SLOVENSKE novice Neodvisen slovenski tednih- Najbolj razšir-
jen v severozapadu Z.
D, Uspešen za oglaševanje.
NOVICE
SLOVENIAN NEWSj
An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium.
•JSL-ytL-
•jSS-fät-
UST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU'ZEDINJENIH DRŽAV. GLAŠfLo S. K. P. DEM )ZRrT
Letnik III.
CALÜMF C, MICHIGAN, 23. Ang 1918.
Štev 23
(EZNIII NADALJUJEJO l ■
USPEHI NA CELI BOJNI ČRTI-
J'ŽENE ENTENTNE ČETE SE BLIŽAJO BOJNI FRONTI OD LETA 1916.
janslation filed with the postmaster at Calumet, Michigan,on Aug, 16,1918 .-aired byt	ct.6,17
tednov finska armada t i praviti ?.& pohod proti enteutnim četam.
London, 13. — Nemčija je v trenutku, ko je bila hudo pora-
Nemci so izgubili važno postojan ko Lassigny.
|j(,nci izgubljajo e ti o hjtko za ,ua bojnem polju na Frau-slllj„ Flandriji. Na štirih ali sektorjih so angleške in -jste armade zadobile znatne ^incela nemška fronta od -iv Belgiji pa do Soissons na Aiäue je v bolj resni nevai--Koi kedaj poprej, meoske čete pod poveljniš-generala Mangili, ki operi-rpokrajini dve milje severo-jiuood Soissons proti reki in one generala Il umberta, ,Ass med rekama Oise in iso potisnile svojo fronto tatuò naprej, da bo sovražnik lijen prepustiti bojno črto v -Oise odseku od Braye a Noyon zaveznikom. kij proti severu med Albert linsje feldmaršal LLaig nada. t ivspehi prejšnih dni in sil z novo ofenzivo na 10 j tolgi fronti, pregnal sovraž-vsepovsod iz njegovih posto" Usvojil kakih 20 vasi, zaje] M številu ujetnikov in zttda[ ‘“fjtibe sovražniku na ubitih in j»ih.
•'■jproti Severn v znameniti odsek n so Angleži na šti-t jo dolgi fronti vse povsod kovali proti vzhodu in p ri -'“rodo vojne črte, ktero so "trzali v letu 1916 in ki obodno od Annen tieres.
••iiso število vasi so Francozi -odili severozahodno od Sois-' ana obeli straneh reke Oise ^••postojanke. ki bodo og-! "‘«ato N oyon, lei je sedaj l811« na severovzhod u ìb ga bna jugU iu zahodu francoski lahko dosežejo. Na jugu ‘‘“eosi v Sempigny, na zaho-Lo se polastili mesta Lassici6 ključ do mesta Noyon **aJav( ki se razprostirajo se-
sektorju ob reki Vesle od Soissons do Rheimsa. Ako general Maugin nadaljnjus svojim napredovanjem
Uidi bojna črta ob Aisne
he-
min des Dames ne bo preveč varna za obrambo.
Nemci so zasedli Kronstadt, rusko pristanišče.
True translation filed with the postmaster at Calumet -V iehigan on Aug, 23 1918, as required by the act of Oct, 6 1917
na
boj
ded
l“ga mesta.
fi
najnovejšega napredova -ranoozov vzhodno od reke j' Pr'šla v dosego Mangino-'51H,V železniška proga,po kte-sovražnik prevažati voja-°J"6 potrebščine.
^«Jili poročilih je genera
S s.
Mb,
ve<J n o za petami Nemcem
“rt m Arras. Neštevilni

Poplavljajo pot pehoti
1 puškam in poljskemu ( lvi1- Železniško progo med '1,1 Albert so Angleži že vzhodno od Boialieux ar° iu Mercatel in tudi
•fj
^ teh mest so napredovali
So.
"«Vi
ker
Lys so Nemci pričeli rotinapadi, da bi si pri-J izgubljeno ozemlje
UP & bili
Pariz, 17. avg. — Na Finskem se govori, da so se Nemci polastili ruskega vojnega pristanišča Kronstadt.
Washington, 17. avg. — V zakasnelih uradnih poročilih do voj-nega tajništva se javlja, da se je češko-9lovaška armada polastila mesta Irkutsk, važnega pristanišča ob Bajkalskem jezeru na preko-lbirski železniški progi.
Washington, 17. avg. —Ame-rikanski konzul Poole je obvestil državno tajništvo, da bo ostal svojem mestu v Moskvi in čitil angleškega in francoskega konzula, ki sta v veliki osebni nevarnosti. Javil je tudi, da je izposloval oprostitev več stotin Angležev in Francozov, katere je boijševiška vlada aretovala in jih držala kot talnike za člane sovjéla, ki so bili aretovani v Ar-langelskem in sploh na Severn
Washington, 17- avg. — Po poročilih, ki prihajajo do državnega tajništva je izprevideti, da se rusko kmetsko ljudstvo zbira okrog zastave češko-slovaške armade, ki operira kakih pet sto milj vzhodno od Moskve. Važno _e to, da so sovjetske čete začele zapuščati Moskvo. Ako se to u-resniči, bodo Òeho-Slovaki lahko ustanovili novo vojno črto veliko bolj na vzhodu, kot se je domnevalo za mogoče. Z boljševiško vlado pregnano iz Moskve, so Öeho-Slovaki gospodarji železnice, ki vodi iz Sibirije v Moskvo in iz Arhangela v Moskvo.
Amsterdam, 17. avg.—Potom ooročil iz Berlina,so sovjetske čete obkolile Kazian, važno mesto ob Volgi. Boljševiške čete, ki gredo proti zalivu Onega, so zasedle Kirilov, vzhodno od Petrograda. Hudi boji se vršijo v smeri Čeraska za posest donskega železniškega mosta .Civilisti odl8. do 40. leta se mobilizirajo po celem Buškem za kopanje zako-pov.
Poskusi na so bili brezus-
so jim bili Angleži vse °a in so’inorali še nadalj ) Zö,ulja prepustiti zavezni
^ Bo končni včinek zavez
%
,.of»azivd na 150 milj dolg:
yp:
res do

ue more
Soissom, se reči, toda
J^o.da se do cela fronta . WKla. Vsled tega bo prišla a Nevarnost bojna črta na
žena qa zapadu, ogrožena tudi na vzhodu ne samo od prodirajočih zavezniških čet ampak tudi od naraščajoče nezadovoljnosti med ruskimi narodom, tako pravi Daily Telegraph razpravljajoč o položaju na lluskem.
Niti enega dela v Rusiji ni, kjer bi nemški poveljniki ne i-ineli polne roke vzdrževati mir med narodom s silo. Vsled tega bodo ie-ti morali kmalu če že niso prositi za ojačenja in poleg tega se bodo morali postaviti tudi prot1 zavezniški ekspediciji.
Telegrapn nadaljuje. Ako je sovražnik v nevarnosti in stiski na zapadu, se mu nič boljše ne godi na vzhodu in Prusaštvo žanje kar je sejalo.
Premestitev nemškega poslaništva v Pskov je priznanje od strani Nemčije, kako nepriljubljeni da so Nemci v Rusiji.
Daily News pravi, da je glavno dejstvo politične situacije v Rusiji to, da je boijševiška vlada bila nezmožna vzdramiti narod k skupnemu nastopu. Fadec Lenina in Trotzkija bi bil prvi korak k rešit vi tega problema, kar bi pomenilo, da bi se vzdignili v Rusiji vsi elementi, ki so za samostojnost Rusije proti roparskemu izrabljanju od strani Nemčije.
Nemčija pošlje ultimatum
Finski.
Ki j ub dela naš
težki usodi, ki bi za-narod v slučaju nemške zmage, vodite vi toraj še vedno može Vaše krvi in jih gonite v samoubijanje, to je, da postanejo večni sužnji najbolj egoističnega in najbolj brutalnega naroda.. Ali Vas'mir v Brest-Li •ovsku in v Bukarešta ni mogel poučiti, kaj pomeni pruska morala?1 Ah Vam ni mogel odkriti,
o	1
da vstrajate v borbi za stare in preživele principe, Katerim je dajeno, da prepadejo izginejo v tem velikem preporodu človeštva?
True translation filed with the post master at Calumet Michigan on Aug, 23 1918 as required by the act of Oct6 1917
Washington, 17. avg. — Poročilo iz Stockholma, ki je dospelo do državnega tajništva pravi, da je nemška vlada poslala finski vladi ultimatum, v katerem zahteva, da se mora v teku dveh
Odprto pismo Dr. Trumbica generalu Boroeviču.
(Od Jug. Cas. Urada. Washington, D. C.)
Javili smo že, da sipljejo zavezniški aeroplani na mesta in va-si v naši domovini proglase Jugoslovanskega Odbora, v katerih se naš narod obvešča o vs-pehih in zmagi jugoslovanske ide-jehned zavezniki: Slične proglase mečejo tudi med prve vrste avstrijske vojske in v zavedju, da na ta način vojakom in civilnemu prebivalstvu odkrijejo resnično in pravo stanje položa-
.1«-
Med raznimi, proglasi se nahaja tudi odprto pismo sestavljeno osebno po dr. Ante Trumbicu, predsedniku Jugoslovanskega Odbora. v Londonu ter namenjeno generalu Boroeviču. To pismo je bilo raztrošeuo v več tisoč iztisih po naših domovini ter ga v naslednjem obljavljamo v celoti.
Gospod general:
Vest me sili, da Vam v tem za bodočnost človeštva velikem in tragičnem času napišem nekoliko besed.
Po soglasnem prepričanju zaveznikov ste se Vi edini izmed vseh avstrijskih generalov pokazali na višini položaja. Na stoti-soče vojakov, sinov našega ju-goslovanskega naroda, se nahaja danes vsled grobe vojaške sile v Vaših rokah- Kam vodite Vi te dobre in poštene može? V čegavo korist dovolj u jete,da pada in gine cvet našega naroda? Ne morem si misliti, da Vi, mož tako velikega talenta in uma, še danes ne more zapopasti, da gine naš narod, ki se bori v avstrijskih vrstah, edinole za koristi Nemcev^ Ne morem si misliti, da Vam niso poznani nemški načrti, po katerih naj bi se kolonizirali in raznaroditi naše pokràjine, in da ne veste, da bi bil vspeh Nem cev trajna propast za naš na rod /
Polagoma je nastopil celi kulturen svet proti Nemčiji, ne radi tega, da nima ona pravice obstojati kot jednaka med jednakimi, temveč izključno radi tega, ker nosi bistvo neinske kulture in nemške moči za seboj propast ostalega sveta. Kultura, ki z vsemi sredstvi in na vsak način širi med ne-nernškimi masami najiijžje nagone, da bi jih na ta način razde-lilila in medsebojno nahujskala, na koncu pa vse uničila in zmagala s svojo vojaško silo, to je nemška kultura, Takšna bi bila nemška ‘Mittel - Europa”. Vz-goja, znanost, tehnika, vse to mora služiti temu nemškemu cilju za zasužnjenje in zadušitev sveta.
Dovolj jo, ako se omeni, kaj so storili Nemci v Rusiji in med potlačenimi narodi v Avstro -Ogrtjki. Pokvarjenost v javuem in privatnem življenju, razširje-vanje alkoholizma, razširjevanje umazane pornografske literature, uničenje družinske morale, pomanjkanje vsake vere, to so cilji in sadovi nemške kulture med nenemškimi narodi. Ali so oni ideal, za katerim s,trenite Vi, gospod general? Ali mora Vaš talent in Vaš um služiti tem ciljem?
Vi, gospod general, padate sedaj v isto napako, katero je napravil ban Jelačič. Un je rešil Dunaj, zvezal pa je roke svojega naroda, katerega je tako zelo ljubil, z okovi najbolj črnega absolutizma.
Sedanji čas je mnogo bolj važen, kakor oni leta 1S48. Danes se odločuje usoda celega naroda. Na stotisoče naših sinov je zvezalo stojo usodo z zavezniško demokracijo, nsi tisoče in tisoče se jih bori ramo ob rami na solunski fronti z bratsko srbsko vojsko, mnogi, premnogi se bore za isto stvar v slavni ameriški voj skl, a v kratkem bo zaplapolala naša zastava ludi tukaj in se dvignila proti vojski kateri Vi zapoveduje-te. Ali ni to jasen dokaz, da nočejo vsi svobodni sinovi našega naroda imeti ničesar skupnega z Nemci srednje Evrope?
Naš jugoslovanski narod želi, biti od sedaj naprej sam gospodar v svoji hiši. To je glas in zapoved,katero jaz slučam in sledim, ker priznavam samo eno voljo, samo eno oblast, a to so svet. inje in želje mojega naroda. Ta narod cuti in ve, da pomeni zavezniška zmaga o svoboditev in zjedinjenje celega našega plemeria edinstvenega, ali s tremi imeni, v eno neodvisno državo Srbov, Hr-votov in Slovencev. Ta narod čuti, da bo zmaga zaveznikov istočasno zmaga domokracije in ‘napreeka nad surovo silo in nad "‘pravico pesti”.
Vi, gospod general, silite naš narod, poživljajoč ga s svojimi
proglasi, da se bori proti samemu seü, da se bori proti velikem in plemenitim idealom, katere zastopajo zavezniki. Vi, ki ste mogli o svoboditelj nasegk naroda, ga gonite v rohstvo in uporabljate Vašo oblast in meč samo za to, da izkoreninite narod ki je že toliko pretrpel....
Zgodovina, gospod general, pravično ali tudi strogo sodi dela posameznika in naroda. Bot, po kateri Vi hodite, Vas bo privedla do tega, da se Vas bodo prihodnji rodovi spominjali v svojih pesmih kot Vuka Brankoviča, kot izdajalca.
1’oslušajte glas Vaše krvi v našo in Vašo srečo in korist.
Dr. Ante Trum bič.
Vedno Zvesto in Zanesljivo.
Izraziti se smem da sem veliko bolj pri zdravju odkar sem začela rabiti Trinerjevo uren ko Vino. Skoro nisem mogla iz postelje in tek se mi je popolnoma izgubil. Spala sem le tnalo. Bila sem nervozna in zaprta. Bila sem bolehna 20 let in reči smem da je Trinerjevo Grenko Vino mi podal-šalo življenje za deset let, tako nam piše Mrs. Tli. Bjarnson 12. Angusta, 1918 iz Springville, U-tah. In njen sentiment je na tisuće druzih Trinerjevih odjemalcev. Neovrgljiv fakt je; da je Trinerjevo Grenko. Vino najza-neslivejše zdravilo za vse želodčne nerede; zabasanost, neprebavo, glavobol, nervoznost, splošna oslabelost, itd. Bo lekarnah $1.10 Trinerjev Liniment je drugo zdravilo ki je vedno zvesto in zanelji-vo. Boskusite ga pri Revmatizmu nevralgiji, putiki, spahkom oteklinam itd. Bo lekarnah 35 in 65c. Bo pošti 45 in 75c.
* % * * *
V lekarnah Cena $1.10 J os. Triner Co. izdelovalci, 1333 — 1343 S. Ashland Ave., ~ Chicago 111.
Calumetske novice.
— Ta teden se vrši na Evelethu, Minn", glavna konvencija Slovenske Hrvatske Zveze. Zaztopniki raznih društev iz bakrenega okrožja in pa glavni uradniki, živeči v tem okolišču, so odpotovali v soboto večer na težko narodnoljub-no delo. Želimo jim mnogega vspeha za napredek Zveze, posameznih društev in članov, spadajočih pod okrilje S. H. Zveze.
__Avtomobilua nesreča. Paul
Malini, star 45 let, iz Trimoun-taina bil je v nedeljo večer okrog šeste ure na mestu ubit, ko se je prevrnil avtomobil, v kterem sta se on in Altvro Chiariachiar vozila iz South Range na Atlantic. Kara ga je pokopala pod seboj : razbilo mu je lobanjo in glavo mu je sko-or popolnoma odtrgalo. Tudi njegov tovariš je bil ranjen in se nahaja sedaj v bolnišnici, toda poškodbe niso smrtno nevarne.
___Da se tudi mladeniči iz ba.
krenega okrožja nahajajo v sredini vojnega meteža na Francoskem nam dokazujejo žalostne vesti, ki ao začele prihajati sem. Zadnji petek je prišlo poročilo, da je bil ubit v bitki John Allaria, prej živeč na Yellow Jacketu pri svojem bratrancu, v pon-deljek večer pa je došla brzojavka, da je umrl na ranah zadoD-ljenih v bitki dne 4.avgusta, Jud-son Ingram, sin 3odnijakega stenografa J uison Ellsworth Ingra-
ms iz ligughtona. Službena zastava cerkve sv. Ignacija ima sedaj /e dve zlati zvezdi, namreč za ln, grama in George Allie, ki je ne«< davno tega tudi bil naznanjen kot
ubit.
— Y torek se bodo vršile v Michiganski državi primarne volitve za razne državne in okrajno urade. Kar se tiče državnih uradov vzbuja po celi Ameriki naj-večjo pozornost tekma za senatoria v Zvezinem parlamentu.Imamo tri kandidate, kteri pridejo v poštev, Mr. Osborn, bivši miebigan. ski governar, Mr. Truman H, Newberry, nadzornik New Yor-škega mornariškega vojnega oddelka, oba na republikanskem ti. ketu in znani Henry Ford, izdelovalec še bolj ; znanih Fordovih avtomobilov iz Detroita, ki kandidira na republikanskem in demokratskem tiketu in ki je bil, mimogrede omenjeno, priporočen tudi od Zvezinega predsednik..^ Mr. Wilsona. Michiganski volil-ci se bodo morali odločiti za enega izmed teh treh kandidatov. Nobenemu izmed teh ue moremo odreči sposobnosti za službo, za katero se poganjajo. Mr. Osborn je bil eden najboljših governerjev, kar jih je kedaj imela država Michigan in ravno to mu bopridobilo veliko prijateljev pri volitvah.Mr. Ford Kandidira na svoje milijone. Splošni javnosti so znane njegove pacifistične ideje pred vstopom Amerike v vojno proti centralnim državam . Znano je tudi* kaktTšfe je prej tako rrriroljuoni Henry naenkrat preoblekel v bojevitega Marsa, ki pa v svoji For. dovi modrosti zna, kako ohraniti svojo kožo celo pred sovražnikovimi krogljami. Mož, ki med tem, ko domoljubni državljani pošiljajo svoje najboljše sinove v boj proti avtokraciji, svojega lastnega sina drži na varnem v svojih tovarnah, mož, kojega sin zabava detroitsko izbrano družbo z dragocenimi “partijanu” na dan, ko Quentin' Roosevelt, sin bivšega zvezinega predsednika Tedija, žrtvuje svojo kri in življenje za demokracijo, tak mož pač ni vreden* da bi zastopal v sedanjih resnih časih michigansko državo v zvezi-nem senatu. Rojaki Slovenci, ko greste v torek na volišče, oddajte svoj glas za senatorja Truman H. Newberry-ju, ki se je v dolgi vrsti let s svojim javnim delovanjem izkazal kot res domoljubnega državljana. Dočim on sam sl n - i kot poveljnik newyorškega vom -ga mornariškega oddelka svoji * >>. movim, sta se tudi njegova dva sinova izkazala kot prava patnjot*. Oba sta v Stric Samovi vojni službi in se nahajata sedaj na bojni fronti na Francoskem, pripravljena vsaki čas preliti kjri za zmago demokratske ideje nad imperi-jalistično nemško avtokracijo. Truman H. Newberry je mož, ki Do častno zastopal državo Michigan v zveziuem senatu. —Kar so tiče okrajne politike je sicer mnogo kandidatov za razne urade,tod* po našem mnenju zaslužijo vsi stari uradniki, da se jih ponovno izvoli na njihovo mesto. Hud boj bo za mesto zastopnika calumet-skega okraja v državni postavo-daji, kjer kandidirajo trije dobro, znani možje, Dacar F. Bailey, Jos. Wills in advokat MacDonald, Vai trije so sposobni za urad, za kterega se potegujejo i u na volil-cih je, d* odločijo, kteri izmo4~ njih jo najbolj vreden iu sposoben.
;i°
doča-
Trnjev venec.
® oni an. — Spisal Podravski.)
“Tudi saw si jih rad preže strni. jMed zbadljivimi tovariši eni večkrat prav težke. Komaj kam večera.”
“Nocoj bomo imeli lepo m««, glej, že vsliaja mesec’’’, omeni Ljudmila, ki b' bila rada obrnila pogovor drugam. Betel© j® Je. da mora Marko radi njo požirati zbadljive bosed»; “kako prijaztìo je tuka]! Zal, da m še Janko pri nama. Ah mu nisi še pisal? Glej, dan, ki smo ga odločili, da gremo k sodišču, je že blizu.”
“Kes,, še nisem. Toda potrpi, saj to storim jutri. Mislil sem vedno, dta mi ne bo rad verjel, ako ga tako kmalu pokličem domov: sedaj pa. ko je Končava trgatev. povabi m ga na gostovanje. Ivo bi ne bil prišel na pogreb, bil bi morda prišel sedaj brez vabila. “Torej jutri?”
“Jutri. JNa.j se tudi on veseli najine sreče. ”	1
G ra oblak zakrije svetlo luno in tema se razgrni« po vrtu. Tu zagledata nad seboj svetel utrinek: svat-la proga je žarela za njim od severa proti jugu.
“Glej1,, kako lep utrinek”, zakliče Ljudmila. “Na, ni ga več”, pri stavi žalostno, ko jima izgine izpred oči j. “Taka je naša sreča”, reče nadalje, “kdo ve, ah ne bo tako tudi z nama.”
“Ej, nikar si ne ubijaj glave s sanarmi takimi mislimi!”
“Ne morem drugače. Nocoj sem imela tako hude sanja.” “Sanje? Morda še sanjam verja ineš. Tako abotna menda nisi?”
“Ne verjamem, a na misel le p-rihajajajo. Önj, da ti vse povem, Glej, sanjalo se mi je, dia sem po-, bajala pri ceritvici nad jezer»™, toda ne sama, ampak ti, moj brat, župnik Novoielski in še več «as jo bilo skupaj, Eazgovarj-aii smo üe o raznih stvareh; tudi brat so
Položi teko na njeno ramo, da s em odjrodi njej in sobi otožne, misli. Mnogokrat je že čital, kako ae je razodela marsikomu njegova oeoda v sanjah. Mar vekja ta slika tudi njima? Premaga hitro io slutnjo in reče vesele: “Nu, čemu naj bi hodila tjekaj, k© sva lahko lakaj srečna!”
Y takih pogovorih jima je hitro mineval čas. No bi se-bila tega zavedela, da nist-sf začula ropota, kakor bi se bližal voz. “Kdo se neki vozi sedaj na noč”, mislita si Manko in Ljudmila. Voz je urno drdral bliže in se naposled «utavil sredi vasi.
Nato stopita *ba z vrta na cesto. Kmalu opazita, da je skočil z vozička, kolikor se je dalo spoznati v mesečini, mlad gospod, ki po kratkem slovesu z voznikom krene naravnost v Vrt niku . Prav znati se jima je zdel.
“Ko bi ne vedela, da je brat v meat*, dejala bi, da je Janko”, reče Ljudmila.
“Tudi meni se skoro takšen zdi’ pritr-Ji Marko in pazno ogleda pri •’Sleča, Ko je bil že blizu, zakliče rahlo:
“Janko!”
Prišlec se ozre ter kmalu opaž; naša znanca. Urno prihiti k n>ji-ma, zakaj v resnici ni bil nihče drug, kakor Janko, kateremu je hotel Marko pisati naslednjega dne.
“L>a si mi zdrav, Marko, Če si ti?” pravi, k* stopi k njima t-er poda Marku in Ljudmili roko.
“Bog te sprejmi, dobro nam. doseli” odgovori Marko.
“Ravnokar sva s sestro sklenila pisah po-te,”
“Ali res? No, potem pa je še bolje! Drugo pa se pomenimo jutri, torej za sedaj: Lahko noč ”
“Janks!” zakliče Marko, “pos. toj še nekoliko. Vidim sicer, da si utrujen, a to, da bo tvoja sestra kmalu, moja žena. moraš vendar ž* nocoj vedeti.’
ra vi
i- ■	,	,	..	‘’‘Tudi to se«i že «ul,” odgovori
nu |é lizzai nenavadno prijaznega,j	°
Naobrežju józeià Je bilo več Čol
nov, toda ne takih
malik, kakor .sem jih doslej videla, marv.eč psa v velikih: celo jadra so nekateri imeli, Nakrat nasvetuje nekdo, naj se peljemo nekoliko po jezeru. Kmalu je bila vsa družba pri vodi. Tudi niidVa jo kreneva za njimi. ker nisva hotela Jdti savna: se-deva v prazen Ioni, ki je imel ne. kako rdečkasto jadro. Voda v jezeru je postala kmalu aelenkaski-si.va in tudi jezero se mi ni zdelo več pravo: bilo je tako obširno, da i nisem mngla d ogledati obrežja, iv’ miclva sva se .vozila na jezeru sam.n- s £oln ìe PlaTal brex veslanja napTej. IvP,abl Pa zapiha eilen vihar? .nebo S# Sv,0*118*, blisek
BS'
razsvetli temo in grotti «d /teouje
od daleč. Menti začne biti »litah,
to vidim, kako se ziblje Čoln kakor listič na voo'i; oklenem se tebe toda glej. ko je . bila ujma najhujša, vidim, da ne s »diš poleg mene ti. marveč moj ot ». iz početka Se tega razveselim ; L ;o pa' vidim, da oije niso nič zgo\ orni, prevzame me še hujši strah. Med tem se 'grozno zabliska, g n nn zabobni in čoln trešči ob brez. — —
Hitro skočim iz e olna in hitim par korakov naprej } m bregu. Ko se ozrem, vidim, da ji ečolnz očetom vred tzginil, da ni bitlo ni duha ni sluha za njim. O pazila sem ono zidano kapelico in t am sem se
tor stopi zopet za korak bi i že. “Želim k teinu dobro srečo!” “Kdo k je povedai?”
“Ne, Trejaznikov Miha, ki me je vzel na voz, ko sem jo mahal proti domu. Rekel je, da se že pov sodi govorite tem, ter je pristavil, <sla se z vama veseli vsa Zvižina. Ta,v o torej vem vse.”
Ljudmila se namuzne ob teh besedah;: “Tor-ej naju že vlečejo čee, zobe. Ra lahko noč, Marko!” “Kam pa si namenjena?’ vpraša jo. nekoliko čude se.
“Moram pripraviti bratu * malo večerje’, p.ošepeta Jer odide v hišo.
Ro kratkem razgovoru se poslovita tudi naša znanca ter gresta vsaksebi. Marko bi bil sicer rad pozveiel, kaj je prignalo tovariša V tern času nenadoma domov, in m doig'0 v noč je v svoji sobi ugibal in premrfljeval o tem. Toda Janko je bil danes tako malobese-den, da ni kazalo, nadlegovati ga. Še pred jadtoo uro poprej bi ne bii veajel, da je ©n tako blizu.
“Svojemu gospodu se menda vendar ni zameril?.. .. ”
V M.
llarku, ki ni bfl vajen zdelo se je to čudno.
“Rojdiva nekoliko šetat Janko (jaz nekaj časa ter prime tovariša za roko. “Rotoma ti lahko povem vse.”
Odideta. Marko je sicer 2*1*1 ubrati pot proti gozdu, froda tovariš je *i*nii, da je dokaj prijetne] še d®li proti cerkvici nad jezej/om. Hote nehote moral je tjekaj za njim tildi Marko.
Bila sta že blizu cerkvice, ne da bi bil Janko povedal kaj posebnega. Gledal je največ v tla, vlekel, dim iz 3modč\ce ter bil očitno jako ka-mišljen. Tam pod lipo, kjer je bila napravljena lesena klop, v sede se naposled.
Marko prisede k njemu. “Dole telo ga je gotovo kaj hudega”, mislil si je, “ker sieer bi ne bil takšen, kakoršuega še nisem videl doslej.” Nemalo se torej začudi, ko zasliši'tovariša:
“Kaj si delal, odkar sva se zad njič videla?”
“Delak? O brez dela pač nisem nikdar in tudi to ti je znano, kai itn a opraviti Kmečki fanti 'brez očeta”, odvrne »tu Marko ter dostavi: “a najvažnejše pa je: snubil sem. ”
“Ali si citai tudi marljivo časopise, i«aj ?” vpraša J an ko dalje.
“Odkrito rečeno, da prav malo, Imel sem preveč posla.”
“Tedaj ne veš nič o tem, kar je naj novejša?”
“Ne vem nič posebnega. Ljubljana menda ni pogorela, tvoj gospod še tudi ni umrl; povej mi to-i rej kar naravnost to novico”, silvan) Marko.
Janko odkima. “Ze vidim, da
Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. CO. 1
f
ne vemo sieer kako mislite o oblekah, ali nas a&elovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne maje, samo da jih dobimo.
Dokazuje to enostavno, da je ©na trgovina, ki prodaj*
Sincerity Clothes
zanesljiva,
Obleke od Vrhne suknje od
$13.50 do $82.50 $13.50 do $32.50
VERTIN BROS. & CO.
moram drugače začeti. Dobre. Te-
in
hotela počiti. Toda ko dc »spem tje-
je to 2 Dasi-
kaj, vidim tebe okrvavi jr »nega. na tlelrin gospod Novoselsk. > ti je iz-
mi val rane.------
Za Roga! si mislim, kaj Saj menda ni treščilo vanj? tudi vsa iz sebe, vendar urn ° pri stopim bliže.
1 Marko! zakričim ter se vzh. udim Rilo me je gjiezno strah, pa i kmalu me je prevzelo vesel je, da s> ailje niso bile resnica. Kaj' ne. Mai "ko, da se ne pojdeva vozit po onem J6’ aern f’
D ni oo jutro vidimo Marka danka na klopici pod tepko. — Janko je bil v svoji včerajšnji ob-leiti, že kakor pripravljen na pot: celo paličico,' ki jo je bil zadn jic tu pozabi'!, imel je poleg sebe. Ervo, kar se j« zdelo Marku naj. važnejše, bilo je, da pokaže tovarišu pismo učitelja Venceslava.
Janko je vzame v roke in pazno prečita. Ne, da bi bil kaj izniena-jen, poda je nazaj tovarišu Marku ki pravi:
bi je tore^j še neznan®, da je počila vstaja v Turčiji, kjer bodopim-li pravp črne vojsko?”
“Nisem šs mnogo slišal o tem, tebi je pač znano kaj veš?”
IS tem vprašanjem je pritekla voda ua'Janko r mlin, is videz*o se je r'azvedniì nad tovariševo ra-soclednestja. Romane si roke ter pravi neaak-o slovesno:
“Saj sem tudi največ radi tegp prišel sem. Toda jrredno ti povem več, prosim t», aafrrdi mi še jedwn-krat, da si resnično m'oj zveeti, neločljivi. pravi prijatelj”, prosi Janko.
“Sem in bodem, dokler bo božja volja”, odgovori mu Marko.
Janko, popravivši si ovratnik: jam« pripovedovati:
“Kristijanje ali ‘raja’, kakor se sami imenujejo, ki so že tako dol. go bili sužnji oholim Turkom, d' ignili so se to poletje proti svojim zatiralcem, ko že niso moglj prenašati dalje krutega jamna. Upor, ki se je vznetil v Hercegovini, razširil seje tudi v Bosno, in vstaši imajo ž'e več uspehov tega boja. ‘Rajši umreti, nego Turkom lialje robovati’, toj je njih geslo in videti je, da je to za to p®t resnica. Prijatelj, tem ljudem je treba priskočiti v po-meč,’tej pomilovanja vredni ra-
okolico G O. R. 383»
NaŽš zastopniki ¥ Minnesoti
Za VIRGINIA in okolico: G FRANK HRVATIČI, 412 Cen-ter. Ave., Virginia.
Za CHISHOLM in okolic®: G J A KOR RETRIC, R. 07 R. 646 Chisholm.
Za GILBERT in JAKOB M UH VIČ, R,
Gilbert.
ZA E VELETI! in JOHN AHČAN,-Road Eveleth.
Za MCKINLEY G. JOHN TERKO, Coal,Box 34 Me Kinley.
Za RIVVaRIK in okolico: G. JAKO'R DELAK, Biwabik.
Za ELY m okohco: G. J OS. J RESIIEL, Ely.
Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Noviee” ter jih vsem iojak*m v omenjenih krajih
Ali ste že zavarovani proti ognju? j
Qe ne, storite to takoj. Ne odlašajte!
Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu.
okolico: G 305 Faya
O:
in okolico
j S. G. Glivnowetii Insurance Agency j
*
IH
oi* pmjiorooam«.
Upsavnistvo Slov. Novice.
Kaj naj bi bfi odgovori1! na g to?
“Sedaj mi torej povej, kaj te je privedlo zopet k nam? Rrišel si ravno prav, ker gremo kmalu delat ženitno pogodbo. Rolan sisi, kakor vidim.”
Janko nič ne odgovori, marveč poeorno pogleda na okrog. Rilo je videti, daje v nekaki aadregi.
“Rcžk#«e bodo itak pobirali za nje, kakor so že ob drugih prilikah. Takrat jim prinesem svoje darove. Med tem pa se bom zanimal »a vsak njihov korak z naj-živejšim sočutjem.”
“Eternalo, dragi Marko! Znaj, da je lijuhjlančan Hubmayer poveljnik jedne čete vstašev v Hercegovini. Že tjekaj doli je šlo ž nji m več naših mladeničev. A sedaj, ko je vstaja razširjena tudi v Bosni, pozvan je Ilubmayér kot povel jniK v Bosno, kamor dolfepe v kratkih dnevih skozi 'Zagreb. Ž n ji na pojde sedaj še dokaj več bo jevitih Slovencev in tudi jaz strni se odločil, da pojdem ž njimi-.” “Ti?” začudi se Marko. “O tebi ba ne bil pričakoval tega.”
“Jaz pojdem, jaz!” ponovi Jan-ko ter bistro pogleda tovarišu-“Rrišel pa sem še semkaj po tebe, ker želim, da mi boš — apremlje-
Ste M zavarovani? Ali je Vaša hiša v slučaju ognja y dobri siffu-ranciji. Zavarujte se pri »as in post-anite ob enem delničar naše stare znane zavarovalne tvrdke, Ri povraća preostali denar del“ ničarjem na*aj.
Rimska vzajemna zavarovalnica
Sedaj je treba varčevati.
Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku kt ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodocnòsti- Ako še nisfce prftteii varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj, varno banko v Honghton Co., v
Houghton IVat’1 Bank
Houghton,	Michigan.
V Calumet, Mich.
Ta zavarovalnica vam nudS naj-večje ugodnosti, l’reéitajte sledeče stanj« družbe, dne 31. decembra 1915:
imrejitelji vtaviwrovainik \)olic.......3,077
Zavarovaltwna.........’-.......- • S3, lftl, 486.44
Izplačane požarne .šlcoete ... ....S 125,57(7.18
•Izplačane dividende elanom... .... &3o3,323.03 Goto vijta ........................1.93
DIREKTORJI:
Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen, podpreds. John \Vaat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- S W. Frimodig, glavni upravitelj; Mat. Lohela in William Johnson, odbornika.
valeč.”
Videzso težko je izrekel poslednjo besedo. Oči, ki jih je ime] uprte v tovariša, oornil je v tla.
“Jaz?” vpraša Marko ter osupel pogleda tovariša. “Za Boga, Janko, pomisli vendar, kaj govoriš!”
To čudenje ni posebno iznenadilo Janka. Rilo je videti, da je že pričakoval kaj takega.
“Vse sem že premislil”, odvrne Janko čez nekaj časa, “a tudi to, kako tebi to reei. Toda nič se ne boi! Dolgo itak ne ostaneva tam doli, iti jKt morava na vsak način. Saj ostane velepomenijivo v zgodovini, ako se četa Sloveoeev proslavi s svojim vodjem pri tem junaškem, plemenitem činu za vse. poznejše čase. Jaz torej pojdem, naj so zgodi kar hoče, vendar brez tebe ne bi šel rad.”
(Dalje prihodnjič.)
Sezona Barvanja!
Sedaj so nastopili dnevi ko se barva lepo suši ako je hiša na novo prevlečena- Naša zaloga barve je popolna.
Raznovrstnega orodja za na kmetiji, vrfru in okolu hiše.
KECKONEN HARDWARE CO.
Telefon: 163:
Peta cesta,
Calumet, Mich.

Izdeljujemo!
Razne mehke sladke pijače. Zastopniki smo tudi Za krepčilno neopojno in zdravo'pijačo “Pablo”
F- M. Kinsman, Bottling Works.
Tovarna 812 Portland St;
»
H 111 ll*++++++«.<.++++^++w+++++++++++++++++++++++^
Phone 787
>r
lrn»
;«n.
10^.
U.
'A
Sli,
1 »♦
Trnjev venec.
(Roman.
— Spisal Podravski.)
i* ‘i;
M!
iM
()("
\S
pa 8i je ta laži vodja želel, da »a» polica o njegovem aohodu os-6" igtajno, vendar se je tajnost 'gl,, razširila, in vsak ud Hnb-,erjeve čete je že znal, kako ,<i;itöH gost je dospel k njim. j[j|or hitro pa so se ti bosanski u,éi prepričali, da imajo med v svoji sredi Črnogorca in ,fgtega še vojvodo, ki se ime-JjjSsloveči “Duka od Medana”, jjpelelso se jim prsi s pogumom j srčnostjo, da jih je bil vesel
Spam Hnbmayer.
j)0niišljavi vojvoda sq ni hvalil ilo; rekel je Hubmayerju na-,g8st, da na tej poti še ni videl |.e urejene in bojevitejše čete ^je Hubmayerjevazlasti četa r ubibratiča v Hercegovini je pro jnjogevi le kot tolpa lesenih vo-»sov,s katerimi se dečki igrajo, ji ni zakrival prepričanja,- da jsebo ime Hubmayerjevo kma-jeduako slavilo, kakor ime Pe-1’avlovica.
Napoleon je dejal”, razklali je Duka -Hubmayerju, “da .»aerai» je treba za vojsko treh da si zagotovi dober uspeh imago. Drva reč je — denar, —denar in tretja — zopet lioar, JNedostajaifje gmotnih pri-»očkov rar je oviralo v vseh er idjetjih, da nismo mogli oslo-P®' .Jin raje izpod krutega jarma «e izgnati brezobzirnega tljači-Ti, na pirmer, dragi pri. iielj, imaš od Boga vse lastnos-ia vodiš svojo četo od zmage zmago da rasteš kakor la va, ki bz temena planin ter na svojem srn m, ugonablja vse, kar se ji •tavi po robu. Škoda samo, da M»dovolj denarja.”
Hnbmayer je se moško pobahaj toiuza novce ni taka sila,da mu -vaški m slovenski odbori pošil-*1°?se kar naberejo. Nato pa Duka razpravljati o tem,
‘Uo pozorne mora vojskovodja -*]ati vsak krajcer in kano ga *fatobrniti na dlani, prednooga V-!ti; iz rok. Seveda ne sme biti I!» Populi; moštvo ne sme tr-lakote in žeje, akoprav na S'b.strani ne sme lenušiti za-‘•!preobilnosti. Toda junakom '"oženi, ki imajo v pros peli lr' še posebnih zaslug, mora -oiošnja vojskovodje odprta Metano.
NIK
skr-
pri moštvu vel-sine se ločiti od naj — gostejšega vojaka, četudi se ’"'o ž njim preveč bratiti. !v°anora zaupati vodji, toda 1116 nikdar nehati smatrati ga gjSJ°’ dostojnejšo iz vzvišeno er ni spoštovanja vai ta m tudi ni redu, ni
irti
mora
vojskovodja 1 ei ohrani Ne
. h«Hka, k]e laf* Nst J
^'Plìiie.
'N lesk
nejše.
Duka je odlašal, ugibal semtertje, Češ. ali bi se to moglo stun jati ž njegovimi dolžnostmi, ko bi prebil pri Hubmayerju vsaj dotlej, dokler mu ne vcep.i iz obilice svojih bogatih Izkuženj vsaj toliko kolikor bi jih ta neobliodno potreboval. Naposled je no mnoge Hubrnayerjeve prošnje vendar v to .privolil; obljubil mu je, da ostane pri njem dotlej, dokler se njegova četa, kakor se spodobi vstšaem, ne izuri vsaj toliko, da, bo šel pred njo strah na pet mil j naokrog. Umeva se, da prva potreba bi bila, da vzame Duka v svoje varne roke tlubrnayer jeve finance. Kakor hitro je začutil v žepu denar, potrudil se je, da je živel v Hubmayerjevem taboru tako kakor se spodobi vojvodi Naročil si je vina, krač, povoje nega mesa salam, — vsega za pol leta, naprej, zakaj tudi najna-vdušuejši vstaš se ne more bojevati zTačnim želodcem. Drugo delo je bilo, da je prestavil Huh-mayerjev vojaški tabor tako, da je bil od turške strani zavarovan z reko ter imel prost prebod na Hrvaško. Nato je jel uriti vs-taše v vojaški , službi, o kateri .doslej niso imeli pojma. Na vrhu griča je objemal zaupljivega pobratima pod “belim stanom” (šotorom) in od šotora naprej, ob vznožju griča, jo razpostavil vs-taško “častno stražo”, ki bi imela klicati “korožju” . kakor hitro bi se kateri od teh dveh vojskovodij pokazal, z drugim očesom pa bi imela paziti, jedi ne gredo Turki.
Bojeval se je pod Baribal- i,|s boju tudi! %
talept
dijem ter se večkrat v odi kovin, zakaj brez bojazni je stavil svoje življenje v nevarnost kakor se ponekje v igri postavi poslednji novčič na karto.
Od časa, ko’ je zapustil dom bil je Duka v Evropi povsodi, kjer je razsajal bojni ples. Povsodi se učil jezik in običaje,in čez kratko že domačini sami v njem niso poznali ptujca. Naučil se je sedem evropejskih jezikov v besedi,. tako popolno, kakor bi bili to njegovi materinski glasovi. Po gotovih poročilih je govoril: srbski turški laški francoski nemški poljski in angleški je-zik. „.Osvojeval je Italijo, pomagal Poljakom delati vstajo,pridobival s cesarjem Maksom Meksikom v nemško-francoski vojski bil tul pariške komune. Pa še dokaj zgodaj je popustil to rokodelstvo, ker se mu je ponudila druga labkoživost — ljubljenje.

Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO.
ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo.
Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja
-Sincerity Clothes
zanesljiva,
Obleke od	$13.50 do $32.50
Vrhne suknje od	$13.50 do $32.50
VERTIN BROS. & CO.
1 loda
je sicer le vnan ja potreben je za osebe, ki n& viaijo v globino srca. na)ür še ni odloži proti svoji lrrb'ojone skromnosti in °atori? kat.erj lastnosti sta ai— j, as"' in častivredni pri na-človeku, toda mož ki ima
N J (i K •
.1 tako veliko svetovno J0' 'nora se jih otresti. Tako i 0ril Duka'.
g»
., ' 'akor bi imel pred a- *' Nikdar bi da
Vtiki
je poslušal po-seboj si ne bil do-bi se mogel kak
l/
(/A
S
vojvoda odlikovati s
'Uriti 'tel
E 'n°gel
ei
L e^o bistroumnostjo in iz-Ntjo.
Skromno je odvrnil a globoko čuti resnico 1 Wed in da se bo moral v težavni nalogi, katero "a svoje rame. Ob, ko njega, Duko, imeti
N
'Hi
H
a"° poleg sebe, učiti se ter ga imeli vzgled!
bilo ujegovo delovanje iz najboljše in najple-volje, vaekako vspeš-
Z dohodom .‘Duke od Meditila” zgodilo se je torej v Hubmayerjevem taboru dokaj izpre-memb, te niso preveč ugajale poprejšnjim njegovem privržencem. zlasti ne Slovencem. Prej šnja iskienost in prisrčnost vojskovodje do njih je . pojemala Hubmayer se je sedaj nekako z dušo iu telesom posvetil svojemu došlem u učitelju, ki ga je —dejal Li — učil delati vstajo. Mizi obeli vojskovodij sta se kar šibili od jedil in piiac; od ostankov so se dobro imeli tudi vsta-ši. Ko je torej gladen Bošnjakj zvekel. kaze gosposki se živi pri liubmayerjevi četi, zapustil je ženo in otrobe, pograbil za orožje ter šel med one grozne može, ki so zaprisegli, da izženejo Turka z Evrope v Bruso, kamor jih je bil obsodil že strillavi Garibaldi. Bošnjaki, katere je bilo še do nedavna težavno pripraviti k o-rož ju, drli so kar v procesijah k Hubmayerju, o čemer so tudi kmalu dohajala pristna poročila v časopise. Kmalu pa je bilo tudi število vstašev za nevarno četo dovolj visoko in nove prišlece so odvračevali. Prevar jeni Bošnjaki so se vračali k domačemu ognjišču z bolestjo v srcu, da jim ni bilo dano preliti svojo junaško kri za slobodo domovine in vere.
K vsemu tému je pripomogel ta vzgledni “Duka od Medana”.
Naj torej seznanimo spoštovane čitatelje nekoliko z“DukO” samem. Videli bodo, kolika je razlika med življenjem v mirnem selu m med burnimi valovi civi-lizovanega sveta.
XII.
“Duca di Medun” ali — ka' kor ga Crnogorci imenujejo — “Duka od Medium”, je bil gani-jalen, nadarjen in drzen labkoži-vec; v resnici je bilo treba Orne gore, da ga je rodila. Pohajal je iz kačške nabije, kjer je bil vojvoda slavni junak Marko Mil. janov, iz neke vasice blizo Medana, bivše turške trdnjave poleg Podgorice. Ze kot dečko je dospel v Italijo, katera je prebu-dila v njem apavajoči lahkoživni
Neka francoska markiza se je zadubila vanj na smrt. Bila je to mlada vdova, lepa jeko bogata in samostalna, da je lahko podrla svoje srce, komur 'je hotela. Mislila si je, da nikakor ne greši proti volji vzvišenih prednikov, ako si izvoli potomca "starosta vnega italijanskega rodu ter menila, da ima ob tem še to zaslugo, da ga je iztrgala iz krempljev burnega socijalizma ter ga obranila modrokrvm časti. Duka je bil dokaj starejši od nje, a imel je ha sebi toliko zani,-mivostij, da bi bil zmožen nakloniti k ljubezni še katero mlajšo žensko. Bil je v ljubezni strasten, vnet; znal je pripovedovati o svojem življenju brez konca ker mu je v pripovedovanju bil# vsekdar v pomoč bujna domišljija, vredna vsakega pesnika. Razumel je izvrstno vaditi pse ter bil zlasti znainit jezdec, da so si ljudje celo domišljevali in govorili, da je v prostih urah, ko ni bilo kje boja ali vstaje, klatil se po svetu s krasno-jezdeš-kimi družbami, dasi se to ne more trditi za gotovo.
Z markizo je živel tri leta.Ljubezen zaljubljene vdove ni ugašala, marveč rastla z vsakim dnevom. Dozdeva se, da Duka ni hrepenel po premernbi teli razine^ ki so mu bile jako ugodne,in vrhu tega si je tudi mislil, kako bi se polagoma nekoliko-pripravil za stara kolena. Ker se sam ni poprijel pogostoma mu ponujene prilike, da bi poprosil za njeno roko, rekla mu je mila ženska odkritosrčno sam a, da bi ji bilo ljubo, ako bi cerkev pobla gosjlovila njuno zvezo, ker sicer bi ju očitno opravljali iu tudi veit bi ji očitala, da greši proti sveti veri, kateri so bili njeni očetje vedno zvesti.
S tem je pričel Duka v škripec. Izgovarjal se je, da je vse svoje listine in dokumente, tičoce se njegovega rojstva izgubil v Parizu. Na markizin svet je pisal večkrat v Italijo po listine, toda nazaj ni priči a niti vrstica. Nepotrpežljiva markiza je naposled pogledala vDukovo pisanje ter videla pisavo, katere ni znala čitati, ki pa m bila francoska,niti drugih jezikov, o 'katerih je kdaj čula. Duka nam-reč, dasi je znal ptiije jezike, ki se jih, je bil naučil, izvrstno, znal je pisati samo po srbski, česar se je bil naučil še na Orni gori.
Ko je naš Duka videl, da je slabo, ni odlašal pasti sedaj na kolena ter spokorno izpovedati resnico. Zaman ji je zatrjeval, da ga je le neskončno ljubezen gama pripravila k temu, da ji je prikrival svoj rod. Markiza je bila osramočena pred svetom in v splošen posmeh, torej je govorila
o tem, it.
da 1 ga
hoče dati zapre-
(Dalje prihodnjič.)
Naši zastopniki v Minnesoti
Za VIRGINIA in okolico: G FRANK HRVATIÒ, 412 Cen-ter. Ave., Virginia.
Za, CHISHOLM in okolico: G JAKOB PETRIČ, P. O. B. 646 Chisholm.
Za GILBERT in okolico G JAKOB MUH VIÖ,P. O. B. 383 Gilbert.
/A EVELETH in okolico: G JOHN AHČAN, 305 Faya Road Eveletli.
Za MCKINLEY in okolico G. JO UN BERKO, Coal,Box 84 Me Ki nicy.
Za Bi VVa B IK in oko i ico : G J A K G B DE LAK, Bhvabi k.
Za •TA in okolico;.	J
BESU Ji,'.,. Ely.	.j-
Ti i cen tani és. .ao noohlašceri
?
5 Ali ste že zavarovani proti ognju?
ft
Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte!
Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu.
J	===== o =====
t S, C. Chvnowetli Insurance Agency i
t
t
cenjeni gg. ,ao pooblašcenj pobirati naročainrfUKU oglase. list -“Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih oio priporočamo.
* Lpravnistvo Slov. Novice.
Ste li zavarovani? Ali je Vaša hiša v slučaju ognja v dobri sigu-ranciji. Zavarujte se pri nas in postanite ob enem delničar naše stare znane zavarovalne tvrdke, ki povrača preostah denar del“ ničarjem nazaj.
Finska vzajemna zavarovalnica
v Calumet. Mich.
Ta zavarovalnica vam nudi največje ugodnosti. Pročitajte sledeče stanje družbe, dne 31. decembra 1915:
linejitelji zavarovalnih polic.•.3,077
Zavarovalnina ...........S3,161,486-44
Izplačane požarne škode ..Sl25,577.18
Izplačane dividende elanom.$253,323.08
Gotovina .................$156,911.98
; DIREKTORJI:
Henry A- Ritti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. JohnAVaat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. L.ohela in William Johnson, odbornika.
Sedaj je treba varčevati.
Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, zač-rsjte to takoj in sicer vložite svoj d?nar na najbolj varno banko v Honghton Co., v
Houghton IVat’1 Bank
Houghton,	Michigan.
Sezona Barvanja!
Sedaj so nastopili dnevi ko se barva lepo suši ako je hiša na novo prevlečena- Naša zaloga barve je popolna.
Raznovrstnega orodja za na kmetiji, vrtu in okolu hiše.
KECKONEN HARDWARE CO.
Telefon: 163.
Peta cesta,
Calumet, Mich.
PIJTESOBRIETY
Najbližja neopojna pijača starega piva.
DOBRA, OKUSNA IN KEDIVNÀ.
N.R, RIANCHI
Lokalni razpačevalec.
Richterjev Pain Expeller
z sidrom*
HthWMW+MttTrn 'r* I1 ♦ ♦ ♦♦♦
Izdeljujemo!
Razne mehke sladke pijače.
Zastopniki smo tudi Za krepčilno neopojno in zdravojpijačo ,	.	‘Tablo”
F. M. Kinsman, Bottling Works.
Tovarna 812 Portland St; » Phone 787
»
♦♦»III W»»W»W»H»WW t

Iz Avstrije.
V noči od Ki. na 19. maja je napadla drhal nemškutarjev v M a jibcru hišo slovenskega državnega poslanca Verstovška ser mn rnz-bilA's kamenjem vsa okna. Dva ( velika kamna sta padla v spalnico, kjer spijo otroci ter je pravo čud» da se ni dogodila nesreča.
Alojz u rosei j v Znojilali na Kranjskem, dasiravno je oženjen, je imel s hčerjo svojega soseda, Ma ri jo Maselj, dvoje nezakonskih otrok. Ko ga je tožila Marija radi vzdržavanja dece, jo je zasovražil strašno. Neki dan sta se obe hiši prepirali radi nekih desk, in pri ta J priliki je Alojz udaril Marijo j nekim crođjem tako teško po glavi in potem še parkrat’ ko se je že zgrudila na tla,da je Marija še isto noč umrla. Alojz Grošelj je bil obsojen na 18 mesecev težke ječ'«,
-* Vrane Štiglic, doma iz Luč pri Ljubnejm je padel ua bojišču smrt no ranjen, a v smrtnih mukali ni pozabil na svoj rod, temveč je poprosil svojega pri jate! ja, da vse njegove prihranke, nekako 50 kron, pošlje v fond za slovensko šolo v Maribor na Štajerskem. Cast in slava mu!—
— Trst ima sedaj z okolico 229,510 prebivalcev. Od teh je 59,908 Slovencev, 2396 Hrvatov in Srbov, 119,23 Italijanov, 11,-850 Nemcev in 38,554 tujcev.No, to je nemško štetje. Ho pravičnem
štetju je v Trsta 80,000 Sloven-
cev, a Hrvatov in Srbov 12,000,in še to je prej vzeto prenizko, ka-lijor previsoko.— Za teli 80,000 Slovencev plača država 15 učiteljev, a za 11,000 Nomoejpia 70 učiteljev.
—	Javljajo z Drniša; Na en dan se tukaj poskušale štiri dekleta samomor radi nesrečne ljubezni. Vse so hčere uglednih rodbin. Ena se je poskušala obesiti, druga se je hotela zastrupiti, tretja ustreliti, četrta pa se je vrgla v reko. O pravem času so rešili ono iz reke in ono. la seje hotela obesiti, drngedve (poskus zastrupljanja in revolverja pa sba še v življen-ski nevarnosti.
—	Jugoslovanski Klubna Dunaju je napravil protest proti osnutku nemške navtične šole v Trstu.
—	V Gorici kupujejo Nemci hiše in posestva ter plačujejo prav bajeslovne cene zanje. Gotovo je, da so na poslu nemški miljoni, da ai pribore pod na Adrijo, ki naj ho v nemških rokalj. Slovenski kmetje, koji so o tem poučeni od slovenskega časnikarstva, se uspeš no branijo pred to invazijo.
—	TržašI« deželni sod je odredil zaplembo imenika Alfonza On garo iz Lahinja, trgovca, infan-tensta 97, pešpolka, ker je osumljen ubežništva k neprijatelji-
—	V Gorici puščajo sedaj municijo, da eksplodira. Tako je neki Anton Žigon, josestnik in gostilničar od Lukežičev, oIičmhi Renče \pri Gorici), napotil sb jar»ti Kostanjevici na Krasu tar aašel »mrt od nekega takega kupa zažganih granat, ker straže niti nis» bile postavljene, da bi mimo ideče o-pozarjale!
krvave vojne, da so pohiteli bratje z one strani Sotle k svojim bratom Slovencem, da jih pozdravijo, da jim ponudijo desnico i« da se zarotij®' v skupno delo in borbo poti skupnemu sovražniku.
'Kakor 'hitro se je izvedelo, da «lovenska Kmečka Zveza,politič«o društvo v Mariboru, prireja javno zborovanje na Bizeljskem, takoj so se pričeli pripravljati Hrvatje, da v čim večjem številu pobite na ta zbor, da s svojo prisotnostjo zasvedoéijó, svoje ediii9tvo inda z brati Slovenci zmenjajo svoje misli ter so pogovore za nadalnje delo za uresničenje kupnih zahtev. Iz Zagreba je prihitela akademska mladina z mnogimi odličnimi meščani in ženami. Slovesih k.ta j i Dobava, Kapel in «ulice so pričakovali spreyod voz z burnimi ovacijami. Toda šele popoldne se je začelo zbirati nešteto kmetsko prebivalsto iz zagorskih brd, iz Klanjca in Kraljevca, pod vodstvom duhovnov, župnikov, z lastnimi zastavami, in sicer tam. kjer se je imel vršiti zbor. Takoj za tem so prišli vrli Srdovčanu, pod vodstvom župnika Stopannsa ter upravitelja Sriberja, da pozdravijo Slovence, kojih se je nabralo že blizu šest tisoč.
Političae stvari.
Misel narodnega združenja se vsa bolj in bolj siriin prodira v široke mase troimenega naroda, prodira s toliko silo, da jp danes vskdo prepriča«, da nam samo z zmago te ideje morejo zasijrti boljši časi, srečnejša bodočnost-Zmago te misli nam je dokazal dan velikega slovenskega tabora na Bizeljskem, Tam so se sestali bratje Slovenci, Iiravti in Srbi, vsi požeti z jedno mislijo, ta je svoboda in združenje. To se je zgodilo prvokilat tekom sedanjo
Oblasti so zabranile, da bi Hrvatje govorili na sestanku, zato so z zastavami šli do slavoloka, na katerem je bilo citati napis; -‘Dom skupni nam zgraditel” da tam počakajo Dr- Korošca.
Ko je prišel dr. Korošec, obsut s cvetjem, z ostalimi brati iz Brežic. Sv. Petra, itd., ter izstopil iz voza, stopil je prod njega poslauec Petričič in v imenu vseh Hrvatov je pozdravil Korošca z besedami: Prijatelj in družel! Evo nas Hrva tov, prihiteli smo semkaj, da pozdravimo Tebe in ves slovenski narod na tej posvečeni zemlji. Prišli smo semkaj, da čujemb Tvojo moško besedo, da nas nčvrsintiš in opogumiš za daljno borbo za naše narodne ideale. Bratski nani slovenski narod ravno sedaj prenaša težke čase. Kadar se dviga tujec ter upira vse svoje sile, kako nas mora združene razdvojiti! Ne boj se! Slovenski narod ni sani-Z n jim so složni Hrvati in složni Srbi, ki bodo vedno neustrašeno stali pri svojih bratili Slovencih. Nerazrešljiva je naša vera ker usoua eiiega, je usoda vseli nas. Yaša trpljenja in tuge so na ša trpljenja in tuge. Ramo ob sami složno se hočemo boriti še na-dalje, a v Tebe, naš vodja, gledamo s popolnim zaupanjem, prepričani, da nain boš iz te težke borbe i»šel kot slaven zniagalec Mi te tukaj v Tvoji domovini poz dravljamo in prisegamo bratskemu slovenskem« narodu zvestobo do poslednjega diha.
Vr imenu prisotnih bratov Srbov je stopil sedaj pred D. Korošca akademik, Milan Popovič in v plemenečih besedah pozdravil Dr. Korošca, kot moža, v katerega upi ra danes vsa Jugoslavija svoje oči i« to sedaj tem bolj, ker se dvigajo nake mračne sence, ki napovedujejo vojno složnim bratom. Današnji dan je tem slavnejši, ker se je troimeni narod bratski sestal v času, ko nam ailodržei krojijo usodo ter nas hočejo razdeliti. Hrvati iivSrbi nikdar ne bodo zapustili bratov Slovencev, temveč bodo še siinejše vodili svojo borbe. Srbi bodo tem rajše ustrajali v tej borbi, (cenzuriranih nekaj vrstic, Srb danes ponosuo in odkrito stopa kraj svojih bratov Slovencev in Hrvatov, ker je prepričan, da corba vodfi do skupne zmage. Dr. Korošca, kot najsijajnejšega borca za vse naše ideje, pozdravlja v imenu trpečih bratov ter izreka svoje veselje, ker vidi v njemu nezlomljiv© idejo in silo da bo us-trajal do konca na tem potu.
Ijšvo, a nato je krenil na, mesto,
kjer sé je vršila skupščina, ki jo jeotvoril bizeljski župnik Rakt-j ter predlagal za predsednika domačega župana Josipa Janežiča-Predsednik je pozdravil V3e' navzoče posebej Dr. Korošca in Petriča ter druge odlične zastopnike troimenega jugoslovanskega naroda, nakar je pričel govoriti Dr. Korošec. Zavladala, je med tisočero množico grobna tišina.
rrv :yt..	.
,.A„. ,m—«k—	v«.*i .m... m .-ja*;
I
Dr. Korošec mtjprej omenja dejstvo, da je vlada zabranila Hrvatom in Srbom govoriti ua tem shodu. Omenja tudi neštete druge pregone, ki se jih poslužuje vlada proti Slovencem, Hrvatom in Srbom. pm, ki ne čutijo z nami, so se takoj našli v vladni avantgardi, da'z Nemci tolčejo po naših odea. lih. Onih kukavic se nismo in se ne bomo plašiii. Kaki Horvati, Sachsi in Pilari niso v stanu, da nas uničijo in odvrnejlo od našega pota. Nato se dotika razbijanja raznih, shodov po podkupljenih nemškutarji!:, a ko niti to ni zaleglo čisto nje. je vzela vlada vse pregajauje v svoje roke. A zakaj so ti progoni? Ker ja stara pravilo da okradeni poganja tata (nekaj celili stopcev zaplenjenih). A sedaj obratno pri na« tatovi pregai) jajo okradeno. Nato osvetljuje ulogo Czermna (cenzuriranih nekaj vrstic). Toda vse to nas ni razžalostilo in vlada ne bo doživela da borne mi kazali skrbeča lica. Ravno obratno. Naše navdušenje je Še večje ker sedaj vidimo, da še nas boje, a to je znak, da smo na pravem notu in da smo silni. Ha koncu vsega, kaj se nam more dogoditi?—
(Konec govora, cel stopec, je zaplenjen od cenzure, a tudi gorilj navedeno je bilo v mnogih hrvatskih listih zaplen jeno. Zato si je težko napraviti celo sliko Koroščevega govora).
Dr. Korošec so je zahvalil gen_
Ho končanem govoru mu je pedala deputaci la deklet iz St. Hetra prekrasen lovorjev venec, s slovenskim, hrvatskim in srbskim trakom, doci m so bizeljske žene in odposlanstvo iz Brežic, podale Dr. Korošcu vsoto nekaj tisoč kron, za gradnjo slovenske šole v Mariboru. Dalje so govorili še poslanci dr. Jankovič in Dr. Senkoviq, a končno so dovolil1 .goveriti tudi g, Šegviču, Hrvatu iz Dalmacije. Tudi njegsv govor je cenzuriran. Ho kratkem govoru Slovenskega kmeta Jarneviča, je bila enogjjisno sprejeta sledeča resolucija:
IjNarodni jugoslovanski zbor, ki se je vršil na Bizeljskem dne 18. maja 1918, zaključuje: Neomejeno zaupanje Jugoslovanske-mn Klubu na Dunaju v dunajskem parlamentu, a posebno njegovemu predsekniku Dr. Korošcu tt?r ga prosi, da še nadalja vstraja v borbi za osvobojenje naroda Hrvatov, Slovencev in Srhov v krepki slogi z bratskim češkim narodom.
<!). Protestira proti poiskusu (ena vrsta cenzurirana), da se razdraži Slovence in Hrvate in Srhe, ter končno protestira proti lzdajniš-kem Štadler-Fiiarovein izstopu, s katerim se pomaga našim narednim sovražnikom, odrekajoč se bratov Slovencev .
S prepevanjem “Lepa Naša Domovina” je bil zaključen ta veličastni zbor, Ki je nanovo obnovil staro bratsko orožje, započeto od pamtiveka a utrjeno s krvjo pod Matijem Gubcem. (Po “No-vinali”, Zagreb.)
(Dalje prihodnjič,)
Richterjev Pain Expeller
z^sidrom-
Vestno zdravilo dela čudeže
S"»I
Približno 30 let so vživala Trimerjeva zdravija svetovno zaupanje in prjpoznanje. To pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. Toda novišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na -vse pretege branili tega vkljub naraščanju cen pri izdeIovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas pri-siiili.da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj Trimerjevih zdravil gotovo razume da mora vsledtega olačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vsebina Trio. lekov ostane, kakor je bila, v gotovo zadovoljnost odjemalca-
Trin. Elix. of Bitter Wine.
Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izhaja iz želodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ki so vzrok pomnoževanju bacilov raznih bolezni povzroča joče otrpnenja prebavnih organov.Trinar, jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi, nego samo leèna grenka zelišča in naravno rdeče in čisto vino.
Pri zapeklini, neprebavljivosti glavobolu, migreni, 1 nervoznosti, splošnem oslabljenim kakor tudi pri posebnih želodčnih neprilikah, n. pr. pri ženskah, ko preminjajo' dobo* rudarjih iu drugih delavcih ki vdihavajo plin ob svojem delu. Vsakdo bo izpo«nal vrednost tega
izdravila. Dobiti ga ie v vsaki lekarni.
r« **
TR1NERJEV
prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nev-ralgiji, putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje' je iz-
LINIMENT vrsten pii izpalmenju, pretegnjen ju,oteklinah itd.-, in pri drgnjenju.
po kopanju nog odvzame utrudi ji vost. Naprodaj po vseli lekarnah.
TrinerJev Antiputrin.
Antiseptika za zunanjo rabo,, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi se po vseh lekarnah.
V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panama 1916 so H ila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo
JOSEPH TRINER,
izdelovalec
1333 — 1339 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
************1
Varčnost
Napredek
ALi HOČETE POMAGATI?
VLADA ZDR. DRŽAV
PROSI.. DA SE VADIJO V
Varčevanju in Napredku
VSE osebe v Vseh rečeh,
AKO SLEDITE TEJ PROŠNJI, JE DOKAZ
PATRIJOT1ZMA in LOJALNOSTI.
varčevati in kupiti
Vojne Var če vabe znamke
Zdr. Držav
BO POMAGALO VAM IN VAŠI DOMOVINI
Ali boste pomagali?
Vprašajte vašega župnika, duhovnika, poštarja, predsednika kluba, pismonošo ali bankirja. <
Oni Vam bodo povedali kako.
*
!
Patrijotizem
Lojalnost $
« ' *
*	I
SLOV, KATOL
"N
PODP, DRUŽBA.
zu zgodovino Dalmacije, Hrvaške
Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich.
pain met, Mich. Laurin m,
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: Joho Spreitzer, 218 Gak St...
JPcdpreds.: John Gazvoda, 509 Tam. St....
Tajnik: Math F. Kobe, 420 7th St.......Calumet	»
11. ta j. : Jos R. Sedlar, LindilK LakeAveSt. Laur, n m	»
Blagajnik; Jos. Scheringer. Oak St.... Calumet, Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,...-.....Calumet,	”
NADZORNIKI:
John D. Puhek, 2140 LogSt..............Calumet, Mich.
John Gosenca, 4055 Lim St............... »	»
Matt Sustarich, Osceola St..........Lau ri um >
POROTNI ODBOR.
John Suatarsich, 420 Osceola St.	Laurium, Mich,
Matt Strana, 2409 B St.	Calumet ’
Jos. Vardjan	Dollar Bay, Michigan.
Vk.A pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj ae na glavnega tajnika dnižbe.
VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe.
VSAKA katoliška družina naj, skrbi, da so njeni udje, -člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika.
Drnžbiuo glasilo so “Slov Novice.
Črtice iz jugoslovanskih pokrajin.
Ni trii naloga,naj dopisujem natanko izkopane predmete- Rečem le,da nas so močno iznenadile toli here in tako dobro ohranjene starine iz prvih stoletij .krščanstva.
Nekako posebno me je zanimala areua, to je: tekališce ali bojeva-išče, kjer so se borili gladijatorji med seboj ali z divjimi zvermi. Nepopisno mi je bilo pri srcu, ko sem gladal ta močna bivališča-ka-menite brloge divjih zveri j,katerim so se odpirala železna vrata,da planejo in trgajo borilce, pa tudi nedolžne kristijane.
Nokoliko više nad tem gledali-ščern proti severu se je po neumor nem prizadevanju gospoda Bulica ravno odgrinjala solinska nekdanj bazilika. Posrečilo se je popolnoma odkriti ne le tla, ampak tudi steno inslopove do neke višine. Stara cerkev je imela jedno večjo in dve manjši ladiji-Ločiš lahko še presbiteri), ali prostor za duhovnike, potem prostor za katehumene (narteks), prizidano zakristijo in celo mrtvašnico. Pod cerkvijo in obolo nje je mnogo mogočnih krst 2deloma zanimivimi napisi. Kam-j^j. ^ «niti debeli pokrovi so krstam ’
«ploh udomljeni. Tega razdejanja so krivi najbrže Goti ; saj je znano da je kralj Teodorik Veliki postav-no dovolil plenjen je grobov. Dru-8' pa misli jo, do so grobove razrešili leta 598. A vati In Sloveni,
«b pa Sloveni sami 1. 600. Istega 'sta namreč omenja papež Gre. gorij Vel. Slovene v listu do Maksima, škofa solinskega, pišoč:
Et quiden de Sela vorn m gente,
T'e vobis valde iimninet, affligor '«lieineuter eontubor, Affligor in
vane ,.sette castelli-’ je prav zao-univa, da, krasna. Tukaj je baje najrođovitejši kraj cele Dalmacije, tu raste najboljše dalmatinsko vi-no. Trta smokev oljka, mandelj-evo drevo in druga drevesa na dobro in lepo razdeljenin tleh te pozdravljajo z bogatim svojim ploda ni .
Trogir je mesto z nokako 5000 prebivalci na otoku v trogirskem prekopu, ima kaj živahno trgovino in prav dobro ohranjen sradnje Yeški značaj .Ulični napisi so slovenski kakor vSpljetu, odkar je pri mestnih volitvah zmagala slovan ska stranka.
in Bosne: umrl je 1- 1679. Tudi sicer je bilo mesto znamenito trgovišče kot samostalno mesto; bilo je dolgo v ozki dotiki z Bosne vendar pa je prišlo s Spljetom vred prav zgoda j, I. 1420., pod moč beneškega leva.
Ker sem imel voz za nazaj plačan, peljal sem se ž njim do Ku-kare, od lodi namreč je jako blizu na kolodvor, od koder sem hotel pohiteti po železnici v Zibnik — Sil ten i k — Sebenico. Vstopil sem F preprosto gostilno dalmatinskega kmeta, s katerim sem domače kramljal iu tako iože čakal vlaka. Govoril je rad in mnogo ter mi zlasti bavili in hvalil, koliko vinogradov ima tu spiietski biskup-klet je taka.da ima ogromno vina, dohodkov je brez mere: — popolnoma tako, kakor govore pri nas kmetje, kadar hvalijo svojo župnijo češ, kako je dobra in kako je bogat gospod župnik.
V vagonu sedim ; radovoljno se pase oko nad mičnim prizorom) kateri se ti razgirnia proti jugu. Kmalu pa nas vede parni stroj više po južnem boku gore Opora. Planili smo skozi nekaj predorov prešli Labin in Dobljač pa smo na postaji Pevkvič - Slivno, kjer se loči železnica proti Kninu; drčah smo naprej proti morju po pusti Boraji ter dospeli z večehio temo v Zibnik.
Žibnile na izlivu reke Krke, dražestno ležeč ob dolgem zalivu, po bokih-v morje molečega brada,
Slovensko - katoliško *	društvo
podporno
SV. JAKOBA.
št- 2- S. K- P. Družbe.
Laurium, Mich.
Prvo in edino Slov. Kat. Pod. društyo na Laurium.
lina svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne « dvorani Gosp. John Sustarloha na .Osceola cesti.
Društveni odbor za leto 1918
Jakob Veitin, Josip Režek J os R. Sedlar John Šuštarič.
predsednik.
podpredsednik
tajnik
blagainik
ODBORNIKI ZA 2 LETI:
Martin Straus .Tosip Jakša, Anton U-davič. Peter Hrebec.
ODBORNIKI ZA ENO LETO:
John Gršič, Jos, Vogrin, PaulMajerle, J os. Žaleo
Maršal: Matija Stubler.
Poslanec: Jos. R. Sedlar.
Bolniški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium; za Raymbaultown m okolico, Martin Straus za Red Jacket in okolico Anton Udovič
hia
turbi
quae lain in vobis patior coua
dri
or quia per Istriae aditimi 18111 Italiani intrare coerperunt.
Da niso rušili grobov zaman, Ptiča istina, da so našli v nekater-1)1 ‘'«polomljenih rakvah lepe zlate 8gocenosti.
Laj omenim še znamenit napis 08 nekem kamenitom grobu :Kdor P°iozi na to grobišče drugo rakev, "aJ plača odškodnino cerkvi.
Učenjak bi imel preiskavah in Pt«uiišljevati dneve, nam mora Gostovati jedna ura.
^ beliti jc treba v Trogir (ital.
lra‘<). Dobil sem voz, da me po-
V živahno trgovsko mesto
2r°k, bil je največ g. Bulič ka. ter«UHi aeui moral obljubiti da
P°Jdein pogledat trogirsko stolno Cbrkev. Ni mi bilo žal.
Vožnja ob zalivu skozi tako z-
Bosebno znamenita je troodrstta nekdanja stolna, sedaj kolegijaska cerkev — bazilika s krasno lopo umetnimi izdolbrnami na velikih vratih in s tremi apsidami. Razdeljena je po dveh vrstah vitkih stebrov v tri ladije. Prižnica in stoli v koru so prekrasno umetno delo; v krstilniku pa se odlikuje znameniti reliev: Sveti Jeronim v puščavi. Vse presega pa po svoji krasoti vitki gotični zvonik, ki ti tako mično kipi proti nebu, da biga kar gledal. Cerkev se je gradila od početka 13. pa do 15. stoletja ter dela čast mojstrom, pa enečanom nekdanjem gospodarjem trogirskim.
Na južni strani cerkve naproti je tako zvana „logia“ na starinskih slopihki je še popolnoma taka) kakoršne so bile nekdanje javne sodne hiše beneške.
Ko sem vstopil v cerkev’ začudil sem se: imel je veliko mašo prošt G. s kanoniki; orgije so pele na koru, kakor pri nas, odpevali pa so kanoniki s' kapelam, kar je za nas menavduo. Za Trogir je bil ta dan zapovedani praznik, ker so obhajali spomin svojega svetnika variha. cistercijanca sv. Avguština.
Prošt gospod G. me je sprejel prav s slovensko gostoljubnostjo in me povabil na obed. Mož je jako izobražen in je bil učitelj na spljetski ìealki- Govorila sva slovenski : gospod prošt govori sicer tudi nemški, a za to ima, in alo pri-like. Dejal im je sam, da preteče leto in dan, ko ne govori niti besedice nemški. Sploh se čuje po mestu največ italijanski, a a javnih zastopih majo vendar večino Slovani. BÜ sem zaradi tega nekako povzdignjen tu na obrežju kipečega morja. "Vzkliknil sem: Morje adrijansko, še si slovansko!
V Trogiru je zagledal luč sveta znameniti zgodovinar Ivan Lucič-Joannes Lucius, ki je dosti važen
ima 6300 prebivalcev in naravno zavarovano dobro luko. Trije mogočni stopi mu gospodujejo: Baron, sv. Ivan in sv. Ana Baron je dobil ime po svojem branitelju Degenfeldu. ki se je leta 1647. tu izkazal pravega junaka. Zraven sv. Ane pa lahko pogledaš prav zanimivo staro pokopališče.
Naivečje pozornosti v Žibniku pa je brez dvoma vredna stara stola cerkev v normanskem zlogu ki je deloma pomešan z gotskim . Stavba se je vršila z letih 1443. -1555. iz samega rezanega kamena. Kor je jako visok; ob cerkvenih straneh vidiš še prav-po stari šegi dva,,anibona“ (vzvišeni prostor, kakor prosto stoječa prižnica), ua katerih se pojo pri najsvetejšem opravilu list in evangelij. Prižnica je — v siedi crekve. Nad njo, nad razkrižjem obokov, je trideset metrov vioka kupola, Jugovshodno zraven velitela oltarja pa krstna kapela, jako imenitno italijansko delo, obokano svetišče z umetnimi okraski. Krstni kamen stoji sredi kapele.
Kakor večinoma druge cerkve po Dalmaci ji, taito je tudi ta hram božji zgrajen pod beneško vlado to pričejo Beneški levi na zidu v cerkvi, pred glavnim vhod-l.dva pa,ki stražitastranski vhod-
Iz Žianika si lahko privoščiš prav prijetne izlete do slapov reke Ivrke — skardinski slap, na goro Dinaro, na .Tratar in na druge It raj e. Zal, meni čas ni dopuščal tega užitka — , moral sem domov.
Iz mesta je odplul z nami parnik po jako ozkem prekopu v široko morje. Namalem otoku nekako v sredini morske ožine nas je pozdravljala utrdba, s katere so zijala velikanska žrela topovih cevij, preteč smrt in pogubo sovražniku, ki bi se predrvnil po tej poti vŽibnik. Zidali so to trdnjavico še Benečani, kar pričuje veliki krilati lev na trnjavskem zidu.
Prijetno pot smo imeii med. kapno zemljo in mnogimi večjimi in manjšimi otoki. Vetrič od severozahoda je pihljal, da nas je hladil na krovu ladije; pekoče solnce nam je vabilo neprestano
Všlučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po »1.00 na dan za dobo <1 mesecev iu nadalnih 6 mesecev plačuje Družba po $20.00 na mesec Cela smrtnina je $800.00 oziroma &400 kakor se hoče kdo zavarovati- Nadalje plačuje družba tudi razne pošaodbe kot izgubo rok, nog očes i. t. d
Pristopnina znaša sedaj samo »300. Torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bolezni ali smrti. Za nadalna pojasnila in potrebne listine se obrnite na tajnika Jos. R, Wedlar 3127th St Calumet Mich.
K obilnemu pristopu vabi
Odbor-
nisem bil tako potrt, kakor ta dan. Bila je dvajseta oblemea moje nove maše,,pa Še maševal nisem .
Vožnja proti Zadru je bila sicer prav prijetna, morje mirno, vreme lepo: toda ee ni zadovoljno arce, tedaj ti tudi ne ugaja zunanja lepota.
Ustavimo se pred mestom Starim Zadrom. Čolnič odnese pošto ter nam jo zopet prinese s tremi novimi potniki. Kopni zemlji nas. proti je dolg otok Pašman rdopil je ime pač od pasa radi svoje pobol-gaste oblike.Kopnina, mino katere smo jadrali je ob bregu nizka; vinogradi, drugi nasadi, pa tudi grmovje jo pokrivajo, ^daljavi proti sevru pa se nam smehljajo vičine doigega skalnatega Velebita. Plujemo mimo jnnogih otokov; vsi so podobni kopni Dalmaciji skalnati so, malo obrasli, ali po dolinah rode izvstno dalmatinsko kapljico. Pitne vode nimajo;ljudje si pomagajo s kapnicami; ko pa Kapniška tekočina poido, morajo vodo dovažati s kopnega. Opomnim še da imajo dalmatinski otoki več prebivalcev nègo kopna Dalmacija.
Došel sem v Zadar — Italijani pravijo Žara— ki je glavno mesto Dalmacije z 12.000 prebivalci. Okrepčavši se v hotelu „Vapore“ blizu luke, napravil sem se baš ogledovat mesto. Leži dražestno na polotoku, ki se razteza od jugo-vshoda proti severozahodu.Neicdaj jo bilo jako utrjeno, a zadnji čas so utrdbe premenili v sprehajališča, kar jedalo Zadr u le lepše lice. Ima pa izvrstno luko prav živahen promet in italijanski značaj . Raz-ven kmetov lz okolice ti govori aKoro vse italijansko na ulici, v gostilni in drugod, dasi umevajo tudi hrvaški, o čemer se lahko prepričaš. Òe govoriš v prodajal-niči ali gostlni slovansko, dobiš pač italijanski odgovor; ali če nećeš limeni, brö se ti postreže tudi ha vaško. Uradništvo rabi med se-boj nemščino, Slovanskih napisov
urad-
Društvo sv. Jožefa
I Slovensko
št. 1- S. K. P. Družbe na CALUMETl).
Uradniki za leto 1918.
redsednik, Math Prebilich. Podpredsednik, JohnSterk.
Tajnik in zastopnik, Louis Gasvoda 4036 Oak St Y. J. Podtajnik, Frank Vesei.
Blagajnik, Mihael Klobučar.
Odborniki za 2 leti:
John Gosenca Math F. Kobe, John Pechauer, in Math Pipan.
Odborniki za eno leto.
John Gazvoda Jos. Scheringer, Jos. D. Grahek, Nick Mrak,
Maršal: Frank Gregorich. eslanee: Math F. Kobe. '
Bolniški obiskovalci so:
Za Red Jacket, in Newtown Math F. Kobe; Yellow Jacket, John Gosenca Bluejacket, Albion Joe R. Strutzel;
Ža Stari Tamarack in TamarackNo.5. John D.Grahek; Za North Tamarack, Tamarack Jr.', in Centennial : Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Raymbaultown; Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Zu Swedetown: Math Likovieh; Za Red Jacket Shaft: Ignac Lovretič.
Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. ufi popoldne.
Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno.
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
DRUŠTVO SV. PETRA.
št. 30 K. S. K. J-
v Calumetu.
ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki za leto 1918.
Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich.
Tajnik in zastopnik,'Paul K. Madronich. Zapisnikar, John R. Sterbenc ml. Blagajnik, Marko Šterk.
ODBORNIKI ZA 1. LETO.
John Music, Frank Plautz in Mihael Žunič.
ODBORNIRI ZA 2. LETI.
John R. Sterben z, mb, John Turk GeorgeKotze.
Porotni odbor Michael Sterk John Šuštarič in Frank Benčič.
Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar. Math Anečič.
Bolniški obiskovalci.
Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Mike Perušič. Za Raymbaultown Osceola Swedetown::John Mušič.
Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
neodvisno
društvo
podporno
Sv. Mihaela
na Calumet. Mich.
Ustanovljeno dne 17. avg, 1912,
Mesečne sel« se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni cUo.aj«
URADNIKI.
Predsednik, John Gazvoda.
Podpredsednik, Michael Mervsč
Tajnik, Jos- Ovniček,
Podtajnik, John Klobučar
Blagainik. Jos. Srebernak.
ODBORNIKI.
Louis Gazvoda, Matt Stoper, Lotit Šimec, Jos. Klobuchar, John Goseno» Andrej Gumbić in Jos, Novak, Jos. Gaz: voda.
Vratar in maršal, Leopold Rotar.
BOLNIŠKI OBISKOVALCI:
Za Red, Blue in Yellow Jacket, Tamarack, irr za okolico, John Gosenca 4055 Elm St. j Yellow Jacket.
Laurium, Raymbaultown in Opceo-la in okolico;„John Gazvoda* 509 Tamarack Str. Lauriam.
To društvo je samostojno, ter pia e» v slučaju bolezni 20,00 ua mesec bolniške podpore. Vemrtunae plača vsak Član 1.00 za pokojnikom, tt>Taj cii ved članov tem bolje.
Društvo je sedaj r.a nedoločen c„ znižalo pristopnino na $3.00 Poslali' se te prilike ter pristop te U društvu!
K obilnem pristopu vabi
o d Bur.
Društvo sv. Cirila iu Metoda
št- 9. v Calumet« Mich.
Spadajoče v J. S. K. J. »ma svojo redno zborovanje vsako tretjo, nedeljo v mesecu, točno ob 9 url zjutraj v prostorih dvorane slovenske eerive sv..
Jožefa.
Uradniki društva za leto 1918so
Pred. Frank Sedlar,
Podpred. Jos. Piantz ml.
Prvi taj. in zastop. John D. Zuuicti Zapisnikar: Joseph Koss;
Biadai n ib. Joseph S. Stukek	>>
ODBORNIKI ZA ENO LETT:
John Ilenich, John Gosenca, John Starc,
Odborniki za DVE leti
Peter Mihelich Martin Wtraus Jacob Kaučich.
Maršal in Poslanec: Jacob Banovca.
V	slučaju bolezni se najprej oglasil» pri tajniku John D.Zunicb 4098Cone8*/
Jednota plačuje y slučaju bolezni $4 in $2 na dan takoj od prvega dneva.
Za izgubo roke ali ene noge £400. zti izgubo enega očesa $200, z^i izgubo obeh rok, nog ali očes $800.
V	slučaju smrti plača članom (icasr) prvega razreda #1500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 ras. $250.
Vsi oddaljeni člani pa zamara to sto jO bolezen pismeno naznaniti šsil dan ko zbolijo.
K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
pot na
bila majhna, pa pusta: izkušal sem govoriti s tem in onim, ba bilo je Da, na čelen potovanju
no mestu skoro ni‘ razven na
nam iw/ - —-- *	Jr	,	.	v
čelo. Družba na ladiji je n ih poslopjih; na teh je namreč
U STAJI O V LJEH A LETI 1873.
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH.
Glavnica	$150,000.00
Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev	150,000.00
Od vlog na čas se plačajo obresti.
TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET
izkušnje v bančnem poslovanju.
Charles Briggs, predsednik.
Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik.
INa.se geslo.
Je bilo in ostane da;'dobro'meso poštena vaga uljudna ^postrežba je temelj mesarske trgovine.
Pridite in prepričaitejsejv
Peninsula Meat Market
VOGAL 6. IN ELM CESTE.
zaman.
prvi napis slovanski, drugi pa italijanski.
(Dalje prihodnjič.)
^Rojaki, pristopajte v
S. K. P. Družbo.
ar
Si
“SLOVENSKE NOVICE”*
List za Slovence v severozapadu Zjedinjenih
Držav.
Izhaja vsaki petek.
Izdaja
S LOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO
na Calumetu, Mich.
NAROČNINA ZA AMERIKO :
S 2.00
7a\ celo leto ..................
„ ... 810° Za bvbopo in drugo inozemstvo .
Za celo leto ........... $ S.O« ali 15 K.
«a pol letu .............. * 1'50 aU 8 R'
Posamezni iztiel po 5 ct. NAZNANILA (advertieemente) po dogovoru. ROKOPISI se ne vraćaio.
DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo, v Blucaju preselitve iz jednega v drugikraj naj 9e nam blagovoli naznaniti staro blvalls
Dopisi, denar tn narodllalnaj ee dopošiljajo pod naslovom :
Slovenian Publishing Ccc,^ 211-7th Street.
Calumet, Mich.
^“SLOVENIAN NEWS.”
Published every Friday at Calumet, Mich, by tbe^Slovenian’’ Publishing; Co., 211 1th St alumet, Micb.
The only Slovenic paper in the Northwestern part ol the tl. S. of America.
SUBSCRIi- "'ON S2.00 per year.
4’he beat advertising medium for Michigan lnnesota and other Wesieru.States.
Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich e Second class matter.
’ elefor? 6J.

|li; iill!! ' 111! 1111!: llll ' IIII iIl' iiBi i 'l!!; : ill 'ISI ::llE il5i:
1
1
CALUMET IN OKOLICA. |
4«!Niiiiii)iiiiii!!:iiiiiiij(iiiifi.iijifiii!;iii!Kiii:iiiiiiii>iiv^!nnniTiniifiii!!!niiiii'iiinui
—	Da Bog še ni pozabil “Copper Country ” je dokaza! te zadnje dneve. Akoravno nismo imeli tropične vroči.ne, ktera prevladuje v uekterih bolj južnih michiganskih mestih, smo pa vseeno vži-vali toplo poletno vreme, katerega ravno sedaj,ko zorijo vrtni nasadi, najbolj potrebujemo. Skoro vsaki danali bolje rečeno proti večeru ah po noči, nas obišče hladilen dežek, ki je neprecenljive vredno-sti. 0e nam Do Bog še zanaprej tako milostljiv, bomo imeli vsaj dovolj krompirja za zimsko hrano.
—Nevarno bolan leži na svojim stanovanju na Yellow Jacket Mr. John Kralj. Previden je bil sav. zakramenti. Maio je upanja, da bi še okreval.
—Mr. Štefan Agnič, eden izmed Calunietskih pijonirjev, je prišel na obisk svojega stričnika, Mr. Jos. Agniča na Waterworku. Fred letom dni se je omenjeni preselil iz Calumeta v Detroit, Mich, k svojemu sinu Jos, ki dela ondi v eni vladinih tovarn za vojaške potrebčšine. Ubisk ni za Štefana najbolj prijeten, ker se mu je ravno sedaj povrnila bolezen na nogi na kteri je že dolgo let prej trpel. Upamo, da bo ta napad srečno prestal.
—Jutri, v soboto, je registracija vseh onih, ki so postali 21 let stari od 5. jnnija t. 1. naprej. Prizadeti- mladeniči, ne pozabite tega!
—Mr. Stanley Sterioentz je prišel iz Ohicage na kratek obisk svojih starišev, Mr. in Mrs. Jos Sterbentz na Laurinimi. V krat-kem odide v:-New York, kjer bo nadaljeval svoje študije v enem ondotnih glasbenih konservatorijev.
—	Miss Clara Wertin iz Fine ceste je odpotovala v torek v Cleveland, Ohio, k svoji sestri Mrs. Dr. Agnes Kern, ki se je te dni morala podvreči operaciji. Drugi dan potem, ko je odšla, pa je prišel poziv iz glavnega stana Rdčega Križa, da mora nemudoma odpotovati kot bolniška strežnica na Francosko. Cenjeni rojakinji želimo srečno pot na bojno polje in da bi njeno delo do-prineslo obilo t ilažbe in utehe na. šim ranjenim vojakom.
—	Mr. in Mrs. John D. Grahek iz Tamaracka so prejeli poročili od sina John Graheka, da je srečno.dospel preko morja. Mlademu rojaku želimo, da bi se vrnil ravno tako srečno iz bojnega polja nazaj z lavoriko zmage.
—	Ob priliki rojstnega dneva Miss Ivanke Štefanič iz osme ceste jo je okrog trideset njenih prijateljic presenetilo v torek večer z “surprise party” v slovenskem župnišču, kjer je omenjena že deset let uposlena. Vsi navzoči so ji odkritosrčno voščili, da bi še zanaprej tako zvesto opravljala svojo službo kot dosedaj,posebno se ji zahvaljujoč za bogo ljubno delo, kterd že skozi to dolgo vrst opravlja brezplačno za našo cerkev z kinčanjem oltar jev ob velikih cerkvenih praznikih.
—	Koncert, ki sta ga priredila v nedeljo zvečer v cerkveni dvorani Mr. F. J. Radej in Miss Christine Sheringer je nad vse dobro vspel.'Solo pevske točke pro. izvajane od omenjenih so izzvale burno odobravanje, občudovali smo preciznost cerkvenega pevskega zbora v dveh težavnih mešanih zborih, kar naš je zagotovilo, da bo nal cerkveni zbor v kratkem času eden najboljših v celem bakrenem okrožju, bočim nam jè Miss Sheringer z točnim proizvajanjem drilov deklic in dečkov dokazala, da zna tudi v kratkem času za vežbanje vliti v mlada srca pravega duba, ki odpravi vse težkoče. Obžalovati je le, da se slovenske občinstvo ni odzvalo povabilu v tolikem številu, kot je je bilo pričakovati. Pesem blaži duha, in najbolj potrto srce bo našlo v dobro proizvajam' pesmi tolažbe in utehe in ravno radi te. ga bi morah ravno sedaj v teh resnih vojnih časih podpirati vsa podjetja take vrste, zlasti alto so vprizorjena od domačega talenta. Upamo, da se v bodoče slovensko občinstvo ne bo dalo osramotiti od tujih narodnosti, ktere so bile pri teni koncertu jako častno zastopane. Mr. F. J. Radeyu in Miss Christini Sheringer srčno častitamo. na njihovem vspe-hn!
Naznanilo	ipilMllf 1'
Tem potom se naznanja vsem	m
udom Samostojnega društva Bv .	
Mihaela, da se udeleže v polnem	S
številu prihodnje seje	
25. Avgusta	
po prvi Sv. maši v navadni dvo-	i
rani.	i
Na dnevnem ledu bode glavno-	§§
letno zborovanje in volitev piove—	Bi M
. 1
Zatoraj so vabljeni vsi člani da se if deleži jo polnoštevilno.
Z bratskim pozdravom
Tajnik.
—Ne zabite oddati Vaš glas za William Heikkila.
Na prodaj.
Pohištvo,, Peč na olje, in Overland avtomobil z 5 sedeži.
Oglasite se pri 523 - 4th St. Blue Jacket.
-Velite William Heikkila za Register of Deeds.
KMALU PRIDEJO.
Združeni Zravniki Specijalisti bodejo zopet na
Calumetu, v Central Hotelu,
V soboto 31 Augusta, 1918 V Hancock, Mich.,, v Northwestern Hotelu.
SAMO EN DAN od 10 ure predp, do 10 pop.
..........................
Francis J. Radey j
javlja slavnemu občinstvu, da je odprl
STUDIO
za vežbanje glasa in podučevanje v raznih glasbenih inštrumentih, zlasti piano.
STUDIO SE NAHAJA V POSLOPJU
MERCHANTS & MINERS BANKE.
Priporoča| se v obilen obisk.
s
Bolne ženske
naj bi ne prenašale hudih W krčev in drugih nerednosti, so tolikrat podvržene. Teh bcS?1 k; na Kiln nikakor notreha r».
bi ne bilo nikakor potreba prest;' ti. Iznebite_se Jih že sedaj, a[j

začetka. Rabite torej obiW^ zdravilo za ženske in za deklw3 vzemite
!evera’s
Regulate
Znameniti Vspehi Talentiranih Zdravnikov V Zdravljenju*Kroničnih Bolezni
-Pri primary volitvi za Register of Deeds William Heinkila.
Priporočilo Volilcem pri pri. hodnji volitvi.
Joseph Wills, republikanski kandidat za nominacijo prvega okraja v Houghton County, se priporoča za glas in podporo pri prvi volitvi27 tega Augusta 1918. Ako bodem odbran pri prvi in izvoljen pri redni volitvi v Novembru, uporabil bodem ves moj čas v uradu, in bodem zastopal vse ljudi v tem okraju — korporacije in ljudstvo jednako. Storil bodem kar. mogoče razločneje podpirati postave Kompenzacije tikajoče 3e delavcev in njih odvisnikov.
Vam nudijo brezplačno preiskavo.
Združeni Zdravnik imperijalisti, licenzirani v Državi Michigan, za zdravljen|e želodca, droba, jeter, krvi, kože, živcev, srca, vranke, revmatizma putike, trakulje, ma zoljev na nogah, slabili pljuč itd, Vsi oni ki trpijo z zastarelo boleznijo, katere jim niso moglLozdra-viti domaci zdravniki naj ne za mudijo se oglasiti, ker tijiii delo, kakor zatrjujejo prejšni pacijenti je naravnost čudapolno.
Bo njihovem sistemu ne bode nadalje potreba operacij za appendicitis, kamna v žolču, škrofov, tumorjev, zlate žile Hd. ker vsako zdravljenje ki ga sprejmejo, bode vspešno brez operacij ali hipo-deruličnega brizganja, ker oni so prvi ki so zaslužili imo “Brezkr-nih Ranocelnikov” ki odstranijo vsake bolečine pri zdravljenju nevarnih, bolezni].
Ako je Vaša bolezen neozdravljiva V am bode jo svetovali kako vstaviti tok bolezni. Ne zanemarite priložnosti. Mogoče bode en obisk Vaša rešitev. Saj je brez. plačno.
Onio'žene ženske morajo priti z soprogi in mladoletni z njih stari-ši.
-Slovenskemu občinstvu s e priporoča William Heikkila za njih glasove pri primaiy volitvi.
\x\ Oscar jP. Öaiiey
Kandidat za Republikansko Nominacijo za
Državnega Poslanca
DISTRIKT NO- 1.
-Calumet Township-
Na Primary Volitvi, 27 Augusta 1918. Se uljudno priporoča za Vašo podporo in glas.

MRS. A. E. HOOPER
bo odprla
Glasbeni Studio
(PODUK NA PIANO)
dne 7- septembra t.1. na 1301 School Str.
SPREJEMA ZAČETNIKE, KAKOR TUDI TAKE, KI SO ŽE IMELI PRVOTNI PODUK-PHONE 8I7-M.
'AAAAAAAA A
Rakovega moža hočete imeti v senato Zjed. Držav?
Hočete li moža z
Možgani.
Skušnjo.
Dobrim razsodkom.
Delavnostjo.
Hočeti Ii
Moža ki se postaci v obrambo Ameriš" kega delavca = Ameriškega trgovca?
Hočeti Ii
Moža z značajna preteklostjo ki je bil z vso dušo za pripravljenje in ki se danes poteg je za najsolidarnejši Amerikanizem.
Potem volite za
I X TRUMAN H. NEWBERRY \
I	I
■-----------——■--------------- i
Na republikanskoj primery prihodnji torek.
Newberry
za
-Senatorja.
(Severov Regulator). To je izc. tonika in zdravilo, osobito prj h* skih boleznih. To zdravilo N' hitro, mirno in z gotovim us-i1 To zdravilo ne vsebuje ničesjA kega, kar bi škodovalo Vsaka žena naj bi isto poslA3 Cena $1.23 steklenica; dobiva"4, v vseh lekarnah.
W. F. SEVERA C0. CEDAR RAPIDS, loyyA
se
f
P »
pa
ifl
■el
GALBRAITH & MtC0R|
Odvetnika
iztirjujeta dolgove, ura,
nata zapuščine ter
Pre
gledujeta lastninske stine
m» ra v bol,
Zastopata v vseh sodisi ULSETH BLOCK Calumet,] Tel. 169'
U11 ii11
jat« Jud da £
dal
JOHN R. RYAS.
j gene
Pogrebni zavrčiJ
ji) 2511
drug danai pome
je največji na Calumetu te pod F bro znan med Slovenci- Priw jwdit se v slučaju potrebe, istota krste in ženitnine-	in ne
201-6-cesta	Te|, telja -
atelj
Calumet Mich-
_ ! S) da
io zu
iz
Kako štediti.
Današnje vprašanje ni; da Ii hočemo štediti. nego; KAKO NAJ ŠTEDIMO. Najbolje je takoj začeti z štedilno ulogo. Sedaj je pravi čas,ko je dobra plača in de« la dovolj.
Najbolja metoda narediti napredek, so sistematično redne uloge.
Pri nas je inštitucija v kateri so vse uloge dobrodošle in vlagateljem se nudi točna postrežba-
AKO HO0KŠ kalu; '
dobre smodke kupi si i oku^ ■ostat
“WOLVERINE'
HBI3S
ki je izdelana iz pristne} ^ ■ vanskega tobaka od jatrnu TROS, ENT£Mi|:mšI'
lj° Vf
400 — Fimi
W.E
CALUMET STATE BANK.
Calumet Mich.


-SŽzjil ;

ŠE VEDNO NA STAREM MESTU,
ln še vedno izdeljujemo slike prve vrste po najnovejšem,kroju.
Naša posebnost so ženitovanske skupšine. Dobro delo,skrbna postrežba in primirne cene je naša posebnost
HERMANS STUDIO
Peta cesta.
Calumet-

»Ul....	u ! , , , I , |„H
ZA
COUNTY CLERKA
NICHOLAS F. KAISER
Na Calumetu 24 leturikrat
ipusti ; idi 8 li lai Irugili h pr m ož ari
Cor- 5 in Oak Cest« i|)ltl lno prest)
Dal jt Ib da 'V0. h
Izdelovalec
UMETNIH SLIK
Psone 678-J.
Calumet
NAGROBNI SPOi
iz marmorja in granitadi zmernih cenah Dri
E. P. Mur
Calumet Granite &
900 W. Pine St ifar, to,
Tel. 678 W-
Calu<"t!'
‘European Coffee Ö* fr ^
r!|,)i n ^ ^tina-v : f»
prri
r°stc
H,
'asu
"«'ii ,
-Evropska kavaf fed
»lop
"Ro, „
Priporoča svojim f>°! !Rov0{-j
črno kavo,raznovrstne
če in izvrsten lunch
me!'1 Hub
»°, k
y>(
ož,
S>k
ni;
gospode in gospe rop obiščejo.
%
Se priporoča Slov Občinstvu pri prihodnji primary volitvi.

*HWžm****ii . . . i-i-g-j [ i j j
Peter
Calumet,
a.
'š|jeval
»o,
Sorsi,
Richerjev Pain
Veli
if Hi
i ’ da
1
Uriti vÄel
k,*0«« bI
kStS*«
UeJŠe
ExPel