TRST, petek 29. maja 1959 teto XV. . Št. 127 (4281) MMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638. 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo til. It 37-m'— D1 M°OTECCHI Jt. e, 11. nad. — TELEFON 93-«0» IN 94-63* — Počtni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA «. 2» — °®tAŠov’ v Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE Za vsak mm vlSlne v žlrmi enega stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 lir beseda NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založnlštv« tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pr) Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-37* Ministri nadaljujejo razgovore Vj letečem zaporu nad oceanom Danes popoldne v Ženevi tajna seja - Poročilo Bele hiše o včerajšnjem razgovoru Eisenhotverja s štirimi ministri ^ASHINGTON, 28. — Zunanji ministri štirih velesil on nc ____ i_-_ _ t_ taio^POtovali 20-05 po srednjeevropskem času z le- Pted V ^enevo- Ameriški državni tajnik Herter je °dhod°m letala izjavil, da bodo privatni razgovori Pot zunanJ Ui ministrov na letalu omogočili odpreti «onfZa boli obetajočo izmenjavo misli za nadaljevanje Wence ministrov. — ... Wn ie tudi upanje, da lahko dovolj napre-tanf1’ da se °Praviči skli-vjJt konference štirih na HewS. ravni- še PreJ Je ■ ■ r rjavil, da so si do v Ženevi obširno izmisli o številnih ki jih je treba ter je dodal, da zu-t.. J1 ministri niso do se- tešili nobene zadeve. iJ letalu i je samo 8 oseb. Po-« - z.unanjih ministrov so Dbf-JJJjnški državni tajnik za ittav ticElroy, pomočnik tajevnega tainika za evropske %vai^e3han,t - in pravni Partrr,?• Ph državnem de-tloydaju' Z de Murvillom in *°vale ne P°tuie noben svetuj, ®.. Z Gromikom pa po-ameriškega od-tuih;., v sovjetskem zunanjem ‘strstvu Soldatov. iutri , t° prispelo v Ženevo I p*0U 13, ure y letalu je tliot^v ’ dve majhni pisarni, »l Sov a> dva divana inmajh-tfi #•, ’ k-ier se bodo mini--. 'Ogovarjali. .čjutra; ■“tali so se štirje ministri * srn- V Beb hiai> kjer jih «ek i0e ,Eisenhower. Sesta-Nant trajal 35 minut. Med *ije - °i 0 nobene dis-t>ii#Pae, Pa Pe govoril sa-°bra2i ?.sednik Eisenhosver, da !(če svoje stališče in iz- “ien, 5’ na-) ti ministri pri !sPiio p. napredovali. U- letu Poročilo Bele hiše o tjutrai 1stanku pravi: «Danes ®tnver Je predsednik Eisen-Pt, *, sPrejel zunanje mini-k lti la-?Ci]e’ Velike Britani-lvn#0 °t navzočnosti dr-' _ Herterja. rf.j 8*1 ^bfdnik - ^bee°.. s|sdi poteku tajnika btio'1111* jih je obvestil, da “»1, konfe- 'tlcej ^ stiku s Herterjem. Iz-liuvj 3 “Panje, da bo izme-jtnsh na tej konferenci k8oijk .najti v najboljših t* za ^fšitve, ki so potreb-'vfoDi aktualna vprašanja v R d-' . Eisenhower je vztra 1lirnJe nHjn° potrebno naj Ženevi in da je e, rešitve teh vprašanj. • 2lJ Je .tudi upanje, da bo-. atki, anJi ministri ob po-Sreri v Ženevo lahko dovolj Ifljnii *’ tako da bo na-‘Sd - sestanek predsednikov %. Postal zaželen in kori- »**ki - i!eilstavnC^snikar ie vprašal nika Bele hiše Ha-Jkga ’ ?h je na podlagi zad-°č,la . a?tavka uradnega po-reoa sklepati, da v šefovi*,. trenutku konferenca i. -nunL-1, zazelena. Hagerty trobJ 1 <lliiiilii iimliili iiiaiiimuiill t umi ii m ii m m llliiliiliiiiin n ut i iiiiiii m iiiiiii ■ iifliiriciiit ■■■ ii m i iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii Us ta no vi te v jug o sl. -italijanske komisije za iskanje nafte pod Jadranskim morjem Volilna kampanja v Ravenni in na Siciliji - Nenni: Milazzova vlada ne more ostati povezana hkrati z levico in desnico - Netočni uradni podatki o slabih posledicah zakona Merlinove (Od našega dopisnika) RIM, 28. — Včeraj je bil v Rimu podpisan sporazum o ustanovitvi, sestavi in programu mešane komisije Jugoslovanskega združenja za nafto in italijanskega Podjetja za iskanje in izkoriščanje nafte in plina. Naloga komisije je vzpostaviti tehnično sodelovanje med obema državama v iskanju in iz- koriščanju nafte in plina v Jadranskem morju. Prvi sestanek komisije bo letos. Po vesteh iz gospodarskih krogov se bodo konec tega meseca pričeli razgovori o sklenitvi novega sporazuma o posebnih dobavah med Jugoslavija in Italijo. Prejšnji kreditni sporazum v znesku 30 milijonov dolarjev je bil popolnoma realiziran na obojestransko zadovoljstvo. Industrijski krogi Italije so zelo zainteresirani za sklenitev tega sporazuma, ki bo omogočil nadaljnje povečanje izvoza industrijske opreme v Jugoslavijo. Danes zaradi praznika ni bilo posebnih političnih dogodkov, razen, številnih govorov v pokr*jini Ravenna, kjer bodo 'pokrajinske upravne volitve pojutrišnjem ter po vsej Siciliji, kjtr bodo deželne volitve v nedeljo 7. t. m. V Ravenni sta govorila minister Medici in namestnik političnega tajnika krščanske demokracije poslanec Angelo Salizzoni, v Faenzi pa minister za delo Zaccagnini. V Bariju sta govorila prvak PSDI Simonini m fašistični veljak Almirante, ki je med drugim postavil naslednja tri značilna vprašanja političnemu tajniku KD Moru: «Ali misli Mo- Kr so "■‘“‘v“iu in Lioyau, udeležili pogreba aKeio ■ lNi S0 vPra^a'i- ali je """‘"n...........i,,,,, inmmiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SltUŠČE v napada vonbrentana N a zborovanju v Korci je spet govoril o raketnih oporiščih v Italiji *h Grčiji ter o «revizionizinu> - Kitajska delegacija v Tirani t^iaiskf aKenc'ja javlja, da Pen t "bister za obram-V? V TJ„eh Huai Prišel 28. — Albanska da- lran° z drugimi člani l.Prišoi QeleSacije. Minister (I ■ aUri 'I BolKari.ie, kjer je K! na Nocmj so prire- sPreifast kitajski delega- C, W: mH k'--Se ga je Ude‘ S. 11 iz v hruscev, ki se je tivtska ob grški me:ii-L, OrBat' ■ egaciia je za iu* b? teEa uala sprejem, na ti ftauu 80 P°vabili člane di-.dthi so S? /bora, med ka- Svnikj *n francoski pred-uC°, sta Hruščeva sprem' ‘Uehmed Seh„ in Envei tudi italijanski, ju- ed Sehu in Enver v R°rci je bilo C1 Hruiš ”a katerem je go-Xo^«ev. Napadel je za- Sii0nUite' i'stta ^škega zunanjega mi-(L. izjavl,n brentana. Hruščev # išh.i. ’ da von Brentano hsk, ,:',jetst,„ Pritiska nanj in na -š t>. 9 zvezo, ko trdi, da j«.bo ' oe bodo popustili, tj*iih» Jvi0*3 konferenca najti ^ haa,Fam° Pa P°udari-oddaljeval Hruščev, da ti ’ Pač od von Bren- li-.So _ Pa odločajo narodi, tčNleV^ib vojne za V1 govn ae,zma- Ko ti na-!|.®t>tak(1 ruo, mora biti von bo nizmiren’ ker nihče ga . br, • vPrašal o tem.# bh . ha •>, nadaljeval: «So-t> !!lla zaVe^a se bo odločno >ti5?dbe sklenitev mirovne U Vrš*, VŠeČ gO‘ Von naSi DolU:u"tanU . a“ ne‘ da P5btiki nas vodi na-rečim ZaB°t°vimo mir in tj *°dbu T1 vojno. Mirovna tDrvjaV se m°rala skleni-h von Tiega vzruba. Ce gobo *®daj Brentano ne podpi-R ftidvorrir0vne pogodbe, jo bi. “lnu podpisal pozne-**talla 'ada gospodi) von zeli, bo nemško ljudstvo izbralo drugo vlado, drugega zunanjega ministra, ki bo želel podpisati mirovno pogodbo.# Govoril je zatem o Grčiji in izjavil: «SZ želi, da Grčija ostane nevtralna država in da se po možnosti loči od NATO, tako da v Grčiji ne bo oporišč za izstrelke in raketno orožje in da Grčija ne postane za nas grožnja in nevarnost.# Pozval je grško vlado, naj ne postavlja v Grčiji oporišč za rakete in jedrsko o-rožje. Izjavil je zatem, da je italijanska vlada storila napako, ko je dovolila raketna oporišča na italijanskem o-zemlju. Dodal je, da je večkrat predlagal, naj se v Italiji in na Balkanu ne postavijo oporišča in da «bi bil velik korak za okrepitev miru ne samo na Balkanu, pač pa tudi v Evropi in svetu, če ne bi postavili vojaških oporišč v Italiji in na Balkanu#. V zvezi s svojim obiskom v Albaniji je Hruščev izjavil, da so se nekateri čudili zaradi njegovega dolgega obiska, in je dodal: »Nekateri so rekli, da morda naše zadeve ne gredo dobro in da zaradi tega smo ostali tu tako dolgo. Toda naše zadeve gredo dobro.# Na koncu je Hruščev napadel »revizioniste in druge sovražnike marksizma in leninizma#. Med drugim je izjavil: »Albanska stranka dela, in to nas navdaja z zadovoljstvom, vodi odločno borbo v obrambo marksizma - leninizma proti vsakovrstnim opprtunistom m skl revizionistom ter drtigim sovražnikom, ki so izdali h?ur-ksizem-leninizem. Naše ljudstvo odločno podpira vaso stranko v tej borbi.# 15. oktobra konferenca o Antarktiki WASHINGTON, 28. — U-radno javljajo, da so se sporazumeli o sklicanju konference o Antarktiki. Konferenca se bo začela 15. oktobra v Washingtonu. Sodelovalo bo 12 držav, ki so se udeležile znanstvenih raziskovanj na Antarktiki v okviru mednarodnega geofizikalnega leta. Te so: Argentina, Avstralija, Belgija, Cile, Francija, Japonska, Nova Zelandija, Norveška, Južnoafriška zveza, SZ, Velika Britanija in ZDA. Glavni namen konference bo sklenitev pogodbe, ki naj jamči, da se bo Anktartika uporabljala samo v miroljubne namene. Pogodbo bodo položili pri OZN. Sklicanje take konference je predlagal Eisenhovver 3. maja lanskega leta. Po tem času je bilo v Washinghtonu 47 pripravljalnih sej med predstavniki 12 držav, preden so se sporazumeli. Anktartika velja za zelo primerno o-zemlje za prihodnje vesoljske poizkuse. Področje blizu Južnega tečaja ni pod magnetnim vplivom in je zaradi tega izredno primerno za poizkusne polete na Luno. Zemljak pri Kreiskiju DUNAJ, 28. — Jugosiovan-i veleposlanik na Dunaju prof. Jože Zemljak je obiskal danes podtajnika v zunanjem ministrstvu Kreisi tja. ki nadomešča odsotnega zunanjega ministra Figla. ro, da se mora sedanji politiki desnega centra dati spodbuda, ali pa bo KD dopuščala sabotiranje? Ali misli, da je taka politika možna brez odkritega in lojalnega sporazuma z desnico? Ali misli, da se taka politika lahko vodi v Rimu, v Bariju pa ne?# Moro pa je govoril v Ra-gusi, pred tem pa v Siracusi. Poudaril je, da krščanska demokracija pripisuje veliko važnost deželnim volitvam na Siciliji ter da se bo zaradi tega borila do kraja, da bi komuniste zopet izolirala. V Ragusi je govoril tudi Nenni. Dejal je, da je glavno vprašanje junijskih volitev o-hranitev deželne avtonomije na Siciliji. Očital je krščanski demokraciji, da v desetih letih vladanja ni razvila gospodarstva, in da ni ničesar storilk za socialni in kulturni razvoj, tako da je Sicilija ostala tam, kjer je bila — v prvi vrsti kar se tiče narodnega dohodka, zaposlitve in formacije novih strokovnjakov in tehnikov. Za Milazzovo vlado pa je dejal: »Milazzovo izkustvo se je rodilo na terenu propadlega deželnega izkustva krščanske demokracije in predstavlja v tem smislu pozitivno dejanje. Toda nikakor ne more preživeti kot zavezništvo z levico in desnico hkrati; zaradi tega se Milaz-zo ne bo mogel izogniti jasni izbiri#. Ko je govoril nato o notranjem in mednarodnem položaju, je dejal, da je želeti v prihodnosti pomirjevalno svetovno politiko pomiritve, v kateri bo socializem našel svoj prirodni teren ekspanzije. V Palermu sta govorila državni podtajnik v ministrstvu za javna dela senator Anto-nino Pecoraro, ki je izrazil prepričanje, da bo Kd zmagala in tudi na Siciliji iz sedanje opozicije prišla zopet na vlado, ter fašist De Mar-sanich, ki je poudaril, da namerava MSI po volitvah sestavili deželno vlado skupaj s krščansko demokracijo in s tem ustvariti «trdno protikomunistično fronto#. Tudi liberalni voditelj Malagodi je na Siciliji; govoril je v Cal-tagironeju prav tako o nujnosti protikomunistične fronte ter pozival na slogo v prvi vrsti s KD. Za Milazza je dejal, da »se je usedel za mizo s komunizmom in pri tem pozabil, da je za večerjo s hudičem potrebna žlica z mnogo daljšim ročajem od hudičeve#. Ponovno se je oglasila — že včeraj - socialistična poslanka Lina Merlinova v zvezi s podatki notranjega ministrstva, ki naj bi dokazali, da se je po zaprtju javnih hiš — na podlagi njenega zakona — stanje poslabšalo. »Številke, ki jih je navedel poslanec Gaspari kot poročevalec večine, je dejala Merlinova, so popolnoma izmišljene. Naj navedem samo en primer. Gaspari je dejal, da je v septembru lani prišlo iz javnih hiš 7000 žena. Toda tisti dan jih je bilo samo 2.500. Ce Pa je hotel šteti tudi tiste, ki so prišle že prej in ki so zapustile javne hiše zaradi starosti, bolezni ali drugih vzrokov številka 7000 prav tako ne more držati, ker bi bila mnogo, mno" go večja. Dalje; Navedel je podatke za spolne bolezni na dan 21 septembra. Toda kako je to mogoče? Javne hiše so bile zaprte samo en dan prej, t. j. 20. septembra, Kako in kdaj so moglj napraviti to statistiko#. Nato je poudarila, da je splošno znano pomanjkanje sredstev, s katerimi razpola- gajo moderne države za izdelavo statistik. Edini resni vir je centralni statistični zavod, ki pa nudi točne podatke šele po treh ali petih letih. Dejala je, da so Gasparijeve številke jireskrbeli prav gotovo ljudje iz znane mednarodne organizacije tistih ljudi, ki vzdržujfjoi prostitucijo. Pri Pri tenj, je poudarila, da nikakor n.e misli, da bi bil Gaspari pod’ neposrednim vplivom take: organizacije. Prav gotovo pa je podatke dobil posredno, kajti omenjena organizacija ni nekaj izmišljenega,, k|$or niso izmišljene njene metode borbe. O tem je pisal Also Garai iz Buenos Airesa, kjer ima ta trust svojo centralo, ki se imenuje »Velika sila#. Knjigo je v francoščino prevedel poslanec Giuseppe Nitti, ki so mu zaradi tega grozili celo s smrtjo. Nato je Merlinova izjavila, da bi bilo mogoče z zakonom o javnem zdravstvu idoseči obvezni pregled žena, ki so osumljene, da se ukvarjajo s prostitucijo. Toda to bi bilo v nasprotju z ustavo, ker v tem primeru bi šlo za zakon, ki bi se naslanjal na načelo »suma#. Lahko bi se tudi vprašali, zakaj naj bi tak zakon veljal samo za žene. ((Povedali so mi namreč, da so tukaj v Rimu v Ul. Passeg-giata Archeologica tudi moški, ki se ukvarjajo s prostitucijo.# Dalje je Merlinova dejala, da je zelo hudo, če policija tako zelo skrbi za prostitutke, hkrati pa ne skrbi za nadzorstvo vsaj tistih, ki so bili znani kot izkoriščevalci prostitutk, da bi se prepričala o vsem, kar počenjajo danes. Ti izkoriščevalci gredo namreč tako daleč, da organizirajo seksualne zločine, kajti prav to je v njihovem mednarodnem programu, samo da bi dokazali, da so javne hiše ovira za širjenje nemorale, bolezni in seksualnih zločinov. Nato je povedala še, da je samo 1300 prostitutk pristalo na sprejem v zavode za prevzgojo. Poudarila je, da v tem pogledu odgovorne oblasti storijo premalo. Industrialci nočejo sprejemati takih žensk v tovarne, kar se je zgodilo n. pr. v »Italijanskem farmacevtskem institutu#. »Samo z odgovornim posegom države bo mogoče dokončno rešiti vprašanje prostitucije#, je •dejala poslanka Merlin. A. P. Gronchi v Padovi RIM, 28. — Predsednik republike Giovanni Gronchi bo jutri popoldne otvoril 37. mednarodni vzorčni velesejem v Padovi. Njegov prihod je predviden — v privatni obliki— ob 17.30. Gronchi bo potoval s predsedniškim vlakom Po otvoritvi in obisku velesejma bo odpotoval iz Padove zvečer ob 20. uri. «»------ Spor med vlado in parlamentom v Franciji PARIZ, 28. — Med vlado in skupščino ter senatom je nastal spor zaradi postopka. V torek bo skupščina glasovala o tem, ali naj po diskusiji o ustnih interpelacijah sledi glasovanje. Medtem pa se je spor prenesel v senat. Včeraj se je komisija za ustavne zakone sestala in razpravljala o notranjem pravilniku senata Slo je predvsem za to. ali naj med debato, ki nastane po izjavi vlade, in če se ne tiče splošne politike, ima možnost odgovoriti samo en senator ali več senatorjev. Poleg tega pa več senatorjev zahteva, naj se da možnost, da se taka debata zaključi z glasovanjem. Temu pa vlada oporeka. Na ta način se je polemika, ki se je začela v sl.up.ščini, prenesla v senat, kjer je senator Marcilhacy na popoldan, ski seji močno napadel stališče Debreja. Senator se je skliceval na solidarnost 25 članov komisije m predlagal, naj senat obdrži pravilnik, kakršen je veljal pod četrto republiko. V resoluciji se med drugim vpraša, »kakšne ukrepe ali metode misli vlada uvesti, da vzpostavi s parlamentom dvogovor ali sodelovanje, brez katerih ni pravega demoKra-tičnega režima#. Ko je senator prebral resolucijo, so vsi ostali senatorji ploskali razen pripadnikov zveze za novo republiko. Predlog so poslali komisiji, da gi pregleda in o njem glasuje. Senatorji se bodo ponovno sestali v torek in predvideva se nova bitka za pravilnik. O napetosti med parlamentom in vlado je govoril tudi general De Gaulle na včerajšnjem sprejemu v Elizejski palači. Izjavil je, da je ((ustava jasna# in da jasno določa pogoje ,v katerih poslanci izvajajo svojo pravico do nadzorovanja, ker da »taka mala vojna prav gotovo nc bi mogla spet spraviti do ugleda parlamentarne funkcije, ko je med javnim mnenjem še proti-parlamentarni duh, ki je potrebno, da izgine#. Ulbricht povabil štiri ministre v Vzhodno Nemčijo BERLIN, 28. — Glasilo vzhodnonemške socialdemokratske enotne socialistične stranke «Neues Deutsehland# poroča, da je Ulbricht povabil zunanje ministre štirih velesil, naj skupno obiščejo Vzhodno Nemčijo. List dodaja, da je Ulbricht izrekel to vabilo med razgovorom z ravnateljem neke ameriške agencije. NOVI SAD, 28. — Umetniška kontisija IV. «Sterijine-ga pozorjfl#, ki se je danes končalo v Novem Sadu, je proglasila scenska realizacijo »Stradije# Radoja Doma-noviča v adaptaciji Borisla- JOZKO LUKES na v konici, da je držala ročaj telegrafskega aparata. Naučena je bila, da bi morala pri: tisniti ročaj vsakikrat, 'ko se je v konici v presledkih dveh sekund prižgala rdeča luč. Toda na zemlji niso dobili nobenega znaka. Vsi ostali znanstveni instrumenti so redno delovali. Opici sta bili nameščeni v dveh posameznih oddelkih konice. Prva v 'Kabini, ki je tehtala okoli 100 kg,’ druga pa v manjši kabini. «Able» je ležala na hrbtu s privzdignjenimi koleni na posteljici iz steklenih vlaken. Oblečena je bila v posebno obleko za vesoljske polete. Druga, manjša opica, 'xi tehta samo en funt («Able» tehta 7 funtov, t. j, približno 3 kg), je imela na glavi poseben šlem iz plastike in je ležala na posebni posteljici iz dveh plasti gume. Ameriška agencija za aeronavtiko in vesolje (NASA), ki je organizirala poizkus, bo proučila tudi obnašanje različnih celičnih sistemov; kvasa, človeške 'Krvi, koruze, mušjih ličink itd. Pri drugem poizkusu bodo proučevali učinkovanje kozmičnih žarkov in odsotnosti teže v veliki višini na proces delitve in oploditve celic. v V Sest mrtvih zaradi neurja LIZBONA, 28. — Preteklo noč je vodna tromba razdejala portugalsko vas Rio Bom. Pri tem je bilo šest mrtvih in šest hudo ranjenih. Skoda je ogromna in presega sto milijonov frankov. Deset hiš se je porušilo in vihar je hudo poškodoval trtne nasade tamkajšnjega področja, Ki dajejo znamenito vino «Porto». LONDON, 28, — Ministrstvo za trgovino javlja, da so ukinili večino omejitev na uvoz s področja dolarja in nekatere omejitve, ki se tičejo proizvodov, ki se uvažajo iz Zahodne Evrope. Novi ukrep bo stopil v veljavo 8. junija. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii, ■uiiiin, iniiniiiiimniHiiiii E. Kardelj in C. Hansen za krepitev sodelovanja v Ženeva in naloge malih držav Zaključek IV. «Sterijinega pozorja J. Lukeš in J. Cesar nagrajena v Novem Sadu Ostale nagrade so prejeli: B. Mihajlovič, J. Putnik, V. Juvanova in M. Šaričeva .M JOŽE CESAR va Mihajloviča, ki jo je prikazalo Srpslco narodno pozo-rišle v Novem Sadu, za najboljšo predstavo. Istočasno je dodelilo nagrado 550 000 dinarjev režiserju Jovanu Putniku iz Beograda za režijo omenjene predstave. Za najboljšo scenografsko ostvaritev je bil nagrajen s 120.000 dinarji scenograf Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta Jože Cesar. Med najboljšimi realizatorji igralskih vlog, ki so bili nagrajeni z 200.000 dinarji, diplomo in pozlačeno zijačko, je tudi Jožko Lukeš za vlogo Jurija Mačka v »PeTce! KOPENHAGEN, 28. — Predsednik danske vlade Christian Hansen je priredil sinoči večerjo na čast podpredsedniku zveznega izvršnega sveta FL RJ Edvardu Kardelju. Med večerjo sta Hansen in Edvard Kardelj izmenjala zdravici. Hansen je v svoji zdravici obudil spomin na lanskoletni obisk v Jugoslaviji in na raz- benih pogledov in sposobnost, da razume in spoštuje mnenje in stališče drugih. Edvard Kardelj je v svojem odgovoru na zdravico poudaril, da imata Jugoslavija in Danska kljub različnim stališčem do konkretnih mednarodnih vprašanj podobne poglede o reševanju spornih vprašanj in ohranitvi miru govore s predsednikom repu- juBoslavii.-, „,/ rarmvl n ,ru' blike maršalom Titom. «Pred-1 ' l ■ odlo,cno . zasto‘?a načelo, da je notranja ureditev stvar vsakega naroda in da razlike v družbenih, go- blike maršalom Titom. »Pred sednikova modrost, pregled mednarodnih odnosov, njegova zgodovinska ljubezen in odločnost v borbi za stalno izboljšanje položaja njegovega ljudstva so napravili name močan vtis,# je izjavil Hansen. »S svojo veliko osebno udeležbo, s svojo miroljubno, odločno, toda vendarle gibčno politiko je predsednik Tito postal po vojni dobi ena najbolj pomembnih političnih osebnosti.# Hansen je omenil tudi razgovore o mednarodnih in nacionalnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi, z Edvardom Kardeljem in poudaril, da globoko ceni njegovo poznavanje in razumevanje druž- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIItlllllllllllllllllMimillllllllllllllliaillllltiiiiiHuiuiiiiiiiiHiiiiiiiH Potrditev Lloydove izjave Foreign Office FLRJ na sestanku v Ženevi LONDON. 28. — Zastopnik Foreign Officea je na današnji tiskovni Konferenci izjavil, da britanska vlada ima udeležbo Jugoslavije na konferenci v Ženevi za upravičeno, če se bo konferenca razširila. Potrdil je nadalje, da je britanski zunanji minister Selwyn Lloyd nekemu britanskemu novinarju v Ženevi izjavil ,da bi Jugoslavija, če bi se upošteval kriterij udeležbe v borbi proti nacizmu in Kriterij prestanih žrtev med vojno, vsekakor morala prisostvovati konferenci. Zastopnik Foreign Officea je pri tem pripomnil, da to ni edini kriterij ,na osnovi katerega bi britanska vlada v primeru razširitve konference podprla jugoslovansko zahtevo. «»---- Julija sestanek De Gaullc-Mohamed PARIZ, 28. — Pierre Chate-net je bil imenovan za notranjega ministra ,ker je dose- danji minister Berthoin odstopil. Henry Rochereau pa je bil imenovan za ministra za kmetijstvo namesto Houdeta. Danes so tudi sporočili, da je bil sestanek med De Gaul-lom in maroškim kraljem določen za čas med 25. in 30. julijem v Franciji. To je sporočil maroški poslanik, ko je prišel iz Rabata. Prestolonaslednik Mulaj Hasan bo prišel v Pariz prihodnjo nedeljo, da pripravi srečanje z De Gaullom. Poudarja se, da bo ta sestanek važen ne samo za fran-cosko-maroške odnose, pač pa tudi za vprašanje Alžirije. Znano je, da je maroški kralj večkrat ponudil dobre usluge, ki pa jih je francoska vlada zavrnila. Iz New Yorka pa poročajo, da je afrišKo-azijska skupina v OZN sklenila zahtevati, naj se alžirsko vprašanje sprejme na dnevni red prihodnjega zasedanja OZN, ki bo sepiembra. To je sporočil predsednik skupine po današnjem privatnem sestanku. spodarskih in političnih sistemih, ob upoštevanju suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih, držav ne morejo ovirati odnosov in sodelovanja pri reševanju osnovnih spornih sodobnih vprašanj. V zvezi z mednarodnim položajem je Kardelj ugotovil, da so bili kljub začasnim krizam pod vplivom svetovnega .idvnega mnenia vendarle doseženi pomembni rezultati v ustvarjanju pogojev za postopno sporazumno reševanje spornih mednarodnih vprašanj, Oboroževalna tekma velikih sil, ki je postala splošen problem vsega sveta, ne trpi več odlaganja. «Mi zato upamo, da se bodo na konferenci odgovornih državnikov v Ženevi odprle realne perspektive izboljšanja mednarodnih odnosov v prihodnosti.# Kardelj je dejal, da so za preprečevanje splošne katastrofe v prvi vrsti odgovorne velike sile, toda da tudi male države lahko dajo svoj prispevek. Se več, da bi se u-spešno premagala obstoječa globoka nasprotja, bodo morale male države razviti veliko aktivnost, spodbujati in podpreti vse miroljubne konstruktivne pobude. Kardelj je na koncu poudaril dobre odnose in tradicionalno prijateljstvo med Jugoslavijo in Dansko in izrazil prepričanje, da bo njegov obisk nadaljnji prispevek k utrditvi dobrih odnosov in stikov med Jugoslavijo in Dansko. Zunanji minister Kragg in njegova soproga sta priredila danes opoldne kosilo na čast Edvardu Kardelju v primor-skem mestu Helsingeru. Pred kosilom je Kardelj s svojim spremstvom obiskal zgodovinske spomenike in neko farmo na severovzhodnem delu Ze-landa. Dansko časopisje z velikim zanimanjem spremlja obisk podpredsednika Edvarda Kardelja in piše, da so včerajšnji razgovori ustvarili možnost za razširitev trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in Dansko. je vendar pekel» Josipa T**» carja. Skupno nagrado 200.000 dinarjev si delita Vida Juvanova in Mihaela Saričeva is Ljubljane za realizacijo vloge Cice in Cace v predstavi »Veselje do jiuljenja#. Nagrade eSterijinega pozorja» za dramski tekst, adaptacijo. dramatizacijo in kosti, mografijo niso bile dodeljp-ne. lito na obisku v Vzhodni Srbiji Beograd, 28. — Nocojšnji jugoslovanski tisk objavlja govor predsednika Tita na intimni tovariški večerji, ki sta jo priredila na čast predsedniku Titu ob dneou mladosti univerzitetni odbor Zveze študentov laeograjske univerze in univerzitetni odbor Zveze komunistov. Predsednik Tito se je zelo pohvalno izrazil o študentski mladini Jugoslavije, posebno o študentski mladini beograjske univerze. Tito je omenil tudi nedavne študentske demonstracije v Zagrebu in Makedoniji in ugotovil, da je študentska mladina tudi na teh univerzah v ogromni večini za politiko Jugoslavije in za socializem. Predsednik republike je poudaril, da realistično gleda na stvar in da je optimist. «Država ,ki ima tako mladino, ki se vzgaja na svetlih primerih samožrtvovanja v korist celotnega ljudstva, mora imeti svetlo bodočnost, vredno svoje zgodovine,# je poudaril Tito. Danes je maršal Tito s soprogo v spremstvu podpredsednika Rankoviča in predsednika srbske skupščine Jovana Veselinova in članov izvršnega sveta Stefanoviča in Pene-ziča odpotoval na rečni ladji »Krajina# na obisk v vzhodne kraje Srbije. Maršala Tita so navdušeno pozdravljali pri obisku Smedereva, Klaaova in Velikega Gradišta. De Maria o poliomielitisu RIM, 28. — Podtajnik De Maria je danes podal nekaj izjav v zvezi s cepljenjem proti poliomielitisu. Med drugim je izjavil, da v Italiji ni nastal podoben pojav kakor v ZDA in v državah Severne Evrope, in da zaradi te bolezni še vedno obolijo v Italiji predvsem otroci do šestega leta starosti, kakor dokazujejo statistike: pri sto primerih obolenja spada približno 85 odstotkov v skupino z omenjeno starostjo. Dogodili pa so se tudi primeri, ko je bolezen zadela starejše od deset let, in v nekaterih primerih tudi starejše od dvajset let. «Minister za zdravstvo, je pripomnil De Maria, je z odredbo o obveznem cepljenju proti poliomielitisu vseh otrok do starosti 6 let, pozval tudi, naj se cepijo starejši otroci, brez izjeme za tiste, ki se bodo prostovoljno javili središčem za cepljenje. Dejansko bodo cepljeni brezplačno vsi italijanski državljani, tudi starejši od 6 let, ki se bodo javili središčem za cepUenje.# «Propaganda, ki jo ministrstvo za zdravstvo dela za množično cepljenje, nima nobeno omejitve glede starostnih skupin, ki naj se cepijo. Ministr-sfviji fo*ej| vabi, naj se čim večja množica otrok, tudi starejših od 6 let, cepi. Ce bi se v Italiji pojavil primer, da bi bolezen zadela starejše od 6 let, bo veliko število imuniziranih tudi med starejšimi od 6 let.# »Kar se tiče trajanja imunitete, prevladuje mnenje, da se s Salkovim cepivom doseže imuniteta za nekaj let. T<* da trajanje ni še točno ugotovljeno, tudi ker niso izkušnje še zadostne. Sicer je sam Salk pozval, naj se napravi še četrta injekcija eno leto po tretji, da se spet zbudi in poveča imuniteta.# V Športna krava TR1DENT, 28. — Neka krava, ki je pretrgala verigo, na katero je bila privezana, je zbežala iz hleva in se je povzpela do tretjega nadstropja bližnje hiše. Tu se je naslonila na odprto okno in zdelo se je, kakor da skrbno sledi nogometni tekmi na bližnjem i-grišču. Med igralci Je bil tudi njen gospodar. Vsakikrat, ko so navijači začeli vpiti, se jim je pridružila tudi krava s svojim mukanjem. Potreben je bil velik trud deset ljudi ,da so kravo lahko spet spravili po stopnicah * tretjega nadstropja. AMAN, 28. — Predsednik ah vlade Ferhat Abas j* prižel v Aman na tridnevni uradni obisk. Spremljata ga minister za finance in mini« ster za kulturne zadeve. Vreme včeraj: Najvišja tempe-»tan »A najmžja 14.1, zračni tlak 1009 pada, veter 6 ton seve-rovahodnik, vlaga 89 odst., nebo 9 desetin pooblačeno, padavine 11 mm, morje skoraj mimo, tempe, natura morja 18.7 stopinja. Danes, PETEK, 29. maja Majda Sonce vzide ob 4,22 in zatone 19.42 Dolžina dneva 15.20. L' vzide ob 0.28 in zatone ob H Jutri, SOBOTA, 30. maja Milica Za okrepitev industrijske in pristaniške dejavnosti Kako je z ustanovitvijo industrijske proste cone? Sestanek tržaških in goriških Solnikov Namerno zavlačevanje uzakonitve slov. šole Zahtevati je treba, da se uvede v novi učni načrt obvezen pouk tujega jezika na vse srednje in strokovne šole TELOVADNI ODSEK SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V TRSTU priredi jutri 30. maja t. m. ob 21. uri TELOVADNO AKADEMIJO v dvorani na stadionu «Prvi maj» v Trstu, Vrdelska cesta 7. Predstava v Borštu »Pop Cira in pop Spira* odpade zaradi obolelosti v ansamblu. V nedeljo 31. t. m. ob 17.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj# Vrdelska cesta 7, IV.javna produkcija BALETNE SOLE SNG Vsak četrtek in soboto ob 21. uri bosta iz Trsta odpluli ladji a sedežu v Ul. Roma 15. zz V počastitev spomina pokojne gcsipe Pavle Zega darujeta Ema in Mimi Tomažič 2.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Pavle Zega daruje Karluča Skrl 2000 lir za Dijaško Matico. NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju Crevato, Ul. Koma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ui. Orologio 6; dr. Slgnorl, Trg Ospedale 8; dr. Miani, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. Nezgode nogometašev Včerajšnji dan ni bil naklonjen niti športnikom. Dva nogometaša sta namreč morala v bolnišnico, ker sta se na dveh različnih nogometnih tekmah več ali manj potolkla. Frvi je moral v bolnišnico 19-letni vrataj, enajstorice Edera Gio-vanni Pugliese iz Ul. delle Docce, ki se ;e v tekmi med njegovo ekipo in jun Triesti-ne zaletel v nasprotnega ‘,-gralca. Pri tem se je ranil nad levim cčesom in se udaril ter odrgnil po levi strani lica in komolcu. Takoj po nezgodi je moral zapustiti igrišče in se odpeljati z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, kjer so ga iz previdnosti sprejeli na opazovalnem oddelku. Okrevati bi moral po mnenju zdravnikov v 10 ali v najslabšem primeru v 1& dneh. Za njim je prišel v bolnišnico 18-letni Druno Deschmann iz Ul. Vigneti, ki igra branilca pri juniorskem moštvu Liber-tasa. Med igro se je zaletel v nasprotnega igralca Acegatove-ga moštva. Kot Puglieseiu, so tudi Deschmannu ugotovili poškodbe po čelu, zaradi česar se bo moral zdraviti 8 ali 10 dni. ne ročne granate pripetila huda nesreča, ki sta jo povzročila in katere žrtvi sta bila sedemletna dvojčka Marjan in Jožef Rijavec Ko sta z materjo prišla na polje, sta s skupino otrok nabirala cvetlice po senožetih. Pod skalo sta našla ročno granato, se odstranila za kakih 80 metrov od ostalih otrok in začela tolči po njej z ročno sekirico. Granata je zaradi tega eksplodirala jn huje poškodovala dvojčka po glavi in gornjem delu telesa. Takoj »o ju odpeljali v šempetrsko bolnišnico, verjetno pa se bosta morala zdraviti tudi na očesni kliniki v Ljubljani. # * # V nedeljo ob 10. uri dopoldne bodo v Selu na Krasu odkrili grobnico padlih domačinov v NOB ter grobnico ga-ribaldincev in zavezniških vojakov, ki so se borili in padli na tem področju. Popoldne bodo priredili kulturni program, ki ga skrbno pripravlja šolska mladina. Iz raznih krajev, posebno iz vasi šempetr-ske občine bodo prišli na svečanost številni člani družbenih organizacij, posebno pa mladina. JOŽKO MARTELANC Italijanske popevk'e, pojč,,^ žinski pogovori; „ v. h K* clemski pevski zbor h n,sii fr lf ktivov; 20.00 I*ra gO.l® W kester MoniaLiter■ Čitajte in Sirite PRIMORSKI DNEVNIK Giuseppe I alci na Prosek (29. maja 1944 so Nemci obesili na Proseku H talcev) ^•la-lo... Ti-la-lo... Tuuuh! bližnji kovaški delav- Woi na polju so kovači že SSf .s Polno paro. Iz da-Jave Je puhal vlak. majsko jutro se sopaio v razkošnem son-žaljenje ' je bujno „ opalo povsod. Po beli in brašm Proti cesti, ki pelje iz vasi jr,:" Postaji, so hitele zabele gruče kmetic, ki tan nos'j° v mesto r are sadja in zelenjave Vfce z mlekom. Ui^Poija so otroci, si-zdravja, bosi in za-voiU,ni’ igra1e se in krice Po bližnjicah govedo ta it c, v. 0 Pašo, ki jo datlja in kammta draška toiiM^ERJU je pred vrati £BE®RAUMA rdečelasa Hokt ,Vesila pravkar opra-jPerilo in si od časa do rT z levico popravljala fee kodre, ki so se ji ta , , na celo. Nedaleč je ^ zeleni trati sedela nje-tano trica Sonja in zača-mv Sledala miriade pisa-od. mavric, ki so sijale v ]M®Vu sončnih žarkov na T^nii rosi. 1tolf1°-Je bil°- Delavci so Ijai; bi nejevoljno opravil svoje delo, ki je teklo iti „ V Nenadoma je na ce-.stal oblak prahu. Dva rej6jC''>narr>e vlade so v ZDA * za^udenjem in ogor-M - zlasti še, ker so pro-zakona o agrarni re' ',biitviSPreie*i neposredno pb V Zcj,.1 ,^'i'iel Castra z obiska državah. Kakšna ^ 41e*nost! »Ceniki velikih ameri-S»j0 drugih tujih družb, ki *tva n* Kubi obsežna boga- *z katerih vlečejo Jh, e Profite, so do nedav-n* UUPali' da Fidel Castro •istal zvest obljubam, ki jih je za ča?a revolucionarnega gibanja dal kubanskemu ljudstvu in fia bo morda, po prevzemu oblasti, odstopil od svojega znanega programa »Gibanja 26, julija«, v katerem je že na samem začetku revolucije v Sieri Maestri začrtal svoje borbene cilje. 2e tedaj je Fidel Castro govoril da ne zadošča samo odstraniti Batisto, ampak da je treba hkrati »popraviti napake preteklosti«, hkrati pa je že takrat podčrtal glavne obrise političnega programa, da se giede! tega' «ne bi varali niti prijatelji niti sovražniki«. Revolucionarni program Fidel Castra je obsegal: agrarno re-1ormo, to je ukinitev veleposesti in razdelitev zemlje revnim kmetom; industrializacijo dežele in krepitev ekonomske neodvisnosti z ukrepi državne- ga posega; nacionalizacijo posameznih industrijskih vej, predvsem elektroindustrije in telekomunikacij; ukinitev koncesij tujim družbam, ki so jih dobile za časa Batistovega re-tžima; rešitev vprašanja brezposelnosti; uresničenje programa prosvetne reforme na deželi in revizijo davčnega siste-Via v korist nižjih slojev prebivalstva. Ko je Fidel Castro prevzel oblast, je izjavil, da agrarna reforma predstavlja sestavni del temeljnega zakona nove države kubanskega naroda. Z zakonom o agrarni reformi daje država vsem kmetom brez zemlje 66 akrov obdelovalne zemlje (kar znaša okrog 38 hektarov). Razdelitev zemlje bo v najkrajšem času izvršil Nacionalni zavod za agrarno reformo, ki mu predseduje Fidel Castro sam. On bo osebno in neposredno vodil priprave za uveljavljenje zakona o agrarni reformi, da bi ta zakon uveljavili pravično in dosledno, ker je izredno veliko število kmečkih družin, ki nimajo niti koščka zemlje. Po podatkih, ki jih je v svojih govorih navedel Fidel Castro sam, je takih družin na Kubi nad 200.000. Pretežno površino obdelovalne zemlje pa imajo v rokah mogočne tuje družbe, največja med njimi ameriška družba «United Fruit«, ki ima svoje tipalke razpredene v vseh deželah Latinske Amerike. Zakon o agrarni reformi predvideva, da bodo 80 dni po objavi zakona razlastili vso imovino tujih družb in tujih podjetij, ki obstajajo na področju Kube, če bi te družbe in podjetja do tedaj ne uveljavila predpisov in določb novega zakona. Sicer pa jim bodo izplačali odškodnino v roku 30 let in v višini 4 odstotkov njihove vrednosti. Poleg nacionalizacije vseh plantaž in podjetij tujih družb se z zakonom o agrarni reformi predvideva tudi omejitev zemljiške posesti Kubancev samih. Nihče ne more razpolagati z več kot 10o akri (o-krog 50 ha) zemljišča, razen če gre pri tem za plantaže sladkornega trsa, riža ali za pašnike. V takih primerih bodo delavci imeli pravico udeležbe pri razdelitvi dobičkov. Ni treba posebej omenjati, s kakšnim navdušenjem in veseljem je kubansko ljudstvo sprejelo Castrov zakon o agTami reformi, ki pomeni vsekakor velik in pomemben korak na poti politične, ekonomske in socialne emancipacije Kube in njenega delovnega ljudstva, nja, ali spanje skrčile le na kako uro na dan. Sicer že sama zgodovina pravi, da so posamezni veliki ljudje spali le po nekaj ur na noč. Veliki znanstvenik Nikola Tesla na primer je skoraj vse svoje življenje zrelega moža spal le po 4 ure na noč. Nikola Tesla je bil torej nasprotje Churchillu in Eisenhovverju. Del medicinskih strokovnjakov, ki pravijo, da je osem ur spanja nujna »doza« zdravega človeka, meni, da se bo ta «doza« v bodočih stoletjih zmanjšala le na uro, dve. Sedanjih osem ur pa da je nekakšna »žalostna dediščina«, nekak atavizem, to se pravi nujna potreba še ne dovolj razvitega človeka. Kot vidimo, vlada med po-borniki vračanja k staremu in tistimi, ki napovedujejo vČČje spremčmbe, popolbo protislovje. Dejstvo pa je, da Sodobni človek posveča mnogo rnanj pozornosti spanju in da se sedanje razmere ne morejo niti primerjati z razmerami naših bližnjih prednikov. Glede tega vzemimo le nekaj primerov; preden so po naših domovih zasijale električne žarnice, so si naši dedje in pradedie svetili s petrolejkami. Medla luč petrolejke je siabo osvetljevala prostore in kar vabila človeka, da je kmalu legel. Danes pa začenja človek zvečer komaj razmišljati, kaj bi počel. V kolikor ga ne zanese v kinematograf, v gledališče ali v kak lokal v družbo, bo prijel doma ob močni razsvetljavi za časopis ali knjigo in niti opazil ne bo, kdaj bo polnoči. Nato bo ugasil luč in legel. Zares čuden bi moral biti naš organizem, da bi po intenzivnem delu in ob nenadni spremembi ambienta mogel preiti kar tako od intenzivnega izživljanja k mirnemu spanju. Do pred nekaj minutami je prostor razsvetljevalo nekaj močnih žarnic, sedaj pa treščimo v popolno temo, ne da bi se na spanje, na počitek pripravili. Od organizma toliko zares ne moremo pričakovati. Pa še nekaj drugega. Oglejmo si Sodobne spalnice. Vse revije, ki govore o sodobnih stanovanjih, poveličujejo »modernost« sodobnih oprem. Spalnica ni več nekdanja spalnica, za posteljo pa pri modemih opremah služijo kavči, raztegljive' zofe in še marsikaj drugega, kar je do malo prej služilo vse drugačnim namenom. In prostor sam? Nekoč je spalnica služila le za spanje, danes pa služi en prostor za dnevno sobo, za sprejemnico in spalnico hkrati. Na razstavah sodobnih stanovanjskih oprem odnesejo največ nagrad vprav tiste novotarije, ki se dajo uporabiti v največ namenov. Zato ni nič čudnega, da se za sodobnim hlepeči ljudje odrekajo starim udobnim opremam na račun sodobnih, ki pa ne morejo dati udobja, ki so ga dale stare. In nato vprav isti ljudje tožijo, da ne morejo spati in jemljejo proti nespanju vsa mogoča uspavalna sredstva, ker organizem brez spanja ne zdrfci. Za nekega francoskega kralja pravijo, da je imel 413 postelj. V to skrajnost ne bomo šli, toda ena in to udobna postelja nam bo prav gotovo pomagala k prijetnemu in tako potrebnemu spanju. Ce sodobno burno življe- porov in napenjanja vseh sil, nam bo primerna postelja omogočila vsaj dober počitek in nekaj ur globokega sna, kar bi- je za zdrayo ži’ stv feno. A N. A. || _ _ glavno mesto Vugoslavije. V nedeljo predpoldne in istega dne zvečer: dopoldne proslava z govori. Potem ‘smo dopoldne videli in poslušali pevske zbore iz koprskega okraja (na koncu združeni pod vodstvom Mirana Hasla), pa koprski balet z Arniče-vim «Povodnim možem» (malce neuračunljiva ideja: balet brez skoraj odločujočega vizualnega faktorja, brez igre luči!), recitacije, zabavno glasbo in še kaj. Zvečer.- povezana, do neke mere zrežirana uliva slika« s filmsko-projekcijskimi komentarji. Lepa paša za oko, slaba za uho, kajti ozvočenje je docela odpovedalo. $kžida. Velja si pa zapomniti, da so 'bile letošnje proslave boljše od vseh dosedanjih, . Zmerom je lepo gledati množičnost neke mladosti. Človek zategadelj nikoli ne sme stati ob strani, kajti mladost je nekaj, kar ne visi v zraku, ampak hodi po cestah, kjerkoli na petih kontinentih. In kdor se te mladosti izogiba, ne more biti drugega kakor norec ali baraba. Tista dva Švicarja sta seveda iz nevtralne države, kjer ima mladost svoj poseben status. *** Vreme ustvarja včasih hudo panijco. Zato, ker je n^fa-ztlfnevrio. V soboto zvečer ‘je zaradi te vremenske insol-vence odpadla predstava Kreftove Puntarije. Gledali smo jo — s precejšnjo zamudo, kar je spet ena od tehtnih navad! — v ponedeljek zvečer. Avtor Bratko Kreft ime-nuje eVeliko puntarijos dramsko kroniko v petih deja njih. D.a je mojster zgodovin-sko-epskega dramskega pripovedovanja, ni treba posebej poudarjati, saj poznamo «Celjske grofe» in vse drugo. % Marpessa Dawn, lepa črnska igralka, ki je nastopila v glavni vlogi v filmu «Crni Orfej«, se je zaročila z mladim belgijskim igralcem Encom Vanderjem (na sliki). HOROSKOP __ZA DANES__ OVEN (od 21. -k. do 20. 4.) Pazite na obljube, s katerimi vas bo neka oseba hotela spej ljati na limanice, da bi ji vi pomagalj iz zagate. / BIK. (od 21, 4. do 20. 5.1 — Poverili vam bodo nalogoj k® vam ne bo ugajala in ki va hkrati ne bo šla od rok. šajte delo vendarle kon-ker je od njega Veliko Jod-visno. DVOJČKA (od 21. 5. do 2 M r— Vaš čut do realnosti vam bo v posldvnih zadevah močno pomagal. Na Vidiku so večji zaslužki. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — V poklicnem delu boste za nekaj časa izgubili na svojem prestižu. Potrudite se, da bo ta temen madež kmalu izginil. LEV (od 23. 7. do '22. 8.) -er Ce boste imeli dober čut in dovolj uvidevnosti, boste lahko želi nevsakdanje uspehe gmotnega značaja. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Ne pbsojajte denarja osebi, ki ste jo komaj spoznali. Lahko bi se kesali. Zaupajte več osebi, ki vas ceni in spoštuje. TEHTNICA lod 23. 9. do 23. 10.) — Ce vam čas dopušča, pospešite in razširite poslovne stike. Pazite nekoliko na zdravje, ki ni preveč trdno. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Pokažite več takta v vsakdanjih diskusijah, ker boste sicer naleteli na velik odpor pri ljudeh, od katerih ste odvisni. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — Lotili se boste dela, nje terja od nas velikih na- I ne da bi bili zanj sposobni. In vendar vam bo šlo pra», ker boste tokrat imeli izredno srečo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Opustite vse načrte, ki rfte jih jmeli doslej.. Pri-bi vi^preiUleč, g te VODNAR *lod 21. J. do 19. 2-) Potrudite se, opravljati delo z večjo resnostjo iti VččJO' vnemo. Postalo vam bo bolj zanimivo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Nasprotje v poklicnem delu in ne verujte obljubam, ki vam jih bodo dali danes. Prijetno vzdušje v domačem okolju. Zdravje odlično. I I I] m s ■ | I * — Jf JP X 9 ■ h '£ ] Kaiedralski način njegove velikopotezne dramaturške zasnove je naravnost rojen za takt historične teme. Veliki sloven. ski kmeqkj punt z Gubcem, Gregoričem in Posavcem na eni in Tahijem, Draškovičem in Alapičem na drugi strani je s to klasično polarno dramaturgijo postal temeljni kamen slovenske zgodovinsko-družbene dramatike. Izraža pa se še v množičnosti nastopajočih oseb, s preciznostjo njihove veljavne prisotnosti in s klenim epskim jezikom, ki ga v teh in takih odrskih delih seveda najbolj obvlada Bratko Kreft. Dejanje velike puntarije, znanega kmečkega punta iz 16. stoletja, je razpeto v čas med zadnje dni januarja in februarske pustne nedelje, torej od začetka punta, zasnovanega na ideji o poteptani kmečki časti, pa do njegovega tragičnega konca z Gubčevim »kronanjem« * Zagrebu. Režijo in sceno je zasnoval Srečko Tič. Že večkrat sem na tem mestu poudaril, da ima Tič izvrstne pogoje za razgibanega inscenatorja, dasi so mu najbolj pri srcu ro-mantično-realistične scenske zasnove, kjer skuša včasih z navidez neznatnimi detajli podvojiti moč vidne izraznosti. Scfna je bila v Kopru naslonjena na fasado pretorske palače, tako da je le-ta nudila kbš&k 'natprnega o-zadja, zlasti v dejanjih, ki so postavljena v eZagrebs. Izkazuje pa skoraj neverjetno razgiban smisel za dekorativno razpostavitev horizontal, vseh mogočih stopnišč, dohodov in mostišč. Sem sodi tudi duhovita zamisel projiciranih diapozitivov na polkrožno ozadje in na pokrit dohod v Čevljarsko ulico. Tu smo zares občudovali dejavnost nekega scenskega koncepta. Manj sreče je imel z režijo, dasi je kajpada delo z amaterji toliko bolj zapleteno in zahteva potencialno več znanja in dela. Ni mu namreč uspelo vzbuditi prožne sprostitve v večini oseb, zato so bile nekatere množične scene podobne akademijskim sestavam, ki delujejo mehanično in prežijo na iztočnice, da bi se lahko premaknili. Kajti le figure, ki trenutno zasedajo odrsko plo. s kev, ustvarjajo «dramsko ozračje«, seveda ne le z besedami, ampak z najbolj preprosto prisotnostjo. Ta «preprosta prisotnost« pa je hkrati tudi skoraj najbolj odločujoča vrednota v igrah z množičnimi akcenti. S številom predstav pa take pomanjkljivosti same odpadejo. Od nastopajočih, ki so vsi pokazali vzorno uveljavitev v amaterskem odrskem delu, naj omenim kmeta in župana Matijo Gubca, ki ga je z alegorično zavzetostjo predstavil Milan Pirnat. Grofa Ferenca Tahija je prav tako dobro, včasih kar presenetljivo, zaigral Stane Skamen. Puntarski bobnar Ivan Matkalič, ki ga je tolmačil Lojze Bajc, je navdušil z zavzetostjo, ki je med amaterji redka. Z uspehom so tolmačili svoje vloge Se Ernest Z ega, Franjo Stibil, Vlado Kužnik, Saša Ličen, Karlo Marsel, Majda Habjan, Vida Zalokar, Silvo Ovsenk, Mario Pogačnik, Danica Maribčič, Boža Brecelj in drupi, s Amaterska 'predstava »Velike puntarijen, Jci ji je prisostvoval tudi avtor Bratko Kreft (in ob tej priložnosti prejel • tudi cvetje), je nedvomen uspeh Ijudsko-pro-svetne dejavnosti v koprskem okraju in uspeh režiserja, ki ima pač dvojno delo x amaterji. Okrog dva tisoč gledalcev je ta uspeh tudi podprlo z odobravanjem celo na odprti sceni. ^ "ždaj pa se je treba vprašati: ali. je ta uspeh rezultat enkratnega skupnega dela ali pa se bo to delo nadaljevalo. Kajti škoda bi bilg za vse te Mudi, Jci so pokesali e&%akoT zgolj dobro val jo dnAit;eSkoda- bi bilo, če bi se ta uspeh odražal le t> suhi črti na nejgem grafikon*, ki oznanja uspehe ljudsko-prosvetnega dela v nekem o-kraju. Saj gre tu vendar še za kaj več: za ljudi, za neki pojem izobraževanja, za vzgojo. Ne pa le za črke in Številke. M. U • , , Nt hodj v skrheh, draga: mQj mož si je prav včererf omislil «Priročmk za avtomobilista«! Gorlško-beneški dnevnik Razmere v industriji, trgovini in kmetijstvu V kovinarski in kemični industriji prevladuje težko popravljiva kriza Zahtevajo izredne ukrepe . Važnost obmejnega prometa za trgovino . Zadovoljivo stanje v kmetijstvu Mesečnik trgovinske zbornice za april objavlja poročilo o gospodarskem položaju v industriji, trgovini in kmetijstvu. Najslabie razmere »o v kovinski in kemični industriji, ki sta pri nas zastopani z največjimi, tpvarnimi. V bodoče T.i mogoče upati, da se bodo razmere zboljiale, če ne bodo sprejeli izrednih in drastičnih ukrepov. V ladjedelnici dokončujejo petrolejske ladje vendar dela okoli njih le t^anjši del zaposlenih. V elek-tromehaničnih delavnicah ter v oddelku za izdelovanje železniških vagonov se je proizvodno stanje v zadnjem času tako poslabšalo, da se za zadnji oddelek predvideva u-kinitev proizvodnje. V oddel- Slovensko narodno gledališče iz Trsta bo zaključilo v nedeljo 31. maja spomladansko gostovanje v Prosvetni dvorani v Gorici z dramo v 3 dejanjih MADEŽI NA SONCU Spisal Leopold Laho-la; iz 1 češčine prevedel Vitomil Zupan; režiral Jože Babič. Prireditvi ob 16. in 20. 'iri. Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš in na sedežu ZS PD v Ul. Ascoli 1. Sedeži 300 in 200 lir, stojišča 100 lir, dijaška stojišča 50 lir. ku za izdelovanje železniških vagonov je zaposlenih 056 delavcev. V aprilu je bilo v CRDA zaposlenih 7.500 delavcev, od tega 1.300 suspendiranih. Nič bolje ni v SAFOG, ki je prav tako industrija 181. Zaradi popolnega pomanjkanja naročil se predvideva, da bodo ukinili obratovanje v livarni ter odpustili več čelav-cev Sedaj dela v SAFOG 850 fi»lavcev. V industriji lesa ni zastoja. Obrati delajo s polno paro, ker tržišče sproti porabi vse izdelke. V tem mesecu je pričela delovati nova papirnica pri Lupi, kier je; dobilo delo 2.1 'osrb. Zadovoljiv je proizvodni ritem v gradbeništvu ter v industriji likerjev in slaščic, medtem ko je tovarna ribjih konserv SAFlCA v Gra-dežu. še vedno v krizi. V trgovini se je v aprilu prodalo največ oblačil. Razprodaje niso prinesle zaželenih rezultatov, zato pa je obmejni promet pripomogel k zelo dobrim kupčijam. Količine vskludi.ščenega blaga so normalne, še vedno prevla-ouje prodajanje na obroke. Ugodno vreme je omogočilo kmetom, da so pravočasno o-pravili svoja dela. Pšenica o-beta zadovoljiv pridelek; isto velja za krompir in seno. Tudi sajenje koruze je potekalo zadovoljivo, V živinoreji ni bi- 1.1 bolezni ali drugih vznemir. ljivih pojavov. *— «»—— Avtobusni izlet žena na Socerb in Škocjansko jamo Goriške žene in dekleta priredijo 28. junija enodnevni izlet na Socerb in Skocjan-iko jamo. < • Odhod >z Gorice ob 5. uri. Avtobus bo šel skozi Pevmo, Oslavje, Steverjan, Podgoro, Standrež, Sovodnje, Dol in Jamlje. Voznina 650 lir. Vpisovanje na ZSPD v Ul. Ascoli štev. l.-I., v Pevmi pri M. Mikluš, na Oslavju pri Gi-zeli Primožič, v Steverjanu pri gostilni na Bukovju, Podgori pri Vilmi Bregant, Standrežu pri Fefki Brajnik in Sovod-njah pri Milki Devetak do 20. junija. V nedeljo otvoritev novega strelišča Goriško strelsko društvo, ki imelo strelišče pri gostilni cGira« v Pevmi, si je moralo ograditi drugo strelišče, ker nastaja pri »Giri« stanovanjsko naselje. Strelišče so zgradili v bližini gostilne »Al Fo-golar« na Majnici Lovci, ki n majo vedno dovolj časa ali prilik, da bi streljali na divjačino, bodo svoje dvocevke svoje sposobnosti lahko preizkušali na novem strelišču, k. ga bodo otvorili v nedeljo 31. maja. «»------ Z* zapahi nevaren tatič Agenti kriminalističnega oddelka so v Ul. Diaz ustavili 21-letnega Romana Coderina iz Ul Corsica št. 2, ko je le-ta porival motocikel, da bi ga spravil v pogon. Odpeljali so ga na kvesturo in ga vprašali, če, je vozilo njegovo. Najprej je tajil, potem pa je povedal, da ga je ukradel v Ul. Diaz. Ker sodniki; in policija Coderina poznajo, 'da je brez šoferskega izpita vozil avtomobil in da je v zadnjem času kupil na obroke več radijskih sprejemnikov, gramofon'. električnih brivskih aparatov in ;jih prodal, še preden je plačal drugi obtok; so ga nekoliko bolje potipali, da bi »poznali, če 'ma sna vesti« še kaj drugega. Ugotovili so, da je 12. maja ukradel pred. kavarno Adriatico na ravniku kolo Luigijtf Muc* ehiutu s Svetogorske ceste 99 (kolo je pustil pri glavnem kolodvoru). 16. maja je odpeljal pred barom v Ul. Briga-' ta Pavia motocikel Florianu Černigoju te Ul. Lunga 81. Tretjo tatvino je izvršil 24. maja v Krminu. Ker mu je zmanjkal denar, se je z motociklom Alda Zavadlava iz Ul. Matajur 17 v Standrežu odpeljal v Gorico. Oba motocikla je zapustil v bližini svojega bivališča, kvestura jih je dobila in jih vrnila lastnikoma. 'Coderini je zaprt in čaka na razsodbo. «»—— Roko si jt poškodovala Včeraj okrog 9.30 se je zglasila na postaji Zelenega križa C2-letna Marija Volpe iz Ul. Cocevia at. 40. Zena je imela globoko rano na desni roki. Urezala se je pri odpiranju zeboja. Ker 80 uslužbenci u-gotovili, da žena potrebuje zdravniško pomoč, so jo z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Po prejeti zdravniški pomoči so ženo odposlali domov. Ozdravela bo v osmih dneh. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 21,8 stopinje ob 16. uri, najnižja 12,5 stopinje ob 15.40. Vlage 72 odstotkov. Padlo je 19,4 mm dežja. «»—— DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia št. 106, tel. 31-51. Kino v Gorici CORSO. 17.15: »Zadnja war- loška r.oč», H. Fonda, B. Malone, cinemascope in v barvah. VERDI. 17.00: »Nuernberški proces«, dokumentarni film o sojenju nemških vojnih zločincev. CENTRALE. 17.00: »Vampir- jeva kri«, D. WoIfit, B. Shel-lejr. MODERNO. 17.00: »Sofia in zločin«. n Italijansko nogometno prvenstvo Milan še bližji naslovu in tudi na dnu vse jasno Triostina in Torino izgubila z enakim rezultatom 4:0 Udinese praktično rešena Z 32. Kolom A lige italijanskega nogometnega prvenstva, ki je bilo odigrano rčeraj, sta praktično razčiščeni obe glavni vprašanji prvenstva. Milan, ki je s precejšnjo dozo sreče in po zaslugi avtogola Mora v 8’ drugega polčasa prinesel obe točki iz Padove, je obdržal prednost treh točk pred Fiorentino, kar pomeni, da mu za matematično osvojitev prvenstva zadostujeta samo še 2 točki iz preostalih dveh tekem in še to samo v primeru, da Fiorentina pobere cel izkupiček v zadnjih dveh kolih Mirno lahko zato trdimo, da je naslon prvaka za sezono 1958-59 že v Milanu in da je ekshibicija Fiorentine proti V nedeljo ob 18. uri bo na stadionu aPrvi maja medmestno srečanje TRST — KOPER v namiznem tenisu. Vabljeni k številni udeležbi. Torino, kateremu je nasula v mrežo kar štiri gole (sam Hamrim je dosegel tri) samo »Blažen žegent. Se bolj dokončen je položaj na dnu, kjer sta Torino in Triestina zapravila zadnje mikroskopsko majhne možnosti za rešitev, Torino je — kot že rečeno — izg ubil s 4:0 proti Fiorentini, Triestino pa je z enakim rezultatom premagal Juventus. Njun zaostanek za predpredzadnjo Udinese znaša tako dve koli pred koncem prvenstva cele štiri točke. To pomeni, da bi se Torino in Triestina lahko rešila samo še v primeru, da n obeh preostalih tekmah zmagata in to s precej visokim rezultatom ter da Udinese obe preostali tekmi izgubi. Ce bi se zgodil tak čudež, potem bi seveda odločalo razmerje n golih. Toda čudeži se več ne dogajajo, niti na nogometnih igriščih ne, na katerih je prav letos prišel še posebno do izraza zakon močnejšega. Usodo Torina in Triestine pa je pomagala zapečatiti tudi Udinese, ki je z neodločenim rezultatom proti Napoliju dosegla dragoceno točko in z IMIMtltlllMflllllllllltllllllllllllllllllllllltllllllll Zadnji up je šel po vodi Juventus-Triestina 4:0 iViassei v bolnišnici z možganskim pretresom, Brach izključen STRELCI: v prvem polčasu v 13’ Sivori, v 24’ Charles; v drugem polčasu v 26’ Stiva-nello, v 38’ Stacchini. JUVENTUS: Mattrel; Cor- radi, Garzena; Emoll, Casta no, Colombo; Stacchini, Pal mer, Charles, Sivori, Stiva nello. TRIESTINA: Bandini; Tuliš si, Brach; Szoka, Bernardin, Rimbaldo; Tortul, Massei, Brc-solin, Rigonat, Santelli. SODNIK: Grignam (Rim ). KOTI 1:1 za Juventus. GLE i DALCEV MM. -• * # TURIN 28. — Triestina je dopotovala v Turin z zadnjimi upi na rršitev, odšla pa je brez njih v resigniranem spoznanju, da se bo v prihodnji sezoni pač Dorila v B ligi, v katero ?e vrava po enoletnem klas rnem vložku. Njene možnosti za zmago proti Juventusu so bile že vnaprej minimalne, toda proti tako razpoloženemu nasprot. niku kot je bil Juventus da-r.es, bi izgubila prav gotovo tudi vsaka boljša enajstorica kot pa je Triestina. Rezultat 4:0 zaradi tega ni samo realen, pač pa celo premalo izraža veliko tehnično in »ploh vse- stransko preboč Juventusa. E-dini izgovor, ki ga lahko Triestina navaja v svojo obrambo je ta, da je v 20’ prvega polčasa izgubila svojega najboljšega napadalca Masseiu zaradi nesrečnega trčenja z Leonci-nijem in v 13' Bracha, katerega je sodnik izključil zaradi grobega prekrška nad Charlesom. Igra sama je bila zelo ravna in poživljali so jo samo pogosti napadi črno-belih, ki so imeli v Charlesu in Sivorir ju glavno udarno moč. Juventus je prešel v vodstvo v 13’ po lepi akciji Char-les-Sivori, katero je zaključil Sivbri z neubranljivim strelom. V 24' je podvojil vodstvo po Charlesu, ki je z glavo usmeril v mrežo iz kota streljano žogo. V drugem polčasu je bila igra še bulj monotona kljub konstantno terenski premoči domačih. V 20’ je povišal rezultat Stivanello na dolg pred-ložek Colomba, končni izid pa je postavil v 38’ Stacchini s prizemnim strelom z leve. V 44' je Rimbaldo odbil Sivori-jev strel s same gol črte, ko je bil Bandini že brez moči. Po tekmi je kapetan Trie- stine Bernardin priznal, da proti današnjemu Juventusu ni bilo mogoče niti sanjati na uspeh, ne glede na izgubo dveh igralcev. Bernardin je predvsem pohvalil napad domačih. Tudi za Bandinija je bil napad črno-belih nevaren, saj je uprizoril proti njemu pravo bombardiranje. Poškodovanega Masseia. ki je dobil lahek možganski pretres, so odpeljali v bolnišnico, dve minuti pred koncem pa je zapustil igrišče tudi Charles. FINALE .DILETANTOV S. Dona - Ponziana 1:0 SAN DONA’ DEL PIAVE, 28. — V prvi finalni tekmi prvenstva diletantov je San Dona premagal Ponziano z 1:0. Edini gol jc dosegel v 35’ Vizzoto iz 11-metrovke zaradi prekrška Bove v kazenskem prostoru. Povratna tekma bo v torek ob 16,30 na igrišču Ponziane. x»---------------- O AMSTERDAM, 28. — V nogometu je Škotska pred 50 tisoč gledalci premagala Nizozemsko z 2:1 (0:1). njo po vsej verjetnosti že nedosegljivo kvoto rešitve. Popolnoma na varno pa sta v včerajšnjem kolu zlezla A-lessandria s tesno toda zasluženo zmago nad Bologno ter Spal z neodločenim rezultatom proti Lanerossiju v Vicenzi. Vsa mikavnost prvenstva do prihodnjega torka Se je torej skrčila na poslednje upe Fiorentine in kot je bila že prejšnjo nedeljo arbiter prvenstva Udinese, tako bo tudi v torek pripadla prav njej ta važna funkcija, ko se bo na svojem ikrišču pomerila z Milanom. Kdo ve, kaj bi dala Fiorentina Furlanom, če bi namahali Milana in ji s tem zopet odprli že kar tesno priprta vrata do naslova? Toda Milan se tega zaveda in zato se bo boril vsaj za remi, ki bi zadovoljil tako njega samega kot Udinese, V ostalih srečanjih 32. kola ni bilo nobenih presenečenj. Enajstorice, ki so že dosegle varen pristan na sredini lestvice, so že počitniško nastrojene in zato ni nič čudnega, če se je Inter zadovoljil samo s tesno zmago nad Barijem, Roma z enakim uspehom nad Sampdorio, Genoa in Lazio pa v medsebojnem mlačnem spopadu z delitvijo plena brez gola. KOŠARKA Jugoslavija in Italija prvi v C oz. v D skup. LUZERN, 28. — V polfinalni B skupini evropskega košarkarskega prvenstva je danes Francija premagala Belgijo s 66:63 (36:23), CSR pa Romunijo s 66:59 ( 31:33). V A skupini je SZ premagala Bolgarijo s 66:60 (34:38). Tekmovanje v tolažilnih skupinah se je danes zaključilo s srečanji, ki so dala naslednje rezultate: SKUP. C: Vzh. Nemčija -Avstrija 61:50 (33:25) SKUP. D: Italija - Španija 65:45 (25:19) SKUP. E: Izrael • Iran 68:43 (35:11) Končni vrstni red v skupinah: SKUP. C: Jugoslavija 2 Vzh. Nemč. 2 Avstrija 2 SKUP. D: Italija Turčija Španija SKUP. E: Izrael Finska Iran 2 0 0 175:119 4 1 0 1 122:145 2 9 8 2 108:141 0 2 8 8 138:98 4 1 0 1 106:123 2 0 0 2 95:118 0 2 0 0 124:98 4 1 8 1 124:90 2 8 8 2 77:137 0 A LIGA Rezultati •Alessan d rl a-Bologna *Fiorentina-Tal. Torino •Genoa-Lazio •Inter-Bari •Juventus-Triestina Milan-*Padova •Roma-Sampdoria •Udinese-Napoli •Lanerossi-Spal 1:8 4:8 9:9 2:1 4:0 1:9 1:9 1:1 1:1 Milan Fiorentina Inter Juventus Samp. Lanerossi Padova Napoti Roma Bologna Lazio Genoa Bari Alessandr. Spal Udinese Triestina T. Torino Lestvica 32 19 U 2 76 31 49 32 19 8 5 91 32 46 32 19 5 8 72 39 43 32 15 19 7 70 46 40 32 13 9 U 45 42 34 32 13 7 12 41 48 33 32 13 7 12 47 47 33 32 9 19 8 37 47 33 32 U 10 11 52 39 32 32 19 16 12 45 50 30 32 9 19 13 36 59 28 32 9 10 13 36 57 28 32 1 11 13 37 49 27 32 8 11 13 31 53 27 32 8 10 14 28 42 26 32 7 11 14 31 52 25 32 6 9 17 32 54 21 32 5 11 16 32 67 21 moštvom in ekipo Wagner Buero iz Gradca. Po enakovredni igri sta se enajstorici razšli z neodločnim rezultatom 3:0 (2:0). Gostje so člani graške nogometne podzve-ze, kjer zavzemajo peto mesto. Zdaj so na odmoru v Ankaranu. Tekma je bila na blatnem igrišču, ki je preprečevalo lepo igro. V prvem polčasu so bili domačini v premoči, v začetku drugega polčasa pa so gostje začeli nevarno napadati in v petnajstih minutah dosegli tri gole. Koper je izenačil deset minut pred koncem tekme. cN* \v \\ I ______________ C LIGA SKUPINA A Rezultati •Biellese-Lucchese 1:8 •Cremonese-Varese 2:1 •Forli-Pisa 1:1 •Mestrina-Livorno 9:9 •Piacenza-Legnano 1:8 ‘Pordenone-Casale 9:9 Treviso-*Pro Patria 2:1 Carbosarda-*S.Ravenna 1:8 Mantova-*Siena 2:8 •Sanremese-Spezia 1:2 V Športne stave TOTOCALCIO 1 1 X 1 1 X 2 1 X X 2 2 2 KVOTE: 13 točk — 11.480.969 lir; 12 točk — 317.060 lir. S 13 točkami je 9 dobitnikov, z 12 točkami pa 325. TOTIP 21 12 21 12 IX 2 X KVOTE: 12 točk: 1*2.889 lir, 11 točk: 8695 lir, 19 točk: 1490 lir. Kolesarska dirka po Italiji Defilippis zmagal v 12. etapi Anguetil skoraj dohitel Gaula Baldini in Nencini še bolj zaostala v splošni klasifikaciji RIMINI, 28. —- V 12. etapi | Riminiju vedno bolj zmanjše- Jugoslavija, Italija in Izrael se bodo borili za 9. do 11. mesto; Vzh. Nemčija, Turčija m Finska za 12. do 14. mesto; Avstrija, Španija in Iran za 15. do 17. mesto. *»------ JUGOSLAVIJA - BOLGARIJA Dve trening tekmi jug. reprezentanc BEOGRAD, 28. — Jugoslovanski nogometaši, ki bodo v nedeljo nastopili ha dveh frontah proti bolgarskim, so imeli danes dva lahka kondicijska treninga. A reprezentanca je v pionirskem naselju premagala podzvezno moštvo Vozdovački s 7:0. Gole so dali: Sekula-rac 2, Mihajlovič 2, Tasič 2 iz 11-metrovke in 1 avtogol. B reprezentanca pa je v Ze-mumu premagala OSK Beograd s 4:1 (0:1). Nastopila je v naslednji postavi: šoškič; Roganovič, Jusufi; Bena, Nikolič, Zanetič (Peru-šič); Cebinac (Stipič), Mara-vič, Popovič, Bego, Sovrovič (Knez). MEDNARODNI NOGOMET V KOPRU Koper-VVagner Biiro 3:3 KOPER, 28. — Danes je bila v Kopru mednarodna nogometna tekma med domačim kolesarske dirke po tlaliji, Rimini — San Marino (trikrat) v skupni dolžini 141 km, je zmagal Italijan Defilippis, Gaul pa je obdržal roza majico z minimalno prednostjo 34” pred Anquetilom. Pred startom so kolesarji počastili spomin umrlega francoskega kolesarja Pellissiera. po šestih km vožnje je sprožil napad Guerrini, ki si je kmalu pridobil naskoka pred glavnino iz katere, je nato ušel Tinazzi in začel loviti u-bežnika. Toda pri 20. km je glavnina Tinazzija spet dohitela. Končno je bil po zaslugi zelo prizadevnega Baldinija, ki je povedel v napad skupino osmih mož, ujet tudi Guerrini. Vse skupaj pa se je končalo v nič, ker je medtem že začel ofenzivo Gaul in povedel za seboj vso glavnino tako, da so 1 km pred vrhom S. Marino bili vsi v dolgi razvlečeni koloni. Skozi leteči cilj na vrhu je prvi vozil Van Looy pred Gaulom, z zaostankom 12” pa je sledila večja skupina, v kateri so bili Baldini, Anquetil, Poblet in drugi. V spustu sta pobegnila Poblet in Brenioli in si v kratkem pridobila 25” naskoka pred skupino 32 kolesarjev, med katerimi so bili Nencini, Gaul, Baldini, Conterno, An-quetil in Zamboni. Skozi Rimini sta Poblet in Brenioli vozila 45” pred Graczykom, ki je medtem zapustil glavnino, in 1’15” pred ostalimi. Takoj po prehodu skozi Rimini so zapustili glavnino Sta-blinski, Barale, in Pettinati in se spustili v lov za Poble-tom, Breniolijem in Graczy-kom. 6 km po Riminiju je bil najprej ujet Graczy, po 66 km vožnje pa sta bila ujeta tudi Poblet in Brenioli tako, da se je v vodstvu formirala skupina v kateri so bili Poblet, Brenioli, Graczyk, Barale, Pettinati in Stablinski. Njihov naskok je nihal med 1’15” in 1’30”. Medtem pa sta ušla iz glavnine Tezza in Defilippis, katerima se je pridružil še Tosato. V naslednjih kilometrih so se vsi trije vrnili v glavnino .prednost šestorice pa se je najprej zmanjšala in nato 5 km pred S. Marinom spet povečala na 1. 2 km pred vrhom je potegnil Gra-czvk in sam dosegel drugi leteči cilj 16” pred Breniolijem, Pobletom, Stablinskim in Ba-ralejem, 44” pred Pettinatijem in 51” pred prvo ter 1’08” pred drugo glavnino. V spustu je Pambianco dohitel vodilno petorico (Graczyk je bil medtem ujet), prednost vseh skupaj pa se je proti vala. Pri drugem prehodu skozi mesto je znašala samo še 10”, takoj nato pa jih je ulovila prva skupina, ki jo je vodil Van Looy. 4 km po Riminiju je zapustilo skupino 9 kolesarjev (Baldini, Graczyk, Conterno, Gi-smondi, Kazianka, Zočca, Van Looy, Anquetil in Cestari), ki so se kmalu oddaljili ostalim za 20”. Potem sta se pridružila Pavard in Ronchini in prvi je skupno s Kazianko napredoval še za kakih 1<)0 m. Gaul je V tem trenutku vozil na repu skupine v očitnih težavah. Toda vodilna devetorica s Pavardom in Kazianko v predstraži, je bila kmalu nato ujeta in že je nova skupina 13 kolesarjev sprožila nov napad. V njej je bil tudi Defilippis z Anquetilom in še nekaterimi boljšimi. Na začetku poslednjega vzpona na S. Marino je bilo v vodstvu 11 kolesarjev, katerih naskok jc znašal 1’15”. Po dveh km vzpona so popustili Veimeulin, Pe-vard in Kazianka in z naskokom 1’ so ostali v vodstvu Carlesi, Defilippis, Anquetil, Battistini in Massignan. 2 km pred ciljem sta se Defilippis in Conterno odcepila od An-quetila in Defilippis je prvi dosegel cilj ob velikem navdušenju prebivalcev male republike. Z današnjo etapo je Gaul potrdil, da ni več v tako dobri formi kot je bil na Abe-tonu. Izgubil je dragocene sekunde in Anquetil se bu je grozeče približal. VRSTNI RED V 12. ETAPI RIMINI - SAN MARINO 141 KM): 1. Defilippis 3,48’5” s p. h. 36.691 kra, 2. Conterno 3,48’8”, 3. Anguetil isti čas, 4. Carlesi 3,48’26”, 5. Massignan 3,48’33”, 6. Bono 3,48’52”, 7 Battistini 3,49’62”, 8. Sabbadin 3,4915”, 9. Pardini 3.49’31”, 19. Pavard, 11. Van Looy, 12. Cou' vreur, 13. Gaul, vsi s časom Pardinija. 14. Vermeulin 3,49’ in 37”. 15. Kazianka 3,49’38 16. Junkermann 3.49’41”, 17. Poblet 3,49’45”, 18. Ronchini, 19. Boni 3.49’49”, 29. Fornara 3 49*55” itd SPLOSNI VRSTNI RED PO 12. ETAPI: 1. Gaul 47,05’26 2. Anquetil z zaostankom 34 3. Zamboni 2’33”, 4. Van Looy 2’57”, 5. Carlesi 47,M’34”, 6 Ronchini 47,89’54”, 7. Poblet 47,99’5S”, 8. Defilippis 47,19’19”, 9 Massignan 47,19’16”, 19. Hoevenaers 47,11'17”, 11. Cou-vreur 47,1U32”, 12. Bono 47,12’ in 27”, 13. Nencini 47,12’38” 14. Juckermann 47,13’21’, 15 Battistini 47,15'09”, 16. Sabbadin 47,16’88”, 17. Conterno 47,17’20", 18. Neri 47,17’21”, 19 SPLOSNI VRSTNI RED ZA GORSKO NAGRADO: 1, Gabi 166 točk, 2. Hoevenaers 196, 3. Pellegrini in Anquetil 99, 5. Padovani in Defilippis 69, 7. Van Looy,. Mairte, Cestari, Boni, Conterno 44, 12. Azzini 39, 13. Junkermann, Neri, Poblet 2*. ATLETIKA TENIS V FRANCIJI Pietrangeli m Vermad finalista v Parizu PARIZ, 28. - V finale^ narodnega teniškega P stva Francije sta se pr .g, Fraserja, drugi pa zn? g«reh* ca v Rimu Cilena Ayalo. Ter nični rezultati: Pietrangeli-Fraser 7:9, • • Vermaak - Ayala b.l, O PARIZ, 28. 'V % mednarodnega tenisk 8 ^ venstva Francije sta v nalu mešanih dvojic geli (It.) in Brasher js izgubila proti Ueverj Schurmanovi s 7:5, ------ KONGRES Cio Nacionalistična Kitajsk* črtana iz olimp. šema"" MUENCHEN, 28. ~ ggjfc i Prot‘ ne b» bobU s 35 glasovi da tekmovanja v - 0;>g*M vključil v program o nejrm iger 1960 v Squavv di„gi CIO je tudi zavrmVbilo * da bi to tekmovanje jg Lake Placidu. Zaradi b0|, Mednarodna zveza z , v sklenila organizirati „stv* limpiado svetovno P v Cortini. .. organi' CIO je tudi «Pr°s °u n« zatorje v Squaw v izvedejo nekaj spre:m nJj olimpijskem naselju, »jgto bi bilo preveč hrupu • je kongres določil, da hodnja seja CIO v ’ brU8rj» ciscu od 13. do 17. 1960. . a; d> b® Izvedelo se je tu ’j oU®’ odbojka vključena y To« pijske panoge leta .18°* -»odo« kiu, kar bo drugič v. u vini olimpiad. PTy.,■ uZoP” »Acropolis«. V navzočnosti g rškega vicekonzula —piaHtJ la, podpredsednika grškega Touring cluba >v', in lokalnih športnih funkcionarjev, je prvi stari j» Mercedes 3000 gl Nemcev Schoka in Taka. Sled:ii avto vrste Triumpf, ki sta ga pilotirali edini ze -GiulJJL leženki Francozinji Soisbault in Wagner in nato ic ta SV« z edino italijansko posadko, ki jo sestav j *» začana Dorati in Pernisco — Ostali udeleženci rt • Jir osian uaeiezeiu-* - • bili Belgijci, Avstrijci, Švicarji, Poljaki, Vzh. Ne h staj kot v Trstu, je v Ate"> 1» ki se bo danes rnesj - ------------------- v makedonskem ji Azzini' 47,19, 28. Baldini 47,18 j Serres od koder bosta obe skupini skupno nadalJ in 99” -—**-'-------------- - • — goBlovani in Grki. Istočasno tala druga skupina udeležencev, ure združila s tržaško skupino proti Solunu in Atenam. U MIŠKO KRANJEC • Povest o dobr 28 «Oh, reči moram, da sem se rassveseiil, ko sem se namenil domov, in seveda še bolj, ko sem stopil sem. Dolgo še nisem bil tu, pa se mi *di, da sem šele včeraj odšel od tod. To pa »ato, ker se ni tu nič spremenilo. Vse je tako ostalo. A najbolj sem vesel, da sem vaju našel šiva. Saj tudi ja* rasen vaju nimam nikogar na svetu, le da se me še vidva otresata«. Znal je pretentati človeka. Tudi »daj je bila mamica že vsa v solzah, kar je Jožefa nekoliko razhudilo, četudi sam ni vedel kaj tehtnega odgovoriti na njegove besede. V besedah je bil Peter pravi mojster. Toda če sta pogledala njegovo zunanjost, njegovo spretnost in gospoekost, ki se je sevala z njega, potem spet, če »ta pogledala njegov obraz, ki Je bil ne samo lep, temveč tudi mehak, zdaj skoraj otožen, si nista mogla predstavljati, kakšne vrst* razbojnik bi mogel biti človek, ki tu sedi. »Rad bi vedel«, je rekel Jošef čez čas, ne da bi odgovoril na prejšnje, «*akaj te postava preganja? Kaj si mogel napraviti?« Peter Koštrca se je veselo aasmejal. »Vidi se vam, da še niste imeli opravka s postavo, kar je razumljivo. Saj postava komaj da sega v vse kotičke na svetu, zlasti, če kdo zahteva pravico. Postava je sploh edina čudna stvar na svetu. Razume Jo samo tisti, kdor jo Je delal; ta je kos njenemu jedru, vse drugo človeštvo pa si neprestano razbija glavo ob njej in se čudi, kaj je napravilo, da ga postava preganja In tako bi se le precesto moral čuditi tudi Jaz. Samo jaz sem se že navadil; tudi takrat, kadar mi srce nič ne očita, zaslutim, kje je tisti peh, sa katerega m* bodo preganjali. A č* m človek ne čuti krivega, mu ne ostane drugega, kakor da se skriva pred to čudovito postavo. S tem doseže svojo svobodo, hkrati pa postava nič ne trpi na svojem ugledu. In lahko bi celo rekel, pridobiva; zakaj tisti, ki so postavo delali, greše najbolj zoper njo«. Mikavno ga je bilo poslušati, zakaj temu, Kar je pripovedoval, Koštrčeva nista bila kos in nista mogla kaj odgovoriti. Samo čutila sta, da Ju je pridobil. Ce bi se ta trenutek hotel vzdigniti in oditi, bi se ga oba oprijela in ga ne bi nikamor pustila. Tega ni nameraval. Po vsem sodeč, se je namenil, da se za nekaj časa ustavi tu. To je tudi povedal, rekoč: »Vidim, kako zelo vaju ima radovednost, ali se mislim dolgo zadržati pri vama. Moram vama tudi na to odgovoriti: kakor dolgo bo mogoče. In ako bi mogel za vedno, se ne bi najbrž več ganil od tod, razen tu pa tam, da bi si vsaj včasih ogledal svet. Sicer pa bi se najrajši tu naselil, si pozidal hišo, kupil vso to zemljo in napravil lep svet zase, tak svet, da bi ga marsikdo pogledal, če bi že zašel sem. Vendar moram reči, da tudi ta vajina hišica ni tako napačna videti, če jo človek po dolgem času zagleda, kttko čepi tu ob gozdu, kako se iz lesenega dimnika počasi kadi. Za oko je prav mikavna in če vaju ne bi preganjala revščina, bi bilo tu kaj srečno in lepo življenje.« Ana je že pozabila svoj strah in sploh vse, kar ga je spremljalo; zdaj bi ga samo poslušala, tako prijetno je govoril. Pogledal Je na žepno uro in potem rekel: »Ali še ne poj-dete obeda kuhat, dedek? Enajst bo že in tako me že ima lakota, da bom komaj vstal od mize, ko sedem za njo. Gotovo sta že klala? Nič se ne bi branil kakega kosa prekajenega mesa, ali vsaj klobase, k čemur bi bilo dobro malo kislega zelja. Za vino pa bom že jaz poskrbel. Ako ne prej, bomo zvečer načeli kakšno steklenico, in tudi upam, da nam boste zvečer skuhali čaja iz tistih vaših čudovitih rož, ki tako prijetno dišijo, kakor bi kuhali v kropu ves travnik in še kos gozda povrhu.« Nič ni pomagalo, stari Koštrca je moral v kuhinjo, zlasti še, ko je vzel s seboj cel zavojček oigaret in to takih, za katerih ceno bi on kadil vsaj dva tedna svoj ceneni tobak. Kaj pa si je hotel drugega, če so cigarete že tu, kakor da se jih Je lotil, najprej s pobožnostjo, nato pa s strastjo. Tisti trenutek se je zavedel; «Dokler bo 4u, bo gospod in gospoda bova morala biti tudi midva; nic ne misli, da bi nama to rajši pustil v gotovini.« A še tisti trenutek, ko se Je tako jezil, odhajajoč v kuhinjo, je fant segel v žep, privlekel denarnico in rekel, ko jo je odprl; »To vzemite, da boste imeli za kuhinjo, ker rad bi videl, da bi se vsaj malo gosposko imeli te dni. Nič ne štedite, za kuhinjo bom že skrbel, celo tembolj, če mi bo prijalo, kar bo prihajalo iz nje.« In dal je cel stotak za kuhinjo. «Zdi se mi,» je menil Jožef, «da si postal ne samo razbojnik, kakor pravijo o tebi, temveč tudi potraten človek.« Koštrca Peter se je zasmejal. Z njegovim prihodom je bila samota tega doma docela ubita. Koštrčeva nista tožila po njej. Saj sta je imela več ko dovolj vse poletje, da, vse življenje. In čeprav je bila v hiši Korenova družina, se je vendarle zdelo, da nečesa manjka pri vsem. Zakaj Korenova sta pretrgala samoto samo, kadar sta bila dobra in sta prihajala k njima. Toda Korenova sta imela svoje življenje, in ko sta odhajala, je ostajala za njima še večja vrzel. Peter Koštrca pa ni imel kam iti. Peter Koštrca ni imel nikogar. Peter se ni niti Jezil, niti kujal, Peter je bil vedno enak in vedno eden in isti, vesel in nadvse zadovoljen človek. A če je že kam šel, je soba še vedno dihala svojevrsten čar po njem. Peter je bil pravo življenje, včasih razkošno, včasih pa tiho in zato tembolj prijetno. Dedek je moral kuhati boljše stvari, kar mu Je delalo nekoliko preglavice, zlasti, ker je hotel kljub Petrovi radodarnosti štediti. Toda, ko je videl, da fant ne bo dal od sebe drugega stotaka, dokler ne porabi tega, je postal razsipnejši. Zato mu ni preostalo drugega, kakor da je prinašal iz trgovine dobre stvari in si naposled mislil: Stara in jaz sva tudi potrebna kaj boljšega. Ako pa se zgodi, da odide Peter sam, če bo imel srečo, ali ga pa odvedejo, kar je najbolj verjetno, bova ostala na istem, kjer sva bila. Ker če ga odvedejo, ne bo imel časa, da bi se spomnil s kakim stotakom za slovo. m P Tudi se mu je zdelo, da bo rajši štedil s svojim m ^l) ima fant denar, je najbolje, da živijo za njegovo, h „9f so ga napotili vzroki, da namreč fanta odvedejo m n1”.neflj»’ vzamejo, kar bo največja škoda. Zakaj Koštrca je bil m ^ da je njegovo, kar si je fant nabral in bi bilo škoda v razen seveda, če Je kdaj odvzel revežem. «Ne,» je odvrnil Peter, ko je Koštrca tudi na to nanw »Ste že videli kdaj reveža, da ima kaj?« ^ »Težko bi ga našel. Obrni mene na glavo in ne nič iz mojih žepov. Ce bo kaj padlo, bo toliko, da m jje tega ni bilo vredno preobračati. Tako je najbrž P°vS ’ je revščina doma.« vš#*1* »Se huje; lahko vam rečem, da je na svetu taka da Di jo lahko postavili za vzglpd uli pa poslal na K stavo, kjer naj bi si učeni ljudje razbijali možgane šanjem. na kak način je mogoče priti do take revsc jo Kaj dobro se je godilo ljudem v Koštrčevi hiši r je bil tu Peter Koštrca. Res je včasih kam odše^'.j,ne 4 v poldne, ne da bi ljudje vedeli, kod hodi in kaj P°” n'apf*-zvečer se je vrnil in takrat je morala biti večerja ze v ljena, pri čemer ni smelo manjkati predvsem čaja., 1 slftščlC-, ni zgodilo, že z ozirom na to, ker je bil čaj najlju^6® uP0^# pri tej hiši. Brez čaja niso mogli živeti. Res da nlYari0, ljali sladkorja zanj, temveč je Koštrca kupoval san j# so si ga sladkali, kakor delajo pri vseh revnih hišah, bogate se ne odrečejo temu cenenemu a nadvse epit4. pripomočku za kuhinjo, toda čaj je bil kljub temu m Peter pa je velel kupovati sladkor in tak čaj Je bil bm* ^ « boljši od onega s saharinom. Ni pa manjkalo niti j Jožef Je svojo poslednjo steklenico žganja skril kleti, da bi jo pričuval za tiste dni, ko bo Peter Kostn']0 v s svojim denarjem v ječi okrajnega sodisča, ali Pa 1»^. v velikih ječah glavnega mesta ter ne bo mogel ta* poriniti pred Jožefa stotaka z malomarnimi besedan pite nam kaj dobrega.« ,ledl) (Nadaljevanje s>