G.
^Wj Ferdinand
t'oStnlnrt plačana v gotovini.
■r i .
HA)A VSAKO SOBOTO.
Posamezna številka Din 1*50
Leto I.
Kranj, dne 7. oktobra 1933.
Uredništvo in upravništvo tednika »Triglav" Kranj. — Telefon uredništva št 8. — Naročnina 40 Din za celo leto, 20 Din polletno in 10 Din četrtletno. Za inozemstvo 50 Din. Račun podružnice poštne hranilnice v Ljubljani, št. 16.383.
Štev. 15.
•j
Pomen razstave kranjskih obrtnikov.
V preteklem letu so nas presenetili naši gorenjski kmetje z vzorno urejeno kmetijsko razstavo, ki je bila prva te vrste v Kranju. Letos pa so nam ne v manjši, če še ne celo v večji meri pokazali naši kranjski obrtniki, da ne zaostajajo za prvimi. Vkljub težkim razmeram so otvorili svojo razstavo, ki je v zgodovini gorenjske kronike prva v Kranju. V obsežnem Majdičevem mlinu so razstavljeni solidni domači izdelki, ki se morejo po svoji kakovosti in precizni izdelavi brezdvomno kosati z najboljšimi tujimi izdelki.
Zgodovina nam pove, da je bilo obrtništvo v Kranju že v zadnjih stoletjih srednega veka zelo razvito in je doseglo v 16, odnosno 17. stoletju višek razvoja in moči. Izdelki tedanjih kranjskih obrtnikov so bili po svoji solidni izdelavi znani celo po Nemčiji, uspešno so se uveljavljali in prodajali po Benečan-skem, Čedadu, Vidmu in Reki. Od tega časa dalje je nastopilo počasno nazadovanje; razumljivo, ker je tendenca gospodujočih Nemcev stremela pač za tem, da se čim bolj uveljavi njihovo obrtništvo in je pri tem njihovem stremljenju uživalo nemško obrtništvo tudi večjo zaščito in bonitete. Zopetna oživitev kranjskega obrtništva in novi čas nekdanjega razvoja je prinesel preobrat, ujedinjenje Jugoslovanov v lastni svobodni in nacionalni državi. Izgledalo je, da bodo kranjski obrtniki kaj kmalu dosegli stopnjo slave in upoštevanja iz 16. in 17. stoletja. Nepričakovano pa je na tej poti razvoja nastopil v letu 1931 gospodarski preobrat, gospodarska kriza, ki je posebno ostro in občutno udarila med obrtniški stan. Napočil je čas protekcionizma, po katerem se vedno bolj uveljavlja kapital industrijskih kartelov. Vsled zgrešene gospodarske politike se uvajajajo enostranske zaščite, vsled ostrega boja za vsakdanji kruh se vedno bolj širi šušmarstvo, vsled pomanjkanja denarja so padli odjemalci, a nasprotno rastejo javna bremena, vrstijo se udarci za udarci, vsled katerih je nastal oster konkurenčni boj za obstanek, kar ima za posledico polom marsikaterega, drugače dobro stoječega obrtniškega podjetja.
Brezdvomno je v sedanjem času naša največja napaka, da v nas prevladuje malodušje, nezaupanje, katero ubija vso našo podjetnost in vsako misel po napredku. Kranjski obrtniki so uvideli, da se v teh prilikah delavna moč posameznega ne more več uveljaviti. V tem prepričanju so se tem tesneje oklenili svoje stanovske organizacije. Le v skupnosti je moč. Edino ona more danes roditi uspeh. Zato se baš iz te strani v njihovi razstavi zrcali vztrajnost, ki je pokazala, kaj premore skupno in složno delo. Iz tega stališča moramo pozdravljati vsi vzgleden nastop kranjskih obrtnikov, ki se niso dali zapeljati malodušju in nezaupanju. S tem so nam prvi pokazali edino pravo pot k našemu gospodarskemu ozdravljenju.
Razstava kranjskih obrtnikov ima velik pomen v tem, ker nam kaže pravo pot k gospodarski samo-osvojitvi. Blagostanje naroda, blagostanje konsumenta, je brezdvomno gospodarska samoosvojitev. V našem ljudstvu je še danes več ali manj vkoreninjeno mišljenje, da so domači izdelki od tujih manj vredni. To mišljenje je bilo nekdaj pod tujim jarmom morda upravičeno, razumljivo, ker se našim obrtnikom v interesu nemških niso dale ne prilike, ne možnosti, da bi uveljavili in razvili svoje sposobnosti. Danes, v naši ujedinjeni in svobodni Jugoslaviji morajo ti predsodki odpasti, saj se je naše obrtništvo v povojni dobi tako izpopolnilo in razmahnilo, da se njihovi izdelki brez hvalisanja morejo kosati s katerimikoli tujimi izdelki. Kot dokaz prednjih izvajanj nam nepobitno priča obrtna razstava.
Moč obrtništva pri nas je v polnem razvoju, zato je dolžnost ne samo javnosti, ampak tudi državnih in samoupravnih oblasti, da naše obrtnike vsestransko podpirajo. Zakaj — čim večjo stopnjo razvoja bodo dosegli, tem večja bo gospodarska samoosvojitev, tem večje blagostanje in tem hitrejše bo rastel njih donos za splošne potrebe. Ne more pa se naše obrtništvo podpirati, ako ni gospodarska politika sta-
bilna in stabilna ne bo, dokler jo vodijo ljudje, ki niso gospodarji, ki nimajo pravega razumevanja za gospodarska vprašanja, torej tudi ne za obrtniška. Pravo pot k samoosvojitvi so nam pokazali kranjski obrtniki s svojo razstavo in sedaj je na javnosti in vseh javnih upravah, da pokažejo enako močno prizadevanje, tako, da bo naša gospodarska samoosvojitev postala tudi v praksi realnost.
Kranjska obrtna razstava pa je brezdvomno velikega pomena tudi v tem, da se po zdravi medsebojni konkurenci dvigne kakovost izdelkov. Ako si nepristransko ogledamo razstavljene izdelke, moramo vsakemu posameznemu prisoditi posebno prednost, ker ima
vsak svojevrstno popolnost in se v njegovih izdelkih zrcali na svoj način sposobnost in volja mojstra. Ta razstava nam prikazuje najlepšo sliko uspeha in popolnosti domače podjetnosti, ustvarjene z domačim kapitalom. Zato je še tem večja dolžnost vseh, da delo naših domačih obrtnikov ne samo upoštevajo, ampak tudi dejansko podpirajo.
Skupno složno delo, pravilno umevanje gospodarske samoosvojitve, zdrava konkurenca, zaupanje v samega sebe, vztrajnost in volja so bile vodilne misli pri otvoritvi razstave kranjskih obrtnikov v sedanjih časih. S tem stremljenjem in v tem delu so pokazali pravo in edino pot k današnjemu gospodarskemu ozdravljenju. Zato jim k tej res vzorni in lepi razstavi čestitamo ter jim želimo mnogo uspeha pri nadaljnem njihovem delu. Z. K.
Občinske volitve.
Kranj, 6. oktobra Volilna borba v našem mestu je v polnem razmahu. Kot morda še nikdar nam dajejo priprave za sedanje volitve priliko spoznavati in ločiti čiste značaje od nečistih in sebičnih.
Predvsem je treba pri razmišljanju o teh občinskih volitvah povdariti eno, da namreč te volitve ne morejo imeti niti najmanjšega vpliva na smer naše državne politike, ki bo šla tudi v naprej po jasno začrtani poti šesto-januarskega manifesta. Zato mora vsaka občina, ki hoče v bodoče iskati zaslombe pri banovini ali državi, skrbeti za to, da izroči vodstvo občine ljudem, ki ne bodo prišli v navzkrižje s temeljnim načelom neizpremljive državne politike, državnega in narodnega edjnstva. Le občina, ki bo v takih rokah, sme pričakovati od banovine in države vso podporo in pažnjo. Vso garancijo za to pa nudi v našem mestu le kandidatna lista Jugoslovenske nacionalne stranke, katere načela se krijejo' z načeli državne politike. V Kranju je odbor občinske organizacije sklenil postaviti strogo strankino listo iz povsem umevnih razlogov. Mesto Kranj je že od pamtiveka trdnjava napredne in nacionalne misli, ob katere obzidju so si nasprotniki državnega in narodnega edinstva doslej vedno lomili vratove in razbijali glave. Tak mora Kranj tudi ostati. To zahteva njegova slavna tradicija, njegov ponos in sloves. V naše mesto so s to željo uprte ne le oči vse dravske banovine, ampak tudi Beograda. Pribiti pa moramo eno: Kandidatna lista Jugosloven. nacionalne stranke je v našem mestu samo ena. Našli so se na žalost poedini nedisciplinirani pristaši Jugoslovenske nacionalne stranke, ki stavijo svojo osebo nad voljo stranke in nad koristi celokupnosti in sestavljajo kandidatno listo skupno z najhujšimi nasprotniki režima, stikajo svoje glave skupaj z ljudmi, ki 8. novembra 1931. niso hoteli javno priznati državnega in narodnega edinstva, ki odobravajo protidržavne šenčurske izgrede in paktirajo celo z osebo, ki je še nedavno javno proglasila, da je storil prav predsednik Krožka prijateljev Francije, ko je odklonil podpis udanostne izjave Nj. Vel. kralju. Pri tem pa se ti izdajalci strankine discipline in interesov sklicujejo na »čisti šesti januar" in na to, da je njihova lista odobrena od naj-merodajnejših predstavnikov sedanjega režima v naši banovini. Kar se tiče »čistega šestega januarja" moramo le obžalovati, ako si ga more zaveden državljan predstavljati skupno s konspiratorji šenčurskih dogodkov. Odbor občinske organizacije v Kranju pa je odločno z ogromno večino proti pičlima dvema glasovoma sklenil, da postavi samo eno kandidatno listo in ne priznava nobene druge kot strankine liste. Ako prihajajo k vam ljudje z drugo kot spodaj objavljeno listo Jugoslovenske nacionalne stranke ter si jo upajo proglašati za strankino, potem enostavno lažejo. Lažnjivcem pa je treba obrniti hrbet
Od odbora občinske organizacije Jugoslovenske necionalne stranke v Kranju postavljena kandidatna lista, ki jo  v  celoti  objavljamo, je  plod zahtev
in želja vseh stanovskih skupin mesta in premišljeno delo dveh tednov. Ta lista odgovarja popolnoma demokratični osnovi Jugoslovenske nacionalne stranke in pripušča k delu za blagor občine pripadnike vseh stanov, ki so zmožni in voljni delovati za prospeh
Kandidatna lista JNS v Kranju.
Odborniki:
1. Pire Ciril, trgovec in poses. Kranj, Sav. pred. 27.
2. Mayr Mavrilij, trgovec in pos., Kranj, mesto 112.
3. Tajnik Josip, davč. inšp. v p., Kranj, Kokr. pred. 89.
4. Berjak Franc, trgovec in poses., Kranj, mesto 190.
5. Peterlin Miro, hotelir, Kranj, Kokr. pred. 14.
6. Gros Ožbald, inženir in zas. ur., Kranj, mesto 52.
7. Majnik Ignac, trgovec in ključ., Kranj, mesto 165.
8. Krt Franc, kmetovalec in pos., Krani, Gor. Sava 16.
9. Jereb Mihael, tov. mojster, Kranj, Kokr. pred. 70. 10» Košnik Ivan, gimn. direkt. v p, Kranj, mesto 183.
11. Engelman Janko, gostil, in pos., Kranj, Sav. pred. 26.
12. Prah Adolf, tovarnar, Kranj, Kokr. pred. 124.
13. Dolar dr. Simon, gimn. direktor, Kranj, mesto 145.
14. Rebolj Lovro, gostil, in pos., Kranj, Kokr. pred. 38.
15. Kern Adolf, obrinik in trgov., Kranj, Kokr. pred. 44.
16. Čolnar Otmar, trgovec, Kranj, mesto 158.
17. Završnik Stanko, učitelj, Kranj, Kokr. pred. 30.
18. Porenta Josip, prometnik, Kranj - Gor. Sava 42.
19. Jakofčič Ciril, zaseb. urad., Kranj, Kokr. pred 66
20. Fejfar Jožef, delavec, Kranj, Sava, pred.
21. Istenič Franc, sodni kanclist, Kranj.
22. Novak Josip, krojač, Kranj, mesto 170.
23. Puhar Gašper, tov." delavec, Kranj, mesto 161.
24. Horvat Josip, črkostavec, Kranj, mesto 45.
Namestniki:
1. Pernuš Ivan, čevljar in trgov., Kranj, mesto 92.
2. Vertovšek Alojzij, sluga v p.( Kranj, Kokr. preb. 51.
3. Adamič Zvonko, trgov, poslov., Kranj, Kokr. pr. 49.
4. Potočnik Albert, tov. del., Kranj. Kokr. pred. 10.
5. Janša Franc, instalater in trgovec, Kranj 115.
6. Košar Ludvik, dav. uradnik, Kranj, Kokr. pred. 68.
7. Kristan Peter, čevljar, Kranj, Sav. pred. 17.
8. Honigman Josip, kanclist, Kranj.
9. Jamnik Franc, mesar, Kranj. Sav. pred. 30.
10. Puhar Leopold, kamnosek in pos., Kranj, mesto 81.
11. Race Ludovik, brz. mojster, Kranj, Kokr. pr. 95.
12. Pernuš Josip, tesar, Kranj, Kokr. pred. 80.
13. Varacha Josip, zas. uradnik, Kranj, Kokr. pred. 45.
14. Grašič Ignac, čevljar, Kranj, Sav. pred. 49. '
15. Ažman Kari ml., mizar, pom., Kranj, Sav. pr. 37.
16. Indihar Franc, zaseb. uradnik, Kranj, Sav. pred. 51
17. Pižent Andrej, delavec, Kranj, Kokr. pred 11.
18. Planinšek Anton, okraj. taj. v p., Kranj, mesto 124.
19. Vajt Jelko, brivec, Kranj, mesto 115.
20. Plut Štefan star., arhiv, urad., Kranj, Kokr. pred. 51.
21. Kapušin Jožef star., posestnih, Kranj, mesto 133.
22. Lasič Franc, učitelj, Kranj.
23. Grčman Ivan, želez, čuvaj, Kranj, Kokr. pred. 3.
24. Holchaker Franc, dentist, Kranj, Kokr. pred. 19.
vseh občanov in ki priznavajo temeljna načela naše državne politike. Ni to lista ljudi, ki ob vsaki priliki bahato trkajo na polne vreče denarja, malega človeka pa izrabljajo za dosego svojih sebičnih ciljev, pa varno zapirajo svoje žepe pred njim, kadar bi bilo treba pokazati svoj nacionalni in socialni čut. Naša kandidatna lista predstavlja skupino mož, ki rešujejo socialna vprašanja ne le iz tujega, ampak tudi iz svojega žepa, mož, ki jim ni ob kandidaturi nihče prispeval njihovega bogastva, in mož, ki hočejo brez demagoške komande po svojem zdravem razumu, svojih najboljših zmožnostih in svojem socialnem čutu žrtvovati svoje delo predvsem za malega človeka. Da mora ta lista zmagati z ogromno večino, je jasno, saj nam to priča sedaj že preko 500 podpisov meščanstva na njej, medtem ko je na nasprotni listi samo 85 veljavnih podpisov, od katerih je pa 60 pristašev bivše SLS, med 48 kandidati pa polovica. Ostali so večinoma nastavljene! ali sicer odvisni od glavnih akterjev liste. v
Da se bolje spoznamo, bomo v prihodnji številki objavili imena vseh kandidatov in predlagateljev nasprotne liste razen onih, ki so medtem že preklicali svoje podpise, ker so bili k podpisom zapeljani vsled lažnjive agitacije.
Napredni in nacionalni Kranj v boj za nacionalno listo, uskokom in izdajalcem našega programa pa — hrbet in figo pod nos.
HiMHMHBBHBMMfflfflffllllrlHrlM
VOLITE
listo dosedanjega župana g.
CIRILA PIRCA!
						
						
Izjava.
Podpisani Bidovc Anton, posestnik v Kranju izjavljam, da sem podpisal izjavo za kandidaturo v občinski odbor v Kranju na kandidatni listi g. dr. Šemrova Franca le vsled napačnih informacij ter zato izjavljam, da izvolitve na imenovani kandidatni listi sploh ne bi sprejel, ker bom volil kandidatno listo g. župana Pirca Cirila.
Kranj, dne 2. oktobra 1933.
Bidovc Anton
Op. K temu pripominjamo, da je g. Bidovc Anton zahteval vrnitev svoje kandidatne izjave, da pa mu nasprotniki naše liste izjave niso hoteli izročiti, kar dovolj osvetljuje njihovo postopanje.
Za volitve!
1. Veruj, da je le v močni, enotni državi mogoč naš narodni obstanek I
2. Ne omadežuj lastne države z izdajalsko politiko, ki jo vodijo narodne propalice s svojimi punkta-cijami!
Pavel Bobnar:
Pogled iz šenčiirskih ravnin...
Ob 13-letnici koroškega plebiscita (10. X. 1920).
Planine sinje ... Stolpasti vrhovi kipe zamaknjeno v neba obok. Z nižav ozirajo se v nje sinovi slovenske zemlje — vdane v molk globok.
V daljavi venec Karavank blesteči — od sonca Orintavec krvav žari — oznanja bratom v svobodi in sreči: „Čuj —' truma hrabra — vitezi ljubeči:
V viharju robstva Korotan ječi--1
Kedaj jim sine žar osvoboditve,
da jim napoči slavni dan rešitve —, prostosti jutro mlado in združitve?!8 Molk nemi Storžič, Zaplato, Krvavec krije, molči skalovje Kočne k nebu zroč: Pred njimi beli dan radosti sije, za njimi vlada tožna, temna noč!---
Oj, prestol skalni —, iz davnine naš slavni knežji spomenik; klicar slovenske zgodovine,
3. Posveti dan volitev kot narodni praznik! S svojim nastopom izpovej jasno, da pripadaš skupini, ki vodi jugoslovensko narodno politiko.
4. Spoštuj kralja, ki je zaustavil nesrečne politične zmede, poboje in brezdelje ter ustvaril enotno delavno Jugoslavijo.
5. Ne ubijaj svoje lastne družine. Lastnega naroda ne pehaj v usodo, kakršna greni življenje naših bratov izza državne meje!
6. Ne druži se s skupinami, ki niso nacionalnega značaja!
7. Ne kali ugleda edinstveni domovini. Ves svet gleda na nas, opazuje naše delo. V volitvah se iskaže enotnost države!
8. Ne voli nikogar, ki s svojim delovanjem ne spričuje, da sta mu država in narod nad vse!
9. Ne misli, da je vseeno, če se ne udeležiš volitev! Vsak glas utrdi voljo in uspeh jugoslovanske narodne politike.
10. Ne želi uspeha listam, ki skrivajo svoje prave namene z raznimi imeni.
Zato glasno ipzovej:
IAa   ir>  v   lnrrool ctvrili   r*n   Vrni?    nn r>arr\A
2. da je kraljeva vlada vzvišena nad vse dvome,
3r\ o    f r/%1 mrt v» ?     Jn»-»/-\<-->l/->m'?'-»»"»<-<!r{     norA^l     C»U/m. T~J~ •     viu      ti OlUIVJIli      juyu.JiW|U.lv»ut       1IUIVU      <J1UU», lil-
Prisrčen sprejem Nj. Vel. kralja in kraljice ria Bolgarskem. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta v torek popoldne odpotovala na vojnem brodu „Dubrovnik" iz Romunije na Bolgarsko, kjer sta bila v Varni prisrčno sprejeta od bolgarskega kraljevskega para. S spremstvom sta se nato podala v dvorec Evksinograd, kjer je bila jugoslovenskemu kralju in kraljici na čast prirejena večerja. Ob 22. uri pa je jugoslovenski kraljevski par nadaljeval pot proti Carigradu, kjer jim je bil prirejen svečan sprejem. Vsi carigrajski listi so prinesli slike Nj. Vel, kralja in kraljice ter članke, v katerih poveličujejo jugosloven-skega vladarja in njegovo prizadevanje za ojačanje lastne države in učvrstitev miru. Obenem povdarjajo vsi listi, da ima sestanek med jugoslovenskim kraljem in predsednikom turške republike velik političen pomen.
Jugoslavija je dosegla četrto mesto na razstavi perutnine v Rimu. Na mednarodni perut-ninarski razstavi v Rimu, kjer je sodelovalo 42 držav, je Jugoslavija dobila četrto mesto za Anglijo, Nizozemsko in Dansko. Posebno se je odlikovala naša štajerska pasma. Pozornost so vzbudile tudi jugoslovenske gosi. Razstava jugoslovenske perutnine je bila nameščena v posebnem paviljonu.
Obmejni promet s krompirjem. Minister za kmetijstvo je na prošnjo banske uprave dravske banovine odredil, da se mimo pravilnika o uvozu in prevozu krompirja od 21. oktobra leta 1931. dovoli prenos krompirja iz Italije jugoslovenskim dvolastoi-kom na meji, ki imajo svoja posestva na italijanskih tleh. Za ta krompir ni treba, da bi bil odpravljen s certifikatom o izvozu in zdravstvenem stanju, ki ga izdajajo italijanski uradni organi. Prav tako ni treba, da bi ga pregledali organi jugoslovenskih kmetijskih vzornih in kontrolnih postaj.
bolesti narodne mejnik: Vsikdar nam plove misel nate tja — preko gosposvetskih polj; preveva nas in južne brate usode domovinske bol!...
Žarenje gledam kamniških planin, ko sonce jih poljublja iz daljin neskončnih — dokler ne zatone ... In mrak razgrne pajčolan čez spone nesrečnih bratov — v žalosti drhtečih, za zibel našo vekomaj gorečih. — Zavest prešine trudno jim srce, da v tihem koprnenju hrepene na bajno-krasne skalnate pečine, planin gorenjskih združene višine . . . V večer molitev plaha prikipi iz selov in kot lučka zagori: „Oj, mili bratje, sestre drage,
kedaj bo kril nas — venec zmage?--
In — ko zaort pesem smela, že Žila — Drava bo šumela —, odmev odjekne v širini svet: ! t
Vstajenja dan je prišel spet!! . . .
vatov in Slovencev uživa v naši domovini polno narodno svobodo,
4. da je naš kralj le s svojim trpljenjem na krvavih poljanah dosegel naše narodno ujedinjenje,
5. da jugoslovenske narodne skupine izvršujejo sklepe našega preizkušenega vladarja,
6. da sta dober izid volitev in izvolitev narodno zavednih občinskih odborov državi nujno potrebna.
Po verskih naziranjih.
»Slovenec" trdi, da so vse volilne liste državne, ker smo vsi velilci državljani.
Pristaši Slovenčevih volilcev dele člane rimsko katoliške vere v dobre in slabe katoličane, ali pa jih celo proglašajo za brezverce. To se znova pojavlja v volilnem boju.
Z enako pravico in smelostjo trdimo lahko mi, da je v državi mnogo slabih državljanov, aii pa cei© izdajalcev domovine. Dobri državljani so le na JNS listah.
Država se drži gesla: brat mi mil, katere vere naj bi bil, — zato proč z zlorabo vere, kadar bijemo boj za narodni obstanek!
Najboljši in najslabši katoličan je lahko najboljši državljan, če se pri volitvah izkaže in glasno izjavi pri oddajanju glasu za jugoslovensko narodno listo.
Ponovno opozarjamo vse državne upokojence, da je treba poslati prijave na finančno direkcijo najkasneje do 10. oktobra. Prijave se dobe v vseh trafikah.
Veliko zborovanje gorenjskih obrtnikov se vrši v nedeljo, dne 8. oktobra t. 1. ob 9. uri v dvorano Narodnega doma v Kranju s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika Skupn. združenja obrtnikov v Kranju; 2. Cene obrtn. izdelkov; 3. Davčne zadeve; 4. Šušmarstvo; 5. Mojstrsko zavarovanje; 6. Raznoterosti. Da pa bo imelo naše zborovanje čim večji uspeh, je dolžnost vsakega zavednega obrtnika, da v svojem okolišu agitira za polnoštevilno udeležbo.
Qbrtna razstava v Kranju, v prostorih Maj-dičevega mlina bo odprta še do 9. t. m. Ker je to prva obrtna razstava v Kranju in okolici opozarjamo nanjo vse one, ki si jo še niso ogledali in ki se zanimajo za napredek domače obrti. Vstopnina je 3 dinarje.
Mojstri, ki iščete vajence katerekoli stroke se obrnite na Obrtniški vajenski dom v Ljubljani, Lipi-čeva ul. 2.
Sprejem vajencev v Vajenski dom v Ljub' ljani. Sprejmemo v dobro vzgojo z izdatno hrano in stanovanjem vajence vseh strok. Mesečna oskrbnina Din 350.— Redno obratovanje prične s 1. oktobrom. Obrtniški vajenski dom v Ljubljani, Lipičeva ul. 2. Telefon 35-23.
Združenih obrtnikov Kranja in okolice od 1. do. 9. oktobra 1933 V M AJ DIČEVEM MLINU V KRANJU
Stoletni naš je boj končan,
otet — slovenski Korotan!"---
*
Turobno vrbski zvon zvoni; ječi in iz globin doni iz davnih dni.
A rod naš tam še ne umira, le žalni pajčalan zastira mu težke dni.
V pokojni noči sanjajo ravnine,
nebeške v zlatu se blišče sinjine
brezmejnosti . . .
In kmalu zarja za gorami
oznani, da se jutro drami
prostosti dni,
ko kralj Matjaž,
ki v Peci spi,
se — prebudi! . . .
Pozdravljen, sveti Korotan!
Le upaj: Sen ni pokopan;
dokler si ti zvestobi vdan
bodočnosti
ti zažari
— svobode dan!
Tedenske novice.
56
Štev. 15.
.TRIGLAV
št
ran
Iz Kranja.
Zimski čas odpiranja in zapiranja trgovskih lokalov v Kranju. Z ozirom na to, da je s 1. oktobrom nastopil po tozadevni banski naredbi iz leta 1930 glede odpiranja in zapiranja trgovskih lokalov v Kranju zimski čas in, da vladajo med člani nejasnosti opozarjamo, da se v Kranju od 1. oktobra do 31. marca trgovski lokali odpirajo in zapirajo sledeče:
1) Trgovine z mešanim, špecerijskim in kolonijalnim blagom, delikatesne trgovine, kramarske obratovalnice in branjarije smejo biti odprte od 7,8. do '/»13. ure in od Vi**, do Yt*9. ure.
2) Trgovine s papirjem, pisarniškimi in šolskimi predmeti in knjigarne od 1/i8. do '/»13. In od '/»14. do 19. ure.
3) Vse ostale trgotine pa od 8. do '/»13. in od 7*14- do 18. ure.
Trgovci, ki prodajajo izključno presno sadje in zelenjavo ter oni, ki prodajajo na stojnicah, smejo trgovati neprestano od 6. do 20. ure.
Krošnjarjenje od hiše do hiše je po 18. uri prepovedano. Če se trafike bavijo s prodajanjem razen monopolnih predmetov, časopisov in revij tudi z drugim blagom, ne smejo prodajati teh predmetov v času, ko so zaprti trgovski obrati.
Če se opravljajo v enem lokalu posli različnih vrst, za katere je z uredbo določen različen delovni čas, veljajo za take obratovalnice strogi predpisi.
Obenem dajemo članom v vednost, da je uprava podvzela vse korake, da se za sodni okoliš Kranj sedanja neprikladna uredba odpiranja in zapiranja trgovskih lokalov spremeni tako, da bi bili lokali odprti in sicer vsi brez izjeme po zimi in po leti enako L j. od 7,8. do 7,13. ure in od 14. do 19. ure. Kakor hitro bomo s tem predlogom prodrli bomo člane obvestili. Za sedaj pa veljajo še dosedanji predpisi. Uprava Združenja trgovcev za srez Kranj.
Plemenit čin. Gledališki oder Narodne čitalnice v Kranju je prejšnji mesec poslal pisatelju Milanu Begoviću pismo s prošnjo, da sme prevesti v slovenščino in uprizoriti na svojem odru njegovo dramo „Svadbenih?!". G. Begovič je poslal Nar. čitalnici sledeči odgovor:
Sv. Ivan Belin 26.IX.33 Poštovana gospodo! Dragovoljno Vam dozvoljujem, da prevedete na slovenski i uprizorite na Vašem Gledališkem odru Nar. čitalnice v Kranju moju dramu „Svadbeni let". Ova dozvola vrijedi samo za Kranj, u slučaju, da želite prikazivati taj komad u drugim mjestima Slovenije, to morate biti tako ljubezni i zatražite od mene dozvolu za to.
Moje tantijeme (10°/0 od brutto) izvolite poslati na redakciju „Jutro" u Ljubljani s molbom, da ih izvole predati jednoj siromašnoj obitelji slovenskoj, koja je nastradala od poplave ovih dana.
S odličnim poštovanjem Milan Begović.
Ta plemeniti čin pisatelja Milana Begovića bi priporočali v posnemanje tudi slovenskim pisateljem. Še v večji meri pa bi bila dolžnost dobro situiranih slojev, da se s primernimi zneski spomnijo ubogih poplavljencev. Pripominjamo še, da bo Nar. čitalnica uprizorila dramo „Svadbeni let* v začetku novembra. Dolžnost vsega meščanstva je, da se te predstave z ozirom na njen dobrodelni namen polno-številno udeleži.
Orozdni in sadni leden. Znana človeška slabost je, da raje verujemo laskajočemu se sovražniku kakor odkritosrčnemu prijatelju. Ogromna množica ljudi n. pr. čisla škodljivi alkohol bolj nego grozdje in sadje, ki sta najokusnejša in najbolj zdrava naša hrana. V svoji zaslepljenosti ju človek večinoma spreminja v mamljivo vino in pogubno žganje, namesto da bi si ž njima osveževal svojo kri in iz njih črpal novih moči. Tako je postal alkoholizem za velik del Človeštva najhujša kuga in največje gospodarsko zlo. Nepopravljiva škoda, katero povzroča alkoholizem narodom, odpira oči vedno širšim krogom. Ti se pri* družujejo mladini, ki ima še nepokvarjen okus in zato jako ljubi sadje. Pa tudi voditelji narodov so spoznali rak-rano na narodnem telesu ter na razne načine svare pred alkoholom in vzpodbujajo k uživanju sadja sploh. V to svrho se vrši ta teden po celi naši državi propaganda za večji konsum grozdja in sadja. Razen tega naj ta akcija omogoči vinogradnikom, ki izmed vseh stanov najbolj občutijo gospodarsko krizo, da spravijo vsaj nekaj grozdja v denar. — V zvezi s propagandnim tednom bo g. dr. j. Bežek predaval v nedeljo, dne 8. t. m. ob 11. uri v gimnazijski telovadnici o važnosti rednega uživanja grozdja in raznega sadja. Pred predavanjem zapoje izvrstni gimna-
ŠOLSKE KNJIGE
za vse vrste šol in šolske potrebščine dobite najceneie v knjigarni
„SAVA" V KRANJU
Edina zaloga monopolnih zvezkov za G    o    r    e    n    i    s    k o.
zijski pevski zbor nekoliko primernih pesmi. Vsak, komur je mar lastno zdravje in blagor naroda, je vljudno vabljen k predavanju. — Propagandni odbor.
Radi brezposelnosti v smrt. Prejšni teden se je obesil v bližini kopališča v Savskem drevoredu brezposelni šofer Anton Frelih iz Idrije. Bil je pošten in miren a brezdelje ga je tako potrlo, da je šel prostovoljno v smrt.
Industrijsko-trgovsko-obrtni tečaj, ki bi se moral otvoriti že s 1. oktobrom, se bo otvoril vsled premalega števila prijavljencev 15 t. m. Kdor ima interes, da si pridobi strokovnega znanja, ima torej še priliko, da se vpiše.
Glasbena Sola v Kranju ima v sredo, dne 25. t. m. ob 20. uri v pevski sobi gimnazije svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Društveni Člani in prijatelji glasbe se vabijo k številni udeležbi. — Odbor.
Akcija za brezposelne intelektualce. Krajevni krožek Zveze mladih intelektualcev v Kranju je osnoval Borzo dela za inteligenčne poklice (Pungrat 27, Kranj). Izvedel Je akcijo med trgovci, podjetniki, zadrugami In drugimi v poštev prihajajočimi činitelji glede priložnostne ali trajne zaposlitve brezposelnih intelektualcev. V kranjski javnosti je izvedel akcijo za instrukcije, ki jih naj interesenti oddajajo samo preko Borze dela. Delokrog Borze dela se razteza na vso Gorenjsko. Vse brezposelne Inteligente, ki se še niso prijavili kot člani ZMI (Kokrlško predmestje 128), pozivamo, naj to store takoj. Vsi Člani bodo prejeli v nekaj dneh potrebne statistične razvidnice, ki jih bodo izpolnjene vrnili Borzi dela.
Kavarna Narodni dom — vsak dan koncert prvovrstnega tamburaškega zbora. Izborna vina. Se priporoča Mucolini.
Iz Stražišča.
IUtW
Dosedanja naša občinska uprava je vršila svojo dolžnost v popolno zadovoijnost vseh občanov. Minulo je komaj poldrugo leto, ko je prevzel posle občinske uprave znani trgovec Križnar Anton. Takoj po prevzemu županskih poslov je bila njegova največja skrb za popravo občinskih potov, mostov, jarkov i. t. d. Posulo in popravilo se je 48 km občinskih cest, izkopalo 12 km obcestnih jarkov, izkopalo 1780 m dolg jarek za odtok vode, izravnalo več cestnih ovinkov in naredilo več kanalizacij. Pri tem delu so bili zaposleni celo zimo In skoro celo poletje najbolj potrebni, brezposelni družinski očetje in delavci. Ubožnl odsek občine Je razdelil med najbolj revne družine 3 vagone koruze, nekaj krompirja, v denarju pa se je iz fonda za brezposelne in onemogle razdelilo skupaj Din 16.000.
Vsi občani lahko z mirno vestjo rečemo, da bi ne bil nihče kos tej veliki nalogi v tako kratkem času.
Vsi občani so bili zadovoljni, živeli v slogi, prijateljstvu, brez tožba m sovraštva, tako da je vladalo za časa sedanjega občinskega odbora pri vsej krizi in brezposelnosti blagostanje v občini.
Pri bodočih občinskih volitvah pa zopet kandidira naš vrli in vse splošno priljubljeni župan Križnar Anton, kateremu bomo brezpogojno vsi oddali glasove. Agatacija za bodoče občinske volitve je od dne do dne večja. Vloženi sta dve listi. Nosilec liste, ki je bila prva vložena v celem srezu, je kot že omenjeno zaslužni današnji župan g. Anton Križnar. Na njej so zastopani možje, ki niso samo dobri gospodarji in zavedni državljani ampak tudi socialno čuteči. Sicer trdijo to o svoji listi tudi nasprotniki, kar pa niti najmanj ne drži. Kako mislijo o tem volllci, pa se bodo gospodje nasprotne liste lahko prepričali na dan volitev.
Ni naš namen, da bi denuncirali in naznanjali nedopustne sestanke, ki jih imajo po raznih hišah v Bitnjem in drugod, ker javno ne upajo in s svojo punktaško politiko ne smejo nastopati. Prepričani pa smo, da njihova stvar ne bo Sla v klasje, čeprav to sami trdijo, saj si volilci ne žele nekdanjega njihovega „paševanja" nazaj.
Volilci! 15. oktobra dokažite gospodom nasprotne liste, da ste z njihovo politiko obračunali enkrat za vselej in oddajte svoj glas listi, katere nosilec je zaveden državljan — dosedanji zaslužni župan g. Anton Križnar.
Iz Selške doline.
Težki gospodarski položaj, v katerega je prišel naš kmet in obrtnik radi tega, ker je zastala prodaja lesa, nas sili, da razmišljamo, kako si pomagati in kam kreniti po zaslušku. Ce pogledamo nazaj v dobo lepih časov, ko je naš kmet dnevno služil težke denarje, opazimo, da je tedaj opustil in, lahko rečem, tudi zanemaril druge panoge kmetijstva, tako zlasti živinorejo in sadjerejo. V onem času mu tudi ni bilo treba dosti misliti na to; saj mu je les donašal toliko zaslužka, da je prav dobro živel. In sedaj? Trgovina z lesom je namah zastala, zaslužek je odnehal. Kje dobiti potrebno za življenje? Čakanje na boljše čase, da se trgovina z lesom zopet odpre, je slabo zdravilo. Torej kam? Tu bi bil umesten klic: Nazaj h kmetiji! Treba bo pričeti s sistematičnim živinorejstvom in sadjerejstvom, ki bo donašalo toliko dohodkov, da bo sleherni naš hmet lahko udobno živel. Treba nam je delavnih zadrug v svrho pospešovanja živinoreje in sadjereje. Te zadruge naj bi uživale vso naklonjenost oblasti in dobivale znatno državno podporo. Sama enourna predavanja iz te ali one stroke kmetijstva nikakor ne dosežejo svojega namena. Zadruge naj bi tvorile nekake kmetske posvetovalnice, kjer bi dobil naš kmet vse potrebne smernice in v slučaju potrebe tudi denarno pomoč. Začetek bo seveda težak, vendar z dobro voljo in vestno organizacijo se bo dalo doseči vse. Treba nam je pa tudi vzgojenega kmetskega naraščaja, ki bo iz ljubezni do rodne zemlje obdeloval kmetijo, redil živino in gojil sadje. Ljudska šola pač še ne more vzgojiti takega naraščaja, zato je treba nadaljnih šol za naše kmetske sinove. Ustanoviti bo treba kmetijsko-nadaljevalno šolo, ki naj bi bila nekaka kmetska ljudska univerza, kjer bi se kmetski sinovi praktično in teoretično vzgojevali za bodoče gospodarje naših domačij. Enako bo treba tudi gospodinjsko-nadaljevalnih šol, da dobimo pridne gospodinje, ki bodo v resnici podpirale „tri ogle hiše". To so le bežne smernice. Prihodnjič pa bom podrobneje analiziral zamislek in delovanje zadrug in gori označenih šol.
Drugo vprašanje je vprašanje našega obrtnika, ki je morda še huje prizadet. Kje dobiti delo, ki bi mu nudilo toliko, da bo vsaj .pretolkel" te težke čase? Imamo v dolini nekaj „težkih" mož, ki bi prav lahko zaposlili vse tiste, ki iščejo danes dela po širnem svetu in žive v strahu za obstoj od dnevu v dan. Ali ne bi lahko ti „težki" možje s tem, da bi n. pr. ustanovili tovarno za predelavo lesa v to ali ono svrho, dali kruha vsem našim brezposelnim, pa še sebi marsikateri dinar? Malo več podjetnosti in smisla za domače ljudi „težki" možje moji, in vsaj trohico usmiljenja! Nadalje pa bi bilo tudi treba organizirane posredovalnice za delo, ki bi bila v stalnih neposrednih stikih s tovarnami in obrtniškimi podjetji v naši državi. Tako bi ta posredovalnica marsikoga „spravila" h kruhu. Tudi o tem bom podrobneje govoril pozneje.
Tu sem podal le glavne smernice, katere bom v nadaljnih številkah podrobneje obrazložil. Zdelo se mi je umestno, da ravno sedaj opozorim na to. Bližajo se namreč občinske volitve, ki so predvsem gospodarskega značaja. Nemalo dela čaka bodoče občinske uprave ravno na tem polju. Zato se prav čudim, da v vsej naši dolini ni bila vložena niti ena kompromisna lista. Možje, pametno in smotreno gospodarstvo bo rešilo našo dolino, ne pa umazana politike. Zato je vsega obsojanja vredna ona lista, ki alimine odklanja vsak kompromis in gre na volitve, da izvrši revijo svojih strankarskih čet. Usodna je bila strankarska politika minule dobe za našo državo in bojim se, da ne bo še usodnejša za naše občine. Zato pa kličem onim, ki iščejo v občini svoje strankarske interese, naj se zavedajo, da bo upropastilo naše občine. Kmetu in obrtniku pomoč, ne pa strankarstva!
Iz Poljanske doline.
Zadnje čase smo imeli krasno vreme. Toplo je bilo kot ob kresu. Veseli smo takega vremena v jeseni, ker se lahko preskrbimo s steljo in drvmi za zimo. Samo, da bi kaj časa držalo.
Ko so pred nedavnim izsledili tatinsko sodrgo, smo se oddahnili, ker smo upali, da bodo tatvine ponehale. A smo se zmotili. Poljske tatvine so zopet na dnevnem redu in nekemu gospodarju, ki je bil namenjen po opravkih v Škofjo Loko, je premeten
tat iz suknjiča na mizi izmaknil denarnico s par sto-taki, ko je on na klopi poleg mize zadremal. Kradejo tudi gobe, ki jih ljudje nabirajo in suše pred hišami. Prav vse jim pride prav.
Priprave za volitve so člmdalje bolj živahne. JNS je delavna, a tudi njeni nasprotniki delajo na vse kriplje, da bi drugo nedeljo ujeli kar največ glasov. Nekateri hočejo zvaliti krivdo glede prepovedi uporabe stez v Poljanah na ondotni občinski odbor. Resnici na ljubo moramo povedati, da so prepoved zahtevali posamezni posestniki. Povdarjamo še enkrat, da so nekatere steze popolnoma nepotrebne in poživljamo oblast, naj dovoli uporabo samo onih stez, ki so neobhodno potrebne. Govori se uHi, da se namerava Poljancem vzeti pošto in naj bi tam ostal samo nabiralnik. Pošta pa bi se nam dostavljala iz Gorenje vasi. Ne vemo, odkod prihaja ta novica, najbrž pa hočejo to izrabiti nasprotniki za volitve. Upamo, da jim nihče ne bo tega verjel, saj nismo tako neumni, kot oni mislijo.
Tudi pri nas se je pričela akcija za pomoč po-plavljencem, ki so bili prizadeli po silnih povodnjih zadnjega tedna. Mi vemo, kako je hudo, če komu poplavi, ker smo to v naši dolini poskusili pred leti, a seveda ne tako hudo kot sedaj ti nesrečneži. Upamo, da bo akcija vsestransko dobro uspela, kljub krizi in drugim težavam, ki jih poznamo tudi pri nas.
lz irzica.
Polanc Fianc — sedemdesetletnik. Dne 4.
t. m. je praznoval ugledni meščan tržiški, posestnik in vrvar gospod Franc Polanc svoje sedemdeseto leto. Visokemu, stasitemu možaku gorenjske krvi bi jih ne prisodili toliko.
Rodil se je v Škofji Loki, odkoder je z 12. letom prišel v Tržič učit se vrvarske obrti, ter se je že kot mladenič osamosvojil. Izvrševal je 45 let tudi službo okrajnega sluge in bil v pomoč marsikateremu podeželskemu županu. Za to delo je bil v prejšnjemu umazanemu političnemu življenju od njegovih polit, nasprotnikov brez penzije in odpravnine odslovljen, kar ga pa ni uklonilo, ter je ostal zvest naprednemu prepričanju. Po ureditvi razmer se mu je* seveda pokojnina priznala.
Poročen že 44 let, mu je nebo naklonilo zelo mnogoštevilno družino. Kljub velikim skrbem pa sije radi svoje mravljične delavnosti in štedljivosti pridobil veliko premoženje. Kot družabnika z vedrim, zdravim humorjem ga vedno radi vidimo v svoji sredi, ter mu k 70. jubileju iskreno čestitamo.
Z Jesenic.
ni u
Tatove so vlovili. Voditelj Planine je padel v naročje pravici v Ljubljani, in to v času, ko se je te prijetnosti najmanj nadejal. Po aretaciji se je predstavil policiji pod svojim banditovskim psevdonimom kot gospod Zupančič, kar pa seveda ni držalo. Pri točni preiskavi žepov in kosmate vesti je le priznal, da je on tisti pristni, nefalzificirani Planine, kateremu
gre vse priznanje za vse zadnje dni na Jesenicah izvršene tatvine. Iz Ljubljane so ga odvedli na Jesenice, kjer so med tem izsledili nekaj njegove druščine, odtod pa so ga obenem s pomagači poslali v kranjskogorske zapore. Pri Planincu so našli še lep znesek ukradenega denarja, njegovi pomagači so pa izpovedali, da so bili med poslovnim časom s koli v rokah pridno na straži. Tatinska sodrga je zaenkrat na varnem, Jesenice pa brez skrbi in strahu.
Društveno življenje. Športni klubi počasi zaključujejo svoj poletni program. Čemerni dnevi, brez sonca, oblačni in deževni, so prinesli jesen. Življenje se je pomaknilo pod streho — v domove. Začele se bodo .vinske, trgatve", družabni večeri, plesne zabave in veselice, ki bodo trajale tja do predpusta. Po Novem letu pa se začno vrstiti maskerade vseh naših številnih društev. Poleg kino predstav bodo na programu tudi gledališke predstave. Sokolsko gledališče ima letos prav pester repertoar. Šahisti, ki so bili prošlo cezono zelo aktivni, nas bodo gotovo skoro presenetili s kako simultanko večjega obsega. — Miklavž bo letos prinesel našim športnikom smučarjem prav ugodno zimo, če bo le kredit. Zatohli lokali se bodo izpraznili, in mladina, pa še kaj starine vmes, bo uživala, dal Bog, blagodati zime v vsej razkošnosti in lepoti naše Gorenjske.
Umrla je gospa Humrova, naša še izza težkih časov avstrijskega preganjanja narodno-zavedna in neustrašena soboriteljica za našo svobodo. Lep pogreb je bil v torek 26. septembra popoldne. Spremili so jo znanci in prijatelji, domačini in okoličani k večnemu počitku. Gasilno društvo, številni Sokoli v kroju in s prapori, Sokoli-pevci in obilo občinstva je bilo zbranega, ko sta se z ganljivimi besedami poslovila od pokojnice g. Miha Čop in sokolski starosta dr. Obersnel. S pokojno gospo Humrovo je legla v prerani grob žena širokega Slovanskega narodnega obzorja, prava narodna mati-vzgojiteljica in mati dobrot-nica za vsakogar, čigar čista ljubezen do osvobojene domovine je spoznala. Naj v miru počiva!
ofoia, oni'<■'. a{ai«ltbo Un**Kaii3t«i jun fli{ H \i*\\jimii(n
Iz Cerkelj.
Kot prva lista (izmed 3.) nastopa nacionalna skupina Robasa Jožeta, sedanjega župana, ki se je vsik iar izkazal kot neustrašen, značajen politik, dober gospodar, vzgleden družinski oče in veren katoličan. Ob njem so 23 kandldatje, ki jih volil naborba ocenjuje po verskih in gospodarskih vrednotah. Nasprotnike opozarjamo, da Robasova skupina še nikomur ni omajala verskega prepričanja, ne moremo pa tega trditi o onih, ki s svojim postopanjem ogrožajo versko čustvovanje naših ljudi. Ne moremo si tudi predstavljati, da bi bile versko opravičljive nepodpisane pismene grožnje, da naše pristaše postrele, pobijejo z bombami, napolje-nimi z dr.... je li versko opravičena sodno izpričana grožnja, da morajo ob prevratu pasti gospodarji s za-znamenovanih poslopij? Ne, na to polje se nacionalisti in verniki nismo spuščali in se ne podamo. Volilci ! Z nami je državna uprava, državna zavest, državni cilj, obče človeške pravice. Ne dajte se begati in ne
nasprotujte ljudem, pil katerih ste že tolikokrat iskali pomoči in ki so vam ob težavah rade volj no stali ob strani. Naj vas ne plaši, da so na naši listi tudi delavci in obtniki. Res je, da premožen kmet plačuje večje davke, toda vedite, da se mora revež boriti 7. večjimi težavami in da se upravičeno trudi, da pomaga svojim sotrpinom potom občinske uprave. Če se nihče doslej ni upal, mi smo odprli delavcu vrata v kmečko zbornico. Vse naše volilce in sotrudnike vabimo, da se ob večernih urah udeleže posvetovanj v trgovskem lokalu, nasproti občinski sobi. Na delo za dobro občinsko upravo, zdravo državo! Kmečki občini naj načeljuje kmet! Edino našo listo predstavlja samostojni kmet. Ostali dve zastopata 2 trgovca.
Iz Tuhinjske doline.
Šmartno. Strašno vodno razdejanje, o katerem je že poročalo dnevno časopisje, je v veliki meri tudi pri nas pokazalo svojo pogubno moč. Voda je vedno huje naraščala in prestopila bregove. Podrla je brvi in strašno pustošila po njivah in travnikih. Žalostni so pogledi po njivah, kjer Je odnesla mnogo prsti, in pridelkov. Na travnike pa je nanesla gramoza in dračja po nekod do pol metra. Pri „Podpečarju" je voda tekla direktno skozi hišo. Prinesla je hlod in ga skozi vrata nesla naprej. Po celi Tuhinjski dolini je napravila mnogo škode.
Na Potoku je vdrla v mlin in hišo g. Cevca Jožefa. A tudi v ostalih delih doline je poplava napravila neprecenljivo škodo.
Za volitve vlada veliko zanimanje. Ker je izmed združenih občin največja občina Zg. Tuhinj, ima ona nalogo organizirati volitve in pripraviti združitev. V glavnem gre za dve listi, za listo g. Engelmana iz Šmartna in g. Burkeljca iz Lazov. Katera bo prodrla se ne ve, ker imata obe precej ljudstva za seboj.
Iz Črnega grabna.
Blagovica. — Tudi pri nas vlada veliko zanimanje za občinske volitve. Dosedaj je postavljena ena kandidatna lista JNS, katere predstavnik je g. Iglic Tomaž, posestnik in gostilničar v Blagovici in zelo ugleden in pošten mož. Čuje pa se, da nameravajo tudi nasprotniki vložiti svojo listo. Ne zato, da bi jim šlo za občinske koristi, ampak samo zato, da nam nasprotujejo in da dokažejo svojo staro strankarsko zagrizenost. Ne gre jim namreč v glavo, da so tisti čast, ko smo se šli raznih strank, minuli in sicer minuli za vedno. Ne zavedajo se, ali pa se nočejo zavedati, koliko s tem škodujejo sebi in celi občini, saj gre za obstoj naše občine. Zato pozivamo vse, da pristopijo k nam, da bomo v složnem sodelovanju in vzajemnosti skrbeli za dobrobit naše občine, našega gospodarstva in celega našega naroda!
Preteklo sredo se je vršil tukaj sestanek krajevne organizacije JNS, katera ima tudi pri nas že precejšnje število Članov. Na shodu so govorili g. sreski načelnik Voušek, narodni poslanec in predsednik sreske organizacije JNS g. Cerer in tajnik organizacije g. Ravtar.
— fi —
Par vtisov iz obrtne razstave.
Preteklo nedeljo je bila ofc 10, uri dopoldne otvorjena v Majdičevem mlinu obrtna razstava, ki so jo priredili kranjski obrtniki pod pokroviteljstvom sreskega načelnika dr. Frana Ogrtna. Otvoritve se je poleg zastopnikov oblastev udeležilo številno kranjsko meščanstvo, gostje iz okolice, iz Ljubljane in od drugod. Predsednik razstavljalnega odbora g. Josip Šiška je pozdravil vse navzoče in v lepem govoru orisal zgodovino kranjskega obrtništva. Župan g. Ciril Pire je v imenu mestne občine čestital obrtnikom k njihovemu uspehu, predsednik obrt. odseka zbornice za TOI g. Josip Rebek pa je obširneje popisal smoter in namen obrtnih razstav. Po govoru gg. Pristova, Berjaka in Šimenca, je g. Šiška dal besedo sreskemu načelniku g.Ogrinu, kije po kratkem nagovoru, katerega je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju, otvoril razstavo. Godba Glasbenega društva je zaigrala himno, nato pa se je vršil ogled razstave. Ogledal sem si jo tudi jaz. Naj vam podam par vtisov o razstavljalcih in njih delih. '•'
Razstava, ki je nameščena v prvem nadstropju mlina je v resnici pravi velesejm v minaturi.V ličnih paviljonih so posamezni obrtniki razstavili svoje solidne izdelke. Najštevilneje so zastopani mizarji. Prav vse si lahko izberete pri njih. Srčkano otroško sobico, delo mojstra Antona Kosa iz Klanca, praktično in solidno kuhinjsko opravo pri mizarju Dragu Ažmanu, moderno jedilnico od Jurija Pollaka, zares krasno
in od vseh obiskovalcev najbolj občudovano spalnico, ki jo je mojstersko napravil Žana Pečenko, lično in ne predrago spalnico, delo mizarskega mojstra Janka Zupana, dalje oprave od Joža Župančiča iz Primskovega, Andreja Fajfarja in Bistrice, Antona Kokalja iz Letenc in Franca Perčiča iz Rupe. In ko si izberete opravo, tudi glede foteljev, divanov, mo-drocev in podobnega ne boste v zadregi. Na licu mesta se lahko pomenite o tem s tapetnikom g. Viktorjem Tonejcem, ki vam vse potrebno napravi solidno in poceni. Žimo pa lahko kupite direktno od tovarnarjev Vilko Masterla, Simona Kavčiča ali I. Knifica, ki vam bodo garantirali, da boste udobno in na mehkem počivali.
Seveda, k lepi opremi pristojajo tudi lepi okraski kot vaze, razni kipi itd. No, bodite brez skrbi. Pri umetniku-keramičarju g. Francu Konjedicu boste lahko izbrali ono, kar ugaja vašemu okusu. In zadovoljni boste s ceno in izdelki, ki se v vseh pogledih lahko kosajo s tujimi proizvodi te vrste.
Lake za prepleskanje pohištva, kreme za čiščenje in različne druge kemične izdelke lahko naročite v paviljonu kemične tovarne .Kik". Razno orodje za dom, ključavničarske potrebščine, kolesa, vage itd. so vam na vpogled pri razstavljalcih Ignacu Majniku, ki je razstavil tudi novi patent-štiricikelj za prevažanje motornih brizgalen, Ivanu Bitencu, Stanku Pečjaku in Francu Čamerniku iz Cerkelj. Ti bodo v prvi vrsti lahko postregli onim, ki so oz. bodo postali srečni posestniki lastne strehe nad glavo. Obenem se bodo za okrasitev vrtov in stanovanj zglasili pri vrtnarjih Lapu, Ermanu ali Sušniku. A tudi za one, ki so samo po-
nižni .goslači", je preskrbljeno na razstavi. Tujsko prometno društvo je razstavilo relief Kranja, ki ga je umetniško izdelal g. Ivan Selan iz Suhadola. Na njem si bodo .goslači" lahko izbrali prostor in v mislih postavili vilo z ograjenim vrtom, da ne bodo glede zemljišča v zadregi takrat, ko jih preseneti dedščina strica iz Amerike ali pa glavni dobitek državne loterije.
Tudi bosi še ne bomo hodili. Čevlje si lahko kupite ali pa daste pomeriti pri Andreju Ribiču ali Antonu Stibilu, obleko pa pri Francu Vidmarju. Žene pa ne peljite s seboj, če ste poročeni, ker drugače ne bo šla preje iz razstave, dokler ji ne kupite enega izmed lepih klobučkov, ki jih Je razstavila Gizela Vre čer.
In če Vam še povem, da bobite razne kolarske potrebščine pri FranCu Debeljaku in Janezu Grašiču, žične ograje in vložke za postelje pri Francu Višnarju, knjige in podobno pri Viljemu Požgaju, peči pri Vinko Oselju in, da se na koncu še lahko posladkate pri Francu Sinku, mislim, da sem v glavnemu naštel vse, kar se na razstavi vidi in nudi. Vse pa seveda le, če imate denar, zakaj ta ni razstavljen.
Kjub temu, da je ostalo samo pri pobožni želji: .kako bi bilo lepo, če bi si lahko kupil to in ono", sem odšel vesel in zadovoljen iz razstave.
Ne verjamete? Poskusite. Riskirajte tiste 3 dinarje vstopnine. Ne bo vam žal. Toliko lepega boste videli, da že zlepa niste. In prepričan sem, da boste obrtnikom k uspehu čestitali, kot jim iz dna si ca čestitam jaz ter jim kličem: naprej po začrtani poti! Trud ne bo zastonj I
SOCIALNA POLITIKA.
Volitve v Delavsko zbornico.
(Nadaljevanje)
Prehajamo na krščanske socijaliste. Ti so usmerjeni internacionalno in znana stvar je, da ima od Internacionalizma korist le velik narod, mali kot mi, pa le škodo in v doglednem času gotovo smrt Mislimo, da je s tem dovolj povedano in da nam drugih njihovih .vrlin" ni treba naštevati.
Kaj pa naš marksizem, ki ga predstavljajo oni ljudje, ki danes vedre in oblačijo po Delavski zbornici? Pred vojno je marksizem služil v prvi vrsti ponemčevanju. Če je prišel naš zaveden človek v marksistično družbo, so mu najpreje dopovedal!, da je sramota za delavca, če je narodno zaveden, da /ne sme uveljavljati svojega materinega jezika, a nemško govoriti je .nobel". Tako se je naše delavstvo ponemčevalo. Najžaloslnejši ostanek tega po-tfiemčevanja je rudarska zastava v Trbovljah. Je že prilično stara tn ker so jo razvili marksisti, je seveda trdeče barve. Razvili so jo sami delavci — marksisti
— slovenci in ker bi slovenski napis nekoliko dišal po narodni zavednosti, so ga slovenski rudarji na* pravili v nemščini. In tak je Še danes, slovenskim marksistom v sramoto. Pri tem pa seveda niso pomislili, da so vsi jeziki enakopravni in da so z nemškim napisom podpisali nemško narodno zavest, ki bt jim morala biti še bolj tuja kot pa slovenska. Kjer koli se pojavi v kakem narodu marksizem v preveliki meri, se začne narod razkrajati, kar je popolnoma razumljivo. Marksisti gledajo samo na materijelno stran človeka, to je na njegov želodec. Duševna stran
— hrbtenica — jim ni mar. Z oslabljeno hrbtenico se da pa le nekaj časa životariti. Lep nauk nudijo inemški marksisti. Imeli so navidezno kolosalno orga-
nizacijo, časopisje, domove in ogromno premoženje. Vse skupaj pa je bilo zgrajeno samo na želodcu, hrbtenice ves ta ogromni aparat ni imel in pri prvem spopadu z narodnimi socialisti se je to orjaško telo brez vsakega odpora razblinilo v prah. In to se je zgodilo z organizacijo, ki so jo stavili marksisti celemu svetu za vzgled. Francoski marksisti niti niso počakali, da bi prišla ura preizskušnje. Komaj so izvedeli za razsulo nemških sodrugov, so se razcepili in pametnejši del se je začel nacionalizirati. Edino pri nas marksisti nočejo kreniti na pravo pot. Ne vemo, kaj je temu vzrok, a zdi se, kakor tudi je to smešno in poniževalno za nas, da je to posledica agitacije iz inozemstva, ki ima samo namen, da našim marksistom obesi za drag denar socialistične znake in podobne rekvizite, ki so jim postali nepotrebni in katerih bi se radi iznebili. Prepričani smo, da bodo inozemski sodrugi pustili naše na cedilu, kakor hitro bodo razprodali svoje zaloge.
Če bodo marksisti dosegli pri sedanjih volitvah
de-
lavstva ne sme omalodušili, ker bo ta morebitni uspeh zadnji. Potem bomo vztl« tudi Delavsko zbornico v roke mi, in mi bomo tisti, ki bomo iz delavskih zbornic napravili kladivo in dleto, ki bo oblikovalo značaj našega delavstva in našega naroda. Kljub prizadevanju zidov in marksistov, ki se skrivajo drug za drugega, nacionalna misel ni umrla. Ne samo marksizem, ampak tudi vse ideje, ki imajo za podlago internacionalnost, danes propadajo in leže na tleh pred nami nacionalisti, ki bomo zgradili svojemu narodu svoj socializem. M. J.
LočniškarHinko:
Strelske tekme v Beogradu.
Od uprave strelja č- ___
ke družine v Kranju določena ekipa se je na predvečer glavnih drž. strelskih tekem odpeljala z brzovlakom v Beograd. Sicer smo bili še jako »borni v zmagah, vendar smo šli z radostnim upom, optimistično razpoloženi v boj napram kadru dobro izvežbanih strelcev štrom naše države. Upanje nas ni varalo, čeravno smo bili nekam hladno sprejeli...
Katere doživljaje teh dni naj vam najprvo opišem? Ali one, od dobro plačanega, pa ne-použitega nočnega čaja v Vinkovcih?  Morda vas
Od leve na desno: Ločniškar, Mucolini Rozman, Jenko, Smole.
bi zanimala epizoda našega vrlega brata strelca M., kako nevstrašeno je krotil rujave krvoločne zmaje, ki mu niso dali spati? Ali ono, od nepozvanega, utrujenega kopitarja pred našimi hotelskimi vrati, ki je — ne meneč se za javni promet — obležal ... Rad bi vam povedal večerni trik, s katerim se je za cela 2 dinarja na-večerjala cela ekipa, pa to prepuščam cenj. bravcu, da se sam ob priliki potrudi do našega tovariša „gos-pon Masija", ki mu lahko tudi pojasni zadevo o ..djubrih s solato", ali ono o našem talismanu, ki nam je prinesel častno 5. mesto.
Bratje strelci! Težki dnevi, trenutki neizmerne preiskušnje naših strelskih spretnosli na vročih Beograjskih tleh so za nami. V dnevih drž. strelskih tekem od 15. do 23. 9. t. 1. je bil zbran v Carevi Ču-.priji zbor naših najboljših, v krvavih bojih in neštetih vitežkih tekmovanjih do zadnjih mišic sigurnih strelcev. Ne najdem primerov, ne besedi, s katerimi bi mogel vsaj približno opisati, dostojneje, svetlejše in jasneje pokazati del naših občutkov pri teh prekrasnih, živčno -do skrajnosti napetih borbah za državno prvenstvo, za pokal Nj. Vel. kralja, vsem nenavzočim bratom strelcem, ki morda še niso videli teh vitežkih borb medsebojnega tekmovanja. V naših srcih in dušah je bil nekak strah, boječnost pred temi silnimi junaki in sigurnimi vitežkimi strelci. Mi — na tekmovalnih poljih do sedaj nepreizkušeni — kranjski st.elci, smo z občudovanjem opazovali nevstrašene junake Črnogorske nepremagljive Beograjčane, ponosne Kragujevčane z znanim komitom bradatim P. na čelu, predrzne No-
vosadčana, vljudne Hrvate, gentlemenske Mariborčane, zagorele Bielečane in še mnogo drugih izbornih strelcev. Kranjska ekipa je bila proti njim le zelo mala, nepoznana skupina, ki smo jim bili prve dneve še povsem tuji. Po prvih manjših uspehih, po zmagovitem odstrelu našega Rozmana, smo vzbudili šele pri ostalih strelcih nekako zanimanje. „Prokleti Kranjci", kakor so nas pozneje nazvali, so se morali boriti proti tisoči najboljših strelcev, v ekipi (meddružin-skem) smo streljali v neugodnem vetru, kot prvi po žrebu. Sicer je bil prvi videz, da se je zaklelo proti nam celo peklo, izpostavljeni smo bili najhujši kritiki, celo nasmešek si videl v njihovih obrazih. Ker smo šli v viležki ogenj z vsem navdušenjem in pogumom, vsi kot en mož, za čast naše Gorenjske, se nas je celo Bog usmilil, ter obrnil situacijo v naš prid. Občinstvo se je divilo našim sirelom s sigurnimi zadetki ter se je šele po njih začelo interesirati za naše po-kolenje in naše kraje .. . Izgledalo je, da smo skoro nepoznan živelj, ker smo jim morali z izčrpnimi pojasnili dokazovati, da je „Kranj blizu Bleda, kod Ljubljane". Po .saznanju", da je .Kranj" kot peli v skupinah, smo se zadovoljno odpravili v Oficirski dom, kjer so bila ob patrijotičnih nagovorih izdana zares krasna darila.
Bratje strelci! Vrnili smo se ovenčani vsaj z delno zmago iz Beograda. Rešili smo čast naše prelepe Gorenjske, naš pohod je bil vsekakor zmagovit. Upajmo, da bomo drugo leto še bolj pripravljeni za viležke medsebojne borbe. Vadimo se vztrajno v orožju, pritegnimo vso našo mladino v naše strelske
tn kulturne hrame, da bomo slej ali prej prinesli Iz Beograda Najvišje priznanje, strelskih družin: kraljev pokal.
IZ ORGANIZACIJ in DRUŠTEV Občinska organizacija JNS v Kranju.
Pri seji občinske organizacije JNS v Kranju dne 27. septembra 1933 je bila soglasno odobrena danes objavljena kandidatna lista JNS, ki je bila medtem tudi že od sodišča potrjena. Na tej listi je dosl j podpisana dobra polovica, preko 500 vseh volilcev, kar je najboljši dokaz, da mora dobiti pri občinskih volitvah ta lista od 24 najmanj 21 odbOrniških mest. Soglasno se je priznala nujnost razpravi o nediscipliniranem nastopu predsednika občinske organizacije g. dr. Šemrov-a Franca, ki je kršil odborov sklep z dne 18. septembra glaseč se, da ne sme noben Član občinske organizacije JNS v Kranju niti podpirati niti postavljati kake druge kandidatne liste ali kandidirati na njej razven one, ki jo postavi kandidacijski odbor stranke. Vsled tega je bila predsedniku g. dr. Semrovu soglasno izrečena nezaupnica in zoper njega uvedena disciplinarna preiskava. Preiskovalnemu odboru je bilo naloženo, da raztegne to preiskavo tudi na vse one člane Občinske organizacije, o katerih se bo izvedelo, da so kršili omenjeni sklep. Končno je bilo soglasno sklenjeno, da se poveri s predsedniškimi posli prvi podpredsednik gimnazijski direktor v p. g. Košnik.
Občinska organizacija opozarja, da ne more nihče veljavno podpisati dveh kandidatnih list ali kandidirati na dveh listah.
Občinska organizacija JNS v Kranju je prejela od sekretarijata glavnega odbora JNS v Ljubljani, potom sreskega tajništva JNS v Kranju sledeči dopis z dne 3. 10.1933:
„Naše Banovinsko tajništvo je bilo iz več strani iz Kranja vprašano, da li so točne vesti, ki se širijo v Kranju, češ, da se sestavlja kandidatna lista z nosilcem dr. Šemrovom po odobritvi, oziroma na željo aH celo po nalogu bana dravske banovine g. dr. Ma-rušiča. Da se zadeva razjasni, sem ob priliki neke konference v navzočnosti gg. ministra dr. Kramerja, podbana dr. Pirkmajerja, senatorja dr. Ravniharja in načelnika Ribnikarja, g. bana opozoril na to agitacijo. G. ban je kategorično izjavil, da se lista g. dr. Šem-rova ni postavila niti po njegovi želji, še manj pa po njegovem nalogu, pač pa je izjavil, da v slučaju, ako se postavi v Kranju še druga nacionalna lista — ne bo on imel nič proti temu. G. ban me je tudi pooblastil, da smem to njegovo izjavo priobčiti naši organizaciji v Kranju". Dr. Zajec 1. r;
Občni zbor krajevne organizacije JNS v Kamniku.
V nedeljo 24 t. m. ob 10-ih se je vršil občni zbor krajevne organizacije JNS za mestno občino Kamnik ob veliki udeležbi članstva.
Občni zbor otvori agilni in zaslužni predsednik g. veter. svet. Rauter Jožo ter pozdravi in predstavi navzočim g. senatorja dr. Ravnikarja, člana gl. odbora naše stranke. G. senator se zahvali za prijazno povabilo g. goslancu Cererju ter povdari, da je vedno z veseljem pripravljen odzvati se enakim vabilom. Nato v daljšem govoru oriše delovanje senata, gospodarski položaj naše države in borbo med državami za gospodarsko premoč, pojasni pomen sedanjih občinskih volitev, zakaj so bile volitve tako nenadoma razpisane, zanika lažnjive govorice naših nasprotnikov, ki pripovedujejo nevednemu ljudstvu, da je vlada razpisala volitve radi tega, da dobi ugled med narodom in v inozemstvu zaradi posojila itd. Dalje povdari važnost teh volitev v gospodarskem in političnem oziru, ter konča z apelom na navzoče, da gredo složno, ramo ob rami v boj za zmago naše ideje.
Med in po govoru je žel g. senator viharno odobravanje.
Nato povzame besedo naš priljubljeni g. nar. poslanec Cerer Anton, ki pojasni veliko važnost sedanjih volitev, katere bodo odločale o naši gospodarski bodočnosti ter razloži prizadevanje vlade za omiljenje današnjega težkega gospodarskega položaja. Ko poda še nekaj pojasnil o lokalnih zadevah, konča svoj govor s pozivom na navzoče, da se ne dajo begati od morebitnih nasprotnih agitatorjev, katerim gre za lastni interes, ne pa za splošno korist naroda.
Tudi temu govoru je sledilo viharno odobravanje.
Nato poda poročilo o dosedanjem delovanju organizacije g. predsed. Rauter iz katerega je raz-
vidno, da je organizecija razveseljivo delovala na političnem, gospodarskem in socijalnem polju. Pojasni razveseljivo dejstvo velikega porasta naših članov tako, da je sedaj že nad 60% vseh volilcev včlanjenih v naši stranki.
Sprejet je bil soglasno predlog g. nar. posl. Cererja, da se odpošlje vdanostne pozdrave: predsedniku g. N. T. Uzunoviču, gl. sekretarju JNS g. ministru dr A. Kramerju, g. ministru I. Puclju in g. banu dr. D. Marušiču.
Nato so sledile volitve novega odbora pri katerih je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik g.
Ustanovni občni zbor ;
»Društva zas. in avionom, nameščencev j za srez Kranj v Kranju".
se je vršil v soboto 30. septembra ob 20. uri v gostilni pri „Peterčku", katerega se je udeležilo nepričakovano veliko število nameščencev, kar je znak nameščenske solidarnosti in, da pravilno razumevajo potrebo združitve v samostojni stanovski, nepolitični organizaciji. Občni zbor Je vodil predsednik pripravljalnega odbora tovariš Josip Varacha. Daljše poročilo o delovanju pripravljalnega odbora, kakor o namenu in pomenu ustanovitve nameščenske organizacije je podal tajnik pripravljalnega odbora tovariš Zmago Kožman.
Nova pravila društva so bila soglasno sprejeta. Iz teh pravil je razvidno, da Je namen društva združevati vse zasebne in avtonomne nameščence, gojiti stanovsko zavednost, pospeševati in proučevati gospodarske in socialne razmere nameščencev, proučevati vprašanja, ki se tičejo stanovskih in strokovnih nameščenskih Interesov, zastopati skupne stanovske in strokovne interese napram oblastim, javnopravnim korporacijam in službodavcem, skrbeti za izobrazbo članstva, osnovati podporne fonde v korist članstva za primer brezposelnosti, bolezni itd.
Član društva lahko postane vsak zasebni in avtonomni nameščenec brez razlike starosti in spola, ki je jugoslovanski državljan ali jugoslovenske narodnosti. Vsak član mora podpisati posebno pristopno izjavo. O sprejemu članov odloča odbor.
Pri volitvah je bil za predsednika društva soglasno izvoljen naš znani, delavni tovariš Anton Štem-pihar. V ostali odbor so bili izvoljeni: Varacha Josip, Cof Bogomir, Repič Drago, Modrijan Josip, Ažman Karol, Jamnik Kati, Intihar France in Zmago Kožman. Kot zastopnik pomočniškega odbora se kooptira v odbor Oto Potočnika. Kot namestniki so bili izvoljeni: Grošelj Alojzij, Osvald Otilija, Jereb Mihael in Ravtar Ferdo; v nadzorstveni odbor pa Jakofčič Ciril in Valenčič Ivan
Sklenilo se je, da se v Tržiču in Škofji Loki osnuje pododbor društva s samostojnim odborom.
Občni zbor je tudi soglasno sklenil, da pristopi novo društvo v članstvo Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani, ki bo po potrebi nudila novemu društvu, kakor posameznim članom vso zaščito in nastopila za nameščenske pravice. Članarina se je določila na Din 5'— mesečno, v katerem znesku pa je že zapopaden prispevek Zvezi in plačilo na-meščenskega lista »Organizator", katerega bo prejemal vsak član društva. Daljša debata se je razvila o ustanovitvi podpornega fonda, iz katerega naj bi se podpirali v slučaju brezposelnosti le oni člani, ki so k temu fondu prispevali. Končno se je pooblastil bodoči odbor, da izdela tozadevni pravilnik in poslovnik ter v teku dveh mesecev skliče izredni občni zbor, da o tem sklepa.
K zadnji točki dnevnega reda je podal dr. lanko Kosti, tajnik Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani izčrpno poročilo o stanovskih ustanovah, to je o Delavski zbornici, pokojninskem in bolniškem zavarovanju ter obrtnem pravu. Izvajanjem, ki so bila zelo zanimiva, so vsi udeleženci sledili z največjo pozornostjo.
Ta prvi občni zbor nameščencev kranjskega sreza je potekel v največji harmoniji kar je znak nameščenske solidarnosti. Razumljivo, saj edino društvo more v današnjih prilikah in razmerah nuditi vso pomoč in zaščito nameščencem, katero bi posamezni le težko ali sploh nikoli ne mogli doseči. Zato je dolžnost in zahteva stanovske zavednosti vsakega nameščenca, da se prijavi kot član društva, ker brezdvomno je, da čim močnejša bo organizacija, tem uspešneje bo lahko zastopala stanovske pravice nameščencev. Z. K.
vei svet. Rauter.
Pri sestavi kandidatne liste za predstoječe občinske volitve je bil soglasno izvoljen za nosilca liste dosedanji zaslužni župan g. Kratnar Franc, za odbornike in namestnike pa najboljši možje iz vseh stanov.
Pred zaključkom sta se priglasila k besedi še g. župan Kratnar in g. notar Zevnik, pozivajoč člane k disciplini, složnemu in agilnemu delovanju za čim častnejši uspeh pri predstoječih občinskih volitvah. Navzoči so se odzvali njihovemu povabilu z velikim aplavzom in odobravanjem.
SPORT.
Športni dan S. K. Korotana
prošlo nedeljo je potekel ob velikem zanimanju občinstva in pokazal velik napredek v vseh športnih panogah.
Po hazenski tekmi so otvorili junijorji Korotana vrsto nogometnih tekem. Podlegli so mladim Primor-jašem s 4 :1, vendar se jim poraza nI treba sramovati, kajti zaigrali so smotreno; manjkalo jim je le vzdržnosti, ki je prinesla gostom zmago. Če bi se dalo izenačiti fizično moč, bi naše mlade, kar se tehničnega znanja tiče, mirne duše lahko vzporedili rezervi, v lepi, nizki igri in smotrenem ter preciznem dodajanju pa jo nedvomno že prekašajo. Naj jim ta pohvala ne bo v škodo! Popoldne je domača rezerva igrala s kombinirano Ilirijo 3:3. V polju in kombinaciji so bili boljši gosti, pokazali so tudi mnogo več taktičnega razumevanja in jim je le prevelika neodločnost pred golom odnesla zasluženo zmago. V
sledeči glavni tekmi pa je Korotan I. odpravil prvo B-moštvo Hermesa s 5:1 (2:1). Rezultat bi bil lahko še višji, če bi domači trio izrabil, kar se mu je nudilo takorekoč na dlani. Spojki se ne poslužujeta pravilno predložk srednjega, njuna igra je premalo usmerjena na prodore in vsled pomanjkljivega postiranja ne izrabljata lukenj pred golom. G. trenerju bi priporočali sistematičen trening vsega napada v taktiki, predvsem tria, igračem pa več rednosti v posečanju teh treningov, če naj si napad prisvoji kak sistem. — Kranjski publiki, ki je ves dan z velikim zanimanjem sledila tekmovanjem in ki je tudi zvečer v izredno velikem številu do kraja napolnila veselične prostore, vsa čast.
Jutri se vrši revanžna prvenstvena tekma meri Korotanom in S. K. javornikom. Domači bodo hoteli dokazati, da je njihovo visoko zmago na Rakeku odločilo le njih večje znanje in da je bila popolnoma zaslužena.
MODNI KROJAŠKI ATELJE
se priporoča za izdelavo vsakovrstne moške garderobe, kakor tudi plaščev, kostumov in oblek za dame. Najnovejši modni listi so v veliki izbiri vedno na vpogled.
JOSIP KOS KRANJ, ROŽENVENSKA 50.
Vsa tapetniška in sedlarska dela
izvrši točno, solidno in poceni
IVAN JENKO
TAPETNIK IN SEDLAR, KRANJ PRI , JELENU'
MALI OGLASI
Kdor nudi al! išče službo, plača za vsako besedo 25 par. Najmanjši znesek je Din S'— Vsi ostati oglasi se računajo po 30 par za vsako besedo. Najmanjši znesek pri teh oglasih je Din 8*— Znesek je treba plačati pri predali naročila, oziroma vposlati v pismu obenem z naročilom. Za odgovor je treba priložiti Din 2'— v znamkah.
GODBENIKI. Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen boben, činele, triangel in harmoniko.
Na te instrumente lahko igra vsak posamezni vse naenkrat.. Naslov v upravi „Triglava*.
PRIPOROČAMO SLEDEČE TVRDKE:
POHIŠTVENO MIZARSTVO
ANTON KOS
KRANJ - KLANEC
POHIŠTVENO IN SPLOŠNO MIZARSTVO
DRAGUTIN PEČENKO
KRANJ - SAVSKO PREDMESTJE
POHIŠTVENO IN SPLOŠNO MIZARSTVO
JURIJ POLLAK
KRANJ - FAROVŠKA L O K H
POHIŠTVENO MIZARSTVO
ANTON KOKRLJ
LETENCE    P. GOLNIK
ANDREJ RIBIČ
Čevljar; specijalna izdelava gojzeric in   smučarskih čevljev
STRAŽIŠCE PRI KRANJU
SPLOŠNO KLJUČAVNIČARTVO, TR60VINA KOLES ITD.
VAN BITENC
KRANJ
IGNAC MAJNIK
strojno ključavničarstvo, trgovina koles, gramofonov itd. Izdelava štiriciklov v gasilske svrhe. KRANJ
TOVARNA  ZA ŽIMO
VILKO MASTERL
STRAŽIŠCE PRI KRANJU
J.KNIFIC
STHflŽlSČE PRI KRANJU
TOVARNA ZA ŽIMO
IZDELUJE, POSTAVLJA IN POPRAVLJA VSAKOVRSTNE PECI
OSE!I__II VINKO
KRANJ
LAP AVGUŠTIN
KRANJ Trgovski vrtnar - šopki - venci - cvetlice.
ofušnifc Tranc, 0(ranj
(fjvgovrnsfco vrfnarsivo
SPLOŠNO MIZARSTVO
FAJFAR ANDREJ
BISTRICA, P. PODBREZJE
FRANC KONJEDIC
Keramika, svete podobe, Jaslice itd.
STRAŽIŠCE PRI KRANJU
KEMIČNA INDUSTRIJA
KI K
KRANJ
TAPETNI Ki
VIKTOR TONEJC
({■mnnnnBBHninHni
KRANJ - ROŽENVENSKA ULICA
MODISTINJA
ff/zefa Orose f-'Vrečer
K   RA NJ
FRANC SINK
SLŠ6ICARNA IN  MEDIC ARN A
|K     R    A    N J
Splošno ključavničarstvo in v         stro/no-žično pletiteljstvo. FRANC V1Š1R ,„ STRAŽIŠCE 10 PRI KRANJU	JANKO ZUPAN SPLOŠNO MIZARSTVO KRANJ	
Erman Aloj z-vrtnar, Kranj \ Izdelovanje šopkov in vencev, velika zaloga clklam In drugih rož. 1		
Oglejte si njih krasne izdelke i		ta obrtni razstavi.
Za konzorcij .Tiiglava" Franc Luznar, urejuje Ivan Fugina, za tiskarno »Sava* Nikola Stokanović, vsi v Kranju.