Poštnina plačana v gotovini Uprtvnistvo ..Domovine" V Liublianl, Knatlova ulica 5 ______. Nsročnlna ta tniemjtto: tetrtletno 9 Din. polletno IS Oln, celoletne st 01»; a fafr n ■ U U n .1 C,11 L , . „„. J o.oo iznaia VSaK S&lftCK "mjtro men Amerike« četrtletno II Din,. polletno 24 Din, celoletno 48 Dtai Uredništvo ^Domovine", Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3128 ¥,®a" laerlka leti. I dolar. -Ri£on po§tne Hranilnik, podražnlce « Ij.bljanl.št. I0.ni. Oderuštvo se spet pojavlja Pet let je že minilo, odkar so se zaprla ' kenca naših zadružnih denarnih zavodov, i katerih je našel naš kmet v hudi potrebi rsojilo. Obrestna mera sicer ni bila huda, : še je bilo poroštvo pri zadrugah z neome-r.o zavezo, kjer mora zadružnik za vsako sojilo, pa naj si bo en sam tisočak, jamči, z vsem svojim premoženjem za vse dolgo' - zadružnikov. V. početkih tega zadružni. .-'. v i je prepadlo na ta način zaradi slabega istva posojilnic lepo število manjših posestnikov in so se v temeljih zamajali prej trdni grunti. Res so pogoji za posojila pri naših zadru' gan trdi, toda pomisliti moramo, kako se je godilo našemu kmečkemu dolžniku, dokler so ga imeli v pesteh razni vaški oderuhi. Za majhno posojilo je moral dolžnik upniku že naprej odšteti obresti, mimo tega pa je moral delati leto in dan tlako oderuhu, kar je zneslo marsikdaj več kakor vse posojilo. Dolga leta urejenega kreditnega gospodarstva pri n-ših zadrugah smo vzklikali: »Hvala Bogu, da so ti trdi časi za nami!« Ko so se pa zaprle za našega kmeta poso. ; i! niče. je spet oživel stari način iskanja posojil pri vaških oderuhih. Ne bi verjeli samemu pripovedovanju nesrečnih dolžnikov, ki sta jih pognali neurje a
  • menu g. bana je izpregovoril načelnik prometne uprave profesor g. Breznik, v imenu Inba koroških Slovencev narodni ooslanec Doberšek. v imenu Zveze kmečkih fan-• v in deklet g. dr. Rosina iz Maribora kot -stonnik Uč;Miskega dr"štva z<* Maribor V vi breg g. Va>ada, zia Zvezo Maistrovih uircev in Narodno odbrano profesor 0 dr. Dolar, v imenu ma^horske sokolske žune dr. Gorišek. narodni nosl^ncc 0. dr. Jari-č;č, nreHsedn'k podružnice Družbe sv. Cirila ;n Metoda v Mariboru g. dr. Lasič in Hrugi. Iz tajniškega poročila g. dr. Ivana Grudna povzemamo, da šteje družba 11 delujočih, 8 novih, odnosno na novo oživljenih in 13 nedelujočih podružnic. Družba podpira po svojih močeh obmejne šole in one na Kočevskem. Ponos družbe pa je nova narodna šola v Gradišču tik ob meji, ki je stala nad 279.000 Din. Vseh članov štej« družba nad 10.000. Za božič je obdarovala 38 šol na severni meji, 14 v Prekmurju in 24 na Kočevskem. Iz blagajniškega poročila g. Ludvika pa vidimo, da so znašali dohodki družbe okoli 627.000 Din, a izdatki okoli 608.000 Din. Celotna čista imovina družbe je znašala ob koncu decembra lanskega leta nad tri milijone dinarjev. Odbor družbe je ostal stari. Le namesto pokojnega Antona Hrena je bil izvoljen strokovni učitelj g. Ivan Robnik iz Celia, namesto dr. Frana Tekavčiča pa g. dr. Matej Scnčar iz Ptuja. V odbor je bil pritegnjen tudi predsednik akademske družbine podružnice g. Stare, da bi se na ta način akademska mladina pritegnila v večji meri k delu v družbi. Na predlog gimnazijskega ravnatelja g. dr. Dolarja iz Kranja jc bil ustanovljen sklad »Kočevski dinar« za zgrad bo slovenskega doma v Kočevju. Sklenjeno je bilo tudi, da bo drugo leto občni zbor družbe v Kočevju. Na koncu ic predsednik Zveze Maistrovih borcev in Narodne odbrane profesor dr. Dolar iz Maribora pre-čital tole resolucijo: Družba sv. Cirila in Metoda je v današnji narodni državi še zmerom potrebna. — Zavedajmo se, da sta ne samo Podravie in Po-murje, marveč bolj ali manj vsa Slovenija obmejno ozemlje in kot tako pomoči Družbe sv. Cirila in Metoda potrebno. — Pozivamo vse, ki iz kateregakoli vzroka stoje ob strani, da stopijo v naše vrste. — Rotimo Slovence, da politična onredeljenost nikoli ne sme tako daleč, da bi nas vezala z narodnimi nasprotniki. — Spoštujemo naše državne meje, vendar pa zahtevamo. da imajo naše narodne manjšin^ toliko kulturne svobode onkraj mej, kolikor je imajo manjšine v naši državi. — V svoji dinastiji vidimo edino rešitev, zato smo ji vsak čas pripravljeni dati največje žrtve.« Svetozar Pribičevič umrl Iz Prage je prispeta vest da je v torek ponoči umrl v tamkajšnjem sanatoriju bivši ju-goslcvenski minister g. Svetozar Pribičevič. V Pia?i je bival že več tednov. Proti koncu avguvta je zbolel na pljučih, da so ga morali prepeljati v sanatorij, kjer so zdravniki ugotovili, da ima tvor na pljučih. Temu se je pridružila pljučnica, ki ji je podlegel. Svetozar Pribičevič se ie rodil kct. sin učitelje 26. oktobra 1. 1875. v Kostanjici v Liki. Dcikcnčal je realno gimnazijo v Kirlcvcu in študiral potem fllczcfijo v Zagrebu in Pragi. Po nekaj letih službovanja na gimnaziji se je posvetil publicistiki in osnoval v Zagrebu srbski list »Srbobram«. Bil je pred vojno soustanovitelj Srbsko-hrvatske koalicije ia tudi sicer vpliven politik ju t slovenske smeri. Znan je zagrebški veleizda;'niški prcces proti njemu in njegovima bratoma Valerijami in Adamu. Svetozar je bil takrat že obsojen, a je bil zaradi aboliranja procesa spet oproščen. Ob ustanovitvi Jugoslavije je bil prvi ,iu-goslovenski minister za notranje zadeve. L. 1921. je bil še enkrat minister za notranje za. deve, nato pa v naslednjih letih večkrat minister za prosveto. V prvem povojnem letu 1919. je v Sarajevu s svojimi somišljeniki ustanovil Demokratsko stranko. Ustava iz 1. 1921. je bila v glavnem njegovo delo. L. 1924. se je Pribide-vičeva s,traja ločila od Davidovica in ustanor vila Samostojno demokratsko stranko, ki se je 1. 1927. sporazumela s Stjepanom Ra-dičem, kar je imelo za posledico ustanovitev Kmečkodemokratske koalicije. Sledilo je usodno leto 1928., ko 'e radikalni poslanec Puniša Račič v narodni skupščini ustrelil pristaša Kmečkodemokratske koalicije Pavla Radica in dr. Basarička, a Stjepana Radiča je nevarno ranil, da ie pozneje podlegel poškodbam- Sledila je Vladavina 6. januarja 1. 1929. Politične okolncsti so nanesle, da je Svetozar Pribičevič zapustil državo. Bival je najprej v Pragi, pozneje se je preseli! v Pariz. Pred nekaj tedni je že bolan prispel v Pra- DOMOVINA št. 38 * (m-Mffi rrnuTtruT - po, kjer pa se mu je zdravje tako poslabšalo, j Ime Svetozarja Pribičeviča je tesno spo ječa so ga morali prenesti v sanatorij. Tu je ' no z bc-rbami našega naroda za osvoboditev I odlegel zahrbtni bolezni. in z zgodovino naše mlade države. Zakaj še nI pogajanj o tekstilni kolektivni pogodbi Banska uprava v Lubljani je izdala tole sporočilo: »V ponedeljek 14 t. m. bi se bi'a morala začeti pogajanja o predlogu kolektivne pogodbe tekstilnih delavcev, ki ga ie izdelalo društvo podjetnikov tekstilne stroke za dravsko banovino v L ubljani Pogajani bi se bili morali udeležiti za podjetn ke č'ani omenjenega društva, za delavce pa delavski zaupniki ob posredovatru inšpektorja dela. Pogajanja se niso mogla začeti, ker delavstvo v tekstilnh tvornicah v Kranu ;n Škofji Loki še ni izpraznilo zasedenih zgradb. Posredovanje bana, da se stavka povrne v zakonito obliko in da se v ta namen v znak spoštovanja tuje lastnine zlasti izpraznijo neuora ® vičeno zasedeni tvorniški prostori, je uspelo v vsej banovini razen v tvornicah v Kranju V nedePo in ponedeljek se je vršilo v Bratislavi v Češkoslovaški zasedanje stalnega sveta Male Antante Pred zaključkom zasedanja so predsednik u-goslovenske vlade in minister za zunanje zadeve dr Stojadinovič. predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža. rumunski minister za zunanje zadeve Antonescu in češkoslovaški minister za zunane zadeve dr. Krofta sprejeli novinarje. Češkoslovaški minister za zunanje zadeve di Krofta, ki je zdaj predsednik stalnega sveta iim je prečita! sporočilo o zasedanju Iz poročila je razvidno, da bodo države Male amante. Češkoslovaška. Rumu-nija in Jugoslavi!a. nadaljevale dosedanjo politiko miru in lastne varnosti. Držav- Maie gospodarskem področju z vsemi držav im1 ki ga nače'om ostane;o zveste ^ sosed hučoio Soteščan: Pod nesrečno 11 zvezdo Peter ie kosil ob poti travo Sonce ie bilo že visoko, pa še ni dobil zajtrka. Ženo ie sicer pogrešil, a m vedel, kam ie izgin.la. Vprašal ie očeta oa mu ni da! odgovora »Pa še oče naj pridejo.« H 'e naročil, preden io ie odslovil. »Tudi s Petrom bova govorila.« Sklepi, storjeni v žuonišču so se zrahljali že med potjo Oobarica e prispela v Zakotje s povešenim obrazom. Oči so 'o izdaale. da ie jokala »Ni res!« ie udaril ob mizo čeprav se ie spomnil, da mu ie Lenčka položila roko okrog pasu zaradi česar io ie pokaral. v »Res ie bilo res.« ;e priča' stari oče »Liud-je so g'edali za vama .. . Sram vaiu bodM« Peter ie planil pred očeta: »Tedai ste vi. k: delate zmešniavo? V roki molek. v srcu pa laž in.sovraštvo!« »Kar sem videl, bom izpovedal pod prisego. Greha ne bom prikrival.« Starcu se ie utrnila solza. Strašne reči ie doživel pod nesrečno zvezdo. On oa ie tuPl in razgra;al: »Prepovm vam vsako vmešavanje v moie zadeve. Na k'ooi pri peči 'e vaše mesto. In otroka se nimate več dotakniti!« Hči ie zaeovariala očeta in psovala Lenčko Prepir ie odmeval do vasi; v večerni tišini se ie razumela vsaka beseda. in Škofji Loki. Povsod so zmagali trezni razum, pravna zavest in disciplina, samo v Kranju in Škofji L^ki je delavstvo pod vodstvom maloštevilnih neodgovornih prevratnežev ostalo nedostopno za vse razloge in za vse prigovarjanje. Če se tedaj pogajanja o kolektivni pogodbi niso mogla začeti, kakor je bilo zamišljeno, so temu krivi delavci v tekstilnih tvornicah v Kranju in Škof i Loki. Za vsak dan. k: na ta način gre v izgubo, so odgovorni oni. Ob lastvo. ki ie poklicano, da ščiti splošne koristi in koristi skupnosti, ne more prekrižanih I rok gledati, kako večina razsodnega delav stva trpi škodo zaradi nerazsodnosti manjšine. Ukreneno je. da se razsodnemu delavstvu izpolnijo obljube, ki so mu bile dane«. da se okrepi ugled Društva narodov, katere-j'h navdaja enaka dobra vola m so 'a to. ohraniti najboljše razmer e in glede na dogodke v Španiji iztavliao. da belo sie> ko prej odločno izvajale politiko nevmt š.ivanva v antante so voluie sodelova'i na pdit čnem in notrane zadeve katerekoli države Skočilo je tud naglašalo. da e e Oba ga bova že ugnala.« Drugi dan ie Gobarira res stonila v župni-Sče. Prispela '"e vsn obiokana in bleda, ker se nonoči ni nasnala Tra:aln 'e prece1 dolgo, preden mu ;e izpela svo'e dolge 1'tan'ie Žuon k ie bi! skrben in moder duhovnik V vsakem kotu svoie žunniie ie imel svoe zaupnike. zato so mu bile razmere tudi pri Gobanu dobro znane V7dlhovanie mlade ženice n: prav nič iznremenilo n:egove sodbe. .»Peter ni vsega kriv«, se ie glasilo ne.govo mne-ne. »Vsa okolica nima tako pridnega, skrbnega in varčnega človeka. Res ima morda tudi svoie napake, na t"di va?e vedeti ° ni morebiti tako. kakršno bi moralo biti. Mož ie glava !n žena se mu mora pokoriti « Minka se ie izgovariala na očeta. Duhovniku se ie zresnilo lice: »Mož vam mora biti več kakor oče. Starši nai se ne vtikaio v take zadeve. Stari ljudje so marsikje krivi prepira med zakonci.« V potrdilo ii ;e navedel nekai domačih zgledov in izrekov cerkvenih učenikov. V Varšavi se je ve čdni mudil francoski tr-goviniski minister Bastide in imel važne razgovore s poljskimi državniki o gospodarskem sodelovanju obeh držav. Sklen eno je bilo, naj se kolikcir le megoče pospešujejo medsebojni stiki francoskih in pol skih industrir cev in trgovcev. Trgovinska pogodba "med obema državama bo izpopolnjena. Med Rusijo in Norveško ie zavladala velika napetost. Ruska vlada ie protestirala pri norveški vladi, ker je ta dovolila, da je Trocki na njenem ozemlju pripravljal zaroto proti sedanji ruskj vladavini. Na podlagi dokaznega gradiva iz moskovske obravnave proti Zinovjevu in tovarišem i n. raznih drugih listin, ki jih je dostavila norveški vladi je ruska vlada zahtevala od Norveške, nai takoj izžene Trockega in na ta način onemogoči nadaljnle rovarjenje prod Stalinu. Norveška vlada je na to zahtevo odgovorila, da je nepristranska pre:skava norveških oblastev ugotovila, da se T ročk ni pregrešil zoper gostoljubnost 'n da ne drže .dokazila, ki jih e predložita ruska vlada Kljub temu pa je norveška vlada v toliko ugodila želji Moskve, da je ntermrala Trockega v samotnem okraju n mu onemogočila vln od takrat me preganiaš... Noč in dan si ored menoj... Zakaj odlašaš z maščevanjem?« »Alj noriš?« se je oglasila žena, »Mla- karjeva bajta gori, pa ni nevarnosti, čeprav zanaša veter iskre v dolino ...« »Khm, koča gori... Ali nisi šla ven iz sobe?« Mož se je zavedel in popravljal; »Ves sem bil zmeden ob misli, da gori na vasi... Zdai sem miren; bajta naj le zgori do tal, ni je škoda.« Mož se je oblekel in odšel na pogorišče. Žena pa ni umela besed, ki jih je izgovoril s' tolikšnim strahom in trepetom. 11. Zanimanje med prebivalci gorske vasice za razkritje zagonetnih dogodkov je utonilo v vrišču svetovne vojne. Nad Zakotjem se je bočila krvava zarja; slednja hiša k bila zavita v globoko žalost. Na vasi ni bilo več cvetočih fantov in ponosnih mladih mož; družine so ostale brez opore in domovi brez gospodarjev. Povsod se je čulo jokanie zapuščenih mater z nepreskrbljenmi otroki. Kraj zaupanja in tolažbe je bilo še vaško znamenje, kjer so se zbirali vaščani zvečer po delu. Tu so prižigali luč in molili, ali pa peli litani.ie z vzdihujočim odpevom: Marija, k tebi uboge reve mi zapuščeni vpijemo.« Ljudje so prosili miru, toda vojna se je šele komaj začela. V daljavi so grmeli topovi, kakor bi hoteli kričati bolestne klice in goreče prošnie, naj bi se skrajšali dnevi svetovnega razdejanja. Gobarjev Jože je bil v Zakotju med doraslo mladino edini, ki ni odšel na vojno. Zaradi pokvarjene noge ni bil potrjen v vojake. Doma je bil sam za vsako delo. Oče ie ležal bolan in mati je vsa izmučena komaj še opravljala gospodinjstvo. Prav občutno so pogrešali starega očeta, ki je nekega večera zaspal pod nesrečno zvezdo. Tudi stari Mlakar je zapustil svoje bogastvo; njegove poslednje besede so bile; »Toliko denarja imam, pa moram vendarle umreti!« Peter je podedoval vse njegovo premoženje. In prav tedaj so mu začele pojemati moči kakor svetilki, kadar ti zmanjkuje olja. Bolezen ga je položila na bolniško postelo, nobeno zdravilo mu ni več pomagalo. Z ljudmi bolnik ni hotel občevati. Navadno je bil obrnjen v zid, ali pa je spal, če mu ni bil po volji tisti, ki ga je obiskal. Takrat ga tudi domači niso smeli dramiti. Kadar je čutil, da ni nikogar blizu, tedaj je začel mrmrati. »Ali ga še ni?« je vprašal samega sebe. »Ni ga še,« ga je nekoč iznenadila žena. »Kmalu bo tu...« je odvrnil plašno. »Kdo?« je poizvedovala s strahom. »Na fanta sem mislil.« je rekel čez nekaj časa. Zaradi spora pri krstu ga ie redkokdaj poklical po imenu. Vstopil jie Jože, ki je slišal pogovor v vežo. »Ali vam je hudo?« je vprašal očeta ter mu obrisal znoj z bledega čela. Bolnik mu je nemo prikimal. ^Če želite, grem po duhovnika...« »Kar pojdi Jože.« se je strinjala mati. »Doma bomo pa med tem pripravili, kar je potrebno.« Oče je odkloni! njuno željo. »Danes še ne, morda jutri ali oa kdaj pozneje ...« »Peter. glej. da ne bo prepozno!« je vzdihovala žena. »Pomisli, koliko časa že nisi bil pri spovedi.« ra- Kako se dekle reši iz zagate, boste čitali. Opozorite vse, ki niso naročniki, da se naro" če zdaj, ko se bo začel eden najlepših romanov »Domovine«. ♦ Glasilo Jugoslovenske nacionalne stranke. Vodstvo Jugoslovenske nacionalne stranke bo začelo izdajati politični tednik kot službeno strankino glasilo. Tednik se bo imenoval »Jugoslovanski glas«. Izhajati začne v četrtek 17. t- m. ♦ Odkritje spomenika skladatelju Davorinu Jenku bo v nedeljo 20. t. m. ob 15. v Cerkljah pri Kranju. Odkritja se udeleže zastopniki naših oblastev in zastopniki društev. Vabljeni! * Smrt uglednega Postojnčana. Iz Pošto j. ne je prispela žalostna vest, da je uimrl g. Stanko Lavrenčič, ugledni posestnik in trgovec, zaan daleč po Sloveniji kakor vsa Lav-renčičeva družina, katere poglavar g. Josip Lavrenčič preživlja jesen življenja v Ljubljani. Pokojnik je umrl v najlepši moški dobi. Dne 9. t. m. je praznoval 501etnico, a takrat je že dva dni ležal za močnim prehladom in zaradi zastrupljenja črev, ki si ga je bil nakopal na nedavnem izletu. Po hudem trpljenju je Stanko zdaj dotrpel. Zapustil je vdovo go- Maro iz ugledne ljubljanske družine finančnega svetnika Lončarja in tri otroke. Velika tragika Lavrenčičeve družine je, da je smrt tako kruto posegla po treh otro. kih. Pred leti je umrl prvi sin odvetnik dr. Josip, potem je zavratna bolezen strla gospo Mileno Zerjavovo, soprogo dr. Gregorja Žerjava, ki ji je kmalu sledil v skupni grob, in zdaj je nesrečno naključje ugonobilo še Stan ka, ki je ostal na domačem posestvu in ga vodi'1 z zgledno sposobnostjo. Pokojnemu Stanku, bivšemu dobrovoljcu in vedno zna. čajnemu možu, bo trajno ohranjen časten spomin! * Naši vestfalski ro'aki so se vrnili. V nedeljo dopoldne je pod vodstvom predsednika zveze narodnih delavskih in podpornih društev v Nemčiji g. Pavla Bolhe obiskalo odpos m-stvo vestfalskih rojakov, bivajočih na obisku v domovini, gospo dvorno damo Franjo Tavčarjevo na Visokem. V odposlanstvu je bila tudi gospa Killova, soproga uglednega novinarja iz Gelsenkirchena, ki je po lanskem po-setu Jugoslavije objavil v uglednih nemških Mož pa se ni dal pregovoriti. »Bom že povedal, kadar bom pripravljen,« je rekel ter se obrnil v steno. S:n ie primaknil stol in sedel k postelji. Videlo se mu je, da ima nekai na srcu. »Rad bi ga nagovoril zaradi oporoke,« je slutila mati. »Čemu vendar sitnari, saj je tako vse njegovo.« Jože ni mislil na oporoko. Očetu ie hotel sporočiti neko novico. »K sosedu je prišel človek, ki vprašuje po vas ter se dela, kakor bi bila kdo ve kako dobra znanca. Ko-marjeva dekla ga ie videla na pokopališču ob grobu našega očeta.« »Kakšen pa je?« je vprašala mati in bolnik se >e obrnil proč od stene. Na obrazu se mu je poznalo s kakšnim zanimanjem je sledil pogovoru, ki se je pletel med materjo in med sinom. Kakšnih šest ali sedem križev bo že imel na hrbtu. Brada mu ie vsa siva, da je kakor kakšen puščavnik. Pri sebi ima tudi kovčeg in je prav čedno oblečen.« »Kdo bi neki bil?« je ugibala mati. »V teh časih pride tod mimo mnogo tujcev.« »Tu'ec prav za prav ni.« je dvomil Jože. »Sati ie kar domač, kamor pride. Na hrani je pri Lenčki. kjer vse pošteno plača. Ima neki precej denarja.« »Rada bi ga videla,« je želela mati. »Bom pa stopil ponj, sai se tako rad pogovarja. In če ie siromak brez doma, bi lahko ostal pri nas nekai časa,« je vprašujoče gledal očeta. Bolnik je privolil brej premišlanja. Neznanca s sivo brado pa Jožetu ni bik) treba dolgo iskati. Srečal ga je na poti blizu dnevnikih vrsto zanimivih člankov o lepotah Jugoslavije. Gospa dvorna dama je vestfalske rojake sprejela z vso prisrčno ljubeznivostjo in zagotovila polno naklonjenost, zlasti še novo ustanovljeni Zvezi ženskih društev na Vest-falskem, nato pa je gostom razkazala svoj prijazni dom in jih tudi pogostila. Gostje so odnesli z Visokega najlepše vtiske. Popoldne si je skupina vestfalskih Slovencev ogledala tudi ljubljanski velesejem, kamor jih je prijazno povabil ravnatelj dr. Dular. V ponedeljek so dragi rojaki po 14dnevnem bivanju v Sloveniji spet zasedli svoj avtobus in nastopili pot vračanja v vestfalske črne revirje. * Volitve s pooblastili. Z Dvora pri Žužemberku nam pišejo r Kakor znano, je pri volitvah v Dvoru dobila lista JRZ z nosilcem g. Travnikom 146, lista opozicije z no silcem g. Kovačem pa 143 glasov. Proti vo. ne zamudite začetka zanimivega romana f* kriminalni roman začel bo izhajati v prihodni številki »domovine«. doma. »No, čigav si pa ti?« je zapičil palico predse ter se oprl nanjo. »Gobarjev!« Mladenič mu ie pokazal s prstom domačo hišo. »Mhm! Tukaj služiš najbrž za hlapca. Pa te niso vzeli k vo akom? »Takih ne marajo. Saj je pa tudi prav, da ni treba iti Kako hudo bi bilo zapustiti bolnega očeta!« »Kakor čujem, imajo samo tebe... Edinec pa dva grunta... To bo bogatra!« »Kako pa vse to veste?« — Fant se je čudil, odkod so tujcu razmere tako dobro znane. »I, kaj ne bi vedel!« se je nasmehnil in zamahnil z roko. »Ali mati še živijo? Nekdanja Gobarjeva Minka...« »Ali jih poznate?« »Bolje kakor tebe...« »Pa bi se nekoliko oglasili.« Fant je zavil z neznancem s poti na dvorišče. Gobarica ju je radovedna čakala na pragu. »Zdaj smo pa tu!« Starec ji je ponudil roko. Moj. kako smo se izpremenili!« Ženica ga ni mogla spoznati. »Kako me pa gledaš! Ali nisem več tak, kakor sem bil pred leti?« »Janez!« je kriknila presenečena. §ele zdaj ga je prijela za roko in potegnila k sebi. »Mnka!« Bratu je trepetala desnica v njeni roki. »Časi so se izpremenili in mi smo si komaj še podobni. Tončke že zdavnaj ni več ... Pri očetu sem bil na pokopališču ...« »Letošnia zima jih je vzela,« se ie zasolzila ob spominu na očeta. »Pričakovali so te do poslednega trenutka ...« Bratu je bilo tesno pri srcu. »Saj veš. ka- litvam je bila vložena pritožba na upravno sodišče v Celju. Pritožba zlasti navaja, da so tik pred zaključkom volitev volili trije volilci s pooblastili, ne da bi prišli osebno glasovat, kakor to določa zakon o občinah. Od teh treh volilcev je eden star 94 let in slep, drugi pa 90 let in ne zna pisati. Javnost z velikim zanimanjem čaka, kaj bo reklo upravno sodišče. Ako razveljavi volitev s pooblastili, se bo moralo glasovanje obnoviti, ker imata, potem obe listi enako število glasov. * Občinske volitve v Št. Janžu na Dravskem polju so razpisane za 11. oktobra. Te dni je bila vložena prva kandidatna lista- Je to gospodarska lisba, katere nosilec je večletni župan dosedanje velike občine Slovenje vasi, priljubljeni in ugledni posestnik g. Friderik Lešnik, znan kot vzoren gospodar. Na. mestnik je posestnik g. Franc Šolar, bivši banski svetnik. Lista JRZ doslej še ni sestavljena. Kakor se čuje, bo njen nosilec g. Janez Selmšek. * Kdaj bodo občinske volitve v Sloveniji, V nedeljo ie bil v Novem mestu shod Jugoslovenske radlka'ne zajednice. Na shodu je govoril tudi banoviaski tajnik zajednice bivši minister dr. Fran Kulovec. V svojem govoru je med drugim sporočil, da bodo splošne občinske volitve za Slovenijo v nedeljo 25. oktobra. * Izidi nedeljskih volitev na Hrvatskem. Preteklo nedeljo so se vršile občinske volitve v 41 občinah savske banovne. Udeležba se je gibala po večini pod 50%- Najmanjša udeležba je bila v občini Jezeranah. kjer je izmed 2249 volilcev glasovalo samo 551. torej samo 24%. Značilen ie izid volitev v občini Dugaresi, ki ima 1648 vpisanih volilaev. Tu sta bili dve kandidatni listi: oficielna Mačkova lista z nosilcem Jankom BoFarom na čelu in od dr. Mačka nepriznana lista z nosilcem Miom Brozovičem. Glasovalo je 980 volilcev. Zmagala je nepriznana lista z nosil-oem Brozovičem, ki je dobila 515 glasov, pre-padla pa je oficielna Mačkova lista, ki ie dobila 465 glasov. Ta izid ie tem bolj presenetljiv, ker je Mačkovo glasilo »Hrvatski dnev-n'k« tik pred volitvami razglasilo, da je smatrati one pristaše Hrvatske sel»aške stranke, ki bodo glasovali za Brozovioevo listo, za odpadnike, ki so se sami izklučili iz stranke. Povsod drugod so zmagale Mačkove liste. ko je bilo,« se mu je tresla beseda. »Doživeli so pač vsoko starost.« »Devetdeset let trpljenja! Ničesar dobrega ni«o imeli na stara leta...« »Nikar ne govoriva o tem,« je bila njegova tiha prošnja. Dovolj so mi povedali sosed-:e...« »Jože. tvoj stric je tu!« je rekla, da bi za-grn la grenke spomine. »Povedi ga k očetu!« Brž >e smuknila v kuhinjo, da postreže bratu. Jože pa je povedel strica v bo niško sobo. »Peter, kam si prišel?« ga je nagovoril s sočutjem njegov nekdanji tovariš. »Sedi, Janez!« Bolnik ga je spoznal po glasu. Poda! mu je izpod odele svojo velo desnico in namignil sinu, naj gre. »Prišel sem se ti zahvalit,« mu je rekel tiho Janez, ko sta bila sama. »Tvoja molčečnost me je obvarovala neprijetnih posledic. Dejanje je zastarelo po dolgih letih pokore, kateri se nisem hotel odtegniti. Hudo mi je bilo po izgublenem domu, toda za pokoro sem hotel ostati mrtev in živeti na tujem kot izgnanec.« »Janez, ti si bil nedolžen...« Bolnik se je odkašl.ial in je nadaljeval, ko ga je nehalo du-šiti: »Vse, kar si pretrpel hudega, si prebit zaradi mene. Ali mi moreš odpustiti?« Tovariš ni razumel, zakaj ga prosi odpu-ščania. »Ti nisi ubil skopuha...« mu je pojasnil. »Ročica, s katero si zamahnil, je šla preko njegove rame ...« »Kdo pa ga je ubil?« je strmel v bolnika. »Jaz sem ga ubil in oropal... To se je zgo* dilo tedaj, ko si ti šel počivat... Od onega + Spremembe pri upravnem sodišču v Celju. S kraljevim ukazom je postavljen za sodnika upravnega sodišča v Celju banski svetnik dr. Rajko Mula ček. Sodnik upravnega sodišča v Celju dr. Josip Bavdek je upokojen. * Zakon o minimalnih mezdah. V kabinetu ministra za socialno politiko in narodno zdravje se je vršilo posvetovanje o uveljavljanju določb zakona o zavarovanju deiavcev, ki se nanašajo tia zavarovanje za primer onemoglosti in starosti. Seiji so prisostvovali zastopniki Kraljevska rodbina 'je v soboto zapustila okrožnih in osrednjega urada za zavarovanje delavcev in direktor Pokojninskega zavoda v Ljubljani dr. Vrančič. Takoj nato se je vršilo posvetovanje ministrov, ki so sprejeli načrt zakona o minimalnih mezdah. * Poštne pristojbine na Rdeči križ. Ministrstvo za pošte je na podlagi zakona o Rdečem križu odredilo, da se mora v času od 20. do 26. septembra letos, plačati za vsa navadna in priporočena pisma, dopisnice, razglednice, navadne in vrednostne pakete za brzoja-ve v domačem prometu obvezno posebna pristojbina za Rdeči križ v znesku po 50 par. Za ostale poštne pošil:ke kakor tudi za one pošiljke, ki so po zakonu poštnine proste, se ta pristojbina ne plača Za pošiljke v tujino plačilo ni obvezno. Pristojbina za Rdeči križ se plača s posebnimi znamkami Rdečega križa. Za trankiranje dopisnic in pisem v domači državi v času tedna Rdečega križa so izdane tudi posebne poštne znamke po 75 par in 1.50 Din s poviškom 50 par v korist Rdečega križa. S temi znamkami frankirane dopisnice in pisma ni treba frankiratj še s posebnimi znamkami Rdečega križa po 50 par. * Uredba o prenosu nepremičnin v dravski banovini. »Službene novine« objavljajo uredbo ministra pravde o prenosu nepremičnin na področju a.pelacijskega sodišča v Ljubljani. Uredba se nanaša na področja okrožnih sodišč v Mariboru, Celju, Ljubljani in Novem mestu, in sicer za vsa področja sreskih sodišč v Lendavi, Murski Soboti, Ljutomeru, Gornji Radgoni, Ormožu, Ptuju, Sv. Lenartu, Mariboru. Slov. Bistrici. Marenbergu, Preva-Ijah, Slove,njgradcu, Šoštanju. Gornjem gradu, Vranskem, Konjicah, Celju. Kamniku, Tržiču, Kranju, Kranjski god. Brdu. Škofji Loki, Ljubljani, Vrhniki, Logatcu, Cerknici, Ložu, Kočevju, Ribnici in Velikih Laščah. Na področju omenjenih sreskih sodišč je v bodoče dovoljena prodaja nepremičnin ali oddaja v zakup, ki bi trajala nad pet let, le na podlagi posebnega dovoljenja komisije, ki se v to svrho osnuje pri vsakem izmed omenjenih sreskih sodišč. Posebno dovoljenje ni potrebno le v primerih, kadar gre za prenos lastninske pravice v svrhe narodne obrambe, državne uprave in banovinske ali občinske samouprave. Dovoljenje za prenos lastninske pravice se bo izdajalo v vseh primerih, ki niso v nasprotju z državnimi koristmi; zabra-njen bo prenos lastninske pravice, ako se ugotovi, da gre za spekulativne namene ali da se hoče izigravati agrarna reforma in znova osnovati veleposestva. Prvostopne komisije pri sreskih sodiščih sestavljajo predsednik sreskega sodišča ali po njem določen sodnik, odposlanec prvostopnega upravnega oblastva, in predsednik dotične občine, na katere področju je prodajna posest. Proti odločitvam te komisije je dopustna pritožba n,a prizivno komisijo, ki obstji pri apelacijskem sodišču v Ljubljani in ki jo sesavljajo predsednik apelacijskega sodišča, zastopnik banske uprave in član banske-ga sveta. Odloki te komisije so izvršni. Delovanje članov teh komisij je častno in za svoje delo ne dobijo nobene odškodnine. * Zbor Zveze kmečkih fantov in deklet. V restavraciji pri Levu v L ubljani se je v nedeljo dopoldne vršil občni zbor Zveze kmečkih fantov in deklet Navzočnih .ie bilo 1-10 odposlancev- Zbor. ki je potekal v najlepšem redu, je vodil predsednik g. Ivan Kronovšek. Zlasti zanimiva razprava se je razvila glede na nedavno spletkarjenje »Slovenske zemlje«. Bilo je soglasno sklenjeno, da Zveza slovenskih fantov in deklet ostane zvesta svonm smernicam in od'očno odklanja vsako vmešavanje nepoklicanih v njene notranje zadeve. Za predsednika ie bil ponovno soglasno izvoljen g. Ivan Kronovšek in z njim domala ves dosedanji odbor, s čimer je bilo podano najlepše izpričevalo o popolni složnosti v tem društvu. * Češkoslovaške znamke s sliko našega in rumunskega kralja. Pariški listi poročajo, da je bilo na sedanjem zasedanju Male antante sklenjeno, poudariti skupnost smotrov vseh treh članic te zveze tudi s tem, da se bodo uvedle v vseh treh državah znamke, ki bodo kazale moč in voljo zveze na zunaj. Znamke bedo popolnoma enake. Na znamkih bodo tre;h državah različno vrednost, v izvedbi pa pa bod popolnoma enake Na znamkah bodo slike državni hpcglavarjev Male antante. Tako bo češkoslovaška poštna uprava kct prva dala v promet znamke s sliko kralja Petra n. in rumunskega kralja Karola in s slikama Beograda in Bukarešte. * Premog v Tuhinju. Pod Znoijilami v bližini Loke v Tuhinjski dolini so našli v potoku kose črnega premoga- Ko so iskali še naprej, so naleteli na manjša ležišča premoga, ki dado slutiti, da so morda tem večji skladi premoga. * Westnova tovarna v Gaberju pri Celju sprejema vsak dan nove delavce in je obnovila obrat že v vseh oddelkih. V ponedeljek dopoldne se je zbralo pred tvornico okrog 2000 delavcev iz raznih srezov, ki so prišli iskat zaposlitve. * Huda nesreča je zadela znanega gostilničarja in večletnega občinskega blagajniku na Krki g. Borštnika Josipa. Na poti proti vasi Gmajni ga je s kolesom povozil ključavničarski pomočnik Klančar Franc. Borštnik je dobil tako hude poškodbe, da je obležal nezavesten Prenesli so ga na dom, kjer se je šele čez dobro uro zaved°l. Iz žužembsrka poklicani zdravnik g. dr. Smole je ugotovil nevarne poškodbe in odredil njegov prevoz v ljubljansko bolnišnico, kjer visi zdaj že dolgo časa med življenjem in smrtjo. Ker je že v letih, so poškodbe zanj toliko nevarnejše. Krčani, med katerimi je splošno priljubljen, mu žele skorajšnje okrevanje. + Smrt uglednega trgovca. Pred dnevi se je ugledni ptujski trgovec in posestnik Martin Vrabl. star 46 let, hudo poškodoval, ko se je prvič vozil na motornem kolesu. Prepel a-li so ga nezavestnega v bolnišnico, kjer pa mu zdravniki niso mogli več pomagati in je umrl. Vrab| jie bil dolga leta član in blagajni trgovskega gremija. član uprave Združenja trgovcev v Ptuju, član načelstva Zadružne elektrarne v Ptuju, član načelstva Me-tne hranilnice in mestni svetnik. Bodi mu ohranjen lep spomin, preostalim naše sožalje! * Smrt strrega lovca. V Noršincih ie umrl daleč naokrog znani posestnik Janez Zemliič. Pokoin ie bil zelo dober gosoodar. Poleg domače siromake. Stric naj ti bo moi namestnik.« Janez se ni branil dediščine svojega umrlega tovariša. Ostal ie pri hiši za strica, ker mu usoda ni zaupala gospodarstva s svojo drago zaročenko. Tako mu je bilo pač usojeno pod nesrečno zvezdo. Konec. trenutka nisem bil več miren... Denar, ki sem ga porabil, mi ni prinesel sreče... Še danes mj leži na vesti kakor kamen ...« Bolniku je zastala beseda Nemo iie gledal svaka in čakal niegove obsodbe. Iz grla mu je piska Io sviranie mrtvaških godcev Janez mu ni rekel žal besedice. Ganilo ga je jodkrto priznanje. S srca mu ie padla silna teža, ki jo ie prevzeli bolnik na svoje rame. Vest mu je utihnila po dolgih letih strašnega razdeiania. O kako hvaležen ie nesrečnemu tovarišu za odkritosrčno priznanje! Bolnikovo razkritje pa še ni b lo končano. Manjka'o ie še poiasnilo zakaj mu je podtaknil zločin ubo?a. Razložil mu ie vse do kraja ter ga prosil odpuščanja »Pozabi mojo zlobnost in molči!« ie sklenil svojo prošnjo. č'm nai ti povrnem storeno krivico?« O povračilu oa svak ni maral slišati. »Zavest, da sem nedolžen, je vredna več kakor vse bogastvo.« Peter se ie umiril po dolgi dobi svo-e tem ne preteklosti. Denar in prikrivanje, zločna ga ni moglo zadovoliiti. Pomirilo ga ie šele odkritosrčno priznanje. Nato sta potegnila črto čez nrnile dogodke. Mlakar je menil, da se bo treba pripraviti za potovanje. Janez ;e poklical sestro in Jožeta. Oba sta komaj čakala, kdai bosta smela vstopiti. t »Oporoko bi rad napravil,« je omenil ženi, ki je takoj poslala fanta po priče in po župana. Ko je uredil svoje zemeliske zadeve, je Imel bolnik samo še eno željo: poračunati s svojim Bogom. Velik ie bil niegov dolg. toda ^SRvični upnik ni gledal na število zablod, ampak na skesano srce, ki je prosilo odpuščanja. Bolniku so napočili poslednji trenutki zemeljskega življenja Poslovil se ie od svoje žene in sina. ki sta močila s solzami njegovo bolnško posteljo. Negove posledne besede so veljale sinu. ki mu je naročil: »Denar, ki je določen v oporoki, razdeli pravično med črna legija Je umorila nad SO ljudi „„ „„1,l;..x;..__,-______1 A V Zedinjenili državah so odkrili taino društvo črna legi'a. ki ie počenialo strašne zločine. Policija je trdno odločena postopati brezobzirno v nadi. da se ji -bo oosreolo pojasniti mnogo zločinov in sumljivih samomorov, ki jih ie morala zaradi pomamkan a dokazov in natančnejšh podrobnosti uvrstiti med nepojasnjene zločine. Preiskavo vodi sodnik Duncan Mac Crea iz Detroita Na njegovo odredbo so bili mnogi člani Črne legre aretirani in ko so jih zaslišali, so povedali nekaj podrobnosti o delovanju tega tamega društva, o nienih članih. in zločinih. Prosili so pa sodišče, naj jih obdrži v preiskovalnem zaporu, češ, da se boje strašnega maščevanja legije, ki so io izdali. Za Črno legijo so vedela oblastva Ze dolgo, niso ji pa mogla priti do živega. Šele umor nekega Harlesa Pooleia. č'gar truplo so našli v jarku ob cesti, je nepričakovano in čisto no naključju pripomogel do razkrinka-nja. Pooleja so zločinci pripeljali na polje z avtomobilom in ponoči ga ie v svitu bakel ustrelilo 12 mož, ki so imeli glave zakrite s črnimi kapucami. Zaviti so bi] v črne dolge plašče, pokrite z belimi mrtvaškimi glavami s prekrižanimi kostmi, kakor iie bila to navada pri članih Ku-Klux-Klana (neke vrste fašističnega društva). Poole je b:l namreč v Črni legiji obtožen, da je pretepal svojo žetio. Naloga črne legije ie bila boi proti nenrav-nosti in vsemu, kar se upira ameriškemu duhu. Policija je dognala, da je prišlo nad 50 l udi navzkriž s predpisi tega tainega društva in vsi so plačali to s smrtjo. Črna legija šteje nad 135.000 članov in med njimi je mnogo uglednih politikov. Največ članov ie pa imela med srednjimi sloji, zlasti med delavstvom. tega je bil znan lovec im je imel prvo besedo na vseh loviščih, ki jih je zelo dobro poznal. Njegovega pogreba se je zato udeležilo zelo mnogo lovcev. Naj počiva v miru! * Po 20 letih se je vrnil iz ruskega ujetništva Mehmed Šefič iz Bosne. Mož pripoveduje, da je samo vkazanski guberniji še okrog 30.000 bivših vojnih ujetnikov Jugoslovanov, kar bo pa najbrž zelo pretirano. Domov ga je napotila vest nekega francoskega lista, da je Jugoslavija zelo bogata dežela. * Stari rimski vodovod odkrit. Te dni je vseučiliški profesor dr. Balduin Saria izkopal v Brezuli ostanke rimskega vodovoda, ki je segal od današnjega Zlatega studenca v Fra-mu do današnje Hajdine. Obstajal je iz kanala, ki je bil širok 60 cm, globok pa 45 cm. Ob vsaki strani ob kanalu je bil 45 cm debel zid. * Močan potres v Beogradu. V nedeljo zjutraj kmalu po 4. uri so aparati pofireso. memega. zavoda na Tašmajdamu zabeležili začetek precej močnega potresa v daljavi 90 km od Beograda. Potres je trajal kakšno minuto. V Beogradu samem so žvenketala stekla na cknih * Škoda po toči v Tuhinju. Poročali smo, da je bila škoda v neveljski občini, ki obsega tudi del Tuhinjske doline do Sel, cenjena na 486.000 Din. V tej vsoti ni upoštevana škoda na sadnem drevju, ki je tudi znatna, saj sko ro v nobeni vasi ne bo sadja, še večja pa je škcda v občini Tuhinju, ki obsega srednji del doline do Motnika. V tej občini je škoda ocenjena na 733000 Din. Najbolj so prizadete vasi Loke, Srednja vas, Potok, Snovik, Gradišče in Rakitovec. Prebivalstvo se obrača na vse strani za pomoč, da bi mu bila vsaj omogočena nabava semenskega žita po znižani ceni. Nad polovico posestnikov je tako prizadetih, da nimajo sredstev za nakup žita in se bo pač moralo nekaj ukreniti, da polja ne ostanejo prazna. * Velik požar v Selnici ob Dravi. Nedavno ponoči je nastal v trgovini z mešanim blagom Ferda Jagriča v Selnici ob Dravi ogeni, ki se ie s silno naglico razširil. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Selnice, dospeli pa so tudi gasilci iz Maribora in od drugod Gasilcem se je posrečilo ogenj omej;ti. Vse blago, ki je bilo v trgovini, ie zgorelo, ali pa je uničeno. TONE BRDflR: u ¥elfka ljubezen R0|W.1N IZ PRETEKLIH DfU »Ali se nista snjči prepirala vaš gospod oč? in vaš gospod brat. grof Stanko?« »Da,« je brez premišljevanja in z vidno vnemo pritrdil Hugo. »Bi! sem slučajno v bližini. Ampak šlo je za neko družnsko zadevo,« je pristavil in pri tem postrani pogledal baronico Elviro, »kj ie ne maram obravnavati v javnosti!« »Gospod grof.« ie odgovoril sodnik zelo vljudno, a resno, »najbrž se ;e zgodil zločin!« »To je tudi moje prepričanje!« je vneto pritrdi) Hugo. »Ali imate kakšen vzrok za to svoje prepričanje?« »Da!« je prizna! Hugo. Delal se je, kakor bi Ie nerad govoril, toda to je bilo samo hinavstvo. Sai je bil že osumil svojega brata Stanka in s tem povzročil govoroo, da je starega grofa zastrupil lastni sin. govorico, ki se je bila razširila po vsei okolici. Sodnik je mislil, da ima zdai priložnost, izvedeti kai več. Bi! je še mlad uradnk. Ni še. imel veliko izkušenj, a bil je zelo vnet za svoj poklic. »Govorite, gospod grof, razložite mi vse, kar veste! Vaša dolžnost je. da natanko poveste vse. kar bi morda pomagalo odkriti hudodelstvo'« mu je prigovarjal sodnik. i .ii Škoda se ceni na 100.000 Din. Kako je og:nj nastal še ni dognano. * Odtrgana skala je podrla kozolec. V Do- leiri Straži se je te dni okrog 3- ure odtrgala z gorskega grebena Srebrnika ogromna skala, ki tehta preko 6000 kg. Skala se je zvalila kakih 500 po hribu navzdol. Njeno pot v nižino je spremljalo votlo bobnenje, zaradi česar so se vaščani prebudili iz spanja in prestrašeni vstajali. jSkala je na svoji poti vse zmečkala, k sreči'samo drevje, nekaj klopi in neki kozolec, blizu katerega se je potem ustavila. NTena pot ie držala dober meter od hiše trgovca in gostilničarja g. Petreta- Vaščani so zaradi tega dogodka prečuli ostali del noči, ker so se bali. da ne bo prvi sledilo še več skal. * V bedi je živela in zapustila bogastvo. Te dni so našli v turščici na polju mrtvo 60-letno Katjo Ježevo iz Struge pri Ludbregu. Zapustila je 300.000 Din, vendar je pa živela v bede Ljudje so govorili, da je bila zadavljena in da jo je zadavil eden izmed njenih dolžnikov, sodna komisija je pa ugotovila, da jo je zadela kap- 4 Bik ga je ubil. Huda nesreča se ie pripetila pred kratkim v Žicah pri Sv. Juriju v Slov- goricah pri posestniku Rezanju Jožefu. Ker je Rezanja imel precej pokvarjene jasli v hlevu, je najel tesarja Komperšaka Karla iz Žitnic pri Sv. Ani v Slov. goricah. Ko je Kom-peršak popravljal jasli pri velikem biku. ga je žival vrgla z rogovi v jasli in ga^začela močno stiskati po vsem, telesu. Preden so domači na Komperšakovo kričanje prihiteli na pomoč, je bil mož že nezavesten. Domači so nesrečneža komaj izvlekli izpod rogov podivjanega bika ;n ga spravili v hišo. kjer ie izdihnil. Pokojni Komperšak je bil zelo marljiv t^sar. Štel je 57 let. * Žrtev prevelike marliivosti je postal ka-mnolomec Ocepek Jože. po domače Mohoriev iz Stranskega vrha. stanujoč za Savo pri Ko-rimšku. sfiar 29 let, oče dveh otrok. Poprej je bil nekoliko časa zapos'en v apnenicah g. NVeinbergeria. pozneje na železniški progi, od pomladi dalje .pa v kamnolomu g. Jospa Hau-cka v Zagorju. Pred dobrimi 14 dnevi ga .ie nad desno sence zadel droben kamenček. Paznik ga ie takoj napotiil k zdravniku, ki mu je priporočil neka1 dni počitka Ocepek pa si ni dal odmora in ie dela! še ves teden v solm-cu in si nakopa! prisad, da ie ob^eža' z oteklo Vsi naokoli so napeto pris'uhnili. Hugo ie prikimal, ker mu je bilo zelo 1 u-bo. da ga je sodnk silil k izpovedi. Baronica Elvira mu ie molče nekai naniign;la. a oci je ni hote! razumeti. Hugo ie natanko popisal prepir med očetom •in sinom in razmerje Sianka do Cvetke. Ko je omenil, da se ie ra/.dr a Stankova zaroka z Elviro. se Elvira tli mogla več premagovati. Planila ie kvišku in kri ii ie zalila obraz »Protestirati moram proti temu. da se o teh stvareli tako natanko govori! V sramoto m.1 spravlate. gospod grof!« »Prosim te. Elv'ra ii ie šepnila mati in io skušala potegniti nazaj na divan. »sa: ie vendar že vse znano! Zastonj se upiraš!« Hugo ie skomigni! z ramo in nada^eval: »Lahko ste preorčani, draga baronica, da je tudi men' nepriietno izdajati te rodbinske skrivnosti! Ker pa gre za odkriti? hudodelstva. ne smem ravnati oo svo ili čustvih, ampak moram govoriti iasno in naravnost.« »Ali hočete morda mojega zaročenca, svojega lastnega brata. snrav;t; v zvezo s tem zločinom?« ie vzkliknila Flvira in oči so se ji zabliskale. »Trdim, da ie vaš° sumnčene neutemeljeno in da n'mate nikašnih dokazov!« Zdai se ;e oglasil še sodnik. Hugo pa si ;e grizel ustnice. »Dovolite, mlostljiva barrnica,« ie reke! sodnik, »gospod grof potrjuje samo to. kar .ie že dokazano' Mi hočemo samo ugotoviti, da je imel vaš zaročenec s svojim očetom prepir, kj se je tako končal, da je rankj gospod grof sina naravnost zavrgel. — Saj sem vas prav razumel?« se je spet obrnil k Hugonu. »Drug drugemu sta grozila, kaj ne?« glavo. Zdravnik je odredil nujen prevoz v bolnišnico, kjer so ga zaradi zastrupljenja krvi operirali, vendar je bila vsaka pomoč že zaman. Marljivemu možu bodi ohranjen topel spomin. * Iz zvonika zagrebške katedrale je skočil. Zvonik zagrebške katedrale postaja privlačnost samomorilcev. Te dni se je pognal z nega upokojeni sodnik iz Sarajeva Daniel Brun, star 47 let. Padel je 50 m globoko in obležal mrtev. * Huda avtomobilska nesreča pri Krapini. Dne 8. t. m. se je pripetila pri Krapini avtomobilska nesreča in se je le srečnemu naključju zahva iti, da so ostali vsi štirje potniki pri živi jenu. Omen enega dne zjutraj je napravila družba štirih oseb iz Ptuja izlet v Krapino. Ko so prispeli v bližino Krapine do železniške proge, je v tistem trenutku privo-zil osebni vlak. Ker ie na tem mestu proga nepregledna in tudi ni železniških zapornic, je avto zavozil od strani naravnost v vlak. Sunek je bil tako silen, da je.prednji del av-ttomobfa z motorjem vred odtrgalo in zdrobilo. Radi silnega sunka so dobile vse štiri osebe, ki so bile v avtomobilu, hude poškodbe. Iz Krapine so poklicali po telefonu ptmske reševalce, ki so prepelali ranjence v Ptuj. * Zaradi bolezni v smrt. Predzadn o sredo popoldne je šla na avstrijsko stran preko obmejnega murskega mosta v mesto Radgono na Rotenturm-Zorzinijevem gradu uslužbena 18; letna Lizika štefančeva, doma iz Melov pri Gornji Radgoni- Svoji spremljevalki je pred odhodom dejala, naj jo Dočaka v Gornji Radgoni, češ da gre po zdravila v mesto. Toda spremievalka jo ie čakala zaman. Lizika ie krenila na breg reke Mure in skočila v vodo. Avstrijskemu orožništvu. ki so mu ljudje takoj javili skok nesrečnice v Muro. ie uspelo nedaleč pod mostom potegniti truplo nesrečnice iz valov. Prizadevanje dveh poklicanih zdravtrkov. obudti .io k življemu, je bilo za-m:n. Pokojnica je bila izuoena v šiviljstvu-Pred dvema mesecema je šla iskat službo v Zagreb, a ti mestno življenje ni prijalo. Septembra si? je vrnila in stopila v službo na gradu. Ker ie nekoliko pokašl.ievala. jo je službodajalka opozorila. na; gre k zdravniku, kar .ie usodno sredo storila. Zdravnik ie pri temeljiti preiskavi ugotovil, da ie iet:ka začela nov>rphl:nti *itd: t>n-i mlada pljuča. Zato »Da!« je pritrdil Hugo. »Mo brat. žal, ni delal tako. kakor mora delati sin z očetom. Vztrajal ie pri nekem svojem sklepu, in zaradi tega sta se sporekla.« »Aha!« ie šepnil sodnik in se je sklonil k tajn ku. ki ;e marliivo zaoisova! izpovedi. »To ste napisa'!? Dobro! — Potem ste videli, gospod grof. da ie vaš brat prinesel očetu kozarec vode?« »Da. bil sem tam v salonu in vrata so bila samo priprta. Mo>i oče ie bi! zelo razburjen in ie bil nekai časa v omed!ev:ci. Tedai ;e vzel mo< brat nekai z mize — mislim, da ie bila stekleničica — in ie s tem. hite! v spalnico Kmalu nato se ie vrnil s kozarcem vode v roke« »Vaš gosood oče ie pi! to vodo? Ali ste to razločno videli?« Vse je bilo tiho in pričakovalo odgovora. Hugo pa »i de al: »Da. vse sem videl!« »A i n ste nič hudega sumili, ko je vaš brat odšel s stek'eničico?« > Kai hudega si nisem mogel misliti, drugače bi bil takoj stoo;l noter Stekkničice nisem videl tako natanko Mislil sem. da ie kakšno pomirjevalo sredstvo je razlagal Hugo. »Ali ste ostaM na istem mestu toliko časa, da ie brat šel?« »Ne!« je dejal Hugo. »Ne morem si razlagati. kako ie izginil'« »Ali ni# nihče izmed vas videl! mladega gospoda?« je vprašal sodnik. Ali mi more kdo povedati, kje se zda; naha;a?« Kazalo ie. kakor bi bila hotela Elvira neka: povedati, kajti skočila je pokonci: ko pa jo je verjetno, da si je nesrečnica končala življenje zaradi bolezni. * Samomor Slovenke na Rabu. Te dni si je končala na Rabu življenje sobarica Amalija Ajdova iz Tepanja- Skočila je s strehe hotela »Imperiala« 30 m globoko in obležala mrtva. V smrt je šla baje zato, ker jo je zapustil njen ljubček, hotelski sluga, s katerim sta bila že več let prijatelja. * Otrok je umrl za posledicami opeklin. Te dni se je hudo ponesrečil 4-letni sinko delavca Plaskan Stanko iz Latkove vasi pri Sv. Pavlu pri Preboldu. Fant je stopil v Latkovi vasi k otrokom, kj so bili na paši in kurili. Ko se je z njimi igral, je padel v ogenj, pri čemer se mu je vnela obleka in je dobil hude opekline po obrazu in vsem telesu. Pokl cana je bila celjska reševalna postaja, ki je fanta z avtomobilom prepeljala v bonišnico. Kljub skrbni zdravniški negi pa je otrok umrl. * Vsa gospodarska poslopja v plamenih. Smoletovo kmeDi.o v Formah je doletela huda nesreča. Domači so delali na polju, ko so zajeli njihovo šupo plameni. Ogenj.se je z naglico razširil na vsa gospodarska poslopja. Živino so spravili iz hleva, pa tudi nekaj poljskega orodja so rešili, vse drugo pa je zgorelo. Požar se ie videl daleč po Sorškem polju in e privabil na pomoč poleg domače še petero oko'iških gasilskih čet. ki so požrtvovalno pomagale gasiti. Zal je primanjkovalo vode, nagajale pa so tudi motorke. * Požar sredj mesta. Prav na dan žegnanja na Grabnu ie vse slavnostno razpoloženje pokvari! požar, ki je nastal popoldne v gospodarskem poslopju Grogove gostilne na Grabnu. Ogenj se je širil z naglico in je bila nevarnost vel ka. da ne bi ogeni zajel hišo, v kateri je gostilna in poleg stoječo hišo g. Jagodica, kjer sta tudi gostilna in trgovina.. To nevarnost so preprečili kamniški gasilci. Požar je bil udušen. Kako je požar nastal, doslej še ni znano. M .'stn..' stražnik je odvedel v zapor nekega gonjača živine, na katerega pada sum. da je morda zanetil požar v vinjenosti. Natančnejše bo ugoto-v:la preiskava. * Ustreljen iz lastne puške. V Kupincu blizu lastrebarskega je občnski blaga nik Juro Bak-šič razkazoval svo;o novo puško- Ta čas. ko je vstal od mize ie priiel novo puško občinski redar Štimac. Naenkrat se mu je pa puška sprožila in šibre so zadele Bakšiča v trebuh, dn ;p kmalu 'zdihnil. * Smrten padec s strehe- V torek zjutraj se je pripetil v Marijini ulici 10 žalosten do. godek, M je zahteval življenje mladega moža. Tam popravljajo hišo, v kateri je večina pisarn mariborskih odvetnikov. Hiša je last advokata g. dr Schmida iz Gradca. Kleparska dela opravlja tvrdka Somrek, ki je v torek, zjutraj poslala na delo 211etnega pomočnika Ozvalda Mlinariča. še pred odhodom je mojster Mlinariča opominjal, naj bo na | visoki strehi previden. Dal mu ie s seboj vrv, s katero naj bi se pomočnik navezak Mlina, rič pa je odvrnil, da nima strahu in da se mu še ni nikdar vrtelo v glavi. Zato se tudi ni navezal na vrv. To pa je postalo zanj usodno. Ko je stopil na žleb in pogledal v globino, se mu je nenadno zavrtelo v glavi, da je omahnil. Pri padcu se je v višini drugega nadstropja skušal ujeti za okno, ki se je pa odtrgalo in zgrmelo z njim vred na tla. Ponesrečenca so takoj odpeljali proti bolnišnici. Toda že na poti je izdihnil- Oblastvo je ugotovilo, da zadene krivda ponesrečenega pomočnika samega, ki je bil nepreviden. * Požar. Pri posestnici Pavli Kmetičevi iz Spodnjih Rač je v gospodarskem poslopju nastal požar, ki so ga pa domačin; pravočasno opazili in sklicali gasilce. Z združenimi močmi se je gasilcem posrečilo, da so ogenj omejili. Zgorelo je le podstrešje. * Glavna razprava zaradi znanih dogodkov v Kerestincu je razpisana za 5. oktober. Obtoženih je 29 ljudi, ki so sodelovali pri tem napadu. Na razpravo, ki bo traala kakih 10 dni, je pozvanih nad 200 prič. Obtožence bo zagovarjalo 25 odvetnikov. * Ponarejeni kovanci. V zadnjem času so se pojavili v Mariboru in okolici ponarejeni kovanci, zlasti 50-dinarski. Oblastva marljivo poizvedujejo za ponarejevalci in se je orožnikom posrečilo izslediti razpečevalca v osebi 32-letnega Franca od Sv. Barbare v Slovenskih goricah. * Državni mejniki izginjajo. Ze dalje časa so graničarji ob avstrijski meji opazovali, da izginjajo z me;e državni mejniki. Te dni so odkrili tak mejni kamen v gozdu pri Dravi, kamor so ga odnesli dos'ej še neznani storilci. Preiskava se nadaljuje. * Vlomi na deželi se v zadniem času silno množijo. Tako so v Svečini v Slovenskih goricah vdrii neznanci ponoči v stanovanje po- sestnika Janeza Švingerja in odnesel 800 dinarjev gotovine in več drugih predmetov. Tudi posestnik Jožef Babšek v Makolah je imet neželen obisk v svoji viničariii, odkoder so vlomilci odnesli okoli 50 litrov vina, lovsko puško in razna živila. Pri raznih posestnikih na Pohorju je bilo v zadnjem času izvršenih več vlomov in tatvin. Zdaj se je orožnikom posrečilo izslediti 22!etnega brezposelnega delavca Franca Znidariča, ki se je klatil po Pohorju, in o katerem sodijo, da je strahoval naše pohorske kmete. * Smrtna žrtev podivjanosti. V Debečem, mali vasi nad Javorjem pri Šmartnem, je v prepiru rudar Antonijev s Pristave pri Stični do smrti sunil z nožem v srce 25 letnega mli-narjevega sina Jožefa Zurgo, po domače Ba-lantinovega iz Debečega. Nesrečni Zurga j« kmalu nato izdihnil. Antonijev se je po uboju sam naznanil orožnikom v Stični, ki so ga odvedli v Višnjo goro v zapor. Pokojni Zurga je bil miren in dober fant. * Bila je nasilna smrt. Kakor smo že poročali, so naš'i v celici mariborske jetnišnice mrtvega jetnika Antona Uranjeka. Raztelešene je ugotovilo, da je smrt nastala zaradi otrpnjenja možganov. Uranjek je imel razbito lobanjo in srrtih sedem reber. Sojetnik pcr kojmega Uranjeka Koloman Vrečič je priznal, da je Uraheka ponoči pretepel, češ da mu nI dal miru. Najbrže je Vrečič navalil na Urar njeka in ga butal z glavo ob zid, kar je povzročilo smrtne poškodbe. Vrečič se bo moral zagovarjati zaradi uboja. * Mlad nepridiprav. Orožniki v Ribnici na Pohorju so aretirali mesarskega vajenca Franca iz Slovenigradca, ki ga je bil njegov gospodar, mesarski mojster Anton Kuhdr iz Slovenigradca, poslal s 6750 D n k Sv- Antonu na Pohorju, da bi tamkaj prevzel in plačal dva para volov. Vajenec pa ni še! k Sv. Antonu, marveč se "'e odpeljal do Vuhreda, potem pa krenil v Ribnico in Maribor in v treh dneh zaDravil nad 4000 Din. Izročili so ga sodišču. * Vlom v župnišče. Pri Sv. Sebast:anu so vlomili neznanci ponoči v župmšče. Skušali so izprazniti omaro v obednici in navrtati železno blagajno. Zupni upravitelj g. Bejek Jan-ko se ie zbudil in stopil v obednico. Ko je prestrašen zavpil, so vlom lci zbežali. * Nova velika tihotapska zadeva v Beogradu. V Beogradu so spet odkrili veliko tiho* tansko zadevo. Uslužbenci občinskega troša- je soumk pozorno pogledal, je stisnila ustni-oe nn .e spjt sedla. Naposied je povedal sluga Jože, da je videl grofa Stanka, kako ie ves razburen prišel iz grofovih sob in naglo nekam zbežal. Kje je zdai mladi grof, ni vedel nihče. »Bomo že zvedeli, je dejal sodnik. »Ali ste kaj poizvedovali?« »Da,« je pritrdil Hugo. Po vsej okolici smo iskali mojega brata. Jaz si, kakor rečeno, ne morem razlagati, zakaj se skriva. Morda je zbežal?« »Zbežal? Skoraj gotovo!« ie prikimal sodnik. Zelo važno je. da pride vaš brat sem. Takoj bom dal potrebne ukaze!« »Ne verjamem, da bi ga mogli na ti!« ie dejal Hugo in je postrani pogledal Elviro. če se čuti krivega.« Umolknil je, kajti iznenada so se vsi navzoči zganili in med njimi je vstal grof Stanko, kakor bi bil zrasel iz tal. »Tu sem!« je dejal Stanko in stopil pred sodnika. Ta nenadni prihod grofa Stanka ie presenetil vse. Dolgo so bili vsi, kakor bi b'li okameneli. Elvira je bila prav tako presenečena kakor Hugo. ki je izmed vseh najmanj mislil, da bi zdaj Stanko utegnil priti sem. Toda Hugo se je kmalu zavedel in potuhnjeno. škodoželjno so se mu zabliskale oči. Mirno je stopil preiti svojemu bratu in pomenljivo dejal: »Dobro, da si prišel!« Tedai je zašumela Elvirina oblaka poleg Jjega. Videlo se je, kakor bi hotela baronica hiteti k svojemu zaročencu, se potegniti zanj in se zani boriti. S strahom je spoznala, kako strašen vihar se zbira nad njegovo glavo. Zdaj mu ni več zamerila nezvestobe. Vso ie prevzel strah, neizrek'jiv strah za nega. ki ga je ljubila. Grof Stanko pa ie ni pogledal, kakor da je ne bi bilo tu. Bil je bled kakor smrt in ustnice so se mu tresle. Kako se bo branil — so se vsi izpraševali? VII. KDO JE BIL? Grof Stanko je ponosno stopil k bratu Hu-gc-nu in ga prezirljivo pomeril od vrha do tal. Ne da bi čakal sodnikovega vprašanja, je dejal: »Slišal sem tvojo obtežbo! Najin oče je umrl in ne morem ga več klicati za pričo. Ko bi mogla njegova usta še govoriti, bi tu pred vsemi pevedal, da si ti nesramen lažnik! Če je moj oče umrl res nasilne smrti, mora priti resnica na da.n! Moje roke so čiste!« »Dokazi to!« je siknil Hugo, »Dokazi, da nisi kriv! Kar sem jaz izpovedal je gola resnica in ne bom preklical nobene besede!« »Pcdlež, dobro se zavedaš, da lnžeš! Pogu-biti me hočeš!« je vzkliknil Stanko in dvignil pest, kakor bi ga hotel udariti. »Tvoje sovraštvo do mene ie tako veliko, da si zmožem po krivenm priseči proti meni!« Hugo je cdskočil in gospodje so stopili med brata. Stanko se je komaj pomiril in se ie obrnil proti sodniku: »Takoj ko sem izvedel, da je moj oče umrl« je rekel, »sem prihitel sem in sem pripravljen odgovarjati na vaša vprašanja.« »Zakaj niste ostali čez noč v očetovi hiši?« je kratko vprašal sodnik. »Zato, ker sem po snočnjem dogodku pklenil, da niko'i več ne prestopim praga te hiše.« »Ali ste dali piti očetu iz tega kozarca?« Grof Stanko je pogledal kozarec, ki mu ga je bil pokazal sodnik. Mesto na mizi, kjer je stal, je bilo zaznamovano s kredo. »Mogoče je, da je bil ta kozarec,« je odgo. voril Stanko. Zanesljivo pa tega ne morem povedati!« »A!i priznate, da ste nekaj prilili k vodi? Morda iz te steklenice?« V jezi je Stanko sunil nazaj sodnikovo ro. ko, ki mu je pomolila pred oči steklenico. »Ne!« je vzkliknil. »Ničesar, prav ničesar nisem primešal vodi! — Ali je kdo tu, ki verjame to, ki me ima za tako izprijenega, da hi napravil tako hudobijo?« Vsi so molča'i, nihče se ni upal oglasiti, ču-lo se je samo Hugovo zaničljivo smejanje. »Torej tajite?« je spet začel sodnik in se je obrnil k zdravnikom. »Ali ste že spoznali, kakšen strup je to, gospodje?« »Ne še!« je nejevoljno odgovoril sodni zdravnik. »Drugega ne more biti ko cian. kalij!« Zdravnika sta se začela pogovarjati o strupu in nista mog'a končati svojega pogovora, ker sta drug drugemu ugovarjala. Tedaj je stopil iz vrste sodnijskih gospodov vitek gospod srednje postave star kakšnih štirideset let. Njegov obraz ni kazal nič posebne, ga, samo oči so bile nenavadno bistre. Izdajal« so, da jim le malokaj ostane skrito. Med razpravo je ta gospod molčal, toda po. zorno je opazoval Hugona in baronico Elvira, Ko se je začel Stanko tako odločno zagovar. rinskega urada so vršili nerednosti na ta način, da so uvoženo blago za nekatere tvrdke delno nižje ocene vali, delno pa niso zaračunali sploh nobene trošarine. Uvedena je najstrožja preiskava. * Vlom. V Grajenšaku je bil izvršen vlom pri viničarki vdovi Neži Vodanovi. Stara ženica si je prištedila 1000 Din v srebru po 50' 20 in 10 Din. Rrezdvomno je vlomilec moral vedeti, da ima 65 let stara ženica prihranjen denar. Storilec je ob času, ko je bila Vodano. va v vinogradu pri delu, porabil priliko, vflio" imil v stanovanje in odnesel ves denar. Orožniki iz Ptuja so aretirali mlajšega moškega, ki je osumljen vloma. * Kamenje v golšah piščancev. Trgovec s perutnino Ivan Vršič pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je pred dnevi kupil od nekega posestnika iz Nadbišca 15 piščancev. Vršiču se je zdela golša piščancev nenavadno velika in trda. Živinozdravnik je ugotovil, da je dotični posestnik krmil piščance s kamenjem velikosti graha do oreha. Zadnjo besedo bo izpre-govorilo sodišče. * Vlomilci na deželi. V stanovanje učitelja Friderika Majcna na Mariji Snežni so vdrli vlomilci ter odnesli vso posteljnino, obleke in druge predmete. Posestniku 'Ivanu Kudru v Gačniku pa so tatovi odnesli iz kurnika šest puranov. * Smrt zaradi vinjenosti. Posestnik Pavel Dvoršak se je vračal tz Maribora, kjer .ie prodajal na trgu sadje, domov v Duplek. Bil Če močno vinjen- Ko se je pripeljal mimo posestnika Koprivnika, ki je bil še do nedavnega orožnk in je DvoršaJca zaradi tatvin večkrat pestil, je začel Koprivnika zmerjati. To je slišal Koprivnikov hlapec Vohak Herman in prišel z dvorišča. Tudi Vohaka je začel Dvoršak zmerjati, ker ga je močno sovražil, odkar ga je Vohak izdal zaradi tatvin in bi moral Dvoršak zdai priti pred sodišče. Vohak je skočil za Dvoršakom, pobral kamen in mu ga zagnal v hrbet. Potem pa ga ie še nekajkrat oplazil s kolom po glavi in hrbtu. Dvoršak je nato skočil z voza; ker pa je bil vinjen, je padel in kolo mu je šlo čez glavo. V mariborski bolnišnici, kamor so ga takoj prepeljali, je Dvoršak umrl. * Kdo je neznana mrtva ženska. V petek popoldne ie pripeljal neznan voznik v ptujsko bolnišnico truplo neznane ženske ter za- jati, je tihi opazovalec nekajkrat pokimal. Zdaj je stopil k mizi in mirno dejal zdravnikom »Dovolite, da še jaz preizkusim ta strup!« Zdravnika sta se spogledala, toda gospod se ni zmenil za njuno začudenje. Pri poizkusu se mu je takoj vide1-©, da ie izurjen kemik. »Kdo pa je to?« je tiho vprašal domači zdravnik svojega tovariša. »Ali ga ne poznate?« je odgovoril ta. »Ali niste še nikoli slišali o znamenitem detektivu Filipu Smitu? Izredno nadarjen kriminalist je. Zdi se mi, da vsako stvar razume. Stavim, da bo spoznal, kakšen strup je to!« Sodnik in drugi gospodje so stopili b!iže in so z zanimanjem opazovali detektivove ooizk", Be. Nekaj kapljic strupa je razredčil v vodi, pridel nekoliko neke druge snovi in vse to zmešal ter skuhal. Tekočina je cvrčala in se penila nad plamenom. Najprej je postala modra, potem rdeča ir. nazadnje je ostala samo še kapljica izpremenjaioče se tekočine. o »Ze vem!« je dejal detektiv in si umil prste. Zdravnika sta napeto čakala in sta vprašala: »No, strup je vendar ciankalij, ali ne?« »Ne čisto, gospod doktor! Ciankalij je res zraven, poleg tega je pa še neki drug strup. Tetanus namreč!« »Kaj,? Tetanus? Krčni strup? sta se začudila zdravnika. »Da, ta strup je stokrat močnejši kakor ciankalij. V tem kozarcu je bila komaj tiso. činka tega strupa. V steklenici je komaj še kapljica tetanusa in vendar bi bilo to dovolj, htevad, naj truplo spravijo v mrtvašnico. Službujoči zdravnik dr. Pogorelec je sprejem mrliča odklonili ter je voznika na potil nia mest no pokopališče. Voznik je truplo res odpeljal ne mestno pokopališče in ga izročil grobarju, ki ga je spravil v mrtvašnico. Potem se je voznik odpeljal in za mrtvo žensko se ni nihče več brigal- Pri pregledu trupla so našli listek, na katerem je napisano: Marija Novakova, Pršetincft občima Kciračice. Rasatelear, nje je ugotovilo, da je bila pokojnica zastrupljena z arzenikom. Ali gre za samomor ali za zločin, še ni pojasnjeno. Preiskava se nadaljuje. * Velik vlom. V noči na petek so neznanci vdrli v trgovino Franca Rudla v Rošpohu in jo docela izropali. Vlomilci so odnesli za pne*-ko 15.000 Din biaga in gotovine. . POPOTNIKOVA TORBA Smrt vzornega učitelja Ljubljana, septembra. Prejšnji teden je umrl v Ljubljani upokojeni nadučitelj g. Bernard Andoljšek, star 71 let. Z njim je legel v grob eden iz vrst učiteljev predvojnega časa, ki so morali ora-ti kaj trdo ledino na šolskem področju na deželi in delovati med narodom za gospodarski napredek. Pokojni Andoljšek je bil povsod mož na svojem mestu. Kot sinu preprostih kmečkih staršev iz Jurjevice pri Ribnici so mu bile predobro znane težave in skrbi kmečkega stanu. Zato je toliko laže deloval med ljudstvom. Kot mlad učitelj je prišel na prvo učiteljsko mesto v Bohinj, a odtod v Drago na Kočevskem. Draga je bila tedaj narodnostno silno izpostavljena. Obstajala je zanjo resna nevarnost ponemčenja. Zato je bilo prav, da je prišel v Drago delaven in preudaren mož, kakor je bil Andoljšek. Z delom v šoli in z javnim udejstvovanjem izven šole je s pomočjo zavednih ondotnih narodnjakov obvaroval Drago ponemčenja. S svojim pametnim in dobrohotnim nastopom si je bi'l pridobil popolno zaupanje tudi pri nasprotnikih. To njegovo delovanje se je nadaljevalo da se zastruoi brez števila ljudi. Nekoč se mi je pripetil podoben primer in zato mi je prišlo na misel, da mora biti tetanus.« »Kako pa ie grof dobil ta ?trup in čemu ga je potreboval?« je vprašal sodnik. »Večji del tekočine v steklenici je pač ciankalij«, je pojasnjeval detektiv Filip Smit. »CiankaJlii uoorabljaio. kakor je znano, žagal vani&no zlatem.ie in srebrenje. S'išal sem, da je stari grof iznašel neko novo vrsto zlatega papirja, ki ga zdaj izdelujejo v njegovi tovarni. Tetanus je dal najbrž temu zlatemu papirju poseben blesk.« »Aha, zdaj razumen!« je pritrdil sodnik. »Razvozlali ste uganko na čudovito hiter način. Ta strašni strup najbrž zelo hitro učinkuje. Ali si je mogoče misliti, da bi bil mogel grof postaviti kozarec na mizo, ko je izpil vodo?« »Ne,« je odločno odgovoril sodni zdravnik. »Takoj ko je grof izpil vodo, so mu otrpnili živci in umrl je v nekai sekundah.« »Torej je s tem dokazano, da mu je nekdo drug dal kozarec!« je rekel sodnik. »To je torej umor! Razen tega so na kozarcu odtiski prstov. Ali je ta barva od tetanusa?« »Da,« je odgovoril sodni zdravnik. »Tetanus zelo močno barva in tisti, ki je imel ta kozarec v rokah, mora imeti še sledove na prstih. Mrtvec pa jih nima.« »Še en dokaz!« je dejal sodnik- in stopil k Stanku rekoč: »Pokažite mi roke! — Aha, že vidim!« je vzkliknil. »Na kazalcu in sredincu vaše desne roke so rjave pege! — Aretirati vas moram!« tudi na njegovih naslednjih nadučiteljskih mestih: v Mirni peči in v Litiji, kjer je služboval nad 20 let in se ves posvetil napredku šole in prosvetnemu delu izven šole. Bil je vnet delavec za Družbo sv. Cirila in Metoda do zadnjega diha. Andoljšek naj bo zgled mlajšim učiteljem, kako je treba delati med narodom. Pokojniku, ki je bil vse življenje mož plodnega dela, bodi ohranjen časten spomin! ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Diuvedie (srbska jed za pet oseb). Pol kile svinjskega mesa zreži na tanke koščke. Drobno zreži pol kile čebule. Kilo paradižnikov olupi in zreži. Osem paprik izčisti in zreži. Kilo in pol krompirja olupi in zreži na plošče. Operi še osem pesti riža in ga posuši. V šti-rilifrski kozi razbeli štiri žhoe masti in štiri žlioe olja. Na vročo mast stresi zrezano meso in ga hitro opeci. Ko je meso zapečeno, ga poberj na topel krožnik in pokrito postavi na toplo. Na mast pa stresi zrezano čebulo ter jo. mešaj, da lepo zarumeni- Nato jo po-"beri na drug krožnik. Na ostalo mast pa natresi polovico zrezanega krompirja, na krompir naloži polovico paradižnikov, na paradižnike polovico zrezane paprike, na papriko polovico prepražene čebule in po čebuli polovico riža, po rižu pa položi vse opečeno meso. Zdai naloži drugo polovico riža, čebule, paprike, paradižnikov, na vrhu pa krompir. Osoli in potresi še žlico sladke paprike in malo popra, polij še za dve žlici razbeljene masti in pol litra vode, dobro pokrij in pokrite postavi v pečico, kjer naj. se duši eno uro. Med dušenjem nič ne odkrivaj in ne mešaj, le tu in tam kozo malo zaobrni. Daš za kosilo ali večerjo s solato na mizo. Praktični nasveti Kadar predelavaš žimnlce, blago najprej operi, potem posuši in zlikaj. Nato blago po notranji sitrani namaži s suh'm milom, kai prepreči, da žima ne bode skozeni. Da se pa žimnice tako hrtro ne zamaže:o. jih imen doc rjuho vedno pregrnjene s kako staro, a čiste odejo ali rjuho. Na ta način se žimnica tud tako kmalu ne strga, ne opraši in je tudi n treba tako pogosto stepati. Grof Stanko ga je debek> pogledal in pre_ bledel. Ves zmeden je opazoval svoje prste in res — tudi on je onazil dve rjavi pegi. »Mene — mene hočete aretirati?« je hripa-vo zaklical. »Zakaj? Kaj sem storil? Jaz sem nedolžen!« »Osumljeni ste, da ste zastrupili svojega očeta!« je rezko odgovoril sodnik. »A'i ste to naredili nalašč, ali po pomoti, se bo že pokazalo!« Te besede so zadele nesrečnega Stanka kakor strela z jasnega neba. Opotekel se je in omahnil na stol, ki je stal za njim. Takoj nato pa je p'anil pokonci, divje pogledal Hugo-na in obupno kriknil: »On ve, da sem nedolžen! Ta podlež! Priznaj resnico! Priznaj, da si lagal! Moja usoda, moje življenje, moja čast je v tvojih rokah! Pri duhu svojega očeta te rotim: povei, kdo ie morilec!« »Ti!« je hladno odgovoril Hugo. Vstopil^ sta biriča. ki sta se mora'a zelo truditi, da sta obdržala besnečega Stanka. Kmalu pa je njegov o^rtor popustil. Odpeljala sta ga ven in ga posadila v voz, ki je kmalu nato oddrdral oroti ječi. Ko je baronica Elvira vide'a ta prizor, ko je videla svoiega zaročenca tako osramočenega. kot jetnika, hudodelca, je planila kvišku, kakor bi ga bila hotela braniti. Toda iznena. da se je stemnilo okoli nje, omedle'a je. Tri dni nato so položili starega grofa z velikim sijajem k večnemu počitku... Nepregled. na množica je šla za pogrebom, od ravnatelja pa do zadnjega delavca- ALEKSANDER LIC AN: SPOMINI IZ SIBIRIJE (Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni) 16 Sibirske spomine smo zadnjič končali. V naslednjem prinašamo še samo opis piščeve poti skozi Tibet v Indijo. To svojo pot je bil pisec v glavnem spisu samo nia kratko zabeležil. Sklenila sva naposled s praporščakom Ti-fonovim zapustiti. Mongolijo in se črez Tibet preriti v Indijo. Denarja, in sicer v angleških funtih, sem imel dovolj. V deževni noči sva pobegnila proti Tibet-skemu gorovju. Opazil naju ni nihče. S prehrano sva bila vsaj za 14 dni dobro preskrbljena. Hodila sva že osem dni po gorskih prelazil in nikjer nisva opazila živega bitja-Veliko pusto gorovje je bilo pred nama, v ozadju pa Himalaja s svojim večnim snegom. Edini najin voditelj je bil kompas. Začelo naju je Skrbeti zavoljo prehrane. Čeprav sva zelo štedila je začel živež pohajati. Bila sva na begu že tretji teden in zadnji košček kruha je izginil v najinih lačnih želodcih. Kaj zdaj? Solnce je upiralo svoje žarke v snežne velikane in zdelo se nama je, da bo to solnce priča najine bedne smrti. Tavala sva še nekaj dni dalje in se prehranjevala s koreninicami, ki sva jih kopala iz zemlje. Vsa izmučena sva se ustavila in si zakurila ogenj. V izpraznjeni konservni škatlici sva pekla neke črve in polže. Spočetka te neslane zmesi nikakor nisva mogla prebaviti, a po tedenskem stradanju sva uživala pečene črve in polže z veliko slastjo. Tifcnov j'e skoraj obupal nad žalostnim položajem. Začel mi je očitati, da sem jaz kriv, da sva pobegnila, ker sem mu obljubil, da ga bom podpiral z denarjem. Kaj denar! Saj bi tako rad žrtvoval vse prihranke za košček kruha. Vsak dan sva bila bolj šibka in ilaba, v glavi nama je šumelo in omotica se naju je lotevala a rešitve ni bilo pričakovati od nikoder. Zazdelo se mi je, kakor bi se drug; drugega bala in da čakava le ugodnega trenutka, ko si skočiva nasproti in bo v groznem boju mora) slabejši podleči močnejšemu. To je glad, ko človek postane žival, ko ugasne v njegovi notranjosti zadnja sled človekoljubja. »Ubij me«, sem rekel prijatelju, »le jaz sem kriv tvoje nesreče, tako se rešiš vsaj ti, sicer pogineva oba.« Žalostno me je pogleda^ tovariš, čudno se je nasmehnil, oči so se mu svetile kakor tigru, kadar hoče naskočiti vabljiv plen. Vzdihnil je in žalostno utihnil. Opotekala sva se dalje kakor pijanca, ki nama,ta več v oblasti svojih nog. Drug drugemu sva dajala pogum. »Le naprej, le naprej!« A kam? Padala sva in se spet dvigala in lezla počasi, počasi... Kar me je Tifcnov krepko prijel za reko. Eil je močnejši cd mene, pravi ruski tip. Ves sem se stresel, saj sem že naprej vedel, kaj hoče. Sam sem ga prosil, naj me ubije... Skoraj sem bil zadovoljen. Zdaj pride konec in rešen bom za vedno tega neznosnega trpljenja. Z roko je pokazal proti nebu, kakor bi hotel reči: »Izprosi milosti pri Bogu za svojo grešno dušo!« Niti ozrl se nisem, le čakal sem trenutka, ki je moral priti. Se enkrat je za vpil: »Glej vendar!« In cnazil sem j." it o divjih gosi, ki so visoko krožile nad nama. »Rešena!« sva zaklicala oba hkratu, saj sva vedela, da mora biti v bližini voda in morda kakšna naselbina- Kmalu sva zaslišala strele iz pušk. Kolikor so nama še moči dopuščale, sva. hitela v smer, od to? dar se je čulo streljanje, in zagledala od daleč reko in ob njej malo karavano. Začela sva mahati s kapami, ker kričati nisva več mogla, a namesto odgovora so začele mimo naju švi- gati svinčenke. Kot stara vojaka sva takoj vedela, kaj nama je storiti. Spustila sva se na zemljo in čakala, kaj pride. Prišlo je k nama kakih 30 do zob oboroženih mož. Bili so razbojniki, ki jih je po tibetanskih prelazih vse polno. Napadajo romarje, ki nosijo obilna darila dalai-lami, najsvetejšemu duhovniku v Lhasso. Ker sva imela kitajski vojaški obleki, so naju imeli roparji za kitajsko predstražo. Med njimi je bilo nekaj Rusov in tem sva dopovedala, kako sva. zbežala iz Mongolije in da čaka naju gotova smrt, ako naju ne rešijo. Ker zaradi gladu in prestanega strahu nisva mogla več hoditi, so naju prenesli v taborišče blizu reke. Dali so nama niti čajia, ki mu je bila primešana sol z mlekom in. nekoliko bele moke. Sladkorja ne poznajo. Nasitila sva se do dobra in kmalu trdino zaspala pod šotorom. Šele drugi dan sva se prebudila na dvekole-snem vozu. v katerega je bil vprežen črn, bivolu podoben vel. Ustavili smo se pred nekim jezerom. Ker sva bila s Tifonovcm vsa blatna in zamazana, sva se vsa srečna pognala v vodo A glej vraga, še nisva bila do kolen v vodi, naju je pognala spet na pevršje. Vsak poizkus, da bi se potopila v vedo, se nama je izjalovil. Voda se je igrala z nama kakor z žogo, vedno sva bila na površju. Roparji so se nama smejali in šele potem p:veduli, da ima to jezero toliko soli v sebi, da le kopanje v njem nemogoče. Človek bi se v tem slanem jezeru sploh ne mogel utopiti. Jezero, ki jih je v Tibetu mnogo, je popolnoma mrtvo; v tej silno slani vodi ne more živeti nobeno živo bitje. Tretji dan so naju povedli pred vodjo tolovajev v poseben šotor. Za čuvaje je imel tri velike pse, a njegov osebni stražnik je bil močan Mongolec. Vodja naju je premeril od nog do glave in izprašal kdo in odkod sva. Sprejel je naju v službo, a obenem povedal, da plačava z življenjem, ako poizkusiva zbežati. Preden nadaljujem, hočem v kratkih vrsticah opisati Tibet. Gorovje stoji v Srednji Aziji kakih 4000 do 5000 metrov nad morjem in je približno dvakrat toliko kakor Nemčija. V ozadju sta Himalaja in Kvenlun-sko gorovje. Nekatera pota. drže celo više od Montblanca. Med veiikinskim gorovjem leže male dolinice, kjer živ. ubogi Tibetanci. Preživljajo se s kmetijstvom in lovom, ki je še precej izdaten. V tem gorovju izvirajo mogočne reke: Indus, Bramaputra. Jangtse-kiang in druge. Tibetanci trgujejo s Kitajsko in s Sibirijo. So po večini lamaisti (buddhi-j sti) in so zel0 pobožno ljudstvo. O tem priča ' stara navada da romajo stotine kilometrov daleč do svorega mesti Lhasso. Kakor znano je pred leti umrl najsvetejši med sve. ; tirni duhovniki, dalailnma. Štel je 57 let in bil od leta 1893. na najv;šji sveti službi v Tibetu. Njegovo ime je bilo Ngavang, Lap-sang. Tupdem, Gyatso. Toliko romarjev, kakor jih je bilo zbranih pri njegovem pogrebu. še ni b;1T zbranih v Lhassi. odka- svet stoji. O buddhizmu ne morem tu obširneje , pisati, omenim naj samo, da mu pripada ekron: 400 milijonov ljudi. Romarji, ki gredo v sveto mesto Lhasso, nosijo s seboj dragocene darove, zlato, žlahtne kamene in d^uge dragocenosti. Zaradi nevarnih roparskih čet hodijo romarji v velikih skupinah. Imajo tudi plačane spremljevalce, ki jih čuvajo 'i ščitijo pred tolovaji. A običajno so spremljevalci v tesni zvezi z roparji, ki s pomočjo spretnih vohunov o vsem dobro informirajo roparje. Navadno tolovaji napadejo romarje v tesnih soteskah in ! jim odnesejo vse dragocenosti, zlato in de-i nar. Tifcnov in jaz se nisva udeleževala ro- parskih pohodov, pač pa sva skrbela za red in sniago v taborišču. Tudi kuhinja je bila v najini oskrbi. Roparji iz drugih pokrajin so imeli z našimi tolovaji po posebnih kurirjih zelo dobro organizirano vohunsko zvezo. Vsa potia in vsi gorski prelazi so bili pod roparsko kontrolo. Nekega dne so vohuni sporočili našemu vedji, da se pomika velikanska mncžica, približno 2000 romarjev, proti Lhassi. S seboj da vodijo nad tisoč bivolov, konj in kamel in dragocene zaklade. Toda tako velike množice se tudi roparske čete niso upale napasti. Srečno so torej romarji prispeli v sveto mesto in podarili vse dragocenosti velikemu duhovnu dalai-lami. Mesto Lhassa stoji ob pritoku reke Bra-maputre in šteje okrog 40.000 prebivalcev. Široke ulice, velike stavbe in lepo urejeni vrtovi krasijo mesto Predmestje je pa zelo zanemarjeno in umazano, da že zunanje lice kaše veliko bedo. Najveličastnejši je tempel, temipel, ki je posvečen Buddhi- Prazncverstvo Lama isti (buddhisti) imajo mnogo skupnega z našo vero. Pri cerkvenih obredih rabijo škofovsko palico, mitro, kadilo, rožni venec, blagoslovljeno vedo. Tudi lame (duhovniki) se ne ženijo in živijo zelo skromno in pobožno. Duhcvništvo živi oo samostanih, po več tisoč skupaj, v - vsakem samostanu je tempel ki je posvečen Buddhi. Prazncverstvo je posebno med ženskim svetom zelo razširjeno. Vsaka večja naselbina imM svojo čarovnico in te vrste ženske najboljše izhajajo v Tebetu. Ženske, ki iščejo pri čarovnikih nasveta, morajo prinesti s seboj jajca, kišmiš (neka vrsta naših rozin), tobak ali denar. Tudi Tifonov in jaz sva si dala prerokovati od vedeževalke. Stopila sva v njeno izbo. Pri navadni leseni mizi je sedela kakih 40 let stara ženska in pred setoj je imela posebno vrsto kart. V kotu sobe sva opazila veliko košaro, v njej je bil izredno velik črn petelin, ki mu je družbo delala popolnoma bela kokoš. Zaslišala sva glas gonga: enkrat, dvakrat, trikrat. Polagoma je začela soba tem-neti in zdelo se mi je, da se čudne pošasti plazijo po zidu. Vedeževalka me je prijela za roko. »Vidim in slišim grozovito pokanje«, je pričela skrivnostno govoriti, »do mezga prodirajoče krike smrtno zadetih, šviganje granat, bropenje hudo ranjenih, smrt, smrt in le smrt. Vidim mrtve ljudi, mrtvo živino in od granat razmesarjena trupla. In skozi vse te grozote si se srečno preril do Tibeta ...« Hotela je nadaljevati, a meni je bilo dovolj. Vse grozote, ki sem jih preživel v vojni, So mi tako živo stopile pred oči, kakor bi jih bil pravkar preživel. Zazdelo se mi je, da sem spet nM fronti, v rovih, v blatu. Pred seboj sem zagledal uničena mesta, trge in vasi, grobove in spet grobove, begajoče ljudstvo, onečaščene žene in dekleta, kolero, kugo, svetovno norišnico in kri, človeško kri. ki je divjala, kričala po zadoščenju. Tudi Tifo-novu je povedala skoro vso njegovo preteklost.. Ko sva šla, sva bila oba globoko ganjena. Molčala sva, a oba sva bila v dnu svoje notranjosti prepričana, da nama je ženska povedala nekaj resnice, pa naj jo je dognala tako ali tako. Ker so začeli roparje neusmiljeno preganjati, se je morala tudi naša skupina umakniti. Naš gospodar si je izbral zelo dobro zavarovati prostor v Kumbumskem gorovju. Bila je to mala dolinica na vrhu skoro ne-prehednegu grebena. Do romarskega mesta Kumibunia je bilo deset ur hodia. Romarji so morali skozi ozko sotesko v bližini našega tabora, kjer so tolovaji navadno napadali, pobirali žrtvam dragocenosti in bliskovito izginjali v svoje varno zavetje. Za ubitimi romarji njih tovariši niso jokali, saj so bili prepričani, da so šli v nirvano v dolino sreče in zadovoljstva. PREKMURSKI GLASNIK Skrivnosten umor so odkrili v Sotini pri Lendavi. V bližini madžarske meje so našli orožniki mrtvega 40-letnega delavca Antona Bička, ki je imel razbito glavo. Zločin se je izvršil najbrž že pred 14 dnevi; ker je truplo že razpadlo. Domnevajo, da so ga ubili tihotapci v mišljenju, da je graničar. Biček je zapustil ženo in pet nepreskrbl enh otrok. Otrok ie utonil v potoku. V Črensovcih so našli v potoku mrtvega 16 mesecev starega sinčka zidarskega pomočnika Štefana Sara-ša. Sinček se je splazil v odsotnosti staršev do potoka in padel vanj. NAŠI NA TUJEM Iz Herne-Holthausena (Nemčija) nam pišejo: Pred kratkim je 17-letna rojakinja Jožefa Jesenkova čistila okno, in padla iz drugega nadstropja na kamenita tla. Mladenka si je nevarno poškodovala hrbtenico in dobila tudi hude notranje poškodbe. V bolnišnici bo morila ležati dolgo časa. Iz Gladbecka (Nemčija) nam plšajo; Jugoslovansko narodno društvo »Domovinski Zvon« se najlepše zahvaliuje rojakom v domovini za lep sprejem naših izletnikov 15. avgusta. Zahvaljujemo se tudi izseljenskemu referentu g. Finku za izposlovanje majhnega potrebnega nam zneska od banske uprave. Tudi za lepe kniige. ki nam jih je podaril g Fink, naileoša hvala. V Jugoslaviji smo bili povsod prisrčno sprejeti in smo odnesli na jlepše vtiske s seboi. Iz BuerHassela (Nemč!ja) nam pišejo: 55-letnico je praznoval 2. t. m. predsednik Jugoslovenskega društva »Edinosti« g. Ivan Rogi-na. K rojstnemu dnevu mu je v imenu Narodnega ženskega društva čestitala društvena predsednica gospa Jermanova in mu podarila 6'T»k cvetja v imenu Jugoslovenskega društva ^Edinosti« mu je čestital podpresednik g. Franc Medvešek in mu izročil lepo srebrno žepno uro. Še mnogo let! /z Gladbecka (Nemčija) nam pišejo: V nedeljo 20. t. m. bo imelo naše Jugosloven-sko narodno društvo ob 17 vinsko trgatev v Forsterjevi gostilni. Igralo bo pet godcev, ki prispejo iz Bottropa Pridite, da na prisrčni zabavi pozabimo vse križe in težave BANKA BARUCH 11 Rut Aubei. Pans (9°) odpremlj denat » )ufii>«»la vi)o naihitreie In pc naibolišem denarnem kurzu Vr$i v« bančne po (le naikula-ntneie PoStn' uradi » Belfiiii Franciji. Holandijl In Luksemhurgu k«al, da si bo rad dal pomeriti obleko in da jo bo oblekel ob pr- vi priliki, ko bo lahko nosil promenadrio obleko na mestu uniforme. X Stavkovno gibanje v Franciji. Pred dne vi so se začele v Franciji spet velike stavke raznih podjetij. Stavkovno gibanje se širi navzlic prizadevanju vlade, da bi s posredovanjem prekinila stavke in obnovila prejšnje stanje. Stavkujcči so v torek zasedli vrsto tvornic in zahtevali ne samo povišanje mezd, marveč tudi nadaljnje skrajšanje delovnega časa in povišanje plačanih dopustov. Najbolj sporna je zahteva stavkuiočih, naj se v ko lektivno pogodba vnese posebna določba po kateri naj bi se mezde s povečanjem draginje same od sebe povišale. V torek je v mnogih krajih prišlo do spopada med obema taboroma- Desničarski listi poročajo, da imajo komunisti v Franciji že cele zaloge orožja in municije ter se po španskem zgledu pripravljajo na, državljansko vojno. Desničarji sploh očitajo le komunistom, da so krivi tega ob sežnega stavkovnega gibanja. X Orjaške vaje s padali. Na nedavnih velikih orožnih vajah v Rusiji so zlasti polagali važnost na vaje s padali. Te vaje imajo na men, spraviti čim več e število 1 udi za sovražno fronto, da bi od zadaj padli nasprotniku v hrbet. Tako se ie pri ruskih orožnih va:ah spustilo 1200 padalcev, oborožen h s puškami, številnimi strojnicami !n z 18 topovi. 170 kilometrov za nasprotnikovo bojno črto S tem je ruska vojska doka7a'a. da lahko v potrebi s padali prenese mnogo vojaštva in orožja v zaiedie sovražnikoveea ozemlia. X Kitajski razbojniki so napadli vojaški vlak. V bližini Mulenga je tolp - kitaiskokorej-skih ra"bojn;iV