Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.!>.!>.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredniitvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergassc 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XII.
Celovec, petek, 11. oktober 1957
Štev. 41 (806)
Sovjetska zveza prehitela Ameriko
Ob robu celovških volitev
Ob rezultatih celovških občinskih volitev ne bi biloi nezanimivo podrobneje pogledati in razčleniti vzroke, Zakaj socialistom ni uspelo obdržati in okrepiti svojih dosedanjih pozicij, zakaj se je ljudska stranka mogla zasidrati tudi v nekaterih delavskih predelih mesta, zakaj je FPO zgubila Velik del svojih volivcev in zakaj se' je število! komunističnih glasov skrčilo od zadtajih občinskih volitev skoro-za polovico. Vendar se zaradi več ali manj lokalnega pomeina teh Volitev na tem mestu ne bomoi spuščali V takšne analize. Dotaknili pa bi se tiste plati teh volitev, ki jo smatramo za splošno pomembno tudi zai širšo javnost v deželi in državi.
Skrajna desnica se je v volilni borbi močnoi posluževala nacionalističnega hujskanja. S kričečimi plakati o nevarnosti slovenizacije! Celovca, s potvarjanjem stvarnih predlogov koroških Slovencev glede realizacije člena 7 Državne pogodbe, z gonjo proti slovenski gimnaziji sploh in proti njeni namestitvi v zvezni realki še posebej, z varanjem javnosti o njenem notranjem ustroju in z drugimi šovinističnimi izpadi proti našemu ljudstvu so si ti krogi tudi tokrat skušali kovati politični dobiček za svoje namene. Vendar, kakor že dosedaj večkrat posebno po vseh naših krajih, se tudi V pretežni Večini nemško prebivalstvo Celovca ni pustilo begati in zavajati v nacionalistično nestrpnost. Peščica nepoboljšljivih šovinistov je očitno prezrla, da se časi in ljudje spreminjajo in da je večina demokratično usmerjenega prebivalstva že do kraja sita nacionalističnega ščuvanja, ker ne vidi možnosti za bodoči razvoj in napredek v narodnostni mržnji in zdrahi med narodi, marveč v mirnem sožitju in strpnosti med sosednimi ljudstvi. Zato se je FPD-jevsko hujskanje tudi v Celovcu odrazilo v begu volivcev od te nesodobne in z zastarelo! miselnostjo prežete nacionalistične klike.
Toliko bolj nerazumljivo pa je, da se glede življenjsko Važnih vprašanj našega ljudstva pri merodajnih oblasteh V dejanjih še vedno n.e uveljavlja predvsem misel širokogrudnosti in tolerance, marveč se vedno spet popušča, tendencam nacionalističnih ostankov pretekle dobe. Tipičen primer za to sta od deželne in zvezne vlado Odobrena ministrska osnut-
protislovenskih organizacij, katerih delavnost hi morala biti na temelju Državne pogodbe zabranjena, d,Očim so predloge neposredno prizadete manjšine kratko-malo potisnili ob stran z nemogočo, a značilno namero, da bi člen 7, ki ščiti manjšinske pravicei, reševali brez sodelovanja manjšine in proti njej.
Na Dunaju je pred nedavnim padla beseda, da Avstrija v odnosu do manjšin nadaljuje lojalno manjšinsko politiko Prve republikei. Tudi predstavnik Koroške se je za 10. oktober skliceval na tolerantno! zadržanje države in dežele do manjšin v preteklosti. Vendar niti Dunaj niti Koroška, ne moreta, zanikati dejstva, da je bil člen 7 kot eden izmed temeljev Državne pogodbe na pragu samostojnosti druge republike potreben tudi prav zaradi tega, ker prva republika narodnostnim manjšinam ni nudila možnosti enakopravnega življenja in razvoja,. Nadaljevanje takšne manjšinske politike, ki so' jo. kakor znano-, takrat narekovale in usmerjale v Maier Kaibitschevem Hei-matbundu povezane šovinistične organizacije in jo skušajo' danes spet usmerjati njihove naslednice v Heimatdienstu, pa ne bi bilo samoi v kričečem nasprotju z besedilom in duhom določb člena 7 Državne pogodbe, marveč sploh z osnovnimi zahtevami prave demokracije in sodofo-
Zahodne države z Ameriko na čelu še niso popolnoma prebavile razburljive vesti o uspelem preizkušanju sovjetske med celinske rakete in že spet je Sovjetska zveza poskrbela za senzacijo', ki ji ni primere: Blizu Moskve so spustili v zrak pivi umetni satelit, ki v višini 900 kilometrov icroži okoli naše Zemlje. (Tehnične podatke o tej »umetni luni« prinašamo na zadnji strani — opom. ured.)
Vest o prvem satelitu je gotovo' doslej največjo presenečenje v okviru mednarodnega. geofizikalnega leta, hkrati pa pomeni tudi veliko zmago' sovjetskih znanstvenikov, ki so' daleč pred njihovimi ameriškimi kolegi uspeli prodreti V vsemirje. Zato' je razumljivo, da je ta vest po vsem svetu izzvala veliko senzacijo in se zadnje dni vsa svetovna javnost ukvarjala le s tem problemom ter mu ves svetovni tisk posveča največ prostora.
Posebno na Zahodu je novi satelit sprožil cel Val najrazličnejših ugibanj in domnev, hkrati pa tudi vrsto med-sebojnih obdolžitev, zakaj zahodni in zlasti ameriški znanstveniki še niso. dosegli uspeha, s kakršnim se zdaj lahko ponašajo njihovi sovjetski tovariši. V treznih in znanstvenih krogih prevladuje mnenje, da je treba, sovjetskim znanstvenikom priznati, da so dosegli izredno- velik uspeh. Tudi del tiska je tega, mnenja in piše n. pr. »Now York Times« o sovjetskem satelitu, da »pride 4. oktober 1957 neizbrisno' v zgodovino človeštva kot dan, ko' je bil dosežen edlen naj Več jih človeških uspehov, to je praznik, ki je lahko nanj ponosno vse človeštvo« zaradi česar »mora sovjetskim
Zadnjega dne v septembru je bila spet zapečatena usoda francoske vlade pod vodstvom Bourges-Maunouryja, ko ji je skupščina v zvezi z zakonom o Alžiru izglasovala nezaupnico. S tem je ostala Francija, kakor že- tolikokrat po' zadnji vojni, brez vlade in začela se je vladna kriza, o kateri so bili V političnih krogih že v začetku mnenja, da, utegne biti največja, politična, kriza četrte republike.
tičen in je smatral poveriteV le- kot »informativno misijo«, ki se ji je po enem dnevu tudi že odrekel, ker ni uspel dobiti večine za svoje gospodarske- programe.
Po Molletovi odklonitvi je dobil mandat Rene PleVen, ki pa je tudi že v na-
svetoma javnost je z zanimanjem in zadovoljstvom sprejela vest, da sta se minulo soboto v Washingto-nu sestala ameriški zunanji minister Dulles in zunanji minister sovjetske zveze Gromiko in da sta v štiriumem razgovoru obravnavala vrsto vprašanj, ki se tičejo obeh velesil. Sestanku, za katerega je dal pobudo' ameriški zunanji minister in se je- vršil V nje • govem privatnem stanovanju, je s sovjetske strani prisostvoval tudi sovjetski veleposlanik v ZDA Zarubin, z ameriške
nimi pogoji z-a miroljubno- in enakopravno sožitje med narodi. Kakor v mnogih drugih pogledih bo morala, tudi v tem oziru kreniti druga republika na novo in boljšo pot, če hoče postati tudi za narodnostne manjšine pravična domovina.
znanstvenikom in tehnikom čestitati vse človeštvo-, kakor so se jim ameriški znanstveniki globoko poklonili in jim čestitali«.
Hkrati pa, se v tej zvezi slišijo- tudi popolnoma drugačni glasovi, posebno- s strani tistih, ki so v Rusih in sploh v Slovanih vedno videli le ljudi druge- vrste. Tem pač ne gre V račun, da bi sovjetski znanstveniki, pripadniki slovanskega naroda, V svojih izumih prehiteli celo ameriške in sploh zahodne znanstvenike. Zato- njihova otročja samotolažba, češ d!a je bil sovjetski uspeh mogoč le s pomočjo nemških strokovnjakov ter z vohunjenjem v Ameriki. Istega, izvora pa je tudi jadikovanje nad »ironijo zgodovine«, da uspeh na, tem področju ni bil namenjen pobor-niku krščanskozapadne kulture (Ameriki), marveč skupini dežel antikrista, kakor v tej zvezi piše neki H. J. v Kleine Zeitung, ki je celo tako širokogruden, da Sovjetski zvezi priznava,, da je postala s tem podvigom prvič po letu 1917 »salon-fahig«.
Vsi taki in podobni izbruhi pa ne morejo zasenčiti velikega, pomena, ki ga ima sovjetski umetni satelit za znanost, v čemer soglašajo' po vsem svetu Vsi tisti, ki jim pogleda, ne zastirajo ozki politični ali nacionalni interesi. V tem smislu se je izrazil tudi predsednik ZDA Eis-enho-wer, ki je poudaril, da je »izstrelitev sovjetskega satelita nedvomno Velikega znanstvenega pomena« in je Sovjetska zveza »dcsegla nov uspeh na znanstvenem področju, toda to pot gre za miro-
prej stavil pogoj, da morajo biti v novi vladi zastopane vse politične skupine razen komunistov in poujadistov. Poleg tega namerava Pleven predlagati strankam enoletno »premirje«, v katerem bi potem skušal uresničiti svoj program.
Ozadje sedanje vladne kriz- je mnogo-stranskoi in soi politična trenja! le ena plat vprašanja. Prav tako važnega pomena so namreč gospodarski problemi, kajti Francija; se je znašla v tako slabem gospodarskem položaju, dal boi rešitev megoča le potom najstrožjih ukrepov in omejitev. Kako je položaj resen, kaže neprekinjena veriga stavk in mezdnih gibanj, ki vladno krizo le še bolj zaostrujejo. Prav tako- pa se nadaljujejo in večajo tudi težave, ki jih povzroča kolonialna politika v Severni Afriki.
Pied vsemi temi in mnogimi drugimi resnimi problemi se bo prej ali sle] znašel tudi odgovorni organ, ki se bo imenoval 25. povojna francoska vlada.
strani pa sta se ga udeležila državni ta j nik za evropske zadeve in vodja urada za vzhodnoevropska vprašanja.
Skupno uradno- poročilo, ki so ga. objavili po končanem sestanku poudarja, da je bil razgovor koristen za razjasnitev gledišč obeh vlad o raznih velikih mednarodnih problemih. V glavnem so- se razgovori nanašali na vprašanja Bližnjega vzhoda, na razorožitev, na položaj v Evropi ter m odnose med ZDA in Sovjetsko-zvezo.
Na sedežu OZN, kjer je na, zasedanju Generalno skupščine vprašanje razorožitve v ospredju pozornosti, se nadejajoi, da se bodo razgovori ameriškega in sovjet skega zunanjega ministra koristno- odrazili tudi v razpravi političnega odbora Generalne skupščine o- tem perečem vprašanju.
ljubni uspeh«, kakor piše pariški list »Franc Tireur«.
Nedvomnoi pa je izstrelitev prvega umetnega satelita sprožila vrsto' novih problemov tudi na področju oboroževanja in vojskovanja. Tozadevno bojazen je v prvi vrsti opaziti v deželah Atlantskega pakta,, kjer se bojijo, da bi »senzacionalna iznajdba utegnila zrevolucioni-rati Vojaško znanost«. Tudi v teh krogih priznavajo, da gre za »največjo znanstveno ustvaritev stoletja«, hkrati pa žepcudar-iajo, da se »postavlja potreba mednarodne zakonodaje, ki naj prepove morebitno' obvladovanje Zemlje iz zraka«. Da mislijo to re-sno, dokazuje tozadevni ameriški predlog, ki so ga izdelali za včerajšnjo razorožitveno debato- v političnem odboru Glavne skupščine OZN in ki predvideva, naj se v okviru razorožitvenega načrta Vrši nadzorstvo! tudi nad izstreljevanjem umetnih satelitov.
Ta nenavadna naglica Amerike v raz-orožitvenem Vprašanju pa je bolj kot vse drugo karakteristična za dejstvo, da je tekmo na področju umetnih satelitov Sovjetska zveza: z veliko- prednostjo' odločila V svojo korist. »Prvikrat so Rusi prišli prvi pri napredku, ki bo zrevolucioni-ral tehniko — pravi londonska Times in nadaljuje — potrebno je občudovanje in tudi hvaležnost spričo> takega temeljnega kamna v znanstvenem napredku«. In ugotovitev lista »Pariš Pres-se« gotovo- ni le mnenje tega lista, ko pravi: Sovjetska znanost, ki so jo dolgo- časa podcenjevali, se je sedaj revanširala ...
Norveške volitve spet uspeh socialdemokratov
Na parlamentarnih volitvah, ki so bile minuli ponedeljek na Norveškem, so volivci ponovno potrdili politiko socialdemokratov, ki so na vladi že od leta 1936, po. Vojni pa imajo V parlamentu tudi absolutno večino. Od 150 poslanskih sedežev V parlamentu so dlobili: socialdemokrati 78 (doslej 77), kmečka stranka 15 (14), konservativci 29 (27), liberalci 15 (15), krščanska ljudska stranka 12 (14), komunisti pa 1 (3). Medtem ko soi imele doslej meščanske stranke skupno več glasov kakor socialdemokrati, se je tokrat prvič zgodilo, da je za socialdemokrate glasovalo več volivcev kakor za vse štiri meščanske stranke skupaj.
Celovec in Beljak sta volila
Celovec in Beljak sta imela v nedeljo občinske volitve. Udeležba je bila zlasti v Celovcu precej manjša kakor pri zadnjih volitvah, blizu 12 odstotkov volivcev je tokrat ostalo doma!.
V	Celovcu je SPD dobila s 17.603 glasovi 17 mandatov, OVP s 13.434 glasovi 13 mandatov, FPD s 5366 glasovi 5 mandatov ter KPD z 987 glasovi en mandat.
V	primerjavi z občinskimi volitvami pred štirimi leti je SPD sicer pridobila 718 glasov, vendar je izgubila en mandat. DVP je pridobila 3272 glasov in 3 mandate, FPD je zgubila 1412 glasov in dva mandata, KPD pa je zgubila 799 glasov, vendar je obdržala svoj dosedanji mandat.
Beljaški občinski odbor pa ima naslednji sestav mandatarjev: SPD 18 (prej 17), DVP 9 (9), FPD 4 (4), KPD 1 (2).
Dočim je v Beljaku že z izidom volitev vprašanje župana spet rešeno- v korist socialistov, ki so dosegli 54,7 °/o vseh glasov, je ostalo v Celovcu, kjer se je politično' sorazmerje premaknilo za en mandat v korist desnice, vprašanje bodočega župana, ki so ga imeli doslej socialisti, še odprto in ga bodo' morali reševati z medstrankarskimi pogajanji in dogovori.
k a zakona o šolstvu in sodnem jeziku na, Koroškem. V obeh osnutkih se očitno odražajo koncepcije Siidmarke in podobnih
Skoraj teden dni je potreboval predsednik republike Coty, da je preudaril stališča posameznih strank ter poveril nalogo za sestavo nove vlade bivšemu ministrskemu predsedniku Molletu. Le-ta p i je bil že od vsega začetka skrajno skop
Francija spet boleha na stari bolezni
Pomemben razgovor med Dullesom in Gromikom

Jugoslovanska javnost podpira naše zahteve
ve krivic, prizadetih manjšini v preteklosti, ocenjuje list kot popuščanje šovinističnim skupinam, katerih protimanjšin-sko dejavnost avstrijska vlada tolerira, čeprav je z državno' pogodbo prepovedana. Imamo vtis, piše časopis, da je novi zakon o šolstvu zasnovan v duhu nacionalističnih tendenc in da ne predstavlja dobronamernega poskusa avstrijske vlade, da bi vprašanje zaščite manjšinskih pravic rešila v skladu z besedilom in duhom Državne pogodbe. »Mednarodna po-
Zilje in Drave ne bodo odvajali v Italijo
Mešana jugoslovansko-avstrijska dravska komisija, ki je te dni zasedala v Portorožu, je razpravljala zlasti o načrtih za odvajanje vode iz območja Zilje in Drave v Italijo;, nadalje o> vprašanju izgradnje vodnogospodarskih objektov v dravskem' Vodnem območju ter o ukrepih, ki bi jih bilo; treba izvesti za ohranitev čistosti dravskih Voda.
Glede odvajanja Zilje v Italijo je avstrijska delegacija izjavila, da z avstrijske strani ni takega načrta in da Avstrija tu-
Z „ljudskimi“ delnicami so se okoristili bogati sloji
Vicekancler dr. Pittermann je te dni navedel nekaj zanimivih podatkov, iz katerih je razvidno, da takoimenovanih »ljudskih« delnic podržavljenih bank ni-SO' pokupili Večinoma mali, manj premožni ljudje, kot toi skuša prikazovati OVP-jevska propaganda, marveč da so se z njimi okoristili predvsem krogi, ki si od svojega, večjega kapitala brez težkoč lahko oddvojijo za stalno donosno; naložbo zneske nad 10.000 šilingov.
Samoi 7,5 odstotka odkupljenih delnic je odpadlo na delnice dol 1000 šilingov ter 12,5 °/o na delnice do 4500 šil. vrednosti.
Jugoslovanska vina se uveljavljajo na inozemskih tržiščih
Jugoslovanski izvoz vina stalno narašča. Dočim ga je leta 1954 in 1955 izvo--zila skupno 15,5 milijona litrov, je leta 1956 znašal izvoz 17,4 milijoni in v prvi polovici tega leta celo 27,4 milijona litrov vina.
Največ vina izvozijo jugoslovanska podjetja »Slovenija vino« iz Ljubljane, »Vinoprodukt« iz Zagreba in »NAVIP» iz Beograda. Največji kupec jugoslovanskega vina jo Zahodna Nemčija, ki je V prvi polovici letošnjega leta uvozila, iz Jugoslavije nad 8 milijonov litrov vina, dočim je Vzhodna Nemčija uvozila 1,2 milijona litrov vina.
Jugoslovanska vina izvažajo v 31 dežel vseh petih kontinentov. V preteklem letu je bila Srbija pri celokupnem jugoslovanskem izvozu vina udeležena s 24 %
Porast industrijske proizvodnje v vzhodni Evropi
litika« tudi podčrtava, da s stališča spoštovanja pogodbe, s kateroi je Avstrija dobila neodvisnost, Vprašanje zavarovanja manjšinskih pravic ne more biti stvar diskusije ali glasovanja, marveč je to' dolžnost in obveznost avstrijske vlade. Politika diskriminacije in Omejevanja manjšinskih pravic bi lahkoi saimoi škodovala dobrim jugoslovansko-avstrijskim Odnosom, ki nisoi le obojestransko' koristni, marveč so tudi činitelj miru in sodelovanja v tem delu sveta.
tli ni dala privolitve za izvedbo takega načrta. V primeru, da bi se poljaVil, pa bo Avstrija ravnala v smislu avstrijsko-jugoslovanskega sporazuma iz leta 1954 ki predvideva medsebojno' posvetovanje in sporazumevanje. Na opozorilo jugoslovanske delegacije, da obstojajo v Italiji celo načrti za odvajanje Zilje in dela zgornje Drave v Italijo-, s čimer bi bile dravske elektrarne močno- prizadete, je avstrijska delegacija izjavila, da izvedba takih načrtov sploh ne- pride v poštev.
Ti mali zneski so porazdeljeni na skupno-55.000 ljudi, dočim se pretežni del, namreč 62 °/o vseh »ljudskih« delnic V znesku 252 milijonov šilingov nahaja V rokah razmeroma malega kroga 11.000 ljudi. Namesto široke porazdelitve' med množice ljudstva se je s prodajo teh delnic okoristil le majhen krog premožnih ljudi. Kar je bilo prej skupna last vsega ljudstva, je bilo z znatnim dobičkom podarjeno- enemu odstotku prebivalstva, je dejal vice-kancler ter posebno- kritiziral dejstvo, da se ljudska stranka ni sramovala izsiliti to obdaritev majhne plasti premožnih ljudi z grožnjo odpovedi sodelovanja V vladi.
tako poi vrednosti kakor tudi po količini, Slovenija je bila udeležena z 31 °/o, po vrednosti pa s 36 odstotki, Hrvatska je, bila po količini udeležena s 44 odstotki, po Vrednosti pa z 39 odstotki.
V zvezi s povečanim izvozom industrijskega Vina izjavljajo- različni strokovnjaki, da se z izvozom grozdja ali grozdnega soka dosežejo- dVa do- trikrat boljše cene kot z izvozom industrijskega vina.
Kvalitetna jugoslovanska vina uživajo-na nekaterih inozemskih tržiščih stalen ugled, tako da so nekateri inozemski kupci postali odvisni o-d potrošnikov Vina, ki zahtevajo jugoslovanska vina.
Z namenom, da bodo jugoslovanska vinska podjetja' na tujih tržiščih nastopale, organizirano, bodo' v Sloveniji ustanovili poseben svetovalni organ vinogradnikov in vinske izvozne trgovine (Jugopres).
Nedavnemu sestanku predstavnikov osrednjih organizacij koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov V Brucku, kjer so se posvetovali o vprašanju izvedbene zakonodaje k členu 7 Državnei pogodbe ter skupni spomenici, ki so jo ob tej priložnosti naslovili na zvezno vlado na Du-nr ju, je posvetil jugoslovanski tisk mnogo pozornosti. Številni časopisi so- pisali o tem sestanku ter izčrpno poročali o vsebini spomenice, nekateri pa so jo* objavili tudi v celoti. Razen tega je jugoslovansko časopisje posredovalo' svojim bralcem tudi izvlečke iz uvodnih člankov, ki so- jih minuli teden spo-rednoi s spomenico objavila glasila koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov.
Skupna spomenica je bila predmet zanimanja tudi na tedenski tiskovni konferenci v zunanjem ministrstvu v Beogradu. Na vprašanje sodelavca »Borbe« in »Ljudske pravice«, kako sodi o spomenici hrvatske in slovenske narodnostne manjšine v Avstriji, je predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva odgovoril, da je jugoslovanska javnost, kar je razumljivo, nai strani te-h zahtev in da jih s simpatijami podpira.
V vrsti glasov, ld so doslej v jugoslovanskem tisku ocenili osnutek šolskega zakona zvezne vlade na Dunaju kot poskus zmanjševanja dosedanjih pravic koroških Slovencev na področju osnovnega šolstva, prihaja do podobne ocene tudi ugledna beograjska revija »Mednarodna politika«. List poudarja, da je jugoslovanska javnost zaskrbljena zlasti tudi zaradi tega, ker je dunajska vlada kljub drugačnim zagotovilom sprejela ta osnutek brez, soglasja s prizadeto manjšinoi. Sedanje odstopanje od sistema dvojezičnega šolstva, ki so- ga predstavniki deželne in zvezne vlade ob njegovi uvedbi po- vojni označevali in prikazovali kot akt popra-
Nlodernizacija jugoslovanskih železnic
Da bi premagali zastarelost železniških prog in naprav ter dvignili njihovo- zmogljivost v osebnem in tovornem prometu, ki iz leta v leto naraščata, so v Jugoslaviji izdelali obsežen načrt za modernizacijo železnic za obdobje 20 let. Za uresničitev tega načrta bo- potrebnih 200 milijard dinarjev. Načrt obsega zlasti usposobitev glavnih prog za večjo- obtežitev in za vožnjo do 120 km na uro ter uvedbo sodobnih telekomunikacijskih naprav, elektrifikacijo najtežavnejših in s prevozi zelo obremenjenih prog, izločitev parnih lokomotiv in njihovo- nadomestitev z Dieselovimi lokomotivami V razsežnih predelih di žave ter nabavo modemih prevoznih sredstev za potniški in tovorni promet.
Že za obdobje prihodnjih štirih let je jugoslovanska vlada odobrila 90 milijard za nakup novih lokomotiv in vagonov. Iz teh sredstev bodo jugoslovanske- železnice do leta 1961 nabavile 140 električnih in Dieselovih lokomotiv, 10 garnitur motornih vlakov, 75 šinobusov, 30 spalnih in jedilnih vagonov, 510 potniških vagonov, 600 hladilnih vagonov, 700 cistern ter nad 9000 zaprtih in odprtih tovornih vagonov. 100 potniških Vagonov in vseh 9000 tovornih vagonov bodo izdelale jugoslovanske tovarne, specialna vozila, ki jih jugoslovanska industrija še ne izdeluje, pa bodo nabavili v drugih državah
GOSPODARSKI DROBIŽ
Veliko ovac in koz v Grčiji
V Grčiji redijo 9 milijonov ovac in 4 milijone koz, drobnico-, ki se lahko preživlja na skopo poraščenih in neproduktivnih pobočjih gorovja. Ovce in koze pomenijo v Grčiji važno gospodarsko korist. V Grčiji krije kmetijstvo 75 odstotkov prehrambenih potrebščin. Za kmetijsko gospodarstvo je izkoriščena petina de žele. Vsak kmet poseduje povprečno po 3 hektarje zemljišča, 37 odstotkov kmetov pa poseduje manj ko 1 hektar. Povprečni kmetijski dohodek dosega okoli 4000 šilingov, dve tretjini Grkov pa se preživlja od kmetijstva.
Industrijska proizvodnja V državah tako imenovanega Vzhodnoevropskega bloka je zabeležila v primerjavi s predvojnim stanjem precejšen napredek. Toi velja zlasti za tiste panoge, ki sO temelj Vse ostale industrijske proizvodnje. Podatki, ki jih tukaj posredujemo-, se nanašajo na proizvodnjo leta; 1956 in sicer za vzhodnoevropske dežele brez Sovjetske zveze.
V vseh teh državah se je močno dvignila! proizvodnja! jekla, in surovega žele za, ki stal temelj težke industrije. Na tem področju vodi Poljska z letno proizvodnjo' 5,014 milijona ton jekla in 3,506 milijona ton surovega železa (pred vojno je znašala njena proizvodnja 1,468 milijona, ton jekla in 0,7 milijona ton surovega železa,). Na drugem mestu je Češkoslovaška s proizvodnjo 4,882 milijona ton jekla ter 3,282 milijona ton surovega železa (leta 1937 samo- 2,3 oziroma, 1,675 milijona ton). Na tretjem mestu pa je Vzhodna Nemčija z 2,74 milijona, t oz. 1,574 milijona t (1,2 milijona t oz. 202 tisoč t).
Nasprotno! pa je na prvem mestu V pro-
izvodnji premoga Vzhodna, Nemčija, ki je proizvedla lani 208,6 milijona t (pred vojno 104,6 milijona t). Sledi ji Poljska s 101,3 milijona t (36,2 milijona! t), na tretjem mestu pa je Češkoslovaška z 69.6 milijona t (34,7 milijona t).
Tudi v proizvodnji električne energije je na prvem mestu Vzhodna Nemčija z 31,2 milijarde kWh (pred vojno 14 milijard kWh). Precej za njo- je Poljska z 19,5 milijarde kWh (3,6 milijarde kWh), Češkoslovaška pa je proizvedla lani 16,6 milijarde kWh (pred vojno- 4,1 milijarde hWh). Prav tako pa se- je močnoi dvignila proizvodnja električne energije tudi v ostalih vzhodnoevropskih deželah.
Nekoliko manjši porastek so' zaznamo vali v proizvodnji cementa, kjer je- imela največje uspehe Poljska s proizvodnjo- 4,035 milijona t (leta 1937 1,3 milijona t). Na drugem mestu je bila Vzhodna Nemčija s 3,439 milijona t (1,686 milijoi-na t), na tretjem pa češkoslovaška;, ki je proizvedla 3,148 milijona t cementa (leta 1937 1,273 milijona t).
Buenos Aires. — Argentinska vlada jd proglasila obsedno stanje v Buenos Airesu in oklici zaradi neredov in stavk, dO katerih je prišlo zaradi zvišanja cen in življenjskih stroškov in ker vlada ni hotela zvišati plač. Pred proglasitvijo obsednega stanja so krožile v Buenos Airesu govorice o trenjih v argentinskih vladnih krogih.
New York. — Predsednik Eisenho-wer je na tiskovni konferenci izjavil, da si ZDA prizadevajo, da bi bile v najbolj prijateljskih odnošajih z vsemi državami na; Srednjem Vzhodu. Eisen-hower je še dejal, da se ZDA trudijo-Ostati nevtralne v izraelsko-arabskem sporu in da koristno- pomagajo- obema stranema pri utrjevanju miru V tem delu sveta.
Tunis. — Predsednik Tunizije Habib Burgiba je sporočil, da je sklenil odpo« klicati tunizijskega Veleposlanika V Parizu in to zaradi ponovne zaostritve o-d-nošajev med Tunizijo in Francijo'. Tunizijska, vlada je v zadnjih dneh obdolžila Francija, da so letala francoskega vojnega letalstva iz Alžira napadla več tunizijskih obmejnih vasi.
Bonn. — Pričakujejo, da bo zahodno-nemški parlament 22. oktobra znova izvolil dr. Adenauerja za zahodnonem-škega kanclerja. Prva seja parlamenta bo 15. oktobra v zahodnem Berlinu. Na njej bodo izvolili predsedstvo parlamenta. Sodijo, da bosta ponovno izvoljena. do-sedahji predsednik parlamenta dr. Gers-tenmayer in podpredsednik Karlo- Schmidt.
Tokio-. — Predsednik ZDA Eisenho-wer je poslal japonskemu ministrskemu predsedniku Kišiju Osebno poslanico-, v kateri mu sporoča, da ZDA iz varnostnih razlogov ne bodo opustile atomskih poskusov. Eisenhower zatrjuje, da bi bilo v sedanjih razmerah, dokler še ni učinkovite omejitve proizvodnje atomske oborožitve, za ZDA nevarno, če bi opustile nadaljnje poskuse. ZDA pa bodo opravljale samo nujne poskuse, tako- da se radioaktivnoi žarčenje ne bo'povečalo do takšne mere, da bi bilo' človeštvu nevarno.
Moskva. — Japonskemu veleposlaniku v Moskvi so- sporočili, da Sovjetska zveza ponovnoi — že tretjič — zavrača japonski protest proti poskusnim eksplozijam jedrskih bomb. Sovjetski odgovor pravi, da SZ ne more opustiti teh eksplozij, dokler se jim tudi ZDA in Velika Britanija ne odpovedo-.
Bonn. — Zveza nemških sindikatov je že pred volitvami opozorila, da bodo sindikati zahtevali zvišanje mezd, če bodo industrialci podražili premog in drugo potro-šnoi blago-. Vlada je skraja zatrjevala, da bodo ostale cene nespremenjene, sedaj pa vse kaže, da se bodo cene še nadalje višale. To pa lahko sproži največje povojno mezdno gibanje v Zahodni Nemčiji.
Bern. — Zgornji dom švicarskega parlamenta je z 21 proti 14 glasovom sprejel s-preminjevalni predlog k ustavi, ki zagotavlja ženam enake politične pravice, kot jih imajo moški. Osnutek ustavnega zakona, ki se nanaša, samo na politične pravice žensk v zveznih zadevah, bodo v kratkem podložili v odobritev še poslanski zbornici.
Pariz. — Francoska vlada je pustila zapleniti zahodnonemškoi ilustrirano revijo »Miinchne-r Illustrierte«, ker je ta objavila s-likel alžirskih upornikov. Iz objavljenih slik je bilo namreč razvidno;, da uporniki razpolagajo z regularnimi Vojaškimi enotami, ki se uspešno borijo proti francoskemu nasilju in kolonializmu v Alžira.
New Delhi. — Indijski premier Nehru je Odpotoval na devetdnevni obisk na Japonsko, kjer se je sestal z japonskim ministrskim predsednikom Kišijem in razgovarjal o vprašanjih razorožitve, Daljnega Vzhoda in gospodarskega razvoja azijskih držav. Nehru boi obiskal tudi najVečje japonske industrijske centre in kmetijske! objekte'. Nekaj časa pa se bo mudil tudi V Hirošimi, kjer je padla letal 1945 prva! atomska bomba in povzročila smrt sto- tisočih nedolžnih žrtev.

Zasluženo priznanje — šele po smrti
Stoletnica smrti Jožefa Ressla, izumitelja ladijskega vijaka
Usodlal Velikih genijev, ki so priznan j a Za svoje epohalne stvaritve le redko kdaj deležni že za časa življenja, je v polni meri dolet.ela tudi Jožefa: Ressla, izumitelja ladijskega vijaka: Sele po njegovi smrti so mu tako V domovini kakor tudi v svetu izkazali zasluženo, priznanje za izum, si katerim se set danes okorišča vse ladjedelništva
Jožef Ressel je bil doma iz Chrudima "a Češkem, kjer se je rodil 29. junija 1793. Že v mladosti se je najraje! ukvarjal z matematiko in fizikoi, vendar se je vsled Pomanjkanja, sredstev moral posvetiti študiju praktične stroke, gozdarstva!. Po končanem študiju je* našel prvo službeno mesta v Pleterjah na Dolenjskem,, vendar ga jo še vedno močno vleklo na morje, zato' jo leta 1821 z Veseljem sprejel novo. službo v Trstu. To> še toliko' bolj, ker se je že takrat ukvarjal z načrti, kako. bi z Vijakom pospešil ladijski pogon.
Sploh je bil Ressel rojen izumitelj in je im,el takrat za seboj že vrsto manjših izumov ter izboljšal že razne instrumente Vendar so Večino teh njegovih projektov izvedli šele drugi po njegovi smrti, ker izumitelj poprej ni našel potrebnega razumevanja Za, svoja, odkritja. Najbolj dosledno pa se je bavil z načrti ladijskega vijaka, ker pa ni našel finančne podpore, svoje zamisli ni mogel uresničiti. Šele leta 1826 sta mu dva; tržaška trgovca omogočila izvedbo poskusa z majhnim čol-Uom, ki je proti pričakovanju dobro uspel. Ressla soi klicali na Francosko, kjer ga je Ueki pariški barvar opeharil za izum,, kako pridobivati barve iz rastlin, po. vrnitvi v Trst pa je: spet naprej izpopolnjeval svoj vijak, saj je bil trdho prepričan, da bo ta njegov izum nekoč zagospodaril na Vseh oceanih.
V poletju 1829 je biloi tako daleč, da je Ressel preizkusil sVoj vijak na Večji ladji, Ua parniku »CiVetta«. Ob navzočnosti številnih častnih gostov, med katerimi je bil tudi kasnejši avstrijski trgovinski minister Bruck, je njegov vijak uspešno po-9hal parnik po vodni gladini. Ressel je z Vsem upravičenjem pričakoval, da je na-Počil dan zmage in slave, ki bo bogato Poplačal Ves njegov trud. Toda — majhna okvara; na ladijskem stroju je v hipu pokopala vse njegove upe, kajti njegovi na sProtniki, lastniki paropl ovnih družb s Parniki na lopatasta kolesa, ki so se zbali za svoij obstoj, so takoj zgrabili za priložnost in pri policiji izposlovali prepoved nadaljnjih poskusov.
Tako se je za; Ressla dan zmage spreobrnil v dan poraza; razočaran in zagrenjen se je umaknil V zatišje in Trst ter z njim vsa domovina je kmalu pozabila svojega velikega, sina. Minevala: so. leta, dokler ni 1840 priplula V pristanišče ladja
pod angleškoi zastavo., ki pa ni imela ne jader in tudi ne pogonskih koles. Izkazalo se je, da jo poganja vijak, ki je bil nameščen prav takol in prav tam, kakor je to predvidel v svojih načrtih Ressel. Razočarani izumitelj je zvedel, da se je1 z njegovim izumom okoristil Anglež Smith in angleška vlada, ga je nekaj let pozneje ogoljufala celoi še za nagrado, ki jo je razpisala za pravega izumitelja; ladijskega vijaka.
Leta 1857 je privedla službena pot Ressla' v Ljubljanoi, kjer je 10. oktobra tudi umrl, skrušen od vse svoje, življenjske tragedije1.
Precejšen del svojega življenja je Res sel preživel med Slovenci. O tem pričajo tudi spomeniki, ki jih je velikemu geniju postavil slovenski narod: tako! med drugimi spominska plošča na samostanu v Ple-
Pravijoi, da so si usode posameznih članov človeške družbe povsem različne. Res, vsak človek živi svoje lastno življenje, in je življenjska pot enega in drugega — vsaj na prvi pogled — popolnoma drugačna. Vendar samo na; prvi videz, kajti ob podrobnejši presoji bomo tudi pri dveh med seboj si tujih in V popolnoma različnih pogojih živečih človeških bitjih opazili mnogo, znakov, ki si močno sličijo: V enem primeru bodo to podobni zunanji znaki, drugič spet sorodnost v značaju ali pa enake navade in razvade ter podobno. Kratko., spoznali bomoi, dai smo. si ljudje med seboj močno podobni in da je mnogo vezi, ki nas kljub številnim notranjim in zunanjim razlikam združujejo1 v eno veliko družino — človeštvo.
terjah in umetniško izdelani spomenik pred ljubljanskim elektrotehničnim inštitutom:, poleg tega pa: ga je Ljubljana počastila tudi s tem, da mu je posvetila, eno najlepših ulic. Za stoletnico njegove smrti pa ,je tehniški muzej Slovenije pripravil v Ljubljani posebna Resslovo razstavo, ter izdal knjigo, o njegovem delu.
Tudi ostali svet je izkazal priznanje izumitelja — pol njegovi smrti. Pred dunajsko politehniko stoji lep spomenik, deloi kiparja Femkoma, spomenik so- mu postavili tudi na vrtu nekdanje gozdar ske akademije1 V Mariabrimnu, v rodnem mestu pa skrbno varujejo, njegovo rojstno hišo in spomine na velikega moža. Naj-lepši spomenik pa je njegovo de-loi samo, kajti ni ladje, ki plove, poi svetovnih morjih, da ne bi imela; ladijskega vijaka, zgrajenega na podlagi izuma Jožefa Ressla.
Te Vezi sorodstva so seveda pri enih manj, pri drugih spet bolj izoblikovane. Mislim pa, da zavzemajo v tem pogledu posebno mesto umetniki. Seveda tukaj ne mislim na splošno razširjeno krilatico-, češ da sO umetniki vsi malo »udarjeni«; to je le plod hudomušnih ali celo zlobnih ljudskih jezikov. Poglejmo pa na primer njihov odnos dlo domovine in do domovinske ljubezni! Vsak umetnik tudi V svojih umetninah ima in brezmejno, ljubi »svojo.« domovinoi, pa čeprav le-ta pogosto, niti ni več njegova prava domovina, .marveč le izvoljena ali od usode določena »nova« domovina!. Razlikujejo, se torej le po tem, katera teh domovin je temu ali onemu bolj prirasla k srcu, njihova zvestoba in ljubezen ostaneta vedno, enako, globoki.
IMED NOVIMI KNJIGAMI
Rok-Arihov ZATO
V zbirki Feniks, v kateri izdaja Cankarjeva založba v Ljubljani dela mladih slovenskih pisateljev in pesnikov, je izšla kot sedmi zvezek knjižica z nenavadnim naslovom „Zato“. Avtor dela je Rok Arih, ki je pod tem naslovom zbral pet partizanskih črtic.
Ni bil moj namen, da bi svoje mnenje o knjigi napisal tudi za list. Nikakor si namreč ne lastim sposobnosti, da bi pisal knjižne ocene in literarne kritike. Take posle raje prepuščam drugim, ki imajo kaj več pojma in znanja o takih stvareh. To sem tudi povedal avtorju predmetne knjige, ko me je nagovarjal, naj napišem kaj o njegovem delu. In veste, kaj mi je odgovoril? Tako nekako je dejal: Vem, da se mnogo ukvarjaš s čitanjem in s knjigami sploh. Vendar mi tukaj ne gre za to, da bi napisal kakšno knjižno oceno; takih sem bil deležen v domačem tisku že celo vrsto, tako pohvalnih pa seveda tudi kritičnih. Raje bi videl, da bi o knjigi povedal svoje mnenje kateri izmed vas Korošcev, saj je knjiga v prvi vrsti namenjena vaši deželi in vašim ljudem in bi me zanimalo, kakšna je o njej vaša sodba.
Končno sem se le odločil, da spravim nekaj svojih misli o Roku Arihu in njegovem delu na papir. Predpostavljam pa, da to ni nobena ocena ne pisatelja ne njegovih stvaritev. Prav zato pred pisanjem teh vrstic tudi namenoma nisem prečkal drugih poročil o njegovi knjigi. Zato je lahko mogoče, da so moje misli v odkritem protislovju z mnenji poklicnih recenzentov, če pa se tu ali tam — vsaj delno — z njimi ujemajo, potem mi je to v zadoščenje, da nisem hodil popolnoma mimo avtorja in njegovega dela.
°r. MIRT Z W I T T E R
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici Italtjansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Kot vsi ostali visoki položaji v drža-vi. so tudi škofovski sedeži v Tri-^entu in Brixenu še- posebno, zaradi te povezave bili zasedeni največkrat Po* pripadnikih plemstva. Cela: vrsta Škotov na obeh sedležih se je1 brigala izključno za politične posle svojih škofovih kneževin, se vmešavala, v spore in spletke povsem svetnega značaja in celo sodelovala v borbah cesarjev proti papežem na strani papeških nasprotnikov. Več izmed škofov sploh ni sprejelo za duhov-no službo potrebnih posvečenj, nekaj škofov je bilo ubitih od političnih nasprotnikov, v borbi za oblast sol ponovno, škofje zašli v najhujša nasprotstVa, z lastnim stol-nirn kapitljem in duhovno gospodo. Brionski stolni kapitelj je svoje, škofe po-novno kratkOmalo vrgel v zapor, jih odstavil ali celo umoril.48) Borbe za škofovski sedež so vedno spet izbruhnile. Po leta 1464 so se celih sedem let kar trije nasprotni škofovski interesenti pretepali za °klast v Brizenu.
48)	Pripomba: Na primer škofa Lan-do]fa Wormskega, ki je vladal škofiji Brixen od 1295—1300.
Odgovor ljudstva na te nevzdržne razmere v obliki sodelovanja z luteranskimi reformatorji ter v obliki kmečkih vstaj smo že zgoraj opisali. Tem dogodkom sledeči krvavi protireformaciji katoliških oblasti in poznejši notranji reformi in obnovi cerkve pa je v sorazmerno, zelo kratki dobi uspelo upostaviti nekdanji ugled cerkve. Predvsem obnova samostanskega življenja in novi redovi sO uspešno širili njen vpliv. Temeljito, šolanje duhovščine in prevzem šolstva in raznih vzgojnih ustanov po samostanih in duhovščini je pod vodstvom sposobnih škofov spremenilo nekdanja središča politične oblasti v močne diihovne in kulturne centre, katerih vpliv ni bil v življenju ljudstva nič manjši. Brixen je, zaslovel kot duhovno središče najbolj zvesto- katoliške alpske dežele, imenovane »sveta dežela«. Odločanje v vsem javnem življenju v Tirolski je bilo v rokah duhovščine in od nje odvisne. katoliške stranke-.
Tal močna povezava cerkve z javnim življenjem je V dobi ogrožanja narodnega. obstoja in v novejših narodnostnih borbah tirolsko nemško, duhovščino- postavljala deloma v prve vrste avstrijske-
ga nemškega nacionalizma.49) Ta tradicija: se je nadaljevala, še močneje po- prvi svetovni vojni, ko je- manjšina našla v domači duhovščini in cerkvi najbolj zanesljivo in za napade fašistov težko dbStopnoi zatočišče. Glavni Voditelj nacionalnega: odpora Južnih Tirolcev proti italijanskemu fašizmu vtej dobi jebil kanonik msgr. Michael Gamper, pobudnik in organizator nemške-ga tiska in ilegalnih »šol v katakombah« v fašistični dobi.50) Nikakor pa, ta, močna, povezanost duhovščine z ljudstvom V Južni Tirolski ni bila omejena, na posamezne
49)	Pripomba: Izza dobe tirolskih bojev proti Francozom je posebno znan kot sodelavec Andreja Hoferja in vodja upora leta 1809 kapucinski menih p. Joachim Haspinger (1794 do 1862). V dobi nacionalne obmejne borbe je postal južnotirolski duhovnik Franc Ksaver Mitterer (rojen 28. jul. 1824, umrl 5 novembra 1890) glavni pobudnik ustanovitve nemškonacionalnih društev „Deutscher Schulverein“ na Dunaju in v Berlinu ter pozneje zloglasnega „Verein fiir das Deutsch-tum im Ausland" (VDA) v Stuttgartu.
50)	Pripomba: Rojen 7. februarja 1885 v Prissianu, študiral na gimnaziji benediktm-cev v Metanu, bogoslovje v Innsbrucku in Tridentu, 1908 postal duhovnik, ustanovil več časopisov in veliko založniško in tiskar-niško družbo „Tirolia“ oz. „Athes'a“ ustanovitelj in urednik lista „Dolomiten“.
Werner Berg v Ljubljani
Jutri bo V ljubljanski Modemi galeriji slavnostna otvoritev razstave slik in grafik znamenitega koroškega slikarja prof. Wernerja Be-rga. Za to. razstavo, je že dalj čaša vladalo V Ljubljani Veliko zanimanje, saj je umetnik ljubljanski publiki znan še iz leta 1954, koi je sodeloval skupno z drugimi koroškimi slikarji na razstavi »Sodobna koroška grafika«, ter s poznejše udeležbe na mednarodnih razstavah v slovenski prestolnici.
Italijansko gostovanje v Istri
Italijanska umetniška skupina iz Gradiške, ki je letos sodelovala tudi na, svetovnem mladinskem festivalu v Moskvi, je pred’ dnevi gostovala v Piranu in Izoli, kamor Sta jo povabila kultumo-ptosvetna krožka tamkajšnje italijanske- manjšine.
Poglejmo le nekaj primerov (pri katerih pa je uvrstitev seveda le slučajna in narejena zgolj v ta namen):
Naš Veliki umetnik pripovedništva Ivan Cankar je v boju za vsakdanji kruh široko ubral pot v svet in si tudi izven domačega kraja našel dbm in prijatelje; posebno! na Dunaj je bil priklenjen z močnimi Vezmi. Vendar pa je sata in! V svojih umetninah vedno spet prihajal domov v sVo-jo pravo in edino, domovinoi, v Ljubljano, na Rožnik, na Vrhniko, ker le »na klancu« se je počutil res doma. — Wer-ner Berg, eden največjih sodobnih koroških slikarjev, je sin daljnega Porenja, vendar bi bil verjetno užaljen, če bi mu kdo hotel dopovedati, da ni Korošec. Sam pravi, da: m,u je postala spodnja Koroška »izvoljena« domovina, še bolj prepričljivo pa toi potrjuje s svojimi slikami, v katerih živita njegova nova domovina in njen prebivalec pristno neizmaličeno življenje koroške zemlje in koroškega človeka. — In Rok Arih? Z doma na slovenskem Štajerskem ga je pot vodila preko ljubljanske univerze v partizane, kjer se je srečal tudi s tovariši iz Koroške. Skupni cilj: neizprosen bo-j proti fašizmu jih je zbližal in v trdih bitkah v severnih predelih Karavank je mladi Štajerc spoznaval koroškega človeka in vzljubil koroško zemljo1; obeh se je oklenil z vsem srcem.
Svoji štajerski domovini se DragO Druškovič nikdar ni izneveril, prav tako se je udomačil tudi V Ljubljani; kot Rok Arih pa se vedno spet Vrača, nazaj v svojo drugo- domovino — Koroško. Poznam ga' vsa povojna leta in poznani so mi sko-roda vsi njegovi spisi, ne. samoi literarni, temveč tudi olstali, politični, kultumo-kri-tični, spominski in drugi. Lahko rečem, da iz vseh teh goVori močna povezanost 9 koroškol zemljo in njenim človekom. Posebno V literarnih delih obravnava in razvija: skoraij izključno le usode koroških (Nadaljevanje na 7. strani)
slučaje., marveč velja od kaplana do. vrhov škofije-. Samoi tako je sploh pojmljivo, da se je pridružil prijavam za izselitev v hitlerjevo Nemčijo večji del južnctirolske duhovščine ter celotni stolni kapitelj « škofom v Brixenu, ki je izjavil: »Kamor gre. moja čreda, grem tudi jaz«!
Ko. je ob koncu prve svetovne vojne italijanska Vojska zaprla prosti promet med Severno in Vzhodno Tirolsko- ter Južno Tirolsko-, je škofijstVO v Brixenu z odlokom št. 8214 z dne 5. novembra, 1918 pozvalo! duhovščino, od škofijskega sedeža ločenih pokrajin, naj se obrača; na pomožnega škofa in generalnega vikarja Predarlske. Tako-j nato pa je bil v Rimu imenovan ta pomožni škof za delegata: Sv. Stolice ter za kapiteljskega vikarja za Predarlsko', Severno in Vzhodno- Tirolsko-, v kolikor so. te pokrajine spadale pod bri-xens.ko škofijo. Vendar je Benedikt XV. izrecno ugotovil, da, ni mišljena stalna ločitev Severne in Vzhodne. Tirolske od bri-xanske škofije. Zato ie bil dne 9. aprila 1921 postavljen omenjeni generalni vikar Predarlske izrecno za pomožnega škofa brixenske škofije in le kot apostolski administrator Severne in Vzhodne Tirolske. Nasprotno pa sta bili škofija Trident že dne 24. februarja 1920 in škofija Bri-xen dne 25. aprila 1921 ločeni od nadškofije Salzburg ter vsaka za sebe podrejeni neposredno Rimu.
(Nadaljevanje sledi)
___:__________________
Dva devetdesetletnika
lla/.nc vesti iz Koroške
V	Baškem jezeru so minuli teden našli truplo nekega 77-letnega kmeta. Kmet je bil že od 23. septembra odsoten ter domnevajo, da je storil samomor.
Na peravski ulici v Beljaku je nesla minuli teden neka nameščenka težko nakupno torbo. Pridružil se ji je sedemleten fant s kolesom ter se ponudil, da ji je pripravljen pomagati in peljati njeno torbo na kolesu. Nameščenka je brez pomislekov obesila torbo na vodilo kolesa. Ko sta šla mimo neke trgovine, je žena vprašala fanta, če želi morda čokolado. Deček ponudbe seve ni odklonil in nameščenka jo je šla kupovat. Prišedši nazaj na ulicoi pa je na veliko začudenje zapazila, da je fant s torbo izginil kakor kafra. Nekateri pa san ti so vedeli povedati, da se je deček povzpel na kolo in se odpeljal v smeri Marija na Zilji. Nameščenka je imela v torbi različna živila.
V	Velikovcu se je minuli teden primerila tragična smrtna nesreča. Šestletna šolarka Karlota Kolenik iz Klopc v občini Važenberk je z drugimi šolarji šla iz šole ob Paški cesti. Otroci so se med potjo igrali in lovili. Nesrečni otrok je pri teku nenadoma zadel z glavo v osebni avto, ki ga je vodil gostilničar in živinski trgovec Karl Stiirzenbecher iz Velikovca. Vozilo je teklo z vso brzino in sunek je bil tako silen, da je bila šolarka na mestu mrtva.
Pred sodiščem se je morala zagovarjati
mati Friederika Figi iz Velikovca, ki je bila obdolžena, da je zanemarila skrb nad svojim triletnim otrokom. Hčerka Ade.l-heid je prišla 13. avgusta na dvorišču mlekarne pod, tovorni avto-, ki jo je povozil do smrti. Mati se je zagovarjala, da se otroci nimajo kje drugje igrati, kakor na dvorišču. V njeni odsotnosti, ko je morala pripravljati kosilo-, sta na deklico pazila njuna ostala otroka, stara sedem odnosno devet let. Adelheid je verjetno hitela za žogo- in ni zapazila, da se je bližal tovorni avto, ki jo je povozil. Mati je bila krivde zanemarjanja skrbi oproščena.
Huda nesreča, se je primerila v ponedeljek kmalu po poldnevu v Zopračah. Kmet Simon Aleš na Ložah je z UNIMOG-om peljal nekaj ljudi na polje, da bi spravljali krompir. V Zopračah se je izognil garam, ki so stale na cesti. Pri tem pa je vozilo' spodnesla, da se je pretvrgloi preko cestne brežine. Na nesrečo se je zvrnilo na 13-letnega Petra Kutnika, ki ga je prej vrglo z vozila. Nesrečni fant se je hudo, ponesrečil ter je poškodbam že med prevozom v bolnišnico podlegel.
Pred nedavnim smo v našem listu poročali o obisku v znani drevesnici ing. Marka Polzerja v Spodnjih Vinarah pri Št. Vidu. Danes pa posredujemo našim bralcem nekaj misli iz članka, ki ga nam je poslal ta naš priznani gojitelj sadnih drevesc.
Pogosto- se dogaja, da v spomladanskih dneh, ko je sadje v polnem razcvetu, pritisne mraz in nam uniči vso sadnoi letino. Takrat sadja nimamo niti za lastne potrebe. Vendar pa obstojajo tudi sadne sorte, ki tudi v mrzlih letih dobro ali Vsaj zadovoljivo obrodijo. Vzrok, da gotove sorte kljub mrazu obrodijo, je v tem, da te sorte pozneje cvetijoi. Letos na primer so prav dobro obrodile Ontario', Jonatan, rdeči devičnik (roter Jungfemapfel) in kranjski devičnik, dobro so obrodili bobovec (Bohnap-fel), zlata parmena, in ka-nadka, zadostno pa BojkoVo jabolko in Veliki Brunner.
ONTARIO je po-znozimska, debela, dobra namizna sorta s povprečno težo. 20 dkg, izrazito ploščate oblike, v drevesni zrelosti zelo rumene osnovne barve z voščeno prevleko, deloma z malim, rahlo rdečim licem na sončni strani. Črviv sad se na drevesu dobro drži in večinama odpade le kot gnil sad. Užitno zrel je šele februarja in se drži v kleti deloma do srede junija. Ontario je> v našem podnebju zelo občutljiv za pozebo na lesu in mora biti nujno cepljen na za pozebo odporen deblotvorec, ker nam drugače prej ali slej popolnoma pozebe ali vsaj dobi velike rane, na katere se naseli rak, ki deblo daljei razjeda.
Rute — Rinkole
Na obronku Dobrove sta tihi vasi Rute in Rinkole, kjer v prijetnem miru sanjajo kmečki domovi, ki jih ne moti oglušujoči ropot motoriziranega cestnega prometa. Pač že brnijo v kraju traktorji in drugi kmetijski motorji, ki so si jih nabavili marljivi in napredni kmetje, ki, kakor lahko rečemo, prav dobro-, preudarno’ in uspešno gospodarijo. Zaradi tega so' v kraju precej trdne in neodvisne kmečke eksistence. Značilnost Rut in Rinkol je tudi v tem, da nimajo gostilne, kar je le težka najti v kakšni vasi. Kakor pravijo' ljudje, je prav nič ne pogrešaj o, ker si potrebnoi domačo- pijačo povsod sami napravijo.
V Rutah pri Šrancu so v zadnjih letih postavili novo hišo, ko' jei prejšnjoi uničil požar. Z veliko požrtvovalnostjo1 in z vztrajna prizadevnostjo je zrasel noV dom po sodobnih gradbenih smernicah. V novem ličnem domu živi znana in zavedna Šranceva družina ter gospodari s svojo ženo France Kropivnik, vnet prosvetaš in pevec v naših pevskih zborih.
Pri tej hiši so pred nedavnim obhajali izreden življenjski jubilej, ko je stari oče Miha Kropivnik dosegel devetdeseto leto svojega življenja;. Oče Miha se še v svoji visoki starosti veseli odlične čilosti in svežosti. Razumljivo je, da so ta dogodek obhajali z lepot domačo slovesnostjo, ki pa se je spontano razvila v širše slavje, pri katerem so sodelovali tud drugi. Omeniti je treba, da; je oče Miha Kropivnik najstarejši občan blaške občine in si je pridobil tudi mnoge zasluge za občino. Ni čuda tedaj, da je župan Mirko Kumer, ki je z Vsemi občani živo povezan, prihitel k slavnosti v imenu občine in v lepih besedah čestital spoštovanemu jubilantu, očrtal njegovo življenjsko' pot ter mu z željo, da bi oče Miha Kropivnik ostal še mnogo let tako pri zdravju, podaril košaro;, napolnjeno z darili občine. Takšne pozornosti se je jubilant zelo razveselil. Iskrene čestitke je s svojim nagovorom spregovoril slavljencu tudi šmihelski župnik.
Ganljivo je bilo-, koi so dobremu staremu očetu čestitali svojci. Sin France je našel prisrčne besede, vnuki pa so' mu lepo deklamirali, razveselila pa ga je s svojim obiskom tudi hčerka gospa Ober-tautsch. Pod vodstvom Miheja Sadjaka je skupina pevcev povzdignila slavje z ubranim prepevanjem lepih domačih pesmi,
JONATAN je tudi drugače zelo priporočljiva ameriška sorta, ni preveč občutljiva za pozebo na lesu, drevo' je zelo' rodovitno in redno rodi in sicer že kmalu po sajenju. Zaradi tega je slabe rasti, krošnja ostane mala s povešenimi tankimi vejami. Zahteva zadostno gnojenje. Sad je zelo' lep, do dve tretjini prevlečen z živordečo barvo, srednje debel, izvrstnega okusa, za škrlup precej odporen. Zaradi tega; prinaša celo brez škropljenja precej veliko res prvovrstnega sadu. Če drevo ni prepolno, je povprečna teža sar du 12 dkg.
RDEČI DEVIČNIK je skoraj po vsej površini sadu rdeče — na sončni strani temno in na: senčni svetlo' rdeče, — precej drobno in ne prvovrstno namizno jabolko, Vendar dokaj dobrega okusa in priljubljeno kot Miklavževo in božično jabolko-, ki se V kleti do konca marca še prav dobro drži. Je precej odporen za škrlup. Drevo je slabe rasti, na lastnem deblu do gotove mere občutljivo za pozebo na lesu, na odpornem deblotvorcu pa zelo odporno.
KRANJSKI DEVIČNIK je drobno jabolko kot rdeči devičnik, do dve tretjini celotne površine prižasto svetlordeče pobarvan, precej odporen za škrlup, užitno zrel že sredi oktobra in se drži v kleti do konca marca, ko prične gniti na mehki gnilobi. Ta sorta je prišla k nam s Kranjskega:. Ker prične dostikrat že prva leta po sajenju roditi, bujna rast kmalu poneha, krošnja ostane majhna in ob zadostnem gnojenju skoraj redno- vsako leto obilno rodi. Sadjarji, ki so to sorto-
saj je slavljenec tudi sam ljubitelj petja in je v svojem življenju rad prepeval. Nič manj kot devetkrat je bil »camar« na različnih svatovščinah ter zna vse ljudske popevke, ki so običajne ob takih priložnostih.
Oče Miha Kropivnik lahko z mirno zavestjo in zadovoljstvom zre nazaj na desetletja, ki jih je izpolnjeval s poštenim in koristnim delom. Poklicno! je poleg kmetovanja krojač in je razveseljivo, da še danes kot devetdesetletnik lahko- šiva brez očal. Mnogo oblek je V svojem življenju skrojil bližnjim in daljnim odjemalcem. V svojem življenju je krepko- zmagoval in kljuboval vsem težko-čam in krizam, ki so- v življenju neizogibne. Kot značaj je jubilant pristna slovenska korenina z vsemi našimi značilnostmi, ki jih ne prikriva nikjer ter je svo-jo zavednost vedno izkazal tudi v dejavnosti, kjer koli je šlo za naše skupne narodne koristi in očuvanje naših življenjskih pravic. V tem smislu je z uspehom vzgajal tudi svojce.
Spoštovanemu jubilantu tudi mi iskreno- čestitamo-!
Grpiče pri Rrnci
V pod goro stisnjeni vasi Grpiče pri Binci živi družina Sluga, poznana ne samo v domačem kraju, temveč tudi daleč nao-koli po naši zemlji. V tej družini so pred nedavnim, bilo je 4. t. m., praznovali visok življenjski jubilej. Devetdeset let življenja svojega starega, spoštovanega in ljubljenega očeta je- redek dogodek, tembolj razveseljiv, ko- je oče- Franc Sluga svo-j visoki rojstni dan doživel V izredni vedrini duha, žilav in bistrega uma. Vsi vedo povedati, da je bil spoštovani jubilant vse življenje zelo delaven in skr ben družinski oče ter da tudi njemu življenjska pot ni bila vedno- postlana s cvetjem. Krepko, odločne in preudarno- je zmagoval vse težkoče, ki jih je v preteklih desetletjih srečaval v svojem življenju.
Poleg skrbi in de-la- zase je z marljivo-požrtvovalnostjo skrbel za svojo- družino. Jubilant je bil vse življenje narodno zaveden, ols-tro! je ločil pravico od krivice in ostal svojemu ljudstvu zve-st tudi v najhujših časih zatiranja. Pri vsej prizadevnosti za telesno blaginjo- družine je z besedo- in zgledom Vsajal v sprejemljiva srca svojcev tudi duha zavednosti in to ne brez uspeha. Več takih očetov in slovenska narodna zavest na Koroškem bi
dobili iz moje drevesnice, mi pravijo, da so- ravno te so-rte zelo- veseli, ker začne dreve-sce takoj roditi in je sad užitno1 zrel že dVa tedna po obiranju in se vseeno-prav dobro drži do konca marca. To sorto druge drevesnice nimajo.
KANADKA je- prvovrstno namizno jabolko-, ki zahteva zelo do-bro zemljo in zavetno lego-. Ker rada pozeba, motra biti cepljena na Odporen deblotvorec. Drevo je močne rasti, dela, ploščato- krono-, dolgo ne rodi, pO-tem o-bilo in precej redno-vsako leto-. Sad je debel, povprečna teža 17 dkg, malo rebrast, bolj visok kot širok, zeleno! rumen, užitno- zrel rumeno zelen, na go-sto- po-sut z rjastimi pikami, precej raskav, posamezni sadovi imajo tudi rahlo rdečkasto lice. V kleti se- dobro drži samo do božiča, deloma, zlasti z višjih leg, do konca marca. Sad sicer ni dosti podvržen škrlupu, Vendar ravno-pod škrlupnimi pikami začne malo gniti.
VELIKI BRUNNER je precej debelo- po-zno!-zimsko jabolko, užitna zrelo od februarja naprej in zdržijo- čisti nekrastavi sadovi do- konca junija. Osnovna barva je zelena, sončna stran se na jesen rdeče barva in ga naj po-zno- obiramo-, ker ostane pri zgodnem obiranju neokusen in brez lepo- rdeče barve.
To jabolko je gospodarska sorta brez posebnega okusa, in na trgu samo lepa rdeča barva privablja kupca. Drevo je zelo močne rasti, kro-na z zelo- povešenimi vejami in dela zaradi tega zelo sp-loščene široke krošnje. Z rodnostjo prične bolj pozno in rodi potem redno-, vendar nikoli (Nadaljevanje na 8. strani)
bila na višji stopnji. Franc Sluga si je narodno- zavest osvajal v detinskih letih iz tradicije svojih prednikov, pozneje pa tudi z branjem slovenskega tiska. V prejšnjih letih je- sodeloval pri živahno razgibanem prosvetnem delovanju na Brnci. Tako- je svo-je življenjske naloge izpolnjeval kot mož, trden in neupogljiv značaj.
Ko- je v času nacističnega nasilja prišla najtežja preizkušnja nad slovensko ljudstvo- na Koroškem, se je- tudi Slugova družina krivici uprla, jo obsojala in dejansko doprinašala v borbi pro-ti zatiralcem. Z veliko vnemo so v Slugovi družini podpirali borce pro-ti fašizmu. Partizani so- V tej hiši našli vedno odprte roko in varno zavetišče-. Ni čudo-, da sO nacisti posegli tudi v to družino! ter sol sina Jožeta odgnali V koncentracijsko taborišče Dachau. Sin Tone pa je v partizanih storil svo-jo častno dolžnost.
Le-poi gesto- pietete do- padlih borcev je Slugova družina pokazala po vojni, ko- so na njenem d-omu položili pet prekopanih padlih partizanov nai mrtvaški oder, preden so jih pokopali na pokopališču V Št. Lenartu pri Sedmih studencih, Med temi padlimi junaki so- štiri imena poznana, eden pa je neznan junak. V Slugovi hiši je- bilo takrat kot v svetišču, ko- so okoličani prihajali V trumah, da so se poklonili junakom in počastili dragocene žrtve, preden so- jih z ganljivo in častno slovesnostjo- prenesli na pokopališče v Št. Lenart pri Sedmih studencih, kjer so junaki našli svo-j trajni mir v slovenski zemlji. Tak duh vlada v Slugovi družini, kar ie v veliki meri pripisati vzgojni besedi in življenjskemu zgledu očeta Franca.
Devetdesetletnico očeta, Franca Sluge so p-raznovali v prisrčnem vzdušju v družinskem krogu. Čestitkam sorodnikov, prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi, saj je- spoštovani jubilant verjetno- eden najstarejših bralcev našega lista, ter združujemo1 naše čestitke z iskreno željo, da bi oče Franc Sluga preživel ša mnogo zdravih in vedrih let življenja.
Zgornja Vesca
Nenadoma in nepričakovano je v naši vasi preminula g. Matilda Špendir v starosti 56 let. Spoštovano' mateT je- zadela možganska kap, za katero je kmalu nato umrla v bolnišnici v Celovcu. Mrtvo- mater so- prepeljali na dom k p. d. Špendirju v Zgornji Ves-ci. V ponedeljek 7. t. m. pa smo pokojnico- spremili ob zelo številni udeležbi žalnih gostov od doma žalosti k zadnjemu počitku na pokopališče v Št. liju o-b Dravi.
Pokojna Matilda je bila najboljša mati svo-ji hčeri in svojemu sinu ter nad vse skrbna žena svojemu možu. Pokojna je vse življenje posvečala skrbem in dolžnostim pri delu za domačijo- in družino-. Z veseljem pa je- pristopila tudi k sosedom na vasi in jim po- svojih močeh pomagala pri kmečkem delu. V sebi je čuvala in hranila vsekdar zavest, da ne pripada le svoji lastni družini, marveč tudi skupnosti širšei slovenske družine na Ko-roškenu iz katere- je izšla.
Rajna Špendir jeva mati naj si spočije v miru V domači zemlji. Vsi bomo blagd pokojnico ohranili V lepem spominu, žalujočim svojcem pa izrekamo- naše- iskreno-sožalje. —
V noči od sobote na nedeljo je zatulila sirena bilčovske požarne brambe. Gasilci so- bili nemudoma na mestu in že je cddrdral gasilski avto- pro-ti Zgornji Vesci, kjer je pri Janezu Miškulniku izbruhnil požar v čebelnjaku. Gasilcem in vaščanom se je posrečilo- ogenj omejiti, da se ni razširil še na druge objekte. Čebelnjak je ogenj uničil, kar je povzročilo lastniku okoli 4000 šilingov škode.
imEMacoi
Petek, 11. oktober: Materin. D. M. Sobota, 12. oktober: Maksimilijan Nedelja, 13. oktober: Edvard Ponedeljek, 14. oktober: KaJist Torek, 15. oktober: Terezija Sreda, 16. oktober: Hedviga Četrtek, 17. oktober: Marjeta
V naše sadovnjake drevesca iz domače drevesnice
ZGODBE o PSEH
Nekateri znanstveniki pravijo, da živali mislijo, drugi zopet trdijoi, da ne mislijo. Nekateri pravijo, da imajo razum, drugi pa zopet menijo, da imajo instinkt.
Pes je bil že V davnih časih domača žival. Med ljudmi krožijo mnoge zgodbe o njem — resnične in izmišljene.. Posebno mnogo je zgodb o njegovi zvestobi gospodarju in o njegovi pameti. Naslednje kratke in resnične zgodbe o pseh govorijo; o njihovi domiselnosti, tovarištvu ter njihov vi privrženosti človeku.
Upravičena neposlušnost
Majhna družba se je pripravljala, da se bo po* izletu v okolico1 mesta vrnila domov. Koi so bili že vsi pripravljeni in so. že odhajali, so opazili, da je mali pes Rexi ostal na mestu, kjer je ležal prej gospodarjev suknjič. Kljub vsem klicem in grožnjam ni hotel zapustiti svojega prostora. Mahal je z repom in cvilil, toda premakniti se ni hotel. Končno se je gospodar vrnil, da bi ga kaznoval za njegovo; neposlušnost. Ko pa je prišel tja, je videl,
Zajec sodnik
Nekoč je padel volk v jamo, ki jo je izkopal lovec, in pričel vpiti:
—	Na pomoč! Na pomoč!
Mimo* jame je prišel oven in Volk ga je začel prositi, naj ga reši iz jame. Oven mu je odgovoril:
—	Ne! Če tel rešim,, me boš požrl.
—	Prisegam ti, — je dejal volk —, da ti ne; storim nič žalega1.
Oven mu je verjel in ga rešil iz jame1.
Komaj pa je prišel iz jame, je dejal Volk ovnu:
— Rešil si irie iz jame, zdaj me pa reši še lakote!
— Prisegel si, — je dejal oven prestrašeno*, — da se me ne boš dotaknil.
— Saj veš, da se hranim z mesom, — je odgovoril volk, — zato te bom požrl.
Oven je razumel, da zanj ni rešitve. Tedaj pa, je opazil zajca.
— Zajec, pridi sem, — ga je* poklical, — in razsodi.
Zajec je zaslišal ovna in Volka in dejal:
—- Ali sta vse po pravici rekla? Ponovita vse, da bom videl s svojimi očmi.
Volk je ponovno skočil v jamo; in jel ovna prositi, naj ga: reši.
Zajec pa je stopil oib rob jame in zaklical volku:
— Nehvaležnež! Zdaj pa čakaj na lovca.
Mongolska ljudska pripovedka
zakaj je bil pes tako vztrajen: Sedel je zraven gospodarjeve ure, ki je bila padla iz suknjiča v travo.
Ljubezen do* gospodarja
Neki angleški letalec je imel dolgouhega temnookega psa Propa,. Med drugo sve -tovno vojno je čakal pes zaprt v neki sobi na letališču, dokler se njegov gospodar ni vrnil s poleta nad Nemčijo. Bil je zelo poslušen pes, ki nikoli ni zapustil sobe*, dokler se njegov gospodar ni vrnil. Toda nekega dne, ko so se* letala vračala s poleta, je Prop* na veliko* presenečenje vseh prisotnih nenadoma zdirjal iz sobe in izginil. Dvajset minut po njegovem odhodu so objavili, da se jei neko letalo zrušilo* v bližnjem gozdu. Ljudje, ki so šli iskat ponesrečenega pilota, so našli Propovega gospodarja, ki je ležal Z zlomljeno) nogo ob svojem padalu. Zvesti pes* je* bil že pri njem in mu lizal roko.
Pes nadomestuje gospodarja
Nočni stražar v nekem majhnem mestu je imel nalogo, da ponoči obiskuje urade in podjetja ter kontrolira, ali! so vsa vhodna vrata dobro zaklenjenal. S seboj je' vedno vodil svojega psa, veliko dansko) dolgo.
Neke noči je bil stražar zadržan, tako da je pričel z. obhodom pozneje* kot običajno). Kol jel stopil k prvemu uradu, je opazil v snegu sledove pasjih šap*, ko pa se je dotaknil kljuke, je opazil, da je vlažna. Pri vsakih Vratih je naletel na: sledom ve pasjih šap in vlažno kljukoi, Pohitel je in zal nekim vogalom opazil svojega psa, kako jei hodil od vrat do vrat in točno po istem vrstnem redu, po katerem je vedno šel s svojim gospodarjem, z zobmi zagrabil vsako kljuko ter preizkušal, ali so vrata zaklenjena). Ko je hodil tako za psom, je ugotovil, dal njegov pametni pes ni izpustil nobenih vrat.
Tovarištvo med psi
Neki mlad potepuški pes, škotski ovčar, je priskakljal nekega dne na dvorišče Velikega posestva in tam ostal. Tam se je kmalu spoprijaznil s starim Pančem, domačim psom, in kmalu stal postala neločljiva prijatelja*.
Nekoč pa je Panč čez noč izginil. Iskali so ga povsod, toda o Panču ni bilo ne duha ne sluha, Šele čez dober teden so* domačini opazili, da se ovčar čudno obnaša. Ves dan je poskušal prenesti v gobcu malo vode, toda ni se mu posrečilo. Ko je naslednjega dhe dobil neko kost, je takoj stekel z njo proti bližnjemu hribovju. Čez nekaj časa se je vrnil brez kosti. Ljudem
je postalo jasno, da mora to* imeti svoj razlog. Neki mladenič, s posestva je skušal ugotoviti, zakaj pes tako dela. Dal mu je še* eno kost in šel za njim, ko) je ovčar krenil proti hribovju. Visoko zgoraj V hribih je ovčar obstal ob prepadu. V prepadu pa je mladenič opazil svojega dobrega starega Panča, ki je* bil živ in zdrav ujet na dnu prepada, iz katerega se ni mogel sam rešiti. Ovčar mu je prinašal vsak dan kosti in ga tako ohranil pri življenju.
Prebrisani pes
Veliki policijski pes je prišel nekega Večera domov in šepal. Njegov gospodar mu je takoj opral in obvezal šapo1, ki si jo je bil nekje* porezal. Cele tri dni je ležal pteis* lep*o na toplem v sobi. V tem času sO se vsi igrali z niim. Ko so sklenili, da bi se moral pes malo) razgibati, da mu noga ne bi otrpnila, se je dolgo upiral in šele po* strogi zapovedi njegovega gospodarja je zapustil toplo sobo). Ko* je šepajoč stopal čez prag, je opazil nekega drugega psa*, ki je dirjal po ulici. »Bolnik« se mu je- v hipu pridružil in dirjal z njim. Čez nekaj časa se je vrnil in živahno) ter Veselo skakljal. Tedaj pa se je nenadoma spomnil, da gai vsi opazujejo. Brž je stisnil rep med nioge in začel znova šepati. Toda to mu ni pomagalo*. Prijetnega življenja ob topli peči je bilo konec.
Medvedka
Medvedka jei nekoč šla mimo mravljišča in pojedla nekaj mravelj. Ker so* ji mravlje bile pogodu, je začela sleherni dan prihajati k mravljišču. Mravlje* se niso: drznile iti niti po hrano). Kakor hitro se je katera prikazala, že jo* je medvedka požrlal. Tedaj so se mravlje zbrale globoko v mravljišču na posvet, da bi se dogovorile, kako bi se* znebile medvedke*., Po dolgem razpravljanju so* se odločile, da bodo okoli mravljišča izkopale globoko jamo), zgoraj pa pustile zemljo nedoi-taknjeno, da bi ne bilo opaziti, da je pod Zemljo jama,. Ko bo) medvedka prišla do mravljišča, se bo* pod njo* udrl tanki sloj zemlje in medvedka bo padla V jamo*.
Dolgo so se mravlje mučile, delale so dneve in noči, končno) je bila jama gotova in nekaj mravelj je prišlo na dlan, da bi preslepile medvedko*. Komaj jih medvedka zagleda, že jih hoče pojesti, tedaj se zemlja pod njenimi šapami udre in jo pogoltne. Mravlje brž navalijo nanjo in jo začnejo neusmiljeno gristi po trebuhu, po hrbtu, po lakomnem smrčku — skratka povsod. Medvedka se ni mogla, braniti, iz jame pa tudi ni mogla. Ko je doumela,
Jabolko
V bregu je raslo drevo, na veji pa je viselo* lepo* rdeče jabolko. Mimo* je prišel potepuh. Zlezel je na drevo in ko je segel pO sadežu, je veja zanihala, jabolko pa je reklo:
— Ti me že ne boš!
Odtrgaloi se jei, padloi v travo in se zakotalilo! po bregu.
Z jase* so jabolko zagledali plastirji.
— Glej, kako* lepo) jabolko*!
Stekli so proti njemu in se začeli prepirati, kdo* ga je* prvi opazil.
Jabolko pa je reklo*:
— Vi me že ne boste!
Naglo je Zavilo* v stran in se odkotalilo) dalje*.
Kotalilo) se je taklol dalje in srečalo dva popotnika. Ko sta ga popotnika zagledala sta vsak, zase pomislila: Tako lepega jabolka pa še ne! Moje bo*! Samoi na skrivaj, da siosed ne boi opazil! —
Jabolko pa je reklo:
— Vidva me pa res ne bosta!
Zavilo* je v stran in se odkotalilo čez travnik.
Na travniku je ležal deček in spal, pri njem pa je sedela deklica. Zagledala je jabolko) in vzkliknila::
— O, kako* lepo) jabolko! Zbudila, bom bratca, p-a ga bova skupaj pojedla!
Jabolko se je nasmehnilo);
— Vidva pa lahko!
In se je zakotalila deklici V naročje.
in mravlje
da je padla v zasedo', je zavpila z jokajoč čim glasom in milo zaprosila:
— Dobre mravlje, usmiljene sestrice, nikar me ne pojejte, otročičke imam, tri majhne1 medvedke, ki bodo jokali za mano.
— Koliko sirot pa si ti pustila med našim mravljinjim rodom, koliko očetov in mater si spravila v jok? Za take, kot si ti, ni milosti. Pojedle te bomo, da bomo rešile naš rod. Bolgarska pripovedka.
2 UGANKI
Čisto* majhna je* živalca,
komaj zal stotinko* palca,
vidiš jo) samo* poleti;
v tihi noči z lučko sveti,
se po tratah spreletava
in otroke s tem zabava, (eorasarri)
Takšen je kot kos mesa in v duplini je doma,; nima glave niti hlač, je pa velik gobezdač; vedno moker, vedno nag.
Kdo* bi vendar bil ta. vrag? farzeO
<300
*• *. Finžgar
c^OBODNIM
SONCEM
°RUGA KNJIGA	POVEST DAVNIH DEDOV
41
»Izdajstvo*! Volk je volk! Poznam ga in Poznam Viljenca, bahača! Sulico v prsi izdajalcem! Poglej, jaz ležim že mesec ^ni z vrlimi vojščaki za Donavo* in čakam io prisluškam, kdaj zaslišim vaše rogove, se pridružim, koi planete* doi Herna in še čez,. Toda vas ni od nikoder. In zato se® prišel dol tebe, starosta,.«
»Nisi vedel za razdor? Nisi vedel, ker s’ bil v Bizancu čez zimo*.«
»V Bizancu in tam sem nalagal Upravno1* ki se je cmeril za Hilbudijem, da, si Sloveni ne upate* čez Donavo*, da se vojskujete med seboj. Upravda je bil vesel in me je despotski plačal za, poročilo. Jaz Pa sem se vračal in plenil spotoma, da so* konji stokali pod težo* blaga:. - Sedaj je čas! Tracija je prazna, UpraVdi zreta moči Afrika in Italija, udarimo v deželi« »Udarimo! Udarite, kličem, jaz ne morem več. Udarite, prigovarjam, starešinam, v^e zaman. Na vzhodu ni miru Torej pra,-da sta Volk in Viljenec, izdajalca?
Poslal sem Bojana in Velegosta. modra moža, da pomirita brate in dvigneta vojsko.«
Hun se je prestrašil tega sporočila. Nastavil je oprezno uho in za trenutek pomolčal.
»Verjemi mi, nič ne opravita Volk je volk, samogolten in trmast, Viljenec je bahač. Slovenom bi bil rad despot «
»Prijatelj, kaj storiti? Svetuj z modro besedo!«
»Smrt izdajalcema, smrt! To pravi Tunjuš, čigar kri je še v gorki žlaliti s krvjo vladarja vse zemlje, z Atilo).«
»Smrt — smrt? Da bi torej tekla bratovska kri? O bogovi, sami si uničimo svobodo*! Kaznujte ras!«
»Bratovska kri? Ali so* to* bratje? Izda jalci! Kar je gnilega, se od eže. Poglej roko!«
Tunjuš je pomolil lopatasto desnico Švarami pred obraz.
/Poglej, enega, pr:ta ni. Kdo* ga je odrezal? Jaz' Zakaj? V volčjo past je zašel in se ujel. Pa sem potegnil nož in ga, brez obotavljanja odsekal. Ali naj bom ves ujet zaradi enega prsta? Zaradi enega prsta, ki je šel radoveden v volčjo* r ast? Nikoli? Razumeš?«
»Modro si govoril, resnično*, zelo* modro*. Počakajmo), da, se vrneta Bojan in VelegoBt. Če nič ne opravita, potem smrt izdajalcema!«
»Smrt, smrt!« je, ponavljal Hun in gri-
zel ustnice, da ni bruhnil v krokarski smeh. Tako se je Veselil krvavih uspehov, ki jih utegne roditi njegovo ščuvanje.
»Sedaj pojdi, prijatelj, hčerka je* že pripravila cbed. Prilegla se ti bo* jagnjetina po dolgi ježi. Meni pa dovoli, da. ostanem še na soncu sam s svojo žalostjo.«
Tunjuš je naglo* vstal. Odkar je ležal na travi in se* pogovarjal s starcem, mu je stala neprenehoma, Ljubimca, pred očmi. Imel je že mnogo žena, hunskih in tatarskih, ugrabljal jih je* kakor zver in pehal od sebe, pretepal z bičem in prodajal v suženjstvo*. Toda takšne, kakršna je Lju binica, še ni srečal. Vsa njegova divja narava se je zgrozila, dla bi zarjul kakor bivol, ki mu potisnejo železo skozi nosnice*. Uropal bi jo, zavil v plašč in oddirjal z njo* preko stepe.
Dolge kocine kozlovskih hlač so* mu opletale ob suhih bedrih, ko je hitel z okopov v stanišče. Gnalo ga je k njej. Najrajši bi se bil priplazil krati divjak po* vseh štirih pred njo, dvignil roke k njej in jecljal: »Ljubimca, bodi — bodi moja!«
Omamljen je bil, kakor bi ga bila prevzela pijača. Ko je tik pred stanom srečal nekaj služinčadi, ki se mu je priklanjala. kakor odličnemu gostu, se jei naglo streznil. Zavedel se je* v velikem napuhu, da je Tunjuš, potomec Ernakov, in misel, kakoi bi klečeplazil pred Ljubinico, se mu je zazdela smešna, poniževalna. Zato je
oblastno stopil v stan, kjer je izpod pepela, dišalo po* jagnjetini. Vrč z medom ga je čakal na. mizi in ob njej pripravljen stol.
Ko je* slišala Ljubimca njegove korake, je razgrebla pepel in položila* pečenko* na javorov plošček.
»Ni očeta?«
»SVarun je ostal na soncu in se pogovarja z žalostjo*!«
»Ubogi oče! Ko* bi se* le* vrnil Iztek!«
»Ne vrne se — zaman ga čakata, škoda plemenitega! rodu!«
Hun je zgrabil z roko vroče meso, usta, široka kakor krastačja, so mu zevala in zobje soi škrtnili ob kost.
»Kakor volk,« je pomislila, Ljubimca in se ni ozrla nanj. Hun je hlastal z veliko) lakoto in grizel drobne koščice, da, je škripalo med zobmi. Ljubimca se ga je čedalje bolj bala. Prek kosa, je gledal nanjo in jo grizel z očmi. Ljubimca ga ni pogledala, pa je vendar čutila njegove* oči, kakor bi jo zbadal z otrovanimi tmi.
»Okrepčaj se, poglavar, jaz moram k očetu!«
Hotela je ubežati pred njim.
»Ne hodi!« je zarohnel Hun in vrgel oglodano* kost na tla,. Tunjuš sam se je prestrašil svojega glasu. Deklica pa je vztrepetala in ga proseče pogledala.
»Prosim, te, ne hodi, samo za časek, ostani! Tunjuš, ki govori z Upravdo*, ki vlada rod Hunov, ki je kraljevske krvi, mora

ZA GOSPO DINJO IN D O M
Ni vse za vsako
Danes nekaj nasvetov za tiste, ki niso preveč vitke in sloke postave, ampak imajo, kakor pravimo, bolj močno telesno-konstrukcijo. Vem, d!a je nekaj takih med vami, ki zaradi tega trpite in vas stalno muči misel, »debela sem, pa mi nič ne pri-stdji«. S takim tarnanjem ne bd nič bolje. Pomagali pa si bomo' lahko na drug način: S premišljeno in dobroi krojeno obleko ter primernim vzorcem in barvo blaga boste lahko svojo debelost vsaj delno ali pa celo popolnoma prikrile.
Poglejmo najprej, kakšen kroj obleke je primeren za močnejšo postavo-. V prvem primeru bi svetovala tako obleko, ki se bo-po životu lepo prilegala, ki bo imela vši-te tričetrtinske rokave in Ozko- krilo-, ki bo imelo spredaj vloženo polo s tremi gubami, in sicer z eno dvojno in dvema’ enojnima gubama. V tem primeru boste skrile predvsem sVolj trebuh, ker bo krilo čez boke, trebuh in ob strani ozko, le spodaj se bodo gube ob hoji odpirale. Drug primer bi bil tale: Obleka naj bo narejena kot halja. Spredaj naj se zapenja preko života in krila ter naj ima vloženi dVe nezalikani gubi. Naslednji primer bi bila popolnoma ozka obleka s poudarkom na krilu, ki je olepšano z gumbi. Zgornji del naj bb preprost brez ovratnika in čez prsi prprezan in naj ima gube od ramen. S tako obleko boste skrile predVsem svoje močne prsi. Razen celih nedeljenih oblek
Pazimo na pohištvo
Les sprejema in oddaja vlago. V novogradnjah moramo- zato- postaviti pohištva Vsaj 20 cm od stene, da ne Vsrka vlage. Tako stanovanje- moramo- mnogo- zračiti in po potrebi ponoči predale in Vrata omar odpirati.
Nasprotno pa ne smemo) postavljati pohištva k peči, ker se) izsuši in poka. Če je zrak v sobi zelo- suh, moramo- postaviti na peč posodo z vodo-, da dosežemo normalno vlago- zraka.
Za vino-, liker in kolonsko) vodo so) poli ti rane površine- pohištva zelo) občutljive, ker jih to-pijo. Dobra gospodinja bo- namestila pod namizni prt podlago- iz klobučevine ali starih koc, ki ga izreže- v velikosti mize, da tako- zaščiti polirano ploskev mize, in to p-red toploto- in madeži. Tudi vaze-, napolnjene- z vodo, je- treba podložiti. Pod svetilko-, pepelnike z ostrimi robovi in razno) posodo, ki stoji na furniranem pohištvu, nalepimo) majhne kose klobučevine ali volnenega blaga — seveda tako- spretno, da tega ni opaziti — da s tem zaščitimo furnir pred praskami.
Napolnjenega pohištva ne smemo premikati, ker mu lahko- polomimo- noge ali ga kako1 drugače poškodujemo.
so primerne tudi deljene obleke, narejene kot kostumi iz ohlapne ali oprijete jopice in ozkega krila.
Zdaj še nekaj o vzorcu in barvi blaga. O tem le toliko, da je za žene z močnejšo postavo primemo bolj solidno blago, kakovostno in enobarvno. Veliki vzorci večkrat postavo pri manjših osebah še poslabšajo! In barva? Posebno pri izbiri bar-
Res je, da zime še ni, vendar pa smo že morali kuriti naša stanovanja, ker je rani mraz že prece-j mo-čno pritisnil. Glavno kurjenje se bo- pa začelo šele nekaj pozneje. Dobro' pa je, da že danes nekaj razmislimo o- kurjenju, da bomo draga goriva čimbolj e- izkoristili in po-leg tega čim manj trpeli zaradi mraza.
Osnovno- pravilo kurjenja peči, ki ga maramo upoštevati, je, da nikdar ne uporabljamo kuriva, ki je- za peč neustrezno. Na primer, če je peč narejena za premog, je ne borno nikdar racionalnoi izkoristili, če jo* bomo- kurili z drvmi. Paziti je treba tudi na to, da velikost peči ustreza veli-
ve blaga morate biti nadvse pazljive. Naj poudarim to': hladne barve (modra, vijo-li-často-modra, siva, črna, zelena, modro-ze-lena ih petrolej barva) narede človeka slokega in bolj vitkega, ostale, top-le- baT-ve, pa ga razširijo in zaokrožijo'. Zato raje izbirajte blago v hladnih barvah, nosite daljša krila in visoke' pete, pa boste v oblačenju gotovo uspele!
kosti prostora, ki ga greje. Zaman bomo ves dan kurili, če- je peč premajhna: za določeni prostor, kjer greje. Vedeti je treba, da pretirano nalaganje peči, ki mo-čno vleče, odnese znaten del neizkoriščene toplote V dimnik. Na ta način ostane potem do 60 °/o goriva: neizkoriščenega:.
Vrata peči se morajo' dobro zapirati, ker tudi to- vpliva, na: potrošnjo toplotne energije in goriva. Bolje- je plačati popravilo peči, kakor da vso zimo razsipavamo z gorivom,.
Najprimernejša temperatura v sobi je 18 doi 20 stopinj Celzija. Za stanovanjske prostore so najboljše glinaste peči, keT
se ne o-hlade tako hitro, ker dajejo- tudi vlago in enakomerno toploto.
Za ppdkurjenje uporabljajmo mehka drva: borova, smrekova, topole- in druge, ker vsa ta drva hitro gore, dajejo- pa, mar lo toplote- in so zaradi tega: tudi cenejša kot trda drva. Gledati moramo tudi na to, da so drva suha, ker mokra drva: uporabijo- do 30 odstotkov toplote, da se o-suše in gorijo). Razen tega pa mokra drva pri gorenju neprijetno- dišijo.
Kilogram suhih drv da 3000 db 4000 kalorij, medtem ko vlažna; komaj 2000 kalorij. Olje daje več kakor 5000 kalorij, kilovat elektrike- 860 kalorij, lignit okoli 4000 kalorij, rjavi premog 5000, črni premog pa 7500 kalorij.
PRAKTIČNI NASVETI
Kako določimo starost jajc? Večjo- globoko posodo napolnimo- s solno raztopino (15 dkg soli na liter vode) in vrzimo- jajca vanjo*. Čisto- sveža jajca bodo- potonila na, dno, starejša plavajo- ob vrhu, pokvarjena pa čisto- na površini. Starost jajc ugotovimo- tudi tako-, da jih podržimo p-ro-ti soncu ali močni svetilki. Če je rumenjak razlit, so jajca stara.
■K
Tudi beljak vloženih jajc je- moč stepsti V sneg, če mu dodamo nekaj kapljic limonovega soka ali ščepec soli.
friafe&g/Lit ntJkajf
Borovlje. — Nismo najavili preveč, ko smo nedavno na domači strani našega lista v kratkem sporočilu izrazili mnenje, da obeta letošnji Kometterjev pregled mode še prekositi po pestrosti in obsežnosti lansko prvo tovrstno prireditev v našem mestecu, ki je že tedaj bila nadvse uspešna.
V torek minulega tedna zvečer je v boroveljski kinodvorani — razprodani in zasedeni do zadnjega kotička — potekal zanimivo menjajoč se spored modne revije in zabavnih vložkov pod geslom „Za vsakogar nekaj". Čedne predvajalke z lepo Sissy Schiibl-Auer, letošnjo „Miss Austria", na čelu, so oblečene v vedno nove modele vsakovrstnih ■oblek, gibčno sprehajajoč se po tekaču na „visoki gredi" prikazovale, kaj vse svojim odjemalcem lahko nudi domača trgovska hiša Kometter v pogledu na sodobna modna oblačila. Z izrednim okusom je bila izbrana vrsta prikazanih modelov, začenši od nežnega Palmers-spalnega perila pa tja do popoldanskih „koktajl-oblek“, izbornih, lepih, da bi se z njimi lahko ponašal sleherni pregled mode tudi pred najbolj razvajeno publiko v kakem velemestu. Vmes se je občinstvo navduševalo nad obsežno izbiro prek in prek kakovostnih oblačil za vsako priložnost ob vsakem dnevnem času. Najpogosteje pa je spretni napovedovalec ob predvajani obleki ali kostumu rabil besedo „Wevenit“, ime za ne tkano, marveč nekako pleteno blago najboljše kakovosti, ki se ne mečka in je bolj kot vsako drugo prikladno zlasti za vse vrste ženskih oblek. Zelo zanimale so tudi raznolike smučarske kombinacije, ki se v zimskem
času s pridom dajo nositi ne le za šport, marveč tudi kot sodobna cestna oblačila. Za vsako priliko in k vsaki obleki primerni plašč in obratno — plašči, ki sodijo za vsako priliko in k vsaki obleki, so kot posebnost Ko-metterjeve hiše, skupno s čepicami in klobuki iz salona Smrekar, harmonično zaokrožili celotno sliko. Menda je treba tudi omeniti, da so moški plašči in obleke, prav tako iz modre zaloge Kometterjeve trgovine, prikazani
v tem pregledu mode, povsem zadostili željam in okusu močnega spola, ki mu lepota morda še bolj prija kakor ženskam, ki se baš za moške delajo lepe in lepo oblačijo.
Če na koncu še dodamo, da so k podvigu .razpoloženja v enaki meri doprinesle neštete dalije iz cvetličnega vrta Gross na Zihpoljah, s katerimi je bila okrašena vsa dvorana, in tudi letos spet kapela Charly Molterer ter vsi ostali sodelujoči umetniki, ne bo napačna trditev, da je na prireditvi tokrat zares bilo „za vsakogar nekaj" — v zabavi in pri modi naslada za ušesa in oči!
Da bomo pravilno kurili naše stanovanje
govoriti s teboij!«
»Govori hitro! Oče ne- sme- biti sam. Preveč ga tare žalost.«
»Ljubimca!« Hunov glas je bil zamolkel. Mehko- bi bil rad: govoril, ali iz divjih prsi je prihajalo kakor renčanje- zveri. »Ljubinica, ti ni žal rodu, ki izumrje? Rod Svaruničev, ki so bili sokoli v SloVe-nih!«
»Bogovi zahtevajo- žrtev.«
»Bogovi pa tudi hočejo, da se zlije žlahtna kri s krvjo, ki je še žlahtnejša:. Zato-čuvajo tebe, zato) varujejo' soko-lico'.«
»Očeta ne zapustim, ko- bi me snubil sam Upravda.«
»Upravda je krščenik, to se pravi, razbojnik, Zato ima vlačugo) za ženol, zato-ima Hilbudije, ki so pomorili to-liko- vrlih SloVenov. Ko) bi pa vprašal zate slaven junak, sin ponosnega rodu, pred katerim se trese Upravda,, ko- bi rekel junak: Žal mi je rodu SVaruniče-V, pridi Ljubinica, po tebi naj zraste nov ro-d, še slavnejši. Kaj bi rekla, Ljubinica?«
»Rekla bi: Slaven junak si, sin ponosnega rodu, toda Ljubinica, hči Svarunova, te ne mara. Njeno srce je že Volilo).«
Hunu so se zabliskale oči, stisnil je čeljusti in se prijel z rokami za! mizo-, da ni šinil pokonci in navalil nanjo.
»Srce je volilo-!« je ponovil hreščeče. »In si rekla, da ostaneš pri očetu?«
»Ostanem, da, ostanem. In zato je srce takol Vo-lilo.«
Hitro je odšla. Tresla se je po vsem te-
lesu. V zadnjem hipu je videla, kako so-se črni Tunjuševi nohti zajedli v mizo, kakor kraguljevi kremplji.
»DeVanai, čuvaj me! Kaj mi hoče? čemu govori take- besede? Ko- bi mislil — on? Zona jo je stresla.
Tun j uš je obsedel. Krčevito- je zgrabil za mizo), nohte je tiščal v javorov les, da so mu prsti posine-li. Davila ga je togota, hropel je in glasu ni bilo) iz ust.
»Nje-no- srce- — je — vo-lilo-,« je spravil počasi preko- debelih, Od pijače ožganih ustnic. Strašni tilnik se' mu je: uklonil, oglata, glava se je nagnila, in ploščato čelo je trčila ob mizo'. Kadar je Hun premišljal, je legel na zemljo' s čelom V tla.
Počasi se je umirjevalo- valovje v divjih prsih.
»Njeno- srce- jel volilo-. Na:j! Ko bi vedel koga;, zabodel bi ga, tako mi AtiloVe- sence; zadušil bi ga kakor garjavega ovna, da ne skvari črede! Sicer pa, čemu se jezim, čemu? Zaradi te ženske, ki sem jo zagledal tedaj ob Donavi in mi je bila všeč? Ha!, njeno) lice je' čutilo) mojo- ljubezen, dobroi sem videl. Toda bo-ji se me, beži in trepeče p-red meno-j. Čakaj, podlasica! Če nočeš izlepa, boš izgrda. Tu-njuš je gospod!«
A teh misli se je- ustrašil. Vzdignil je glavo- in jo naslonil v široko, od vajeti in meča ožuljeno' dlan.
»Izgrda? — Ne, ne mogel bi. Mo-rda je
vražarica, ovražila mi je srce, zastrupila pogum, zvezala roke.«
Hun se je zbal.
»Proč od nje, proč! Krvi se napijem, naigram se s Sloveni in Anti —- zaradi nje. Da bi se zaradi ženske cmeril — Tu-njuš? Stran, izpred oči!«
S težko pestjo- je telebil po- mizi, da je odletel leseni plošček s kostjo- vred na ognjišče. Segel je po- Vrču in go-ltal, da se mu je- cedilo) po bradi. Prazni vrč je postavil na mizo- takoi trdo-, da se- je v črepinje sesul.
»Konja!« je zarigal na dvorišču v sužnja.
Skokoma jo sedel v sedlu in jahal na okop- k SVarunu, ki se ga je tiščala Ljubinica.
»Pozdravljen, Svarune! Tunjuš se zahvaljuje- za o-bed: in ti še enkrat svetuje: Udarite na Ante in ugonobite- izdajalce!« Svarimi je strmel vanj.
»Prijatelj, ne hodi, dan se nagibal. Ostani, gradišče je tvo-j dom, V domu postelj za počitek in hrane- zadosti.«
»Mo-j dom je širna ravan, moja postelj sedlo), moja hrana boj!«
Ozrl se je na Ljubinico-, ki se je še tesneje stisnila k očetu.
»Ne hodi, ti pravim! Poglej, dva jezdeca, Bojan in Velegost! Ne hodi, počakaj, da čujemoi, kakšne novice- oznanita.«
»Novice-, ki jih prineseta ta dva, so Tu-njušu stare povesti. Ponavljam: Ne slu-
šaj njih blebetanja, izderite- meče in kaznujte izdajalce, če vam je milo svobodno sonce. Cerkon, naprej!«
Tako je odgovoril konja; ta je zarez-getal in zdirjal iz gradišča.
»Kaj mu je, kaj mu je, Ljubinica? Si ga ti razžalila? Govori, otrok! Naš go-st je bil — in gosta razžaliti! Bogovi se razsrdijo-.«
»Oče, nisem ga žalila. Postregla sem mu, rekla sem, da ostanem pri tebi do smrti, samo- pri tebi.«
Svarun jo je pogledal s široko razprtimi očmi.
»Mar je zahteval... goVc-ri, o-tro-k!«
»Ne Vem, nisem razumela. Čuden je bil njegov govor.«
Oče in hči sta molčala. Na srce so- jima padale- težke- slutnje.
Vte-m sta prišla resnično Bojan in Ve" legost. Z lic jima je sevala bridkost.
»Govorita, brata,, kakšno poslanstvo!«
»Žalost, žalost velika, SVarune! Pot zaman. Med brati divja boj, lomijo- se kopja, sekire- frče, črede- davijo Voleje-, ker ni pastirjev. Izbruhnila je Vojs-ka, kakor ognjen vihar divja od Dombrovice do Črnega, morja. Samo naše gradišče- še mi' ruje. Ali na obod naše zadruge že pljuskajo valovi, krik hrumi, narod je zbegan.«
»Sramota, sramota! Bratje- zoper brate, kri zoper kri! — Morana, zatisni mi oči-da ne vidim!«
(Nadaljevanje prihodnjič)
11. oktober 1957
Za oddih IN RAZVEDRI L O
Avgust Strindberg:
OttumjmAL Uit papirja
Zadnji pohištveni voz je bil odpeljal in najemnik, mlad mož s črnim trakom za klobukom, je šel še enkrat po stanovanju, da bi videl, ali je kaj pozabil — ne, nič ni pozabil, niti najmanjše stvarce. Potem pa je odšel v vežol s trdnim sklepom, da nikoli več ne bol mislil na stvari, ki jih je doživel v tem stanovanju. Toda glej! V veži je Visel pri telefonu list papirja, pripet z buciko nai steno. Bil je ves popisan in počečkan z najrazličnejšimi pisavami, tu svečano1 z modrikastim črnilom, tam s svinčnikom ali rdečilom. Tu je bila vsa zanimiva zgodba! zgoščena v kratko obdobje dveh let, Vse, na kalr je hotel pozabiti, vsei je bilo tu. Ulomek človeškega življenja, na koščku papirja.
Snel je list. Bil je košček orumenelega pološčenega papirja!, kakršnega potrebuje človek za skiciranje!. Položil ga je na pečica, se sklonil nadenj in jel brati. Prvo je bilo na njem napisano ime' Aliče, najlepše ime, kar jih je poznal, ime njegove neveste. Poleg njega številka 15-11. Spominjala ga je na številko kitic nekega psalma v cerkvi. Tol je bilo' njegovo delo, posvečeno deloi, ki mu je prineslo kruh, streho nad: glavo! in ženo, podlago življenja. In Vendar je biloi tudi to* prečrtano! Banka je bila namreč propadla, čeprav je njega1 samega prevzela druga banka — toda šele potem, kol jel preživel nekaj časa! v hudih skrbeh.
Potem pa: je prišlo! Cvetličarna in postajališče izVoščkoV. To je bil čas njegove zaroke, kol soi bili njegovi žepi polni denarja.
Potlej posli s, pohištvom in ta,petnik — nredil si je dom. Potem špediterji — Vselila sta se.
Prodala vstopnic v Operi, 50-50. Zdaj sta mlada potoičenca! in hodita vsako nedeljo v Operol — njuni najlepši trenutki, kol lahko! sedita moilče in se srečujeta V lepoti in slogi v čarobni deželi onstran zastora.
Sledilo je prečrtano moško ime. Bil je prijatelj, ki je bil dosegel ugleden položaj v svetu in ki ni bil sposoben, da bi obdržal sVoje premoženje. Bežati ie moral daleč nekam v tujoi deželo. Tako je na svetu Vse minljivo.
Na tem mestu stel je menda vrinil v njuno zakonsko življenje noV element. Tu je bilo z žensko roko in s svinčnikom napisano' »žena«. Kakšna žena? Ah, da, tista
z velikim ogrinjalom in prijaznim, simpatičnim obrazom, ki je prihajala tako' mirno in ki ni nikoli šla skozi salon, marveč je zmerom vstopila v spalnico si hodnika.
Pod njenim imenom je napisano!: »Dr. L.«
Tu je ime neke sorodnice. Tu je napisano »mati« — njegova: tašča. Zmerom se je zadrževala obzirno V ozadju, da ne bi motila mladih zakoncev, toda zdaj, ob uri stiske, jo pokliče in radia, pride, ker jo potrebujejo.
Sledi velika! čačka si črnilom in rdečilom. Urad za posredovanje dela — služkinja je odšla ali pa je prišla nova. Lekarnar. Ah, vozel se zapleta. Mlekarna. V mlekarni naroča posebej sterilizirano mleko za tuberkulozne.
Špecerist, mesar in talko dalje. Gospoi-dinjstvoi se začne odigravati pri telefonu — gospodinj a ne more Več biti na, svojem
mestu. Ne, res ne, ker je; priklenjena na svojo' postelja.
Kar je sledilo zdaj, ni mogel prebrati, kajti vse mu je zaplesala pred očmi, ko' da se potaplja in skuša gledati skozi slano Vodo:. Toda tu je: bilo napisano: »Pogrebni zavodi«. Govoril je sam zase. Velika krsta in — pozor! — poleg nje majhna. In v oklepaju je bilo napisano:	»Iz prahu«.
To je biloi vse. S prahom se je nehalo, in to jel bila: življenjska pot. Toda vzel je orumeneli list papirja in ga spravil v denarnico1. V dVeh minutah je preživel dve leti svojega življenja.
Ni bil skrušen mož, kol je odhajal. Nasprotno, glavo je držal pokonci kol srečen in ponosen mož v zavesti, da: je preživel najlepše v življenju. Koliko' ljudi je že bilo na svetu, ki niso bili tako* srečni, da bi imeli to najlepše!
O L LI :
PRISTOJNI
—	Ali ste vi kritik Tahopankol?
—	Kaj naj pomeni ta hrup? Kaj želite odi mene?
—• Vprašali smoi vas, ali ste vi kritik Tahopanko? Odgovorite!
—	Da, jaz sem!
—	Vi ste danes objavili kritiko' o koncertnem debutu pevke Hilli Lapakielo'. Mi se z vašo kritiko ne strinjamol.
— Moja kritika je vendar zeiloi poVolj-na in strogo objektivna. Ugotovil sem, da razpolaga: pevka z zelo širokim pevskim razponom. Priznal sem tudi njene umetniške kvalitete. Vendar sem se tudi drznil pripomniti, dia še je pevka prezgodaj odločila za debut na koncertnem odru. Sa-mo' po sebi se razume, da sem omenil tudi nekaj slabih strani, ki bi lahko spravile v nevarnost njen napredek, če ne bo vztrajno vadila:.
— Kdoi vam je ukazal, da to izjavite?
— Kdoi mi je ukazal — kaj? Iz lastnih izkušenj sem to napisal! Ona mora marljivo in vztrajnoi Vaditi, če hoče kot pevka napredovati.
— Mi se s tem ne strinjamo! Prekličite tol
—	Tega kratko malo ne razumem! Kdo je bolj pristojen, da to izjavi, kot jaz?
—	Mi! Vi ste čisto navaden pisun. Mi se: z vašo kritiko ne strinjamo' in zahtevamo!, da jo: prekličete!
—	Morda ste sorodniki gospodične La-pakielp. Žal se jaz kot kritik ne morem na to- ozirati. Kritik ne sme biti nikdar popustljiv...
—	Mi nismo njeni sorodniki!
—	Sorodniki, prijatelji, oboževalci, ki — ki mislijo!, da je mogoče doseči umetniško! kariero brez neprestanih naporov...
—	Tudi njeni prijatelji nismo. Mi sploh
nič nismo in nič nočemo biti, zatoi izjavljamo, da je vaša kritika gol nesmisel. Zahtevamo, da prekličete Vašo nepremišljeno in neodgovorno zahtevo:, naj ona še dalje vadi, sicer ne bomo odgovarjali za posledice!	'
—-• Ne vmešavajte se v reči, ki jih prav nič ne razumete in ki se vas prav nič ne tičejo!
— Motite se gotepod! Pa še kako se naš tičejo. Tičejo se naših ušes in ne Vaših! Mi smo namreč tisti, ki jo moramo ves dan poslušati, ne vi. Mi smo namreč njeni sosedje!
Žarko. Petan:
On in ona
n. o. M * I. S • L • I. C • E
Življenje ni ne slabo ne dobro': to je, kar sami naredimo iz njega in kar pač v njem vidimoi. Radost je prav tako. resnična kakor bolečina in kakšen vrelec dejavnosti je to!
(Romain Rolland)
Ni človeka, ki bi se bolj razlikoval od drugih, kakor se v različnih časih od samega sebe.
(Pascal)
On je bil bogat. Ona je bila revna. Denar ju je združil. Tisti denar, ki ga je On imel preveč, Ona pa premalo:. Bila: sta kot ustvarjena drug za drugega.
On je bil star. Ona je bila mlada.
Ona je mislila, da je On starejši. Preden je umrl, se je ob njem postarala1.
*
Ona je bila bogata. On je bil reven. Denar ju je združil. Tisti denar, ki ga je Ona imela preveč, On pa premalo. Bila sta kot ustvarjena! drug za drugega.
Ona je bila stara. On je bil mlad.
On je mislil, da je Ona mlajša. Kljub temu ni počakal, da bi umrla. Vzel ji je denar in jo pustil.
*
On je bil mlad in bogat. Ona je bila stara in revna.
On je porabil denar in se postaral.
Torej sta oba bila' revna in stara. To bi se jima posrečilo tudi brez denarja. Tistega denarja, ki je vedno V napačnih rokah.
'^ooodoooooooooooooooooooooooooooooooocooooooooooooocj
>ooooooooooooooooooooooocxsooooooooocxdxxx>oo;
Rok-Arihov ZATO
(Nadaljevanje s 3. strani)
ljudi, med katerimi je preživel več let tudi še po voljni. Temeljito1 je spoznaval in dodobra spoznal tega našega človeka, tako! tistega, ki je kljub Vsemu pritisku in krivicam,, ki so se mu dogajale skozi vsa desetletja, ohranil sVojoi narodno zavednost in za toi sVoje: prepričanje šel v boj uli bil zaprt in pregnan z domače zemlje; Prav tako pa tudi onega, ki je podlegel Vabljivim obljubam in najprej prodal sebe in pozneje prodajal in izdajal tudi še druge-.
Taka je- pač usoda našega ljudstva; nenehen boj, ki se bije danes z orožjem v roki, jutri pa na gospodarskem in kulturnem področju, boj za obstanek na lastni zemlji in boj za ohranitev narodnostne samobitnosti. Temu boju in trpljenju koroškega Slovenca posveča Roik Arih častno mesto v svojem literarnem ustvarjanju. Pečat njegove povezanosti z borbeno' usodo našega ljudštva nosijo njegovi prvi
spominski spisi, ki jih je objavil v »Slovenskem vestniku« (Borci izpod Arihove peči) in V almanahu borbe koroških Slovencev v »Koroški v borbi« (Po: stezicah, čer so' včasih bile.. .), pa tudi v poznejših spisih, ki so izhajali v najrazličnejših listih, revijah in koledarjih, kakor n. pr. »Izseljenec Varh se je vrnil« v Koledarju slovenske Koroške, »Vrnitev« v Besedi in »Rodbinska korespondenca« v Obzorniku odnosno pod naslovom »Urok« v skupni knjigi štirih mladih avtorjev In minila so leta:. Njegova prva samostojna: knjiga — Zibelka: — ki je izšla, pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, sicer vsebuje (kakor pravi njen podnaslov) le prispevke k pod-graški kroniki, Vendar je po svoji vsebini daleč prekoračila ozki okvir Št. Jakoba v Rožu, saj so zlasti sličice iz plebiscitne dobe ter iz časa nacističnega divjanja lahko simbolnega pomena tudi za Vse ostale naše kraje in ljudi, katerih usoda je bila in je skupna, enaka . ..
»Zato« je naslov knjige, V kateri je Rok
Arih — kakor sem že povedal — zbral pet črtic iz partizanstva, ki so bile) razen ene izjeme (mislim, da, se ne motim!) že vse objavljene V različnih časopisih in revijah, kot sO Naša sodobnost, Naši razgledi, Ljudska pravica, Slovenski vestnik i. dr. Tri izmed njih (Čudeži, Trotamora ter Pravljica o Velikem ZATO) s,0' izrazito koroškega značaja tako poi osebah kakor tudi po krajih, ki jih avtor opisuje, dočim bi se dogajanje v črtici »Precep« lahko brez Vsake škode preneslo! tudi na Vsako izvenkoroško področje, ker je koroško obeležje zaznavno le za tistega, ki bliže pozna resnično ozadje tega umotvora. O Podmornici V gorah pa avtor sam pove, da gre za partizansko' bolnišnico nekje na Štajerskem; na Koroškoi spominja le dejstvo, da sol med ranjenci tudi Korošci — ter umetnoi Vnešeni spomini na: koroško deželo! in pripovedka o' koroškem krompirju: hruščah, repici in, čompah.
Sploh si Rok Arih rad izposoja koroške lokalizme, posebno take iz Roža, kjer je najbolj domai. Toda pozna se mu, da ni Korošec, zatoi žal tudi mnoge pogreške pri rabi narečja; isto velja tudi za neka-
Lili N ovy :
JdacLfa
Življenje nosi te naprej kot ladja po1 morju, ki meja mu ne poznaš.
V megli izginjajo ti vsa ozadja, zastrto je, kar pred seboij imaš.
Trenutno le ti znanoi je okolje: žar sonca, sinji Val, galeb, delfin in spet oblak, ki mrk in jezne volje na pot ti meče bliske iz višin.
■ Boš kdaj pristal na senčnati obali? Boš stopil kdaj nd Zaželeni prod?
Se ti razbila ladja: bo* ob skali?
Ne Veš, ne veš — Valovi so povsod.
A naj ti slast je ali bol minula, naj čaka ura sreče te, gor j d, najbolje bo mornarju ladja plula, ki je Vesel in močnega, sred.
tere nemške stavke in posamezne besede, kar pogosto neprijetno! vpliva na čitate-Ija. Pri gradnji stavkov pa hodi ponekod popolnoma lastna pota, pri čemer ga včasih občudujem, drugič splet mu nikakor ne moirem slediti. Iz Novoletne zgodbe o vprašajih, ki jo je objavil v »Mladini«, pa izhaja, dia se mora za priznavanje tega svojega pisanja včasih tudi trdo boriti.
Vsem petim črticam je skupno' eno-: ko čitaš eno ali drugo, imaš Vtis, kot da: bi listal po knjigi spominov, Vendar ne kot običajno od začetka proti koncu, marveč obratno; začenši z zaključnim poglavjem, potem pa vedho: za eno' poglavje nazaj, dokler ne prideš dol začetka:, kjer pa se zgodba konča. Še prav posebno Velja to za »Precep« in »Podmornico V gorah« (ki sta po mojem mnenju umetniško najbolj izdelani) in tudi mnenje Jurja v »Čudežih«, kjer razmišlja o »nenavadnem skupku spominskih fotografij«, ni popolnoma zgrešenoi. Le zadnja, »Pravljica o velikem ZATO«, se morda v toliko odraža od ostalih, da v tem primeru prizma, skozi katero: gledaš in podoživljaš razplet posameznih dogodkov, niso spomini enega ali drugega junaka zgodbe, marveč avtobiografsko slikanje ljubezenskega doživetja, ki pa daje celoti še ta pozitivum, da s smrtjo enega ni konec vsega, marveč ravno nasprotno:: potrebna je žrtev enega, da vzklije novo življenje drugih,
S tem pa bi bili tudi že, pri bistvu zamotanega vprašanja:, kaj je avtorja napotilo:, da je svoji knjigi dal programatični naslov »Zatoi«. O tem so možna različna ugibanja, zadovoljivo določenega odgovora pa, menim, da tudi on sam ne bi mogel dati. TO tem manj, ker gre pri stvari za izredno pomembna vprašanja, na katera bi morali slediti prav takoi pomembni odgovori, pač tisti Veliki ZATO, ki ga je težko obrazložiti, marveč moramo zanj — vedeti, kakor pravi sam ob koncu knjige.
Mislim; pa, da pri tem velikem ZATO niti ne gre le za vprašanje, zakaj 16-letni partizanski kurirček Rudi kljub najhujšemu mučenju ni izdal imen tovarišev in tistih sodelavcev, ki so zbirali hrano' za partizane, marveč je s stisnjenimi ustmi pogumno zrl v cev orožja, s katerim je nad tolikšno pripravljenostjo na žrtvovanje za druge pobesneli nacist končal življenje mladega junaka. Ta ZATO je nedvoumni tudi odgovor na vprašanje mnogo širšega pomena: Zakaj koroški Slovenci niso klonili pod desetletja trajajočim nasiljem, načrtnim zapostavljanjem in doslednim kratenjem pravic, marveč so praV v času, ko je toi nasilje doseglo: svoj višek v podivjanem nacifašizmu, zgrabili za orožje in se — uprli. In končno velja ta ZATO tudi še Vprašanju, zakaj se je Rok Arih odločil za obdelavo prav tega častnega obdobja v zgodovini koroških Slovencev. Z ozirom na dejstvo, da bi gotovi krogi delež, ki soi ga koroški Slovenci s sodelovanjem v veliki protifašistični borbi vseh svobodoljubnih narodov prispevali tudi za osvoboditev in demokratizacijo Avstrije, danes že najraje z dinamitom in umazanimi pamfleti spravili iz sveta, je ta njegov ZATO tem večjega pomena.
Rado' Janežič
V naše sadovnjake drevesca iz domače drevesnice
Ze teden dni kroži sovjetski umetni satelit
okoli Zemlje
Prejšnji teden v petek so sovjetski znanstveniki v okviru geofizikalnega leta prvi spustili v stratosfero umetni satelit, ki sedaj kroži okrog Zemlje poi eliptični poti v višini od 800 do 900 kilometrov. Umetni satelit ima obliko krogle s premerom 58 cm, težak pa je 83,6 kg. Satelit je opremljen z radiooddajnikoma, ki stalno oddajata signale na 15 in 7,5 metrov valovne dolžine. Oddajnika sta dovolj močna, tako da pot satelita lahko spremlja več radioamaterjev. Signali soi v obliki telegrafskih sporočil, ki traja jot okoli 0,3 sekunde s premorom, ki je enako dolg. Na obeh valovnih dolžinah se signali slišijo izmenoma,, tako da oddaja druga, medtem ko ima prva premor. Prvič so na Dunaju sprejeli te signale že v soboto'.
Ker satelit kroži s hitrostjo 8000 metrov na sekundo, ga zemeljska sila ne privlači. Ker pa so tudi še 1000 kilometrov visoko sledovi zračnih plasti, seveda zelo razredčene, bo satelit prišel vedno bliže k Zemlji in končno v gosti zračni plasti, ki Zemljo obdaja, zgorel. Za enkratno pot okoli Zemlje potrebuje satelit eno uro 36 minut in 2 sekundi. Cel satelit je zunaj prevlečen s tankoi plastjo zlata. S prostim očesom satelita ni mogoče videti, opazujejo pa ga z močnimi teleskopi. Na svoji poti satelit preleti vse dežele sveta, to pa zato, ker se Zemlja vrti. Računajo, da bo krožil okoli Zemlje še mesec dni.
V svetu, posebno pa v Ameriki je izstrelitev sovjetskega satelita izzvala veliko' senzacijo, ker niso' pričakovali tako nagle izvedbe programa, na katerem So>-vjeti delajo že dve leti. Manj presenečeni sol bili ameriški znanstveniki, ki so za prihodnjo pomlad napovedali izstrelitev cele serije umetnih satelitov.
Iz Amerike še poročajo, da znanstveniki pripravljajo^ raketo, ki bo po' njihovem mnenju zadostovala za izstrelitev sa
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.43, 6.45, 7.43, 12.S0, 17.00
20.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete
—	7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami šlagerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 12. oktober:
I.	program: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca (slov.) — 14.30 Voščila
—	16.30 Veseli zvoki — 17.10 Odlični izbor
—	18.10 Ob 100-letnici smrti J. Ressla (slov.)
—	20.30 60 minut brez pavze — 21.30 Naša radijska družina.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 12.03 Za avtomobiliste med potjo
—	14.10 Mladinska oddaja — 16.00 Oddaja
za žene —	20.15 Med včeraj in danes —
21.00	Vi želite, mi igramo.
Nedelja, 13. oktober:
I.	program: 6.10 Vesele melodije — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Melodije, ki nikdar ne izzvenijo — 11.00 Veselo petje — veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 15.15 Nogomet — Avstrija — Češkoslovaška — 19.00 Nedeljski šport — 20.45 Dunajski spomini
—	21.10 življenje polno glasbe.
II.	program: 16.00 Plesna glasba — 17.50 Popoldanski koncert — 19.45 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Želje, ki jih radi izpolnimo.
Ponedeljek, 14. oktober:
I.	program: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Mladina poje (slov.) — 16.00 Brali smo za vas — 16.45 Znanje za vse — 18.45 Za našo vas (slov.) — 19.15 Od plošče do plošče
—	20.16 Srečanje v ponedeljek.
II.	program: 8.20 Zabavne melodije — 12.03 Za avtomobiliste med potjo — 13.30
telita, V katerem bodoi ljudje. Grel za raketo v treh delih, od katerih bo Vsak imel svojo posadko in se Vrnil na Zemljo', potem kol bo pomagal pri izstrelitvi satelita. Kompleks rakete v treh delih s satelitom bo dolg 45 metrov in bo tehtal 500 ton. Satelit tam bo tehtal približno eno' tono in bo' imel dovolj prostora, da bodo' v‘ njem trije ljudje z zalogami hrane za tri mesece in goriva za povratek na Zemljo. Sovjetski znanstveniki pa zaenkrat delajo na pripravah za start vsemirske ladje v kateri bodo na potovanje Okoli Zemlje poslali različne poskusne živali ter razne tehnične merilne priprave. Vsemirska ladja bo opremljena tako', da jo bo mogoče poklicati nazaj na Zemljo.
Prav gotovo so Sovjeti z uspešno izstrelitvijo prvega umetnega satelita mno-gO doprinesli k napredku znanosti in raziskovanju vsemirja in toi jim morajo priznati tudi ameriški znanstveniki, ki se tudi pripravljajo za start v vsemirje. So pa na Zapadu tudi različni krogi, ki hočejo uspeh sovjetskih znanstvenikov zmanjšati in izmaličiti. Resnico je pač treba priznati: Sovjeti so Zapad prehiteli in dosegli velikanski uspeh, saj dejstva sama o tem jasno govorijo.
Politika Madžarske do drugih narodnostih
Kakor je javil radio Budimpešta je bil v ministrstvu za prosveto pred kratkim sestanek generalnih tajnikov narodnostnih skupin na Madžarskem. Na sestanku so razpravljali o prosvetni politiki med pripadniki slovaške, romunske, nemške in jugoslovanske narodnostne skupine na Madžarskem. To je bil prvi sestanek predstavnikov teh narodnosti na Madžarskem. Kakor so ob tej priložnosti objavili, bosta v oktobru začeli izhajati glasili Slovakov in Jugoslovanov na Madžarskem.
Operne melodije — 19.20 S konference atomskih strok, na Dunaju — 20.30 Mahler: „Pe-sem o Zemlji".
Torek, 15. oktober:
I.	program: 5.35 Kmečka godba — 8.45 Moderne raziskovalne metode v medicini — 14.00 Poročila, objave. Čuda presnove (slov.) — 15.45 Glasba iz filmov — 18.25 Radijska prijateljica — 19.05 Veseli leksikon — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.16 Mozart: „Figarova svatba", opera.
II.	program: 9.00 Lepe pesmi — lepi običaji — 10.15 Problemi ptičjega preseljevanja — 12.03 Za avtomobiliste med potjo
—	18.00 Kar vas bi zanimalo — 20.30 Pester večer.
Sreda, 16. oktober:
I.	program: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Ob 108. obletnici smrti Fr. Chopina (slov.) —
16.00	Oddaja za žene — 16.45 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 18.15 Pesmi in melodije iz Koroške — 18.45 Za dom in družino (slov.) — 20.16 Pr ljubljeni šlagerji.
II.	program: 9.00 Ljubezenske pesmi
—	12.03 Za avtomobiliste med potjo — 13.30 Operne melodije — 19.30 Lepe pesmi — lepi običaji — 20.15 Klasiki v radiu.
Četrtek, 17. oktober:
I.	program: 5.35 Kmečka godba — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Z nobenim purgarjem ne grem jaz tavšat (slov.) — 15.30 Zaljubljene gosli —
16.00	Sin divjine — 19.00 Prlcesinja dneva
—	20.16 Iz Ennstala — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 9.00 Zvezde na opernem nebu — 12.03 Za avtomobiliste med potjo —
13.30	Glasbeni podlistek — 18.40 Mladina v poklicu — 20.10 Molliere: „Šola za žene", opera.
Petek, 18. oktober:
I. program: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Koroška vas — 14.00 Poročila, objave. Sredi
(Nadaljevanje s 4. strani) preobilno'. Drevo je na deblu občutljivo' za pozebo in rakavost in je cepljenje na za pozebo' odporen deblotvorec potrebno. Radi bolj slabega okusa ni posebno priporočljiva sorta!. Spomladi Se pa dobra vnovči, posebno ob veliki noči. Ne gnije.
BOJKOVO JABOLKO (Boikenapfel) je precej debela do debelo', zeleno-rume-ne osnovne barve, na sončni strani dostikrat z malim rahlo rdečkastim licem. V kleti se držijo zdravi sadovi do konca marca. Sorta je gospodarska, priporočljiva za bolj ostre lege. Ob zadostnem gnojenju kmalu in redno rodi. Drevo zraste precej veliko.
BOBOVEC (Bohnapfel) je pozno-zimska gospodarska sorta. Sad se drži V primernih letih do konca junija dbikaj okusen in sdčen, če ga obiramo pozno. Tudi rdeče lice dobi šele pozno. V dobri ali vsaj dobro gnojeni zemlji prične zgodaj roditi in rodi večinoma izmenično Vsako' drugo leto zelo' obilno.
ZLATA PARMENA (Goldparmene) je prvovrstno' namiznoi jabolko, občutljivo za pozebol na lesu in za škrlup. Brez Večkratnega škropljenja SO' skoraj vsi sadovi zelo krastavi in deloma tudi razpokani, da jih moremo uporabiti samo doma za predelavo V mošt. Ta sorta je sicer na trgu zelo priljubljena, vendar se dobro drži samo do konca decembra, ko je trg itak
Ugodna ocena jugoslovanske industrije
Poročevalec nemškega lista »Deutsche Zeitung und Wirtschaftszeitung« se je mudil na beograjskem velesejmu in opisal v omenjenem listu svoje vtise in pravi, da je beograjski Velesejem izredno' uspel. Med drugim ugotavlja, da opazi tujec, ki se po nekaj letih vrne v Jugoslavijo, zelo viden napredek jugoslovanske industrije. Na beograjskem velesejmu so' pokazali občudovanja vreden napredek tehničnih pridobitev. Po podrobnejšem opisovanju razvoja) jugoslovanske industrije omenja, da raste noVa industrija tudi izven Slovenije in) Hrvatske, kjer jei bila prej osredotočena,. Pravi, da Jugoslavija spretno izkorišča tuje licence, kakor na primer nemške, italijanske, nizozemske in druge. Dopisnik pripominja tudi, da je beograjsko prebivalstvo' mnogo' bolje oblečeno, kakor pred nekaj leti, le cene nekaterih izdelkov so še precej visoke.
i
mojega srca ena pesmica zveni (slov.) —
14.30	Kulturno zrcalo — 16.00 Lepa pesem
—	16.45 Znanje za vse — 18.15 Oddaja za mladino — 18.45 Rast in življenje slovenske knjižne besede (slov.) — 19.05 Oprimi se sreče — 20.20 „V nekem vrtu v Avianu", slušna igra.
II. program:	12.03 Za avtomobiliste
med potjo — 13.30 Operne melodije — 16.00 Lepa pesem — 20.30 Nič kot veselje z glasbo.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do
11.00	ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 12. oktober:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Lepe melodije — znani napevi — 8.35 Kmečka godba vam igra — 10.10 50 minut simfoničnih plesov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Internacionalne koračnice — 13.15 Zabavni glasbeni F.pored — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike —
14.35	Voščila — 15.40 S knjižnega trga —
18.00	Okno v svet — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer — 21.00 Šega-ve in vesele viže za konec tedna.
Nedelja, 13. oktober:
6.00	Vesel nedeljski jutranji pozdrav —
7.35	Vedri zvoki — 8.00 Športna reportaža
—	9.23 Dobri, stari znanci — 10.30 Kar radi poslušate —	12.10 Zabavna revija —
13.30	Za našo vas — 14.00 Voščila — 16.00 Z jamarji — 16.30 Glasbeni mozaik — 17.30 Kreft: Puntarija — 20.00 Luči velemesta.
Ponedeljek, 14. oktober:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Jutranji divertimento — 9.20 Melodije potujejo — 11.00 Mala melodija —
11.35	V narodnem tonu — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 „3 X 10“ — 13.45 Poje mladinski mešani zbor — 14.35 Voščila — 15.40
prenapolnjen. Ker zahteva tudi dobro zemlja in obilno' gnojenje, za kmetijsko sadjarstvo' ni priporočljiva,.
Ker so po naših krajih pogosta leta s precejšnjim mrazom ob času cvetenja sadja, je nujno potrebno-, da sadimo' Več onih sort, ki obrodijoi tudi V slabih letih, torej sadne sorte, ki so zgoraj opisane. Te dobite V drevesnici ing. Marka Polzerja, ki vzgaja sadna, drevesca, prilagojena prav klimatskim razmeram V naših krajih. To pa je glavni pogoj za uspeh. Poleg tega
Velika izbira sadhih drevesc, posebna sort, kakršnim slana ne škoduje ob času cvetenja.
Ing. Marko POLZER
St Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal.
so omenjene sorte cepljene na proti pozebam odporne deblotvorce, česar pri dragih drevesnicah ni.
Naši sadjarji naj ne kupujejo sadna drevesca iz tujih drevesnic, ker ne odgo--varjajo' rašim podnebnim in talnim razmeram. Poslužijoi naj se raje domače drevesnice, kjer bodo dobili primerna in dobra drevesca, ki bodo poleg tega tudi še cenejša.
Plemenski sejem v Lienzu
V torek, dne 15. oktobra t. 1. ob 9.30 uri dopoldan bo V Lienzu plemenski sejem za krave in breje telice pinegavske pasme. Na sejem bo prignanih 120 kraV in telic, ki so preiskane na tbc in bac. bang.
Zanimiv davčni zakon
Indijska spodnja zbornica je sklenila zakon, po katerem V bodoče nei bodo obdavčeni samo dohodki, temveč tudi izdatki. Kdor ima letno« več kakor 36.000 rupij dohodka, to je okoli 192.000 šilingov, sme od tega, zal svoje življenjske stroške porabiti samo 30.000 rupij. Vse izdatke preko te vsote smatrajo za) zapravljanje ter so jih obremenili s stopnjajočim se obdavčenjem, Davek znaša za prvih
10.000	čez zgoraj navedeno vsoto izdanih rupij 10 odstotkov, za nadaljnjih 10.000 20 odstotkov ter tako' dalje d.d 100 odstotkov. S takimi obdavčenjem) bo prizadetih okoli 8000 Indijcev, skupnol prebivalstvo Indije pa šteje okoli 377 milijonov.
Iz domače književnosti —	16.00 V svetu
opernih melodij — 18.20 Slovenske narodne — 20.00 S festivala v Salzburgu.
Torek, 15. oktober:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Narodne in domače viže — 9.00 Zabavni mozaik — 10.10 Ljubiteljem zabavnih melodij — 11.30 Z* dom in žene — 12.00 Slovenske narodne
12.30	Kmetijski nasveti — 13.15 Igra triu orglic Reisner — 14.35 Vošč:la — 15.40 Potopisi in spomini — 18.00 Športni tednik
—	18.30 Jugoslovanski samospevi — 20.00 Wellershoff: Tajnica; radijska igra.
Sreda, 16. oktober:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Pisana paleta — 9.00 Jezikovni pogovori — 10.10 Balet — 11.00 Popevka za popevko — 12.30 Kmetijski nasveti
—	13.15 Narodne pesmi in plesi bratskih jugoslovanskih narodov — 14.35 Voščila —'
16.00	Koncert ko željah — 17.30 Pesem v mraku — 17.40 Stare melodije v novem ritmu — 18.00 Kulturni pregled — 18.30 Svatovski običaji — 20.00 Zgodbo o Faustu pri' povedujeta Boito in Gounod.
Četrtek, 17. oktober:
5.00	Dobro jutro — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Lahka glasba — 8.35 Zapojmo in zaigrajmo — 10.10 Zabavna revija — 11.4' Pesmi za naše malčke — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Enkrat drugače — 13.30 P°' pularne melodije — 14.20 Zanimivosti
14.35	Voščila — 15.40 Humoreska — 17-3” Ciganske melodije — 20.05 Javni večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 18. oktober:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Jutra-nji divertimento — 10.10 Pojo in igrajo slavni pevci in virtuozi — 11.00 S pesmijo po rojih krajih — 11.30 Za dom in žene — D .40 V ritmu tanga — 12.30 Kmetijski nasveti "7" 12.40 Koroški rej — 13.15 Od arije do arije — 14.35 Voščila — 15.40 Iz svetovne književnosti — 18.30 Narodne pesmi — 18.5« Družinski pogovori — 20.00 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana.
P R O GfR AjM