Leto IV.
TRST, v soboto dne 9. decembra 1899.
Brije trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v uliei S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Povžejada.
posebnega spoštovanja slovenskim ieMentom.)
Prišli romarji so. iz Rima sabo so prinesli lima da so šivali podplate na Preširnove copate : srečali so baburinco, ki je jedla frišno pinco. Grozno so se prestrašili, ko so petelini pili in vpili na vse glase: »meni tiče kos klobase« ; čitali so belo knjigo zraven jedli frišno figo, ker pa kruha niso imeli pa so to-le pesem speli, da bo vedla vsaka muha kaj se danes v loncu kuha. Ko je hruška razumela, da smo rekli, da je zrela, hitro so nam rekle miši »o problemih »Povž« mi piši«. To gospoda, res ni šala če nas doleti ta hvala, da dekleta lep'ga stasa poti morajo brez basa, da čislati je treba čase, ko se kranjske jč klobase, da se čižem vedno klati, če ni trezen le po blati, da pri »žabi« ni zadrega, če ti pravi »rega, rega«. Ker pa na njivi dostf je gnoja, pravim srčno: bodi moja, ljubi mene kakor kavo, saj ni daleč naš Timavo.
Hlače flikajo petaki, naši gosti — siromaki, pa je že tako na sveti, da ljudje stojč na peti. Jaka ravno to študira pa se z »dohtorjem« prepira, da li so problemi naši res podobni plavi kaši, da se pravi ambulanca, po domače : Micka s' klanca ; kar se koli je grešilo zmerom krivo to je bilo, da skoz uho od šivanke, šetal se je duh Ivanke, ki je ljubil domovino, če je bilo dobro vino. Ko je to dočula žemlja da že laze »Povž« iz Kremlja, je skočila v biblioteko in oblekla lak - obleko, da je tekla ž nje pomada, ker umrla je od glada ; pokopala se je hitro, dela si na glavo mitro, in se skrila prav počasi ker so prišli hudi časi : čižme, hlapci, lonci, pipe, noži, žlice, drva, šipe, lampe, slike, črke, ure, kozli, race, ovce, pure, osli, voli, prasci, krave, pesi, škatlje, mačje glave, klinčki, kljuke, rumenjaki, norci, butci, učenjaki, so začeli vojno biti, in sedeti vsi na niti. Od Gorice do Kanala,
kuhali so papagala, da bi flikali polento, ki je pala v prazno brento, brenta pa ni b'la velika glavna stvar sedaj je — pika.
Stk.
Povz-mehanik čez »šrango«.
Biciklistom prizadevajo »šrange« v pomičnemu času velike sitnosti. A naš mehanik se jih ne straši, tudi ko bi bile višje od samih streh.
Evo slučaj :
Vozivši se naš »Stanko« v meglenem vremenu iz Gorice, (pa ne one, ki se tiska) se ni videlo »šrang«, hotevši pokazati, kako se vozi z biciklem čez »šrange«, skočil je »Spičko« z velikansko spretno akrobatno elasticiteto čez »šrango«, bicekel je pa pognal p o d d r o g o m n a p r e j. — Ko bi trenil: eden, dva, tri! hop! in že je sedel preklicani »Spičko« zopet na bieiklu.
Videvši »šrangar« tako bravuro, se je tako prestrašil, da ga je tresla mrzlica do kosila.
o
oo
Dva botra sta pred pol leta krstila ot|oka. Duhnvnik ju je vprašal: Kome vole kg batizo in ščiavo o in talijan. Eden botrov ni znal slovenski, vendar je zavrnil gospodu : Ne zamerite jaz sem slovenske krvi, če tudi jezika ne poznam — vendar vem dobro, da v Trstu ne krstimo ščiave. Sv. Anton »od prašiča« l>i znal povedati, ali je gornja vest resnična ali ne.
Iz šole.
(Piše Jzeslav.)
v; . . . |
«\ivant omnes virgines, graciles for-j mosae» ! * odmevalo je neko nedeljo po-])oludne iz zakotne krčme v G. Zbralo se nas je tam družbica «črnošolcev», da čim preje zapravimo materine petiee.
Vlekli smo božijo kapljico, da se je kadilo. Velika «naudušenost» je vladala med nami. To priliko je znal porabiti ženijalni naš kolega Bastislav, naš i bodoči P]'ešeren», kakor smo ga imenovali. Stopil je na stol, in krepko povzdignil svoj glas: Dragi kolegi!
Vsak stan se dandanašnji giblje, vsak stan se organizuje in pripravlja za bodočnost. Le dijaki spimo spanje pravičnega, kakor da bi nas ne bilo tu! Dragi bratje pokažimo, da je tudi nas nekaj, Stopimo na noge — organizujmo se . . .
»Živela dijaška organizacija !» zagrmelo je na enkrat, da so se okna stresla.
V* tem hipu prileti krčmar v sobo, in nam pove na vso sapo, da gre profesor N. proti krčmi. Ni končal, ko smo bili že vsi skozi okno na cesti. V par minutah ni bilo o nas ne duha ne sluha.
Živila dij
ška organizacija ! —
VI.
Imeli smo profesorja, kterega smo bili že res do grla siti. Iz vsakega se je znal delati norca, vsakemu je našel kakšno napako. Ko si prišel k tabli, te je trpinčil, da je bilo groza, in zraven te je nazadnje poslal «pasti krave in ovce domov«. Posebno pa nas je'jezilo, da je marsikateremu oponašal, da je suh, samega pa ni bilo druzega, kakor kost in koža. Po pravici smo mu bili nadeli priimek «Stokfisch». Nekega dne pa smo mu napravili eno, ktere nikdar ne pozabimo ne mi, ne — 011.
Pri tabli nas je največ mučil, in to smo si izbrali za naše maščevanje. Nastavili smo jo namreč rahlo, kar se je dalo da bi se pri najmajnši dotiki podrla.
Prišel je torej onega dneva prof. «Stockfisch» v šolj. Odložil je cilinder in mogočno stopal k tabli, kakor da L>i se ves svet vrtel okoli njegove glave.
Dotakne se table in — ojeruin, brate-predstavljaj si ta moment:
Strašen ropot, grozen grohot, rjovenje, dirindaj po šoli — sploh prava francoska revolucija v malem.
Maščevali smo se sijano, a tudi sedeli smo, pa ne samo mi, ampak tudi prof. Stockfisch — z obvezano bučo, —
Svinska veselica v Mropoljali na postaji
24. novembra 1899.
Dva in sedemdeset rilcev — »griiš« ! Sta bila nakupila — »priinoj kuš«, Cejški Tonče in Kravanjec; Pred luknjo je moral bežati zajec. Po okolici Velikolaški, Sta kupovala in Tovčarski. Štiri sta bila kupila v — »Luknji«, In druge vso od zunaj;
Drugikrat mu jih ne ponujaj !
*
Kjer se svinje tehtajo — prodane, Tam je svinska hiša stanje; In če kazalo visi — »zlod« Tam je svinska krčma — »spod«. A kedar svinje krulijo zares, Tisti dan je svinska ohcet — vmes Pri Brdavsi pa je bila, Da se je vagačein pod nos kadila. Drugod v navadi je »parada«. Da vse od mize teče - pada. Tukaj tud' ni bilo malo, — A hitro se je bilo zabliskalo. Račun pa jc zmešal bil glave; Drugod še enkrat tolk' dobe. Po dvajset vinarjev in dve kroni, Naj plačajo v skladi — ti sloni. Svinsko veselje je bilo skaljeno, Vagačem nigdar pozabljeno.
Drag' marš.
Nesposoben.
Kandidat: Priporočam se, da me vsprejmete za profesorja realke.
Vodja: Ste li že pretepli kaj Slovencev !
K a n d i d a t: Enega sem že liašeškal.
Vodja: Enega?! Niste sposobni.
Iz „Povž"-evih pravil.
§ 31.) Razsodišče. Izklučenje se sme izreči le iz malenkostnih vzrokov; ako kedo svojim obnašanjem kvari slavo «Povža* ali ako dela v neobstoječem klubu zdražbe iu razpor. - V slučaju prepirov mora se takoj poklicati tedenskega general-povža. Ta sodi navadno po vinskem razpoloženju. Ako se pa povži prepirajo ne lezenju, ima mehanik pravico, ednemu izmed pre-pirajočih se napraviti luknjo v meh. Kateremu, določa general. Potem se slini počasi naprej. Dotični povž lahko apelira, ali to to mu ne pomaga prav nič.
^ 32.) Ako bi se na lezenju našlo kakega otroka, ima se ga dati y varstvo
povževemu dohterju, ki ima zanj skrbeti, kakor da bi bil njegov. Ako pa ne bi hotel, ima se ga proglasiti za očeta. Vender pa ima do tega pravico vsak povž.
S Ples. Na vsakem plesu mora prvi plesati general-povž. Plesali sme samo uiazurko in še prav počasi. Valcer, Polonnaise, Tvrolienne, Esmeraldo in Reihn-lander plesati je strogo prepovedano. Naj-strože je pa prepovedano plesati brzopolko Kdor pleše brzopolko, dobi za kazen pljučnico in ne sme 1 uro vina piti, pač pa gledati kako drugi pijo.
§ 34 General-povž mora začeti plesati z človekom ženskega spola, t. j. z damo. Dama mora imeti po mogočnosti veliko bradavico pod nosom in okolu nje vsaj tri dlake. V slučaju, da ne bi bilo mogoče dobiti tacega ideala, ima general-povž plesati z damo, ktera mu da «korbco»-
§ 35. Na plesu se morajo povži dostojno vesti in vsem onim damam, s katerimi ne govore, kazati hrbet.
S 36. Pisanih pogodeb ne priznava odbor.
i; 37. Vsak povž se mora obvezati, da bo tako padal, da odbor ne bo imel nabenih sitnosti radi njega in da ga ne bolelo. (Odbora ? op. st.) Ako misli kak povž na kakem lezenju pasti, mora to naznaniti general povžu.
§ 38. Vsak povž slini lehko 24 ur na dan. Več mu je strogo prepovedano.
§ 39. V gostilnah se plačuje samo s protestom.
§ 40. Redni občni zbor skliče general-povž vsako leto 31. februvarja; izredni občni zbor pa — nikdar.
S 41. Na občnem zboru ima prvo besedo tisti povž, ki molči.
§ 42. Odbor je sklepčen, tudi ako ni nobeden odbornik prisoten.
tj 43. Ako je samo čuti da se misli kateri od povžev oženiti, dobi častni naslov : generalissimuš. Ako je pa oženjen, je že eo ipso generalissimuš in ne more postati več general-povž.
Stk.
Škratec v tiskarni.
Tega in tega dne je predaval mali Evgen Lampe s slabotnim svojim lasom o
temnem srednjem veku.
^
Razglas.
1000 goldinarjev za šc tako majhen škandal, ki se da na široko razviti.
Kranjski nemčurji.
Navodilo
Bodočim kandidatom v ulici Tigor svetujem, kakor izkušeni in diplomirani kandidat:
Vhod (ako ni prisiljen!) naj se vrši zjutraj, ker drugače zgubiš »bobo«. Denarjev nosi se sabo, kar največ mogoče, ker - - denar je i tu vladar! Ako boš dober te znajo nastaniti v I. ali II. nadstropje, drugače pa lahko zlezeš v »štalon« ali v ono tamno luknjo, ki je nasproti kulinje! Kadar si notri, razdeli si »dragoceni« čas tako-lc : Ob fi. uri, ko čuješ zvonec, bodi takoj po konci, potem, ako neznaš dovolj »nemški«, pometi si sobo in ko pride »angelček varuh« ter ti odpre, vzemi »karo-lino« in jo nesi tja, kamor vidiš, da nosijo drugiKo si dovršil to, smeš ako imaš cvenka in ako si naročil, piti — kavo. Za kavo treba nekoliko, da ti želodec »seira«, kar narediš s tem, da napraviš (i krogel iz kruha in »balin«« katerimi smeš prav na lahko tululucati po sobi (najbolje gre, ako sta v dveh) toda pazi, da te ne zasači »sv. Peter«, ali sploh oni, ki nosi šop ključev v roki ! Ko si tako »delal« 1 urico vzemi, ako ti jo dajo, kako knjigo vloži se na posteljo — pardon! Na posteljo ne, ker se to ne sme, ampak na stol in čitaj dokler ne pride »boba«, kar boš že vnaprej vedel, ker ob tej priliki zopet zvonijo in razbijajo z »gamelnmi« !
Ko si pospravil kar si vdobil, napravi zopet eno na »krogije« kar pa moraš storiti na vže omenjeni način ! Za krogi jami pride igra na »troje«:, za tem pa smeš, ako ti preostaja kruha, delati cvetlice z istega. Po tem je zopet knjiga, a za knjigo, ko je 4 in pol dobiš ; opet »bobo«. Sedaj se spravite ako vtis je več, lahko v postelje in si pravite pravliee, vse do S ure. kopa odzvoni morate vsi ležati in čakati »rondo«. »Ronda« je obči pregled celega »lokala« ter je zadnja za ta dan. Po »rondi« smeš le na tihem govoriti, ker ako te slišijo imaš precej kak : »ke nova lit« na vratih ! !
Toliko sein želel napisati, da sc bo-dete vedeli ravnati, sedaj ki se nekaterim bližajo dnevi pokore !
Vsckako je pa teorija sama na sebi nepopolna, zato je bolje, da poskusite tudi nekoliko prakso! Hudega pa vendar, le škoda, da se tam ne prodaja vsaj prastarih smodk, tako bi čas mineval bolj naglo!!!
Z prastarimi vrati je pa vse dobro zaprto, tako trda so ta prastara vrata, da se ne da niti praha v njih dobiti, da bi človek vsaj — nosljal!
se namerava napraviti nove zapore, pri kojih ne bode več li r a s t igral tako imenitne vloge, ker, ta ki je sedaj, to je vrata, bode skoraj gotovo — pogorel, a s pepelom se skupi lahko za »stroške« novej p a 1 a č a d i ! Seveda bode hrast vseeno notri.
Anti hrast.«
Celjski
,Befelshaber'
Težke misli misli ()ex debeli,
Befelshaber barab celjskih hrabri,
Se sprehaja sem in tjc po sobi.
V jedili roki nosi »vahtarico«,
Z drugo roko se po glavi praska
In sam sebi tako besednje:
Vrag jih vzemi te proklete Cehe !
Ravno zdaj, ko nimam jaz demrja,
Pridejo. Kako sedaj plačeval
Tropi svoji bom pijačo drago?
Kje dobim denar za kurja jajca?
Kam obrnem naj se v tej zadregi ?«
Toda kmalu m o d r a glavica jo iztuhta.
Pogladi si brke, vzame palco,
Gre iskat gospoda piirgermajstra.
Najde ga, prijazno ga pozdravi
In potoži svojo mu osodo.
Toda piirgermajster ga tolaži:
»Ne skrbite za denar. Dobili
Iz hranilnice ga lahko boste«. —
Od veselja Oex nad to novico
Začne kakor nor poskakovati.
Saj sed j spolnjene so mu želje,
Zopet bode stari »befehlshabcr«
Svoje garde, celjskih suirkolinov
lu napadel bode žnjimi Cehe.
Kocelj.
Sofist in njegov mojster.
Posestnik in živinski trgovec Godr-i njavce v Mačji vasi poslal je svojega sina na Dunaj študirat.
O počitnicah pa je prišel sin domov. Nekega večera sta se razgovarjala v lopi o tem in onem. Naenkrat pa je vprašal oče sina, kaj on prav za prav študira.
—	»Filozofijo«, je odgovoril sin.
—	Filozofijo? Kaj je to?
—	Ali vam čem pokazati, kaj je ti-ozofija ? Nu, vi gotovo mislite, da ste, sedaj tukaj doma, kaj ne?
- Da, saj drugače ni mogoče — je odgovoril oče.
—	Ali naj vam dokažem z mojo filozofijo, da vi niste doma?
—	Nunu ?
—	Tako torej : ako ste vi sedaj doma, potem gotovo niste v Trstu, kaj ?
—	Ne, potem nisem v Trstu.
—	Ako tedaj niste v Trstu, potem ste gotovo kje drugje, kaj ?
—	Naravno, res je?
—	Nu, ako ste pa kje drugje, kako morate potem trditi, da ste doma, kaj ?
—	Je res, prav izvrstno —je mrmral oče ter se zamislil. Kar naenkrat pa je pritisnil sinu prav krepko zaušnico.
—	Nunu! — je zaklical ta zavzet — zakaj me pretepate ?
—	Jaaaz ? — je prašal oče istotako zavzet — saj te jaz nisem vdaril!
—	Vi me niste udarili?
—	Ne, jaz te nisem udaril ?
—	Seveda, prav gotovo ste me vdarili.
—	Jaz te ne nisem udaril. Ali naj ti dokažem s tvojo filozofijo? Ako siti tukaj doma in sem jaz kje drugje, kako naj te potem udarim ? ?	Jona.
Uganke.
Kaj imamo tako dolgo, dokler iščemo, kadar pa najdemo, nimamo?
I Tganko.
Zakaj dva dni dež nikoli no gre?
Ker je vselej noč vmes.
Kateri čudež bi pijanci najraje videl ?
Da bi se voda v vino spremenila.
Imam človeka za očeta, ino mater, pa vendar nisem sin.	Hči.
V katere sode se ne more vino niti skozi odbito veho vliti ?	V polne.
Kaj je pri jedi najbolj potrebno?
Usta.
Kadar v vas prideš, kaj imaš na desni roki ?	Pet prstov !
Kateri ljudje nam vse izpred ust vzamejo ?	Brivci.
Oče še rojen ni, sin pa že po strehi leti ?	Ogenj in dim.
oo o
Cvetje slov. statistike.
Nemška e-b&tmkcija in grof Clary.
Nemška o b s t r u k e i j a ■ : Le krepko primi za paleto, dobro namešaj živih barv in globoko pomoči čopič, da bo slika tem živeja.
CIary: Bojim se, da bo slika kompromitirala tebe in - mene!! Stare grešnice je nevarno slikati.
Nemška obstrnkcija: Nič se ne boj! Stare grešnice znajo dobro obrekovati druge ljudi, da odvračajo pozornost od svojih grdobij. Bom že brusila svojo čeljust na — Češki obstrukeiji.
!! Vsi, vsi !!
Ki hočejo videti, kako iz čevljarja postaja baron, kako se poslov Ij a od svojih smolnatih tovarišev, kako mu mojster Podplat daja dobre nauke in ga zadnjič nateza za ušesa, kako Nacelj potem beli glavo svoji mami baronici, kako potem visoka aristokracija mora plesati z junaki od kopita in kako se slednjič Naeelj vrača nazaj k svoji dreti, ker mu prismodarije aristokratov ne ugajajo in ker vedno misli na svojo - Maričko — da vsi, vsi, ki hočejo videti vse to, naj gredo jutri zvečer v redutno dvorano gledališča Rossetti ' 1
Iz janeživega brda.
Predragi mojster Brivec povsod se potikaš in vse prehodiš samo k nam te še nikoli ni bilo. Prav lepo te prosim da se spomniš enkrat tudi na našo vas da prideš, nekoliko pokukat ker tukaj imamo, predragi Brivec, tisto Maričko od tistega Janeza iz Brda. Ono dekle veš je prav zaraščeno in prav potrebno da se ga obrije. Prav lepo te prosim, da prineseš s seboj prav skrhano britev in «žajfe» da jo [trav pošteno ostržeš in ožajfaš brez vsega usmiljenja. Prej pa ko se odpraviš v našo vas k naši Marički, ti pa prav na tiho povem kakšno je tisto dekle, pa dobro poslušaj. To dekle, veš, dragi Brivec, bi se rado omožilo, in res je dobila ženina, prav primernaga, in napravili so že vse gostije in pojedine, in seveda vina gotovo ni manjkalo in drugih stvari, ker miza je bila polna vsega, kakor se spodobi za obljubo in vse se je na tanjko spolnilo in, veš, predragi boter, kakšno veselje je bilo tam med Maričko in ženinom. Ali, pa kaj se zgodi! moram še posebej povedati, le poslušaj predragi moj boter. Komaj je ženin odšel začela je premišljevati, da je premajhen gospod, da bi bila ona gospa, da premalo zasluži, ker ona je mislila da dela tudi ponoči, in ne samo po dnevu. In ako bi pripetilo, da bi kakšno noč bil prost, rekla je, da se ž njo prav nič ne bo pomagal. To pa bi bilo res čudno,da bi se ne mogal nekoliko odpoč i ti. In pa še nekaj, dragi Brivec: Ta je pa res smešna, da to dekle išče takšnega ženina, ki ne bo nikoli umrl, da bo vekomaj živel. Zatorej si je mislila, da, ako umrje, kaj bode ona sama počela na tem svetu. Kaj pa ti, predragi Brivec, meniš,ali misli tista Marička, da bode ona vekomaj živela, da ne bode nikoli umrla, zato bi pa rada takšnega ženina
dobila, da ne bi nikoli umrl. Zatorej, ljubi moj botrček, lepo te prosim, pridi prej ko je mogoče, in dovrši svoj posel, kakor ti je naročeno. Tako, da si bo zapomnila in da si ne bo nikoli več kaj takšnega mislila in da ne bo več takšnega ženina izbirala, kakoršnega si ga je do zda j. Pa še eno ti moram zapeti! Poslušaj ? Ne bom se ženila na visoke gorč, ne bom jo nosila Na glavej vode.
Možila se bodem na ravne polje — kjer bode pritekla vodica do me! Medved iz bečkovega gozda.
oo o
Slovanski nogi se hoče tudi slovanski čevelj!
Koga slovanske večine se ne da stisniti v za Slovane ozki čevelj binkoštnega programa nemškega. Slovani zahtevajo prostoren in udoben čevelj, v katerem bodo mogli stopati svobodno in možko.
Kako se je Stanko ojajčil.
To se je zgodilo tistega lepega a dolgočasnega nedeljsko-popoldanskega dne v listozapuščajočen mesecu.
Tisto popoldne je toraj peljal lahki vetere povžev troperesnik na rojansko strmino; ker pa ni bilo v visočini vetra, padla so tri peresa v zavetje bršljanove fraške. Kaj se dobi pod takimi fraskami ; ni treba praviti. Ivo so se povževe lupine razinočile in namočile v nekej tinkturi bolj vijolčaste barve, katero je prinašal na mizo prijazen človek ženskega spola, spremenile so se ona tri peresa v mehanizem - generalnega - sekreterstva, mej katerim se je nahajal, tudi naš vrli skozi in skozi poznani fletni Mehanik, fantič lepega stasa, še lepše postave, a kratkovidnih brk, pa ne da bi se jih strigel, ne, ne, - zrastle mu niso še do dobra, pa mu bodo že! Njegov mehanizem je postal po Jakovi dvnj.setminutnoneprestrganotraja-jočej in v srce segajočej govoraneiji tako ginjen, da ga je začelo kar v želodcu srbeti. Čeprav jc pogoltnil popred skoro pol meha salame — je vendar naročil še par jajc »alla kock«, po domače bi se reklo »poparjena jajca«.
Iz bojazni, da bi ne prišel Stanko ob kako jajce, utaknil je eno hitro v laj-bični žepič. (Saj ni imel lajbiča, ki bi ga stal 24 gld. Stavčeva opazka!) Nagajivi sekreter, videvši mehanikovo samogutnost na jajca, si je mislil :
»Ne boš jajca lupil in iskal dlake v njem!« Hotevši mehaniku nekaj na uho povedati, stisnil se je slučajno k njemu in — posledica je bila — jajce se je —
Kje ?
V Stankovem žepiču.
Kaj?
Zjurilo !
Fortalja je zdaj počila, na golih tleli žepiča, Stanko pa, umevno, ji ni pustil ležati v svojem žepiču.
Zakaj ?
Ker ni plačala kvartirja ! o
oo
Zgubljena stava.
Nekateri »povži« so stavili sč svojim ex-generalom Jako za (i »štamperlov ver-muta«, da isti ne more držati 10 minut svojo «žbatolo» t. j. jezik za zobmi. Posle usnja je začela; nakrat se je oglasil »Povž« Stanko: »Toni, prinesite 6 štamperlov vermuta, plača Jaka!« — »Ne Toni, ne«, oglasil se je Jaka. — Izgubil je stavo.
DOPISI.
Na Tersteniku. Bilo je meseca janu-varja, burja je brila, ko sem po nekem opravku mudil se na Trsteniku.
Bilo je že proti večeru, ko se ustavim pred hišo trinajst in 131 ; prižigaje smodko sem slišal ženski glas, ki je dišal nekako po hrvatski: »Boga me, Miče daj kavime, kavime — me diol sta gamba! — Si šjora Tereza, subito!«
Da so na Trsteniku lah i, mi ni bilo do zdaj znano, mogoče da je pa vender laški duh oblizal tudi ta vrh. — Že sem hotel udariti jo navzdol, ko so se odprla vrata iti na prag je stopila starka debe-luška, katerej se menda dobro godi, samo (la jo noga boli. Tudi sem videl, da ji v ustih štrlita dva dolga podočnika. Ta pogled mi je stresel mozeg; mislil sem, gorje nevesti ki bi živela z enako mačeho. V tem je prišel pa iz hiše še velik mož, dolgega obraza in še daljše kozje brade: no, sem si mislil, to je tedaj tista laška družina na Trsteniku, ki si po laški sezuva »kal-cete« ! Jaz pa sem stisnil kapo na glavo ter jo mahnil naravnost v mesto pa si na poti zapel:
Nikar se ne jokaj po starcu !
Dekle še sreča jo, da si se rešila mačehe !
Iz Stare Emone. Preril sem se seveda ne z zdravo kožo, skozi samostanski zid na Poljanah, ter zagledal v tem «blaženem kurnku« lepo švestrco, katera se kesa, da je vstopila v samostan. Ta punica je res krasna, imenuje se, ako se ne motim, Batista, katere krasne oči in rudečega lica pač vsacega zanimajo kakor tudi mene. Toda slučajno sem zvedel, da se tej nu-niei za ljubimca ponuja nekdo, kogar pa ne smem imenovati, ker drugače bi moj hrbet, ki je komaj ozdravel ran, katero sem dobil pri prodiranju skozi samostanski zid, začel zopet krvaveti. Pridi toiaj, ljubi Brivec, z ostro britvijo, da obriješ kosmato dušo tega zapelji ven.
Svetujem ti, da tega ne zamudiš, ker bi sicer lahko, in najbrže tudi bode, nastalo kaj tacega, čemur bi se čudil ti in jaz ni še nekdo drugi, namreč neka nu-nica — «Racman» ali «Zvižgarca» imenovana. O tej «Raemanki» ali «Zvižgarei» ti naznanim kaj večodrugej priliki, danes ti le to povem, da je tolstega trebuha in velike sitnosti.
Devoljub.
Iz Skednja. Dragi mojster! Zadnjič si kaj na «kontrat» bril nekaj naših mladojcev.
Ne misli pa, da so v našem Skednju vsi obriti, o ne! Prilivati bodeš moral več potu raz svojega obraza, ker je brada nekaterim zašla v «barejde». Tedaj ne obotavljaj se in pridi nemudoma zopet k nam z vso tvojo ropatijo, ker jih zelo srbi zarasla brada. Za danes ti izročim enega najko-smatejšega »puoba«. Ko bodeš prišel srečno k Mengeei, ne vstraši se tam blizo skakajočih kozlov in prčov marveč le korajžno naprej še par korakov. Vprašaj po šioru Jože Drejač detto Hortiš. Ko ga vdobiš, spravi se koj na delo. da ti pete ne odnese. Ne bodeš ubožal, — nažajfaj ga prav dobro, in da ne bode ti žal — fino ga oštrgljaj. Gotovo bode tudi tebi vekel: sc.usa io non parlo slavo, ti pa le kontrapeliraj ga po slovensko. Bodeš videl, da na tvoje vprašanje je li dober štrgelj, rekel ti bode: parla italian. Stvar je taka : njegov inštruktor bil je neki Blaž pisanec, s katerim danes ima napet nos, ker mu naš Pepele dela veliko konkorenco z italijanščino. In prepričal sem se, komu je nekoč rekel njegov inštruktor Blaž: Caro Pepi ti te ga i bacoli piii grandi de mi, ti te fa troppo, te že maša afamatico. Ni lagal prav je imel, saj ti povem, da doma cela njegova družina govori ž nji m v slovenskem jeziku, a on jim odgovarja vse v sladki kalabreščini. Po poti ga bodeš videl vedno z governatorjem — Piecolo - v roki ali s kakšno romanjolsko knjigo, radi tega ker mu slovenski pozdravi svojih domačinov ne ugajajo.
Dragi Brivče! Predno se posloviš od njega, priporoči se njegovim starišem, da mu to njegovo naleziivo bolezen ozdravijo, s tem da mu ugladijo njegovo italijanščino s parcionato, rogovilijo ali z omelom. Ako ne bode se spreobrnit ti bodem že telefoniral.	Bojtjo P.
Neki Hrovat je pohvalil Slovence: Prav, prav, da ste napravili pevsko društvo za cerkveno petje. — Zdaj vsaj nekaj naberemo, na Italijane že tako ne raču-nim. - Kako je pa to, da se iz slovenske nabiralnice plačuje v omenjenej cerkvi pet »Piccolov«, kateri se berd v sakristiji. — Vrh tega dobivajo naši cerkveni pevci samo 60 gld., a laški »Coro« pa 600 gld. Ako je poročevalec vestno poročal, se res čudimo, da mora biti Slovenec vedno podlaga tujčevi peti.
Telefonada.
Tolmin. Slišimo, (la pojde vitez Klodič v pokoj; tolminski učitelji se tako jočejo, da je od tega Soča narasla.
X
V skrbeh in nemiru!
Poglej kako hudo je bilo to poletje za naše Logaške fantine, kako veliko skrbi so imeli zaradi vojakov, ki so se udomačili v naši Logaški planjavi. Slišal sem neki večer kako sta se dva pomenkovala pred prodajalnieo g. Bruss-a. ToilC : Poglej France, v kakšni stiski smo
bili mi takrat. France: No, kaj pa ti je tako hudo ? F.: Glej malo časa so bili tukaj vojaki ali če bi bili še dougo tlele, bi nam bili pobrali vsa dekleta. F. : Ja proti praviš tudi moja Barbara, saj veš čegava, odkar je pokušala sol-dalški komis. T. : Se vidu kako hitro je pozabila na te, sej som vidu, kje biv že takrat adn pr njej pa se že drgam ni ozrla kakor vanj.
F.: Morrrio se ah tu t, da nam vse ne spravijo izpod nog, ker potle se ne bomo imeli jet kam ženit. T.: Ja pa če ih prov zgubimo, enih šest i/, vasi, saj ih bo še vseglih nekaj ostalo.
f.: Jest mislim, da Katica in Ančka še
nimajo nobenega. T. : A, bejži, bejži, saj so glih tam na valiti; ne vetjem, da se niso tudi Ančka in Katrica že v kakšnega zaljuble. F.: Oh, kaj bo pa potlej z nami; bomo mogli jet iskat dekleta v Ober-Ležeče. (Pride še.)
taoaoooooooooooi
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Alessanftro Levi Minzi ? Trstu.
P i a/, za Rosario z te v.
(šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapetarijah, zrcalih in slikali. Ilustriran ccnikgratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na Urod ali železnico, brez da bi sc za to kaj zaračunalo.
Pozor slovenski trgovci inoMiMi!
Brivcev koledar
kateri izide čim prej bo odpravljen koledarski kolek. Prinašal hode tudi razne oglase. — Kedor ima kaj olvjavti in trgovskemu svetu ali občinstvu naznaniti, naj pošlje v Koledar oglas. Začetkom novega
leta ga dobijo vsi, ki so se naročili. Cene so prav nizke. Za četrt strani se plača 4 krone, za pol strani 8 kron, za eelo stran pa IG kron.
Upra v n ištvo ,, Brivca ".
oooooooooooooooooooooooooooooo
Kedor daruje liovčič za družbo
sv. Cirila in Metoda
pomaga rešiti našo slovensko mladino iz laških in nemških kreni polj. OOOOQOOQCXXX3»OOOOOOOOOOOOGOOOO
Mirita (Aroma) B. Po i
v Gorici Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča
Po zmernih cenah nudimo fino blago. i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
D. Zadnik - Trst
Via Nuova št. 28 -^m
Trgovina z najboljšim niaiiifaktiiriiim blagom.
Udobiva so najboljša Kotonina bela in rajava za razno možko in žensko perilo. iMo-
derci najnovejšega kroja. Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti(šjali) v raznih modernih barvah, Udobivajo se žepniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko.
Ovratniki in ovratnice nove mode. Izdelujejo se možke obleke po meri.
Uzorei na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto. Zn innogobrojen obisk priporoča se udano
I). Zadnik
Trst, Via Nuova štev 28.
ica i» milica
registroviina zadruga /. omejenim poroštvom,
edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge in obrestuje 4%. Toliko ne plačuje v Trstu noben (lenarili zavod.
Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagateljo Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotienik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.76 189:-; ,. 38.245.13
1894	„ 49.741.66
1895	„ 88.644.52 '
1896	„ 125.448.27
1897	164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10
Slovenke pozor!
^ « Kupujte vedno od svojih!
Inmjn Pnlroli Vam priporoča svojo bo-Idlljfl UURUIJ ga to založeno prodajal-nico na Korzu Štv. 8. v kateri dobite po primerni ceni raznovrstno žensko in možko perilo, narejene obleke za gospe in otroke ter razne druge potrebščine za gospe in gospode. Potrežba je točna cene nizke.
Vpoštevajte cenjeno Slovenke ta oglas ter kupujte pri domačinih !
I. VICIC, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač.
„Slaviselies Eclio" izbaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
p®- Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-tikar ne bi smel biti brez tega lista.
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na

{
kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, sadje, ribe, vina itd.
\
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali želč o raznih prilikah nabaviti si specinli-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, fino olje, itd.
SW Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkem kupu, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAM
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
i
i
za leto 1900 izide v Trstu meseca novembra. Cena 30 nvč.
,,Brivcev koledar" ho morda najinteresantneji vseh koledarjev, kar se jih bo še tiskalo v tem umirajočem stoletju.
,,Brivcev koledar', bo ilustrovan in šaljiv. Šaljivega gradiva prinese najmanj za eno celo leto. Oziral se hode na vse stanove. Trgovci in obrtniki lahko tiskajo svoje Oglase v njem z uspehom.
Naročnino in vplačila za oglase sprajema upravništvo ,,Brivca'*.
Da bodo vsebina ,,BrivČevega koledarja" bolj iuteresantna razpisujemo sledeče nagrade :
1.	Za najboljšo humoresko od .'! do G pisanih pol oktav: 10 dO 20 kron.
2.	Za najboljši „dovtip": eno leto ,,Brivca" ali rusko-slov. slovar.
3.	Za najboljšo „šaljivo pesem": Cankarjeve vinjete.
Gradivo se pošlje najpozneje do 1. novembra, pod kuverto; posebej pa ime z naslovom poslanega gradiva.
►

Gostilna Fran Potočnik
ulica Ireneo st. 1. - trst - ulica Ireneo štl,
Toči pravo domače istrijansko, dalmatinsko in belo vipavsko vino, Steinfelsko
vedno zveže pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorko ali mrzlo jedjo. Vse čedno n zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči.
Za obilni obisk se priporoča
udani
Fran Potočnik
gostilničar.
UUUHn**H*H)M*HU
EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP
ki čišti kri
OPOMII
v interesu lastnega zdravja. ——--—
Edino pravi
Paglianov sirup
Ni jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelak, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kako v tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fabrike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fabrike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.

Pravi Paglianov sirup, ki čist kri, je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano iz Florencije (ne od Ernesta drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skn.y;a drznostjo slapariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ri res. l)a je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvro*.i Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica aH škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko (jirolaino Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli.
vwvvvvvvvvvvrvrvrv^^vvvvvvvvv
Scbutzmarke. Vsi drugi pečati so ponarejeni.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg. - Ljubljana - Glavni trg,
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pri po vest i, pesmi in razne ]> o d u č n e nasvete za m a t e r e in b č e r-kc. —Zji vse leto velja (i kron. Naslov: Upravništvo ..Slovenke" Trst.
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - uiioa S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetje, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorieo, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
fflOOOC iOOOOOOOOOC
ooooooooooooooo
O Prodajalnica jestvin O
Vekoslav Pečenko Q
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol,
moka, sveče, frank itd. Vse po -primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom : prodajalce, krčmar je in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domaČe maslo. - Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.



Slovenska gostilna
PRI PETELINU"
v Trstu - 1 : —
sprejme vsakega lačnega io utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen. fiiw[»od;ir gostilne
ANTON VODOPIVEC
I je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva. vina belega in črnega vipavskega in butiljkam.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom. kosilom, večerjo.
Da bolje ustreženi svojim cenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice zmehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna
Vse prav čedno zdravo in ceno.
Popotnik, ko prideš v Trst, ozn se na krasno tablo:
,,pri petelinu"
JJlicu Ghega štev
I
(I