Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 25. septembra 2024 8 Letos vroč in razigran dan hmeljarjev Cena: 1,61 EUR Leto: XXVI 16 Na zabavo v natikačih ŠT. 8 I 28. avgust 2024 26 Spominjanje in pozabe v Dvorcu Novo Celje Vonj gum in bencina B. PLAZNIK Dolina je že drugo leto zapored na zadnji v celoti avgustovski vikend namesto po hmelju zadišala po gumah in bencinu, za kar je poskrbel 2. Rally Dolina zelenega zlata. Avto moto društvo Vili je ob podpori občin Spodnje Savinjske doline in ZKŠT Žalec poskrbelo ne le za dirko hitrih avtomobilov, pač pa tudi za zabavo na dvodnevnem dogodku. B. P. L. GROBLER Več na str. 21. Priložnost, da se kaj naučimo LUCIJA GROBLER Ob petkovem štartu rallyja v Žalcu Novo šolsko leto je tu L. GROBLER T. TAVČAR V ponedeljek se začenja novo šolsko leto in ponovno bo vrata odprlo tudi osem spodnjesavinjskih osnovnih šol z desetimi podružnicami in šola s prilagojenim programom. V novo šolsko leto bo vstopilo okrog 4000 osnovnošolcev Spodnje Savinjske doline. Nekaj izmed njih jih bo obiskovalo tudi glasbeno šolo, ki bo ravno tako odprla vrata v ponedeljek, tokrat 2. septembra. Novo šolsko leto vedno prinese kaj sprememb, med njimi bosta kar dve šoli v Občini Žalec dobili novi ravnateljici. Ksenija Senegačnik je nova ravnateljica OŠ Petrovče, kjer po štiriindvajsetih letih vodenja za nov mandat ni več kandidirala nekdanja ravnateljica Irena Kolar. Po desetih letih pa za nov mandat ravno tako ni kandidiral Uroš Vidmajer, ki je vajeti OŠ Šempeter predal Lučki Drnovšek. Novo šolsko leto bo ponovno napolnilo tudi vrtce po dolini, skupaj pa bo vplivalo tudi na gostoto prometa, zato skrb za varnost na cestah ne bo odveč. Se še spomnite, včasih se je po 15. avgustu, ko se je začelo obiranje hmelja, vreme ohladilo. Vsaj jopice ob zgodnjih jutrih in večerih so postale obvezne. Letošnje dolgo in vroče poletje podira temperaturne rekorde. Spreminjanje podnebnih razmer čutimo vsi, ljudje, živali in rastline. Ekstremni vremenski pojavi so postali stalnica. Dež redko pada, da bi zalival pokrajino, bolj pogoste so hude nevihte z uničujočim vetrom, ki zbijejo zemljo, naenkrat presenetijo z velikimi količinami vode, morda celo s točo. Redko ne poročajo o škodi. Med ljudmi vrši, da že dolgo ni bilo toliko mrčesa vseh vrst. Komarji, ki so nas včasih jezili v večernih urah, pikajo ves dan in so bolj strupeni. Škodljivci v naših vrtovih, na poljih in v sadovnjakih so še bolj nepredvidljivi, celo pajki so nenormalno hiperaktivni. nas je vsaj malo ponesel olimpijski duh. Člana moške rokometne ekipe, ki se je prav po levje borila in ji je za las ušel bron s četrtim mestom, sta bila rojak, kleni krožni napadalec Blaž Blagotinšek, in hitri krilaš Tilen Kodrin, ki ga z našo dolino druži mamina šempetrska optika. Del slovenske hiše v Parizu je bila tudi naša zlata olimpijka v judu iz Londona, sedaj pa gostiteljica v imenu olimpijskega komiteja Urška Žolnir Jugovar. Našo dolino sta posredno zastopala še dva predstavnika iz judoističnih vod: Roki Drakšič, nekdanji vrhunski judoist, sedaj nadvse uspešen trener na Finskem, ki orje ledino in dviga raven finskega juda, je tokrat spremljal svoje judoiste pod finsko zastavo, in tridesetletni judoist Mihael Žgank, ki od leta 2018 tekmuje za Turčijo, tudi v Parizu. Pa se vrnimo k naši zlati Urški Kakorkoli, absolutno velja, da se moramo vse življenje učiti, se prilagajati spremembam in iskati nove poti. Le tako bomo preživeli v tem nepredvidljivem svetu sprememb, ki že kaže rezultate objestnega izkoriščanja. Mi je pa všeč, da so stalnica športniki, ki nas vedno znova razveseljujejo, v olimpijskem poletju je to še toliko lepše. Slovenija se je ovenčala z dvema zlatima in srebrno medaljo, a tokrat medalje niso zašle v našo dolino. No, počakajmo še na zaključek paraolimpijskih iger, kjer imamo še eno železo v ognju, ekipo v sedeči odbojki, ki trenira v Šempetru. Smo pa že z olimpijskih iger tudi v dolini začutili piš uspehov, in če ne drugega, »Če mislite, da ste premajhni, da bi kaj spremenili, poskusite spati s komarjem.« DALAJLAMA in vremenu. Urška je z veseljem pozdravila letošnjo zlato naslednico v kategoriji do 63 kg, vedro Primorko Andrejo Leški, ki nas je vse pozitivno presenetila, tudi z neverjetno prešernostjo in nalezljivo energijo. In drugo zlato žensko, Janjo Garnbret. Ne vem, ali je v tem norem svetu še kaj bolj zanesljivega od Janje, ki vedno prepleza, kar si zada, in ne vem, ali je sploh kdaj razočarala. In če ste opazili – čeprav je bila že enkrat zlata, je bila hvaležna za novo lovoriko, saj se je zavedala, da se za enostavnostjo skriva veliko znoja in dela, pa tudi pričakovanja so velika. Malo nenavadno je bilo letos za nas čakanje na veter v kajtanju, v disciplini, ki nam ni toliko poznana, a je v Slovenijo prinesla še srebro Primorca Tonija Vodiška. Presenečenje, nepredvidljivost in zanesljivost so zanimivo prinesli podobne rezultate žlahtnega leska, ki so navdih vsem. Ali se lahko iz tega kaj naučimo? Seveda. Da so poti do podobnih ciljev lahko različne in različnost ter drugačni pristopi niso slabost, prej bogastvo. Da je osredotočenost na lasten cilj bolj pametna in prinaša boljše rezultate, kot da se ukvarjamo z drugimi in sodimo o nečem, česar ne poznamo dovolj. Ne obupaj ob prvi oviri, vztrajaj, hiti počasi, razen če voziš rally, kot so ga minuli vikend v naši dolini. Kakorkoli, absolutno velja, da se moramo vse življenje učiti, se prilagajati spremembam in iskati nove poti. Le tako bomo preživeli v tem nepredvidljivem svetu sprememb, ki že kaže rezultate objestnega izkoriščanja. Ne morem mimo veličastnega slovesa naše košarkarske legende Gorana Dragića minuli vikend: preprosto Velik je. Ne glede na bogastvo, vse naslove in dosežke je Gogi iz Kosez, ki pomaga drugim, ki združuje in povezuje, ter je zgled marsikomu. Poklonila so se mu velika imena košarke in vsa Slovenija, če ne svet. In če se vrnem k učenju. Novo šolsko leto je pred vrati, 1. september je nova priložnost. Nikoli ni prepozno, da se česa novega naučimo in kaj obrnemo na bolje. Pa uspešno šolsko leto vsem. Talne obloge širine 2, 3, 4, 5 m že od 4,99 evra. V vremensko nepredvidljivo jesen po trpežnih talnih oblogah! TRGOVINA JUTEKS, HMELJARSKA 3, ŽALEC, + 386 (0)3 71 20 758, TRGOVINA@JUTEKS.SI OBČINA ŽALEC 2 ŠT. 8 I avgust 2024 Pod stoletnimi lipami T. TAVČAR Gotovljani so ob krajevnem prazniku tudi letos pripravili več prireditev, pri katerih so sodelovali vsa društva in organizacije v kraju. Ob prazniku KS Gotovlje so obeležili tudi dan državnosti. Lovska družina Žalec je izvedla lovsko strelsko tekmovanje pri lovskem domu na Rinki, Športno društvo Borut je končalo ligo ŠRD Borut, Društvo upokojencev Gotovlje pa je pripravilo meddruštveni turnir za pokal KS. Na praznik, 25. junija, je KS pripravila pohod po stezicah KS Gotovlje, ki se ga je udeležilo približ- no 50 pohodnikov. PGD Gotovlje je 6. julija pripravilo gasilsko veselico. Pred osrednjo prireditvijo pod stoletnimi lipami je vikar Ivan Šelih daroval mašo za domovino v župnijski cerkvi, v prostorih KS Gotovlje pa je bila odprta razstava Čebelarskega društva Gotovlje in MPZ ob 130-letnici delovanja. Slavnostni govor je pod stoletnimi lipami v središču Gotovelj imel predsednik sveta KS Gotovlje Janez Trobiš: »Praznik je priložnost, da se skupaj poveselimo, da se spomnimo korenin, naše skupnosti, ter se obenem poglobimo v ponos, ki ga čutimo do svoje države. Gotovlje so naše domovanje.« O delu v minulem obdobju je povedal: »Naj omenim samo nekaj večjih del, ki smo jih lani in letos postorili. Poleg rednega vzdrževanja lokalnih cest in čiščenja meteornih jaškov smo dokončali tudi gradnjo obmostne brvi čez potok Ložnica v Zalogu, vključno z novo ograjo in s sanacijo cestišča. Na novo smo postavili dve solarni svetilki javne razsvetljave. Pridobili smo tudi dokumentacijo za gradnjo pločnika, ki bo potekal severno od omenjene brvi. Dela bodo končana do konca letošnjega leta.« Na slovesnosti so podelili priznanja KS Gotovlje, ki so jih prejeli: Andrej Bosnar ml., Marija Krajnc, PGD Gotovlje, POŠ Gotovlje in Franc Trobiš. V kulturnem programu so nastopili učenci POŠ Gotovlje, ŽPZ Savinjski cvet KD Gotovlje in MPZ KD Gotovlje. Dobitniki priznanj in predsednik Sveta KS Gotovlje Janez Trobiš Šoli pod novim vodstvom L. GROBLER OŠ Petrovče in OŠ Šempeter v novo šolsko leto 2024/25 vstopata z novima ravnateljicama, potem ko nekdanja ravnatelja Irena Kolar (ravnateljica od leta 2000) in Uroš Vidmajer (ravnatelj od leta 2014) nista več kandidirala. Ksenija Senegačnik je postala nova ravnateljica v Petrovčah, Lučka Drnovšek pa v Šempetru. Ksenija Senegačnik je profesorica razrednega pouka in specialistka managementa v izobraževanju. Ima skoraj 28 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja. Nazadnje je bila zaposlena kot profesorica razrednega pouka na OŠ Lava Celje.Na svoji dosedanji poklicni poti je učila praktično v vseh razredih razredne stopnje in tudi dva predmeta s področja plesa na predmetni stopnji. V programu vodenja Osnovne šole Petrovče je predstavila svojo vizijo, ki temelji na skupnem načrtovanju, strokovnem sodelovanju, medsebojni pomoči in učenju, skrbi za kakovost šole, ki bo merljiva po oblikovanem sistemu kriterijev za vse uporabnike (učence, starše, učitelje, zunanje okolje), drugačnem pojmovanju učenja in znanja pri učencih in učiteljih, ki bo temeljilo na vseživljenjskem učenju in povezovanju šole z drugimi šolami, in drugačnem načinu vodenja. Meni, da za učinkovito delovanje šole sodelovanje ni omejeno le na notranji prostor šolske zgradbe in notranje udeležence. Svoje vodenje vidi v izjemnem pedagoškem vodenju, saj sta učenje in poučevanje njeno poslanstvo, zaradi katerega je sploh v šoli. Lučka Drnovšek, profesorica slovenščine in univerzitetna diplomirana sinologinja, ima osemnajstletne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja, nazadnje pa je bila zaposlena kot predmetna učiteljica slovenščine na OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah. V programu vodenja zavoda OŠ Šempeter v Savinjski dolini je med drugim navedla, da bo vzpod- bujala ustvarjalnost, inovativnost in kritično mišljenje, razvoj delovnih navad pri učencih ter razvoj različnih spretnosti in veščin, posvetila se bo skrbi za okolje in ekologiji, spodbujala bo zdrav in kritičen odnos do digitalnih naprav, krepila socialni razvoj učencev, zavzemala se bo za ničelno toleranco do vsakršnih oblik nasilja, spodbujala bo gibanje in zdrav Stojnica KD, na kateri so pekli »kulturne« palačinke. Svojstveno na Ponikvi D. NARAGLAV V Krajevni skupnosti Ponikva pri Žalcu so tudi letos slovesno obeležili dan državnosti, ki ga je tako kot že nekajkrat prej popestrila tako imenovana odprta kuhinja. Zanjo so poskrbeli posamezna društva in zaselki KS, ki so pripravili najrazličnejše jedi za brezplačno pogostitev vseh udeležencev ob zaključku uradnega dela. Tudi letos je že pred uradnim začetkom proslave pol ure igrala godba na pihala Liboje. Slavnostni govornik, poslanec Aleksander Reberšek je poudaril pomen dneva državnosti, ki smo si ga izborili v osamosvojitveni vojni za samostojno Slovenijo. V kulturnem programu so sodelovali pevci MoPZ Ponikva, učenci POŠ Ponikva ter glasbenika Žiga in Anže. Ob koncu proslave je v izvedbi veteranov vojne za Slovenijo sledil še prižig ognja v čast domovini, temu pa je sledilo prijetno druženje ob pripravljenih dobrotah z odprte kuhinje. Tokrat je jedi pripravilo osem društev in skupin iz KS Ponikva. PGD Ponikva je imelo na meniju domači kebab, KO ZB za vrednote NOB je skuhala ričet, turistično društvo je postreglo s piščančjimi nagci, kulturno društvo je obiskovalce postreglo s »kulturnimi« palačinkami, društvo upokojencev je pripravilo zeljno enolončnico, svaljke s hrenovko in štrudelj, ekipa iz zaselka Studence je skuhala vampe, ekipa iz Grč mesno enolončnico, ekipa iz zaselka Vrhe pa se je lotila peke pic. Pri vseh je bil na voljo domači kruh iz krušne peči, sicer pa se je na vsaki stojnici našla še kakšna sladka ali mesnata dobrota, tako da kulinaričnih užitkov res ni manjkalo. Novi direktor v ZKŠT življenjski slog. Še naprej želi negovati kulturno udejstvovanje s poudarkom na slovenščini kot maternem jeziku. Pri učencih ji je pomemben L. GROBLER B. P. razvoj socialnih in emocionalnih Od 1. avgusta Zavod za kulturo, veščin. Zanjo je pomembno, da se zagotovi zdravo, spodbudno, pozitiv- šport in turizem Žalec vodi mag. no in varno okolje za vse zaposlene Marko Repnik, potem ko je dosedanjemu direktorju mag. Boštjanu v zavodu. Štrajharju potekel petletni mandat. Na marca objavljen razpis za mesto direktorja ZKŠT Žalec je sicer prispelo pet kandidatur, med njimi dve ustrezni prijavi, mag. Boštjana Štrajharja in mag. Marka Repnika. Mag. Štrajhar je kandidaturo nato umaknil. Novi direktor je bil imenovan za obdobje o b j a v l j a petih let, do konca julija 2029. Mag. JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO Marko Repnik je sicer tudi župan Občine Prebold, a župansko funkciNEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM jo opravlja nepoklicno. Pred zasedbo mesta direktorja v ZKŠT Žalec je bil Predmet razpisa: Oddaja neprofitnih stanovanj Občine Žalec v najem, vodja žalske enote Javnega sklada za ki bodo v času veljavnosti prednostnih list izpraznjena, zgrajena ali na kulturne dejavnosti. »Glavno vodilo novo pridobljena v letih od 2025 do 2027. pri vodenju ZKŠT Žalec so zagotovo učinkovitost in pestrost pokrivanja Splošni pogoji, ki jih morajo prosilci izpolnjevati, so: področij turizma, kulture in športa • državljanstvo Republike Slovenije, popolna poslovna sposobnost, ter njihovo medsebojno prepletanje, stalno prebivališče na območju Občine Žalec; osvežitev obstoječih vsebin in more• da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporablja bitna implementacija novih ter s tem stanovanje, ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za veliko kvalitetnega dogajanja v zadonedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik oziroma solastnik voljstvo vseh naših uporabnikov,« je drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki presega vrednost 40 % povedal mag. Repnik ob imenovaprimernega stanovanja; nju za direktorja žalskega javnega • da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega zavoda. premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja; Mag. Marko Repnik (roj. 1978), • da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu pred razpisom po rodu iz Slovenj Gradca, je leta za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, določenih v 2002 z odliko diplomiral (trobenta), Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem; leta 2016 pa pridobil naziv magister • da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja glasbenih znanosti na Akademiji za v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega razmerja glasbo v Ljubljani. Njegova karierna ter morebitne stroške sodnega postopka. pot ga je vodila najprej v Orkester slovenske policije, kjer je deloval Vlaganje vlog: kot solist, kasneje pa kot koncer• rok za vlaganje vlog je od 2. 9. do vključno 27. 9. 2024; tni mojster – predvodnik orkestra. • v razpisnem roku prosilci vloge dostavijo osebno ali po pošti na naslov: Zadolžen je bil za vodenje glasbenega Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec. dela državnega protokola za predseVse potrebne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na dnika republike in predsednika vlade sedežu Občine Žalec v času uradnih ur ter na tel. št. (03) 713 64 74. ter bil dirigent protokola. Razpisno dokumentacijo in vlogo lahko prosilci prevzamejo od 2. 9. Leta 2007 se je zaposlil na Javnem 2024 do zaključka razpisa na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si in skladu Republike Slovenije za kulturv glavni pisarni Občine Žalec. ne dejavnosti kot vodja območne mag. Marko Repnik izpostave Žalec, kjer je koordiniral delovanje ljubiteljske kulture v šestih občinah Spodnje Savinjske doline. Bil je ustanovitelj festivala Gas Brass in direktor festivala vokalne glasbe Sredi zvezd. Od leta 2017 do 2021 je bil direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Izdal je knjigo poezij z naslovom Iluzija in je soavtor zbornika o slovenskem godbeništvu Zvoki slovenskih godb. Je prejemnik najvišjih nagrad na tekmovanjih mladih glasbenikov (TEMSIG), za svoje solistično delovanje pa je leta 2002 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Od leta 2010 do 2017 je bil podpredsednik Zveze slovenskih godb, ki ga je leta 2013 za njegovo dolgoletno delo odlikovala z bronastim častnim znakom, leta 2016 pa z bronasto medaljo ZSG. Za delovanje na kulturno-umetniškem področju je leta 2014 prejel tudi bronasti grb Občine Prebold. V mandatu 2018–2022 je bil svetnik in podžupan Občine Prebold, v mandatu 2022–2026 pa opravlja nepoklicno funkcijo župana Občine Prebold. OBČINA ŽALEC ŠT. 8 I avgust 2024 3 Pri vodenju občine kot v družini LUCIJA GROBLER T. T. Občina Žalec septembra praznuje, svečanost ob prazniku bo 6. septembra, Janko Kos pa ob mnogih težavah sporoča, da se v občini imajo česa veseliti in da je pomembno, da gre občina v korak s časom. Največji projekt bo aglomeracija v Grižah Občina bo v naslednji finančni perspektivi večino sredstev namenila izgradnji kanalizacije v KS Griže, aglomeraciji Zabukovica, ki jo je država naložila na število 2000 populacijskih enot. Gre za projekt naslednjih 6 do 7 let. »Ta projekt smo prijavili v dogovor za razvoj regij. Vreden je preko 8 milijonov evrov, rezultat pa bo priključitev prebivalcev tistega območja na čistilno napravo Kasaze, skozi Šempeter. Temu primerna je bila tudi škoda. Minilo je 27 let, pa še zdaj tega nimamo v celoti rešenega. Stoji tudi projekt sodobnejšega, bolj pretočnega priključka na avtocesto v Arji vasi. Na tem območju je pred vrati odprtje sodobnega parkirišča za 90 tovornjakov zasebnega investitorja, tudi Lidl ima že gradbeno dovoljenje za širitev logističnega centra, poslovna cona Arnovski gozd se razvija in že zdaj so ob konicah zastoji. Tam bomo imeli zaradi zastoja pri realizaciji pretočnejšega priključka na avtocesto velike težave.« Vseeno investicije, napredek v zdravstvu Občina Žalec septembra praznuje in se vseeno ima česa veseliti. »Občina Žalec se ima vedno česa tudi veseliti, veliko javne infrastrukture se obnavlja, gradi. Tudi po zaslugi participativnega proračuna, ki ga imamo že dve leti, se lahko krajevne skupnosti za določena sredstva same odločajo, v kaj bodo investirale, v opremo, igrala, delček ceste, karkoli. Sicer pa smo realizirali tudi velike investicije, v vodovod in kanalizacijo smo na novo dali milijon evrov, v rekonstrukcijo cest in pločnikov smo dali milijon evrov, tudi v nogometno igrišče v Žalcu smo investirali preko 600 tisoč evrov, skupaj s prestavitvijo igrišča z odbojko na mivki in igral na prostem. Lotili smo se izgradnje turistične pešpoti Od hmelja do piva in v tem okviru zgradili sanitarije na tržnici v Žalcu. Prijavljamo se na manjše razpise in jih dobivamo, vse je pomembno,« pove župan. Ob tem poudari tudi pridobitve na področju zdravstvenega varstva. »Za nas je zelo pomembno zdravje. V času prejšnjega občinskega praznika smo izboljšali prostore pediatrije v zdravstvenem domu, naredili smo novo ambulanto v Šempetru in parkirišča za šolo in zdravstveni dom. Ravno pa smo dobili potrditev z ministrstva za dodatna sredstva za obnovitev vhoda v laboratorij, za tamkajšnje sanitarije v vrednosti nekaj čez 200 tisoč evrov. Kar me posebej veseli, pa je, da bomo s prvim oktobrom v Žalcu končno dobili dva nova zdravnika družinske medicine, zdravnico z izkušnjami in mladega zdravnika, željnega izkušenj.« Župan Janko Kos in dr. Urška Kežmah na julijski novinarski konferenci pred deponijo v Arnovskem gozdu kajti na tako velikem območju niso dovolj male čistilne naprave. Polovica teh sredstev je občinskih. Poleg tega pričakujemo, da bo potrebnih še enkrat toliko sredstev za dela, ki se bodo pokazala kot nujna ob osnovnem projektu, ki jih je potrebno in smiselno sočasno opraviti. Denimo obnove vodovoda, pločnikov, cest, javne razsvetljave, stroški služnosti, zemlje itd. Ocenjujemo, da bo to zneslo nadaljnjih 6 do 7 milijonov, tako da bo projekt skupaj na koncu stal okrog 15 milijonov evrov. Projekt je tudi zelo zahteven v smislu zagotavljanja služnosti in dogovorov z ljudmi.« Protipoplavnih ukrepov ni O tem, kaj se dogaja s protipoplavnimi ukrepi, župan Janko Kos: »Takoj po poplavi so zakrpali 'rane', vdore na nabrežini Savinje, preko katerih se je zlivalo na milijone kubikov vode in poplavilo preko 800 objektov na našem območju. Zdaj pa se ne dela nič, na vodotoku Savinja ni nobenega stroja. Tudi z griškim mostom, kjer smo že pred časom dobili akontacijo, kar pomeni, da so pritrdili, da je bil most še dodatno poškodovan v poplavi, se ne dogaja nič. Našemu projektantu iz Maribora, ki je že sprojektiral most, so naložili, da mora biti svetli del pod mostom dovolj velik, in v tem smislu bi moral prilagoditi projekt, a za to bi mu morali na Direkciji za vode (oz. njeni državni tehnični pisarni) dati podatke, nove kote za stoletne vode, ki jih mora izračunati stroka. Torej gre za to, ali bo treba most še zvišati zaradi napovedanega večjega pretoka vode. Tega pa ne dajo, ampak ne razumemo, zakaj. Začeli pa bodo graditi most malo nižje, na Polulah, kjer se združijo Ložnica, Savinja in Voglajna, kjer pa so ta podatek že pridobili. Cinizem brez primere je, da vedo, koliko vode bo priteklo do Polul, prej do griškega mostu pa ne. Zato projekt griškega mostu stoji, tako tudi akontacija, ki je namensko nakazana za ta most. Če preprojektiranega projekta ne bomo imeli pravočasno, ga bomo morali vračati. Tako pa celo niso dobro očistili ostankov plavja na vodotoku Savinja, ki se zdaj nabira na nosilcih šeškega, griškega in kasaškega mostu, in ravno sedaj smo dali naročilnico za sedem tisoč evrov, da smo to očistili, da smo povečali pretočnost. Moram reči, da sem nad tem strašno razočaran in razumem ljudi, ki so hudi. Direkcija za vode bo izgubila vso verodostojnost.« Nič novega o deponiji Ob tem so na Agenciji za vode, pove Janko Kos, tudi »botri« nasute deponije v Arnovskem gozdu: »Kup se trenutno ne manjša; čeprav je g. Senič obljubil, da ga bodo odstranili v šestih mesecih, se ni nič zmanjšal. Ko smo ga dali nazadnje izmeriti strokovni inštituciji, ga je bilo 75.000 kubikov, po tistem pa so material še dovažali.« Ob tem doda: »Ne glede na to, da je bila huda poplava, si nekaterih stvari ne moremo dovoliti. Verjamem, da je treba v času katastrof in poplav zakon celo okrepiti, da ne more vsak delati malo po svoje. Ni pa na tej deponiji enega kubika materiala iz naše občine, ves je iz Zgornje Savinjske doline. Nekdo je zaslužil za nalaganje, prevoz, skladiščenje, deponiranje. Na koncu bo pa ta isti material prodal nekam še za vgradnjo.« Oktobra bo minilo leto, odkar so začeli kopičiti material v Arnovskem gozdu. Občina je tudi zato, ker so si njihove pritožbe podajala ministrstva in inšpektorati kot vroči kostanj, pridobila pravno pomoč, mariborsko odvetniško pisarno dr. Urške Kežmah. Skupaj z njo je Občina Žalec na temo pereče problematike že sredi julija na lokaciji nalaganja materiala v Arnovskem gozdu pripravila novinarsko konferenco. O tem Janko Kos pove: »Da si poiščemo pravno pomoč, nam je svetovalo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Ker če bo nasutje oviralo pozidavo na območju PC Arnovski gozd III, se lahko zgodi, da bomo morali vračati evropska sredstva, ki smo jih dobili za izgradnjo infrastrukture na tem območju. Od julija se ni zgodilo še nič … Bomo pa stopnjevali pritisk, in če ne bo drugače, odgovorne tudi ovadili.« Kaj pa ostali infrastrukturni objekti, ki v občini stojijo zato, ker naj bi bili prioriteta protipoplavni ukrepi? »Zato, ker se potrebuje več denarja za protipoplavne ukrepe, kot je pojasnila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, je bila prestavljena dolgo pričakovana obnova ceste skozi Šempeter, vendar upam, da se bo vseeno začela graditi naslednje leto. Projekt ni od včeraj. Obstaja državna sekretarka na ministrstvu za okolje ga. Kegljevič, ki je leta 1997, takrat še v drugi funkciji, takratnemu županu Občine Žalec Milanu Dobniku napisala, da bo cesta čez Šempeter urejena v roku treh let, ker bo trpel v času takratne izgradnje avtoceste in je bil ves promet speljan Začenja se novo šolsko leto Začenja se novo šolsko leto, tudi na tem področju je živahno. »Za nas so izjemnega pomena vrtci in šole, zato smo zgradili nov vrtec v Žalcu in bomo drugo leto gradili na Ponikvi. Tudi v šolah je živahno, dve žalski šoli sta dobili novi ravnateljici. »Biti ravnatelj v teh časih ni enostavno,« pove župan, »zato sta se dva ugledna ravnatelja odločila, da ne bosta več ravnatelja. Verjamem pa, da se bosta novi ravnateljici v Petrovčah in Šempetru ujeli s kolektivom in bosta nadgradili obstoječe delo v obeh šolah.« Nov je tudi direktor ZKŠT Žalec. »Prejšnjemu direktorju je potekel mandat. Iskali smo človeka, ki bo popeljal zavod še na eno višjo raven, ki mu lahko zaupamo, saj je pomembno, da se zaveda, da je občina ustanovitelj zavoda. Samo dva kandidata sta imela vse pogoje, nekdanji direktor, ki je potem odstopil, in mag. Marko Repnik, ki bo ostal tudi neprofesionalni župan Občine Prebold. Prej je bil vodja območne enote javnega sklada, zdaj pa bo kot direktor ZKŠT Žalec imel vsaj trikrat toliko dela. Verjamem, da v teh svojih letih to zmore. Ima pa veliko prednosti, saj je v skupnih projektih že sedaj sodeloval in jih pozna, kot so skupna turistična destinacija, gasilstvo, civilna zaščita in drugi, v katerih se dolina povezuje. Na področju kulture pa tako ali tako.« Cveti tudi stanovanjska gradnja Janko Kos o tem pove: »Blokovna gradnja je v porastu, vsa stanovanja se prodajo in še se bodo gradila. Gradilo se bo v Šempetru na dveh lokacijah, kjer je sprejet OPPN. Z gradnjo bo konec leta ali spomladi predvidoma začel tudi investitor na degradiranem območju SOZD Hmezada. Na območju nekdanje Hmezadova dvorane, ki se bo porušila, bodo zrasli garažna hiša in nekaj čez 70 stanovanj. Na Škafarjevem hribu naproti Tajhta načrtuje investitor izgradnjo 25 hiš, morda bo začel z gradnjo že letos, gotovo pa prihodnje leto. Žalec je atraktivna lokacija za bivanje in ni težav s prodajo.« Zato pa so potrebne tudi izgradnja infrastrukture in širitve vrtcev in šol. V Žalcu je še potencial za dve učilnici, ki jih bo še zgradila občina, potem pa razmišljajo naprej. Širitev bo potrebna v Šempetru, in kot je povedal župan, razmišljajo o izkoristku podstrešja šole. »Za praznik občine želim ljudem voščiti in jim povedati: Občina je skupnost, je malo večja družina. Probleme, kot jih imamo včasih v družini, jih imamo tudi v občini. Če bi lahko, bi ustregel vsem, a tako kot v družini, kjer imamo omejena sredstva, je tudi v občini. Zato moramo sredstva razporediti na letos, drugo leto. Pomembno pa je, da gre Žalec v korak s časom. Želel bi si sicer, da bi šli korak pred njim, a za to potrebujemo državo. Želel bi si, da bi nas ta bolj podpirala, saj na nekatere stvari ne moremo vplivati tukaj. To je denimo poplavna varnost. To pa je moja želja za državo za vse praznike: Dajmo nekaj narediti na poplavni varnosti, da ljudje ne bodo spet plavali in utrpeli škode!« Vabljeni na slavnostno sejo Občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj, ki bo v petek, 6. septembra 2024, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Priznanja bo podelil župan Janko Kos. Kulturni program bo oblikovala Godba Liboje z gostjo, sopranistko Natašo Zupan. BREZPLAČEN OGLAS »Zdi se mi, da moraš pri vodenju občine izhajati iz družine. Pri tem moraš poskrbeti za vse člane, od najmlajših, otrok, do najstarejših. Vsi v družini morajo skupaj reševati probleme in se veseliti skupnih uspehov. Kaj ti koristi, če imaš veliko hišo, pa nimaš zdravja, nimaš medsebojnega sodelovanja in spoštovanja? Tudi v občini moraš skrbeti za vse, ugotoviti potrebe in stopnjo nujnosti. Treba je uravnotežiti glede na to, koliko imaš denarja in potreb ter se skupaj odločati,« je ob robu praznika Občine Žalec povedal župan Janko Kos. »V Občini Žalec skrbimo za vse. V času lanskega praznika smo odprli nov vrtec v Žalcu, zdaj projektiramo nov vrtec na Ponikvi. Skrbimo za otroke. Letos naj bi se v Žalcu Zahod končno začela graditi tudi varovana stanovanja, o tem nas je obvestil zasebni investitor. Razmišljamo tudi, da bi pridobili nove prostore za bivanje gojencev VDC. Zelo pomembno je, da poskrbimo za najmlajše, za ranljive skupine, najstarejše. Poleg tega skrbimo za kakovostno preživljanje prostega časa, da živimo v lepem, zdravem in čistem okolju. Zato delamo športna igrišča, kot je nogometno v Žalcu, urejamo športni center, igrišče na travi in še kaj. Po dolgem času legaliziramo tudi nekatere športne objekte, mrliške vežice in objekte za druženje …« Te dni si lahko v Dvorcu Novo Celje ogledamo razstavo o njegovi bogati zgodovini, njegova sedanjost glede obnove pa je negotova. »Za Dvorec Novo Celje bi potrebovali najmanj 10 milijonov evrov, da bi ga obnovili in preuredili skupaj z okolico. Denarja v proračunu za to ni. Dvorec Novo Celje bi dali nekomu v najem za en evro, to ves čas razlagamo, če bi ga uporabljal skladno s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine in s primernim namenom. Sicer pa dvorec čaka na večjega investitorja. Je pa razstava še enkrat več pokazala, da je dvorec lep, da ponuja toliko kreativne svobode, toliko prostorov, kar težko dobiš v kakšni drugi razstavni galeriji. Smo pa obnovili kipe pri vhodu, zdaj bi radi obnovili še balkon, za kar smo se že prijavili na razpis. Balkon je namreč postal nevaren, njegova obnova pa, ocenjujemo, lahko stane med 70 do 100 tisoč evrov. Če imaš omejen budžet, potem tehtaš, kaj je bolj nujno, potem seveda fasada in balkon nista nujna, je bolj nujna recimo zdrava pitna voda za ljudi …« pove Janko Kos in doda, da je v tem smislu treba počakati na razpise, pa še to na tiste, ki ponujajo več kot 90-odstotna sofinancerska sredstva. »Tudi tam, kjer so razpisana stoodstotna sofinancerska sredstva, mora občina dati za davek, nadzor … Skratka, tega ne moremo gledati s čustvi, ampak z razumom …« doda župan. Prireditev bo povezovala Jolanda Železnik. 4 OBČINE ŠT. 8 I avgust 2024 Najuspešnejši učenci pri županu D. NARAGLAV Ob zaključku šolskega leta je župan Marko Semprimožnik sprejel devetošolce Podružnične osnovne šole Tabor, ki so imeli vseh devet let odličen uspeh, učence, ki so se udeležili šolskih tekmovanj in tekmovanj v okviru Glasbene šole Risto Savin Žalec in Glasbene šole Celje, ter dijake, ki so dosegli odličen uspeh v posameznih letnikih srednjih šol, in jih ob tej priložnosti obdaril. Na sprejemu v sejni sobi občine so bili poleg nagrajencev tudi starši. Župan Marko Semprimožnik in vodja POŠ Tabor Marjeti Trbovšek sta v svojih nagovorih pohvalila učence in se zahvalila njihovim staršem, ki omogočajo spodbudno, zdravo in dobro okolje svojim otrokom in njihovemu izobraževanju. Za dosežene uspehe pa, kot sta dejala, gre velika zahvala učiteljem in mentorjem, ki so jim posredovali znanje in jih usmerjali. Ob zaključku sta vsem dobitnikom priznanj čestitala in jim zaželela veliko uspehov pri nadaljnjem izobraževanju. Po podelitvi priznanj se je v veliko zlato knjigo najboljših učencev vpisalo šest odličnjakov, ki so vseh devet let imeli odličen uspeh. Na različnih tekmovanjih so bili uspešni še trije. Ob koncu uradnega dela je sledilo prijetno druženje ob sladkih dobrotah, ki so jih pripravile članice Društva žena in deklet Občine Tabor. Med prerezom otvoritvenega traku Nov cestni odsek v Mariji Reki D. NARAGLAV Občina Prebold je ob letošnjem občinskem prazniku slovesno odprla prenovljen cestni odsek v Mariji Reki, kjer se je kasneje odvilo še več dogodkov v okviru tradicionalne prireditve Pod Reško planino veselo živimo. Obnovljen odsek ceste, ki pelje mimo Lobnikarjev proti Domu pod Reško planino, meri 600 m. Dela je opravilo podjetje Kreativ I, nadzor pa je opravil Boštjan Mirnik. Investicija je skupaj z davkom znašala okrog Rebalans in nadzor Skupna slika vseh prisotnih dobitnikov priznanj z županom D. NARAGLAV Štirideseta Družina poje T. TAVČAR Kulturno društvo Andraž nad Polzelo, Odbor za kulturne prireditve Družina poje 2024 in Občina Polzela so zadnjo nedeljo v avgustu 2024 pripravili 40. prireditev z naslovom Družina poje: »Peli so jih mati moja.« Letos je nastopilo 16 družinskih sestavov iz raznih krajev Slovenije, skupaj 113 pevk in pevcev, ki so zapeli po dve pesmi, ob koncu pa vsi skupaj zaključno pesem Zdravljico. S to prireditvijo želijo v Andražu nad Polzelo ohranjati in spodbujati glasbeno kulturo v obliki ljudskega petja v družini, jo prenašati na mlajše rodove in spodbujati ljudi, da bi se pogosteje srečevali ter družili s to zvrstjo glasbe in jo sprejeli za svojo. Družina poje je prireditev, na kateri nastopajo družine iz različnih slovenskih pokrajin in na značilen narečni način predstavijo domačo pesem. Prireditev sta hudomušno povezovala David Zabukovnik in Živa Verdev. Na predvečer prireditve so si obiskovalci lahko ogledali slovenski film Poletje v školjki, dan prej pa je bila otvoritev likovne razstave del v različnih tehnikah, ki jo je na likovni koloniji 8. junija v Andražu nad Polzelo ustvarjalo 18 likovnih amaterjev iz bližnje in daljne okolice. Na prireditvi je zbrane nagovoril župan Občine Polzela Jože Kužnik. Gost prireditve je bil Tomaž Simetinger, pomočnik direktorja Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, ki je v govoru med drugim poudaril pomen družinskega petja in čestital organizatorjem, ki to prireditev ohranjajo že štiri desetletja. Prvič je letos nastopila družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo. Marko Sitar novi predsednik T. TAVČAR Na gradu Komenda na Polzeli je bila 25. redna programska skupščina Zveze športnih društev Polzela. Od 18 športnih društev, ki delujejo v Občini Polzela, jih je bilo prisotnih 15. Na skupščini so pregledali delo v letu 2023 in soglasno potrdili načrt za leto 2024. Ker je dosedanji predsednik Ivi Kapitler podal odstopno izjavo, je skupščina imenovala novega predsednika. To funkcijo je prevzel Marko Sitar, ki je v šport vpet že vse življenje. 68.000 evrov. Ob odprtju je zbrane pozdravil župan mag. Marko Repnik, ki je dejal, da je v tem delu Občine Prebold še kar nekaj odsekov, ki so že dotrajani in se jih bo treba lotiti. Z zahvalnimi besedami je zbranim spregovoril tudi predsednik krajevnega odbora Marija Reka Filip Ahac, ki je nato skupaj z županom in direktorjem podjetja Kreativa I, prerezal trak. Novo pridobitev je blagoslovil preboldski župnik mag. Srečko Hren. Še pred počitnicami so se na svoji 17. redni seji zbrali svetniki Občine Prebold. Na mizi so imeli 18 točk dnevnega reda, med drugim poročilo Nadzornega odbora o opravljenem nadzoru poslovanja občinske uprave za leto 2023, rebalans proračuna za leto 2024, Pravilnik o upravljanju, uporabi in oblikovanju cen za najem športnih prostorov v Občini Prebold. Sprejeli oz. potrdili so tudi lokalni program kulture za obdobje 2024–2028, cenik vstopnic za Bazen Prebold in še nekaj predlogov oziroma sklepov. Predsednica nadzornega odbora je predstavila poročilo o opravljenem nadzoru. NO je tokrat pregledal upravljanje občine z razpolaganjem in upravljanjem premoženja ter investicije v obnovo kuhinje v Vrtcu Prebold. Kot je povedala predsednica NO Petra Kobal Šorli, so pri pregledu opazili nekaj manjših nepravilnosti in dali več priporočil, da se te pomanjkljivosti odpravijo. Župan mag. Marko Repnik je nato predstavil rebalans proračuna za leto 2024. Svetniki so v zvezi s tem sprejeli sklep, da se prihodki s tem rebalansom zmanjšajo za 858.000 evrov, kar predstavlja 11,8-odstotno zmanjšanje. Skupni odhodki se zmanjšajo za 597.000 evrov, kar predstavlja 7,6-odstotno zmanjšanje. Po rebalansu tako prihodki v proračunu za letošnje leto znašajo 6.403.652 evrov, odhodki pa 7.241.529 evrov. S prenosom sredstev iz leta 2023 v višini 532.219 evrov in zadolževanjem za 500.000 evrov ter odplačilom dolga SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV S.P. ANDRAŽ NAD POLZELO 358, 3313 POLZELA Tel. 035720673, gsm. 041 216 214 Marko Sitar www.terglav.si v višini 194.000 evrov bodo sredstva uravnotežena. V nadaljevanju seje so svetnice in svetniki razpravljali o predlogu Pravilnika o upravljanju, uporabi in oblikovanju cen za najem športnih prostorov v občini in ga dali v 14-dnevno javno obravnavo. Seznanili so se s poročilom o poslovanju osnovne šole in vrtca. Dali so soglasje, da JZ OŠ Prebold porabi del presežka prihodkov nad odhodki, ki ga je ustvaril v letu 2023, v višini 35.988,89 EUR za nakupe in popravila ter nepredvidene nujne nabave v skladu s predlogom, del presežka v višini 3.163,11 evrov pa porabijo za vzpostavitev sistema kontrole pristopa v prostore Športne dvorane Prebold. Prav tako so svetniki dali soglasje k predlogu o oblikovanju oddelkov v Vrtcu Prebold za šolsko leto 2024/2025. V tem šolskem letu bo delo organizirano v 13 oddelkih. V drugem delu seje so svetniki dali še soglasje za donacijo v višini 3.600 evrov za Agato in Vero za nakup prilagojenega vozila ter sprejeli sklep o izdaji izbrisnega dovoljenja. Potrdili so lokalni program kulture v občini do leta 2028 ter spremembe Odloka o turistični in promocijski taksi v Občini Prebold. Obravali pa so tudi delovanje bazena in sprejeli cenik. Ob zaključku so potrdili še dva sklepa o ukinitvi javnega dobrega v Matkah in Šeščah, predloge za letošnja občinska priznanja in sklep o znižanju najemnine za poslovni prostor v Domu krajanov v Šeščah. OBČINE ŠT. 8 I avgust 2024 5 Teden športa in jubilej D. NARAGLAV Letos so na sklepni prireditvi v preboldskem Gaju praznovali še 70. jubilej svojega društva, ki je prvo slovensko upokojensko društvo, ki je razvilo svoj društveni prapor. Med nagovorom predsednice DU Prebold Božene Kosu Društvo upokojencev Prebold je tudi letos sredi avgusta organiziralo teden športnih tekmovanj, ki jih je sklenilo z jubilejno slovesnostjo in druženjem članstva, kjer so najuspešnejšim podelili medalje. Najuspešnejši tekmovalec tokratnih iger je postal Jože Govedič, ki si je priigral tri medalje. Predsednica društva Božena Kosu je na slovesnosti ob jubileju med drugim povedala, da so v minulem obdobju veliko truda in časa posvetili urejanju svojega prostora in okolja v Gaju, ter se zahvalila vsem članicam in članom, ki pomagajo, za njihov prispevek. Zgodovino društva je podala Marta Praprotnik, ki že 28 let vodi sekcijo za izlete in kulturo. Društvo je bilo ustanovljeno 15. avgusta 1954 kot podružnica Društva upokojencev Žalec. Že takrat so imeli svoj prapor, ki je bil sploh prvi upokojenski prapor v Sloveniji, in več kot 200 članov. Takšna organiziranost je obstajala 20 let, leta 1975 pa so postali samostojno Društvo upokojencev Prebold s skoraj 500 člani. Društvo je v 70-letni zgodovini poleg aktualne predsednice vodilo šest predsednikov. Z najdaljšim stažem, kar 20 let, je društvo vodil sedaj že pokojni Ivi Stepišnik. Vsak od njih je prispe- val k uspešnemu delu društva, ki je imelo že tudi preko 1000 članov. Sedaj pa jih je okrog 700. V društvu vseskozi skrbijo za razne aktivnosti v obliki rekreacije, izletov in letovanj ter nasploh za druženje, ki jim ga omogočajo njihovi športno-rekreacijski in društveni prostori z veliko pokrito teraso. Priznanje njihovemu delu in visokemu jubileju so dali tudi gostje na čelu s predsednico ZDUS Zdenko Jan in predsednikom PZDU Celje Jakobom Presečnikom. Čestitkam sta se pridružila župana občin Prebold in Braslovče mag. Marko Repnik in Tomaž Žohar. Predsednica slovenskih upokojencev Zdenka Jan je podelila priznanja ZDUS. Pisno priznanje ZDUS je prejela Marta Praprotnik, malo plaketo ZDUS Franc Lenko, plaketo ZDUS pa je Zdenka Jan podelila DU Prebold za 70-letno delovanje. Samo društvo je podelilo zahvale Občini Prebold in Občini Braslovče ter Pihalnemu orkestru Prebold in PGD Prebold–Dolenja vas–Marija Reka. Sledila je še podelitev medalj s športnih tekmovanj, ki jih je zmagovalcem podelil vodja športne sekcije DU Prebod Matjaž Rozman. Za prijetno glasbeno vzdušje so poskrbeli Pihalna godba Prebold s promenadnim koncertom, Savinjski rogisti, v družabnem delu pa glasbenik Jože Novak. Prireditev je povezovala Bernarda Hriberšek. Župan Tomaž Žohar z vodstvom PGD Gomilsko ob novem avtomobilu Kipec sv. Florjana in novo vozilo T. TAVČAR V Prostovoljnem gasilskem društvu Gomilsko (PGD) so v soboto, 10. avgusta, slavnostno blagoslovili nov Florjanov kipec na gasilskem domu njihovega društva. Obred blagoslova kipca, ki ga je v celoti financiral domačin Anton Rančigaj, je opravil domači župnik Martin Cirar. Zatem je sledil prihod novega gasilskega vozila GVC-1, vrednega 320 tisoč evrov. Občina Braslovče je pokrila 85 odstotkov tega zneska. Pred Domom krajanov Gomilsko se je zbralo lepo število obiskovalcev in gasilcev sosednjih društev, ki so pripravili vodomet za novo vozilo GVC-1, ki je po 21 letih nadomesti- lo staro gasilsko vozilo. Pozdravne besede je imel predsednik PGD Gomilsko Boštjan Brišnik, za njim pa še poveljnik PGD Gomilsko in predsednik sedemčlanske komisije za nabavo vozila Boštjan Šalamon. Svoje čestitke so izrazili tudi Miloš Dernač, poveljnik GPO Braslovče, Ludvik Meklav, poveljnik GZ Žalec, in na koncu še župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Krajši kulturni program ob plesu so pripravile pionirke PGD Gomilsko. Uradni prevzem gasilskega avtomobila GVC-1, ki je velika in koristna pridobitev za kraj in tudi širše, bo 28. septembra. Že dvajsetič na Goro Oljko T. TAVČAR S podelitve medalj najboljšim dvojicam v balinanju Novo igrišče za odbojko na mivki T. TAVČAR Zadnji vikend v mesecu juliju so v Založah na tamkajšnjem Tajhtu pripravili krajšo slovesnost ob odprtju novega igrišča za odbojko na mivki. Župan Občine Polzela Jože Kužnik se je ob odprtju zahvalil vsem, ki so pri tem projektu sodelovali, še posebej pa je pohvalil aktivno delo Krajevnega odbora Založe, ki se vsake naloge loti z veliko vnemo in željo narediti nekaj dobrega za lokalno skupnost. Predsednik KO Založe Sergej Zabukovnik je poudaril, da brez složnega dela in sodelovanja tako lokalne skupnosti kot Zveze športnih društev Polzela, donatorjev, posameznikov in članov odbora do te prido- bitve zagotovo ne bi prišlo. Območje Tajhta sestavljajo tri naravna jezera. Srednjega so pričeli urejati že leta 2017. Uredili so okolico s potjo okoli jezera in kasneje zgradili še večnamenski objekt. Povedal je še, da želijo na območju Tajhta postaviti kozolec, ki bi bil v zgornji etaži zaprt, kar bi omogočilo druženje tudi jeseni in pozimi. V nadaljevanju je skupaj z županom in člani Krajevnega odbora Založe prerezal trak ob odprtju. Igrišče so takoj preizkusili mladi športniki, kasneje pa je bilo odigranih tudi nekaj prijateljskih tekem. Športni vikend na Tajhtu so sklenili v nedeljo, 28. julija, z družabnimi vodnimi igrami. Kmalu po startu v Andražu nad Polzelo Letošnji gorski tek na Goro Oljko za Zoranov pokal, ki ga organizirata PD Polzela in ŠD Andraž nad Polzelo, je potekal 13. julija, bil pa je že 20. po vrsti. Teklo je 76 tekačev v osmih kategorijah iz raznih krajev Slovenije in tujine, veljal pa je tudi za točke štajersko-koroškega pokala 2024. Proga, ki je dolga 7,4 km, se prične na športnem igrišču v Andražu nad Polzelo in nekaj časa poteka po asfaltu, nato pa preide v gozd, kjer lahko tekači uživajo v senci. Cilj je bil pri domu na Gori Oljki (725 m), kjer so udeleženci teka prejeli toplo malico, okrepčilo, sadje in spominsko darilo. Najhitrejši udeleženci teka so prejeli še pokale in medalje. Najhitrejša pri ženskah je tudi letos bila Eva Arh, članica ŠD Izlake, s časom 43 minut in 3 sekunde. Absolutni zmagovalec je postal Tadej Serdinšek, član Atletskega kluba Poljane Maribor, ki je s časom 32 minut in 57 sekund postavil nov rekord proge. Najmlajši udeleženec teka je bil Žiga Vižintin iz Kopra, star 11 let, najstarejši tekač pa Branko Janez Rojc iz Ljubljane, star 83 let. Edina predstavnika iz Občine Polzela sta bila Stanka Tominšek Kužnik in Matevž Ograjenšek, oba iz Andraža nad Polzelo, ki sta bila vsak v svoji kategoriji šesta. Ob koncu prireditve je besede zahvale vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi teka, izrekel predsednik PD Polzela Aleksander Mlakar. PO DOLINI 6 ŠT. 8 I avgust 2024 Obeležili Marijino vnebovzetje Irena Friškovec bo direktorica T. TAVČAR Na cerkveni in državni praznik Marijinega vnebovzetja, ki ga praznujemo 15. avgusta in je od leta 1992 tudi v Sloveniji dela prost dan, so bile romarske cerkve tudi letos polne vernikov. V Petrovčah se je slovesnosti in maš ob prazniku ponovno udeležila velika množica vernikov. Osrednja slovesnost v celjski škofiji je bila že tradicionalno v Baziliki Matere Božje v Petrovčah, ki velja za osrednje romarsko svetišče celjske škofije. Po ocenah organizatorjev se je praznične slovesnosti udeležilo več kot dva tisoč vernikov, med drugim tudi številni romarji iz raznih krajev Savinjske doline. Nekateri so prišli celo peš. Tudi letos se je versko dogajanje tradicionalno začelo na predvečer praznika, v sredo zvečer, ko so bile v petrovški baziliki večernice s sveto mašo, po kateri je bila procesija z Marijinim kipom in lučkami po vasi. Slovesnost je vodil polzelski župnik Urban Lesjak. Že navsezgodaj, ob 6.30, je sveto mašo daroval domači župnik pater Ivan Arzenšek - Vanči. Ob 8. uri pa je maševal župnijski vikar pater Drago Ferencek. Osrednje dogajanje je bilo na sam praznik, ko so bile dopoldne kar štiri Marijinega vnebovzetja svetilnik upanja in utehe, ker smo na poti k novemu življenju in novemu rojstvu v nebeški slavi. Mašo je zaključil z blagoslovom ljudi in zelenja, ki so ga prinesli s seboj. Opoldne je sledila še maša za ostarele in bolne, ki jo je daroval prof. Srečko Reher. Praznični dan je v Petrovčah sklenil priljubljeni župnik Martin Golob iz Grosuplja. Pridigo je začel hudomušno in primerjal materinsko ljubezen Marije z našo ljubeznijo do staršev. Tudi mi moramo to ljubezen vrniti. Nekaj K. R. T. T. Na letošnjem dnevu hmeljarjev se je Združenje hmeljarjev Slovenije za odlično sodelovanje in strokovnost s šopkom zahvalilo dolgoletni kmetijski svetovalki, specialistki za hmeljarstvo Ireni Friškovec. Irena namreč s 1. septembrom odhaja na novo delovno mesto. Prijavila se je in bila izbrana za direktorico Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje, v katerem je bila doslej zaposlena kot kmetijska svetovalka. Irena Friškovec je povedala, da bo specialistično delo na področju hmeljarstva naprej teklo nemoteno in neokrnjeno: »Že dlje časa je pri nas kolega Blaž Dimec, ki je bil tudi pripravnik pri meni in nekako vsa leta spremlja moje delo. On bo prevzel moje delo, tako da hmeljarjem ni treba skrbeti. Jaz pa tudi ostajam Irena Friškovec, nova direktorica Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje na zavodu, vendar bom zadolžena za vse kmetijske panoge, ne samo za hmeljarstvo. Še vedno bom tudi članica društva, tako da se bomo s hmeljarji gotovo še veliko srečevali.« Hrano 241 družinam T. TAVČAR S slovesne maše Izidorja Pečovnika Dorija, ob njem pater Ivan Arzenšek maše. Ob 10. uri je na prostem mašo daroval Izidor Pečovnik Dori, vodja slovenskih misijonarjev v zahodni Evropi. Dori je v pridigi poudaril ljubezen slovenskega naroda do naše nebeške kraljice. Marija je zaradi svoje predanosti Bogu, zaradi tistega svojega »Zgodi se mi po tvoji volji« zgled vere in ljubezni, zato je praznik moramo dati, če pričakujemo, da bomo kaj prejeli. Njegova pridiga je poslušalce večkrat spravila do smeha in nam, in kot je dejal, dala nekaj, kar lahko »prežvekujemo«. Mašo je popestrila glasbena skupina »Bog je ljubezen«, po maši pa je bilo slavljenje luči z izpostavljenim najsvetejšim. Letos so v RKS – Območnem združenju Žalec v prvih julijskih dneh razdelili hrano 241 družinam iz Spodnje Savinjske doline, v katerih je 601 družinski član. Hrano je prejelo 149 družin iz Občine Žalec, 29 iz Občine Braslovče, 21 iz Občine Prebold, 14 iz Občine Polzela, šest iz Občine Vransko, štiri iz Občine Tabor, 14 ukrajinskih družin in štiri družine, ki živijo v domu za brezdomce Želva – Eureka. Kot je povedal sekretar RKS – OZ Žalec Matjaž Črešnovar, so upoštevali družine, ki so jim pravočasno dostavile dokazila o socialni ogroženosti. Prejele so mleko, testenine, riž, olje, moko, konzerviran fižol in pelate, marmelado, pašteto in cedevito. Naslednja delitev hrane bo oktobra, o čemer bodo upravičene obvestili preko SMS-jev in običajne pošte. 8 ton nevarnih odpadkov Akcija 5. septembra T. TAVČAR Podjetje Simbio je pripravilo prvo letošnjo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. To so baterije, barve, olja, pesticidi in zdravila. Ti lahko povzročijo škodo za okolje in zdravje ljudi, če jih ne odstranimo pravilno. V akciji je sodelovalo vseh šest občin Spodnje Savinjske doline. T. TAVČAR Tako je 364 občanov v Občini Žalec zbralo 3.973 kg nevarnih odpadkov, v Občini Prebold 35 občanov 84 kg, v Občini Polzela 83 občanov 900 kg, v Občini Vransko 15 občanov 289 kg, v Občini Braslovče 103 občani 1.428 kg in v Občini Tabor 25 občanov 471 kg. Rdeči križ Slovenije (RKS) – Območno združenje Žalec je s Krajevno organizacijo RK Žalec za Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec 25. julija pripravilo že letošnjo sedmo terensko krvodajalsko akcijo. Kri je darovalo 74 krvodajalcev, kar je zaradi poletnih počitnic lepa številka. Ugotavljajo tudi, da se k darovanju prijavlja čedalje več mladih, kar je vzpodbudno. Naslednja, osma krvodajalska akcija bo v prostorih Elektra Celje v Šempetru, 5. septembra. Opis delovnega mesta: Juteks, d. o. o., iz Žalca je podjetje, ki se po kakovosti uvršča v sam svetovni vrh proizvajalcev PVC talnih oblog. Iščemo novega člana naše ekipe za delo na delovnem mestu posluževalec linije (m/ž) Vaše delovne naloge bodo predvsem posluževanje in nadzor nad delovanjem linije, v nadaljevanju vas bomo usposobili tudi za opravljanje internega transporta med posameznimi fazami proizvodnje (upravljanje električnih vozičkov, dvigal, viličarja). Delo ni fizično zahtevno, zahteva pa posameznike, ki se zavedajo svoje vloge v skupini in odgovornosti vsakega udeleženca za dober končni rezultat. Pričakujemo: • stabilne in zanesljive sodelavce, ki jim delo v 3-izmenskem režimu ne predstavlja težave; • osebe, ki si pod vodstvom mentorja želijo pridobiti nova znanja. Pri pripravi hrane v skladišču v Žalcu Ponujamo: • stabilno zaposlitev in delo v dobrem kolektivu – začetno pogodbo za določen čas bomo ob obojestranskem zadovoljstvu nadgradili v delovno razmerje za nedoločen čas; • korektno plačilo; • nadpovprečno visok regres in božičnico; • dodatno pokojninsko zavarovanje; • maksimalno izplačilo stroškov za prehrano in potnih stroškov. Prijave sprejemamo na e-mail breda.hladnik@bintg.com, za dodatne informacije pa smo vam na voljo na 031 747 171. Vabimo vas, da se nam pridružite! PO DOLINI ŠT. 8 I avgust 2024 7 Raziskovali okno kot motiv BINA PLAZNIK Letošnje kolonije v Dvorcu Novo Celje se je udeležilo več kot 40 ljubiteljskih slikarjev z vseh vetrov – iz Savinjske, Prekmurja, Novega mesta, Ljubljane in Ukrajine. Nekateri se med ustvarjanjem raje skrijejo v notranje prostore. Pod okriljem ZKŠT Žalec, Likovne sekcije KUD Žalec in OI JSKD Žalec so v Dvorcu Novo Celje organizirali 8. likovno kolonijo Zeleno zlato, ki je trajala od srede, 21., do petka, 23. avgusta, ko so tudi odprli razstavo nastalih del. Tokrat so ustvarjali pod naslovom Okno kot motiv. Mentor kolonije mag. Uroš Potočnik je povedal, da ima okno kot motiv dolgo zgodovino: »Pričelo se je uporabljati v času renesanse, to je v 15. stoletju. Sicer se motiv okna pojavlja v različnih zgodovinskih obdobjih in seveda nosi simbole takratnega časa. Okno v slikarstvu ni služilo le kot preprost kompozicijski arhitekturni element ozadja, ampak je vanj prinašalo tudi vir svetlobe. Vir svetlobe, ki je izjemno pomemben gradnik slikarstva, pa je lahko manifestacija božanske prisotnosti, metafora za upanje, spremembe ali korak v neznano. Okno torej vsebuje močan simbolni pomen. Okno nekomu simbolno pomeni avanturo v neznano, osvajanje daljnih dežel in podjarmljenje daljnih tujih ljudstev. Lahko pa predstavlja mejo družbenih spon, norm, navad, običajev ter s pogledom skozenj utečemo vsakdanjemu banalnemu življenju v neraziskani, neznani svet. Okno lahko predstavlja našo dušo, ki želi poleteti ter se rešiti bremen in tegob realnosti, v katero smo dani. Okno lahko simbolizira čakanje. Čakanje na novico, ljubimca, moža ali pozdrav mimoidočega.« Na razstavi si lahko ogledamo različne stile, pojasni mag. Uroš Potočnik. »Med udeleženci prevladuje klasičen realizem, nekateri so se podali v nadrealistične vode, drugi so z barvo raziskali barvne odnose. Na ogled bo en likovni miks,« še doda. Na petkovem odprtju sta udeležencem podelila diplome mentor kolonije skupaj z mag. Markom Repnikom, Najlepše je ustvarjati v naravi. med zunanjim svetom in svetom v naših glavah. Lahko smo ujetniki svojega telesa in uma, lahko pa smo ujetniki notranjega arhitekturnega zaprtega prostora, ki nas omejuje in utesnjuje. Okno kot ločnica med zunanjim in notranjim prostorom nam daje upanje, da se osvobodimo direktorjem ZKŠT Žalec. Razstavo si lahko ogledate v Dvorcu Novo Celje do 8. septembra ob vikendih med 17. in 20. uro, izven navedenega termina pa po predhodni najavi. Razstavili ročna dela Dobitniki priznanj, ki so bili prisotni na slavnostni seji. Praznično v KS Griže D. NARAGLAV V mesecu, ki se izteka, KS Griže praznuje svoj krajevni praznik. Zvrstilo se je že več prireditev, nekaj se jih še bo. To soboto bodo odprli tracionalno razstavo ročnih del Jelke, sledi še pohod NOB, srečanje starejših itd. Osrednjo prireditev pa so minulo soboto imeli v letnem gledališču Limberk, kjer je bila slavnostna seja krajevne skupnosti s podelitvijo priznanj KS in kulturnim programom. Za uvod v praznovanje je poskrbela pihalna godba Zabukovica pod vodstvom Tanje Petrej, z njo pa je zapela mlada pevka, domačinka Hana Premik. Osrednja govornika sta bila župan Občine Žalec Janko Kos in predsednica Sveta KS Griže Olga Markovič, ki je kasneje tudi podelila priznanja KS. Oba govornika sta izpostavila, da tako na občini kot v KS svoje delo opravljajo z vso odgovornostjo v dobrobit vseh krajanov in občanov. Probleme rešujejo skupaj, se dogovarjajo in iščejo najboljše rešitve. Hkrati se zavedajo, da vse rešitve niso vedno vsem po godu, so pa v okviru njihovih pristojnosti. Vsekakor pa sta potrebna sožitje in sodelovanje, kar tudi prinaša rezultate. Župan je nanizal nekaj pomembnih pridobitev v občini in KS Griže, ob tem pa tudi izpostavil težave, ki se pojavljajo s strani države pri izgradnji novega griškega mostu čez Savinjo. Olga Markovič je predstavila še nekatere pridobitve in naloge za v prihodnje. Trenutno potekajo dela za razširitev razsvetljave v Migojnicah proti Zabukovici, v teku pa je že izgradnja kanalizacije v Migojnicah. Prejeta dodatna sredstva (20.000 evrov) za leto 2023 so vložili v dokončanje parkirišča v Zabukovici, toliko dodatnih sredstev za leto 2024 pa bo porabljenih za asfaltiranje odseka ceste in ureditev odvodnjavanja v spodnjih Grižah. Ob zaključku svojega nagovora je Olga Markovič izpostavila še letošnji 70-letni jubilej Limberka. Na prireditvi, ki sta jo vodila Petra Župevc in Matjaž Črešnovar, so nato podelili letošnja priznanja. Ta so za vidnejše uspehe prejeli učenke in učenci OŠ Griže, tekmovalci Lokostrelskega kluba Hmeljček, ki so pod vodstvom Marjana Izgorška osvojili več medalj državnih prvakov in podprvakov v različnih kategorijah, Predsednica sveta KS Olga Markovič med govorom ekipa mladih planincev 9. razreda OŠ Griže za 3. mesto na SPOT 2024 ter ekipa družine Mohorko, ki je na istem tekmovanju prav tako osvojila 3. mesto. Za področje kulture je priznanje prejela Tanja Kastelic, za vsestransko aktivnost na različnih področjih pa Slavko Grm. Zlato plaketo je prejelo PGD Zabukovica, ki letos praznuje stoletnico obstoja. Prireditev so s kulturnim programom obogatili še otroci Vrtca Griže, oktet Zabukovčani, učenci OŠ Griže in Podružnične šole Liboje, mlada pevka Ema Vedenik in mladi harmonikar Matevž Kveder. D. NARAGLAV v sekciji že od vsega začetka. To sta Vika Skok in Marica Štorman. Poleg njiju je izpostavila tudi Mileno Klasič iz skupine Šešče, ki ima pomembne zasluge in funkcije za tehnično kulturo v PZDU, in Tončko Podgorski, ki ima certifikat za izdelavo rož in sodeluje na vseh natečajih. PRODAJALNA Del razstave domačega upokojenskega društva Izjemni jesenski popusti do -40 %! Preverite akcijo na naši spletni prodajalni BREZPLAČEN OGLAS V soboto in nedeljo, 17. in 18. avgusta, je v veliki dvorani Hotela Prebold bila na ogled razstava ročnih del Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje. Tokratna razstava je bila že 15. po vrsti, organizacija pa je pod okriljem PZDU Celje tokrat bila v rokah preboldskega Društva upokojencev in njihove sekcije, kar je sovpadalo tudi s 70-letnico delovanja njihovega društva. Tokrat so 15. pokrajinsko razstavo, ki je bila prava paša za oči, s svojimi najrazličnejšimi in navdihujočimi izdelki obogatila DU: Griže (Jelke), Galicija (Klepetulje), Ljubno ob Savinji (Toplica), Nazarje (Vrba), Prebold–Šešče (Petlje), Polzela (Iskrice), Rečica ob Savinji (Vezilje), Šentjur pri Celju (Klepetulje), Univerza za III. življenjsko obdobje Vransko (Snežinke), Štore in Prebold (Petlje). Vodja sekcije ročnih del v preboldskem društvu Ida Drozg je ob odprtju predstavila delovanje njihove sekcije Petlje, ki deluje že 34 let, ob tem pa tudi izpostavila njihovi članici, ki sta NAKUPUJTE PREKO SPLETA prodajalna.uniforest.si Akcija velja od 24. 8. 2024 do 14. 9. 2024 oziroma do odprodaje zalog. Latkova vas, 051 665 566 | Celje, 051 301 777 OSREDNJE TEME 8 ŠT. 8 I avgust 2024 Letos vroč in razigran dan hmeljarjev K. ROZMAN T. TAVČAR Novi hmeljarski par sta starešina Vinko Štorman iz Podloga in hmeljska princesa Anja Kupec Oset iz Sv. Lovrenca. Slovenski hmeljarji in hmeljarke so se v nedeljo, 11. avgusta, v Braslovčah zbrali na 62. dnevu hmeljarjev, ki so ga tudi letos organizirali Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Braslovče in Turistično društvo Braslovče. Lani so morali zaradi posledic poplav prireditev prestaviti na september, tokrat pa je vse potekalo tako, kot so si zamislili in kot veleva tradicija. Osrednji del je bila predaja starešinstva. Dan hmeljarjev je ena najstarejših etnografskih prireditev v Sloveniji, na kateri se hmeljarji srečajo pred zahtevnim obdobjem obiranja hmelja. Tudi letos so se hmeljarke in hmeljarji, strokovnjaki s področja hmeljarstva in gostje najprej zbrali v dvorani Doma kulture Braslovče na slavnostni seji Združenja hmeljarjev Slovenije, ki letos praznuje 20-letnico delovanja. Na seji je svoje približno Hmeljarski starešine s prejšnjim in novim parom ter župani, med princesama je mama nove princese, prav tako pred leti imenovana za hmeljsko princeso. Na dnevu hmeljarjev ne gre brez tradicionalne povorke. enoletno delo predstavil takrat še aktualni par, hmeljarski starešina Ciril Terglav iz Zgornjih Grušovelj in hmeljska princesa Špela Razboršek iz Arje vasi. Predstavil se je tudi nov par. Zatem so spregovorili o letošnji pridelovalni sezoni in drugih aktualnih temah v hmeljarstvu. Čeprav so razmere zahtevne, so po besedah predsednika Združenja hmeljarjev Slovenije Janeza Oseta prepričani, da bodo premagali tudi te nekoliko slabše čase. Da je slovensko hmeljarstvo v svetovnem merilu pri vrhu, dokazujejo tudi trije novi vitezi reda hmelja, ki jih je letos imenovalo Mednarodno združenje hmeljarjev, je poudaril. Novi vitezi so Alojz Rojnik, Davorin Vrhovnik in Marta Rak Cizej. Nov hmeljarski par: Vinko Štorman iz Podloga in Anja Kupec Oset iz Sv. Lovrenca Prejšnji hmeljarski starešina sicer dobi novo funkcijo, prevzame namreč prapor združenja hmeljarjev. Cirilu Terglavu ga je predal Aljoša Uršič. Številne obiskovalce je nagovoril tudi župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Med prvimi obveznostmi novega hmeljarskega para je bil ples, nato pa se je nadaljevalo sproščeno druženje s hmeljarskimi in drugimi zabavnimi igrami. Med drugim so se dekleta pomerila v obiranju hmelja na star način. Zabava z ansambloma Zaka' pa ne in Gadi se je zavlekla pozno v noč. Predaja hmeljarskega mačka in škafka Mladi so na vozovih pripravili zanimive predstavitve starih hmeljarskih opravil, ki so jih pospremili z obilico smeha in dobre volje. Delkleta so se pomerila v obiranju hmelja. Kot vsako leto se je osrednji del 62. dneva hmeljarjev pričel popoldne s povorko skozi trg Braslovč do prireditvenega prostora Skup'n plac. Konjenikom so sledile mažoretke in godba iz Laškega. Na prvih vozovih se je pripeljal prejšnji hmeljarski par, nato novi, sledili so spodnjesavinjski župani in hmeljarski starešine. Za njimi so člani društev podeželske mladine iz Spodnje Savinjske doline na vozovih prikazali nekdanja hmeljarska opravila, povorko z enajstimi vozovi pa so zaključili braslovški gasilci, ki so prikazali gašenje požara na hmeljski sušilnici. Najbolj slovesen del je bila predaja starešinstva. Do takrat še aktualni hmeljarski starešina Ciril Terglav je simbol starešinstva – hmeljarskega mačka – predal Vinku Štormanu iz Podloga, ki se že 35 let ukvarja s hmeljarstvom, saj je moral zaradi bolezni očeta kmalu prevzeti kmetijo. Hmeljska princesa Špela Razboršek pa je škafec in s tem naloge predstavljati slovenski hmelj predala Anji Kupec Oset iz Sv. Lovrenca. Izmed štirih kandidatk so jo izbrali člani podeželske mladine. S tem nadaljuje tradicijo obeh svojih dedov, ki sta bila hmeljarski starešini, hmeljski princesi sta bili tudi njena mama in teta. Poleg škafka in lente je prejela tudi zlat obesek hmeljske kobule, ki ji ga je pripel predsednik združenja hmeljarjev Janez Oset. Seveda so zatem vsi nazdravili z vrčkom piva. Novi hmeljarski par se je predstavil na slavnostni seji Združenja hmeljarjev Slovenije. Letina po količini verjetno podpovprečna Kot je povedala kmetijska svetovalka, specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec, letos 121 tržnih pridelovalcev hmelja prideluje hmelj na 1644 ha, kar je 31 hektarjev manj kot lani. Zmanjšanje površin hmeljišč je verjetno odraz razmer na svetovnem trgu hmelja, saj trenutno hmeljarji ne morejo sklepati večletnih prodajnih pogodb. Še vedno je največ hmeljišč (dobrih 42 %) posajenih s sorto aurora, dobrih 30 % je posajenih s celeio, slabih 10 % z bobkom in dobrih 8 % s savinjskim goldingom. Vreme tudi letos ni bilo najbolj naklonjeno hmelju. »Pomlad je bila prehladna in premokra. Na izpostavljenih legah smo beležili tudi pozebe prvih poganjkov. Poznajo se tudi lanske poplave. Naše bojazni po poplavah lani avgusta so se izkazale za upravičene, saj rastline hmelja v poplavljenih hmeljiščih letos slabše priraščajo, ostajajo šibke, s tanjšimi poganjki. Enako se dogaja tudi v vseh hmeljiščih na težjih, slabše odcednih tleh, kjer je zaradi obilice padavin voda zastajala v tleh. To povzroči pomanjkanje kisika v tleh, kar pa se odraža v rasti in razvoju hmelja. Rastline so v teh hmeljiščih ostale smrekaste, s kratkimi stranskimi poganjki in niso prišle do vrha. Rastline so sicer v večini hmeljišč prišle do vrha opore, a jih je veliko ostalo s kratkimi stranskimi poganjki, imajo obliko ozkega valja ali pa so celo smrekaste. Mlajši nasadi na odcednih tleh pa so razvili normalne oblike rastline – obliko širokega valja. Tudi to leto je kar nekaj hmeljišč poškodovala toča. Še posebej močna je bila konec maja na območju Šmartnega pri Slovenj Gradcu in v začetku junija v Spodnji Savinjski dolini na območju Poljč,« je povedala Irena Friškovec in dodala, da na pridelek še zelo vpliva vreme v avgustu. Če bi napovedani vročinski val prinesel daljše obdobje temperatur nad 30 °C, bi to škodovalo razvoju storžkov. Po prvih ocenah bo tako letošnja letina po količini podpovprečna, končne ocene pa bo mogoče dati šele konec avgusta oz. v začetku septembra. Pričetek obiranja so napovedali za deset do dvanajst dni kasneje kot običajno, trenutno je nekje na sredi. OSREDNJE TEME ŠT. 8 I avgust 2024 HLADEN DOM BREZ KLIMATSKIH NAPRAV Dočakali smo novo poletje z rekordno visokimi temperaturami. Vroči dnevi lahko resno ogrozijo naše zdravje, zato potrebujemo ustrezne rešitve za hlajenje. Klimatske naprave so dolgo časa hladile naše domove, vendar imajo številne pomanjkljivosti: so glasne, kvarijo izgled doma in so omejene le na hlajenje. Ali obstaja boljša rešitev? Da, toplotne črpalke! Zakaj so toplotne črpalke boljša izbira? Toplotne črpalke prinašajo revolucijo v hlajenju in ogrevanju. Poleti hladijo, pozimi grejejo, vse z eno napravo, kar prinaša več udobja in nižje stroške skozi vse leto. Vzdrževanje je enostavnejše ter cenejše, saj vzdržujete le eno napravo namesto dveh. Kako hladijo toplotne črpalke? Pasivno hlajenje deluje kot talno gretje, le s hladno vodo, kar omogoča enakomerno porazdelitev temperature brez pihanja in je primerno za prehodna obdobja. Pri aktivnem hlajenju uporabljamo konvektorje, ki delujejo podobno kot običajne klimatske naprave in so primerne za tiste, ki potrebujejo bolj intenzivno hlajenje. Stropni, stenski ali talni konvektorji omogočajo dinamično hlajenje z razvlaževanjem s hladno vodo, ki jo pripravlja toplotna črpalka. Hlad širijo v prostor z ventilatorji, s čimer zrak hladijo. Da bi bili kos dnevni vročini in hkrati spali mirno brez pihanja a ob prijetni temperaturi, lahko uporabite kombinirano hlajenje. Podnevi se poslužite hlajenja s konvektorji, ponoči pa povsem brez hrupa in pihanja prijetno temperaturo vzdržujete s pasivnim hlajenjem. Geotermalne toplotne črpalke: najbolj učinkovit in okolju prijazen način hlajenja Geotermalne toplotne črpalke, kot je ETERA, so najučinkovitejša rešitev za hlajenje, saj kot temperaturni vir uporabljajo zemljo, ki se ne segreva nad 15 stopinj Celzija. Z njimi lahko zmanjšate porabo električne energije za 25 do 50 odstotkov v primerjavi s klimatskimi napravami. Estetsko dovršene in tihe Pozabite na vizualno neprijetne zunanje enote klimatskih naprav! Z eno napravo boste potrebovali le eno zunanjo enoto ali sploh nobene, če uporabljate geotermalno toplotno črpalko. Prav tako se boste izognili prenosu vibracij in hrupa po stenah, saj toplotne črpalke delujejo skoraj neslišno. Naročnik oglasa: Kronoterm, d.o.o., Trnava 5 e, 3303 Gomilsko Hlajenje v conah Toplotne črpalke omogočajo nastavitev različnih temperatur v različnih prostorih, kar prilagodi temperaturo vašim potrebam brez dragih multi split klimatskih naprav. Upravljanje na daljavo in z aplikacijo omogoča preprosto nastavljanje temperature in urnikov delovanja, da se vedno vračate v prijetno ohlajen dom, brez da bi o tem morali razmišljati. Če ste pripravljeni, da svoj dom spremenite v prijetno oazo, kamor boste lahko pobegnili pred nevzdržnimi poletnimi temperaturami, kontaktirajte podjetje KRONOTERM na info@kronoterm.com ali pokličite 03 703 16 20. 9 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM 10 ŠT. 8 I avgust 2024 Uniforest z novo halo L. GROBLER ARHIV UNIFOREST Uniforest je z novo halo na 4500 m² pridobil nove proizvodne kapacitete in skladiščne prostore z avtomatiziranim sistemom skladiščenja. V novi hali je Uniforest uredil napredno proizvodnjo. Podjetje Uniforest iz Latkove vasi je sredi julija v industrijski coni v Latkovi vasi predalo namenu novo halo, objekt napredne proizvodnje. Novo pridobitev, ki je po njihovi oceni pomemben korak v tehnološkem razvoju podjetja, so pospremili s slavnostnim dogodkom, ki ga je obiskalo več kot 500 gostov. Projekt postavitve napredne proizvodnje je vreden skoraj 8 milijonov evrov, Uniforest pa je zanj prejel tudi subvencijo iz naslova razpisa Spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v Republiki Sloveniji (JR INVEST2022-NOO) v višini 2.864.520 EUR, ki jih financira Evropska unija – NextGenerationEU. »Investicija je bila precejšen zalogaj, a zavedamo se, da nam lahko stabilnejši jutri omogočita le avtomatizacija oziroma robotizacija. Vlaganje v napredne, digitalne in trajnostne procese je korak v pravo smer,« je ob odprtju pojasnil direktor in lastnik podjetja Uniforest Drago Pintar. Program ob odprtju na novo postavljene napredne proizvodnje sta povezovala Bernarda Žarn in Franci Podbrežnik, Drago Pintar pa je v svečanem nagovoru zbranim povedal: »Vaša prisotnost za nas pomeni neprecenljivo podporo, kajti ta dan je za nas v Uniforestu posebnega pomena, saj simbolizira vrhunec našega dosedanjega dela, vztrajnosti in nenehnega prizade- Letos mineva trideset let, odkar so v Uniforestu začeli izdelovati gozdarske vitle. Zdaj so se razvili v enega največjih proizvajalcev gozdarske mehanizacije v Sloveniji, vendar na domače trge prodajo le 15 odstotkov proizvodnje. Trenutno izvažajo v 45 držav po vsem svetu, med njihovimi najpomembnejšimi trgi pa so Nemčija, Avstrija, Francija, Italija in ZDA. Rastoča trga sta Velika Britanija in Avstralija. Lani je Uniforest imel 35 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 16 milijonov evrov več kot pred petimi leti. Zvišuje pa tudi čisti dobiček, ki je v letih 2022 in 2023 znašal že blizu 3 milijone evrov, kar je šestkrat več kot pred petimi leti. Trenutno ima Uniforest nekaj več kot sto zaposlenih, zaradi novih proizvodnih zmogljivosti pa se potrebe po novih kadrih še povečujejo. V Kovintrade, d. d., Celje širimo in pomlajujemo ekipo. Zaposlujemo naslednja delovna mesta: • komercialist • vodja izmene • kontrolor • skladiščnik • izvajalec razreza Nudimo: • mentorsko podporo pri začetnem spoznavanju poslovnih modelov in procesov podjetja • delo v urejenem in dinamičnem okolju • stimulativno plačilo za opravljeno delo • priložnost za osebno in strokovno rast • brezplačni parkirni prostor • zaposlitev v podjetju, ki se ponaša s certifikatom »Družini prijazno podjetje« Več o odprtih razpisih si lahko ogledate na naši spletni strani: kovintrade.com/o-nas/zaposlitve Če si pravi za nas, se prijavi. vanja za inovacije in napredek. Je prelomnica, ki se ne zgodi vsak dan, zato jo s posebnim občutkom dodajamo v zgodbo o podjetju Uniforest.« Uniforest je z novo halo na 4500 m² pridobil nove proizvodne kapacitete in skladiščne prostore z avtomatiziranim sistemom skladiščenja, s čimer je povečal produktivnost in konkurenčnost na trgu. K temu dodatno prispevajo tudi visokotehnološki stroji in naprave. Vsi novi proizvodni procesi so digitalizirani in delno avtomatizirani, vzpostavljeni so pogoji za uvedbo trajnih in zelenih rešitev. V novem objektu je Uniforest vzpostavil tehnologijo za laserski razrez, krivljenje in obdelavo pločevine ter za ročno in robotsko varjenje. Za skladiščenje pločevine bo na voljo visoko regalno avtomatsko skladišče s 420 paletnimi mesti. Z novo pridobitvijo v Uniforestu zasledujejo tudi cilj – dekarbonizacijo, saj bodo z novo opremo neposredno zmanjšali lokalni vpliv prevozov med številnimi dobavitelji in kooperanti. Zbrane je nagovoril župan Občine Žalec Janko Kos, ki podjetniško pot Draga Pintarja spremlja že od ustanovitve podjetja, ki izvira iz Petrovč, torej Občine Žalec: »Iskreno čestitam za še eno izjemno pridobitev. Uniforest je že zdavnaj prerastel slovenske meje, ob tem pa vseeno ostajate skromni in z nogami na tleh. Če bi imeli več takšnih podjetnikov in podjetij, bi nam šlo še lepše. Kapo dol za vse te dosežke. Z roko v roki smo močnejši in verjamem, da boste polni idej in dobrih načrtov tudi v prihodnje.« Ob slavnostnem trenutku so direktorju poleg župana Občine Žalec Janka Kosa na odru ob strani stali še Aleksander Reberšek, poslanec v DZ RS, Tjaša Skočaj Klančnik, direktorica občinske uprave Občine Prebold, in Branko Verk, podžupan Občine Prebold. S pritiskom gumba in razsvetlitvijo nove proizvodne hale je Drago Pintar novo pridobitev tudi simbolno predal namenu. Spodbudnim željam za prihodnost je sledil blagoslov objekta, ki ga je opravil Srečko Hren, župnik Župnije Prebold. Še naprej slovenska L. GROBLER V Mlekarni Celeia načrtujejo širitev palete izdelkov in nadaljevanje prenove proizvodnje z do okolja prijaznimi tehnologijami. Mlekarna Celeia, ki ostaja v lasti kmetijskih zadrug, se bo v prihodnosti usmerila v širitev posameznih segmentov proizvodnje mlečnih izdelkov in nadaljevala s posodobitvijo proizvodnje v skladu s trajnostnimi, do okolja prijaznimi smernicami. S svojo zavezo po odkupu le najboljšega mleka slovenskih kmetij brez gensko spremenjenih organizmov (GSO) bodo še naprej skrbeli za ohranjanje slovenskega podeželja in podporo družinskim kmetijam, na katerih ponekod mleko prirejajo že več generacij, so sporočili konec junija. Mlekarna Celeia je največja mlekarna v slovenski lasti, ki svoje izdelke proizvaja izključno iz slovenskega mleka. Mleko, ki je v celoti pridelano po standardu brez GSO, odkupuje z več kot 600 kmetij iz Savinjske, Šaleške, Koroške, širše Celjske in Kozjanske regije. Poleg tega so tudi prva in edina slovenska mlekarna, ki odkupuje seneno mleko. Vse to jim nalaga veliko odgovornost do slovenskih kmetij in v času, ko slovensko živilsko-predelovalno industrijo pretresajo prevzemi tujcev, ostajajo trdno v lasti kmetijskih zadrug: »Kmečko razmišljanje je že skoraj 200 let nespremenjeno – raje imajo zemljo v lasti kot najemu, saj nikoli ne veš, kaj bo lastnik naredil z njo oz. kako dolgo jo boš lahko obdeloval. Podjetniško razmišljanje k temu dodaja, da je dobro imeti v lasti rodovitno zemljo. Pri nas zasledujemo obe miselnosti in delamo na tem, da ostanemo največja slovenska zadružna mlekarna. Letošnji poslovni rezultati so spodbudni, ohranjamo dobro prodajo, konkurenčno ceno mleka in načrtovano dobičkonosnost,« pojasnjuje direktor Mlekarne V svoji strategiji, ki so jo začrtali za naslednja štiri leta, v Mlekarni Celeia med drugim dajejo poudarek premišljenim poslovnim potezam, ki se dotikajo »povečanja količinske prodaje in tržnih deležev blagovnih znamk Mlekarne Celeia, močnejše prepoznavnosti in pomladitve blagovne znamke, zagotavljanja trajnostnega razvoja, implementacije digitalne kulture ter izboljšanja produktivnosti in donosnosti«, razlaga direktor Vinko But in dodaja: »Želimo ostati uspešna slovenska zadružna mlekarna, ki bo zanesljiv partner našim kmetijam in nepogrešljiv ponudnik mlečnih izdelkov.« Predsednik nadzornega sveta Mlekarne Celeia Stane Levart pa ob tem pove: »Danes Mlekarna Celeia izkazuje razvojno stabilnost, vlaga v tehnološki razvoj, v zadnjem obdobju dosega dobre prodajne rezultate in je tudi kot plačnik mleka zelo konkurenčna.« Glede nove razvojne strategije pa pojasni: »Z našo razvojno strategijo želimo poudariti slovenski zadružniški, kmečki lastniški pristop in prepričan sem, da nam bo prihodnost naklonjena. Bližina in povezanost z našimi kmeti in zadrugami nas delata unikatne in to moramo razvijati še naprej.« Vse to želijo pokazati s kakovostjo mlečnih izdelkov Mlekarne Celeia. To dokazujejo tudi označbe Izbrana kakovost Slovenija, Višja kakovost, označba zavoda Seneno in certifikat Zajamčena tradicionalna posebnost. Spomnimo, letos so za svoj LCA jogurt ZELENE DOLINE brez dodanega sladkorja in sladil prejeli izjemno priznanje za inovacijo desetletja, ki ga podeljuje Inštitut za nutricionistiko. S projektom Paša za oči do boljših bivalnih pogojev živali v hlevu V skladu z zavezo za dobrobit živali so se v Mlekarni Celeia odločili, da kmetijam, ki v svojih hlevih nimajo urejenega ventilatorskega prezračevanja, to sofinancirajo in kravam omogočijo bolj kakovosten zrak ter boljše pogoje bivanja. V ta namen so pripravili razpis, do sredstev za nakup ventilatorjev pa so upravičeni rejci, ki mleko preko kmetijskih zadrug prodajajo v Mlekarno Celeia in ki ventilatorjev v svojih hlevih še nimajo. Tako naj bi pomagali okrog 10 do 15 kmetijam. Celeia Vinko But. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 8 I avgust 2024 11 V domači pivovarni obeležili 4. mednarodni dan piva BINA PLAZNIK Člani Združenja slovenskih pivovarn si želijo prispevati k dvigu kulture pitja piva, okrepiti vlogo piva in prispevati k relevantnosti sektorja pivovarstva v Sloveniji. Letos so mednarodni dan piva, ki ga organizira Združenje slovenskih pivovarn pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, obeležili 2. avgusta v savinjski pivovarni Clef Brewery v Petrovčah. Člani Združenja slovenskih pivovarn so izpostavili pomen dviga kulture pitja piva ter zmernega in odgovornega uživanja alkohola in se zavzeli za izboljšanje ugleda sektorja pivovarstva v Sloveniji. Uživanje piva želijo povezati s ključnimi turističnimi produkti Slovenije in ga vključiti v kulinarično ponudbo, zato krepijo aktivnosti projekta BeerPass Slovenija. Predstavnik hmeljarjev Janez Oset (v družbi Jožeta Podobnika iz Pivovarne Zajc je poudaril pomen uporabe slovenskih avtohtonih sort hmelja pri izdelavi piva. ravljeni zapreti ves Žalec, če bo treba: »Naredili bomo takšno prireditev, ki je v Sloveniji še ni bilo!« Vrhunska kulinarika in pivo Zmerno in odgovorno pitje Podatki za leto 2023 so pokazali, da je bilo v Sloveniji 94 pivovarn, ki so zavezane k plačevanju trošarine. Proizvedenih je bilo 1,8 mio hl piva, vključno z brezalkoholnim pivom. Delež porabe piva je v gostinstvu znašal 36 %, v maloprodaji pa 64 %. Ob tem je dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, v okviru katere deluje Združenje slovenskih pivovarn, poudarila pomen proaktivnega delovanja pivovarjev na področju ozaveščanja potrošnikov o zmernem in odgovornem pitju alkohola. Izpostavila je njihovo kreativnost in transparentnost pri nastajanju Turistični produkt, knjižica BeerPass Slovenia, nagovarja tujce in Slovence, da bi potovali po Sloveniji in obiskovali pivovarne v kombinaciji s turističnimi atrakcijami. V njej najdemo zemljevid in kontakte 15 slovenskih pivovarn. Udeleženci srečanja so se podpisali na plakat, ki je obeležil tokratni 2. mednarodni dan piva. Letošnji gostitelji, družina Gobec, ustanovitelji Pivovarne Clef, so znani kot inovativno in razvojno naravnani in na svojih Poletnih večerih pod kozolcem že združujejo vrhunsko kulinariko in pivo. Njihov predstavnik Jure Gobec je med drugim povedal: »V Clef Brewery smo bili izjemno veseli, da smo na letošnjemu dogodku razpravljali o prihodnosti pivovarstva v Sloveniji. Radi rečemo, da pivo ni le pijača, temveč umet- lokalno kulinariko chefa Marka Pavčnika, letošnjega dobitnika Michelinove zvezdice. Pivo predstavlja dodano vrednost tako za lokalno kot tudi slovensko turistično ponudbo. Z degustacijami in drugimi aktivnostmi pivovarji nagovarjamo tako domače kot tuje goste, ki se vse bolj zanimajo za bogat svet piva.« Marko Pavčnik je med drugim dodal, da že ima izkušnje sodelovanja s pivovarji: »S kraft pivovarji pa je izkušnja še bistveno lažja in bolj zanimiva. Tukaj se da neverjetno veliko povezovati. Kot se je dogajalo pri vinu, se lahko dogaja pri pivu. Ugled piva bo v restavracijah zagotovo zrastel. Strinjam se z organizacijo festivala piva in ponudbo primerne in razvoju novih piv in jasno vizijo, s katero želijo dvigniti kulturo pitja piva v slovenskem prostoru. Želi, da bi tudi država podprla aktivnosti za odlično pivovarsko destinacijo, ki vzpodbuja turistični razvoj države, in pivovarjem zagotavljala konkurenčne pogoje za poslovanje. Pivo pridobiva na ugledu Kljub temu da pivo že predstavlja pomemben del gastronomske in turistične ponudbe Slovenije, si člani združenja s svojimi aktivnostmi prizadevajo za dvig kulture pitja piva in dodatno okrepitev vloge piva v slovenskem turizmu. V okviru dogodka je potekala tudi vodena razprava, v kateri so sodelovali Petra Ložar, področna podsekretarka za raziskave in razvoj pri Slovenski turistični organizaciji, Marko Pavčnik, chef Restavracije Pavus – Grad Laško, Janko Kos, župan Občine Žalec, in Andrej Sluga, predsednik Združenja slovenskih pivovarn pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Sogovorniki so izpostavili pomen povezovanja različnih sektorjev, tako turizma in gostinstva kot proizvodnje piva, govorili o kulturi pitja piva in se zavzeli za odgovorno in zmerno uživanje piva. Prepričani so, da bodo s sodelovanjem in krepitvijo prepoznavnosti odličnosti piv med potrošniki gradili na prepoznavnosti Slovenije kot pivovarske dežele s tradicijo in znanjem. Andrej Sluga, predsednik Združenja slovenskih Jure Gobec, predstavnik Pivovarne Clef pivovarn pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, vodja pivovarne Reservoir Dogs iz Nove Gorice in avtor projekta BeerPass, je poudaril: »Člani Združenja slovenskih pivovarn vseskozi stremimo k dvigu kulture pitja piva ter k zmernemu in odgovornemu uživanju alkohola, kar se kaže tudi v širjenju ponudbe piv z nižjo stopnjo alkohola in brezalkoholnih piv. Pri tem je izrednega pomena povezovanje tovrstnih aktivnosti s ključnimi turističnimi produkti, kot je projekt BeerPass Slovenia, ki smo ga člani združenja lansirali leta 2023. S skupnim sodelovanjem in vnosom piv z nižjo stopnjo alkohola ter brezalkoholnih piv v slovensko gastronomijo in turizem želimo prispevati k dvigu kulture pitja piva, okrepiti vlogo piva in prispevati k relevantnosti sektorja pivovarstva v Sloveniji.« Rodila se je ideja V razpravi so sodelovali: Petra Ložar, področna podsekretarka za raziskave in razvoj pri Slovenski turistični organizaciji, Marko Pavčnik, chef Restavracije Pavus – Grad Laško, Janko Kos, župan Občine Žalec, in Andrej Sluga, predsednik Združenja slovenskih pivovarn pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Andrej Sluga je v nadaljevanju dobil navdih ob razgledu na hmelj v okolici in županu navrgel idejo o festivalu piva v Žalcu, saj da si ne predstavlja bolj posvečenega kraja: »Ko sem si ogledoval hmeljišča, se mi je zdelo, da ni boljšega mesta, imate že fontano, ne bojite se nobenega, udarite po mizi in to je moj izziv.« Ponudil je pomoč pri izvedbi, saj pravi, da »pivovarstvo ni industrijska proizvodnja, temveč veliko več kot to«. Janko Kos, župan Občine Žalec, se je takoj odzval na idejo in dejal, da če jih bo pri izvedbi podprla zbornica, bodo to še mnogo lažje izvedli, saj so prip- Potomec Simona Kukca je v pozdravnem nagovoru na kratko orisal življenjsko zgodbo Kukca, ki je bil bankir in je posojal denar kockarjem, s čimer je pridobil precej posesti v Savinjski dolini in tudi nasadov hmelja, kasneje pa je ustanovil manjšo pivovarno v Žalcu ter kmalu zatem že v Laškem. nost, ki si zasluži svoje mesto tudi v vrhunski kulinariki. V ta namen smo dogodek tudi nadgradili z vrhunsko Vrhunska predjed: dimljena savinjska postrv v omaki, narejeni iz piva Pivovarne Clef, po azijskem vzoru. hrane tamkaj. Treba je graditi ugled. Potencial piva v naši dolini se ponuja in ga je treba razviti.« Dogodka, ki ga je moderiral Franci Podbrežnik, so se udeležili številni pivovarji in gostje, ki so uživali v pokušanju piv in odlične kulinarike. 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 8 I avgust 2024 Kriglfest tokrat s koncerti BINA PLAZNIK B. PLAZNIK IN L. ZUPANC Župan Janko Kos je za drugo leto obljubil prireditev v stilu nekdanje Žalske noči. Prvi dan so organizatorji posvetili praznovanju mednarodnega dneva piva, ki ga v svetu ljubitelji te pijače, pivovarji, hmeljarji in lastniki pivnic praznujejo vsak prvi petek v avgustu že od leta 2007. Obiskovalci so se zabavali ob poslušanju dalmatinskih melodij starih znancev, Klape Šufit. Drugi festivalski dan sta s kratkim nagovorom odprla Janko Kos, župan Občine Žalec, in mag. Marko Repnik, novi direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, ki ob tem ostaja tudi župan Občine Prebold. Obiskovalci so lahko prisluhnili skupini Kvatropirci in na kratko tudi ljubljenki slovenskega občinstva, V nedeljo je letošnje “stanje” fontane preverila tudi ambasadorka Lara Jankovič. Na festivalu KRIGLFEST ste lahko uporabili vračljivi kozarec – EKOZARČEK. Craft pivo ste lahko pili iz trajnostnega kozarca. Množica obiskovalcev na žalski tržnici ob fontani piv je po prijetnem koncertu Kvatropircev in kratkem gostovanju Nine Pušlar na brezskrbni poletni večer pričakovala rajanje do zgodnjih jutranjih ur. pevki Nini Pušlar. Janko Kos je med drugim v svojem nagovoru najavil, da je bil na mednarodni dan piva izzvan s strani Združenja slovenskih pivovarn pri GZS in da ima njihovo podporo, tako da lahko že prihodnje leto pričakujemo, da se bo Kriglfest razširil v večdnevno praznovanje po vzoru nekdanje Žalske noči, ko so v mestu zaprli ulice. Mag. Marko Repnik pa je pozdravil vse prisotne in obljubil, da se bo trudil, da bo v Žalcu tudi v prihodnje veselo. Zadnji dan Kriglfesta, v nedeljo, se je pričel s podeželsko tržnico pri fontani piv in nadaljeval z glasbeniki, Ansamblom Pika Si. V parku so se otroci zabavali ob poslikavi obrazov in na napihljivih igralih. Fontano je obiskala tudi letošnja ambasadorka Lara Jankovič, ki je v nagovoru med drugim povedala, da je ponosna, da je lastnica laskavega naziva, in nazdravila z mimoidočimi. Za vse lačne sta skrbela Leon Street Food in Fuul Burger s ponudbo burgerjev. Sladkali ste se lahko še s sladkorno peno in kokicami. Na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec skupaj z nekaterimi drugimi organizatorji do konca sezone v oktobru pripravljajo še nekaj prireditev. Že to soboto, 31. avgusta, se lahko odpravite na tradicionalni Pohod po hmeljski poti, sledita pa še Savinjski Oktoberfest 5. oktobra in Hmeljarski likof 31. oktobra, ki bo tudi zaključna prireditev sezone. 8 Ansambel UNIKAT SOBOTA Vrste za pivo so bile za žejne predolge. Na sobotnem koncertu Kvatropircev z Nino Pušlar si med občinstvom težko zgrešil družice bodoče neveste. 5. 10. 2024 17:00 HMELJARSKI LIKOF S POVORKO 19:00 OTVORITEV OKTOBERFESTA KD SAVINJSKI OKTOBERFEST, ALYA BREZPLAČEN OGLAS Od 2. do 4. avgusta so v Žalcu v organizaciji ZKŠT Žalec pripravili Kriglfest, tridnevno zabavno prireditev, ki združuje brezplačne koncerte priljubljenih glasbenih izvajalcev, dobro razpoloženo občinstvo in pivo. Osrednje prizorišče dogajanja ob Kriglfestu je Fontana piv Zeleno zlato Žalec, ki v letošnji sezoni predstavlja piva 23 slovenskih mikropivovarjev s skupno 30 različnimi pivi. Vsak mesec je mogoče pokusiti štiri različna, stalnica sta le Kukec, savinjsko pivo, ki ga za ZKŠT Žalec vari IHPS, in ambasadorjevo pivo, zeleno pivo s konopljo Pivovarne Haler. PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA ŠT. 8 I avgust 2024 13 Poletje v žalskem mladinskem centru BINA PLAZNIK BINA PLAZNIK, ARHIV MC ŽALEC nam zdi pomembno, da kot mladinski center izbiramo tematike, ki so za naše obiskovalce poučne, hkrati pa izzovejo kritično razmišljanje.« Tako so letos predvajali filme: Ne pozabi dihati, Zbudi me, Zakaj skačem in Prezaposlena. Glasba in delavnice Projekcije poletnih filmov osvetljujejo pomembne teme. V Mladinskem centru v Žalcu je bilo vse poletje veselo. Posebnost letošnjega dogajanja je, da so izvedli malo manj ostalega programa, na račun tega pa več koncertov na terasi. Zoja Lešnik, vodja projektov v Mladinskem centru Žalec, je povedala, da so z obiskom tako rednih kot poletnih dogodkov zelo zadovoljni: »V juniju in juliju smo imeli dva večja koncerta. Takrat je bila udeležba več kot zadovoljiva, tudi glede na dejstvo, da je bil čas dopustov. Tudi v mesecu avgustu smo izpeljali koncerte, za vsaj dva ponovno pričakujemo malo Obiskovalci so uživali v glasbi zanimivih in privlačnih izvajalcev. V juliju so nastopili Fed Horses in Leopold I., v avgustu Žan Hauptman in Maj Kavšek kvartet, Adi Smolar pa bo žalsko publiko pozdravil 30. avgusta. V Mladinskem centru so pomagali tudi pri izvedbi dogodka Stresi oder, ki ga pripravlja Študentski klub Žalec. Vsako soboto so za najmlajše postavili napihljiva igrala, ki vedno Zoja Lešnik (desno) v družbi s hišnim tonskim mojstrom večje število obiskovalcev. Letošnje poletje bomo potegnili še v september, ko nas čakata še dva koncerta.« Pester bo tudi september Zoja Lešnik poleg rednega programa v mesecu septembru napoveduje še dva koncerta, in sicer 14. 9. (Amy's Escape in Midnight Nick) in 28. 9. (Regen). Dodaja še: »Med 23. septembrom in 1. oktobrom bo na sporedu mladinska izmenjava, ki jo pripravljamo skupaj s študentkami psihologije, članicami Študentskega kluba Žalec, z naslovom Postani mojster svojih odnosov. S tem projektom se želimo posvetiti temi odnosov kot pomembnih gradnikov našega vsakodnevnega življenja. Pod drobnogled smo vzeli tako odnos, ki ga vsak posameznik tvori s samim sabo, kot tudi odnos z drugimi, pa tudi naš odnos do okolja, narave, v kateri živimo.« Film pod milim nebom Ponovno so organizirali projekcije filmov, ki so jih poimenovali Kino na prostem. Zoja Lešnik je povedala, da filme izbirajo sami: »Trudimo se izbirati filme, ki izpostavljajo problematike sodobne družbe oziroma osvetljujejo manj znane, pa vendar zelo pomembne teme. Načrtno se izogibamo hollywoodskim uspešnicam, ki bi sicer po vsej verjetnosti zagotovile več obiska, vseeno pa se Akustični nastop skupine Fed Horses pritegnejo pozornost in razveselijo otroke. Manjkala niso niti razigrana počitniška varstva, pri katerih so sodelovali tudi z ATD Savinjčan Žalec, Zavodom Orbita, Žigo Medveškom, Petjo Kolenko in drugimi. V drugi polovici avgusta so pripravili tečaj Legorobotike, ki so ga prijavili v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje usposabljanja otrok in mladih za krepitev digitalnih kompetenc ter spodbujanje in promocijo naravoslovnih in tehniških poklicev. Utrinek z gledališke delavnice za otroke Skriti kotički Koncerti privabijo občinstvo vseh starosti. Spodnje Savinjske doline Doline zelenega zlata Kako se imenuje idilična ekološka kmetija, ki dela po načelih biodinamike in kje v Spodnji Savinjski dolini se nahaja? Namig: Tu se tradicija in zabava združujeta v popolno doživetje za vso družino. S spoštovanjem negujejo odnos med človekom, živalmi in naravo. Vse njihove pridelke/izdelke najdete v trgovinici POSTREZI.SI. V ponudbi imajo tudi čarobno vožnjo s kočijo, vodeno jahanje za odrasle in otroke, za najmlajše pa jahanje ponija. Pravilni odgovor prejšnjega Skritega kotička je Green Valley Glamping. Srečna nagrajenka je Ljubica Povše, Latkova vas 17, 3312 Prebold (glede prevzema nagrade nagrajenca obvestimo po e-pošti). BREZPLAČEN OGLAS BREZPLAČEN OGLAS Vaš odgovor nam pošljite do 16. septembra na naslov uredništva: Utrip Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec ali po e-pošti utrip@zkst-zalec.si s pripisom »SKRITI KOTIČKI« Obvezno dodajte še kontaktne podatke (telefon, e-naslov). Med prejetimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo prejel zanimivo aktivno EKO nagrado. PO DOLINI 14 ŠT. 8 I avgust 2024 70-letnica združenja K. R. T. T. Združenje je imelo ob ustanovitvi 800 članov, saj so bili takrat člani vsi, ki so se ukvarjali s prevozništvom. Danes ima 146 članov. Na slovesnosti je 70-letno zgodovino ZŠAM Savinjske doline povzel predsednik Milan Pečnik. Na dan šoferjev in avtomehanikov (13. julija) je Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline na svojem poligonu v Ločici ob Savinji pripravilo osrednjo slovesnost ob 70-letnici svojega delovanja. Hkrati so počastili 9. obletnico Zveze neodvisnih združenj logistov in mehatronikov Slovenije, ki ima prav tako sedež v Ločici ob Savinji. Slovesnost se je pričela s prihodom praporov in uniformiranih članov domačega in drugih združenj šoferjev in avtomehanikov na prizorišče pod šotorom, ki ga je pospremila Godba Zabukovica. Poleg godbe so v kulturnem programu nastopili Ljubljanski madrigalisti, Folklorna skupina Kobula iz Petrovč in seveda moški pevski zbor domačega združenja pod vodstvom Mije Novak. 70-letno delovanje je na kratko povzel predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline Milan Pečnik. Kot je povedal, je bilo združenje ustanovljeno 3. januarja 1954 kot Klub voznikov in avtomehanikov Žalec. Takrat so bili člani vsi, ki so se ukvarjali s prevozništvom, tako da je društvo imelo celo 800 članov, danes pa jih ima 146. Med največjimi uspehi je bila izgradnja avtopoligona 1977, leta 1984 pa so zgradili še objekt na poligonu. Večina dela je bila opravljenega s prostovoljnim udarniškim delom in sponzorskimi prispevki. Prav zaradi poligona pa imajo tudi velike težave. Popolnoma poplavljen je bil leta 1990, nato 2012, najhuje pa lani, ko je voda segala kar 3,75 m visoko. Kot vedno so jim tudi lani na pomoč pri odpravljanju posledic prišli številni prostovoljci, za odstranitev preko 15 tisoč kubičnih metrov mulja pa se je Milan Pečnik še posebej zahvalil županu Jožetu Kužniku za pomoč z mehanizacijo. Škodo so ocenili na več kot 500 tisoč evrov, razen od zavarovalnice pa še niso dobili nobenega povračila škode. Ker so društvo, jih je ministrstvo za javno upravo šele julija letos pozvalo, naj oddajo vlogo za povračilo škode. Po besedah Milana Pečnika že nekaj časa potekajo pogovori, da bi se društvo odpovedalo lastništvu poligona. Zbrane člane in goste so nagovorili ter izrekli čestitke ob 70-letnici ZŠAM Savinjske doline tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik, podžupan Občine Žalec Srečko Lednik in predsednik celjskega združenja Ivan Žaberl. Župan in podžupan sta še posebej izpostavila vlogo članov združenja pri varovanju šolskih poti na začetku vsakega šolskega leta, izvedbi kolesarskih izpitov in številnih preventivnih akcijah, s katerimi prispevajo k večji varnosti udeležencev v cestnem prometu. Udeleženke olimpijade z gosti Desete na gasilski olimpijadi T. TAVČAR V nedeljo, 28. julija, je bil v Andražu nad Polzelo sprejem za mladinsko desetino gasilk, ki se je vrnila s 24. mladinske gasilske olimpijade, ki je potekala v pokrajini Terentino v sosednji Italiji od 21. do 28. julija. Kljub slabemu vremenu so jih pozdravili s tradicionalnim gasilskim curkometom, sprejem pa so nadaljevali v tamkajšnjem gasilskem domu. Desetina mladih gasilk iz Andraža je v konkurenci 42 ekip iz Evrope in Japonske zasedla odlično 10. mesto. Čestitke ob uspehu so jim izrekli predsednik domačega društva David Zabukovnik, župan Občine Polzela Jože Kužnik in predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik. Sprejema so se udeležili tudi poveljnik gasilske zveze Zvonko Glažar in vodilni iz žalske gasilske zveze. Desetino so sestavljale Taja Pajenk, Neli Stanković, Judita Kužnik, Pia Marija Satler, Patricija Krk, Ema Stanković, Sara Glušič, Tinkara Krk, Ana Brunšek, Anja Kužnik in Ela Robek. Njihova mentorja sta Iztok Drobež in David Krk. Za veselo razpoloženje je poskrbel Matjaž Ograjenšek. Vse članice, mentorja in tudi drugi, ki so prispevali k uspehu mladih gasilk, so bili deležni zahval in simboličnih nagrad. Tekmovanje GERES v Zabukovici T. TAVČAR Predzadnjo soboto v mesecu juniju je Prostovoljno gasilsko društvo Zabukovica gostilo 54. srečanje in tekmovanje GERES (gasilskih enot rudnikov in energetikov Slovenije). Tekmovanja se je udeležilo 27 tekmovalnih ekip, samega srečanja pa okrog 400 gasilk in gasilcev. Člani domačih tekmovalnih enot so tekmovali kar v petih različnih kategorijah (člani in članice A in B, veterani) in osvojili zlata odličja. Razglasitev rezultatov in zaključek tekmovanja so popestrili gasilci iz Gasilske zveze Cerkno s točko »Pahljača«. PGD Zabukovica letos praznuje stoletnico delovanja; orga- nizacija takega dogodka, za katero so poskrbeli domači gasilci, je že del tega praznovanja. Družabni del dogodka se je odvijal pri gasilskem domu v Zabukovici, kjer so se gasilci in krajani družili še dolgo v noč. Enota PGD Braslovče z ročno brizgalno iz leta 1903 Starejši gasilci Braslovč najhitrejši T. TAVČAR Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče (PGD) je v soboto, 10. avgusta, pripravilo 10. gasilsko tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami. Tekmovanje je potekalo po ustaljenih pravilih nekdanjega ligaškega tekmovanja savinjsko-šaleške regije. Nastopilo je šest enot starejših gasilcev. Največ spretnosti in hitrosti je pri ročnih brizgalnah prikazala enota PGD Braslovče z brizgalno iz leta 1903, pri motornih brizgalnah pa enota PGD Kapla–Pondor. Z najstarejšo ročno brizgalno, iz leta 1879, je tekmovala enota PGD Šmarje - Sap, zasedli pa so tretje mesto. Pokale, ki jih je prispevala Občina Braslovče, sta podelila predsednik in poveljnik PGD Braslovče Sergej Matko in Aleksander Jelen. Udeležence je pozdravil tudi predsednik GZ Žalec Milan Pustoslemšek. Četrt stoletja veteranske avto-moto zveze T. TAVČAR Kar 150 sorodnikov se je zbralo na srečanju Osetov iz Drešinje vasi. Srečala se je rodbina Oset L. G. JANA PETRAK ZAJC Že konec maja so se pri gasilskem domu v Drešinji vasi, od koder izvirajo, na srečanju zbrali sorodniki rodbine Oset. Kot je povedala Janja Oset, ki je na Utrip poslala fotografijo srečanja, je bilo to že tretje srečanje po letu 1992, ko so se zbrali prvič. Povabilu se je odzvalo 150 sorodnikov iz šestih vej. »Vsaka družina je dobila v spomin skupinsko fotografijo in družinsko drevo, na katerega se zapisuje že peta generacija naše rodbine,« je povedala. Vransko je s tem, ko so se odprla vrata Slovenske veteranske avto-moto zveze (SVAMZ), postalo središče avto-moto scene v Sloveniji. To je bilo pred nekaj več kot pred 25 leti, ko so se pobudniki iniciative odločili, da se bodo združili v zvezo z namenom ohranjanja premične tehniške dediščine v Sloveniji. Zveza SVAMZ je bila ustanovljena kot prva zveza društev za staro- dobna vozila v Sloveniji ob otvoritvi muzeja. Zveza bo svojo jubilejno obletnico letos obeležila v soboto, 28. septembra 2024, na Vranskem na poligonu varne vožnje AMZS, kjer pričakujejo, da se jim bo pridružilo več sto vozil. Istočasno pripravljajo največjo parado mopedov Tomos, kjer se potegujejo za Guinnessov rekord. Prireditev bo v vsakem vremenu, kotizacij in vstopnin ni. PO DOLINI ŠT. 8 I avgust 2024 15 Štirideseta tekma koscev, grabljic in štangarjev D. NARAGLAV Tradicionalna turistično-etnografska prireditev Tekma koscev in grabljic, ki ima korenine že v času pred II. svetovno vojno, v današnji podobi živi že 40 let. Prva avgustovska nedelja je v Sv. Lovrenc znova privabila veliko tekmovalcev in obiskovalcev. Prizadevni gasilci PGD Sv. Lovrenc, ki so glavni organizatorji, in mnogi drugi vaščani tako nadaljujejo tradicijo nekdanjega predvojnega DPM Celje–Dobrna–Vojnik–Štore, ki je prav tako kot Tratnik tekmoval s koso z dolžino rezila 120 cm. Tekmovalno parcelo (10×3 m) je pokosil s časom 43,75 sekunde, Tratnik pa v 42,78 sekunde. Tretji najboljši kosec je bil iz ekipe Ovčk in je parcelo Ekipa Marije Reke in njen kosec Bernard Tratnik med košnjo društva kmečkih fantov in deklet ter ohranjajo stare kmečke običaje. Organizatorji so tudi letos na tekmovanje povabili ekipe iz raznih krajev Spodnje Savinjske doline in izven nje. Prišlo je enajst ekip, ki so se med sabo tradicionalno pomerile v košnji, grabljenju pokošene trave in postavljanju hmeljevk. Tekmovale so tri ekipe iz domače Občine Prebold, in sicer iz Marije Reke, Kaplje vasi in Matk. Poleg njih so tekmovali še tekmovalke in tekmo- Igor Novak najlepšega je bil ocenjen voz tekmovalcev iz Matk, drugi najlepši voz so imeli tekmovalci DPM Polzela, tretjega pa tekmovalci iz Kaplje vasi. Prireditev za ohranjanje tradicije Igor Novak, predsednik PGD Sv. Lovrenc, nam je po prireditvi povedal: »Organizacija takšne prireditve vzame veliko truda in časa. Ni enostavno, a doslej nam je vedno uspelo. Od leta 1982, odkar smo s tem začeli, smo le dvakrat morali kloniti pred višjo silo. Enkrat zaradi covida in lansko leto zaradi uničujoče poplave. Ta prireditev nam veliko pomeni, saj je pomemben del financiranja za naše društvo, hkrati pa z njo ohranjamo tradicijo, ki ima svoje korenine pred II. svetovno vojno.« Ciril Terglav, hmeljarski starešina, ki je bil v ocenjevalni komisiji, pa je povedal: »Jaz, ki sem že malo v letih, sem zelo vesel in ponosen, da se mladina še vedno odloča za kmetijski poklic, kmečko življenje, in da v Ciril Terglav Po košnji je sledilo tekmovanje v grabljenju. valci iz Kališ nad Trbovljami, ekipa Ovčke iz Slovenskih Konjic, ekipe DPM (Društvo podeželske mladine) s Polzele, iz Slovenskih Konjic in iz DPM Celje–Dobrna–Štore–Vojnik z dvema ekipama, ekipa Šmartnega v Rožni dolini ter ekipa KUD Budinci iz Prekmurja. Rdeča nit prireditve je bila tudi tokrat merjenje ekip v podajanju vode v lavorju preko svojih glav. Prvi tekmovalec je zajel vodo iz posode na začetku kolone, zadnji pa jo je preko svoje glave zlil v posodo za svojim hrbtom na koncu vrste. Za rezultat se je štela teža prenesene vode v času dveh minut. Ta igra je bila nadvse zabavna, saj so bili med prenašanjem vode tekmovalci deležni mokre ohladitve, precej litrov vode je namreč po nesreči ali tudi nalašč steklo po njihovih telesih. Deseta zmaga Marije Reke Pri košnji je parcelo najhitreje pokosil Bernard Tratnik iz ekipe Marija Reka, ki je že večkrat bil tudi zmagovalec, tokrat pa je prejel manj točk za kakovost, tako da je najboljši kosec postal Luka Rošer iz ekipe pokosil v času 47,41 sekunde. Pri grabljenju pokošenih parcel so zmagale tekmovalke iz Kališ, druge so bile grabljice iz Šmartnega v Rožni dolini, tretje pa Marijarečanke. V postavljanju hmeljevk sta zmagala štangarja iz Marije Reke, druga sta bila tekmovalca iz Matk, tretja pa tekmovalca iz Rožne doline. V rdeči niti so zmago slavili Marijarečani, na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz Matk, na tretje pa ekipa DPM Polzela. Seštevek vseh točk vseh štirih disciplin je suvereno zmago ponovno prinesel ekipi Marije Reke, ki je s tem že desetič po vrsti postala zmagovalka teh iger. Tokrat so osvojili 63 točk, z desetimi točkami manj so bili drugi njihovi bližnji sosedi iz Kališ, na tretje mesto pa se je s 50 točkami in pol uvrstila ekipa iz Matk. Od četrtega do enajstega mesta so se zvrstile ekipe: DPM Celje… 1, Ovčke Slovenske Konjice, Šmartno v Rožni dolini, DPM Celje… 2, DPM Polzela, DPM Slovenske Konjice, KUD Budinci in Kaplja vas. Tako kot vedno pa so posebne nagrade organizatorji namenili tudi za najlepše vozove. Za takšnih situacijah, kot je ta prireditev, stopijo skupaj, si naredijo druženje in s tekmovalnim žarom pokažejo pripadnost kmečkemu stanu. Tokratna prireditev je bila zelo lepa in zanimiva, z veseljem sem navijal za vse ekipe, ki so res pokazale željo po čim boljšem rezultatu, še bolj kot rezultat pa je pomembno druženje. Ob tem bi tudi čestital organizatorjem za izjemno uspešno izpeljano prireditev, kar sicer pravzaprav dokazujejo že vseh 40 let,« je sklenil Terglav, ki je takrat še bil aktualni hmeljski starešina, teden dni kasneje pa je hmeljarsko žezlo predal novemu starešini. V imenu zmagovalne ekipe iz Marije Reke nam je izjavo dal njihov vodja Bernard Tratnik. »Zelo sem vesel, da je naša ekipa, ki je že vseskozi ista, v skupnem seštevku znova zmagala, in to že deseto leto zapored. Mi hribovci smo navajeni takšnega dela in to nam očitno tudi pomaga dosegati takšne rezultate. Kot kosec sem tukaj že šestkrat zmagal. Dobro mi je šlo tudi tokrat, saj sem parcelo pokosil hitreje od vseh koscev, a se Največ točk za košnjo je tokrat prejel Luka Rošer in tako postal letošnji zmagovalec. Bernard Tratnik ni izšlo pri ocenjevanju sodnikov za kakovost pokošene parcele, za kar sem prejel manj točk od tokratnega zmagovalca Luka Rošerja, ki je kosil z enako veliko koso kot jaz. Sem pa kar malo presenečen, da smo letos zmagali v rdeči niti, ki je bila v preteklosti bolj šibka točka naše ekipe,« je še povedal Bernard Tratnik, ki je sicer tudi navdušen športnik. Prireditev je kot odlično označil tudi preboldski župan mag. Marko Repnik. »Tovrstna prireditev je največja tradicionalna etnografsko-turistična prireditev v naši Občini Prebold. Ima izjemen renome v naši Savinjski dolini in tudi preko njenih meja. Gre za res izjemen dogodek, ki vsako prvo nedeljo v avgustu privabi v Sv. Lovrenc izjemno veliko obiskovalcev, ki z zanimanjem spremljajo tekmovanje ekip, po tekmovanju in med njim pa uživajo v prijetnem druženju, glasbi in plesu. Mislim, da bomo z leti to prireditev še nadgradili, saj ima vsebinsko in zgodovinsko vrednost, ki jo moramo negovati naprej. Občina Prebold bo naredila vse, da se bo ta kulturna dediščina ohranjala in po možnosti še nadgrajevala. Zelo me veseli, da na tej prireditvi vidim ogromno mladih, kar je še dodatno zagotovilo za uspešno nadaljevanje te tradicije, ki jo skupaj z organizatorji že 30 let pomaga udejanjati in delati še bolj zanimivo pevec in voditelj Boris Kopitar: »Današnji dan je tudi zame poseben jubilej. To je namreč že moja 30. prireditev koscev, grabljic in štangarjev, ki jo vodim. Skoraj ne morem verjeti, da je minilo že toliko časa. Organizatorjem gredo vse čestitke, da ohranjajo to tradicijo že 40 let, da vztrajajo s takšnim entuziazmom in to kmečko-hmeljarsko dediščino in običaje prenašajo tudi na mlade. Moje sodelovanje z gasilskim društvom se je začelo po zaslugi nekdanjega ansambla Vinka Cverleta, ki me je povabil, da bi šel z njimi nastopat na gasilsko veselico v Sv. Lovrenc in to prireditev tudi vodit. Z veseljem sem privolil in od takrat dalje, z izjemo dveh ali treh prireditev, sem v tej vlogi že 30 let. Zelo sem vesel, da sem del tega, saj so ti ljudje, tako obiskovalci kot tekmovalci, tako hvaležni in navdušeni. Zato še s toliko večjim veseljem to počnem in se počutim res lepo. Z veseljem tudi kaj zapojem med samim tekmovanjem kot tudi skupaj z gostujočim ansamblom.« Boris Kopitar je zapel svojo Žametno vrtnico in pesem Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi, še več pa v veseličnem delu z ansamblom Čuki, ki je tokrat skrbel za glasbo in ples. Ta igra je nadvse zanimiva, zabavna, predvsem pa mokra. 16 PO DOLINI ŠT. 8 I avgust 2024 Na zabavo v natikačih BINA PLAZNIK 13. julija so članice in člani Društva podeželske mladine Tabor organizirali zabavo z zanimivim naslovom Fešta u jazbečarkih. Tako so poimenovali posebno veselico, ki se je je udeležilo veliko obiskovalcev v – predvsem med starejšimi moškimi znanih – udobnih natikačih slovenskega oblikovalca Pavla Jazbeca. Posebno srečanje je našlo svoj prostor pod starim kozolcem v Miklavžu pri Taboru, na Kmetiji Laznik, prisotne so zabavali člani Ansambla Zažur. osamosvojitvi v Tržiču vpeljal proizvodno linijo za izdelovanje direktno brizgane obutve s poliuretanskim podplatom. »Tovrstna obutev je izredno udobna, lahka in mehka,« je zapisal proizvajalec na svoji spletni strani. Amadej Kreča, predsednik DPM Tabor, je povedal, da gre za prvi žur v jazbečarkah – tradicionalnih natikačih omenjenega slovenskega obli- se nam je to res zdelo izvirno. Odziv na družbenih omrežjih je bil odličen, zato smo zelo veseli. Izbrali smo tole lokacijo pod starim kozolcem, saj naš dolgoletni član društva Žan Laznik prihaja s te kmetije in je sam predlagal prostor, ki je lep in dovolj odmaknjen od naselja, da nikogar ne motimo.« Obiskovalec Jernej Gradišek iz Prebolda je povedal, da se je udeležil Na vsakem koraku jazbečarke Vanesa Povše iz Tabora je povedala, da je članica podeželske mladine, zato je prišla pogledat, kako izgleda prvi žur v natikačih: »Mislim, da bomo prišli tudi na desetega, ko bo naša hči že dovolj velika, da ostanem do konca (smeh).« Amadej Kreča, predsednik DPM Tabor, z ekipo mladih v ozadju Organizatorji so napovedali, da gre za veselico, kakršne še ni bilo in na kateri zagotovo ne sme nihče manjkati. Zapisali so, da obutev v tako imenovanih jazbečarkah ni obvezna, je pa zaželena. Vsakdo, ki je prišel v omenjenih natikačih, je prejel brezplačno pivo. Pridružil se jim je tudi poseben gost Pavel Jazbec, ki je po slovenski kovalca z Gorenjske. »Nekoč smo s prijatelji iz društva pri druženju opazili, da imamo obute omenjene natikače, in smo prišli na idejo, da bi naredili žur na to temo. Vsi smo bili za to. Dobra ideja se nam je zdela, da bi pritegnili še druge ljudi ter jih spodbudili, da pridejo obuti v jazbečarke, saj gre na nek način za kmečko obutev. Ker smo podeželska mladina, Mlada družinica, člana DPM Tabor in podmladek: Vanesa Povše, Uroš Kos in Tessa Kos (v vozičku) žura samo zaradi jazbečark. »Čakam, da mi jih punca pripelje, ker študiram v Mariboru in jih nisem imel pri sebi.« Preostala druščina pri omizju iz Prebolda je v en glas povedala, da so jih preprosto pritegnile jazbečarke. Rok Golavšek je na svojih natikačih izdelal grafiko po meri, le Žan Kostanjšek pa je prišel brez jazbečark, saj ga je pritegnila družba. Tudi pasja obiskovalka Donna je preizkusila udobnost jazbečark, ampak le za fotografijo. Fantje iz Prebolda Jernej Gradišek, Žan Vozlič, Žan Kostanjšek in Rok Golavšek Domiselni člani taborske podeželske mladine so poskrbeli tudi za “ustrezne” usmerjevalne table. Medgeneracijski tabor na Debelem rtiču D. NARAGLAV Tudi letos je Center za socialno delo Savinjsko-Šaleška, enota Žalec, pred začetkom počitnic v sodelovanju z Društvom Most Žalec in Ozaro Slovenija, enota Celje, organiziral medgeneracijski tabor, v katerem so bile združene vse generacije v skrbi za krepitev duševnega zdravja in za soustvarjanje nasmehov. Kot so povedali organizatorji, je bil letošnji tabor nekoliko drugačen od prejšnjih, saj jih je že prvi dan s svojim spremstvom obiskal dobrodelnež Junak-Deželak. V lepem spominu jim ostajata tudi nastop pevke Nine Pušlar in slikarska delavnica z znanimi Slovenci. Sicer pa je tabor potekal po ustaljenem redu. Najprej z jutranjo telovadbo in zajtrkom, nato pa s kreativnimi delavnicami do kosila. Popoldan je sledilo kopanje v morju, zvečer pa program »Pokaži, kaj znaš«, v katerem so z veseljem sodelovale vse generacije s petjem, plesom in zabavo. Večere so jim popestrile tudi neformalne babice, ki so pripovedovale zgodbe svojega otroštva. Nadvse zanimiva je bila tudi igra »skriti prijatelj«, saj je še dodatno prispevala k tkanju novih prijateljskih vezi. Udeležence je v taboru obiskal direktor Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška Marko Verdev. Letošnji slogan »Zakleni lepe spomine v svoje srce« je še kako resničen, saj je takšen tabor mesto druženja in ustvarjanja lepih trenutkov. Zahvala za vse to pa gre poleg že imenovanih še Občini Žalec, Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije, članom Društva Most in drugim podpornikom tega medgeneracijskega tabora, so sporočili organizatorji. Udeleženke in udeleženci tokratnega tabora na morju NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 8 I avgust 2024 Vsak ponedeljek Vsak torek Vsako sredo Vsak četrtek Vsak petek Vsako soboto Vsako nedeljo Nedelja, 1. 9. Vesele urice pletenja in kvačkanja 9.00–11.00 – Marija Vidmajer, HSD 9.00–11.00 Kvačkanje hobotnic – Marija Vidmajer, HSD 10.00–12.00 Izdelava nakita – Silva Romih, HSD Akrojoga, MC Žalec 18.00 10.00–11.30 Intervalna vadba – Sabina Persolja, HSD 15.00–16.30 Glasbena delavnica – Rok Mlakar, HSD Brezplačna vadba, MC Žalec 18.00 Bobnarska delavnica, MC 18.00 Žalec in Društvo MUC 8.30–9.30 Okrepimo hrbtenico – Laura Banko, HSD 16.30–17.30 Koronarni klub – vadba za člane, HSD 10.00–11.00 Intervalna vadba – Sabina Persolja, HSD 19.00–20.00 Joga – Jasna Mikola, HSD 9.00–11.00 Likovna delavnica – Erna Kumperger, HSD Seniorski debatni klub – 10.30–12.00 Jernej Kavkler, HSD 16.30–17.30 Koronarni klub – vadba za člane, HSD 8.00–12.00 Podeželska tržnica v Žalcu, ZKŠT Žalec 8.30–9.30 Joga – Jasna Mikola, HSD 19.00–20.00 Joga – Jasna Mikola, HSD 18.30 Torek, 3. 9. 19.00 Četrtek, 5. 9. 19.00 Razgibanica, MC Žalec in Društvo MUC 17.30–18.30 Petek, 6. 9. Sobota, 7. 9. Ponedeljek, 9. 9. Sreda, 11. 9. Petek, 13. 9. Sobota, 14. 9. Sobota, 14. 9. in 21. 9. Nedelja, 15. 9. Petek, 20. 9. 19.00 9.30–10.30 19.00 12.00–14.00 18.00 15.00 16.30–20.00 20.00 8.00–14.30 18.00 10.00 Ponedeljek, 16. 9. 19.00 Odprtje razstave Belokranjska pisanica, avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, MKD Od Celja do Žalca in Belokranjski muzej Metlika 17. Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca, gala koncert, Dom II. slovenskega tabora Žalec, MKD Od Celja do Žalca Brezplačni vodeni ogled Žalca z lokalnim turističnim vodnikom v sklopu občinskega praznika, start pri fontani piv, ZKŠT Žalec Praznik Občine Žalec: slavnostna seja Občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj in koncertom Godbe Liboje z gostjo Natašo Zupan, Dom II. slovenskega tabora Žalec, Občina Žalec in ZKŠT Žalec, vstop prost Brezplačni vodeni ogled Žalca z lokalnim turističnim vodnikom v sklopu občinskega praznika, start pri fontani piv, ZKŠT Žalec Koncert Just Neja – Malo narobe, letno gledališče Limberk, KuD Svoboda Griže Računalniška delavnica – Rok Soderžnik, Martin Puhek, HSD Delavnica Umetnost jasne komunikacije, MC Žalec Vebrov teniški memorial, Športni center Žalec, ZKŠT Žalec Tečaj legorobotike, MC Žalec, UPI Žalec in Brihtna buča Koncert Amy's Escape in Midnight Nick, MC Žalec Tečaj legorobotike, MC Žalec, UPI Žalec in Brihtna buča Koncert Slovenskega orkestra flavt, Dom II. slovenskega tabora Žalec, KUD Žalec (Zvok okrog) in ZKŠT Žalec Začetek vpisa v nove abonmajske programe ZKŠT Žalec (do zapolnitve oz. do 4. 10.), TIC Žalec v delovnem času, ZKŠT Žalec Predstavitev knjige Vrt ljubezni: odkrivanje rodovnih posestev na Slovenskem avtorice Andreje Cepuš, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Petek, 20. 9. in 27. 9. Ponedeljek, 23. 9. Torek, 24. 9. Četrtek, 26. 9. Petek, 27. 9. Sobota, 28. 9. Nedelja, 29. 9. Ponedeljek, 30. 9. Četrtek, 12. 9. ETM – Vilko na potepu, predstava za najmlajše, MC Žalec Gledališka delavnica za otroke in 16.00–17.00 družino – Medeja Mahnič, HSD Kanalizirana meditacija z Andrejo 19.30–20.30 Sentočnik Shrestha, HSD Predpremiera komedije Alpski Ranko, Dom II. slov. tabora Žalec, 20.00 Špas teater in ZKŠT Žalec 18.00 Petek, 13. 9. in 20. 9. Ponedeljek, 18.00–19.00 Meritve krvnih vrednosti, KORK Prebold 16. 9. Ponedeljek, Evropski teden mobilnosti 16. 9., do cel dan nedelje, 22. 9. Jamarske odprave v tujino v Torek, organizaciji Jamarskega kluba Črni 17. 9., do … galeb Prebold – razstava fotografij, sobote, 28. 9. Občinska knjižnica Prebold Pozdrav mladosti s pesnico Kajo Golavšek in glasbenico Tamaro Četrtek, 19.00 19. 9. Goličnik, Občinska knjižnica Prebold in KUD Svoboda Prebold Srečanje Društva Zimzelen, DC Torek, … 24. 9. Marof, MCP – Društvo Zimzelen Potopisno predavanje Kašmir 2015, Sreda, 18.00–19.30 25. 9. DC Marof, MCP – Robert Kuder Pravljična ura s poustvarjanjem, Četrtek, 26. 9. 18.00 Občinska knjižnica Prebold Sprehodi po kulturni dediščini: Muzejska 10.00 zbirka Prebold skozi čas, ZND Prebold Sobota, Obletnica delovanja Jamarskega 28. 9. kluba Črni Galeb, dvorana Vrtca … Prebold, Jamarski klub Črni Galeb 9.00–10.00 Zumba – Nataliia Vashakidze, HSD Dan slovenskega športa, Ribnik Vrbje, MC Žalec in ZKŠT Žalec Utrip domoznanstva: Mešani pevski zbor A Cappella se predstavi, 19.00 Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Po pravljici diši: pravljična ura, 18.00 Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ En lep večer skrbno izbrane Avsenikove glasbe, koncert Lah-ov 19.30 Boris s prijatelji, Dom II. slovenskega tabora Žalec, Branka Lah, s. p. Podelitev pesniške nagrade Fanny Haussmann in predstavitev 26. številke 19.00 revije za književnost in kulturo Vpogled, Dvorec Novo Celje, ZKŠT Žalec, vstop prost Svetovni dan turizma – predstavitev turističnih društev v Občini Žalec in svečana trgatev Nikolaje, potomke 16.00–17.30 najstarejše trte na svetu, pred obrambnim stolpom v Žalcu, ZTD OŽ in Društvo savinjskih vinogradnikov Fontana piv Zeleno zlato se predstavi na dogodku Srečanje fontan in noč 16.00 Malečnika, Fontana vin Vodole Koncert Regen, MC Žalec 20.00 Brezplačno javno vodenje po razstavi Dvorec Novo Celje, Procesi spominjanja 18.00 in pozabe, Dvorec Novo Celje, ZKŠT Žalec Praznik Mestne skupnosti Žalec: slavnostna seja Mestnega sveta s podelitvijo priznanj ter ogledom 18.00 komedije La la Lajf, Dom II. slovenskega tabora Žalec, MS Žalec, vstop prost 16.30 OBČINA TABOR Vsak ponedeljek in sredo Vsak torek, četrtek, petek Vsak četrtek Torek, 3. 9. OBČINA PREBOLD Vsak ponedeljek Sobota, 7. 9. Orientalski ples, DC Marof, MCP – Darja Vita Telovadba SK Prebold, DC 19.00–20.00 Marof, MCP – SK Prebold Kuhamo in pečemo v MCP, 9.00–13.00 DC Marof, MC Prebold Kmečka tržnica, DC Marof, Občina 8.00–10.30 Prebold in TD Prebold CEPLJENJE PROTI KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU Za KME ni učinkovitega zdravila, okužbo pa s hitro odstranitvijo klopa težko preprečimo, saj se virus KME v nas prenese že nekaj minut po vbodu okuženega klopa. Edina učinkovita zaščita proti KME je cepljenje. Ponedeljek, 16. 9. 16.30–18.00 Vsako sredo Vsako soboto Ponedeljek, 2. 9., 16. 9., Tibetanske vaje pomlajevanja, 23. 9. in 30. 9., 9.00–10.00 DC Marof, MCP – Goga Pečnik četrtek, 12. 9., 19. 9. in 26. 9. Lego mesto – razstava izdelkov Sobota, iz Lego kock Žana Kovača, … 27. 8. do 24. 9. Občinska knjižnica Prebold Razstava fotografij članov Fotografskega Torek, krožka UTŽO Žalec, Občinska … 3. 9. do 14. 9. knjižnica Prebold in UTŽO Žalec Druženje mladih mamic z dojenčki Četrtek, 9.00–10.00 in bodočih mamic, DC Marof, 5. 9. MCP – Doris Polak Kuder Adijev memorial, prostori Društva Sobota, … 7. 9. upokojencev Prebold, Društvo veteranov Ponedeljek, 9.00–10.30 Joga, DC Marof – MCP – Amalija Rojc 9. 9. Ponedeljek, Tečaj rolanja, igrišče OŠ 9. 9., do popoldne Prebold, ŠZ Prebold petek, 13. 9. Srečanje Društva Zimzelen in Torek, 9.00–10.00 srečanje prostovoljcev, DC Marof, 10. 9. MCP – Društvo Zimzelen OBVESTILO 18.15–19.30 Torek, 17. 9. Sobota, 21. 9. Torek, 24. 9. Digi info točka – brezplačna pomoč, Dom krajanov, OOZ Šentjur 7.00–11.00 Digi info točka – brezplačna pomoč, Dom krajanov, OOZ Šentjur Četrtkov glasbeni večer, Ribnik pri Lisjaku, Hiša Lisjak Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca, Sejna soba 18.00 občine, Damijana Lukman Hubertova maša, cerkev sv. 17.00 Jurija, Lovska družina Tabor Preventivna obravnava, brezplačne 13.00–14.00 meritve krvnega tlaka, sladkorja, svetovanje, Dom krajanov, ZD Žalec Pravljična urica s poustvarjanjem, 18.00 Občinska knjižnica Tabor 8.00–11.00 Kmečka tržnica, Jurijev trg, TD Gušt Tradicionalno srečanje Savinjčanov, Zasavčanov in Laščanov na 11.00 Mrzlici, Občina Zagorje Pohod 50+ po obronkih Občine Tabor, 9.00 start izpred KZ Tabor, DU Tabor 18.00 DELOVNI ČAS september PON | 11.00-19.00 TOR-ČET, NED | 10.00-19.00 PET-SOB | 10.00-20.00 Minister za zdravje opozarja: "Prekomerno pitje alkohola lahko škoduje zdravju!" OBVESTILO CEPLJENJE PROTI KLOPNEMU RAZPIS MENINGOENCEFALITISU ZA KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJSKO LETO 2024/2025 Za dom KME ni»dr. učinkovitega Zdravstveni Jožeta zdravila, Potrate« okužbo pa s hitro odstranitvijo klopa Žalec razpisuje za študijsko leto 2024/2025 težko preprečimo, saj se virus KME v prenese že nekaj minutdružinske po vbodu kadrovski nas štipendiji s področja okuženega klopa. Edina učinkovita medicine in dentalne medicine. Podelitev pesniške nagrade ter predstavitev 26. številke revije za književnost in kulturo Vpogled zaščita proti KME je cepljenje. V ZD ŽALEC POTEKA CEPLJENJE VSAK DELOVNI DAN. V ZD POTEKA CEPLJENJE Prijavite seŽALEC lahko do vključno VSAK DELOVNI DAN. 15. 9. 2024, do 10. ure. Za cepljenje se lahko naročite na telefonsko številko: 051 304 352. Za cepljenje se lahko naročite na telefonsko številko: 051 304 352. Cepilni center Žalec 12.00–15.00 Več podrobnosti na naši spletni strani www.zd-zalec.si. Cepilni center Žalec BREZPLAČEN OGLAS OBČINA ŽALEC Za žlahtno sožitje DC Marof – MCP, p. Karel Gržan Predstavitev knjige Hom, Marjan Kukovec in Mladen Melanšek, 19.00 Občinska knjižnica Prebold Kanaliziranje, DC Marof – 19.00–21.00 MCP – Amalija Rojc Sreda, 11. 9. 17.00–18.00 Zumba – Nataliia Vashakidze, HSD BREZPLAČEN OGLAS September Ponedeljek, 16. 9., 23. 9. in 30. 9. Sreda, 18. 9. Četrtek, 19. 9. in 26. 9. Četrtek, 19. 9. 17 26. SEPTEMBER, 19.00 DVOREC NOVO CELJE 18 KULTURA ŠT. 8 I avgust 2024 Domišljijska zgodba o Homu D. NARAGLAV znani oziroma v tamkajšnjem okolju ljudem veliko pomenijo. »Zgodbo, kako je določen hrib nastal, si izmislim, sama zgodba pa je napisana na sodoben butalski način, ki mu je z ilustracijami svojstven delež pridal kolega Mladen Melanšek, s katerim imava že nekaj skupnih projektov, tako kot z akademskim slikarjem Žigom Hriberškom iz Prebolda. Vsak od njiju je z ilustracijami poslikal po dve knjigi, naše skupno sodelovanje pa bo zagotovo plodno tudi v prihodnje, saj idej in zamisli ne manjka,« poudari Kukovec, ki je pravi mojster pisanja zgodb v rimi, s čimer navdušuje tako otroke kot odrasle. Na obeh predstavitvah, tako na Homu kot pod šotorom v Latkovi vasi, je avtor prebral nekaj odlomkov iz knjige in se s tem izkazal tudi kot izvrsten interpretator. Za glasbeni program je poskrbela Grešna sapica, katere član je Mladen Melanšek. Avtorja med predstavitvijo knjige v Latkovi vasi. Marjan Kukovec, pesnik in pisatelj, ki je vrsto let živel v Preboldu, sedaj pa živi in dela v Žalcu, je letos postregel še z enim zanimivim knjižnim delom, z domišljijsko zgodbo (hribovsko pesnitvijo) o savinjskem očaku Homu. Knjiga je bila prvič predstavljena pred planinsko kočo na Homu na prvi poletni dan, nekaj dni kasneje pa še na nedeljski prireditvi pod šotorom v okviru Šempavelfesta v Latkovi vasi. Tako na Homu kot v Latkovi vasi sta občinstvo nagovorila in predstavila knjigo avtor Marjan Kukovec in avtor ilustracij Mladen Melanšek. Spregovorila sta o ideji za nastanek te knjige in tudi o tem, komu je knjiga namenjena. Marjan Kukovec, ki je doslej izdal že pet pesniških zbirk za odrasle in štiri knjige za otroke, je ob tem povedal, da gre pri najnovejši knjigi Hom za prvo knjigo v zbirki »Kuclji, klanci in vršaci«, v kateri bo predstavljal nekatere hribe iz določenih lokalnih območij, ki so zelo Svet, ki jo obdaja Izsek iz knjige, ki predstavlja Hom in razgled z njega. Med ustvarjanjem v letnem gledališču Limberk Likovniki v senci dreves D. NARAGLAV V objemu mogočnih dreves letnega gledališča Limberk v Grižah je prvo avgustovsko soboto potekala slikarska delavnica. Na njej se je zbralo 14 ljubiteljskih slikarjev, ki so pod strokovnim vodstvom priznanega slikarja Tomaža Kocuvana iz Novega mesta ustvarjali vsak svoje motive na platno. KUD Svoboda Griže z likovno sekcijo, ki jo vodi Lidija Tamše, že nekaj let organizira slikanje v naravi. V letošnjem vročem poletju so se v likovni sekciji odločili organizirati delavnico v njihovem letnem gledališču, ki s svojimi mogočnimi drevesi daje prijetno senco in hlad. Posvetili so jo 70-letnici izgradnje tega letnega gledališča. Kot je povedala Lidija Tamše, je bila delavnica namenjena sprostitvi in osvežitvi njihovega likovnega znanja. Tematika je bila poljudna, čopič je dobro »tekel« in nastala so lepa raznolika dela – nekatera že dokončana, druga pa bodo udeleženci dokončali doma. Kasneje bodo te stvaritve del razstave, ki bo v njihovem razstavno-prireditvenem prostoru KUD Svoboda Griže v jesenskem času. Brata Erič v glasbenem prepletu D. NARAGLAV T. TAVČAR V Družbenem centru Marof sta tretjo avgustovsko soboto muzicirala brata Julijan in Miha Erič, ki imata za sabo že bogato glasbeno pot. Lidija Habjan ob svojih delih na prvi razstavi v preboldski knjižnici Od srede, 17. julija, pa do konca meseca avgusta je bila v Občinski knjižnici Prebold na ogled prva razstava likovnih del domačinke Lidije Habjan z naslovom Svet, ki me obdaja. Lidija Habjan je upokojenka, ki je v zrelih letih končno našla čas tudi za svoje hobije, kot so slikanje, vrtičkarstvo in sprehodi. Že kot otrok je rada risala, a jo je življenjska pot zanesla v druge vode. Zadnja leta končno tudi slika. Lahko bi rekli, da je ljubiteljska slikarka, navdušena nad naravo in vsem, kar je povezano z njo, predvsem pa jo slikanje sprošča. Uporablja akrilne in vodene barve, redko svinčnik. Barva s prsti in čopiči. Najpogosteje jo pritegnejo motivi tihožitje ter urbana in neurbana krajina (cvetje, narava, morje s tipičnimi priobalnimi scenskimi postavitvami, kot so barke v sončnem zatonu, stavbe ...), včasih pa upodobi tudi kakšno žival ali detajl iz Prebolda, svojega domačega kraja, kjer živi zadnjih 30 let. Lidija Habjan je ob tem povedala, da je delo zanjo največja vrednota in da ima rada našo domovino Slovenijo, ki je tako čudovita, neponovljiva – in prav zato jo rada ujame, pa čeprav le v drobcih svojih slik. Med drugim sta bila člana glasbene skupine Prismojeni profesorji bluesa, s katero so pred leti veliko koncertirali po Sloveniji, Balkanu, Evropi in več mesecev tudi v Združenih državah Amerike. Njuni ustvarjalnost in virtuoznost sta nadvse navdušili tudi občinstvo na koncertu v Občini Prebold, ki je že nekaj časa tudi Mihova domicilna občina, saj skupaj z družino živi, dela in ustvarja v Latkovi vasi, kjer imata z ženo tudi glasbeni in grafični studio. Miha Erič je človek tolikerih zanimanj, da ga je še najlažje opisati z ohlapnim pojmom »vizualni in glasbeni umetnik«. V zgodnjem najstništvu se je sam naučil igrati na ustno harmoniko in danes velja za pravega virtuoza na tem inštrumentu. Še prej je kot samouk začel s trobento in saksofonom, vmes pa našel še čas za bendžo in lap steel slide kitaro. Sodeloval je s številnimi slovenskimi zasedbami in glasbeniki, z bratom Julijanom sta skupaj igrala v Prismojenih profesorjih bluesa, moči pa v samostojnih projektih združujeta še danes. Miha Erič poleg tega ostaja dejaven na likovnem področju: pred več kot desetletjem je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, dandanes pa ga najbolj zanimajo klasične grafične tehnike, denimo bakrorez in lesorez. Z ženo Natalijo Šepul Erič, ki je muzikologinja, zgodovinarka in etnologinja, skupaj vodita Zavod za izobraževanje, umetnost, glasbo in kulturne dejavnosti ORBITA in Kulturno umetniško društvo in galerijo Salsaverde v Izoli. Brat Julijan, s katerim sta odraščala v Logu pri Brezovici, med Ljubljano in Vrhniko, je na Filozofski fakulteti diplomiral iz primerjalne književnosti in filozofije. Z glasbo se tako kot brat Miha, ki je tri leta mlajši, ukvarja že od najstniških let. Je kitarist, vokalist in avtor glasbe, predvsem pa eden redkih predstavnikov »jam session« načina muziciranja, kar pomeni, da igra povsod in neprestano. Z velikim veseljem igra glasbo Jimmyja Hendrixa, čigar oboževalec je še sedaj, Sicer pa je učitelj kitare, ima več glasbenih zasedb, nastopa, koncertira, piše glasbo … tako da je resnično pravi glasbeni deloholik. Tako kot brat Miha je tudi on samozaposlen v kulturi, živi v Ljubljani, skupaj z bratom pa rad zaigra v duetu – kot tudi tokrat v Preboldu, kjer sta s svojim igranjem na kitaro, orglice in steel kitaro ustvarjala eksplozivne glasbene zvrsti, polne presenečenj in glasbenih užitkov. Kot sta obljubila, bosta z veseljem še kdaj zaigrala skupaj v Preboldu, saj sta tudi sama ta večer doživela kot zelo lep. Miha je dodal še, da bo pestro in zanimivo dogajanje tudi pri njih doma v Latkovi vasi, saj naj bi imeli več likovnih in glasbenih delavnic ter dogodkov. Glasbenika med igranjem na kitaro in lap steel slide kitaro KULTURA ŠT. 8 I avgust 2024 19 Poletni koncerti za petkovo sprostitev BINA PLAZNIK BINA PLAZNIK, ARHIV ZKŠT ŽALEC Nastopilo je pet glasbenih zasedb, ki so zabavale v ritmih popa, rocka, funka, jazza, soula in bluesa ter prepevale zimzelene slovenske in tuje popevke. Instrumentalna zasedba Zvok okrog iz Kulturno-umetniškega društva Žalec Zvok okrog za Savinov dan T. TAVČAR V Žalcu se 11. julija vsako leto spomnijo rojstva pomembnega slovenskega skladatelja Friderika Širce - Rista Savina, ki se je rodil pred 165 leti. Tudi letos je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec obiskovalcem omogočil prost vstop v Savinovo hišo. V njej je na ogled Savinova spominska soba, ki predstavlja njegovo družinsko življenje v Žalcu, vojaško udejstvovanje v Avstro-Ogrski monarhiji, glasbeno udejstvovanje in zadnja leta življenja, ki jih je preživel v Spodnji Savinjski dolini. Poleg tega so si obiskovalci lahko ogledali Salon Jelice Žuža in Galerijo savinjskih likovnih umetnikov. Dnevu odprtih vrat Savinove hiše Odličen obisk na preigravanju Abbinih uspešnic »Letošnje Poletje v Žalcu je prineslo štiri koncerte raznolikih glasbenih zvrsti na tradicionalnem prizorišču – Šlandrovem trgu. Žalčani in tudi drugi obiskovalci vedo, kje se ob petkih zvečer sliši dobra glasba,« tako so zapisali na spletni strani ZKŠT Žalec, ki je organizator poletnih koncertov. Na koncertih štirih zaporednih julijskih petkov je nastopilo skupaj pet glasbenih skupin, ki so privabile mnogo poslušalcev. Nastopili so: AbbaMia, ABBA Tribute Band (5. julij), Soul, jazz in jaz (12. julij), 3TONE in Gasos Band (19. julij; v okviru projekta Savinjska ima novo muziko Društva Dobra ideja s Polzele) in Prizma (26. julij). Nastija Močnik, pomočnica direktorja za področje kulture na ZKŠT Žalec, je povedala: »V goste smo povabili pet glasbenih skupin raznolikih zvrsti, tako da je bilo poskrbljeno za razne okuse. Prvi julijski petek, ki je bil tudi najbolj topel poletni večer, je na prizorišče pritegnil ogromno število obiskovalcev, ocenjujemo, da jih je bilo več kot 200. Vzrok že tradicionalno sledi koncert klasične glasbe. V avli Doma II. slovenskega tabora je letos zaigrala instrumentalna zasedba Zvok okrog iz Kulturno-umetniškega društva Žalec, ki jo sestavljajo violinistka Metka Udovč, violistka Katja Žekar, violončelist Peter Kaiser in pianistka Ana Semič Bursać. Vsi so akademski glasbeniki, uspešni na svojih glasbenih poteh, ki delujejo v različnih zasedbah, koncertirajo doma in v tujini ter svoje znanje predajajo na mlajše generacije. Za tokratni koncert so pripravili zanimiv program dveh instrumentalnih glasbenih del dveh skladateljev, Rista Savina in češkega glasbenega romantika Antonina Leopolda Dvoraka. Pozdrav mladosti D. NARAGLAV Domačini 3TONE, izvajalci z glasbene kompilacije Savinjska ima novo muziko 2023 Društva Dobra ideja s Polzele taki množici je zagotovo bila glasbena skupina AbbaMia, ki preigrava svetovno znane uspešnice zasedbe ABBA. Nekateri obiskovalci so se ojunačili in pred odrom tudi zaplesali. Začetek koncertov je bil torej več kot uspešen. V nadaljevanju meseca Domačini Gasos Band, izvajalci z glasbene kompilacije Savinjska ima novo muziko 2023 Društva Dobra ideja s Polzele so nam včasih malo ponagajale dežne kaplje, a smo bili z obiskom kljub temu zelo zadovoljni. Tudi zadnji koncert primorske skupine Prizma, ki letos obeležuje 50 let delovanja, je bil dobro obiskan, ljudje so s temi prekaljenimi glasbenimi 'mački' na odru prepevali njihove zimzelene skladbe.« Dodala je še, da obiskovalce sicer najbolj pritegnejo zveneča imena zasedb, a imajo priljubljene slovenske skupine tudi svojo ceno, to pa so vendarle brezplačni koncerti: »Zato smo pri izbiri glasbenih skupin omejeni tudi s finančne plati. Poletni koncerti so tako za nas predvsem možnost, da na oder povabimo manj znane, a zelo kakovostne zasedbe (npr. Soul, jazz in jaz, sestavljena iz samih vrhunskih glasbenikov), ki jih sicer med letom nimamo priložnosti slišati. Trudimo se, da vsako leto damo priložnost tudi lokalnim glasbenim zasedbam, letos sta to bili Gasos Band in 3TONE, ki sta se več kot uspešno predstavili domačemu občinstvu, a ju je žal proti koncu koncerta pregnal dež.« Na pragu koledarskega poletja je gledališka skupina KUD Svoboda Griže v letnem gledališču Limberk pripravila prireditev, posvečeno tednu ljubiteljske kulture in medgeneracijski ustvarjalnosti. Poimenovali so jo Pozdrav mladosti. Na prireditvi v Limberku je sodelovalo več kot 100 otrok Vrtca in Osnovne šole Griže. Prireditev se je odvijala spontano brez napovedovanja, rdečo nit dogajanja je predstavljalo praznovanje rojstnega dne »prijatelja«, nastopi pa so bili namenjeni kot čestitka slavljencu. V programu se je prepevalo, plesalo, igralo na inštrumente, manjkalo pa ni niti humorja, za katerega so s skečem poskrbeli članice in člani gledališke skupine, ki so prikazali, kako so rojstne dni praznovali pred štiridesetimi leti in kako jih praznujemo danes. Poleg njih, predšolskih in šolskih otrok so prireditev soustvarjale še Ubrane strune in pevska skupina Zabukovčani. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za kolo sreče, kjer so sodelovali tudi gledalci. Eden od njih je imel srečo tudi zares, saj je za nagrado zadel pravo kolo. Prireditev pa so s koncertom zaključili mladi talentirani glasbeniki iz Griž, Everglades in Sanpark. Kot je povedala vodja gledališke sekcije Olga Markovič, sicer tudi predsednica sveta KS Griže, je bila ta prireditev izvedena prvič, glede na številne pohvale obiskovalcev pa si želijo, da postane tradicionalna. K temu je dodala še, da je tokratna prireditev bila tudi nekakšen uvod v letošnje praznovanje 70-letnice Limberka. Prireditev so s plesom, petjem in glasbo bogatili tudi učenci OŠ. 20 ŠPORT ŠT. 8 I avgust 2024 Tretjič evropske prvakinje T. T. PARAVOLLEY EUROPE Za najboljšo posameznico turnirja je bila izbrana Slovenka Lena Gabršček. S tekme Slovenija : Turčija, ki so jo Turki gladko dobili s 3 : 0; slovenski reprezentanti v belih dresih. Srebrna liga narodov T. TAVČAR Ekipa ECE Šempeter: Klara Vrabič, Valentyna Brik, Suzana Ocepek, Maša Božič, Tija Vrhovnik, Lena Gabršček, Katja Banko, trener Branko Mohorko Odbojkarice sedeče odbojke odbojkarskega kluba ECE Šempeter so se med 28. in 30. junijem udeležile evroligaškega klubskega prvenstva v angleškem mestu Nottingham. Šempetranke so med šestimi najboljšimi ekipami v Evropi že tretjič zapored postale evropske prvakinje. V finalni tekmi so premagale italijansko ekipo PARMA ASD. Slovenske predstavnice so turnir zlate evropske lige v Veliki Britaniji začele z obračuni v skupinskem delu tekmovanja in uvodoma s 3 : 0 odpravile domačo zasedbo Panthers. Na drugi tekmi so Šempetranke z 0 : 3 klonile proti italijanski ekipi Gioco Parma, a je izkupiček zadostoval za uvrstitev v polfinale. V njem so po štirih nizih strle odpor še ene italijanske ekipe Dream Volley Pisa in si zagotovile nastop v velikem finalu. V njem so se paraodbojkaricam ekipe Gioco Parma oddolžile za poraz v skupinskem delu in si s prepričljivo zmago s 3 : 0 zagotovile zlato odličje. Po letih 2022 in 2023 so odbojkarice ECE Šempeter tako še tretjič zapored postale evropske klubske prvakinje, njihova kapetanka Lena Gabršček pa letos najboljša igralka turnirja. Savinjčan prvič na svetovno prvenstvo v šahu za gluhe D. NARAGLAV Naša šahista Bruno Glas in Andrej Štrucl s trenerjem Ahmatovićem po končanem prvenstvu DRUŠTVA IN KLUBI VABIJO ODBOJKARSKI KLUB SP. SAVINJSKA SIP ŠEMPETER in ODBOJKARSKO DRUŠTVO SIP ŠEMPETER vabita k vpisu deklice in dečke od 1. do 9. razreda. Informacije: scilensek@gmail.com ali tel. 031 847 212 (Sebastjan) KOŠARKARSKI KLUB PREBOLD 2014 vabi v šolo košarke otroke, stare od 6 let naprej. Vpisi potekajo ob sredah in petkih ob 16.00 v športni dvorani Osnovne šole Prebold. Več informacij: 030 329 063 (Ratko) ali 031 783 912 (Robi). V Beogradu je od 25. junija do 5. julija potekalo svetovno prvenstvo gluhih v šahu. Tekmovalo se je v članski in mladinski kategoriji, Slovenijo pa sta zastopala enainštiridesetletni Andrej Štrucl iz Šahovskega kluba Savinjčan iz Šempetra in petnajstletni Bruno Glas iz šahovskega kluba Kostak Krško. Prvič po letu 1994 je imela Slovenija predstavnike na svetovnem prvenstvu v šahu za gluhe. Savinjski šahist Andrej Štrucl, ki je že večkratni državni prvak, je v izredno močni konkurenci, v kateri so tekmovali uveljavljeni mednarodni mojstri, v članski konkurenci zasedel 32. in 38. mesto, kar sicer ni tisto, kar bi želel, a je to vseeno lep uspeh v tej svetovni konkurenci izvrstnih šahistov. Je pa Slovenija v mladinski konkurenci, v kateri je tekmovalo 14 šahistov, osvojila kar dve medalji. S svojim igranjem je namreč izjemno presenetil Bruno Glas iz ŠK Kostak Krško, ki je postal svetovni prvak v hitropoteznem šahu in podprvak v klasičnem šahu. Že od šestega leta ga trenira Hilmija Ahmatović. V Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije so zapisali, da je Slovenija po Jožetu Kerecu po 40 letih znova posegla po medaljah, hkrati pa so obema svojima predstavnikoma izrekli vse priznanje in zahvalo za njune dosežke. V Šempetru v Savinjski dolini je med 28. in 30. junijem potekalo tekmovanje srebrne lige narodov v sedeči odbojki za moške. Drugega kakovostnega razreda tekmovanja v Evropi so se udeležile reprezentance Slovenije, Italije, Madžarske, Litve, Turčije in Nizo- zemske. V treh dneh smo videli veliko lepih potez in tekem. Zmaga v srebrni ligi in posledično uvrstitev v zlato ligo narodov je uspela reprezentanci Turčije, reprezentanca Slovenije pa je žal izgubila vse tekme in se seli v bronasto ligo. Do kolajne bo težko T. TAVČAR Slovenija bo imela na paraolimpijskih igrah v Parizu od 28. avgusta do 9. septembra v štirih parašportnih panogah skupaj 14 športnikov in športnic, med drugim tudi odbojkarice, ki jih vodi selektor Simon Božič iz Šempetra, ki je odbojkarice že vodil na paraolimpijskih igrah v Londonu. Na igre v Pariz so odpotovali 24. avgusta brez svoje najboljše igralke Valentyne Brik, saj je Mednarodna paraodbojkarska zveza tej igralki prisodila status »review« (tj. pregled) in ji tako onemogočila paraolimpijske sanje. Določitev statusa »review« pomeni, da dokler status njene poškodbe ne bo ponovno ocenjen, na tekmovanjih ne more nastopati. »Nad tem smo bili zelo presenečeni, saj smo tudi letos računali na Simon Božič kolajno, sedaj pa bo to zelo težko,« je dejal selektor Simon Božič in dodal, da so pred odhodom v Pariz trenirali v Braslovčah skupaj z reprezentanco Ukrajine. Prvo tekmo bo Slovenija odigrala proti Kanadi 29. avgusta, vseh tekem v predtekmovanju pa bo pet. Veteranske športne igre D. NARAGLAV Veterani vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline so se tudi letos udeležili veteranskih športnih iger, ki so tokrat potekale v Postojni. Iger se je udeležila tridesetčlanska ekipa Območnega združenja VVS SSD na čelu s predsednikom Zdenkom Terpinom. Čeprav glede na prejšnja leta niso bili v najmočnejši postavi, so znova dosegli izjemen rezultat, skupno 6. mesto. Na tokratnih že 23. športnih igrah je tekmovalo kar 179 ekip v šestih različnih panogah, tako da je bilo na prizorišču nekaj manj kot 1000 udeležencev. Letos so prireditev popestrili s prihodom slovenske olimpijske bakle. Tekmovali so v šestih disciplinah: v košarki – met na koš okoli rakete, pikadu, streljanju z zračno puško, šahu, metu bombe in vlečenju vrvi. Savinjski veterani so tokrat bili najuspešnejši v šahu, kjer so zasedli ekipno 2. mesto. Šesto mesto so dosegli v streljanju, sedmo v košarki, deveto v vlečenju vrvi, trinajsto v metu bombe, sreče pa tokrat niso imeli pri metanju pikada, kar jim je odščipnilo kar nekaj točk za še boljšo skupno uvrstitev. Tokrat so največ točk za dosežen rezultat prispevali šahisti, ki so bili podprvaki iger. ŠPORT ŠT. 8 I avgust 2024 21 Rally Dolina zelenega zlata drugič BINA PLAZNIK, L. G. B. PLAZNIK, S. SADNIK 23. in 24. avgusta je v Žalcu in okolici dišalo po hitrih avtomobilih, Savinjsko dolino je zaobjelo dirkaško vzdušje. V organizaciji Avto moto društva Vili v sodelovanju z Občino Žalec, Občino Prebold, Občino Braslovče, Občino Tabor in Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec se je odvijalo državno prvenstvo v rallyju. 2. Rally Dolina zelenega zlata je bil nadaljevanje lanskoletnega zelo uspešnega rallyja po Spodnji Savinjski dolini. Dirka, ki med drugim prinaša tudi točke za državno prvenstvo Republike Slovenije, je postregla z najboljšimi dirkači iz Slovenije in predstavniki iz tujine (iz Italije, Madžarske in celo Švedske) in velja za pravo poslastico za vse navdušence hitrih in drznih avtomobilov. Savinjske doline, ki so v preteklih letih pomagali in delovali pri organizaciji obstoječih rallyjev, tokrat odločili organizirati lastni rally, ki že drugič šteje za državno prvenstvo Slovenije v rally panogi. Ravno tako je zaradi dobro pripravljene lanskoletne izvedbe letošnji rally vključen tudi v koledar prvenstva Centralne evropske cone – CEZ,« je poudaril Rado Raspet, predsednik Zveze za avto šport Slovenije. Izvedbo rallyja podpirajo tudi v Občini Žalec, kjer izpostavljajo, da je rally edinstvena izkušnja, ki je zelo zanimiva za gledalce. »Drugi rally Dolina zelenega zlata pomeni, da je bila prva izvedba izredno uspešna, tako s športnega vidika kot tudi zaradi pozitivnega vpliva na lokalno skupnost. Zahvaljujem se vsem sosednjim občinam, ki sodelujejo pri projektu, da rally povezuje celotno Spodnjo Savinjsko Dolino,« je dejal Janko Kos, župan Občine Žalec. Med hitrostne preizkušnje se je letos vrnila HP Marija Reka, in sicer v nekoliko spremenjeni obliki. Občini Prebold in Tabor sta k organizaciji pristopili z velikim veseljem. Župan Občine Prebold in novi direktor ZKŠT Žalec mag. Marko Repnik je dogodek opisal z izbranimi besedami: »Rally Dolina zelenega zlata je poseben in edinstven, ker je naš. Kot ljubitelj hitrih avtomobilov in vožnje razumem zahtevnost, veščine in kakovosti, ki jih morajo imeti udeleženci tovrstnih spektaklov, zato sem res vesel in zadovoljen, da rally v naši dolini živi.« Pestro dogajanje Zagovalci na cilju; (z leve) Tara Berlot, Marko Grossi, Blanka Kacin, Rok Turk, Jakob Markežič, Martin Čendak. Uradna otvoritev rallyja je potekala v petek, 23. avgusta, pred Fontano piv Zeleno zlato v Žalcu s predstavitvijo dirkaških posadk, ki ji je sledila prva hitrostna preizkušnja po mestnih ulicah (SS Žalec – Profi t.i.m.), zvečer pa je v središču mesta sledil koncert skupine Fajercajg. V soboto, 24. avgusta, so sledile hitrostne preizkušnje po več krajih v Savinjski dolini, ki so nosile imena osrednjih podpornikov rallyja: HP Marija Reka – Tabor – Šotori Petre, Stari dobri Fičo v akciji v Mariji Reki če bo napeto.« Marko Grossi, državni prvak v sezoni 2023, je komentiral: »Roka poznam, tako da vem, da bo želel dobiti vse hitrostne preizkušnje. Boril se bom do konca. Bo pa težka borba. Ogromno peska, kar me veseli. Kratka dirka, prostora za velike napake ne bo.« In kot sta napovedala, se je tudi zgodilo. Lepa dirka, težka borba in najboljši po pričakovanjih. Rally se je zaključil v soboto zvečer, ko so na cilju rallyja Dolina zelenega zlata pri Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu posadke prejele zaslužene pokale, najhitrejši pa tudi steklenico penine. Najhitrejša sta bila pričakovano Rok Turk in Marko Grossi s svojima sovoznicama Blanko Kacin in Taro Berlot, tretja pa Martin Čendak in Jakob Markežič, ki sta se z dvokolesno gnanim dirkalnikom prvič zavihtela na zmagovalne stopničke. Uspešno izveden, množično obiskan atraktiven rally z obiskovalci in navijači na vseh točkah so sklenili pri Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu s koncertom skupine San park. Že teden prej, 19. avgusta, so na tiskovni konferenci predstavili vse podrobnosti dirke in spremljevalnega programa. Predstavili so se vodilni in društveni dirkači. Na tekmovanje se je prijavilo 47 posadk, ki so poleg Slovenije prišli tudi iz Italije, Madžarske in prvič celo Švedske. Rally je letos imel devet hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 78 kilometrov. Kot je pred dirko izpostavil predsednik društva Mitja Aubreht, so se pri sami organizaciji tovrstnega dogodka v lanskem letu kljub izkušnjam ogromno naučili, letos pa bodo poskušali dirko spraviti še na višji nivo: »Idejo o samostojnem rallyju, ki je tlela že več let, smo lani uspešno izpeljali. Priprave na takšen dogodek so zelo intenzivne in potekajo skozi vse leto. V veliko čast nam je, da nam pri vsem pomagajo ZKŠT Žalec in občine Spodnje Savinjske doline,« je še poudaril Aubreht. Nad rallyjem so navdušeni tudi v Zvezi za avto šport Slovenije, z njim pa v celoti pokrivajo slovensko prvenstvo brez gostovanja v tujini. »Veseli nas, da so se športni navdušenci iz PRVI DOM n e p r e m i č n i n e Rok Turk Marko Grossi Župani in glavni akterji po sredini novinarski konferenci POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI IN GRADBENI INŽENIRING Vljudno vabljeni v našo novo poslovalnico. Izkoristite možnost brezplačnega posveta pri prodaji ali nakupu vaše nepremičnine. Prvi dom d.o.o., Mestni trg 6, Žalec, 070/577-577, info@prvidom.si HP Braslovče – Pusovnik in Ramšak, HP Liboje – NT & RC, HP Galicija – Avtoscena. Med dirkači se je na cestah Spodnje Savinjske doline pomeril tudi trenutno vodilni v točkovanju državnega prvenstva v letošnji sezoni Rok Turk, v boj za točke pa se je s svojim dirkaškim avtomobilom podal tudi lanski državni prvak Marko Grossi. Rok Turk je pred dirko med drugim povedal: »Vem, da ima Marko svoje računice, jaz imam pa svoje (smeh). To bo lepa dirka. Gledalci bodo uživali in tudi organizatorji bodo zadovoljni, Dirkalni nostalgični Yugo ob spremstvu pogledov žalske publike 23.9. BREZPLAČEN OGLAS Navdušenje nad rallyjem zajelo dolino PROGRAM na www.zkst-zalec.si 22 HOROSKOP / MLADI UTRIPOV HOROSKOP ZA SEPTEMBER 2024 OVEN BIK Odličen mesec je pred vami, podpira vas več planetov. Merkur, ki je zadolžen za delo, vam bo omogočal odlično dogovarjanje. Zelo uspešni boste pri opravljanju svojih dolžnosti, kažejo se tudi dobri nakupi in prodaje. Izkoristite to obdobje! Družabno življenje in prijateljstva vam bodo nudili veliko zadovoljstva. Venera, vaša vladarica, bo spodbudila vaš interes za vse, kar je lepo, tudi za umetniške interese, estetiko in modo. DVOJČKA Vaš vladar Merkur bo v septembru že v direktnem gibanju, kar bo sprostilo marsikatero blokirano situacijo iz preteklega meseca. Njegovo hitro potovanje skozi tri znamenja (lev, devica in tehtnica) obeta veliko dinamike, novih spoznanj, uvajanje sprememb in odlično komunikacijo z okolico. Najbolj pomembna spoznanja bodo vezana na medosebne odnose. Ugotavljali boste, kdo je vaš velik učitelj, ki ste mu lahko hvaležni. RAK Do prazne lune, ki nastopi 3. septembra, boste čutili upad energije. Že dva dni kasneje bo v vaše znamenje vstopil planet Mars, kar bo situacijo popolnoma spremenilo. Odločno se boste borili za svoje cilje, želje in ambicije. Prebudil se bo vaš tekmovalni duh, zato je ta čas kot naročen za rekreacijo in šport. Previdno okoli 18., ko nastopi delni lunin mrk! Pozitivne vibracije pa se bodo pojavile tudi na ljubezenskem področju. Za okolico boste izredno zanimivi, privlačni, seveda tudi strastni! LEV Veliko vaše pozornosti bo usmerjene v delo, karierne cilje, finance. Povsod boste hoteli vzpostaviti večji red, sistem in nadzor nad dogajanjem. Precej uspešni boste, tudi zaradi povečane aktivnosti in boljšega splošnega počutja. Prav zaradi tega bo zasebno življenje nekoliko v senci poslovnega. V septembru vas na ljubezenskem in čustvenem področju spremlja lepa energija, zato se vam obetajo zelo lepi trenutki. DEVICA September je tradicionalno vaš mesec, v katerem boste blesteli. Sonce bo skrbelo za odlično vitalno energijo v prvih treh tednih. Po mlaju ob pričetku meseca vam bo pot odprta! Vaš vladar Merkur, ki je zadolžen za delo, pa bo od 9. do 26. poskrbel, da bo vse potekalo gladko. Vaši dogovori, komunikacija, odločitve, nakupi, prodaje, uspehi so lahko v tem času nadpovprečni. Delujte, zelo se bo obrestovalo! TEHTNICA Cena minute pogovora je po ceniku vašega operaterja. Mlaj v vašem znaku, ki nastopi 3., predstavlja nov cikel vaših dejavnosti, postavitev novih ciljev in prioritet. Rastoča luna vas bo podpirala, zato dobro premislite, kaj si želite. Vaš vladar Mars bo 4. septembra zapustil znamenje dvojčkov in do konca meseca potoval po znamenju raka. Veliko vaših aktivnosti bo vezanih na dom, domača dogajanja in družino. Lahko, da se boste odločili za kakšno izboljšavo, prenovo v svojih bivalnih prostorih. Izredno zanimiv in dinamičen mesec je pred vami. S prestopom Marsa v prvih dneh septembra se aktivirajo novi dogodki tako v zasebnem življenju kot na delovnem področju. Zadovoljni boste in polni energije, to boste usmerjali v pravo smer. Ni bojazni, da vam želeno ne bi uspevalo! Zadnja tretjina meseca, ko v vaš znak vstopi Venera, je namenjena nadgradnji na čustvenem področju, lepo vam bo. STRELEC Tokrat ne boste mogli mirovati, obveznosti se bodo vrstile druga za drugo in komaj boste dohajali. Okoli polne lune 18. in delnega mrka se bo vaša energija usmerila v dom in domača dogajanja, pričakujete lahko tudi kakšno spremembo, novost, izboljšavo. Občasno se boste počutili precej izčrpane, zato je nujno potrebno, da porabite energijo pametno in sprotno odpravljate posledice škodljivega stresa. KOZOROG Planeti v sorodnem znamenju device so voda na vaš mlin, saj vas bodo maksimalno podpirali pri vašem delovanju. Sonce bo skrbelo za dobro počutje in izboljšano vitalnost, Merkur za ideje, odlično komunikacijo, dogovarjanje, učenje ... Vendar – vedno obstaja tudi »vendar«! Mars v opoziciji vašemu znamenju vas opozarja, da se ne prenaglite, da ste v svojem delovanju zmerni in se izogibate konfliktom! RIBI Blagor zvestim T. TAVČAR Na oratorijih v Spodnji Savinjski dolini je sodelovalo 550 otrok iz devetih župnij. Oratorij je mladinski prostovoljski počitniški program za otroke, ki deluje po pedagoških načelih Don Boskovega preventivnega sistema. Glavni protagonisti programa so mladi prostovoljci – animatorji, katerih stalna navzočnost med otroki ni nadzorniška in preprečevalna, ampak prijateljska in spodbujevalna ter usmerjena v celostno rast posameznika. V devetih župni- V Petrovčah 67 otrok in 17 animatorjev Na Gomilskem 121 otrok in 42 animatorjev skupaj v Planici Vaša vladarica Venera bo do 22. v mesecu potovala po vašem znaku, kar vam obeta veliko dobrega razpoloženja in počutja. Zaživelo bo družabno življenje, obetajo se tudi romantični trenutki. Zagotovo pa bo na delovnem področju dogajanje zelo aktivno. Postavljeni boste pred nove izzive, ki bodo zahtevali nove odločitve. Previdnost velja v tem mesecu pri denarju, saj vam lahko vse prehitro spolzi med rokami! ŠKORPIJON VODNAR ŠT. 8 I avgust 2024 Vaš vladar v retrogradnem gibanju velikokrat obrača pozornost v preteklost, ki je še vedno nimate razčiščene! Zagotovo pa boste v septembru imeli več odličnih priložnosti. To bo očitno še zlasti po mlaju ob pričetku meseca, ko se bo odlično aktiviralo partnersko področje. Ni potrebe, da ostajate sami ali osamljeni, sreča vam trka na vrata, odprite jih! Venera vas bo razvajala in razveseljevala. Polna luna v vašem znaku in delni lunin mrk vas opozarjata na povečano previdnost v delovanju. Odlično je vedeti, da imate v septembru veliko opore in zaščite v planetih, zato boste z vsem in vsemi lažje shajali. Še več od tega, v času med 9. in 26. boste zaradi vpliva Merkurja izredno zgovorni, prepričljivi, znali se boste predstaviti v najboljši luči. Komunikacija bo vaš ključ do uspeha, zato sledite svojim idejam in sanjam! Horoskop je za vas pripravila astrologinja Dolores, ki je dosegljiva na 041 519 265 in na FB ASTRO DOLORES. Na Polzeli je bilo kar 120 otrok in 40 animatorjev. jah v Spodnji Savinjski dolini je na oratorijih sodelovalo 550 otrok, zanje pa je skrbelo 170 animatorjev. Za letošnjo oratorijsko temo so ponovno pokukali v »knjigo vseh knjig«. Spremljali so preroka Daniela, ki je živel v času izraelskega izgnanstva v Babilonu. Kot nadarjen mladenič je bil s svojimi tovariši vpoklican na dvor, kjer je sčasoma zaradi svoje modrosti in sposobnosti razlaganja sanj postal pomemben svetovalec kar trem babilonskim kraljem. Pri tem je v sovražnem okolju ostajal V posameznih župnijah je bilo na oratorijih število otrok naslednje: Griže, Žalec in Gotovlje 25, Gomilsko 121, Petrovče 67, Vransko 87, Šempeter 60, Prebold 70 in Polzela 120, zanje pa je skrbelo 170 animatorjev. V tednu dni, kolikor so trajali oratoriji, so po župnijah poleg krščanskih sporočil pripravili tudi več zabavnih iger, krajših izletov, raznih predavanj ... zvest svoji veri in vrednotam, zaradi česar je bil tarča več spletk. Vrednote, ki jih izpostavljamo ob Danielovi zgodbi, so moč molitve, zvestoba Bogu, čistost, spoštovanje svetega in Božje varstvo. Letošnje geslo »Blagor zvestim« pa povzema glavno sporočilo Danielove knjige, da smo varni v Božjem zavetju. MALI OGLASI utrip@zkst-zalec.si 03 712 12 80 PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 Prodam tri CISTERNE ZA VINO – volumen 180 L, 200 L in 300 L. Prodam tudi hruškov šnops. Cena po dogovoru. Info.: 03 572 53 21 (Danica) MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 8 I avgust 2024 23 Mladi gasilci GZ letovali . T. T. ARHIV GZ 72 otrok in devet mentorjev iz GZ Žalec je letovalo v taborniškem centru v Bohinju. Učenke iz OŠ Griže, ki so raziskovale poklice, med obiskom na RTV Slovenija, v studiu, kjer pripravljajo osrednje informativne oddaje. Raziskovale poklicne poti Mladi gasilci GZ Žalec z mentorji na letovanju v Bohinju Kot so povedali, je bilo to ponovno odlično letovanje gasilske mladine s pestrim urnikom različnih dejavnosti. Na letovanju so spali v šotorih. To je bila za nekatere prava pustolovščina, ki je omogočala stik z naravo in izkušnjo bivanja na prostem. Vsak dan so imeli različne aktivnosti. Prvi dan so izkoristili za spoznavanje okolice in novih prijateljev ter se vozili s kanuji po jezeru. Drugi dan so v dopoldanskem času izvedli orientacijo, v popoldanskih urah pa so jih obiskali člani gorske reševalne službe in jim predstavili svoje delo. Tretji dan so se dopoldan odpravili proti Ukancu, od koder so se z ladjico odpeljali po jezeru do Ribčevega Laza, kjer so si najprej privoščili sladoled, nato pa se podali po severni strani jezera nazaj v tabor. Popoldan so imeli štafetne igre in igre z žogo. V večernih urah so igrali D. NARAGLAV odbojko, nogomet in ponovno zakurili taborniški ogenj, na katerem so pekli jabolka in hrenovke. Zadnji dan letovanja so se z gondolo povzpeli na Vogel in prehodili tematsko pot, od koder so občudovali Bohinjsko jezero in okolico. Popoldne so se ohladili v Bohinjskem jezeru in popestrili dogajanje s SUP-i. Po večerji so se pomerili v gasilski disciplini »fire combat junior«. Mlade seznanjajo z osamosvojitveno vojno D. NARAGLAV Učenke 7. razreda OŠ Griže so se v minulem šolskem letu odločile, da za raziskovalno nalogo, ki jo je razpisala Občina Žalec, raziščejo zanimive poklicne poti. Učenke so pri raziskovanju sodelovale na okrogli mizi v Tehnoparku Celje – Ženske v znanosti, obiskale Fakulteto za matematiko in fiziko v Ljubljani, Fakulteto za strojništvo, RTV Slovenija in Zavetišče Gmajnice. Zanimali so jih tudi poklici, ki so med ženskami manj zastopani, zato so na Fakulteti za matematiko in fiziko Ljubljana opravile intervju s slovensko kandidatko za astronavtko Laro Ulčakar, ki je mlada doktorica fizike, ki raziskuje optična vlakna. Opravile so tudi intervju z inženirko leta Ljupko Vrtevo, ki je pojasnila, zakaj se je odločila za študij strojništva, kljub temu da so v teh poklicih ženske redko zastopane. Na obisku RTV Slovenija so jim na vodenem ogledu predstavili različne poklice, ki skrbijo za delovanje naše največje medijske hiše: scenografe, kostumografe, montažerje, novinarje, radijske napovedovalce. V Zavetišču Gmajnice so učenke opravile intervju z oskrbniki in spoznale njihovo dnevno rutino. V raziskavo so vključile tudi anketo za učence tretje triade OŠ Griže, saj jih je zanimalo, kako oni razmišljajo o poklicih. Izsledki so pokazali, da učenci tretje triade že razmišljajo o tem in da največ informacij pridobijo pri starših, vrstnikih in na spletu. Obisk znanstvenic na njihovih delovnih mestih se je izkazal kot primer dobre prakse, saj so učenci v neodvisni anketi potrdili, da bi jim tak način pomagal pri njihovih poklicnih odločitvah. Starši pa so tisti, ki imajo velik vpliv na to, kako na poklic gleda osnovnošolec. Kar tri četrtine jih želi spoznati poklic na delovnem mestu. Intervjuvanke in znanstvenice so povedale, da so za uspešno delo potrebni znanje, podpora družine in mentorjev. Učenke, ki so pod mentorstvom učiteljic Karmen Hrastnik in Petre Župevc raziskovale te poklicne poti, so: Nadja Cafuta, Neja Dvanajščak, Brianna Pinter, Ulla Remus Veber in Nika Prgić. Super zabava za rojstni dan! v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Zabavna tematska rojstnodnevna praznovanja, za otroke med 4. in 11. letom. V mariborsko Kadetnico in tamkajšnji muzej so doslej veterani popeljali že veliko devetošolcev iz naše doline, nazadnje iz OŠ Braslovče (na sliki). Zveza veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline in policijsko veteransko društvo Sever Celje, odbor Žalec, ob pomoči spodnjesavinjskih občin, ki omogočajo prevoz, že več let izvajajo projekt spoznavanja zgodovine osamosvojitvene vojne z ogledom muzeja v mariborski Kadetnici. V projekt so vključene vse osnovne šole v dolini z devetošolci, ki v tem zadnjem razredu osnovne šole med drugim obravnavajo tudi čas osamosvojitvene vojne, kar pa je mnogo premalo za boljše razumevanje in pomen tega dogajanja, ki nam je prinesel samostojno državo. V OZ VVS Spodnje Savinjske doline se skupaj s policijskim veteranskim društvom Sever Celje, odbor Žalec, trudijo ta zgodovinski čas predstavljati učencem osnovnih šol. V okviru tega so imeli v preteklosti že vrsto predavanj po osnovnih šolah, nato pa so se odločili, da to nadgradijo še z ekskurzijami v mariborsko Kadetnico. Pred korono so tja popeljali že vse devetošolce spodnjesavinjskih osnovnih šol, sedaj pa so ti obiski nekoliko redkejši in jih imajo le dvakrat do trikrat na leto. Po programu so tja letos že pope- ljali devetošolce iz OŠ Braslovče, ki so jih spremljali štirje učitelji: Andreja Kosi, Anja Jezernik, Jasna Dobnik in Blaž Abram. S strani veteranov sta bila z njimi predsednik OZ VVS SSD Zdenko Terpin in predsednik društva Sever, odbor Žalec, Beno Balažič, ki sta že na avtobusu podala vrsto informacij o osamosvojitvenem času in vojni na področju Spodnje Savinjske doline. Več o tem zgodovinskem času na področju vse Slovenije pa so izvedeli v sami Kadetnici. V jesenskem terminu je na vrsti OŠ Šempeter, po dogovoru pa še kakšna šola v novem šolskem letu. pri Ribniku Vrbje TIC Žalec, 03 710 04 34, tic@zkst-zalec.si, www.zkst-zalec.si DVA SPECIALISTA OKULISTA OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA VSAK TEDEN BREZPLAČNA MERITEV OB NAKUPU OČAL BREZPLAČEN OGLAS Kmalu nova tema: Hmeljko išče šefa! 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 8 I avgust 2024 Likovna mojstrovina na 240 kvadratnih metrih D. NARAGLAV Na njej so prikazani zgodovina Prebolda in okoliških vasi, najvažnejši arheološki artefakti, stavbna dediščina in pomembnejše zgodovinske osebe Občine Prebold. Stavba Medgeneracijskega centra Prebold v Dolenji vasi je v poletnih dneh dobila novo in svojstveno podobo, o čemer smo pred njenim dokončanjem na kratko pisali že v junijski številki Utripa Savinjske doline. Zdaj umetnina že kraljuje v vsej svoji lepoti, o njej pa smo se pogovarjali z avtorjem, domačinom iz Prebolda in akademskim slikarjem Žigom Hriberškom, vsestranskim umetnikom in dobitnikom odmevnih priznanj. Spomnimo, da je Žiga lansko leto ustvaril izjemno slikarijo s poklonom hmelju in hmeljarstvu na betonski steni objekta VOC-a ob krožišču v Latkovi vasi, leto prej pa likovno stvaritev, posvečeno preboldski pihalni godbi, na betonski škarpi pri graščini Prebold. Njegova dela lahko občudujemo tudi na fasadi stopnišča preboldske občinske knjižnice in še marsikje. Tokratna stvaritev na fasadi MGC Prebold je predstavljala nekakšno zgodovino tega območja. Velika poslikava, ki se bohoti na 240 m² površine in je največja Žigova doslej, pa sovpada tudi s tamkajšnjo muzejsko zbirko Prebold skozi čas. Poslikava kot časovni trak »Z nakupom nekdanje Roglove in že nekaj let prej Režajeve hiše ter ustanovitvijo Družbenega centra MAROF je Občina Prebold pridobila nov skupnostni prostor, za katerega lahko rečemo, da gre za nekakšen prostor kolektivnega spomina, saj se v njem nahajata Medgeneracijski center Prebold in zgodovinska zbirka Prebold skozi čas. Glede na moje že izvedene poslikave v zadnjih letih je ob obnovitvenih delih na fasadi objekta s strani Občine Prebold in župana prišlo do pobude, da se objekt poslika,« nam je povedal Žiga Hriberšek in pojasnil potek in vsebino poslikave. »V sodelovanju z Zgodovinskim in narodopisnim društvom Prebold, ki upravlja z zgodovinsko zbirko Prebold skozi čas, smo začrtali osnovno tematsko zasnovo poslikave. Iz teh osnov je nastal končni koncept poslikave. Skozi preplet različnih kompozicijskih elementov Žiga med delom na odru je prikazana zgodovina Prebolda in okoliških vasi od samih začetkov naseljevanja v bronasti dobi pa vse do konca 19. stoletja. Poslikava tako dobi izgled neke vrste časovnega traka, na katerem so v kronološkem zaporedju upodobljeni najvažnejši arheološki artefakti (bronast kotliček, pogrebne keltske gomile, rimska Gaudencijeva plošča …), stavbna dediščina (graščina, tekstilna tovarna …) in pomembnejše zgodovinske osebe (pisatelj Janko Kač, skladatelj Anton Schwab, podjetnik in nekdanji župan Norberet Zainer …),« pove avtor in doda, da poslikava, ki se nahaja na samem začetku kraja, služi kot nekakšna dobrodošlica vsem obiskovalcem in domačinom, hkrati pa nas opominja na kulturno dediščino, ki je v vrvežu sodobnosti prevečkrat spregledana. Žiga je vsestranski umetnik Žiga se kot akademski slikar poleg slikarstva ukvarja še z ilustracijo in oblikovanjem. Kot ustvarjalec želi biti čim bolj vsestranski – v slogu, motiviki in različnih tehnikah, vse od oljnega slikarstva, stenske poslikave ... do digitalne ilustracije. »Zanimajo me zelo različne stvari, zato tudi ustvarjam na različnih področjih za različne kliente, zasebne zbiratelje, športne organizacije, podjetja in velike koncerne. Kljub tej pestrosti si vedno prizadevam dati vsakemu projektu svoj osebni pečat,« pravi Žiga, ki je že pred desetletjem presenetil sebe in svetovno likovno Pogled na stavbo MGC Prebold z novo fresko na severni in zahodni strani objekta. javnost s svojstvenim mozaikom, sestavljenim iz 420 sličic z različnimi motivi, ki sestavljajo njegov portret. S to umetnino, ki je nekaj posebnega, je na svetovni razstavi v Londonu izmed preko 4000 poslanih del z vsega sveta osvojil 6. mesto. Leta 2019 je na Bienalu slovenskega oblikovanja prejel Brumnovo priznanje za odličnost na področju grafičnega oblikovanja vinskih etiket. Kot del bienala je bilo njegovo delo razstavljeno v Narodni galeriji. Poleg tega so se buteljke Vinarstva Gonc z njegovimi etiketami pojavile v svetovnih publikacijah Forbes in New York Times. Na slovenskem oglaševalskem festivalu SOF 2022 je prejel zlato nagrado za ilustracijo Dobrodošli na krov. Zmagal je tudi na natečaju za prenovo nogometnega pokala Nogometne zveze Slovenije in oblikoval nov pokal. Sam je izdal otroško slikanico Gozdna filozofija, za njim pa so tudi nadvse uspešne knjižne ilustracije v knjigah pesnika in pisatelja Marjana Kukovca. Zagotovo pa so najbolj vidne in prepoznavne njegove stenske poslikave, ki krasijo Občino Prebold. Še posebej ponosen je na svoje zadnje velike poslikave, ki so zahtevale veliko truda in časa. Letošnja, ki je največja doslej in verjetno tudi edina tako velika v Sloveniji, je nastajala skoraj mesec dni. Vsekakor se bo, kot pravi, z veseljem spoprijel še s kakšnim takšnim ali še večjim projektom. Prostovoljka z veliko začetnico D. NARAGLAV Magda Ježovnik je bila v svojih devetih desetletjih predana planinstvu, vzgoji otrok in kulturi, bila pa je tudi ustanoviteljica in dolgoletna predsednica skupine starih za samopomoč Sončnica. Prostovoljstvo je in ostaja ena od lepih in pomembnih lastnosti ter vrlin človeka. Med tistimi, ki so to v največji meri udejanjali, je tudi Magda Ježovnik iz Griž, ki je letos junija praznovala svoj okrogli 90. jubilej. Njeno življenje je bilo vseskozi prežeto s kulturo, naravo, vzgojo in prostovoljstvom. Vse to jo je izpopolnjevalo in navdihovalo, hkrati pa je bila vzgled svojim prijateljicam, učencem, planincem, kulturnikom, sokrajanom in mnogim drugim. Magda zaradi slabega zdravja ne more biti več dejavna, kljub vsemu pa se ob pomoči svojih najbližjih, zlasti hčerke Lilijane in zeta Cveta Jančiča, rada udeleži kakšnega dogodka v domačem kraju, kjer se sreča s sokrajani, prijatelji in drugimi, ki so bili sopotniki na njeni življenjski poti. V času svojega okroglega jubileja je bila zelo vesela obiska svojih sodelavk in nekdanjih učencev, ki jih je poučevala v griški osnovni šoli. To druženje je s citrami obogatil Božidar Trnovšek, prav tako njen nekdanji učenec, ki jo vedno razveseli s svojim igranjem in petjem. Magda Ježovnik se je rodila 5. junija 1934 v Zahomu nad Grižami. Njena otroška leta so bila zaznamovana s pomanjkanjem in vojno. Po končani nižji gimnaziji se je vpisala na učiteljišče v Celju. Po nekaj letih službovanja na Kozjanskem – na Blagovni in na Proseniškem – je dobila službo učiteljice v Grižah. Tu si je z možem Francijem Ježovnikom tudi ustvarila družino, ki sta jo bogatili hčerki Lilijana in Mojca, v šoli pa je ostala vse do upokojitve leta 1990. Otroci so jo imeli zelo radi. Vedno je z veseljem delala v izvenšolskih dejavnostih, od dramske do planinske skupine, največ časa, preko 18 let, pa je bila mentorica planinske skupine na šoli. Rada je hodila po hribih in gorah. S šolskimi otroki je preho- dila veliko transverzal, pod njenim mentorstvom pa se je na šoli izvajala akcija »pionir planinec« oz. kasneje »mladi planinec«. Bila je soorganizatorka planinskih šol, pod njenim mentorstvom je veliko mladih tudi opravilo planinsko šolo, prav tako pa so pod njenim mentorstvom otroci začeli tekmovati v orientaciji, nekateri so celo postali republiški prvaki v orientacijskem teku, udeležili pa so se tudi svetovnih prvenstev. Po upokojitvi se je Magda predala delu v krajevni knjižnici Griže, kjer je opravljala delo knjižničarke vse do leta 2009, ko je Medobčinska knjižnica Žalec tudi delo knjižničarke prevzela s svojimi zaposlenimi. Skupaj z Bredo Veber sta napisali in izdali domoznansko knjigo Griže. Sicer pa je poleg planinstva vseskozi delala na kulturnem področju in bila dolgoletna članica upravnega in kasneje nadzornega odbora KuD Svoboda Griže, zadnja leta tudi kot članica Magda ob jubileju, ko so jo obiskali nekdanje sodelavke in njeni nekdanji učenci. literarne sekcije. Nepozabni so literarni večeri z recitalom Kajuhovih pesmi ob dnevu vstaje, pa recitacije na literarnem večeru ob mednarodnem dnevu gora decembra 2018 z njenim prebiranjem pesmi pokojne domačinke in njene prijateljice Vere Pipal, pa literarni večer Brati gore z branjem planinske poezije, s projekcijo fotografij in Ubranimi strunami v Domu kulture v Grižah in ponovitev literarnega večera v Domu II. slovenskega tabora Žalec ... Poleg dela v društvih je bila Magda tudi ena izmed ustanoviteljic in dolgoletna predsednica skupine starih ljudi za samopomoč Sončnice iz Migojnic. Magda Ježovnik je dobitnica številnih priznanj, med drugim grba Občine Žalec, svečane listine Planinske zveze Slovenije, ki je najvišje planinsko priznanje, Linhartove značke, Savinovega priznanja … V Krajevni skupnosti Griže, v Občini Žalec in vseh društvih so ponosni nanjo in na njeno delo, predanost, vztrajnost in nesebičnost. Je vzor vsem, ki delujejo v društvih. Njeno delo je bilo, je in ostaja sinonim predanosti ožji in širši lokalni skupnosti ter vsemu, kar bogati življenje njej in vsem, ki jo poznamo, z njo živimo in soustvarjamo. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 8 I avgust 2024 25 Na počitnice z izmenjavo domov BINA PLAZNIK OSEBNI ARHIV Z izmenjavo domov so prepotovali velik del sveta, v preko 20 izmenjavah pa prepotovali Nizozemsko, Kalifornijo, Havaje, Finsko, Anglijo, Portugalsko ... Si predstavljate, da si počitnice organizirate malo drugače? In da ta čas, ko ste zdoma, za vašo mačko v vašem domu skrbi lastnik hiše, kamor greste na počitnice? Morda ste željni potovanja po svetu, a je vaša denarnica pretanka. Morda se odločite izkoristiti možnost, ki jo ponuja menjava domov. Obstajajo spletne strani, ki ponujajo fotografije in podatke številnih popotnikov, ki so svoj dom za določen čas pripravljeni zamenjati z vašim. Spoznali smo mlado družino Kristan s Polzele, Urško, Uroša in Julijo, ki se tega načina potovanja poslužujejo že več let. Nabrali so lepo število izmenjav in doživetij, in sicer preko organizacije Intervac, ki je zložena iz dveh besed – International vacations. Gre za najstarejšo in originalno idejo za način potovanja z izmenjavo domov. snita: »Navadno za izmenjave iščemo družine s podobno starimi otroki, tako da ima Julija, ko pridemo na destinacijo, svojo sobo in ogromno igrač. Tako ne samo, da spoznavamo pokrajine in hrano, ampak tudi, kako ljudje živijo in se otroci igrajo. Enostavno pa je tudi s stališča druge otroške opreme, kot so otroški sedeži v avtomobilu, kolesa, ko je bila Julija še majhna, pa tudi otroške postelje. Tako smo, odkar smo trije, s pomočjo izmenjav prepotovali že lep del sveta. Prvo izmenjavo je naša mala popotnica imela že, ko je bila stara šele štiri mesece.« Anekdota s Havajev Pripovedujeta, da se jima je najbolj vtisnil v spomin obisk Havajev. »Definitivno je ena izmed stvari, ki jih težko pozabiš, sam dopust na Havajih, kjer sva preživela tri noro lepe tedne. Ko Idilični angleški dom Začela sta v dvoje Urška in Uroš pojasnita, da začetek ideje sega že v leto 1953, ko so učitelji iz Belgije in Francije prišli na idejo, kako potovati, ne da bi za to zapravili celo premoženje. Tako se je potem krog vključenih ljudi širil in danes lahko na takšen način potujemo praktično po celotni Evropi in v ogromno drugih držav po svetu. Kmalu po začetku organiziranja izmenjav je bilo treba zadevo tudi pravno urediti in tako je krovna organizacija v obliki neprofitne organizacije registrirana na Švedskem, v upravnem odboru pa še vedno sedi kar nekaj ustanovnih članov podjetja. »Tako da si lahko predstavljate, da gre za zelo srčno organizacijo,« doda Uroš in pove: »Za našo družino se je vse skupaj začelo leta 2014, ko sva se z Urško odločila, da nama je ideja menjave domov kot način potovanja zelo všeč. Kar hitro po registraciji sva se dogovorila za prvo izmenjavo – zimska pravljica v Zakopanih februarja 2015. Tako bo kmalu 10. obletnica prve izmenjave. Od takrat sva potem s pomočjo spletne strani Intervac, ki jo uporabljava, in izmenjav doma prepotovala velik del sveta in opravila preko 20 izmenjav – Nizozemska, Kalifornija, Havaji, Finska, Anglija, Portugalska ...« pa se v organizacijo tvojega dopusta vključi še nekaj domačinov, je to res nekaj neponovljivega. Na Big Island sva se izmenjala s starejšim parom in njuni prijatelji na otoku so naju praktično 'posvojili' in delali z nama kot z vnučkoma. Najprej so naju že na letališču pričakali s tipično havajsko ogrlico iz lokalnega cvetja, potem pa naju vabili na izlete, kosila in večerje, skupaj smo opazovali ognjemet ob dnevu neodvisnosti ... Skratka, nepozabno in neponovljivo – z njimi smo še vedno v kontaktu.« Kultura izmenjav in zaupanje »V 10 letih in po več kot 20 izmenjavah še res nismo imeli kakšne slabe izkušnje. Ljudje, ki se poslužu- Prihod nove članice družine Urška in Uroš se strinjata, da se je v zadnjih letih, odkar imata hčer Julijo, izmenjevanje izkazalo za še boljše kot prej, ko sta potovala sama. Poja- Na Finskem so imeli zasebno jezero. jejo takšnega načina potovanja, so res drugačni in izjemno skrbni glede ravnanja z lastnino drugih. Seveda se zgodijo nesreče, ampak večinoma nič kaj takšnega, kar se ne bi moglo zgoditi nam, če bi bili sami doma. Recimo, ko se je nizozemski družini po nesreči razbil kozarec za vino in so nam napisali celostransko opravičilo ter pustili nekaj denarja, da kupimo novega. Ali pa, ko se je starejšemu paru zgodilo, da je po tleh padla skodelica kave, ki je poškropila tudi steno. Kupila sta vse mogoče krpice, da bi steno očistila (kar jima je kar dobro uspelo), vseeno pa pustila opravičilo in denar za popravilo oz. novo barvo,« se spominjata Urška in Uroš. Dvom ob prvi menjavi Pravita, da je bilo ob prvi menjavi doma malce dvoma (smeh). »Kdo ga nima? Preden sva šla na prvo izmenjavo, sva bila polna dvomov in vprašanj v stilu: 'Midva bova že pazila in lepo skrbela za njihovo hišo, samo kako bodo oni za našo?' No, ko spoznaš in se zaveš, da se tudi tvoji partnerji v izmenjavi soočajo z istimi vprašanji, postane takšen način potovanja nekaj najboljšega na svetu.« Samo po sebi se porodi vprašanje, kako pripraviti hišo za prihod gostov in kako drugi pripravijo svoj dom. Kaj, če imamo v hiši kakšne posebnosti glede postopanja, na primer izklapljanje elektrike ob neurjih ipd., ali poseben režim glede stranišča ali vode, kako urediti takšne formalnosti? Urška in Uroš razložita: »Pred izmenjavo se vedno potrudimo, da se naši 'izmenjavčki' pri nas počutijo kot doma. Pospravimo, pripravimo postelje, nakupimo jim osnovna živila, da jim ni treba najprej v trgovino, ter jim pripravimo paket dobrodošlice s slovenskimi dobrotami (suhe mesnine, siri, čokolade in kakšne druge sladkarije, vino ipd.). V primeru, da izmenjamo tudi avtomobile, pripravimo tudi pooblastilo za uporabo avtomobila. Da se v hiši kar najbolje znajdejo, imam za to pripravljeno mapo z navodili za življenje v naši hiši – od priporočil za senčenje do uporabe kavomata (smeh). So pa zadeve seveda od države do države precej različne in na primer ob naši zadnji izmenjavi na Finskem smo izvedeli, da pri njih zaradi zavarovanja pralnega in pomivalnega stroja ni dovoljeno uporabljati, ko si zdoma. Za kakršna koli vprašanja smo Družina Kristan v Toulonu seveda v koraku s časom in na vezi preko WhatsAppa ali drugih podobnih aplikacij.« Mapa vtisov Vsakogar zanima, kaj si gostje po navadi ogledajo in raziščejo na Polzeli in v Sloveniji. Za to imajo posebno mapo. Uroš pove: »Svoje goste vedno pozovemo, da zapišejo, kako so se imeli, kje so bili in kaj doživeli. To obenem pomaga naslednjim gostom, da se lažje odločijo, kam iti ter po drugi strani tudi nam pove, kaj vse so počeli. Zanimivo, da včasih prav od tujcev dobimo kakšno dobro idejo za obisk krajev po Sloveniji. Nam se morda ne zdijo nič takšnega, njim pa neizmerno zanimivi (smeh). Kot zanimivost – portugalska družina, ki je pri nas preživela dva jesenska tedna, je kot eno lepših poti pri nas izpostavila pot s Polzele v Velenje. Mi se ji zaradi slabe ceste raje izognemo, ampak jo od takrat zagotovo gledamo drugače in morda res ni tako slaba – sploh v jesenskih barvah. Sicer pa si tujci najraje ogledajo nekatere standardne turistične kraje, Ljubljano, Bled, Postojnsko jamo, Piran ipd., ter seveda nekatere kraje v našem koncu Slovenije – Logarsko dolino, Celje, Maribor, Ptuj. K temu dodajo še zadeve, ki so jim zanimive. Nekateri radi hodijo in se podajo v hribe (recimo Raduha), kakšni gredo raje v muzeje, bolj kot ne vsi pa radi kaj dobrega pojedo – v enem od pripravljenih dokumentov so tudi priporočene restavracije.« se s tem strinjata oba partnerja že na začetku. Konkretno pri naši družini je takšna izmenjava mogoča samo v terminu, ko smo mi na kakšnem potovanju, ki ni v sklopu.« »Na prej omenjeni spletni strani se lahko registrira vsak. Treba je pripraviti čim bolj zanimivo predstavitev svojega doma in destinacije, da potencialni gostje čim bolj vidijo, kaj lahko pričakujejo. Obstaja 21-dnevno poskusno obdobje, vendar je verjetno za kakšno izmenjavo potrebno enoletno članstvo, ki pa je, roko na srce, bolj simbolično. Vsi člani imajo na strani pri predstavitvi navedene tudi reference in se tako lahko pri njihovih prejšnjih partnerjih pozanimamo o tem, kakšne so izkušnje s članom ter kakšna je lokacija potencialne izmenjave.« Prva izmenjava ne bo zadnja Seveda Urška in Uroš želita vzpodbuditi svoje prijatelje in sorodnike, da bi tudi sami začeli z izmenjavami, vendar takšen način potovanja ni za vsakogar. Uroš se pošali: »Vedno pravim, da če ne veš, ali je to zate, in bi vseeno poskusil, je vse, kar potrebuješ, prva izmenjava. Ta zagotovo ne bo zadnja (smeh). Nekateri prijatelji in družinski člani so poskusili in so sedaj del te skupnosti. Je pa tako, da jih pri nas prav nič ne čudi, saj tudi sicer radi potujemo na raznorazne destinacije po svetu.« Izmenjave niso vedno vzajemne. »Za nas je vzajemna izmenjava najpogostejša, saj izmenjujemo svoj dom, torej hišo, v kateri živimo. Nekateri člani izmenjujejo svoje počitniške hiše in apartmaje ter so tako precej bolj fleksibilni glede datumov izmenjav. K njim lahko pride nekdo na svoj del izmenjave kadarkoli, oni pa svoj del koristijo kdaj drugič. Seveda Supanje po Aalkmarju Najmlajša ljubi puščavo Najmlajša članica družine Kristan, sedemletna Julija, je povedala, da ji je na izmenjavah najbolj všeč, da ima navadno na razpolago svojo sobo z igračami otrok, ki so tam doma, ter da jo skoraj vedno pričaka kakšno presenečenje – igračka ali sladkarija. Sicer pa gre najraje na potovanja, da vidi nove stvari in poskusi ogromno nove hrane: »Najbolj všeč mi je bil Oman – tam sicer nismo bili na izmenjavi, a mi je bilo izjemno všeč. Predvsem hrana in puščava! Na izmenjavi pa sem najbolj uživala na naši zadnji izmenjavi na Finskem, kjer smo imeli to ogromno jezero za kopanje, na katerem sem ulovila ribo.« 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 8 I avgust 2024 Spominjanje in pozabe v Dvorcu Novo Celje K. ROZMAN K. ROZMAN., B. PLAZNIK Razstava v Dvorcu Novo Celje bo na ogled do 13. oktobra, ZKŠT Žalec pa je pripravil tudi brezplačna vodenja po razstavi, in sicer 28. julija, 25. avgusta, 29. septembra in 13. oktobra, vsakič ob 18. uri. Ob odprtju razstave Procesi spominjanja in pozabe je bila velika dvorana premajhna za vse obiskovalce. Dvorec Novo Celje je v svojih približno treh stoletjih obstoja gostil veliko izjemnih in razkošnih dogodkov, doživel pa tudi manj bleščeče in celo moreče čase. Nazadnje je prešel v last Občine Žalec in, kljub temu da še ni bil temeljito prenovljen, postal priljubljeno prizorišče kulturnih dogodkov, še zlasti razstav. Tudi to poletje je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pripravil obsežno razstavo z naslovom Procesi spominjanja in pozabe. Ob njenem odprtju 27. junija je bila velika dvorana dvorca premajhna za vse obiskovalce. V kulturnem programu sta nastopila Dimek in Davor Klarič, med gosti pa je bil tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar. Na razstavi z naslovom Procesi spominjanja in pozabe so na ogled dokumenti, pričevanja in sodobne likovne intervencije, vsi povezani z Dvorcem Novo Celje. Pri njeni postavitvi je sodelovalo kar šest kustosov iz različnih ustanov, ob zgodovinskih dejstvih in gradivih pa so postavljena tudi umetniška dela sodobnih likovnih ustvarjalcev. Kot je ob odprtju razstave povedala kustosinja in idejna vodja razstave mag. Alenka Domjan, je ideja o tako obsežni razstavi o Dvorcu Novo Celje v Dvorcu Novo Celje zorela kar nekaj časa, iztočnica pa je bila monografija o Dvorcu Novo Celje dr. Polone Vidmar, ki je izšla maja letos. »Dvorec Novo Celje ima stoletja zgodb in v vse te zgodbe, ki so se odvijale od druge polovice 18. stoletja do njegove pozabe leta 1981, smo vključili tudi sodobne likovne intervencije. Kajti zgodovina je del sedanjosti in vizija sedanjosti žlahtni prihodnost. To je osnovna iztočnica, ki veže ta zgodovinski lok treh stoletij,« je povedala mag. Alenka Domjan. Obdobje Dvorca Novo Celje od plemiške rezidence do bolnišnice je predstavila umetnostna zgodovinarka dr. Polona Vidmar, redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in sodelavka na Umetnostno-zgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU v Ljubljani. »Z Dvorcem Novo Celje sem se seznanila pred približno desetimi leti. Takrat so me zanimale zlasti slikane tapete in slike, ki so nastale za ta dvorec, ampak so bile odnesene v najrazličnejše zasebne zbirke in javne ustanove. Potem pa se je raziskovanje nadaljevalo, tudi v smeri arhitekturne zgodovine. Ugotovili smo namreč, da je pred Dvorcem Novo Celje obstajal Dvorec Plumberk, ki je bil zgrajen okoli leta 1580 in pozneje prezidan v razkošni Dvorec Novo Celje. Ukvarjala sem se zlasti z družino Gaisruck, grofje Gaisruck so namreč bili tisti, ki so se odločili, da na mestu Dvorca Plumberk pozidajo razkošen Dvorec Novo Celje. Zlasti pomemben je bil ambiciozen grof Anton Gaisruck, ki je kupil ostanke celjskega gospostva in se proglasil za novega grofa Celjskega. Temu primerno je seveda zgradil in opremil dvorec.« Na razstavi so predstavljeni tudi kasnejši lastniki, po grofih Gaisruck je bil lastnik Jožef Ludvik Haussmann, oče prve slovenske pesnice Fanny, ki je na tem območju uvajal svilogojstvo, ustanovil tudi tovarno in imel zelo ambiciozne gospodarske načrte, ki pa se mu finančno niso izšli. Potem so v Novo Celje prišli člani visokoplemiške rodbine Salm-Reifferschaldt-Krautheim, ki so živeli tam vse do konca prve svetovne vojne. Prav oni so uvedli gojenje hmelja v Savinjski dolini. Zadnji zasebni lastnik je bil baron Davorin Turković, ki je leta 1930 dvorec prodal Dravski banovini. Ta je objekt namenila psihiatrični Na razstavi v Dvorcu Novo Celje je v svoje izvirno okolje vrnjenih tudi nekaj izvirnikov, med njimi so trije veliki portreti grofov Gaisruck. bolnišnici. Čas delovanja psihiatrične bolnišnice v Dvorcu Novo Celje in pričevanja o takratnih usodah so v drugi del razstave oblikovali dr. Marija Počivavšek iz Muzeja novejše zgodovine Celje, Karmen Kreže iz domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec in Uroš Govek iz ZKŠT Žalec. »Osredinili smo se na tako imenovani čas bolnišnice, to je na obdobje petdesetih let sredi 20. stoletja. Pred drugo svetovno vojno je bila tu bolnišnica za duševno bolne, tako imenovana umobolnica. Med drugo svetovno vojno je paciente v Novem Celju doletela tragična usoda, ker so bili del nacističnega evtanazijske- ga programa. 357 bolnikov je bilo iz Novega Celja odpeljanih v Hartheim pri Linzu, kjer so umrli v plinskih celicah. Bolnišnica je bila med vojno spremenjena v lazaret. Po drugi svetovni vojni se je med te zidove ponovno vrnila bolnišnica, le da tokrat za zdravljenje tuberkoloze in pljučnih bolezni, in sicer do leta 1970. Do leta 1981 je bil tu dom za starejše in onemogle občane,« je povedala dr. Marija Počivavšek in dodala, da je bilo opravljenega veliko dela, saj so pregledali zelo obsežno gradivo. Umetnostni zgodovinarki mag. Alenka Domjan in Milena Zlatar pa sta med zgodovinsko gradivo in stene, ki so jih v preteklosti krasile izjemne dragocenosti, umestili tako imenovane sodobne likovne intervencije. Med tistimi, ki so ustvarjali tudi v Dvorcu Novo Celje, je bil Veljko Toman, ki je v veliki dvorani zgradil ogromno samopodobo, avtoportret iz 800 delov. Tu se je njegovo življenje začelo in po drugi svetovni vojni tudi nadaljevalo, je med drugim povedala mag. Alenka Domjan. Poleg Veljka Tomana so na ogled dela Mateja Čepina, Jožeta Domjana, Jerneja Forbicija, Metke Kavčič, Doreta Klemenčiča Maja, Jožeta Tisnikarja in Daliborja Borija Zupančiča. Razstava Procesi spominjanja in pozabe je v Dvorcu Novo Celje na ogled do 13. oktobra, ZKŠT Žalec pa je pripravil tudi brezplačna vodenja po razstavi, in sicer 28. julija, 25. avgusta, 29. septembra in 13. oktobra, vsakič ob 18. uri. Z enega od poletnih brezplačnih vodenj po razstavi, v ozadju samopodoba Veljka Tomana, sestavljena iz 800 delov. Naj živi večno naš rudarski Srečno D. NARAGLAV V letnem gledališču Limberk v Grižah je 3. julija potekala tradicionalna prireditev ob dnevu slovenskih rudarjev. Ta dan se praznuje v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo pred 90 leti, 3. julija 1934, pričeli zasavski rudarji. Prireditev vsako leto organizira Etnološko društvo Srečno ob podpori Občine Žalec, KS Griže in Liboje ter še nekaterih podpornikov. Udeleženci praznovanja so se najprej zbrali pred Domom Svobode Griže, kjer so rudarji ob zvokih združene pihalne godbe prejeli tudi rdeče nageljne, in nato v postroju ob igranju koračnice in na čelu z zastavonošami ter mažoretkami odšli v letno gledališče Limberk. V povorki so poleg rudarske čete Zabukovica– Liboje tudi letos bili uniformirani rudarji iz Rečice pri Laškem in nekateri rudarji, živeči v krajih Savinjske, Mislinjske in Šaleške doline. Prireditev se je začela z rudarsko in slovensko himno. Po starem rudarskem izročilu iz 16. stoletja, ko so v čeških in slovaških rudnikih uvedli svečano sprejemanje novincev, so oblast prevzeli Anton Planinc, »slavni častni in nezmotljivi prezidij«, ter njegova pomočnika in sodnika Jože Hribar, desni adlatus, in Januš Grobelnik, levi adlatus, ki je tudi vodja rudarske čete in novi predsednik Etnološkega društva Srečno. Društvo je vsa leta vodil dr. Jože Hribar, ki je tudi tokrat v imenu društva nagovoril svoje rudarske kamerade in ostalo občinstvo ter na kratko podal zgodovino praznovanja dneva rudarjev in rudarstva v zabukovško-libojski kadunji. »Letos mineva že 58 let od zaprtja Rudnika Zabukovica in 52 let od zaprtja Rudnika Liboje. Klub temu da je od končanja rudarjenja v teh krajih že toliko let, mu ostajamo zvesti in negujemo ter ohranjamo tradicijo, katere del je tudi ta vsakoletna prireditev,« je med drugim povedal Jože Hribar, ki je kot dolgoletni predsednik Etnološkega društva Srečno ob pomoči članov tudi skrbel za ohranjanje te tradicije preko njihovega rudarskega muzeja v Domu Svoboda Griže in z muzeji na prostem v Grižah, Zabukovici in Libojah. Nekaj posebnega pa je glede na časovno odmaknjenost Rudarska četa Zabukovica–Liboje, ki je prepoznavna po slavnostni rudarski uniformi, ki že od nekdaj za rudarje pomeni znamenje časti. Del vsakoletnega praznovanja rudarjev v Grižah je tako tudi skok čez kožo, ki je bila del rudarske opreme in je služila kot pripomoček proti vlagi in hladu pri sedečem delu in za drčanje po nagnjenih jamskih prostorih. Tudi letos sta skok čez kožo opravila dva novinca, nova člana Etnološkega društva Srečno Matej Ocvirk in Žiga Podvržan, pa tudi častna skakalca Franci Potočnik, dolgoletni član društva, in Olga Markovič, predsednica sveta KS Griže, ki je imela tudi slavnostni nagovor, svoje pa je dodala še v kulturnem programu. V njem so poleg združenih godb in libojskih mažoretk svoje pridali še pevski oktet Zabukovčani in mladi harmonikar Matevž Kveder. Uradni del praznovanja, ki ga je vodila Danica Vončina Veligošek, se je končal po tradicionalnem skupnem nastopu godb iz Zabukovice in Liboj, ki sta nekoč obe bili rudarski godbi. Temu je sledilo prijetno tovariško druženje ob knapovski malici, krajnskih klobasah, jabolčniku, pivu … tako kot nekoč. Pred skokom čez kožo predsednica sveta KS Griže Olga Markovič KRIŽANKA ŠT. 8 I avgust 2024 2024 2025 Nagradna križanka Pokrovitelj križanke v avgustu je ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec. Rešitve križanke (GESLO) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec, do 16. 9. 2024. Nagrajenci bodo prejeli simbolične praktične nagrade. Nagrajenci junijske križanke (gesli: CASHMERE, ENGA ŠE PA LAHKA) pa so: Zdenko Šuperger, Liboje 83, 3301 Petrovče; Branka Kolman, Hmeljarska ulica 17a, 3312 Prebold; Sebastjan Klemenšek, Gotovlje 103b, 3310 Žalec. Izžrebanci bodo nagrade prejeli po pošti. ZKŠT Žalec vabi k vpisu abonmajev Predstave in koncerti v Domu II. slovenskega tabora Žalec gledališki abonma 5 vrhunskih gledaliških predstav citrarski abonma abonmajska sezona 2024 2025 BREZPLAČEN OGLAS 5 koncertov z zanimivimi glasbenimi gosti otroški abonma 4 raznovrstne predstave za otroke, starejše od treh let vpisi abonmajev Gledališki in citrarski abonma: - dosedanji abonenti: od 16. do 23. septembra - novi abonenti: od 25. septembra do 4. oktobra Otroški abonma: - od 16. septembra do 4. oktobra Podrobnosti programa in vpisa na: www.zkst-zalec.si 27 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 8 I avgust 2024 Pod Krvavico kosili in jedli kunčje jedi D. NARAGLAV Na Zajčevi koči pod atraktivno stožčasto Krvavico vsako leto potekajo tradicionalni Zajčevi dnevi. Glavni organizator Planinsko društvo Tabor je tudi letos pripravil dvodnevno prireditev skupaj z Lovsko družino Tabor, ki je organizator tradicionalne košnje Šnepove košenice, in z Društvom žena in deklet Občine Tabor, ki skrbi za kulinariko in skupaj s člani planinskega društva tudi za postrežbo. Mineva že 44 let, kar so zagnani krajanke in krajani, zbrani v Planin- na ta vikend potekajo Zajčevi dnevi z bogato ponudbo zajčjih oziroma kunčjih jedi. Seveda pa naše Društvo žena in deklet pripravi tudi razne druge specialitete, ki niso iz kunčjega mesa, kajti vsi obiskovalci niso ljubitelji tovrstnih jedi.« Med košnjo so bili kosci deležni osvežilnih pijač, od domačega jabolčnika do domačega soka in še česa. Ob zaključku je sledila še Kosci v postroju, preden so odšli do Šnepove košenice sredi gozda. Najmlajši kosec Tadej Turnšek, za njim pa njegov oče, ki mu je tudi brusil koso. srnin golaž, za katerega so meso prispevali lovci, skuhali pa planinci z glavnim kuharjem Jankom Kobaletom na čelu. Predsednik Lovske družine Tabor Bojan Šolinc nam je ob tem povedal, da so zelo veseli, ker se ta tradicija ohranja. »Letošnja košnja je že 23. doslej in prepričan sem, da bomo s takšnim veseljem in medsebojnim sodelovanjem s planinci in podeželskimi ženami to nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Sama košnja ne traja dolgo, le kakšne pol ure, odvisno, koliko je koscev. Teh je običajno od 16 do 20, vsi pa znajo skem društvu Tabor, začeli z obnovo propadajoče Zajčeve domačije. To svoje prizadevanje so kronali leta 1980 z odprtjem planinske postojanke, ki so ji nadeli ime po nekdanjem lastniku. Zajčeva koča (750 m n. v.) stoji na mestu, kjer je nekoč ponosno stala majhna hribovska domačija, ki se ji je reklo Pr Zajc. V spomin na nekdanji Zajčev rod se tu vsako leto organizirajo Zajčevi dnevi, ki so preplet spomina, druženja, kulinarike in obujanja starih običajev, zlasti skozi košnjo Šnepovega travnika – gozdne jase, ki je v neposredni bližini koče in nove asfaltirane ceste, ki vodi do meje z Občino Zagorje. Letos kosili že triindvajsetič Prva julijska sobota je v okviru Zajčevih dni tudi letos najprej postregla s košnjo Šnepove košenice, ki ima ime po nekdanjem lastniku, sedaj pa za košenico – gozdno jaso skrbi hribovska kmetija Zgornji Zaberložnik skupaj z lovci, ki so tudi glavni organizatorji te košnje. Z njo udeležence znova prevevajo spomini na čase, ko je bilo na travnikih še videti ritmično premikanje koscev in slišati zvok brušenja kos. Pred košnjo je taborski župan Marko Semprimožnik koscem razdelil majice, jim zaželel uspešno košnjo in ob tem poudaril pomen ohranjanja tovrstne tradicije in običajev, k temu pa dodal še: »Že dolgo ta prireditev ni samo obujanje tradicije, ampak gre predvsem za druženje občanov, saj Že drugo leto zapored se je košnje skupaj z očetom z veseljem udeležil tudi Tadej Turnšek, ki je daleč najmlajši kosec, saj bo jeseni šel šele v tretji razred OŠ Tabor. »Prvič sem kosil skupaj z očetom že lansko leto. Doma imamo kmetijo in sem se tako naučil kositi, koso pa mi zaenkrat brusi ata Tomaž, saj je zame to še malo težje in tudi nevarno opravilo. Sicer pa zelo rad pomagam pri vseh delih na kmetiji. V hlevu imamo kar nekaj krav in bikov in drugih živali, tako da z veseljem pomagam staršem – kot tudi danes pri košnji te gozdne jase,« s ponosom pove Tadej. Svoje dodata še glavna gospodarja tega dogodka Simona in Peter Zaberložnik. »Naša hribovska kmetija, imenovana Zgornji Zaberložnik, že vrsto let skrbi za to, da se ta gozdna jasa ne zaraste. Hkrati pa je vsakoletna košnja prijeten družab- Na štedilniku v lani prenovljeni kuhinji se je »pohalo« na veliko. dobro vihteti kose in jih je zanimivo gledati, kako se spopadajo s to strmo košenico,« je še poudaril Šolinc in dodal, da se košnje redno udeležuje Anton Geržina. »Košnje pri Šnep se udeležujem že od vsega začetka, saj sem tudi član Lovske družine Tabor, ki ohranja to tradicijo. Manjkal sem samo enkrat, ko me ni bilo doma. Ta Zakonca Simona in Peter Zaberložnik skrbita za gozdno jaso, kjer opravijo tradicionalno košnjo. ni dogodek, ko se zberejo kosci in pokosijo to košenico, midva z ženo pa poskrbiva, da niso žejni med samo košnjo in ob malici, ki sledi po končanem delu,« z nasmehom povesta zakonca in dodata, da imajo na kmetiji cikasto govedo, tj. sloven- Marko Semprimožnik kmečka malica z domačim kruhom in suhomesnatimi dobrotami, kasneje na koči pa je kosce čakal še okusen Anton Geržina Procesi spominjanja in pozabe Na ogled do 13. 10. 2024 (pet, sob, ned od 17.00 do 20.00) BREZPLAČEN OGLAS Najmlajši kosec sedemletni Tadej sko avtohtono pasmo rdeče do kostanjevo rjave barve z belimi lisami, ki je vajeno muljenja trave na alpskih pašnikih, in tri bosanske plemenske konje, ki so v svetovnem merilu ogrožena pasma. Članice Društva žena in deklet Občine Tabor med paniranjem kunčjega mesa, ki so ga v dveh dneh pojedli zelo veliko. DVOREC NOVO CELJE Več na: www.zkst-zalec.si prijetnejše,« poudari Anton Geržina. Vabljeni na brezplačno vodenje po razstavi ob 18.00: 29. septembra 13. oktobra košnja me vedno spominja na Kisovarjevega 'fotra', ki mi je pred tridesetimi leti pokazal fotografijo, kako so kosili leta 1935 pod tako imenovano Sveto planino. Ta košnja pri Šnep pomeni ohranjanje tradicije in ni tekmovanje, ampak je revialnega značaja, imamo pa tudi enkratnega gospodarja Zgornjega Zaberložnika, ki poskrbi, da je druženje ob košnji še Bojan Šolinc Za Zajčeve dneve kunčje jedi Kot se za Zajčevo kočo in tradicijo spodobi, tudi letos ni manjkalo zajčjih (kunčjih) jedi, ki so jih oba dneva pripravljale članice Društva podeželskih žena in deklet Občine Tabor na čelu s predsednico Matejo Kovačič. Široka ponudba različnih zajčjih in drugih jedi vsako leto privabi veliko gurmanov, ljubiteljev planin, gorskih kolesarjev in drugih obiskovalcev, ki pridejo peš ali se v bližino koče pripeljejo z avtomobilom. Tako kot vedno pa so obiskovalci poleg zajčjih dobrot tudi letos imeli na razpolago pestro ponudbo sladkih dobrot. Tako kot v soboto je bilo pri koči znova pestro tudi v nedeljo, saj so marsikateri obiskovalci, ki so prišli peš ali z avtom, v ta prijeten ambient prišli na nedeljsko kosilo in s tem nedeljo preživeli v lepi naravi. PO DOLINI ŠT. 8 I avgust 2024 V SPOMIN ANTON HERMAN Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J.W.Goethe) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA ZAHVALA 29 (1943‒2024) Njegova življenjska in umetniška pot sta bili sila zanimivi. Rojen je bil v Galiciji pri Žalcu. Po končanem študiju telesne kulture na Fakulteti za šport v Ljubljani je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1975 pri prof. Dragu Tršarju. V letu 1978/1979 se je izpopolnjeval v Rimu pri znanem kiparju prof. Giacomu Manzuju in na milanski Breri pri prof. Giancarlu Marchezeju. To je bilo leto, ko je ob sproščeni italijanski umetniški atmosferi doumel kiparsko svobodo in pomen človeškega telesa, dinamiko giba in proporce, kar je, poleg čudenja nad stvaritvami narave, postalo vsebina njegovega izraznega jezika. Do leta 1986 je poučeval likovni pouk na osnovnih in srednjih šolah v Šaleški dolini, pozneje pa je bil vse do upokojitve v svobodnem poklicu. Imel je več kot 50 samostojnih razstav doma in na tujem. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med njimi nagrado na Bienalu mladih (Reka, 1976), odkupno nagrado za portret (Legnan, Italija, 1979), nagrado za portret (Tuzla, 1983), priznanje za skulpturo (Pančevo, 1987), Savinovo nagrado (Žalec, 2000) in nagrado za slikarstvo na Ex tempore (Piran, 2003 in 2007). Anton Herman je svojo ustvarjalnost vselej povezoval z življenjem. Čeprav je dobro poznal širino sveta in svetovnonazorska umetniška gibanja ter filozofska razmišljanja, je ostal človek podeželja. Ohranjal je spomine na otroštvo, in ko se je za vedno preselil v Galicijo pri Žalcu, so postale drobne, za mnoge nepomembne stvari najmočnejša sugestija njegovi umetnosti in trden koncept kiparskih zamisli. Vseskozi je intenzivno razmišljal o razmerju umetnosti do ekologije – ko je na prefinjen, pogosto tudi izjemno kritičen način obravnaval modernistični objekt, mu odvzemal avreolo estetike in popularnega užitka in ga v intenzivnem doživljaju približal duhovnemu, čustvenemu stiku z arhaično zavestjo. To pa so bile sile, ki niso dovoljevale ustvarjalnih sprenevedanj, temveč le umetniško resnico. Zato njegovo ustvarjanje, sicer močno vpeto v sodobne evropske likovne tokove, obravnavamo kot vizionarsko in pogosto nerazumljeno v času in prostoru. Pa vendar je danes njegov opus zasluženo prisoten v pomembnih slovenskih stalnih zbirkah in javnih mestih, tudi v Savinovi hiši in Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, ter nedvomno zavzema posebno mesto v razvoju slovenskega povojnega kiparstva. Dragi Tone, pogrešali bomo tvoje razmišljanje o svetu, o človeku, o širokem polju umetnosti …, ki smo ga bili deležni ob naših srečanjih. Alenka Domjan VLADO KRALJ (1931-2024) Z bolečino v srcih se ob slovesu našega dragega moža, očeta, dedija in pradedija iskreno zahvaljujemo za vsa prejeta sožalja in izraze spoštovanja, darovane sveče, cvetje in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Srečku Hrenu za pietetno opravljeno mašo, za presunljivo glasbeno spremljavo Andreji Zakonjšek Krt z družino in za čustveno zapete pesmi skupini Eros. Iskrena hvala vnukinji Jasmini za nepozabno čustven poslovilni govor. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Hmezada, Agrine in KZ Savinjske doline ter mojim sošolcem B-jevcem. Posebej se zahvaljujemo tudi Pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec. Dragi Vlado, hvala, ker si bil. Zelo te pogrešamo. Poslovil se je naš dragi mož, oče, dedi, brat, tast, stric, sorodnik in dober prijatelj DRAGO GOSTEČNIK iz Ponikve pri Žalcu (1. 3. 1956–18. 7. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob tej boleči izgubi stali ob strani. Hvala za vsa izrečena sožalja in darove. Hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani poti. Hvala ti za vse, močno te pogrešamo! Žalujoči vsi tvoji Vsi tvoji: žena Anica, Andrej in Bojana z družinama, vnuki in pravnuki Življenje se je končalo, utihnil je glas tvoje harmonike, a niso in ne bodo izbrisane tvoje sledi. Spomini nate bodo za vedno ostali med ljudmi. Bila si nekaj posebnega: preprosta, delovna, srčna, na videz zadržana, a pogumna, vztrajna in neomajna. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA V 63. letu se je za vedno poslovil VOJKO UŠEN ZAHVALA MIMICA MALOVŠEK (14. 7. 1931–15. 8. 2024) Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ki boste z lepo mislijo postali ob njenem grobu. Pogrešamo tebe in glas tvoje harmonike. Tvoji najdražji iz Rakovelj (9. 11. 1961–1. 7. 2024) Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, dedka in tasta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče in cvetje, izrekli sožalja ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Sabini Rezar, medicinski sestri Ani, patronažni sestri Urški, gospodu župniku, pevcem Vokalnega kvinteta Lastovka Polzela, gospe Magdi Šalamon, cvetličarni Boža, gospodu Franciju Debelaku ter pogrebni službi Ropotar za vse prijazne besede in pomoč. V SPOMIN Odšla sta tja, kjer sonca ni, v naših srcih spomin na vaju še živi … Žena Zdenka ter Rok in Aljaž z družinama BORUT ALUJEVIČ V SPOMIN (1942–2024) ANICA ZAVERŠNIK in (14. 6. 1938–31. 7. 2023) (5. 12. 1935–20. 11. 2016) iz Pongraca 48 Zelo vaju pogrešamo. Vsi vajini Cvetje je lepo, a žal oveni, spomin na ljubljeno osebo pa nikoli ne zbledi, kot plamen večno gori. Brezplačna objava Ko je prispela vest o smrti gledališkega igralca in umetnika Boruta Alujeviča, so oživeli premnogi slikoviti in dragoceni spomini. Kdaj sva se že prvič videla, kdaj sva se že pobliže spoznala? Nekega davnega leta 1978, ko je s SLG Celje potekalo imenitno sodelovanje na abonmajskem področju. Pa se je to sodelovanje še okrepilo po letu 1985 z izgradnjo Doma II. slov. tabora Žalec. Celjsko gledališče je s KUD Svoboda Žalec sklenilo dogovor o vajah na žalskem odru, povračilo stroškov pa je odtehtala gratis predstava za žalske gledališke abonente. Borut je bil upravnik SLGC. Njegova igralska in umetniška pot je bila s tem verjetno okrnjena, ampak njegovi sodelavci (Veras, Valič, Agrež) so režirali v Žalcu in zgodila se mu je želja po vonju šminke, mastiksa … Povabilo v predstavo MATIČEK SE ŽENI je bilo sprejeto. Ob »njegovem« baronu je blestel ves žalski ljubiteljski ansambel. Mnogo let za tem je bil nujen vskok, pa se je ponovno kot plemeniti veleposestnik pojavil v opereti HMELJSKA PRINCESA, tokrat v režiji svojega sina Mihe. Ob Lujotu je bilo vse enostavno. Z ničemer nikoli ni izpostavljal svojega znanja, skupne so nam bile zaodrske hudomušnosti, čakanje na vstop, prihod z odra, malo nervoze, bodrenje, vse, kar sodi v teater … Kolektivu je dal sebe in bili smo – eno. Odlikovala ga je žlahtnost igralskega poklica in ga zaznamovala tudi kot človeka. Borut Alujevič - Lujo je v žalski anale poleg gledališkega ustvarjanja zapisan z več priložnostnimi nastopi v občinskem merilu, še zlasti ob 800-letnici Žalca in 120-letnici slovenskega tabora. Borut Alujevič je bil naš spoštovani gost, sodelavec in dober prijatelj. Vedno se ga bomo radi spominjali kot sposobnega in skromnega, veselega in predanega Linhartovi repliki »Eden drug’mu ogenj dajmo!« Jožica Ocvirk SILVO ZAVERŠNIK V SPOMIN MILAN VEBER (19. 5. 1951–23. 8. 2023) Minilo je žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi, tast in brat. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke na grobu. Žalujoči: vsi njegovi 30 KRONIKA ŠT. 8 I avgust 2024 Majhna, čisto majhna pesem je šla ob prvem mraku po ozki stezici in se izgubila v polju zelenem. Kdo ve, diši zdaj po trobenticah ali po maku, diši po plavici ali po vsem izgubljenem? (Tone Pavček) V SPOMIN V SPOMIN JOŽETU GOLCU, oec. DIANA MUHOVEC DOLINŠEK (8. 10. 1951–20. 7. 2021) Tri leta žalosti in praznine so minila, odkar smo te izgubili. Pogrešamo te in te v srcih ohranjamo v najlepšem spominu. Z mislijo nate, tvoji najdražji Pošle so ti moči, zaprl svoje si oči, zdaj boš mirno spal, v naših srcih za vekomaj boš ostal. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče in sestre 9. septembra mineva tretje leto, odkar si za vedno odšla od nas. Ne premoremo besed, ki bi lahko omilile našo bolečino. Naše misli so vedno s teboj. Vsi tvoji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... LJUDMILE VERDEV s Ponikve pri Žalcu ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, strica, svaka in prijatelja JOŽETA KODRIČA (12. 3. 1945–12. 6. 2024) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala službi JKP Žalec, pogrebni službi Morana, MPZ Ponikva za lepo odpete pesmi, ZB za NOB Ponikva, ŠP Ponikva, DU Ponikva, gospodu župniku Janezu Turineku za opravljen obred, govorniku g. Kolarju za tople in izbrane besede ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in kakorkoli pomagali. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, stiske rok in besede tolažbe ob slovesu. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala ZD Žalec za zdravstveno oskrbo, patronažni sestri ge. Cvetki, Domu Nine Pokorn, negovalnemu osebju posebna hvala. Hvala pogrebni službi Ropotar, pevcem Oljka, g. župniku Janku Rezarju, dekliškemu pevskemu zboru Župnije Ponikva. Pogrešali jo bomo. Žalujoči: mož Alojz, hčerki Romana in Milica, sin Janko z družinami, vnuki in pravnuka, sestra Angelca z družino ZAHVALA ob grenki izgubi dragega moža, očeta in dedka ANDREJA POTOČNIKA iz Pongraca (8. 5. 1959–3. 8. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem ter vsem, ki ste ga poznali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo namenjamo lovcem LD Prebold, Onkološkemu oddelku Klinike Golnik, zdravstvenemu osebju ZD Žalec ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: žena Martina, sin Nejc z družino in hči Katja s Kristjanom Z lepo mislijo nanj vsi domači Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … ZAHVALA V SPOMIN Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice in sestre CIRILE ZAGORIČNIK VINKO BABIČ (4. 9. 1945–13. 8. 2000) Prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za obisk groba, prižiganje sveč in ohranjanje spomina nanj. Vsi njegovi (31. 3. 1928–4. 6. 2024) iz Šempetra v Savinjski dolini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala vsem sosedom Sončne ulice v Šempetru za lep zadnji poklon in Domu ob Savinji Celje, kjer so ji lepšali njene zadnje dni. Hvala DU Ponikva pri Žalcu, citrarki Citi Galič, pogrebni službi Ropotar, govorniku Dušanu Pungartniku ter župniku Mirku Škofleku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena zahvala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, ome, žene, tašče KATICE ŠEGULA iz Kal (29. 3. 1952–8. 6. 2024) Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, in vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni Žalujoči: mož Martin, sinova Martin in Bojan ter hči Cirila z družinami Na svetu vse mine, vse se spremeni, a ljubezen ostane do konca dni. Ni besed, ki bi nas potolažile v samotnih dneh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src … So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. V SPOMIN V SPOMIN MIHU KROFLIČU 1. julija je minilo 10 let, odkar te ni več med nami, a vedi, da si še vedno v naših srcih. Žena Marjana, hčerki Mihela in Alenka z družinama ter sestra Ljubica z družino 15 % gotovinskega popusta Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo do 16. septembra oz. do ZAPOLNITVE STRANI na utrip@zkst-zalec.si, osebno na uredništvu in po telefonu 03/712 12 80. ALJAŽ GERŠAK Minilo je pet let, odkar te neizmerno pogrešamo. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Za vedno naš, za vedno tvoji. Vsi tvoji INFORMACIJE ŠT. 8 I avgust 2024 Vigred spet prišla bo na tvoj vrt in bo vprašala, kje si ti. Sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni. ZAHVALA VIKTORIJA KRIŽAN (19. 7. 1935–22. 6. 2024) Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in sestre Vikice Križan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darove in izrečena sožalja. Hvala pogrebni službi Ropotar, Domu starejših občanov Velenje, pevcem, ge. Veri Šolinc za govor ob grobu, PGD Velika Pirešica ter g. Janku Cigali za opravljen obred ob slovesu naše mame. Hvala vsem. P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. Žalujoči vsi njeni 31 Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi oče, tast, stric, dedi in pradedi FERDINAND ŠANCA iz Galicije (8. 3. 1931–1. 8. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Janku Cigali za opravljen cerkveni obred, Godbi Zabukovica in gospodu Dušanu Pungartniku za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … FRANC DEŽELAK (11. 4. 1931–6. 7. 2024) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mamice in babice MARIJE STANČIČ (18. 6. 1943–19. 6. 2024) iz Žalca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za darovanje in izrečene sožalje. Ob izgubi dragega moža, ljubega ata, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom za izrečena sožalja, darovane sveče, denar, svete maše in veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej hvala pa Marjani, Miri, Simoni in Diani. Hvala gasilcem, še posebej GD Zabukovica, rudarski četi Griže, stanovskim kolegom rudarjem iz Premogovnika Velenje, Godbi Zabukovica, ge. Danici V. Veligošek za lep govor, ge. Marini in g. Franju za krasne pesmi, pogrebni službi Morana, JKP Žalec in g. vikarju Ivanju Šelihu za cerkveno slovo. Žalujoči vsi njegovi Skrb, delo in veselje bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. ZAHVALA ADOLF KOPRIVC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče ter podporo ob njegovem slovesu. Hvala g. župniku Bizjaku za opravljen obred, pevcem skupine Eros in pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve. Vsi njegovi Žalujoči: mož Jože in hči Maja z družino Vsi, ki jih imamo radi, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (Janez Medvešek) Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … ZAHVALA ZAHVALA V krogu svojih najbližjih je 25. 6. 2024 mirno in spokojno, kot je živel, zapustil tuzemsko življenje MILAN EMIL GOLAVŠEK iz Šešč 68 Ljubi ate Milan, vedno boš v naših srcih. Vsi tvoji Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice IVANE GOLOB iz Migojnic (24. 12. 1935–7. 6. 2024) se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja, stiske rok in besede tolažbe. Zahvaljujemo se tudi osebju ambulante dr. Alenke Kobal ZD Žalec, patronažni sestri Cvetki, dežurni službi ZD Žalec za vso pomoč v času mamine bolezni, zahvala tudi pogrebni službi Morana za lepo opravljene storitve. Zelo te bomo pogrešali. Vsi njeni Cvetje je lepo, a žal oveni, spomin na ljubljeno osebo pa nikoli ne zbledi, kot plamen večno gori. ZAHVALA V SPOMIN TEREZIJE KRAJNC iz Žalca (30. 10. 1943–28. 6. 2024) Iskreno se zahvaljujeva vsem: sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku in pogrebni službi Ropotar. Hvala bolnišnici Celje in dr. Alenki Kobal iz ZD Žalec. Žalujoča mož Ivan in sin Bojan RAJKO VELER (18. 4. 1977–9. 5. 2002) in Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in tete IVANE - IVICE FELDIN iz Liboj (27. 4. 1937–16. 6. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo skupaj z nami pospremili k večnemu počitku, za izrečena sožalja, stiske rok in besede tolažbe ob slovesu, za darovane sveče in cvetje. Hvala hematološkemu odd. SB Celje, dr. Ferantu in patronažni sestri Cvetki in Tilnu. Žalujoči vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … Ob boleči izgubi žene in mamice ZAHVALA DAMJAN VELER (28. 8. 1973–28. 8. 2012) Minilo je že mnogo žalostnih let, kar sta me zapustila draga sinova Rajko in Damjan Veler iz Matk. Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate svečke na preranem grobu. Žalujoča mamica Ida UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Grobler; uredništvo: Darko Naraglav, Bina Plaznik, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica: Lucija Zupanc; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s.p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.100 izvodov. Cena časopisa je 1,61 EUR s 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka (razen srede) od 10. do 12. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Prebold in Tabor. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. 32 ZANIMIVOSTI ŠT. 8 I avgust 2024 Stresli oder BINA PLAZNIK Pod imenom Stresi oder poteka bitka neuveljavljenih glasbenih skupin. Organizatorja sta Študentski klub Žalec in Mladinski center Žalec. Letos, 24. avgusta, so na terasi Kavarne MC Žalec organizirali finalni predizbor. Za glavno nagrado – nastop na Žalski noči mladih 2024 so se tokrat pomerili trije mladi bendi: Slow Monkeys, Midnight Nick in Cherry Flavoured. Dogodek so pričeli že zgodaj zvečer s pub quizom, sledilo pa je okrepčilo z brezplačno degustacijo na terasi Kavarne MC. Za brbončice obiskovalcev je poskrbel chef Ramsy, ki gostuje po največjih festivalih po Sloveni- Nastop skupine Slow Monkeys ji. Ob koncu je strokovna komisija s pomočjo glasovanja publike v razmerju 50/50 določila zmagovalca, ki bo nastopal na Žalski noči mladih, ki bo 7. septembra 2024. Prav tako je žirija izbrala glasbeno skupino, ki bo prejela snemanje v profesionalnem glasbenem studiu. Skupna ocena je tokrat prinesla zmago skupini Midnight Nick. Žalska noč mladih bo letos 7. septembra. Na rock odru bodo nastopile skupine: Šank Rock, Mi2, No OFFENCE, A'n'J, SANPARK in zmagovalci Stresi odra Midnight Nick. Tudi letos ne bo manjkal fantasy oder, na katerem se bodo predstavili: Glia, Redhedii, Mark Pihlar, Dexco in Cassper. Mlade glasbenike je podprlo številno občinstvo. Godba na najvišjem stolpu D. NARAGLAV Medomat pri domačiji Šoštarjevih Medomat v hrastu T. TAVČAR Schwentnerjeva sprehajalna pot na Vranskem, ki vodi od Schwentnerjeve hiše do cerkve sv. Jeronima in preko Marelice nazaj v trg, je priljubljena med domačini in turisti. Predvsem obiskovalci kampa se po njej radi povzpnejo do cerkvice, od koder je v jasnem vremenu lep razgled. Poleg štorklje, ki celo prezimi v Praprečah, je nova sladka popestritev poti medomat pri domačiji Šoštarjevih. Gospodar Joži, velik ljubitelj posebnih drevesnih korenin in izrastkov na deblih, je del starega hrasta predelal v medomat, ki ga krasijo poslikave Damjana Kovačića. Hmelj za čaj na domačem vrtu T. TAVČAR Blaž in Zdenka Jelen s Polzele doma gojita tri štange hmelja že vrsto let. Enkrat je boljše, drugič slabše kvalitete. Z letošnjim pridelkom sta več kot zadovoljna. Če bi hmelj v sušnih obdobjih letošnjega vročega poletja zalivala, bi bil donos še večji. Kobule so v povprečju bolj drobne kot običajno, a zelo goste, pa dovolj zdrave za uporabo. Že nekaj let jih namreč sušita na zraku kot ostala zelišča, po nekaj kobul dodata drugim sestavinam domačega čaja. Blagodejno vpliva na dobro spanje in umiritev živcev. Veteranska godba je z veseljem zaigrala na vrhu stolpa in uživala ob lepem razgledu. BREZPLAČEN OGLAS Veteranska pihalna godba, ki deluje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, se lahko pohvali, da je bila prva pihalna www.visit-zalec.si godba, ki je igrala na vrhu znamenitega razglednega stolpa Vinarium sredi lendavskih goric. Od junija letos pa je tudi prva pihalna godba, ki je zaigrala na najvišjem razglednem stolpu v državi, na stolpu Kristal v Rogaški Slatini, ki v višino meri kar 106 metrov. Godbeniki veteranske pihalne godbe, ki jo vodi mag. Marko Repnik, sestavljajo pa jo člani vseh treh pihalnih godb iz Savinjske doline, iz Liboj, Griž in Prebolda, se vsako leto odpravijo na kakšen izlet. Tokrat so se odločili, da obiščejo tudi Rogaško Slatino in si ogledajo novo turistično zanimivost tega dela Slovenije in države nasploh – stolp Kristal. Kot vedno pa so tudi tokrat s sabo vzeli svoje inštrumente in z veseljem zaigrali na vrhu razgledne ploščadi, od koder se odpira lep pogled na zdraviliški park, pa tudi na vso hotelsko infrastrukturo in bližnje hribe, porečje Sotle in pobočje Boča. Zdenka in Blaž med obiranjem letošnjega »pridelka«