6t 76.
V Gorici,  v soboto dne 9. avgusta 1913.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer t torek in soboto ob 4, uri popoldne.  Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane jutirto jf ^ '/, leta    .   .   .   „  5'^ 7*    «      •   .    .   »,  2*50 Posamične številke stanejo   :.  •     . 8 .vin,,  Mt
Ha naročila »res doposlane naročnine ge ne oairamo.
Tečaj JiUli
Uredništvo
se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.       s
Oglasi in poslanice se računi jo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsti. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta, — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Volitve v veleposestvo.
Zaupni shod slovenskih veleposestnikov dne 7. avgusta 1.1, v Gorici, katerega *e je udeležilo 4*j voiilcev, ki so zastopali nadpolovično večino vseh voiilcev je sklenil postaviti za I. volilni okraj (slovensko veleposestvo) sledeče kandidate:
Dr, Anton Gregorčič,
državni poslanec v Gorici,
Matija Rutar,
c. kr. višji sodni svetnik v Gorici,
Dr. Alojzij Franko,
odvetnik v Gorici.
Vsi imenovani gospodje so kandidaturo sprejeli.
Iziava.
Podpisani se zali val ju jem onim g-;. veleposestnikom, ki so se potegovali za ¦to, da bi kandidiral v veleposestvu. Na sestanku veleposestnikov dne 17. Julija sem povdarjal, da v slučaju potrebe odstopim veleč. g. dr. A. Gregorčiču kandidaturo. Ker se je pokazala potreba, da prfcle veleč. g. dr. A. Gregorčič v deželni zbor — in se to zgodi na splošno željo gg. veleposestnikov —- odstopam od kandidature in priporočam svojim častilcem, naj prihodnjo nedeljo oddajo svoje glasove veleč. g. dr. A. Gregorčiču. —- Ker se sliši, da se bode »postavilo protikandidate in ker sem izvedel, da se namerava tudi mene uvesti v to novo listo, izjavljam s tem, da ne sprejmem nikake kandidature.
M e d a n a, S. avgusta 1913.
Ani. Zuccfiiatl.
Gorica, 9. a»vL. 1913.
Oddih po dolgi dobi trpkih občutkov: Na, Balkanu je sklonjen mir, ki se ne "bo sicer z val |K) Beogradu ali Skoplju ali Sofiji, marveč po neslovanskem Bukure-štti, — ipak mir, ki konča prelivanje bratske in zavezniške krvi in ki je po dolgi dofoi narodne žalosti prva vest, ki zamore razveseliti tudi one, ki so ob srbskih zma-nai\ veselečth vsacega Slovenca, mislili t »d i na 'bratski narod Bolgarov, krvaveč .'»od dhiastično politiko nemškega carja in ¦'pod lastnhn šovinizmom, ki je postal med »Jami pregovoren za onega, ki se po velikih, nepričakovanih uspehih (prevzame in postane nestrpen napram bratu.
Srbija postane z mirom skoraj še enkrat večja. Ona »bo postala najmočnejša jugoslovanska država, čim provede v no-voosvoijeiiih kraijih potrebne gospodarske reforme: Osvobojenje kmeta od dosedanjih fevdnih veleposestnikov.   S socialno
reformo v Novi Srbiji bo ta država postala najboljši odjemalec naše industrije. Avstrija je danes na 'razpotju tudi gospodarski, ne le politično. Zdi se pa, da bo na tem razpotju pomišljala tako dolgo, da bo zamudifk svoj vlak in da bo pricaplgala na bližnji Balkan daleč za Nemčijo in za Italijo, — zato pa bodo severoalbanske pošte imele nemške pečate in prestiž »bo obvarovan.
Tudi sedaj, on sklepu miru, hoče Dunaj -nekajj mešati. 2e se ogslaSajo glasovi, da bo treba revidirati ibukureštski mir, da ne dobi Srbija preveč. Toda skupni odpor Srbije, Rumu nt je in Grške bo menda za-legel, zlasti ker tudi Nemčija in Itailija nista reviziji naklon jena. Nemčija bi rada spravila svojo ovčico v hlev, Italija pa Grške noče prikrajšati, ker bi bila s tem prikrajšana sama v južni Albaniji, kakor-tudi v vprašanju otokov.
Jadna Bolgarska dobi mnogo, mnogo manj, nego je sanjala. Kriva je tega sa-ina, - če rte narod, pa v prvi vrsti kralj in njegovi ljudje, pa tudi narod sam. Le pomislimo na pisavo bolgarskih listov, na obnašanje naroda, ko so se Srbi vračali domov izpod dobi lenega Odrina! Mace-doniia izgubljena, Solun 'izgublicn, Kavala izsrubljeiia, Ruščuk neutrjen, Silistiriija —-Balčik izgirbliena, in izgubljen Odrin. iz-publiena Tratita! Sicer je po vojni Bol-f.-vrria vondar le večja, nego prej, toda ponižana je, premagana od Srbov, Grkov. T?u;mnw>v in zaničevanih, prej tepenih TunVov. Velike, velike naloge jo čakaio, — žalostno ste pa to. da ni nikjer, nikjer r*omo<xi. le od -— Avstrije. To pomoč pa vedo Bolgari tudi ceniti, kakor je — primerni.
Slaibost naše zumanie politike, ki se bo menda v vprašanju revizije zopet dokumentirala, docela roeteovarta slabosti naše notranje 'politike. 'Državni zbor bo izase-dal še le na jesen, ta čas pa se !je zonet nonesrečil poizkus pomažariti Hrvatsko z drugim (komisarjem: komisafjat je dobila lepa nonosna kraljevina Češka. — komi-sarsfci režim imamo Slovenci, — povsod! tli nezadovoljnost in nikjer n? človek^ ki hi rnal z močno roko potegniti voz iz Mata. Je.pa tudi nemogoče, dokler vleče vsfnk na svojo stran in se godi krivica v som razven privilegi rančem.
Na Goriškem bi bili lahko še natbolj ¦7*idovotlni, ker se obeta nova doba, doba dela v deželi. — toda dolgo ho treba delati, da se odpraviio nedostaitki, ki so os-stali od prelšniih časov, nedostatki, ki so enako Škodljivi ea nas kot Slovence, aernreu narod in davkoplačevalec. Toda to ie stvar novoizvoljenega narodnega zas+opstva, kateremu belimo več sreč?, n-^o je ie imela vodilna gospoda na T)n-rajn v pretečenem letu.
Prenete iotrog-oS« prftni miicin!
Kakor streJa z jasnega neba je zadela naš municipij odredba c kr. vlade, s 'kofo se jemlje goriškemu muniicipiju preneseni delokrog. Redkoke-<uaj se vlada odloči za tako represalijo. Biti morajo že izredne razmere,' ki jo dovedc-jc h takemu koraku. Ni jih topot iskati v kakih zunanjih dogodkih, marveč edino v dejstvu, da noben pameten človek na
Primorskem več ne zaupa kaanoristični vladi na munieipiju. V Pulju so se razkrile na municipiju girozne nerednosti, za mnnicipij goriški se jih idpmneva. Municipiju v Gorici je dokazano s od nilskim potom, da so tam falzifidrali uradne listine o ljudskem štetju in v občinah volit. vah. Njihovo gospodarstvo pa je namestni-štvo najboljše označilo s tem, da do danes ne le ni odobrilo proračuna za 1.1913, marveč ga odločno zavrnilo.
Odvzetje prenesenega delokroga zadene goriške razmere prav globoko/ker je župan avtonomnega mesta vršil funkcije vsporedne" ofcraij. glavarju. Bil je politična msttanca pnve 'stopnlje. To zadeva predvsem obrtne stvari. iNa tem pdlju je razvijalo županstvo velikansko nacijonalno dclavnaist. Neodvratni naival .slovenskega srednjega stanu je tu nahajal smritnega sovraga, ki je prežal na vsako priliko, da niu iškoduje. Za koncesije vseh vrst se je »bil večen boj, podeljevale so se raje irenjikolom Jvalkor domačinom. Namestništvo ni moglo kot druga instanca regulirati vseh krivic, ki iso nam jih na polju prizadevali. Slovenski obrtniki vodo povedaiti celo zgodovino niučenišiva, šikan in krivic, ki iso Jih doživeli v neprestanem 'boju z municipijem. Kako n. pr. so se delile kazni po dvojni meri, in kako se je na različen način po-stopalo proti Laihom in Slovencem glede posledic teh kazni. Še ima sicer municipii v roki nadzorstvo po zakonu o živilii, a tudi tu je njegova sila znatno omejena.
Preneseni delokrog zadeva ipoleg obrtnih še druge zadeve: Brambne zadeve, vojaško nastanjenje, zdravstveno po-licifo, odgonstvo, prijavljanje, Ifudsko štetje itd. Kogar se tiče, se bo globoko oddahnil, ker se bode lahko odslej otočal na glavarstvo, kjer bo .našel pravico iin ho smel govoriti slovenski, mej tem 'ko je poprej moral tesnim srcem ponižno pritiskati kljuke po munkiplju ali pa najeti italijanskega odvetnika, če je 'hotel kaj doseči.
A to še ni dovoli. Še so važne funk-oMe v rok\ ohčine. Še leži kot mora na Slovencih, ki jih izlkljuičuje od vseh pravic. Zato pa ne moremo mirovati pdprej, ko se razžene kanioristidni občinski svet,
Mi smo načelni prijatelji oibčinske avtonomije in ižoVtino si kmalu časov, ko «e goriški občini povrne zopet preneseni delokrog. A uvideti mora vsak, da takim ljudem <kot so kamoristi, ni možno zaupati te oblasti. Avtonomija v njih rokah ije sužnjost in terorizem iza nas in vse opozicijske elemente v Gorici. Kdor torej hoče, da se Gorici zopet povrne čast in moč avtonomije, rrfora delati z nami za to, d a se uniči k a m o t a in pridejo v mestni svet zaupniki vseh stranfk, ki jftm bo rešitev našega mesta skupna naloga. Dasi za mestno avtonomijo torenotno škodljivi, za ves nadaljni razvoj Gorice za koristni ukrep vlade bodi prvi korak k — novi dobi v zgodovini tega lepega in ljubljenega našega središča.
Karte« ausreben, wsnn er
so tndi vsi drugi napisi dvojezični. Rožna dolina, v kateri leži pOštaga Podiražičteo, pa je danes še slovenska. Da ;bi foii /nastavljeni na postaji Podrožčico slovanski železniški u«luž!benci, bilo bi preveč" zahtevano pri naših, razmerah. Pač bi se pa lahko pričakovalo, da tam nastavljeno osobje razume deželni (jezik, jezik okoliice, v kateri živi. Če bi bilo pa tudi to preveč, zahtevalo <bi se lahko vsaj fcoliiko, da to osobje*. pozna vsaj bližnje irostaje po ihneiuu.
V itej zavesti so se nekateiri potniki 3«, t. m. predirznili v iPodroižičici zahtevati v slovenskem jeziku vozne listke do Jesenic. Ali ko bi vi videli ushižbenca prii 'blagajni, kako $e zijal, ko je sližal ime Jesenice! — Kar nem je ostal lin ni se ganili. Po iponovniii prošnji potnika: »!Pro$fon dva listka drugega razreda do Jesenic« se je blagajnik toliko ojačil, da je vprašuje, težko vzdahmil: i»Assli,ng?« Enako na v tretjič in četrtič obnovljeno zahtevo. Potnik je postal že nestrpen, in ker je izipre-videl, da drugače ne dobi listkov, obnovili je 'svojo zahtevo v nemškem jeziku, nakar je takoj dobil zahtevane listke.
A kako razočaranje za blagajnika, ko je prišel drugi potnik k blagajni z enako zahtevo v slovenskem jeziku. Skoraj bi bil padel blagajnik v omedlevioo. Šele po večkratni zahtevi je toliko prišel k selbi< da je praSal: »Assing?« AH joj gorjet Potnik je zopet obnovil svojo zahtevo:' »Prosim 2 listka II. razreda do Jesenic«, •in pri tem naglašal besedo »Jesenic«. V proznem sitrahn, ka! Y;ode, poklical je b!a^ gajnik prometnega uradnika na pprnoč. In prišel je ta in rešil to zadevo, rešil bla-^ainika in rešil Velenemčiijo pogina s sledečim energičnim dobesednim nalogom-> Keine Karten mehr ausgeben, v/enn r>r slovenisch verlangt.« (Ne dati mu več listkov, ako zahteva slovenski), in zagrozil ie potniku, da ga bode zatožil, ker se je oredrznil govoriti slovenski.
Ne v strahu radi te grožnje, ampak v strahu, da mu odide vlak, ki je .imel ravnokar odpeljati, in meneč, da ni izključeno, da bi se mu pripetilo kar se je Le pripetilo potnikom na Koroškem'm na Štajerskem, ki so zahtevali listke v slovenskem jeziku, a so bili nato žaljeni, tepeni in celo aretirani, zahteval je nato potnik' listke v nemškem jeziku. — Kaj pa ko ne bi poznal tega jezika?!
Tako se godi slovenskim potnikom na železnici na Koroškem, enako na Štajerskem, a nič boljše slovenskim železničarjem pod nemškimi načelniki v slovenskih deželah. Slovenska narodni zastopniki, deželni odborniki pa nagovarjajo slovenske uslužbence na čisto slovenskih tleh v nemškem, ali v italijanskem jeziku. Slovenski državni poslanci pa pravijo: Meni je vseeno, ali dobi to postajo na čisto islov. tleh Slovenec' ali Nemec, da le zna nekoliko slovenski.
Brigati se za narod, za narodna 'vprašanja nimajo slovenski »¦narodni«' zastopniki časa, ker se motajo boriti proti bratu za »načeia«.....Caveanit čonsules!
»Rosenbaeh — Podrožčico« se glasi napis .na postaji onstran Hruškega tunela. Na postaji tostran tega tunela pa čitaimo na postajnem poslopju: * Jesenice — As-sling« (in ne obratno). Na obeh postajah
Balkan.
Medvojujočimi je dosežen spor a-z um. Bolgarska vlada je objavila v »po-sebn^ndti .velesilam, da je dala svojim delegatom nalog, naj podpišejo imir. V hoti ni besedice/o-revrziji bukureštskega miru, pač pa'"polaga Bolgarija usodo Odrina in Trakije v roke vellesfl, ker je sama, že preveč os-laibljena, da bi pregnala   Turke.
Mejna črta. -t Nova srfosko-boligar-ska" meja -se začenja na .zapadui strani pogorja BelaStca, gre v loku proti Strumici in Radovištu, nadalje v medvodju med Strumico in Vardairijem in potem ob med-vodiju do današnje južne .bolgarske meje.
Nova bolgarsko-grška meja, iki je do-ilocena v mirovnem protokolu,'se začenja 'na-zapadni strani ptfgonja Belasice med Štruimnico in Dojranom, gre potem olb ¦¦ ^rdbenu tega pogorija na Jumgleri in do yasi Toibomica, prestopi reko Strumo in ,*re na Kačare; odtod na kote 1800, 660 in IW, k vasi Perica, na vrh Karaikofa, 7roti severu na Aslik-Kadak, na jug na vrhove 1527, 935, 1177 in 1843, čez Rujen planino, do železniške postaje Okidšelair in po reki Mesti do morja.
Novi zemljevid Balkana. — Če bi os-. tal Odrin in Trakija Bolgarom, bi sedaj .razdelitev bila naslednja:
Turčiji ostane od njene prejšnje posesti, obsegajoče 170.000 kvaa atnih »kilo-metirov, z več kakor 6 milijoni prebivalci, samo še ozcml&e, iki meri (približno 20.000 rn2 in šteje en milijon 400.000 prebivalcev.
Bolgarija odstopi Romuniji ozemlje Turtufcain-Dobrič-Balčik, Iki meri okrog 7000 m2 in šteje 260.000 prebivalcev. Doto pa ostali del odrinskega vilaijeta s 23.500 m2 in 650.000 prebivalci, del solunskega vilajeta v izmeri 12.000 Ikm2 s približno 260:000 prefbivalci in del kosovskega vilaleta v izmeri 5000 ikm2 in s 150.000 prebivalci. V celem je torej Bolgarija dobila 40.000 km2 7. 1 milijonom 60.000 prebivalci. Ako odštejemo ozemlje, ki je je morala odstopiti Romunski, se je Bolgarija povečala *za 33.000 km2 in bo štela 800.000 prebivalcev več,, kakor pred vojno s Turčijo.
Srbiia dobi: večiji del kosovskega vila ieta v izmeri 18.000 !km2 s 620.000 prebivalci, 'del bitaljskega vilajeta v femeri 900 fcnf s 320.000 prebivalci in del solunskega vilajeta v izmeri okrog 5000 km2 s 170.000 prebivalci. V celem dobi Srbija 32.000 km2 z 1,110.000 prebivalci.
Črna gora dofoi del novopazarskega samdžaka, jemlje okrog iGusinlja in Plave,
Liudske visoke šole na Danskem.
Na Danskem imajo poleg nadaljevalnih: šo! teli privatne takozv. visoke šole (Folkehpvskoler), v katerih žive učenci po 5—6 mesecev v letu kakor v pensionu,. tako da lehko posvečalo ves svoj prosti čas študiju. Ftonajveč obiskuje te šole mladina, v .letih od 18.—25. Večino tvorijo kmečki, otroci, po .zimi mladi fantje, po leti mlade deklice.
Prve take visoke šale so bile vpeljane 1. 1844., v letu 1911. jih je bilo 80, 'število učencev je naraslo do 6700 v istem letu. Od teh odpade na mlade fante 3600, 3100 pa na imlade 'deklice. To je, da obiskuje te šole. skoro V» vse danske mla-dirie. :
Oče tega .'šolskega gibanja je bil' veliki pisatelj in pridigar N..F. S. Grutkttoig (1783;—1872.). Po njegovem mnerifu je najugodnejša doba za učenje iti poduk okoh' 20. leta. Otroku je lehko, da se nauči na vse stfva/ri, ki so praktične vrednosti, kakor je čitanje, pisarile i« računanje, toda pouk, ki pretvarSa dušo uC^n-čevovje, ki ga pozneje dofotfš v,letih med 18. in 20. . Šola, ki zasleduje le pripravo učenčevo ,na izkiuišnje, ima k večgemu le sekundarno vretfnost, "bistveno je, da vplivamo na osebnost mladih' ljudi, da jim okrepimo retligiozno čustvo in njih čomo-vinsko ljubezen. Ni, da bi zahtevala mno-
Peč\ Djakovico in del skadrskega vilaijeta, kakor lga je določila puslaniška konferenca v Londonu, torej v celem okrog 7000 knr z 230,000 prebivalci. .
Grška dobi: otok Kreto, Epir, del južne'Makedonije, Solun z ozadjem, Se-res, .Dramo in Kavato s 45.000 k'nr in 1,520.000 -preforvatei. Poleg tega dobi še Oriška večiino Egejskih otokov.
Nova kneževina Albanija bo obsegala večji del skadrskega vilajeta, severni del janinskega vilajeta in dele bitofljskega in kosovskega vilajeta, torej ozemlje, ki bo 'štelo okrog 32.000 km2 in štelo okrog 880.000 prebivaileev.
Povečane balkanske države 'bodo po sklenjenem miru merile: 1. Romunija 138.000 km2 (doslej 131.000 km2); 2. Bolgarska 129.000 km2 (doslej 96.000 km2);
3.  Grška 110.000 km2 {doslej 65.000 km2);
4.  Srbija 80.000 km2 (doslej 48.000 km2);
5.  Črna gora 16.000 km2 (doslej 900 km2).
Kar se tiče prebivalstva bo^štela:,
1.   Romunska 6,260.000 prebivalcev (preje 6 milijonov);
2.   Bolgarija 4,600.000 prebivalcev (preje 3,800.000);
3.  Grška 4.100.000 prebivalcev (preje 2,500.000);
4.  -Srbija 3,600.000 prebivalcev (preje 2,500.000) in
5.  črna gora 480.000 prebivalcev (preje 250.000).
Iz teh podatkov je razvidno, da se naijbolj poveča 'Grška, najmanj pa — Srbija!
Toda od tega moramo Se' odračunati izgubo Odrina in Trakije, kar si bo naj-ibrže clbdnža'a Tuirčija, Ni namreč misliti, da bi velesile res složno nastopile proti njej, za razne 'diplomatske note je pa pa-dišahu toliko mar, kakor nam za predlanski sneg.
Dunajski gospodi so Srbi 'strašno na potu. Švafcski ilisti so že začeli pisati v tem smislu. Berahtold, Kania in drugi taki slaboglasni redakterji m že začeli nreišeta-riti in tuhtati, kako bi Stihiji ipokumali kaj ozemlja in ga dali tisti Bolgarski, ki se tako usti proti siovanstvu, ki ima nemškega carja in a/vstirofilsko diplomacijo na Čelu. Hoteli bi vzeti Srbifi vse ozem/lje na levem bregu Vardarja. Mi Slovenci sove to obsojamo, pa nas nihče ne vpraša po tem; vendar • smemo ibfti potolaženi, — tudi za Avtstrijo in njeno nemško-<madjar-sko poMko se ne briga nihče v Evropi, nihče v Srbiji; prestiž ije šel po zaslugi raznih Berchtaltiov in Kanij rakoim žvižgat Nemčija je proti Avstriji, tako tudi Rusilja, Italija, Francija, Anglija. Do revizije torej najbrže ne bo prišlo.
žice dejstev na pamet, glavno sredstvo pouka je in ostane »živa beseda«. Učitelj vzbujaij potom predavanj o velikih Vprašanjih življenja duih učencev in skušaj oblikovalno vplivati na 'du@o mladih ljudi.
Taka šola je bila ustanovljena 1. 1844. na ŠtezvišTcem, kjer je ravno "začel nacionalni boj med Danci in Nemci, toda važnost je zadtibilo gibanje še le po velikih dogodkih 1. 1848. Šlezviška vojna v 1. 1848.—1850. je povzročila živahen razmah nacionalnega <čuvs*va m vpeljava splošne in enake volilne pravice je vzbudila splošno, prav močno intelektualno gibanje. Po 2. Šlezviškem iboiu 1. 1864. je znova napredovalo gibanje. iPovsod se je "ustanavljalo nove Fmdske visoke šole, predvsem pri-vafmfiči, pastorji -in tudi aiutodidakti. Tudi so .ustanavfj&li kmetje zadruge, 'da; so si* preskrbeli potrebni denar, to je Pila doba; ko je zavladal med danskimi kmeti 'liberalizem in so zavizeJe visoke Šole docela političen značaj. Mnogi vodje 'so *t>ill tridi pridni politiki, in poleg domovinske lijn-bezni so učili tudi liberalizem.
Na Danskem obilskuSeijo skoro vsi kmečki otroci javne ljudske šole, katere vodijo občinski svetovalci pod državnim nadiziranjem. Ko zapuSčajo te gole v starosti 14. let, znafo pisati, citati in računati in posedujejo tudi nekaj znanj le domovinske zgodovine. V naslednjih letih 'je večina vposlena ofo kmečkem delu, toda v starosti med 18.—20. letom veliko obiskuje 5—6 mesecev ISudske visoke Šole.'
Ostane *le« še vprašanje Odrina In Trakije, EgefckHi otokov, Albanije, nove balkanske zveze, nove evropske komste-lacije; seveda tudi ureditve v novom ozemlju; najprej pa demabilizacije, — ne le vojnikov, marveč tudi..,, naših rezervistov na Jugu.
Izjaua.*)
Podpisani kolomi pokojnega gosp. grofa Attemsa iz Podgore, sedaj odkupljeni po blagorodnem gospodu baronu Teufenliadh, izjavljamo, da nam ni bib mogoče podpisati pogojev, katere nam je gosp. baron Iz Vipolž stavil v svrho, da bi mu obdelovali (grunte, njpve itd.
•Pogoji so ti ile:
1.  Ako je kolon 2 meseca 'bolan, če nhna drugih "delavcev za oibdeiovanje grunta, mora proč, t. j. dobi slovo.
2.  Ako bi kolom umrl, more vsa njegova dralžnia proč. •
3.  Robote delati, kar Jih g. baron potrebuje z voli in k osebami.
4.  Pri sada'« poviška od 10 do 20 K, ¦naj ima sadje ali ne. Polovico mora plačati o sv. Ivanu, polovico prej ko vzame o trgatvi tropine iz ičefbra, če ne s! pridrži tropine gospodar.
5.  Od vsake vrste .najlepšega sadja zahteva v dar 25—30 kg in 35 kg grozdja.
6.  Žita zahteva od 50->100 kg, koruze (sinka), od 50—100 kg pšenice, od 50—100 kz ovsa; kdor ga sam ne pridela, mora pa plaicait kakor je v istem času cena,
7. Povišek za hram, senožeti in travnike od 10—45 kron ma sploh (več kakor prej.)
8.  V dar se mora dati od 6—16 glav piščet in 30—45 jajc, 'če jih nima, Jih mora kupiti.
9.  TCdor nima živine, ima kupi gosp. baron krave in -zafhteva od vsake krave dnevno 3 litre mleka svežega iskiozi celo leto na dom v Vipolže.
10.  Potem zahteva zase tri četrtine vina, pa vso ttigatev mora kolon na svoje strošfce 'spravit v Viipotže v stari grad."
Te točke smo si .zapomnili, ali so Se razTte druge, ki se nam zdijo pretrde, da bi jih sprejeli.
V B rdi h, dne 6. avgusta 1913.
(Sledijo podpisi).
•) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
Program teh šol je bil sprva zelo omejen. Toda sedaj se poučuje tudi v kmečkih skoro vse, kakor v višjih šolan.
V eni teh šol, imenovani Grundtvig, je bil učni red skozi ileta:
Ob 8. zjutraj začnejo s narodno pesmijo ali psalmom, nato predava direktor; bodisi o kakšnem predmetu nacionalne zgodovine, o veliki historični osebnosti, o francoski revoluciji ali o temi iz biblične zgodovine. Od 9.—.10. ure čštajo norveške ali danske pisatelfe; temu siledi polurna okrepčevalna pavza; 101/2.—11. vaje v štilteiraniu; 11.—12. domovinska zgodovina; 12.—2. je pavza; 2.-3. svetovna zgodovina; 3.—4. pouk v 'danskem jeziku in gramatiki; 4.-5. okrepčevalna pavza; 5.-6. ure -zemljepisje in fizika; 6.-7, matematika:* 7.-8. pavza; 8.-9. ure danski pouk in danska lektira.
Obilen je pouk ročnih del. Razen tega pridno slikajo. Nadalfe so kurzi za domovi noznanje in splošno v vseh šolah te-lovaditf) in zelo pridno.
Maredko prihajajo učenci nasUednje leto zomet, ;da bi se poglobili. To je posebno v veliki lijudski visoki šoli v Aiskovu, koje vodSa ije že izava^mal mesto naučne-ga ministra. Veliko učencev, ki so že bili 5.-6. mesecev v kaki drugi soli, dohajajo v Askov. da bi nadaljevali svOie studite. To je velik zavod s 300 -učenci in mnogimi učitelji, in prirridno je tu pouk fdooo-keiži'kakor v drugih šoHah. Tudi v teh šolah je -glavno vzgojno sredstvo  predava-
DOPISI.
Iz bouškega okraja.
Iz Čezsoce pri Bovcu. — Kakor smo ravnokar iaveddi, je imenovan za vikarja v Čezsoči ir*re$nji bovški kaplan Al. Filipič. Ta mož 'se je pokazati pni teh volitvah kot 'novostrujarski agitator prvega reda. -Od ranega jutra do poznega večera je kolesaril po vse§ bovški okolici, agitiTal po hišah na vse pirete-ige, razdeljeval gilasovniče, Črnil in Obre-koval naprednjake, huijskal, žugal in pretil ob-ritnikom in kar sploh iše spada k do-•brini lastnostim pravega kJerikalnega agitatorja. — -BovčanS so se ga že zdavnaj naveličali vsiled njegovega poJitičnega fa natifcma. PoskuSaJ si je pridobiti mladino na svojo stran in hotel je ustanoviti v naprednem Bovcu tudi klerikalni pevski in tamburaSki zlbor. Spoznal pa je kmalu, da mu ne 'gre na ta naclin v Bovcu žito v klanje in vrgel se je na novositrufansko onganteacifo. SkoraS vsak večer je povabil gotove ljudi k sebi, ter jfh navduševali ob kupici vina za klerikalne ideale. Bovčani mu gotovo prav radi privoščijo onih par toackov, ki se vjaimejo na take limaiice.
Mi Čezsočani pa smo naučeni ' na drugo vrsto dušnih pastir5ev. Več deset-iletij je služboval pri nas pred kratkim umrli vikar g. Mih. Štrukelj. Pokojnik Se ni nikdar vmešaval v pol. boje, vsakemu ;e v tem oziru pustil prosto voljo, pač pa je šel vsem vaščanoim s svetom in delan-ijem na rdko. iNii čuida, da ga je ljudstvo častilo kakor svojega očeta. Sedaj pa hoče ta kranjski mcnžakar zanesti v na'Š mifni krai mes^to bratoljubja raizdirajočo polliti-ko. Temu početfu se moramo že v naprej upreti in 'svarimo ga najodločnejŠe pred eventuelnimi poskusi.
Za danes pa "zamolčimo ime neke uradne osebe, ki ima razne nečedne nadeve na vesti, a se je kljub temu preA^eč ogrevala pri volitvah za novostnujarje, ter pri tem zašla celo na proltipostavna pota. Odkrito pa povemo, <da drugič ne bomo imeli Ttikakega obzira s takhni ljudmi.
V Čezsoči imamo veliko pamo žago. ilast Italijanov. Dosedanji ravnatelj je spoštoval naš jezik in ga postavil pri vseh napisih na prvo mesto. Sedaj pa smo dobili druigega in sicer v osebi nekega Lutte-.rotti$a. Možakar se počuti kljub svotetmt pristnemu italijanskemu 'imenu za čistokrvnega Nemca. iNhnatno n«č proti temu. a ker je skrajno nesramen v svoji pan-germanski 'zavesti, moramo tudi njemu (Dalje v prilogi.)
nje. Vsekakor pa igrajo učne knjige veliko večjo vlogo kakor prej.
Med učenci se sedaj nahaja tudi precej meščanov, toda so še vedno v veliki manjšini." Ostale so šole v glavnem kmečke. Kmetje, ki so obiskovali te šole, postali so najvplivnejši možje v občini. Oni so organizatorji velikih produktivnih in konzumnih zadrug, '.i so tako izredno okrepile gospodare.; moč danskega kmetijstva, in ki pridno h vplivajo na rtjegu politični položaj "- . <or»ganteacija je zelf pripomogla 1. 19C1. do politične zmage levemu ministrstvu pod vodstvom kmeta.
Duh narodnih visokih šol se je po tej zmagi nekoliko spremeni!. Idealizem je nekoliko opešal. iPreS so bile šole v bojni opoziciji, sedaj spadajo v vladajočo stranko. Prej se je veČina šol bojevala z gmotnimi težkočami. sedaj so deloma zelo premožne. Med tem ko le prej državna podporn znašala malenkost 40.000 mark. dosega sedanfa subvencija 500.000. Toda brez druzega so si ohranile kmečke visoke šole veliko živlSensko silo, in večina §ol so še vedno semenišča vseh misli, ki služijo povzdigi danskega kmečkega stanu.
Tako poroča dr. P. Munch, bivši notranji minister na Danskem, v enem lanskih zvefcfcov »Dokumentov .napredka«.
PFNTRAI »RIA        Danes'in jutrruelezanimli} program.
V Ml I ilHL DIU  V nedeljo pisdpoldan od 10.-12. ure sestanek vseh okoličanov v Bio.
Prltoqa ..Šoto" it. 78. z te 9. avgusta 1913.
nekoliko posvetiti. Vse prej trojezične napise po celi tovarni je nadomestil s samo-nernškimi, .ter dal celo cenik na avtomobilu nabiti v sainonemškem jeziku. Tudi pri nastavljanju delavcev je krivičen, kajti 'kjer le <more, sprejme kakega Nemca v službo, kJKib tePtu da imamo dosti   domačinov, !ki so starejši in i ;kušenejši, na razpolago.   Vse-to^pjegov^,, postopanje,, je premišljena provdkačfja" iu^mjI^nloT^&l^o^l zarjamo g. Lutterotti-ja,   da se ne bomo pustili dosti časa izzivati. Če pa mu je 'tukaj preslovensko, imu svetujemo, naj gre nied prave Nemce, kam ©ari na Bavarsko. Tam se bo -njegovo »pristno' gerariafi-sko srce veselja in zadovoijnostii Smejalo. —   Cestni odbor bovški   pa   vprašamo; kako more dovoliti, da se prevažajo tako težki tovori (večkrat znaša teža naSlože- I nega avtomobila nad 12.000 kg) čez (most? j Cestni odbor naj se blagovoli sam prepri- | čati, kake jame in jarke napravlja ita av- j tomobil ne samo po cesti, temveč tudi na i mostu. Prav nič nam ne gre v »glavo, zakaj naj bi plačevali mi   »davkoplačevalci talko visoke prispevke iza >wxlrževan;je, ko se pa popolnoma nič ne gleda na storjeno škodo.                                       -Gorski.
Iz ofdooskega okraja.
»Draga« v Tevčah. — Veselica na otoku sredi reke Vipave, ki se je radi nepričakovanih ovir pretožila, vr§i se v nedeljo 10. it. m. Veselični prostor nahajale na lepem, zelenem travniku — v sredini reke Vipave. Na tem nad vse lepem otoku, na ikaterem rasto visoki topoli, kjer se razprostirajo zeleni travniki, kjer dobi razgret človek prijetno senco in katerega obdaja}o rrodri valčki reke Vipave, vrši se v nedeljo 10. t. m. velika poletna veselica, katero priredi društvo »Draga« iz Tevč s sodelovanjem pevskega zbora iz Sv. Križa, !z vsporeda, ki smo ga Objavili! že v prejšnji št. ,>5očc«, razvidhno, da je skrbno sestavljen in da zamore zadovoljiti še tako razvajeno občinstvo. Pevske točke pod spretnim vodstvom g. učitelja Paljka .nudile bodo poslušalcem izreden užitek. — Kdor pa se boče par uric prav pošteno nasmejati, naj ne zamudi prilike in naj še pravočasno pride na Uhanje. Zagotovimo vsakemu, da smeha in zabave bo dovolj,   da rečemo na -— »cente«.   V to
nam bo poskrbel nekdo___ime za danes
Še zamolčimo.....katerega smo    za v
nedelno pridobili na Uhanje. — Smeha za poč't! »Rekrut Janez v vojaški uniformi nam bo skrbel za to.« Kdor pride Še pravočasno, imel bode priliko slišati vzdihovala dveh zaljubljenih šuštajev pred leno nevesto, ki jima pa .kmalu pokaže — figo. Tudi nastop starega sivolasega berača, ki bo zbranemu občinstvu povedal marsikafco zaberjeno. pa tudi grenko, ni karsikoli bodi. — In še tako naprej bi lahko naštevali, pa bodi dovoli. — Pridite vsi! Začetek ob 3. poj). — fz bližnjih vasi ¦aričaktrte se velika udeležba. Mimogrede pr/vemo, da bodo na otok vrnili neprestano parrwki.<, in da se presti večeru napravi skupen rSbii lov, katerega se lahko udeleži vsak. — V nedeljo vsi na Uhanje.
Domače vesti.
GG. NAROČNIKE prosimo, da poravnajo naročnino. Mnogo iih je, ki so na dolgu še od lani. Tudi mi imamo svoje obveznosti, katerim hočemo redno zadoščati, kar |e pa mogoče !e, Če vrše tudi naročniki svojo dolžnost.
Prijatelje našega lista prosimo, da ga povsodi širijo, priporočajo in zahtevajo, zlasti pa v vseh gostilnah in lokalih.
Narodnjaki! Širjenje dobrega tiska je narodna dolžnost! Dober tisk je temelj napredka in zavednosti!
Izid ožjih, volitev v Gorici 7./8. 1913. k naslednji: laški liberalci Bontbig 1181, Cesciutti 1171, Paseoli 1161, Pimiasig Dfifi; laska ljudska stranka: dr. Pontoni 1146. Prid. Simzig H17. inž. Oulot 1106. dr. Rcbuiia 1135. Izvoljeni Jaški liberalci. Kamora »je zmagala z neznatno večino: Med Pascoltiem in »Pontonijem je razlike 'p Ifi glasov!
KamHdatje v veleposestvu. — Slovenske smo označili že na drugem mestu. Za laške liberalce kandidirajo dr. Anton HaMaben, notar v Gonei, Aleks. BlaSig, župan v Ronkab in Frani Cahdussi, industrijalec v Romansu,   za laško   ljudsko
¦stranko pa grof Gino Prondi, župan v Št. Petru ob Soči, Ivan de Pelca, župan v Coprisu, tretji je neodvisnjak di. Airtur Rebulla, Župan v Tržič«, katerega stranka podpira.
Volitve v veleposestvu. — L' Osser-vatore Triestino od 8. avg. prinaša rekti--iicirano listo veleposestnikov. V slovensko listo je bilo sprejetih 10 povili volil cev, «itf&5jTmTif c^rT^venrVoiilci tfflenrat, 1 vikar in*nadškofijsko semenišče v Gorici). 'Skupaj znaša «lista 112. Na Furlanski strani 'je sprejetih v -listo 51 novih voliicev, med njimi 34" dušnih pastirjev za svoje frerkve, skupaj je voliicev 280.
Corriere naj se radi »zmage« nič preveč ne repemči. Danes postaja že zopet nesramen. Pustite »Sočo« v miru in pridite poljubljat iroko, — sedaj je dovolj tča-sa za to, ko nimate več prenesenega •delokroga! Ali pa se brigaljte, da popravite, kar je bilo v vasem delokrogu.... preneseno.
Narodnega zastopnika in deželnega odbornika smo imeli poprej v Gorici, ki je govoril na železnicah v Gorici Italijanski, ma Jesenicah nemški. Imena nočemo imenovati, iker je mož pri zadnjih volitvah itak propadel. Državni poslanec, ki se je nekdaj izjavil o priliki neke interpelacije pri ravnateljstvu drž. žel. v Trstu, da je njemu vseeno, ali dobi postajo Slovence ali Nemec, — ta mož je —¦ Pogačnik.
Uradovanje odvzetega prenesenega delokroga. — Policijski oddelek se preseli Na Studenec (Aivarez) št. 7. Stavbeni oddelek (doslej na glavarstvu II. nadstr.) pride v pritličje (prej policijski odd.). Uradi prenesenega delokroga se nahajajo tam, kjer ;je bil stavbeni oddelek (II. nadstr.).
Komisarijat v Istri! — Današnji •»Edinosti* posnamemo, da se je vlada odločila razpustiti istrski deželni zbor in imenovati y.n deželo komisarja ter 2 slovenska in 2 italijanska svetnika. Kamori k I etika zadnji zvonec!
Volitve v (iižcuersko komoro, ki s« se vršile 6\ t m. še niso definitivno končane, in sicer vsled diferenc, ki so se pojavile v italijanski sekciji. Največ glasov v tej sekciji je dobil inžener Piani, »ki je avtori-ziran kot inžener iz vseh gradbenih strok. Vladni -zastopnik je interpretiral -to avtori-zacijo tako. kakor bi bil 'ing. Piani avtori-ziran kot inžener za gradinstvo, inžener za arhitekturo, inžener za strojništvo in kot zemljemeree. Vsled tega je izključil ing. Piani od volitve v smislu tozadevno nrmisierijalnc naredbe 4. kategorije. Ker bi bila s tem takozvaina Maglichcva stranka močno prizadeta, je proti tej interpretaciji naredbe protestirala, na kair se je volilni akt za italijansko sekcijo sespendiral, dokler ne poda ministerstvo za javna dela svoje interpretacije o avitonizaciji civ. m-ženerja iz vseh "gradbenih strok. Namest-ništvo je prosilo za to interpretacijo tele-grafično. — Slovenska sekcija je izvolila komornim svetnikom' ing. Drag. Ouslfn-čiča in ing. Josipa Skdberneta, namestnikom pa geometra Kristijana Pertota. Ker pa ne sme sedeti v ¦načelstvu več, kakor ena tretjina svetnikov iz iste 'kategorije, ni še odločeno, ako obdržita oba izvoljena svetnika slovanske sekcije svoja mandata. Nemška sekcija je izvoliila svetnikom ing. \Vegeirerja in ing. Sehiestla. Volitev se ho nadaljevala najbrže drugi teden. Izvolitve se sedal še ne publicirajo.
Shodi N. D. O. v Kobljiglavi, Toma-ževici in Gabrovici. — -»iNaT. delavska or-ganrzjia« sklicuje za nedeljo, dne 10. t. m. sledeče zidarske shode:
Ob 3. -popoldne v gostilni K. Zega v Kobljiglavi.
Ob 5. popoldne v gostilni A. Petelin v T o m a ž e v i c i.
Ob 6. zvečer v gostilni Bandel v G a-brovici.
Dnevni red vseh shodov: »Razmere zidarjev in organizacija«.
Poročevalca: Gg. dr. A. SosiČ in ¦pravnik J. Požar iz Trsta. Zidarji, udeležite se shodov v Čkn večjem Številu!
»Radovljiška podružnica S. P. D. priredi v nedeljo dne 17. avgusta ob, 3. uri popohidne veliko javno ljudsko veselico z koncertom (m prosto zabavo v Bob. Bistrici v parku kopališča »Danica«.
Vsem županstvom polit, okraja goriškega. —• C. kr, ministerstvo za domo-bransbvo je izdalo nove odredbe, glede oddaje tovornih konj c, kr. diomobraiMva
v .zasebno uporabo. Knjižica, katera ima ; znamenje C—20 a, se izdaja v c. kr. dvorni in državni »tiskarni na Dunaju proti plačilu 60 vin v različrniih dežtinjih jezikih.
V nedeljo, dne 10. avgusta se vrši v •Podgori velik javen ples v prostorih g. Štcf. Breganta. Začetek ob 4. uri pop. Svira "radba iz Kojskega. Čisti dobiček je namenjen podgorskemu Sokolu.
. CENTRAL BIO. .— Danesln jutri ise bo predstavljalo v »tem kinematografu prvega reda veliko mojstersko deto Pathe-tovarne pod naslovom »Od sreče p r o č«. Ta film je 1200 m dolg ter je skozi in skozi v barvah. Raznn tega nam bo predočcval jako priljubljeni »Pathe-časo-pis« najnovejše dogodljaje po svetu. Med predstavo nam je zagotoviljen muziikalični užitek na FbnoliJBosendorferju. Zaradi udobnosti se lahko vstopi tudi med predstavo. — Jiutri od 10. do 12. ipr. p. veliki driižipsiki sestanek iz istim vsporeidom.
, Turške srečke so najbolj zanesljiva loterija, kaijti vsaka srečka mora zadeti! — Prospekte razpošilja Češke industrijske bmiike glavno 'zastopstvo v Ljubljani.
dvorni poštni im hrssoijavnii urad ter do-tična telefonska cenitrala. — V Trstu, dne 4. avgusta 1913.
Novo postajališče. — Dne 3. avgusta t. 1, se otvori med postajama Kranjska Gora in Dovje na progi Trbirž-Ljubljana v km 19.6 ležeče postajališče Gozd-Mar-•tuljcfk za osebni in prtljažni promet. Prometni časi vlakov, ki se ustavljajo v item postajališču, so razglašeni v od 1. maja t. 1. veljavnih voznih redih. Vozne Ijstke izdaja čuvaij posta'jaMea, prtljaga se dopo-Šilja proti naknadnemu plačilu pristojbin. V Trstu, meseca avgusta 1913. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic.
Narodna obramba.
Nekatere C. M. podružnice še niso izkazale Vvojih novih odborov, števila Članov, imen delegatov in odposlancev k zaupnemu shodu na predvečer velike skupščine. Sporočamo ponovno, da bo velika skupščina 6. septembra v Domžalah, zaupno zborovanje pa po § 2. prejšnji večer v I Ljubljani. Ker se moraio vabila in legiti- ' macije ikmalu razposlati, prosimo ponovno in nujno, da dajo družbinemn vodstvu I vse podružnice, ki tega še niso storile, I potrebne izkaze do 15. t. m. Pripominja-ino obenem, da so ti izkazi potrebni tudi za družbi™ Ikoledar-vestnik, ki se nže sestavlja. - G. Ni. Pr. v Ljubljani za poslano sliko pok. prijatelja dr. Košmelja 2 K. - V zadevi neke kazenske poravnave vposlal je g. odvetnik dr. .los Furlam v I juibljani iK 10, g. dr. Iv. Zabukovšek, Odvetnik v Šmarju pri Jelšah, enakim povodom K 300. G. Emil Zorn, učitelj v Gorici je bil s tovariši izletniki pnimorau obedovati v italijanski gostilni v Kr-mitiu, družba se je odkupita z.izplačilom narodnega davka 7 K 30 v. — Dijaki IV. giimn. razreda .so poslali v spomin umrlega sošolca Vin->ka Razboršeka po g. Iv. Grebenšeku 15 K 30 v. Hvala!
Prazne besede imajo gostilničarji, ki trdijo, 'da ToLstovrška slatina ni tako dobra, kot so druge kisle vode in še vedno točijo po svojih gostilnah druge tuje slatine. Gostilničarji, igostje prepričajte se sedaj o kakovosti Tolstovnške, ko se je vrelec -z-botftal. Z novo poln i t v« jo bode gotovo vsak zadovoljen. Kako žalostno je dejstvo, da se na narodnih veselicah točijo le tuje kisle vode in se zdi marsikomu pre-malcnkostno, da bi se pobrigal za to, da bi se na -slovenski veselici točila le'slovenska kisla voda Tolstovrška sia<tina. Torej nekoliko več doslednosti. — G. veletržec I. Peitlan je poslal C. M. družbi 20 kuponov, kar svodoči, da je naročil 20 zabojev Tolstovrškc slatine, družba pa dobi za vsak kupon 20 v. torej zopet 4 K. Zbirajte te kupone za družbo!
Briška C. M. podružnica naznanja, da se nje slavnost — proslava 25 letnice — radi nepričakovanih ovir bode vršila dne 31. avgusta in ne kakor prvotno naznanjeno 17. avgusta. Pri tem ponovno apeliramo na vsestransko vdeležbo. Podrobnosti sledijo v -časopisju.
Gospodarske vesti.
C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda potom javnega razpisa dobavo rezanega lesa itd. za leto i 914. Podrobni podatki so razvidni iz listov: »Wiener Zeitunig, Osservafore Triestino, Laibaeher Zektung in Avvisatore Dalmato« od 15. avgusta tega leta ter se zvedo pri oddelku III. e. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu. Rok za vlaganje do-nudfo: 10. septembra 1913 do 12. ure opoldne pr« glavni pisarni c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trst«.
Objava. — Otvoritev dvornega poštnega in brzojavnega uratda v Miramaru. Povodom bivanja 'Njene cesarske in kraljeve visokosti prelaSne goispe nadvojvo-dvnje Marije Jožefe v gradu Miramar se bo itamkaj s 6. avgustom t, I. zopet otvortl
Sokolski vestnik.
Zlet Slovenske Sokolske Zveze v No-vomesto! — Naznanjamo, da se odpeljejo člani društev naše župe 'na ta 'zlet v soboto dne 9. t. m. z vlakom državne železnice, «ki odhaja iz Gorice ob 7.28 uri zvečer. Zbirališče na goriškem drtžavnem kolodvoru. Telovadci, vzerrtite s seboj telovadno obleko. Društva, ki doslej »še niso maananila vdeležence, naj to inemudofna store. Naitainčnejša navodila so že razposlana. Nazdar! Predsedstvo Goriške Sokolske Župe.
Telovadno društvo Sokol v Solkanu pniredi dne* 31. avgusta svojo veselico •združeno z javnim nastopom (telovadcev in naraščaja.
Telovadno društvo Sokol v Kobaridu priredi dne 24. avgusta 1.1. III. javni nastop v Kobaridu na lastnem prostoru. V slučaju slabega vremena se vrši teden pozneje.
Telovadno društvo Sokol na Gradišču je bilo primorano svoj iza 17. avgusta določeni I. javni telovadni nastop vsled nepričakovano mastalih ovir preložiti, in 'si- * cer na prvo nedeljo v septembru, t. j. 7. septembra. —- Ker je druištvo še mlado,-moralne im -gmotne podpore potrebno, se nadeja ta dan od strani .slavnega občinstva, kakor tudi od bližnjih bratov kar najiobilnejše vdeldžibe. Podrobnosti sporeda se pravočasno objavijo. Na zdar!
DR. J. SCHFiNBR-F. S.:
V stopinjah Tyrševih.
»Soikol« se je rodil v misli Tvrševi, ki je položil vanj svoje velike ideje im načrte. Po njegovem odhodu nam je ostala naloga, korakati v njegovi solnčni 'sledi in skušati prodreti v (globino njegovih smelih, velikih anisli, ki, prepojene ljubezni do domovine, do svobode in prosvete, do dobrega in krasnega, naj bude in ki naj stoletja izanemarjane in tlačene sile in sposobnosti češkega naroda vzbujajo v novo sveže gibanje in jih vrnejo v vnste življenja in napredka zmožnih narodov.
Velika, vznesena, krasna naloga! Prerojenje sil" naroda, zvišanje njegovih telesnih in nravnostnih sposobnosti, okrepitev proti udarcem vsakdanjih bojev in vseh raziličnih uplivov modernega življenja, tki ogrožajo posameznika in cele narode, kateri se ne brigajo za svoj prirodn? razvoj!
Taiko je velel čut samoohrane, želja po samostojnem češkem življenju, silni občutek posebnega določenega značaja in življenske moči, vzbujen od splošnega svetovnega gibanja za svobodo in enakost narodov, bolestno .izzvan z novimi poskusi tiačenja vzbujajoče se narodne zavesti in kratenja one malo, nedavno dosežene svobode.
Ko smo pred mnogo leti, četica mla-deničev in mož, ustanavljali prvo sokol-sko društvo, nas je vodila edino ta misel, da naš narod v fem krutem boju, v katerem je tu stal, potrebuje sleherne opore, da je tu treba celih, krepkih, odločnih mož, trdnih in neuklonjivih značajev. Videč obzorje življenja našega naroda od vseh strani zamračeno in od vseh strani ogroženo njegovo bodočnost, sem sklenil, v kolikor bi zadostovale moje slabe moči, prispeti k obrani in obrani naše narodne samostojnosti v tem večnem boju proti pohlepnosti naših sosedov. Ali jo ubranimo brez silnih pesti, brez junaške volje, brez požrtvovalnosti, ki bi radostno in (Junaško Žrtvovala domovini deset svojih življenj? Pesen Zaibojeva o dveh (bratih, ki sta šla v gozd in tam z mečem, mlatom in kopjem vadila svoje pesti in'um, je krejikeje in krepkeje odmevala noč in dan
v moji imteli in v mteliii vsehimojin dru-gov.- Talko je Ibil. ustanovljen Sokol. Nalogo, pokaizati tudi njegove žive cilje, sam imel za važnejšo, kot vsa pisana, prava, veljavna le dotlej dokler ijim daje moč veljavo«.
Tako ije hrepenela junaška misel Tyr-ševa, vži'galjoč vznetljiva srca junaške o-kolice im vzbujajoč iz groba smisel za zdravo, krepijo, trdno življenje, za ozdrav^ Men je, okrepitev in utrditev velike celote: naroda, stoletja tepranega, tlačenega in.do zadnjega, drgeta moškega ijunaštva in sile poniiževanega.
To ni bil trenuten plamen, razpihan od ¦trenotnega razpoloženja in vročekrvnega navdušenja 'mladostnih misli; označenim nalogam je bila dana globoka, težka podlaga1 s .prepričevaitjem o nujnosti 'zdrave telesine vizgoje za vstrajanje v 'bojih, za prevladanje odporov in za zagotovitev na-dalinega 'dostojnega in vispešnega življenja." Solkolsko delo se opira trdno in neod-vratno na zakon prirojenosti in .nujnosti, na od zgodovine in vsalkdarijih izkušenj potrjeni pojav, na prosti, neodvratini tok stvari, na ta »večni boj >za življenje in obstanek, v katerem podleže in odpade, kar je za nadaljno življenje nesposobnega in celoti škodljivega, puščajoč 'le -sled za seboj], kot okamenian v vrstah skal, ali pa tudi v črkah knjige, ki se imenuje »godo-
Vse kar živi, hrani v sebi neizmerno množico sposobnosti in sil, ki razvjialjoč se prirodnim ;potom, ena te druge, po vplivanju okolice in iraznovrsitniih moči, prihajajo do veljave, obliMoč razvoj in stopinjo stvarstva do popolnejših in popolnejših oblifc. Te -spremembe se ne vrše v (posameznem bitju, ampak v celih pdkolenjiih m tekom dolgih vekov, v katerih se vzbujajo vedno nove in nove sile, se ustvarjajo novi stvori in možnosti, tlačeč v ozadje stare, preživele pojave in nepotrebne, življenja nezmožne stvore.
Tudi 'človek je dospel do svojega današnjega 'stanja le s polaganlm razvojem telesnih' in duševnih, v njem dremajočih zmožnosti, in je podvržen tej večni, nikdar ne prenehali spremenlfivosti, ki urejuje njegov mravnostni in fizični .ustroj, njega prirodnost, značaj in sposobnost, priganjajoč :ga z neizmerno silo neprestano v nove in nove 'svetove, k-jer odipada in izginja vse, kar .ne za<došča bistremu toku čassa, v kterem podleže in pogine, kar ne odoli odporu .in pritisku razvijajočih se tekmecev: En saim velik boj je to, v katerem se človek spoprime s prirodo in človekom; čim više stopa* njegova inteligenca, tem silnefši tje ta odpor, tem nevarnejše orožje.
Z raistooo izobrazbo zahteve na človeštvo, njega "duševine in telesne sile so napete v strahovito ralstoči meri in gorje narodu, ki -zaostane v tem napredku. Gorje Barodu, ki neglede na vedni in neprestani razvoj, zastavi korak na skupni poti in najsibo fe lastne udobnosti in lenobe ali pa zmagan od nasilja, zastane v .svojem napredku — tak se vleče upehano za o-stalfeni in fegšnja polagoma iz površja, kot nepotreben in ničvreden pojav v vrsti silnih in zdravih stvorov. Na ta način se . izgube cel narddi, cela "plemena, ki 'jim lastni raizvoj ni na srcu, zrušijo se cele države in največje vlade, kakor od valov iz-podfjedene skale v silovitem navalu oceana. —
Zraven silne prirode s tisočerimi »zasedami in blodnjami, zraven človeka — nenriijatelja, oboroženega z .najrazličnejšim orožjem, nastaja v novi dobi človeku samem najnevarnejši sovražnik, ki prispeva največ ik propadu in oslabljenju 'Svojih sil. Prosvetne zahteve so pri nekaterih slojih najpete do skrajne mere, izrabljalo vso njihovo energijo in delo, radi česar osta>ja vseostalo ob strani in pozabljeno, in, ravnotežje telesnega in duševnega življenja je zeb ogroženo. Zanemarjeni in izmozga-ni telesni ustroj postaja končno, mesto netila in vira duševnega dela, grozno breme, izvor neskončne bede in bolezni, ki uničuje sveže ^razpoloženje in jasni mir misli in dela življenje nadložno in nesrečno.
Delo, telesni nalpof in v arjem obsežena telovadba in okrepitev našega u'stroja je znižano v moderni dobi sploh na najmanjšo mero, nasprotno pa, dela in eno-španski »tovarniški posel, pritiskajo sistematično in uničijo, v gotovem smeru /tekom stoletij pridobtae telesne sposob-
nosti; uničujoč zdravje in prirojeni fizični •razvoj. Zasledujte dalfc važne posledice rastočih osebnih potreb na eni strani in •rastoče nedostatlke -sredstev v njihovo zadoščenje m drugi strani, opazujte slabe vplive lahkomiselnega, nenaravnega zapravljanja sil \ .aznih smereh 'gospodarskega, socialnega življenja, brez skrbi za nadomestitev in njihovo zopetno pridobitev in spozna/te, ;da ije naše življenje danes težko, nevarno, ogroženo, da je njegovo ravnovesje sumljivo otreseno, da grozi modernemu človeštvu temna in žalostna bodočnost, če se ne potrudimo iza izdater, globoko, idoč prevrat v uredbi- svojega življenja^ v orospeh svojih telesnih fizičnih sposobnosti.
Ta neizprosni tok reči, potrjen Od ičele minulosti, ležeče za nami, kaže človeštvu in posameznim narodom jasno pogoje srečnega m trajnega živijorcja,
V vsestranski, svobodni razvoj vseh človeških sposobnosti in sil, kjer 'druga drugo vzajemno dopolnjuje in v harmoničnem razmerju k vsestranski popolnosti človeka prispeva — je pogoj in železni zakon čegar zanemarjanje pomenja razpad in pogubo tudi najmočnejšega in največjega ustroja. Napetost duševnih moči v tako veliki meri se mora, ako naj bo trajna in zdrava, opirati na silno in trdno fizično podlago, na zdravo, svežo telesno mol, ki podpira ves organizem, daje vsemu delovanju vedno nove in sveže vspbdbnde, ipodžiga' sposobnosti, uničuje straHti, dela telo in duha .sposobnega za odpor in boi in vodi človeslko bitje, v ubrano, nravstveno, plemenito in močno celoto.
Kakšen zaiklfuček sledi iz tega za nas? Če podleže vse človeštvo temu neizprosnemu zakonu narave, če morajo tudi največji narodi gojiti (primeren razvoj svojih sil v vsakem času, pada ta zakon s toliko večjo silo na naš neznaten in številno majhen narod, izdan od vekov tolikim bojem in nanj naperjenim napadom. Ta trdi 'delež, ki nam je bil dan, če hočemo kot 'poseben in svoboden narod živeti, 6e hočemo ta svoj govor in narodnost sebi in svojim potomcem ohraniti, nalaga ravno nam tem težjih 'in večjih dolžnosti do samih sdbe in do naroda, do one,celote, v katero smo od narave na veke združeni. Ta vez, ki določuje našo inarodnost, posebna plemenska tvorba, z lastnimi nazori, močmi, sposobnostmi in težnjami, počivajoč na skupnem krvnem, rodovnem izvoru, v kolikor jo 4e sploh molzno ohraniti — je bila* vedno najsifoiejši nagon k našemu napredku in povizdigi, nafizidatnejši podžiig v bojih.za nas kulturni, gospodarski, nrav-ttostrii in socialni razvoj, ona je povzdignila naš narod v gotovih dobah na vodilno mesto v svetovnem kulturnem ravnovesju, ona je tudi navdahnila naš narod k najbolj junaškim bojem svetovne zgodovine, ona je zamogla celo v dobah naijtuž-nejše nravstvene in gospodarske bede vzbuditi smisel za nove silovite napore in nove boje za našo osvobdjo in povzdigo. •V njej počiva neskončna moč, priganjajoč k največjim činom, k obupnemu odporu proti pritisku, k najskrajnejšemu napetju sil za skupno stvar — v tfjej leži ohranitev javne nravnosti in dobrin — kakor dokazuje zgodovina na tisočerih .mestih.
Zato ni zgolj preživel preludij, oziroma osebna slabost, niti ne brezpomembna igrača, delovanje ea ohranitev te vezi v njenem prvotnem pomenu, sestavu in sili, v njenem posebnem značaju in bistvenem pofjmu. Tu gre za več kot za trenutno vprašanje, tu gre za napredek človečnosti, /nravnosti in pirosvete, za povzdigo dostojanstva in blaginje človeka v vseh smereh plemenitega hrepenenja.
Ohranitev te vezi je radi tega nalj-svetejaa dolžnost ki nam fa nalaga ne-le spomin dni minulih, me-le odziv stare slave in moči, ne-,le prirojeni, rodbinski nagon, čast, tradicija in navada naziranlja, ampak tudi skrb za nadaljni lastni, in razvoj cele naše okolice, lastna korist in pro-speh, ki nahaja v narodu najvarnejših ta! lit oh rane.
Kako izpolniti *o dolžnost,, kako zagotoviti narodu, občini, rodbini in sebi trajno srečo, je bilo zgoraj splošno navedeno.
Z ozimm na naše razmere, v: rivl<n ta naloga z oziroim na težji in ogroženi naš
I položaj, mnogo sestavnejša in širša ker se moramo v njem bojevati ude & ovirami in časovnimi zaprekami sploh, ampak tudi z močnim,     grabežljiivim,     neubranljivim
tekmecem, ki hlepi gladno po našem uničenju, ki od vekov ograda naše moči, ne plašeč se uaSsramobnejišega orožja in naij-podlejšiih sredstev za naše uničenje. Malo je v zgodovini človeštva vzgledov tako neravnega in nenravnostnega boja, malo •tudi vzgledov tako žilave sile i»n volje do življenja na eni in brezobzirnosti na drugi strani.
V  tem boju se križajo vsa orožja, se izčrpavajo vse sile — ki jih treba dan za dnem dopolnjevati, množiti in nadomeščati.. Ta boj zahteva vsestranskega, neutrudnega in vsakdanjega dela v vseh smereh človeškega hrepenenja in, da po-vede k zmagi, mora biti podprt z vsemi 'sposobnostmi in lastnostmi, ki delajo človeka in ves narod krepak in nezlomljiv. Tu je slehernemu umenjen določen delež na delu, enemu na polju vede, drugim na umetniškem, tretjim ma socialnem, nekaterim zopet ina gospodarskem, drugim na političnem polju, vsem obenem pa je neobhodno .treba gotove fizične dospelosti in 'sposobnosti, ki jih dela sposobne za popolno izvedbo teh malog.
Na tej podlagi je fodelal Dr. Mir. Tyrš program sokotskega dela. »Prva in splošna naša inaloga tiči v tem, da smo pred drugimi poklicani ohraniti svoj narod pri oni vsestranski svetosti, ki narodom ne da unireti, pri oni trajni in sveži sili, pri onem telesnem, duševnem in nravnostnem zdravju, ki ne. da vzrasti nikakemu po-grošku in is tem itudi nobenemu zastanku, nobenemu nazadnjaštvu, temu naijhujšemu, da, morilnemu zločiinu, zagrdšenem na narodih«.
Tako je klical naš slavni vodja, tako se je glasilo geslo, za kterirn so se zgrinjale prve sokolske čete in se uvrščale z ognjenim 'navdušenjem na delo v obrambo palega naroda. Torej predvsem ohranitev telesne moči, probuja davne žila vos ti in sile čeških pesti im prfs, okrepitev vsega naroda proti pogubnim vplivom današnjega življenja, njegova vzgoja za hoj in odpor, ozdravljenje celega nljegovoga ustroja, zvišanje sposobnosti in nraivnostne sile, — tako se je glasil ukaz, čegar izpolnitev nam je krasna, častna dolžnost.
Kar se je v stoletjih pogubilo, kar je bilo potlačeno od uničujočih vplivov politične, nravnositne in gospodarske sužno-sti, naj bo znova probujenio in vrinjeno s pomočjo vsestranske primerne vzgoje na zdravi fizični podlagi, ki Ijo moramo šele »pridobiti s krepko telesno vzgojo, z moškimi vaijami. Ta zdrava podlaga naj.bo poroštvo nravnostne sile, vir duševne energije, samozavesti in hrabrosti, ki ustvarlja pravih možkih značajev. Gre ti? torej za telesno in nravmostno očiščenje, probujo in oživljenje vsakega izmed nas, da bi se v posameznikih povzdignil ves narod in se povspe'1 do velikih dejanj.
V  razmerah, v katerih živimo, ni ča-'^a niti mesta za sladkobolmo filozofiranje.-ko skriva vsak dan v sebi zased in napadov na naše grlo; tu je treba predvsem celih in trdnih mož, kojih razum, pogum in urav se opira na polno, svežo in cvetočo telesno moč.
To naša naloga, naša smer in cilj! To naš delež v obrambnem in rešilnem delu, •to naše pOslanje!
Kdo bi imogei, stoječ na tem stališču, govoriti o nepotrebnosti in preživekrsti naše .stvari? Kdo bi mogel pravično sodeč, odvračati Sokotetvo od tega dela in snu dajati drugih, oddaHjenejiših ciijlev?
Danes, po ceih desetletjih, vzbujamo znova v spomin ta gesla, za ktera stojimo trdno in neodvratno in jih kličemo v na- j še vrste s tem gtobjim in upravičenejšim » prepričanjem, da se pri pravilnem .pojmo- ' vanju in izpopolnjevanju prevzetih    dolžnosti, pri poštenem in nesebičnem namenu vseh, ki se glase k našemu praporju, pdsreči privesti stvar tja, kjer si jo je želel videti naš vodja.
Korakajoč v svetli sledi Tyrševi, sku-žajmo se čimbolj približati njegovemu idealu — povzdigi in okrepitvi naroda za njega svobodo in prostost, za njega trajno ¦ življenje in častno bodočnost!
Od velkov stojimo tu na najskrajnei-šim postojanki -Slovansltva, izdani najl§u-tejšim napadom mnogokratno močnejšega nrrrfja-tclja, od vekov branimo svoje golo življenje proti divjim valovom tujerodnega navala, od vekov naz$tavtiaimo svoja prša in čela krutemu orožju, ki bije po. nas r~ fn vendar simo si upali do danes
odbiti navale proti naim, vendar smo ohranili svojo rodno grudo nasilja in stojimo •tu vkljub sovražnemu pritisJku, ki se je doslej zaimau itnudil izkoreniniti nas,
Česar nam je martikalo g-ledč števila, to je od vekov nadomeščala ljubav do rodnega jeziika, ljubav do naroda in domovine, hrepenenje po 'svobodi, prostosti in enakosti, ki ije gojita v našem narodu smisel za nraivnost, disciplino, bratstvo in družnost, za samozatajevanje in požrtvovalnost, za delo in moč, kar držati in gojiti tudi nadalje je naša--naloga, je cilj velikih idej Tvnševih. In čim silnejši je pritisk na nais, čiim ,'hu'jiši so napadi na naše življenje, čim nevarnejši so vplivi, izpodka-pajoč na;ša rodna tla, tem vstraljnej&i bodi naš odpor, tem izdatnejše naše delo!
iPo vzgledu slavnih prednikov spojimo in uredimo • svoje vrste, utrdimo jih v disciplini in nravnosti, ojačimo jih v vezjo čistega, nesebičnega bratstva, vzgojimo 'jih z vzajemno ljubeznijo, okrepimo z vajo hi močnim življenjem, v oh ran o. in varnost celega naroda.
Pokoncu torej, na delo! kamor kliče uka*z vodje, naj v tej-splošni tekmi za svobodo, in povzdigo naroda dosežemo prvo ' zmagovalno ceno.
Naprej!
Razne vesti
Kongres narodnih strokovnih organizacij dne 15, 16 in 17 avgusta v Ljubljani se bo vršil potem vsporedu; 'Dne 15. vel. srpana ob 11. uri predpoldne v mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani otvoritev kongresa. Popoldne Od 3—7. ure ter v soboto 16. vel. strpana od 9—12. ure predpoldne, od 3—7. ure popoldne poročila in razprave o predmetih. 1) Položaj na Slovenskem: a) Delavstva in uslužbencev vseh strok; poroča g. dr. Josip Mandičiz Trsta; b) trgovina in industrija: poroča g. dr. Emil Birezigair iz -Gorice; c) o splošnem položaju: poroča g. dr. Vladimir Ravnihar h Ljubljane; d) ljudsko in strokovno šolstvo: poroča g. Ivan Dimnik iz Trsta; e) glede ženskega vprašanja: poroča gospa Minka. Govekarjeva iz Ljubljane; soporočevalka gdč. Manica (Koma* nova iz Ljubljane; f) glede mladinske organizacije, poroča g. Dragotin Širok iz Trsta. 2) Socialno zakonodajstvo: a) obrtni zakon, b) bolniška blagajna, c) zavarovalnice proti nezgodam, d) starostno zavarovanje, n) zavarovanje za brezposelnost, in onemoglost; poroča g. dr. Tone Gosak iz Ptuja. 3) Zadružništvo in samopomoč: poroča g. Miloš iStiibier iz Celja. 4) Naše naloge in »cilji: a) v organizato-'liičnem smislu, b) program dela, c) takfeika in sredstva: poroča g. Kamil Černe iz Ljubljane. — V nedeljo M. avg. izprevod po mestu do mestnega doma, kjer se Ob 11 uri vrši manifestacljsko zborovanje:. poroča kot gSlav.ni govornik g. dr. Josip Alaindič iz Trsta. — V nedeljo 17. vel. srpana se vrši na vrtu Narodnega doma velika ljudska veselica v korist družbi sv. Cirila in Metoda. — Slovenci! Vabimo Vas na te pnireditve!
Zaveza iugoslov. učiteljskih društev praznuje 6. in 7. sept. 1913 v Ljubljarr-svojo 25-letnieo. obenem se vrši zbor delegatov Zveze slovanskega učiiteljstva, 7. sept. v ljubljanskem Narodnem Domu slavnostno zborovanje. Jubilej je velepo-memben in se bomo ž njim še pečali. Naj se ga udeleži vse učitelfstvo rn ž njim ves narod! Narod brez šole nima bod^nosti, zato skrbimo za dobro šolo iti podpirajmo učiteijsfcvo povsod in vselej!
Mofl-nv Seidlitz prašek
je wm na felodcn trpeSe nepzekosljfro «redrtTO katero ima prednost pred vnem! dragimi dr* r stičiiimi Čistil, kroglioami iti grenMcami,
Cena orig. škatlje K2-
s"     PoBMeJaaJo m sodi^Bko lasledoje.
¦ollo-vo Franc, žganje in sol
n ribanje iifota. — Bnlečlao oiijlujoCe In olrepJu!o8e ita-ronano iredatro proti trganja in prehUjenja vsake mte. Orifc* steklenica K 2 — Na prodaj po neh lakaraah la mirodilnioah. Glavna lekarna 4. MOLI, c. U kr dvomit uioSntk, DaiaJ,
TuohHobea 9.
' Zaloga t Gorici v lekarni: A. Glronooll,
G. Criitofolettt.
Književnost.
Aškerčeva čitanka. — Uredil in uvod napisal dr. Iv a in P a* i (j-a'teli. Izdata in Kaktfila »Svioibodna Misel«, v Pragi 1913. (irčgr a syn. S pesnikovo sliko, strani 182. Cena 1 K, v boljši apreinii 1*80 K.
Slovenska sekcija »Svobodne Misli« ie doprinesla kulturno dejanje prve vrste. Leto po smrti'   mačjega ^lov-enskegaJ
. „11...      A „1____      A XI______r* !*    "-S*!* I * **ft MkJLrfLj
epika Antona Aškerca je. izdala čevo laitartko«, zbirko izbranih, po nazi-iranju, imisli, pesniškem ifcrazu, jezirku in obliki najlepših in Tvajboljšiih Aškerčevih pesmi. Tu najdeš vse, Ikar 'je .razvnemalo naše očete in sploh starejšo generacijo^o' je 'še bila unlača, vse pozive, 'narodu na boj, zgodovinske spomiine, staro slovensko in kimetsko pravdo, pa .vse zamišljene refleksije filozofa, in izopet pripovedu-jače balade, — vse to biseri našega slovstva, mejniki slovenske književnosti, pa tudi mejniki slovenskega in naprednega političnega in kulturnega dela in boja. — Znani kulturni zgodovinar, soiirednik »Ve- ! de« dr. Ivan Prijatelj Je priredij izbiro ter napisal knjigi uvod, kjer pravično ocenjuje Aškerčev umetniški in književni pomen pa bistvo njegove poezije. — Urednik in izdaja.teljica ste s tem postavila pesniku — heroju vreden spomenik ter se >mu v imenu nairoda vsafl malo oddolžila. Naj bi •našlo njuno idelo obilo vrednega odmeva pri slovenskem raizuimnfištvu: Omogočeno je s to izdajo, da lima lahko vsak dijak, vsajk delavec in ikmet v rokah najbolje, karv mu je dal veleum našega naroda, — pa tudi kjer je zbral ljubitelj v svoji knjižnici vsa Aškerčeva dela, ibo »Čitanka« na mestu kot nekak •pregled kul(turniega dela velikega pesnika in umetnika kakor tudi velikega miisHeca in narodnjaka.
»Nauk o serviranju«. — Izšla je znamenita bogato opremljena strokovna knjiga »Nauk o servirartju«. Priznati moramo, da je ta knjiga neobhodno potreibna za Slovence sploh, zlasti pa za slovensko go~ stilničarstvo, ki dosedaj Še ni imelo strokovnega slovstva v 'slovenskem jeziku. Ker je knjiga poljudno pisana, razven tega pa v njo sprejetih 85 .tabel ž najrazličnejšimi vzorci iin s 336 nabornimi sffikamii, se vsak prav hitro in -lahko 'seznani z dandanes po celem svatu (veljavnimi načeli in predfttei glede servtiranja. Slovencem nam te vrste kmjig prirnaftfkule. Knjiga je namreč: v ,pnvi vrsti naimenjena igostilrtičarske-¦mu obrtu in radi tega ne bi smela manjkali v ndbenem hotelu, v nobeni restavraciji in gostilni, ki se peča s postrežbo odlič-neiših goltov in tutjcev, imeti bi jo moral vsak natakar, vsaka (natakarica, da se iz nje ob vsaki priliki lahko ipouči o pravilni poslfreržbi, manjfcaJti pa bi ne smela tudi v nobeni tboijši ihi§i. Posamezna poglavja, kakor »Razvrstitev jedi pni obedih«, »®na-žerije servisa in ravnanje z njim«, »Kako se mize pogrinjajo«, >»Serviranje posameznih obedov«, »Slavnostna miza« in »Hotelski service« so -namreč ravnotako ve-Jjaivna za privatne ihiše kalkor za gostilne. Zaradi tega bo marsikatera gospodinji s to knjigo zelo vstreženo, ker jej bo dajala ¦zaslottfbo napram posldm, >da še več našla ; bo v njej marsikatera navodila, ki jo "bodo obvarovala večkrat Občutne škode, Knjiga se ne peča samo s tem, kako se mora pri serviranju splošno nastopati 'napram go- ; sfcom, bavi se tudi z vsemi prijpravl§alnimi j deli, skratka ozira se na vse možnosti in daje za vsak slučaj zanesljiva, navodila, ; tako da je onega, kdor je znan z nje vsebino, le težko spraviti v zadrego. Tn priznati moramo, da je pri nas Slovencih zlasti ob raznih slavnostnih prilikah radi nepo-znanja splošno veljavnih mednarodnih predpisov marsikdo v zadregi, pa naj si ije že gostitelj ali tudi samo gost. Reči moramo zato, da smo s to knjigo storili korak naprej, da smo se tudi na polju postrežbe
približali drugim narodom. Želeiti M le bilo, da bi se v tej knjigi uveljavljena načela in pravila gllede .postrežbe čim prej vpeljala po vseh naših gostilnah in po vseh naših boljših 'hišaih. Zlasti ije samo priporočati, da si knjige ne preskrbe samo vse naše boljše igostillne in v teb ipotrežbi ¦namenjeno osobje, marveč tiuidi vse naše iboijše privatne hiše. V platno 'vezana knji-___._ .ga-s^nar^ga,^^rianjajddbi pri »Deželni
skeim« iin pri upravništvu »GostimiSarske-ga* Vestnjka«,' Ljubljana. Gradišče 7, ter stane 5 K. Pošilja se samo proti naprej plačani naročnini ali proti poštnemu pov-:zeDu. Za poštnino se vračuna !še 50 v, za povzetje pa 70 v.
Predeli smo »Junaki s v o'bo de« in A u g u s ta S e n o e znamemiti roman »Kile t v a«. Zdi se nam zločin {prevajati iz 'hrvaščine na slovenščino, zato.teh knjig ne priporočamo.
Odgovorni urednik In Izdajatelj IvanKavMC v Oorid.
T?"fca: »OoriBka TIskarna« A. OabrSček (odgov. J. Fabčičl.
Zalaga': Družba za izdajanje listov »Soča« In »Primorec«.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Istotatn se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo nizkih cenah.
Proda se
radi   družinskih   razmer    prav    lepa
dnonaslsfrepna hiša n Cerknem
na sredi trga, pripravna za vsako obrt
(posebno za peka) pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe na H. R. CerhllO, poštno
ležeče.
Slovenci!
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnice
v Gorici,
Gosposka ulica štev. i (nasproti Fonta).
Postrežba soiidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
JRAH HOVAK, brivec in lasniBar.
v veliki množini
iz slavonskega in  domačega bukovega in hrastovega lesa izdeluje in prodaja sodarska zadruga v Tacna, pošta Št. Vid nad Ljubljano, postaja Vižmarje. Sodi so v skladiščih v velikosti  od 60 It.
do 100 hektl. po jako nizkih cenah.
Za vse od  nas poslano blago se jamči.
Dogovori pismeno po našem ceniku.
Letovišče
Bohinjska-Bistrica Bohinjsko-jezero
v Triglavskem pogorju; na progi državne železnice Ture-Adrija, 178 ure oddaljen od Gorice. Alpska kMana, izborna voda, ugodne zveze za zlete in gorske ture. Stanovanja v gostilnah, vilah in privatnih hišah. — Zmerne cene. —
Prospekte in informacije: Prometno društvo v Bohinjski Bistrici
Kemftna tvontica Tralsk«rohen pri Dunaj«
LIEBLEIN #C,»
Cementna malta, beton, apnena male* napravi neprodorno sia vodo sarap
STBARIT   (ofrl. zavarovano).
N^jidealncjSe sredstvo za osuSenie vseli vrst in za zadržanje talne vlažnosti,,
nepremočljiue fasade z apncrio malto.
Malta zmeSana s Stearitom ima 50—100% vezjo trdnost kakor druge primesi. (TTradno preizkušeno),
Edina prodaja in zastopstvo: F. P. Vitlic & Koinp. — Ljubljana.
Ljubi   moj  kam greste?
k BATJEL-t!
v Gorico
Stolna ulica 2-4
Micka po Šivalni stroj, Jože po grafa TinCe po kmet. stroj. zaloga  in mehanična   delavnica, na obroke. Ceniki franfeo.
flota pita!
RadGpreselitve na št. 19 se prodaja
vse blago  in sicer: zlate in   srebrne žepne uro, stenske ure, budilnike, šivalne stroje, raznovrstna druga zlatnina in srebrnina
po tovarniških cenah.
Jakob Šuligoj,
urar c. kr. državnih železnic
Gorica, Gosposka ulica štev. 25.
Sante Busolini
trgovec  z jedilnim blagom  u Gorici
naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Kornu št.; 13           • *
o ulico so. Antona SI. 2
lik trgovine g. Ig. Saunig.     '
V novih prostorih bo postregel slav.
občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi
cenami in dobro postrežbo. — Istotako
. tudi v svoji
podružnici u Solkanu št. 311.
Obenem priporoča svojo apnenico v
Solkanu.  Cenj. naroČila se sprejema v
trgovini v ulici sv. Antona Št. 2 in se
izvršujejo točno.
Zobozdravnici in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
GORICH
Job. Uerdl tehallUe Iteo. 3?.
Umetne zobe, zlato zobovje^ zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo
vsake vrste.
Ordlnlra d sooleni alellejn
od 9. ure dop. do 5. ure pop.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem ZSPFl
podružnico v Gosposki ulici.
Izgotovljene obleke za  gospode in otroke prodajam sedaj edino le v
CORSO VERDI št. 11
(nasproti IzDOznemn trga].
Z odličnim spoštovanjem
L Felberbaiim.
g^^^^3^^š^5^K^3
luan Kraeos-Gorica
__   jjr                na Koran št, IL
Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje,              -
stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince.
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici
r                 '                                                                                                                                                                          liAlnlgka klavnica K 8.000.1
Centrala ilflbUana, podružnice: Cel|et telooec, Saraleop, Split, Trst.
Vloge na knjižice po 4VI<» v tekočem računu po dogovoru
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut.      II                           Eskont menic.
Borzna naročila.                                                                  Stavbeni krediti.
Promese za vsa*žrebanja.                                            Predujmi na vrednostne papirje.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.         |[                       Srečke na obroke.
Delniška glavnica K 8.000.000 Rezervni aakladi K 1,000.000.
Sprejemanje  vrednot v varstvo in  oskrbovanje.
Safes.
Nakazila v inozemstvo.
kreditna pisma^
Elapredek vede!
in  gotovo se "zdravi aif I lift a  svetovnim sredstvom
-I0RUBIN GASILE-
Stotine isdravnlSkik potrdil potrjuje, da se oretralna Boženja, prostatlds, ure-tritis In meh. katarji korenito oedravijo s
Konfeti Caslle urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in nblažnjejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (prostatitis, uretritis, cistitis, mebnrne katarje, kamen, nesposobnost za za-driavanje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Casile E 4—.
Iorobin Caslle, najboljše protasifilitfcno in poživljajoče krieistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifOidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, poluoijam, spermatoroi, storili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevaleo uri-nove kiseliae itd. — Steklenica Jornbina Casile K 350.
Vbrizganec Gasile zdravi beli tok, akutne in. kroniflne katarje, vaginitis, uretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3'50. Kdor zeli veSjih pojasnO, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — v Gorici v lekarnah GriatofoletU in Tromba.                      6—1
IZIDOR NANDT
autorizouana staubenalurdka $ ^jopici
ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata p. n, občinstvu  za vsa
stavbena dela.  Izdelujeta  vsakovrstne
načrte,   proračune   m   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
«»^*>s_cr>s~»>L~*4~
g?            VZleknriStne,   za   vsakega  posestnika   senožeti
S, feOSUlIC SfralB vseh sistemov kakor: izvirne amerikanske BT    lSCPDIXT/^<<     ki   so   Poznano   najboljši,
|i    UCCKJnlVJ  , johnslon", Osborne
tg mlch"t »Zrnat" »d.
a.
m
neutrpljive
dalje:
w
f& ter grabile in ObraCalllike za seno, Čistilne hTnavadne mlatilnice, |ffl El slamoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse jSj fLJ druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih jffl 151 cenah edina domača tvrdka tg, stroke na Kranjskem                               IS
1   FR. STUPICfl V LJUBLJANI
G<                   Harlie Terezije cesta 51. 1.
lj Na|DeLIa Zaloga Orodja In ŽeOeznine ter stavbnega materijala. g{ Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na j= rSk                                  ~           razpolago.                                               ©
Siliknaia psfcarija ii ilaftiteraa
Karol Draščifc
»Gorici, »Kgrdi v (latlDihiii)
zvršnje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In llkevrj« na drobno ali v originalnih butelkab Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo 9*r- po tako zmernih cenah. "**%*
fnirodilnica, papirnica in touarna šolskih zue/kou KOŽllOr & O - fiorica'tik sadnega trga.
Najcenejši nakupovalni vir. |W*  Ha drobno In debelo.
AfiaggiL^       Kupujte samo dvokolesa MfierICC" in »Mfeffla",
^¦¦MEiBjM.       ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše ^flHK        vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke.
jT    ^^»   Šival1" s^o}i OllfllBal ViCfOlla  so najprak-^p tičnejši za vsako  hišo.  Isti  služijo  za  vsakovrstno šivanje  in Štikanje (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi  po to-* P;~varniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
CURICA, m Stota trau it. 9.
v Gorici.              •
ŽELODČNE KAPLJICE |
z znamko sv. Antona Padovanskega.             4
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica St. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
v>rve vrste
njbiliiib tvrdb ii ta, Mmfo Milfettc, Bari it Rfei
g prodajo na drobno in debelo.
Prodala ca drobno: Kron —'96,104, 112
120, 1*23, Ifft, H4, m, i'80, 2'~, 2-40
sa luči po 72 ?ln.
------    Na debelo cene ugodne.    ------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do  popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski  kis in navaden. Zaloga ------.------— m)!« in sveč.--------------
Cene zmerne.
Glavna zaloga
Palma poripetnikov
A. Drufovka
Gorica, Raštolj 3.
Zaloga usnja.
ti
ne |
Zdravilna moč.teh kapljic je neprekosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavljanje, Se se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, štora, da zgine
¦g  C (Varstven« znamka).  v kratkem ČaSU 01110-
J tžca in životna leiiosi (mrtvost). Te $ I kapljice tudi storč, da človek raji je. •
S      Cena steklenici 60 vin.      e
•                                                                                            ˇ
|   Cristofoleiiijeva pijača iz kine |
m m   7olo7a   najboljši   pripomoček   pri a
•   111   ^BlBid, zdravljenju s trskinim oljem. I
$ Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. I
I                          ¦
0H4a<*a o* %<>•<«> <*>•<*>•<•.•<•>•<*• t«
Anton Potatzkv v Gorici
naslednik Jos. Terpln.
Na iredl Baltalja ?.
TR60VINA NA OHOBHO IN DEBELO.
Najoaieje kiptvaliii liribirikega Ii IrfbaeiB bltia ter tktili, praja Ii iltlj.
POTftKBfiOlNB
ia pltarfllce, tadliei li popotniki.
NajboljBe ilvanke aa Šivalne stroje.
potrebSOine ga krojaU in 8$v(jart9i,
Sretlnjice. — I oš k i venel. — Ma8ne knjlilae.
lišna obuvala n ?ss letne čase. Samna ia zslHiavn/fravi ii Milje.
-lje ijt?j
Najbolj    _____,___
kroSnjarje, prodajalce po lej mih in irfflbi na deželi.    *
oskrbljena zaloga za kramarje, .._*_ __ _.       m" *~ '   *
t
I
Prvo Vacuum goriško čistilno podjetje
Gorica, Via Ascoli št. 20.
Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev. hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter ciščenj*e Sip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. 109-31      Posluži se s proračuni in prospekti.
i i
F. P. VirflC $ KOillj)*, Ljubljana
touarna zarezanih streSniknv ponudi v vsaki poljubni množini dD9]nO ZareZSSSl
strešnik-zakrivač
:- s peševnolobrezo in priveznim nastavkom. -:
Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami!
:- Najpreprostejše, najcenejše In najtrpežneiie kritje streh sedanjosti. -:
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.                     Spretni zastopniki se sprejmejo.