor Samec. v vrste svojih rojakov, do katerih nas srce in kri veže; čujmo še o pravem času glas naroda, ki nam od vseh strani pritiskan in omagujoč kliče: Slovenci, složimo se, združimo se! Delavska stanovanja. Zdravje je bogastvo. Kdor je bolan, in bodi še tak bogatin, je revež. Veseli čut v zdravem telesu je normalni stan; čut bolečine pomenja nekaj izvenrednega. Bolečina nas opominja, da smo se pregrešili zoper naravni zakon, da nismo izpolnjevali dolžnosti proti samim sebi; kliče nas nazaj k naravi. Da spoznavamo naravne zakone, podelil nam je stvarnik prosto voljo in razum. Ako se pregrešimo zoper te zakone, čutimo, da je posledica bolečina in bolezen, zajedno nam pa veleva razum, da se varujmo pregreškov zoper zakone narave. Kar velja za posamičnika, velja tudi za celoto, za človeško družbo. Ako merodavni činitelji ne gledajo na to, da se tudi v tej celoti izpolnjujo naravni zakoni, nastopijo bolezni v celoti, in ta šiba ne gleda potem na razločke med revežem in bogatinom, marveč jemlje žrtve iz vse celote. Da se kaj takega dogaja, kriva je človeška družba sama, ker ni pravočasno pazila na to, da se, kakor pri posarničniku, tako tudi v celoti, izpolnjujo naravni zakoni. Povsod, koder veliko ljudi skupaj stanuje, okuži se zrak, če ne skrbimo za izdatno pre-membo zraka. Ogljikova kislina, katero oddaje človek dihajoč, nakopiči se, in prebivalec slabo prezračenega prostora diha zopet zastrupljeni zrak v se, kar neposredno nasprotuje naravnemu zakonu. Tako truplo polagoma slabi, porajajo se razne pljučne in občne bolezni, hujše, nego vsled nedostajanja primerne hrane. Sveži, neokuženi zrak je prvi pogoj za človeka, torej tudi za človeško družbo. Vse* kar zovemo skrofulozo, tuberkulozo, izvira v prvi vrsti v zaduhlih, neprezračenih bivališčah, kjer se gneto ponajveč nižji sloji človeške družbe. Prvi pogoj telesnemu, duševnemu in moralnemu razvoju človeka je zdravo stanovanje. Stanovanje ne sme nam biti samo v to, da v njem jemo in spimo; biti nam mora tudi v to, da si ustvarimo nekako prijetno bivališče, v katerem uživamo radost družbinskega življenja, v katerem dobivajo otroci svojo prvo uzgojo. V domači hiši sprejemajo otroci šege in navade, v domači hiši sprejeti utisi ne izginejo nikdar in so usodepolni za vso prihodnjost. Besede pesnika, „da je otrok oče moža" se tu ures-ničujo. Šola nima toliko upliva na uzgojo značajev; ona je v prvi vrsti učilnica. Dpliv ima skupno življenje v rodbini s stariši, brati, sestrami in tovariši. Poglaviten del rešitve soci-jalnega uprašanja je odvisen od bivališča. Ne-dostaki stanovanj so vir žalostnim nravstvenim prizorom v družbinskem življenju nižjih slojev Stritarjev večer. Na Dunaju. Čital sem še kot dijak rad in mnogokrat njegove spise. Občudoval sem krasoto jezika, katero nam je še le on prvi predočil — in porajala se mi je tačas neugasna ljubezen in zanimanje za našo milodonečo slovenščino. Kot idejalnemu srednješolcu — ki so mu bile skoro neznane podlosti in sebičnosti človeškega rodu, bilo mi je nerazumno, kako je možno mrziti in zaničevati rojenemu Slovencu jezik, v katerem ga je mati učila prvih molitev in prošenj do Najvišjega, jezik, ki ima toliko krasot in toliko milobe. In vender je žalostna resnica, da je mnogo narodovih sinov in hčera, ki se ga sra-mujo, ker ga ne poznajo, ali pa menijo, da ni nnobel“, oziroma vedo, da je izdajstvo in zaničevanje našega jezika prvi pogoj za dosego dobre službice. Kedor svoj narod zataji, Ostro ga sodi — sram ga bodil Kedor svoj narod sramoti, On v moSko družbo naj ne hodi. (Stritar.) Učil sem se v srcu Slovenije, v popolnoma nemški (!) srednji šoli. Profesor nemščine, zgodovine in zemljepisja slikal nam je z izredno zgovornostjo krasoto nemščine, proslavljal Bis- naše človeške družbe. Sicer ne bodemo popolnoma oprostili vsake krivde delavskega stanu; marsikateri je sam kriv, da je poleg izdatnega zaslužka v tako žalostnih razmerah. Ali zvečine si reveš ne more pomagati; kriva je zaradi tega celota, človeška družba, ki revežu, kateri isto tako dela za ohranitev celote, ne priskoči na pomoč po besedah božjih: „Kar ste jednemu mojih storili, storili ste meni." Pisatelju teh vrstic odgovoril je delavec, kateremu je očital pijančevanje: „Gospod, stanujte vi v tej beznici, poprijeli se bodete tudi jeruša". Razvoj industrije privablja vedno več delavcev v mesta, a pogoji za preskrbovanje glede na stanovanje so nezadostni. Razvoj mesta sodi se po krasnih visokih stavbah z dragimi stanovanji, ki donašajo podjetniku lep dobiček, stavbeniki pa lahko kažejo svojo spretnost in vednost. Sicer se morajo tudi taka poslopja graditi, saj zasluži vsak kolikor toliko pri tem. A pozabiti pri potratnih stavbah potrebnih stavb to bi ne smelo biti. Vsled tega razvijajo se razni načini oddajanja stanovanj noter do takozvanih „spalnih prostorov", ki gotovo ne pospešujo zdravja in morale. Velika mesta ved6 pripovedovati o bedi in revščini, ki vlada v takih zakotnih, zaduhlih prostorih. Sicer je uzor stanovanja v obče svoj dom. Toda praktična izvršitev je s tolikimi težavami združena, da so skoraj povsod to misel opustili. Poprijeli so se splošne navade, da stanuje več rodbin v jedni hiši. Toda napačno bi bilo sklepati, da je zaradi tega graditi visoke večnadstropne kasarne z brezštevilnimi malimi stanovanji. Nedostatek, kateri smo poprej grajali, izpremenil bi se sicer v obliki, ker bi nam morebiti imponovala lepa večnadstropna hiša, a bistvo bi se veliko ne izpremenilo. Zaradi tega je priporočati zgradbo manjših jednonastropnih hiš z 8—10 stanovanj. Toda tega podjetja ne sme v roke uzeti zasobnik, kajti ta išče kolikor toliko svojega dobička, ne briga se veliko za notranjo upravo, in nima tudi toliko avktoritete, da bi bil kos malomarnosti in nečimernosti strank. Zaradi tega naj se javni činitelji, kakor država, dežela, občina, lotijo tega dela. Ti bodo mnogo laže uspevali, nego zasobnik, kajti njim so vsa druga sredstva na razpolago, da uzdr-žujo red, nego posamičnemu človeku. Zaradi tega pozdravljamo predlog dra. Gregoriča v občinskem svetu ljubljanskem, naj se iz loterijskega posojila že prihodnje leto prično graditi delavska stanovanja. Najemnina bi ne smela biti visoka, in kar bi nedostajalo do predpisanega obrestovanja posojila, dodaj občina iz skupnih dohodkov. S tem bi se nekako pričela tudi pri nas rešitev socijalnega uprašanja, da naj celota skrbi, če pojedini član človeške družbe ne more zmagovati svojih potrebščin. To uprašanje je krščanskosocijalno, izvira iz marcka — in pozabil nam seveda tudi ni povedati, kje ima „slavni“ Schbnerer svoja poso-stva. Mož je navadno pozabljal, da je avstrijski profesor. Ali tudi privatno je skušal prepričavati posamičnika, da ni slovenskega, temveč germanskega plemena, in ga nauduševal za „ Veliko Ger-manijo". Dijaštvo je pa vender skoro spoznalo, da je omenjeni profesor zgrešil — svoj poklic. Kot avstrijski profesor v srcu slovenskega naroda gotovo ni na mestu. In čital sem takrat z oduševljenjem krasne pojezije in povesti našega slavnega pesnika ter občudoval dragocenosti svoje materinščine, katere je nanizal v svojih nesmrtnih delih. Želel sem si videti in spoznati moža, čegar pisana beseda je na me tako mogočno uplivala in uzbudila v meni energijo in radikalstvo za narodno delo. To hrepenečo željo sem nosil skrito mnogo let v svojem srcu, — in vender se mi je izpolnila. Čas njemu je osivil glavo, Čas in življenja boj in trud. Gledal sem njegovo obličje, videl slavnega našega Stritarja, ki Za narod je v ljubezni vroči Rad trudil se po svoji moči......... Akademično društvo ^Slovenija" je priredilo 4. t. m. v proslavo njegove 601etnice prave krščanske ljubezni do svojega bližnjega. S tem bi se ost nezadovoljnosti nižjih slojev odlomila in hujskači bi se onemogočili. Merodajnim krogom pa kličemo besede: Dom in družina sta temelj za blagor p oj edine a, za blagor občine in države! Izvorni dopisi. Iz Polja pod Ljubljano. Tudi jaz sem prejel došli mi „Slovenski List" z veseljem. Ko sem prečita! njega program, naudalo me je veselo upanje, da se je vender oživila med nami ona stranka, katera ne bode jednostranski postopala ter gojila le ideje nekaternikov, temveč katera hoče zastopati pravično našo reč. Da je bila ta stranka živo potrebna, spri- čujo nam mnogobrojni glasovi, kateri različno, vender vsi jednako gorko pozdravljajo imenitni korak vrlega novega lista. Sedaj se bode videlo, ali se da kaj doseči ali pa je sploh nemogoče zjediniti narod v zmislu programa naših starih prvoboriteljev. Večina naših listov je dokaj mrzlo pozdravila nov list; toda videli bodemo, kaj nam prinese prihodnjost. Upanje smemo pač gojiti na morebitno zjedinjenje. Lepo pripravljeno in zrahljano naše narodno polje prerašča vrlo tuji osat. Narodna ideja umira in gine in vsega je kriv razpor, kateri so umetno zanetili in gojili nekateri v neizmerno škodo celokupnemu narodu. V Gorici, dne 6. decembra. — [Slogine šole.) Kakor morska kača vleče se uprašanje „Slogine šole" po zgodovini goriških Slovencev. Že dve leti bode skoro, kar je goriško politično društvo „Sloga" dognalo in dobilo pravdo v tej stvari; najvišje sodišče je pripoznalo pravico goriških Slovencev, da mora magistrat uzdrže-vati slovensko ljudsko šolo v Gorici; a ni je moči, ki bi ukrotila uporno kliko, ki se ne briga za ministerske odloke in ne za uradne ukaze. Sicer kako postopa tudi domača vlada proti tej gospodi! Začetkom šolskega leta je zaukazala magistratu, da mora nemudoma oddati in prirediti prostore v ulici „Vogel" za slovensko ljudsko šolo; a danes — par mesecev potem — podpirajo isti gospodje utok goriškega magistrata na ministerstvo proti tem poveljem. Kdor opazuje sploh to stvar bolj bistro in kdor pozna naše razmere, vč, da vsa potuha, vse oviranje v tej stvari izvira iz merodajnih krogov v Trstu, in uprašanje se ne bode rešilo ugodno popred, dokler razdraženo slovensko ljudstvo ne d;\ svojim zastopnikom v deželnem zboru strogega povelja, da pouprašajo vlado na Dunaju, ali so veljavni zakoni tudi za Slovence ali ne. Z Dunaja. (Stritarjev večer). Tesne vezi in odkrite simpatije so že od nekdaj vezale akademično društvo „Slovenijo“ in dičnega pesnika Josipa Stritarja. V njem je imela „Slove-nija" vedno dobrega, skrbnega prijatelja, ki ji skromen večer — ker vsako drugačno prireditev je Stritar odklanjal. Vršil se je dostojno in v čast društvu, slavljencu pa v zadoščenje in spoznanje, da ga zavedna akademična mladina čisla in spoštuje ter zna vredno ceniti njegove neprecenljive zasluge za narod. Izrekla pa je ta mladina, da ji je Stritar uzor marljivega in neustrašenega narodnega delavca, ki ima na svojem praporu: „Slovanstvo, socijalstvo in krščanstvo". Posetilo je ta večer poleg mnogoštevilnih „Slovenijanov“ tudi majhno število odličnih dunajskih Slovencev. Opisoval ne bodem, kako so se izvrševale posamične točke tega večera, niti navajal vsebnine posamičnih govorov, čeravno bi bilo to zanimivo, ker bi se osvetlilo v marsičem dijaško stališče in mišljenje odličnih Slovencev o zavednem slovenskem dijaštvu. Slavljenec se je čutil nekako prerojenega in čilega v družbi zavedne akademične mladine, katero on tako ljubi, saj je prepričan, da „Slo-venijan" hodi neustrašeno po poti, ki vodi do prave svobode in narodnega napredka. Poklonil je v spomin na ta večer „Sloveniji" nov biser svoje muze. (Pošiljam Vam, g. urednik, v prilogi.) Koliko misli, koliko nazorov, svoje pomoči ob nikaki priliki ni odrekel. Letos praznuje profesor Stritar svojo šestdesetletnico. V nje proslavo prirediti je hotela „Slovenija" slavnost v velikem slogu, da tako dostojno pokaže svojo hvaležnost in svoje spoštovanje do slavnega pesnika in pisatelja, ali Stritar je bil preskromen in je želel le „prijateljskega večera" v ožji družbi. Tej želji je akademično društvo „Slovenija" ustreglo in priredilo pretekli petek dne 4. t. m. »Stritarjev večer" v Kastner-jevih prostorih. Slovenski dijaki so se ga udeležili mnogobrojno, reči smem polnoštevilno, in so s tem pokazali, da vedo ceniti zasluge slavnih mož svojega naroda. Na „večer“ je tudi prišlo več odličnih gostov, tako dvorni svetnik Šuklje, vseučiliški docent dr. Murko in državni poslanci Nabergoj, Višnikar in Pfeifer. Uredništvi Slovenskega Naroda" in „Slovenskega Lista" ter slovenski dijaki ljubljanski so pozdravili brzo javno čislanega slavljenca. — Društveni predsednik, pravnik Nagode, pozdravil je slavljenca v imenu „Slovenije“ in je stavil zbranim aka-domikom neumorno delovanje Stritarjevo v uzgled in posnemo. Naudušeno pozdravljen zahvalil se je g. Stritar z pesmijo, katero je za ta dan zložil. Pesem slove: Sloveniji. (Na Dunaju dne 4. decembra 1890. 1.) Pozdravljeni, Slovenijani, Rojaki v tujem mestu zbrani! Pozdravlja Vas najstarji ud. Vam gladko lice je in zdravo, Čas njemu je osivil glavo, Čas in življenja boj in trud. Kaj Vas je semkaj privabilo? Prišlo je Vas lepo Število, Možd li slavnega slavit? Moža pozdravit sle se zbrali, Ki je odmrl posvetni hvali, Ne blešči več ga slave svit. Za narod je v ljubezni vroči Rad trudil se po svoji moči; Trud velik, majhen je uspeh! Če mu življenje neuspešno, Če delo bilo je pogrešno, Slabost se mu ne štej za groh. Nič »živio«, »na zdar« in »slava«! Če vest ga dobra odobrava. Dovolj plačila mož im&. Po sapi on se ne obrača. Naj s hvalo, grajo trud se plača, Motiti v delu se ne da. Na delo torej, nič prepira! Če eden zida, drug podira, Kako bo hiša stala kdaj? Pisatelj stare, nove »struje«, — Če nas pretresa, povzdiguje Tolaži, blaži nas - veljaj! Leta Stritarja niso oslabila; ostal je zdrav na telesu, čil na duhu. Z mladeniško unemo govoril je v teku večera večkrat in povedal aka-demiški mladini mnogo zlatih resnic, povedal mnogo zanimivega in poučnega. Spomnil se je tudi prerano umrlega Navratila in napil v iz- koliko Salomonske sodbe o sedanjem našem gibanju, posebno na slovstvenem polju, izraža v tej pesmi! Kaže pa tudi vso svojo skromnost, ki tega duševnega velikana prekrasno diči. Došli so tudi trije brzojavni pozdravi; sprejeti sta bili s posebnim odobravanjem in naudušenjem brzojavki narodne mladine v Ljubljani in uredništva „Slovenskega Lista". Omenim naj pa še jednega dejstva! Pri odhodu častitih gostov je priredila večina navzočnih dijakov vrlemu in ustrajnemu prvoboritelju tržaških Slovencev, g. državnemu poslancu vitezu Nabergoju primerno ovacijo. Značilna sta ta dva pojava — ali vender lahko umljiva. V svojem „Drobižu" piše Stritar: Dva dnevnika imamo mi, In ti se dan na dan lasata; Zdaj kamen, kepa zdaj leti, Poleti kepe so iz blata! Ta domači prepir je zastrupil pri nas vse javno in zasobno življenje. Zastrupili pa so tudi dijaško gibanje. Dijaštvo slovensko ni zaneslo „vsakdanje" politike med se, pač pa so jo zanesli oni, ki dijaštvo hočejo izrabljati za svoje strankarske namene. Roko na srce »voditelji" slovenskega naroda! Kakoršen uzgled jim dajete, kakor jih uzgajate, evo tak branih besedah njega spominu. Došlim državnim poslancem nazdravil je pravnik Šuklje poudar jajoč, da slovenska akademična mladina vsako pridobitev naših poslancev vsikdar z veseljem pozdravlja. U imenu svojih tovarišev je govoril poslanec Višnikar in omenjal, da nedostaje za mnoga važna mesta potrebnega mlajšega naraščaja. Govoril je nadalje še dvorni svetnik Šuklje, ki je v daljšem, izbornem govoru priporočal akademikom temeljito strokovno naobrazbo, previdno izbiranje poklica in pa družabno nao-brazbo. Med dovršenim petjem zbora in kvarteta potekal je hitro prijeten večer, le prehitro je prišla ura slovesa. Odhajajočemu slavljencu napil je k sklepu še pravnik Vodušek, zatrjujoč ljubljenemu pesniku, da slovenski akademiki ohranijo i v prihodnje zanj iste simpatije. — »Slovenija" sme biti z uspehom »Stritarjevega večera" zadovoljna; U3peh bodi jej zajedno bodrilo, da tekom letošnje zime priredi še kako slavnost. Tako bode pokazala, da je društvo polno agilnosti in življenja, in da so vesti, ki se večkrat v domovini o njej širijo — neutemeljene. Vojko. Iz Zlate Prage. Dne 29. novembra je otvoril „Žensky vyrobny spolek česky' »žensko čitalnico". Ustop bode prost gospem in de kletom, izimši učenke, ob nedeljah in praznikih. Listov je mnogo in raznovrstnih V Pragi je začel izhajati tednik »Nove 1 isty“. Program ima ravno tak, kakor »Slovenski List". Mnogo lepih misli je tam zapisanih, ki bi se mogle uresničiti. Sodim, da so »Nove listy" glasilo mlado-čeških agrarcev, katerim dela zgago Alfons St’astn^ s svojim glasilom in delovanjem kot deželni poslanec. V prvi številki razpravlja: 1.) O agrarnem uprašanju. 2.) O propadanju našega rokodelstva in obrtništva. 3.) Zgodovinska črtica o Zidih. »Plzenski 1 i s t y “ so nasvetovali za vsa raznovrstna razporna uprašanja, vsled katerih se cepi češki narod v stranke, nekak »častni sod" — »Narodni vybor“. Ta naj bi se sestavil iz najboljših, bistroumnih domoljubov in bi imel v vseh takih stvareh zadnjo odločilno besedo. Lep nasvet — toda drugi listi ga niso sprejeli, in skoro bode pozabljen. Najbolj so kričali oni listi, katere živi — prepir! Koncem novembra so napravili Slovaki v Pragi na Žofinskem otoku svoj „Slovensky representati vni večer". Župnik Jos. L. Holuby iz Bošacke doline predaval je krasno o šegah in o značaju slovaškega naroda. Ko je končal, zagrmelo je po širni dvorani priznavajoče ploskanje. Potem je bil koncert. Nemci v Trutnovu so strpni! Ubogi Čehinji je umrl sin; napravila mu je spomenik s češkim napisom, pa so ga ji izrovali, in morala je napraviti nemški napis! naraščaj! Vender — hvala Bogu, ogromna večina slovenskega dijaštva je ostala trdnega značaja, zavedajoča se svojih narodnih dolžnosti; in ker obsoja v skrbi za narod svoj bratomorni prepir, ker nepristranski dokazuje, da je uzrok temu pogubnemu prepiru le častihlepnost in gospod-stvaželjnost posamičnih osob, ne pa skrb za obstanek in blagostanje našega naroda, zato to večino na jedni strani prezirajo, na drugi pa grd6 in blatijo. Navzlic temu pa je ohranilo narodno dijaštvo svojo nepristranost in se z zaupanjem in simpatijo oklepa onih, ki se neustrašeno bore za narodne pravice — proti tujcu, in ljubijo svojega brata, kakor je dolžnost vsakega kristjana. Obmejni Slovenci so dijaštvu uzori pravih rodoljubov; z veseljem pa tudi ono pozdravlja vsak plemeniti pojav v srcu domovine, kako odstraniti domači prepir ali pa vsaj dati mu dostojno obliko. Vsled tega ovacija poslancu Nabergoju in »Slovenskemu Listu". Z zadovoljstvom sem zapustil dvorano ta večer, saj se mi je izpolnila moja srčna želja : videl sem — Stritarja. Dolgo se že razpravlja o uravnavi Vltave in Labe. Komisiji, sestavljeni v ta namen, dovolilo se je za bodoče leto od države 800.000 gld. od dežele pa 400.000 gld., zraven pa še 100.000 gld.; podpore. „Malo je pač to", pišejo »Nar, Listy“; „toda to bode za češki reki Vltavo in Labo, pa ne za — Dunaj!' Iz državnega zbora. F idej komi* k nesti Czartor t/sketja. Več zanimanja, nego najvažnejši zakoni, naredila je v državnem zboru razprava ob ustanovitvi novega fidejkomisa, za kateri je poljski knez Ladislav Czartoryski zapustil lepo imetje in zgodovinsko znamenit muzej z arhivom in knjižnico. Nad 19 tisoč oralov sveta bode po fiJejkomisu za vedno ostalo združenega v jedni knežji roki in niti košček se ne bode smel odprodati, da bi prišel v last kmetom. Ko bi se ves ta svet razkosal, živelo bi lahko na njem 200 do 300 samostojnih kmečkih družin. V Galiciji je že nad 40 odstotkov zemlje v rokah veleposestnikov. Prijatelj krščanskosocialnih nazorov tedaj kaj teško glasuje za ustanovitev fidejkomisa, za te zastarele in krivične predpravice plemstva. Izjema je v tem slučaju toliko, ker je knez Czartoryski poleg zemlje volil tudi prekrasen muzej deželi gališki. Zato je to postala srčna stvar Poljakov, ki so, videvši, da se jim Čehi ne udajo, nervozno agitovali pri jugoslovanskih poslancih, naj jih ne zapustč. Z uznesenimi besedami se je v zbornici za ustanovitev fidejkomisa potegnil poljski minister dr. Rittner. ki je zavračal ugovore s pravoslovnega stališča. Proti fidejkomisu so pa govorili poslanci dra. Peschka, Steinvvender in posebno dr. Vašaty kaj ostro. Poljake je dr. Vašaty posebno bridko zadel z očitanjem, da naj poprej poskrb6 za gališke stradalce in za pouk neukih ljudi, kateri bi sicer napisov na muzeju ne znali brati. Odločno sta dr. Vašatega zavračala grof Pininski in potem tudi poročevalec. Stavil se je z nemške strani predlog, da naj se o tej stvari preide na dnevni red. Ta predlog se je pri imenem glasovanju odklonil s 148 proti 8G glasom, in zakon se je sprejel kot nujen, in v tretjem branju z dve-tretjinsko večino, namreč s 144 proti 63 glasom. Čehi so, kot narodna stranka in ker 'še niso pozabili, da so Poljaki glasovali za obsedno stanje v Pragi, bili proti fidejkomisu; vsi veleposestniki iz interesnih, in vsi Jugoslovani iz bratskih razmer do Poljakov pa za fidejkomis. Ali bodo Poljaki Slovencem vrnili to na-, klonjenost? Nadejamo se. Poljaki bi bili že prejšnji večer radi spravili pod streho svoj fidejkomis, a po sedemurni seji so Nemci z groznim ropotom in upitjem prisilili predsednika, da je zaključil sejo proti svoji volji. Borzni davek. Nikdar še niso bili borzni milijonarji taki reveži, kakor te dni, ko je zbornica sklenila, da mora precej priti v razpravo zakonski načrt o borznem davku. Najbolj milo je javkala židovska »Neue Freie Presse", ki je trdila, da zdaj nikakor ni pravi čas govoriti o tem davku, ker so na borzi preslabi »kšefti". Ni čuda, da so se po tolikem stokanju začeli smiliti borzni siromaki finančnemu ministru Bilinskemu, Skoraj prosil je poslance v seji dne 4. t. m., da naj se usmilijo borzijancev. Branil se je skoraj borznega davka tisti minister, ki vedno išče uzro-kov, da bi z novimi davki obremenil kmeta in obrtnika. Ministrov in poročevalčev govor o tem davku sta bila tedaj kaj mlačna Tudi poslanci, pripadajoči zvečine kapitalistični stranki, kazali so očitno, da svojim tovarišem na borzi še ne marajo pripeljati sodnega dne. Podali so ministru le nekoliko nabrušeni meč zoper borzo, a mogoče je, da ga minister pusti tičati v nožnici. Zakon bi stopil v veljavo dva meseca po razglasitvi, ako se sploh kdaj predloži v sankcijo in razglasi. In kaj zahteva novi borzni zakon? Zakon tirja, da naj se zadavkajo vse na borzi in zunaj borze sklenjene kupčjje z vrednostnimi papirj (efekti). Plačevalo se bode s kolki od navadnega „sklepa“, t. j. od prodaje papirjev, katerih vrednost iznaša 500o gld, 50 kr. ako so akcije (papirji z dividendami), sicer pa 20 kr., Pač grozno nizek davek, ako pomislimo, koliko pristojbine mora plačati kmet, ako proda kos zemljišča. Krščanski socijalisti so po pravici zahtevali višje obdačenje borzne igre. Poslanec dr. Scheicher je predlagal, da naj se davek zviša za polovico, in poslanec Kaiser je kazal, daje celo na Nemškem, od koder- zajema Avstrija vso modrost, ta davek višji. Vse ni nič pomagalo. Poslušali so poslanca Noskeja, ki je grozil z uničenjem borze in izselitvijo kapitalistov, ako se uvede višji davek, in odobrila je zbornica od sekov predlog. Časniški in koledarski, kolek; svobodna kolportaža. Dne 3. in 5. t. m se je razpravljalo v zbornici o nujnem predlogu levičarja dr. Russa in tovarišev, da naj se odpravi časniški in koledarski kolek in dovoli svobodna kolportaža, t. j. prodajanje tiskovnih izdelkov po hišah in ulicah. Trdil je dr. Russ, da bode vlada, ako oslobodi časnike kolka, prejemala tem več poštnine, ker bode izhajalo več časnikov. Pravosodni minister se jo izrekel zoper nujnost, meneč, da se s svobodno kolportažo izpodbije objektivno postopanje in da bi finančni minister teško pogrešal ona 2 milijona, katera na leto prinaša časniški in koledarski kolek. Baron Di Pauli je predlagal, da naj se podržavijo vsi inserati, čemur pa zbornica ni pritrdila. Izvrstno je oklestil levičarje čeh dr. Pac&k, ki je dokazal iz stenografskega zapisnika, da so 1. 1894. dr. Russ in njegovi tovariši glasovali zoper ta predlog imenoma. Ker so tudi Poljaki pritegnili, sprejel se je nasvet dr. Pacftkov, da naj se Russov predlog izroči proračunskemu in tiskovnemu odseku, ki naj poročata zbornici v 14 dneh. Odklonil se je predlog Di Paulijev, sprejel pa dostavek Per-nerstorferjev, da naj se dovoli, ako bi se Russov predlog zavrgel, vsaj svobodna kolportaža za volitev. Levičarji so dokazali o tej priliki, da so pred volitvami za svobodo, sicer pa vladni sluge. Važni dogodki. Hrvaški sabor. Vladna stranka ima tako veliko in poslušno večino v deželnem zboru hrvaškem, da lahko ž njo dela, kar hoče. Opozi cija je že toli oslabela, da ne more vladi delati zaprek. In vender vlada deluje v to, da jo onemogoči še bolje. Predložila je saboru saborski poslovnik1', po katerem se bode zelo omejila svoboda govora, a oblast predsednikova povečala in raztegnila. Poverjevanje volitev bode se izročilo posebnemu poverilnemu odseku, kateremu bode samemu odločevati o tej važni stvari; sabor torej ne bode smel o tem odločevati. Da bode vlada za to skrbela, da pridejo v poverilni odsek le njeni možje, o tem ni dvojbe. Na Bolgarskem je vlada pri zadnjih vo litvah v sobranje „sijajno“ zmagala. Kaj drugega tudi ni pričakovati tam, kjer vlada pritisek. Knez Ferdinand je uporabil vsa sredstva, s katerimi je pripomogel svoji vladi do zmage, a da ni ravnal v smislu bolgarskega naroda, pokazalo se je jasno na dan volitve. Nezadovoljno ljudstvo metalo je kamenje v kneževo palačo in pobilo okna. Mnogi so klicali, da ne marajo kneza. Ves bolgarski narod zahteva odločno, da vlada goji slovansko politiko in da se popolnoma spora zume z Rusijo. Rusine hočejo odlični krogi na vsak način še bolj razdražiti. Listi poročajo, da je v povojih tudi nova rusinska katoliška stranka. Kakor poroča glasilo dunajskih krščanskih soci-jalistov, namerja rusinska duhovščina demon-strovati proti cepljenju rusinskega naroda in proti prouzročitelju tega cepljenja, kardinalu-me-tropolitu Sembratowiczu. Grškokatoliški dekanati gališki bodo baje odposlali h konferenciji, sklicani na dan 10. t. m. v Levov, samo take zastopnike, ki se bodo protivili ustopu rusinske (ruske) duhovščine v to rusko katoliško stranko. Armenci beže v Bolgarijo. Število beguncev narašča vsak dan. Že sedaj jih je prekoračilo mejo nad 12.000. Za žrtve turškega t,ryioštva nabirajo po vsej Bolgariji milodarov. Rumunija. Po uplivu vlade odstavila je sinoda metropolita Genadiosa ter ga poslala v samostan. Metropolit je slabo gospodaril s cerkvenimi novci, a bržkone jej mož sicer ni bil po volji. Mislilo se je, da bode Genadios pozabljen od sveta delal pokoro. Toda imel je prijateljev, ki ga niso pozabili in ki so nedavno uprizorili v Bukureštu velikansko demonstracijo. Vlada se je zbala, da se nemir ne bi razširil po deželi, in je odstopila. Tako je padlo ministerstvo Stourd-zovo, četudi ni dobilo nezaupnice, in preu-zelo je vlado novo ministerstvo Aurelianovo, ki je ravno tako liberalno, kakor-je bilo Stourdzovo. Predsednik francoski republiki Feliks Faure obišče pomladi ruskega carja v Petrogradu, da vrne obisk carjev v Parizu. Feliks Faure bode v Petrogradu po carski sprejet. Mnogo se je pisalo o tem, da po francoski ustavi ne more predsednik republike obiskati in zastopati Francije na evropskih dvorih; toda, kakor se zdaj vidi, ne obstoji ta nemogočnost. Narodno gospodarstvo. Gospodarske razmere na Hrvaškem in v Slavoniji. Povodom milenijske razstave je izšel v Zagrebu spis, ki opisuje udeležitev Hrvatov na budimpeštanski razstavi, zajedno pa podaje za-nimljivih podatkov o sedanjih poljedelskih, trgovskih, kupčijskih in kulturnih razmerah teh dveh kraljevin. Na podlagi tega spisa hočemo si tudi mi nekoliko ogledati gospodarstvo bratskega naroda. Po dogovoru z Ogrsko pripada 44 odstotkov vseh deželnih dohodkov notranji upravi (za uk in bogočastje in sodišče), ostalih 56 odstotkov pa prihaja v skupno državno blagajnico. L. 1885. so iznašali vsi izdatki 0,450.000 gold., I. 1894. pa 7.920.000 gold; torej so se povečali malone za 1 '/2 milijon. Vsako leto zaznamuje vender vlada preostanka 3—400.000 gold. Da so se mogli zvišati izdatki, pripomogli so neposredni davki, ki so narasli za 2 milijona, povišanje užitninskega davka in davka iz regalij od 1/a milijona na 3 milijone, dohodninski davek, ki je narasel od 800.000 gold., na 2 mil., in zemljiški davek, ki se je povečal od 3 na 4‘7 milijonov gold. Kar se tiče zemlje, bila je razdelitev 1. 1886. in 1895.'ta-le. (Pred 1. 1885. se niso izdajali statistiški izkazi.) Leta 1886. Leta 1895. oral zemlj e vrti in njive 2,365.287 2,480.378 bukve 799.036 775.208 vinogradi 117.754 73.462 pašniki 1,032.161 1,012.761 gozdovi 2,668.265 2,641.209 ribniki 5.561 5.580 neplodna tla 402.988 402.171 V 10 letih se je torej več nego 115.000 oral zemlje izpremenilo v plodno, največ te na novo obdelane zemlje pripada na loke in pašnike (44.000 oral) in vinograde (440.000). Trtna uš tudi hrvaškoslavonskim vinogradom ni prizanesla, saj se je 1. 1893. pridelalo le 189.439 hi. proti 1,196.910 hi. 1885. leta. Izmej žita so posebno začeti sejati pšenico, tako da je bilo 1. 1895. za 127.731 oral več zasejane pšenice, nego leta 1886. Z razvojem poljedelstva vred je tudi vedno bolj uspevalo živinarstvo, ki kaže pri goveji živini prirastka za 25»/„, pri konjih za 42% in pri prešičih 82°/0. Samo pri reji ova? „Wk tfž i K & £ui. »S 'viC- 'jk? 'jlC* 'ji\ m . - K - , S kamnosek, v Ljubljani, Poljske ulice 28. Priporoča se prečastiti duhovščini za vsa kamnoseška cerkvena dela oltarjev, prižnic, obhajilnih miz i. t. d. Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih ključavničarski mojster, Francovo nabrežje št. 13. LJUBLJANA Francovo nabrežje št. 13, Priporoča svojo delavnico za naročanje vseli ključavničarskih del ter napeljavo (6—3 hišnih telegrafov in telefonov. in preskrbljuje na željo cele rakve. Priporoča se tudi stavb inski m mojstrom in hišnim posestnikom za vsa stavbinska dela iz trdega kraškega kamna, katera točno, solidno in po nizkih cenali napravi. Brezplačno izdeluje narise, napravlja obrise za cerkvena in stavit binska dela. t7—3) Postavlja strelovode in prevzema tudi posamezna dela te stroke —— Cene nizke. -------------------------- *kxxxx «xxxxxx:xxxxxxxxxxxx«x X Narodni Davorina Rovška (Kolodvorske ulice št. 34. Ljubljana), priporoča se slavnemu občinstvu in slovenskim društvom. De-uje z najrazličnejšimi modernimi sredstvi fotografije in z naj-lnovejšimi iznajdbami. Jamči za točno postrežbo ter solidno delo. V zalogi ima še precej naročenih slik pevskega zbora „Glasbene Matice", ..dobrodelnih predstav" in gg. osmošolcev. ‘TjJUfi Pri izberi božičnih in novoletnih daril usoja se opozarjati na te slike, kakor tudi nato, da v ta namen do-gotovi vsako sliko na poljuben način, ako se vsaj 4 dni pred prazniki naroči. (8-3) I* * * X * ul s x x 1 K * |X n HUm 11 lil preje L. Sverljuga, pred Škofijo št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne" se priporoča v vezanje vsakovrstnih knjig. Molitvenike družbe sv. Mohorja po več vkup poslanih veže po primerno znižani ceni. V zalogi ima tudi za vse družbine knjige lepo izdelane platnice za knjigoveze po deželi. Opozarja tudi še na svoje krasno izvršene platnice za „Dom in Svet“, Wolfov slovar itd. — Naročila na kakoršnesi-bodi platnice izvršuje po želji ali načrtu natančno in cen6. (9-3) # Veliko zalogo vsakovrstnih peči], Štedilnikov in kuhinjskega orodja kakor tudi ao-3) vsako drugo železnino priporoča trgovina z železnino Andr. Draško vic Mestni trg št. 9\10. Novo uregena lekarna pri Mariji Pomagaj IVI. Leusteka v Ljubljani Resljeva cesta št. 1 zraven mesarskega mosta priporoča za zimski čas najbolj pripravno za ohranjenje zdravja pristno, čisto, sveže dorš-medieinsko ribje olje dobrega, prijetnega okusa in lahko prebavljivo. MF* Cena mali steklenici 50 kr., veliki steklenici 1 gld. Ob jednem priporoča tudi zaradi izredno izvrstnega učinka najbolje poznato (15—x) -#• Thanno-chinin tinkturo za lase katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — MF~ Cena steklenici 50 kr. jJTaloga vseh znanih preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po cenikih in časopisih, tu- in inozemskih špecijalitet, medicinskega konjaka, malage, ruma, vsakovrstnega čaja itd. Razpošilja dvakrat na dan po pošti. J#« ^ HH |y| <|ž| FRAN ČUDEN, urar, Mestni trg. LJUBLJANA Mestni trg. Letošnja slaba kupčija primora me, ker mi je ostalo veliko blaga, prodajati po najnižji ceni in deloma pod svojo ceno, da razprodam nekaj svoje velike zaloge. Ker se sedaj bliža čas za fiKšf* božična in novoletna darila, priporočam vsakemu svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih in stenskih ur, verižic, vsakovrstne zlatnine in srebrnine kot najprimernejša darila ter vabim slehernega, naj si blagovoli pri nakupovanju ogledati mojo zalogo. Zagotavljam najsolidnejšo postrežbo po kolikor mogoče nizkih cenah. Spoštovanjem (ii—3) FRAN ČUDEN. Andrej Rovšek, kipar, LJUBLJANA, Kolodvorske ulice št. 34, priporoča svojo delavnico vsem prečastitim cerkvenim predstojništvom in vsem (16-1) ljubiteljem domače umetnosti. Pripoznano umetniško dovršena dela. )/e) ............................................................................................................................................................................................................................ m M'A $ Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4. Pleskarska mojstra c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice. Slikarja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak in pokost. „2 si Zaloga originalnega karbolineja. Maščoba za konjska kopita in usnje. ) %•TififTimi■■•••■muiiTiTiTiiiiiii•F»iffiIfTi• ■ imuiiiiiiiii....iu i fffiifMiniliZiTT■ niiinin.iimlui i BI Urednik; Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: dr. V. Gregorič. Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.