SVOBODNA SLOVENIJA
AM) (LETO) XXL (15) No- (štev.) 51-52
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS A IRKI
20. decembra 1962
BLAGOSLOV BOŽIČNEGA MIRU TER SREČNO IN USPEHOV POLNO LETO 1968 ŽELI VSEM NAROČNIKOM, SODELAVCEM, OGLAŠEVALCEM TER VSEM SLOVENCEM PO SVETU IN V
DOMOVINI
Svobodna Slovenija
Macmillan pri Ganllm im Memmed^jn
Hrnseev In Tito v sovjetskem parlamenta
iDR. MIHA KREK
božično' VOŠČILO v TEM VELIKEM ČASU
Z namestnikom Jezusovim klečimo, pojemo angelske speve in naše hvalnice za neskončno skrivnost in neskončno dobroto Odrešenika in Odrešenja;
z učenimi, ki so iz daljne dežele sledili zvezdi, našli Jezusa in se mu poklonili, smo pričevavci, da je Bog človek postal, da je prinesel posvečenje v to naše ubogo, malo in revno življenje- Slišimo Ga: „Jaz sem Pot, Resnica in Življenje.“ Pot trpljenja in križa, odmiranja in smrti, a vendar edina pot Resnice, ki jo potrjuje in nagradi Vstajenje in večno življenje v sreči, ki j° „je Gospod pripravil svojim vernim“;
ali pa smo vsaj pastirji, ki nič ne vedo, le angelska pesem — čudovit pojav — jih nagne, da so zvedavi in radovedni, da pravijo „pojdim.® pogledat“ in tako store.
Veliki čas! človek je v tem sedanjem času razvil in spopolnil svoje spoznanje, da ve, kaki so in kako delajo osnovni delci žive in mrtve narave, zmožen je preiskovati skorjo te zemlje in globino morja, obvladuje valovanje ozračja, stopnjo za stopnjo si kleše pristop v vesolje. Obletava svojo oblo kot igračko in prebija si p°t med zvezde- Čim višje je na gori znanja in spoznanja, tem. bolj mu je odprt pogled v „neskončnost“ vesolja, ki je nekje le končno in omejeno.
Veliki čas. Naš čas je grozen dokaz, da se človeštvo v tisočletjih ni spremenilo v osnovi svoje uboge narave. Ob vsem im kljub vsemu velikemu napredku znanja, ob vseh novih odkritjih neskončne modrosti, ki je začela in vodi stvarstvo, je po dveh tisočletjih krščanske civilizacije človek ob jaslicah Dobrote ostal suženj napuha in sovraštva, krut, nehvaležni hlapec, ki od usmiljenja živi, sam ga pa nima- Zavist ga žene bolj kot skrb za blagostanje, na sovražnika misli, bolj kot na brata v sili. Tako je do peklenskih razmerij napredoval, v tehniki uničevanja pa zaostal v izkoriščanju božjih darov za vzdrževanje življenja. Na stvarno in preteče pomanjkanje odgovarja s splošno moritvijo novih rodov. Pri jaslicah jih je le nekaj, ki so zvezdi sledili in kopica pastirjev. In Križ stoji osamljen na Kalvariji. Le Mati Njegova in naša ter nekaj njenih otrok čuti grozo tretje ure, ki ni v strahu pred tretjo, totalitarno vojno, ampak v najobširnej-šem in najsilnejšem. velezdruženju za zaničevanje Boga.
Veliki čas. čas svetovnega koncila Kristusove Cerkve, ki naj smehljaj Ljubezni in Miru božjega Deteta prenese v vsa srca, na vsa lica, Njegov križ spet utrdi in razpne kot znamenje človeštva.
Še prav posebej, da vse, ki pravimo, da smo Njegovi bratje — kristjani — spravi v enotno vrsto za Njim, ki nam bodi „Pot, Resnica in Življenje“. V tem je veliki čas posebej za nas Slovane. V rekah slovanske krvi so se stoletja utapljali napadi poganskih tolp na krščansko Evropo. V glavnem, so Slovani nekaj stoletij kasneje preprečili, da mohamedanstvo ni uničil0 evropske krščanske civilizacije kot jo je v prednji Aziji in severni Afriki. Na barikadah so umirali Slovani, za njimi pa je zapadni del Evrope v miru napredoval v duhovnem in gmotnem blagostanju. Kakor pa smo napram vnanjim splošnim nevarnostim tekom zgodovine izklesali podobo junakov, smo v notranjem svojem .življenju bili slabiči. Carski režim v Rusiji se je izmaličil v despotsko oviro svobodnega napredka, večji So manjšim bratskim narodom bili zatiravci in izkoriščevavci- Uničevali smo se- Kot obsedeni smo z zavistjo in prepirljivostjo podili blagoslov iz našega doma, od vseh skupnih naporov, podjetij in koristi. Gnili smo bili dovolj, da je cerkveni razkol, spočet v tujem, degeneriranem Konstantinoplu, zajel in pogoltnil ogromno večino sinov in hčera slovanske družine in v nOvem času je bič komunistične tiranije, poslan iz Berlina v Moskvo, padel na hrbte vseh, prav vseh slovanskih narodov.
Anglija, ki polagoma, toda nezadržno postaja samo revna otoška država, je to ponovno dokazala z obiskom Mc-Millana v Parizu pri De Gaullu. Macmillan je bi; prisiljen odpotovati k De Gaullu, da bi se z njim pomenil o vstopu Anglije v Skupni evropski trg, ker ! doslej še niti od De Gaulla niti od Adenauerja ni mogel dobiti zagotovila, da bo Anglija v doglednem času postala polnopravna članica te organizacije V Parizu je seveda tudi tokrat MacMillan naletel na hladno preračunljivega De Gaulla, ki še izza druge svetovne vojne ne goji posebne naklonjenosti do samoljubnih Angležev. Od njega je ponovno dobil potrjeno, da Anglija kot članica Skupnega evropskega trga ne bo mogla imeti posebnih privilegijev. Kot edino možnost povezave s Skupnim evropskim trgom - je De Gaulle ponudil MacMillanu načrt, po katerem, naj bi Anglija ostala izven te organizacije, toda se z dolgoročno pogodbo povezala z njo ali se vključila v kakšno drugačno obliko gospodarske povezave. De Gaulle pri tem misli na veliko svobodno gospodarsko področje, ki bi obsegalo večino nekomunističnega sveta, v katerem bi tri obstoječe gospodarske skupnosti (Skupni evropski trg, Anglija s svojim Commonwealthom in ZDA z latinsko Ameriko) ostale več ali manj nedotaknjene. Francija bo vodila Zahodno Evropo. Anglija bi obdržala svojo staro vlogo pomorske sile na čelu Common-wealtha in bi bila povezana s svojimi evropskimi sosedi. ZDA bi vodile zahodno poloblo, Med temi tremi velego-spodarskimi skupnostmi pa bi začeli polagama zmanjševati carine, krepiti izmenjavo dobrin in vedno tesneje sodelovati na vseh področjih.
Veliki čas strašne pokore Slovanov. V zgodovini narodov smo postali kričeče svarilo in potrdilo enostavne, preproste resnice: „Kaj pomaga človeku (ali narodu), če si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi.“
V	tem velikem času imamo Slovenci največjo mero razlogov, da s Kristusovim namestnikom pred Rešemikom sveta prosimo prenovitve naše nravi, preusmeritve našega ravnanja in na-ravnanja Nanj, ki je „Pot, Resnica in Življenje“, razsvetljenja od Njega, ki je „Luč sveta“. To je luč ljubezni, ki je ni, dokler je med nami tema sovraštva in megla prepirljivosti. To je luč pravičnosti in vzajemnosti, ki se v njej mora sežgati strast nadute sebičnosti, krivične zavisti in gospodovalnosti. To je luč svobode, ki vsakomur in vsem prizna neodvzemljive' pravice pred Bogom-
V	tem velikem času -Slovenci pojemo prošnjo: „Vi oblaki Ga rosite,“ da •nam da milost zedinjenja v enotni Cerkvi Kristusovi. Pojemo j° s svetima bratoma Cirilom, in Metodom, ki sta nam pred tisoč in sto leti dala evangelij v naši besedi in trpela za nas in za cerkveno edinstvo. Pojemo jo z Njegovim služabnikom Antonom Martinom Slomškom, ki je pred sto leti ustvaril
Po razgovorih, ki sta jih zaključila preteklo nedeljo, sta MacMillan in De Gaulle izdala skupno izjavo, v kateri poudarjata, da se „strinjata o nujnosti tesnega sodelovanja zahodnega sveta na vseh področjih“ in da sta proučila svetovni položaj „v luči kubanske krize in resnih dogodkov v Aziji“.
MacMillan se je nato vrnil v London na poročanje svoji vladi, v ponedeljek pa odletel na Bahame na sestanek s Kennedyjem. Z njim namerava v prvi vrsti razpravljati 0 vprašanju atomske oborožitve Anglije in ameriške vojaške pomoči, ki jo ZDA nudijo Angliji z raketo Skybolt, s katero edin0 more Anglija izstreljevati atomske naboje na sovražnika. ZDA so v zadnjih tednih ugotovile, da postaja ta raketa neprimerna za obrambo in so sporočile Angliji, da nameravajo njeno izdelavo ustaviti. Anglija bi se tako znašla brez sredstva za izstreljevanje sv-ojih atomskih nabojev. Pač pa so ZDA ponudile Angliji, da lahko raketo še vedno izdelujejo v svojih tovarnah, toda izključno na stroške Londona. Toda Anglija tega stroška sama ne zmore, ne da bi težko prizadela svoje gospodarstvo-
ZDA se že dalj časa -bavijo z mislijo, da bi izdelavo atomskega orožja na Zahodu obdržale samo one, Anglija in Francija pa naj bi se posvetili izdelavi navadnega orožja- Če imata Anglija in Francija vsaka svojo atomsko oborožitev, le-ta ne bo mnogo pripomogla k zmagi nad sovražnikom v atomski vojni. Nasprotno -pa bodo stroški za izdelovanje atomskega orožja, ki so silno visoki, polagoma ti dve državi tako oslabili, da potem tudi stroškov opreme z navadnim orožjem ne bosta prenesli.
gibanje za zedinjenje im tako nas in Cerkev pripravljal za veliki čas. Pojemo jo iz bolj žive potrebe kot kak drug narod, ker nam je -domovina postavljena v prevetrje in nas zgodovina s k°-lom poučuje, da ni treba kaj prida viharja, da že mala nevihta v soseščini zadostuje, da smo celoma ali deloma potlačeni in dušeni. Pojemo jo, ker vemo, da je v obnovi in zedinjenju upanje, da se reši krščanstvo vzhodnega in našega dela Evrope,., da bo kdaj krščanski red demokracije v državah slovanskih narodov nadomestil sedanji in nekdanji nered. ■
Zato si voščimo;
da bi resnični duh svete noči, njeno veselje, njena lepota, njeno upanje in zlasti vztrajna vera v božično skrivnost bili v nas in med nami;
da bi mogli živeti v miru, da bi rastli in gradili svoje v soglasju in sočutju za druge;
da bi vsi, zlasti še Slovani, vedno jasneje videli •— ne tega, kar mas deli, pač pa vse' to, kar nas druži;
da bi bili vsak dan bliže končni zmagi — ne zmagi naroda nad narodom — ampak zmagi človeka nad zlom, in slabostmi, ki so v nas;
da bi bodočnost kovali v polnem zaupanju.
Na zasedanju sovjetskega parlamem-ta je imel Hruščev pred 1443 poslanci napovedani govor preteklo sredo. V njem je povsem jasno povedal zahodnjakom, da s svojim vojaškim umikom s Kube ni pravzaprav ničesar izgubil, pač pa samo pridobil. Potrdil je, kar so mnogi previdni Amerikanci in drugi zahodnjaki, med njimi zlasti Adenauer in De Gaulle, ves čas kubanske krize slutili: zasigural je še nadaljni obstoj Castrovega komunističnega režima na Kubi.
Izvlečki iz govora HrušČeva:
Rešil je svet atomske vojne, ker je odprl pot za „bolj pametn0 vodenje svetovne politike in odstranil ovire, ki povzročajo trenja in napetosti med narodi.“ Poudarjal je, da bo ZSSR izpolnjevala svoje obveznosti na Kubi „vse dotlej, dokler se b0 tudi druga stran držala dogovora- Toda, če se druga stran dogovora ne bo držala, potem bomo podvzeli tako akcijo, kakršno bodo okoliščine od nas zahtevale“. Na kitajsko obtožbo, da je „kapituliral na Kubi“, je Hruščev izjavil: „V čem smo se umaknili s Kube? Socialistična Kuba še vedno obstaja. Kuba ostaja hrbtenica marksistično-leninističnih idej na zahodni polobli. Vpliv njene revolucije bo naraščal. Ameriška vlada se je obvezala, da Kube ne bo napadla. Nevarnost atomske vojne je bila odstranjena. Ali je to umik?“
Hruščev je nato priznal, da so bile sovjetske rakete na Kubi „pripravljene za akcijo“, toda je zanikal, da bi bila ZSSR izbrala otok za oporišče za napad na ZDA. Pohvalil je Kennedyja, da je tudi on stremel za ohranitvijo, miru v karibskem morju in izjavil, da se oba pogajata zato, da bosta izpolnjevala dogovor,	1 !
Nato je začel smešiti Adenauerja v zvezi z umikom sovjetskih raket s Kube
in poudaril, da je Adenauer takrat veliko govoril, toda da je pozabil na gotova dejstva. Kljub umiku e Kube je ZSSR namreč obdržala nedotaknjene tiste rakete, ki jih ima naperjene proti Zahodni Nemčiji. Tiste rakete, ki so jih sovjeti umaknili s Kube, so sedaj dodali skupini raket naperjenih na Nemčijo. „če spremenimo položaj raket, ne spremenimo njihovega števila,“ se je zarežal Hruščev. „ZSSR ima najmodernejše orožje, atomske in hidrogenske bombe in medcelinske rakete.“
Končal je. svoj govor z znano krilatico, da bo ZSSR „vedno nadaljevala z Leninovo politiko mirnega sožitja“.
Hruščeva je spremljal v parlament jugoslov. komunistični diktator Tito-
'F četrtek je govoril v sovjetskem parlamentu še sovjetski zunanji minister Gromiko, ki je tudi na svoj način skušal uspavati zahodnjake. Glede Berlina je izjavil, da ZSSR ne bo pritiskala na hitro rešitev tega problema, da pa bo vendarle v bodočnosti podpisala mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. „Ne •bomo šteli strani koledarja,“ je izjavil Gomiko. Nato je ponovil predlog Hruščeva, da naj bi zavezniške oddelke v Zahodnem Berlinu nadomestili z oddelki ZN in ko bodo ti končno odšli iz Zahodnega Berlina, bo ZSSR zagotovila temu delu mesta njegovo neodvisnost. O Vzhodnem Berlinu ni črhnil niti besedic^.
Glede Kube pa je Gromiko izjavil, da „je rešitev kubanske krize zmaga pameti nad norostjo, zmaga politike mirnega sožitja nad politiko vojaškega hujskaštva, zmaga miru in socializma (beri: komunizma) nad hujskaškimi imperialisti. Samo tisti, ki se skrivajo pred realnostjo za zidove dogmatizma ne vidijo, da je Hruščev rešil svet pred j atomsko vojno“.
I Z
TEDNA
Vplivna brazilska dnevnika ,,0 Jor-
nal“ in „O Globo“ pozivata dr. Gou-lartovo vlado naj se zgane in z vso odločnostjo zatre zaroto, ki jo pripravlja levičarsko usmerjeni vodja poljedelskih lig poslanec Francisco Juliao-Lista obtožujeta tudi predsednikovega svaka Leonela Brizola, dosedanjega guvernerja države Rio Grande do Sul, ter mu očitata, da je prav tako zapleten v saroto skupno z še nekaterimi častniki v vojski in mornarici. Namen zarote je, irušiti sedanji režim v Brazilu in ga radomestiti ipo Castrovem zgledu s komunističnim. Lista zatrjujeta, da je za-ieva resna, ker da je policija v zad-ljem času znova prestregla pošiljko >rožja, ki je bila iz Kube- namenjena Doljedelskim, ligam.
Čilski predsednik Jorge Alessandri e uspešno zaključil svoj petdnevni ibisk v ZDA in v ponedeljek odpoto-iDna obisk v Mehiko, Med svojim hiranjem je v ZDA odstranil pomisleke, d so jih imeli nekateri ameriški go-ipodarski krogi proti njegovi vladi, ieš da je .preveč konservativna. Doka-:al jim je, da je prav ta vlada začela zvajati v Čilu predloge Zveze za napredek za izvedb0 agrarne reforme in •aznih socialnih izboljšav za široke judske sloje. V razgovorih s predsed-likom. Kennedyjem se je Alessandri ;avzemal za spremembo ustroja Orga-



Mariner II je postai podatke a Veneri
Amerikancem. se je popolnoma posrečil poskus s satelitom Mariner II, ki so ga 27. avgusta t. 1. pognali na potovanje proti planetu Veneri. Mariner II, katerega smer so morali po nekaj dnevih odstrelitve z radijskimi aparati popraviti, da ne bi preveč zašel z določene poti, je 14. decembra t. 1. popoldne letel mimo Venere oddaljen komaj nekaj nad 30.000 km. Tudi vsi aparati v satelitu so pravilno delovali, tako da je na dan znak oddajal ameriškim znanstvenikom podatke o planetu-Poskus je stal Amerikance 47 milijonov dolarjev. Podatke, ki so jih dobili o Veneri, bodo proučevali več tednov in ugotovitve nato sporočili javnosti. Znan-
V
TEDEN
bolj učinkovito nastopala v obrambi skupnosti teh držav in jih še tesneje povezala med seboj. Prav tako se je zavzemal za oživitev Kennedyjeve ideje tesnejše povezave med Amerikama in Evropo. Kot prva stopnja te povezave naj bi bila ustvaritev ‘gospodarske skupnosti Latinske Amerike, v, kateri je treba izvajati načrt Zveze za napredek z vso odločnostjo, da se .bo ustvaril še večji jez proti napredovanju komunizma v te predele sveta.
Zathodnonemški kancler dr. Adenauer
je sestavil nov0 nemško koalicijsko vlado kršč. demokratov in liberalcev. Namesto Josefa Straussa je prevzel ministrstvo za narodno obrambo zopet kršč. demokrat predsednik vlade države •Schlesvng Holstein, Uve von Hassel.
Med italijanskimi kršč. demokrati in Nemnijevimi socialisti so se pojavila prva -nesoglasja zaradi izvajanja vladnega programa. Kršč. demokrati stoje na stališču, da ni nujno, da bi moral sedanji parlament izglasovati vse dogovorjene zakone, ampak jih nekaj lahko pusti vlada še za novo skupščino, ki bo izvoljena prihodnje leto. Da ne bi prišlo do razbitja sedanje koalicije, je vodja socialdemokratov povabil na razgovor glavnega tajnika kršč. demokratske stranke Alda Mora ip predsednika italijanske soc. stranke Pietra Nennija.
stvenike najbolj zanima, kakšno ozračje obdaja Venero, kakšna je temperatura na njenem površju, ali obstaja morda življenje na planetu in kakšna so planetova magnetna polja. Upajo, da bodo na vsa ta vprašanja sedaj dobili vsaj približen odgovor-
Satelit, ki s0 ga pred tedni odstrelili sovjeti proti Marsu, drugemu sončnemu planetu, pa je zavil z začrtane poti in bo letel, če ga ne bodo mogli preusmeriti, nad 200-000 km pr°č od Marsa, tako da o planetu ne bo mogel sporočiti nobenih podatkov. Sovjeti doslej še niso objavili, če morejo satelitu popraviti smer.
Zahvala in prošnja
Petnajsto leto izhajanja Sv-obodne Slovenije v Argentini je z današnjo dvojno številko in božično prilogo zaključeno. Zopet je minilo leto, ko je Svobodna Slovenija povezovala Slovence v Argentini s Slovenci, ki kot izseljenci živijo po drugih kontinentih in je skušala doseči to, da bi se slovenski izseljenci med seboj poznali, zvedeli za delo, težave in uspehe posameznih izseljenskih skupin v svetu.
Kdor ima zbrane vse številke zadnjega letnika in jih bo kdaj pregledoval, bo moral priznati, da je Svobodna Slovenija pri poskusu povezave izseljen-ljencev, če ne v celoti, pa vsaj precej uspela. Saj bo našel tudi v zadnjem letniku poročila iz Avstralije, Evrope, Kanade, Severne in Južne Amerike. Naseli bo tudi, da je Svobodna Slovenija vztrajno zasledovala napore naših bratov na Koroškem in Primorskem. Posebno skrb je posvečala domovini, in je vsak pomemben dogodek v domovini zabeležen.
Kdor bo prelistaval ta letnik, pa bo poleg najrazličnejših poročil o prireditvah, (nastopih, važnih dogodkih in osebnih vesti, našel tudi vrsto ideoloških in načelnih člankov, ki so skušali našim izseljencem ¡pomagati do jasne-in pravilne presoje raznih pojavov v svetu, domovini in med nami samimi.
Poleg tega in raznih drugih zanimivosti pa jč tudi zadnji letnik Svobodne Slovenije dokaz, kako se mnogi Slovenci udejstvujejo v svetu v različnih poklicih in kako so se uveljavili tako na znanstvenem ali umetniškem področju-
Da je Svobodna Slovenija vse to zmogla, je zasluga plačujočih naročnikov in oglaševalcev. Vsi ti so ji dali materialno osnovo, da je mogla izhajati. Nič manjše opore pa ji niso dali IšSevilni sodelavci v ^Argentini, Južni Ameriki in vseh državah, kjerkoli prebivajo slovenski ljudje- V teku leta so nam. pošiljali poročila, članke, informativne in načelne, ter nas obveščali o življenju Slovencev po svetu.
Njihov0 sodelovanje je bila prav tako dragoceno, kakor materialna pomoč naročnikov in oglaševalcev.
Ob koncu leta se vsem najiskreneje zahvaljujemo z ugotovitvijo, da so opravljali pred Bogom in narodom zaslužno delo, ker so podpirali delo ideološke emigracije v času, ko so na delu sile, ki bi jo rade razdvojile in ji delo ohromile-
Besedam zahvale pa pridružujmo tudi besedo prošnje na vse naročnike, oglaševalce, sodelavce, dopisnike, poročevalce in raznašalce. Ostanite nam zvesti tudi v bodoče. Pridobivajte nam novih naročnikov, novih sodelavcev, novih dopisnikov. List ¡Svobodna ¡Slovenija je bil in bo merilo slovenske zavednosti naše emigracije.
SVOBODNA SLOVENIJA
Dragi slovenski rojaki !
Slovenski izseljenci v Argentini so se 30. septembra 1962 s celodnevno prireditvijo v Slomškovem dom.u v Bamos Mejii spominjali smrti škofa Antona Martina Slomška. Ob tej priliki je na prireditvi zbrana množica odobrila besedilo pisma sedanjemu mariborskemu škofu msgr. Maksimilijanu Držečniku, ki ga je prebral predsednik ¡pripravljalnega odbora dr. Tine Debeljak. V njem so Slovenci v Argentini sporočili škofu Držečniku, da se pridružujejo Slovencem v domovini v počastitvi spomina škofa ¡Slomška in v prošnji Bogu naj bi njemu in nam naklonil „to milost, da ga bom0 nekoč lahko, stoječega na oltarju s slovensko knjigo v rokah, prosili prav ¡za tisto pomoč, ki jo je izkazoval slovenskemu narodu v življenju: za zaščito pred nevero in potujčenjem“.
Na to pismo je mariborski škof g. dr. Držečnik poslal pripravljalnemu odboru naslednji odgovor:
To pismo Vam pišem iz večnega mesta Rima, kjer se udeležujem obenem s prevzvišnim ljubljanskim nadškofom II. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Tukaj sem zvedel, kako ste slovenski rojaki v tujini slovesno obhajali spomin stoletnice smrti božjega služabnika A. Martina Slomška. S posebnim zanimanjem sem prečital poročilo o glavni slovesnosti, ki se je vršila, v Buenos Airesu dne 30. septembra v Sloniškovem domu. Ob tej svečanosti je bila prečitana poslanica, naslovljena na mariborskega škofa kot čuvarja Slomškovega groba in pobudnika za njegovo beatifikacijo. Za to poslanico se Vani iz srca zahvaljujem. Veseli me, da ste se mojemu povabilu k proslavi stoletnice smrti božjega služabnika Slomška tudi Vi odzvali. To povabilo je bilo sicer naslovljeno na duhovnike in vernike mariborske škofije. Toda v resnici je veljalo vsem vernim Slovencem, zlasti povabilo k molitvi za poveličanje božjega služabnika.
Slomšek je last vseh Slovencev, ne samo mariborske škofije. Ob priliki njegove smrti so ga slovenski časopisi, tudi v Ljubljani in Celovcu, imenovali apostola Slovencev. To je v resnici tudi bil. Kajti Slomšek je bil svetilnik, ki ga je božja previdnost poslala slovenskemu ljudstvu v važnem obdobju naše zgodovine, ko se je naše ljudstvo prebujalo in dozorevalo v samostojen narod. Bil je svetilnik, ki je v tej odločilni dobi pokazal svojemu narodu pot k Bogu in k pravi narodni omiki. S svojimi številnimi spisi, poučnimi, vzgojnimi, nabožnimi, s svojo pesmijo, z ustanovitvijo Družbe sv. Mohorja je učil, vzgajal, budil in utrjeval versko, in narodno zavest. Njegova beseda: „Sv. vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličavne narodne omike“ je postalo geslo vseh vernih Slovencev! Naj ostane geslo tudi Vam, ki živite daleč od svoje domovine! Naj Vam bo Slomšek tudi v bodočnosti svetilnik in kažipot k Bogu, pa tudi k zvestobi do naroda in domovine. Vzgajajte zlasti svoje otroke v ljubezni in zvestobi do Boga, skrbite pa tudi, da se ne bodo odtujili slovenski materini besedi in slovenski domovini! Božji služabnik Slomšek naj Vas s svojo priprošnjo pri Bogu v tem prizadevanju podpira! Njegova priprošnja bo tem bolj uspešna, čim bolj se mu boste priporočali in molili za njegovo poveličanje.
Ob tej priliki Vas tudi prosim, da prispevate po svojih močeh za kritje stroškov apostolskega procesa božjega služabnika Slomška. Ta postopek se bo v najkajšem času začel pri sv. stolici. Škofijski postopek, I. del, zbiranje spisov, je dovršen; Slomškove spise z akti procesa sem dne 11. 10. izročil kongregaciji sv. obredov. Želja vsega slovenskega ljudstva, da dobimo v Slomšku svojega svetnika, se je s tem vsaj nekoliko približala uresničenju. V upanju, da se bo nekoč izpolnila, Vam pošiljam iz srca pozdrav in blagoslov.
V Rimu, 15. novembra 1962.
manj ustaljenih razmerab kot mi. Kadar v dnu svojega slovenskega srca pomislimo na vas in na vaša prizadevanja za ohranjanje našega rodu, smo ponosni na dejstvo, da smo vam bratje in sestre; dobro se nam zdi, da vas mnogi osebno poznamo in da imamo prijatelje med vami- Zaradi pomanjkanja boljših zvez med nami pa naše „javno mnenje“ le ¡premalo sanja o enem narodu, katerega en del je v Argentini, drugi pa v Kanadi.
Vašega „javnega mnenja“ 0 nas v podrobnosti ne poznamo. Kolikor ga moremo zaslediti iz pisemskih stikov, ki so med ¡nami, pa moremo reči, da nas preveč istovetite z dolarsko miselnostjo: kot da bi bilo merilo življenja vsakega izmed nas samo dolar; kot da je vsa naša naprednost v avtomobilu zadnjega modela; kot da samo mi delamo v senci spomenika svobode; kot da imate le tam doli možgane, mi pa samo dolarje.
Res, da je veliko tega med nami-Gotovo ima tudi med vami materializem pristaše. Vendar pa gola dolarska miselnost ne bi ustvarila tega, kar imamo, na kar sm0 ponosni im česar se z nami lahko tudi vi veselite: Dve župniji, dve cerkvi in dve dvorani in šest duhovnikov živi in dela med nami v Torontu. Delo za župnijo in cerkev v Montrealu in isto v Hamiltonu napreduje. Za potrebne, bolne in invalide skrbimo. Sklad večnih maš in spomenik žrtvam komunizma smo postavili Dve šoli delujeta, da ne omenjam žr-
tvovanega časa za igranje in drugo kulturno delo. Slovenskega branja smo razposlali med naše ljudi za nekaj tisoč dolarjev. Vse to je bilo žrtvovano in darovano zato, ker jih je še mnogo med nami, ki jim je merilo življenja duh in ne dolar. Duh jim narekuje, skrbi za našo mladino, da bo ostala slovenska. Duh nas žene, da iščemo tiste, po katerih tujina steza svoje grabežljive kremplje in tiste, Id zapuščajo ver0 slovenskih očetov. Naše cerkve, dvorane, društva in hranilnice so nam varno zatočišče, so nam šole, ki nas učijo: duh naj vlada, dolar naj služi.
Tudi mi smo v taki zagnanosti pri organiziranju naše Slovenije, da premalo mislimo in skrbimo za naše skupne brige. Preveč jih puščamo vnemar.
Z namenom, da bi se naša Slovenija bolj povezala z vašo, vam predlagam da bi si redno izmenjavali „Kanadska“ in „Argentinska“ pisma, ki bi bila za objavo, ne za zasebne arhive. Tudi mi imamo svoj skromen bednik „Kanadsko domovino“. Tako bi se bolj spoznavali; bolj bi drug z drugi» živeli, bolj drugega občudovali in manj obsojali-
Ko se veselim vašega dela in občudujem vaše napore, želim vsem urednikom, naročnikom in bralcem Svobodne Slovenije in vsem članom Zedinjene Slovenije v Argentini svetonočnega miru in angelskega veselja za letošnje božične praznike ter obilico blagoslovljenih uspehov — zasebnih in skupnih — v novem letu, ki prihaja.
|	P. Markeš
Iz življenja in dogajanja v Argentini
+ Maksimilijan Držečnik škof
V vsem se pridružuje + Anton Vovk nadškof ljubljanski
Kanadsko pismo
Premalo si dopisujemo. Velike razdalje nam trgaj0 medsebojne stike, čas, ki hitro beži, dodaja svoje. Slovenije, ki nastajajo po raznih deželah in kontinentih, so med seboj premalo „zedinjene“- Počasi začenjam0 gledati drug na drugega s posebnimi očali. Pogledi skozi ta posebna očala dostikrat ne pokažejo jasne slike, često si ¡na podlagi teh pogledov ustvarjamo „javno mnenje“ drug o drugem. Pogo-
sto je tako napačno „javno mnenje“ tudi odsev javnega mnenja dežele, v kateri živimo.
V Kanadi na splošn0 občudujemo Slovenijo v Argentini. Za vašo organiziranost slovenstva in za proizvode slovenskih možgan tam doli smo vam hvaležni, morda na tihem nekoliko nevoščljivi. Težko razumemo, kako da toliko zmorete, ko vemo, da živite v politično bolj nerednih in gospodarsko
Konec avanture skupine letalcev
Avantura skupine letalcev, ki pripadajo skrajnim nacionalistom, nekaki ■orjuni, ki so imeli namen na Silvestrovo izvesti pogrom, odstraniti vplivne osebnosti v vladi in v političnih strankah ter proglasiti pravo vojaško diktaturo, ki bi j0 izvajali enakomisleči častniki iz vojske, letalstva in mornarice, je klavrno končala. Vodja upora brigadir Alsina se je s svojimi sodelavci v Cordobi predal. Kot aretiranca so ga prepeljali v letalsko bazo El Palomar pri Buenos Airesu, kjer je z ostalimi zarotniki — nekaj nad 20 jih je — zaprt in čaka na preiskavo.
Med tem so v državnem tajništvu za letalstvo izvršili več sprememb. Drž. tajnik za letalstvo Juan Carlos Pereira je zaradi zadnjih dogodkov v vojaškem ¡letalstvu odstopil. Predsednik dr. Guido njegove ostavke ni sprejel, toda brigadir Pereira jo je ponovil in zatrdil, da neprekllicno vztraja na njej. Dr. Guido je nato imenoval za novega drž. tajnika za letalstvo brigadirja Eduarda Mc-Longhlina, ki je bil letalski minister že v času vlade osvobodilne revolucije.
Težnja za pomirjenjem v vojski
Drž. tajnik za vojsko gen. Ratten-bach je podpisal dekret, s katerim je izpustil na svobodo vse generale, polkovnike in majorje, ki so ¡bili zaradi septembrskih revolucionarnih dogodkov
Kiparska razstava Franceta Ahčinu
Redne razstave, ki jih prirejajo umetniki, so bile doma ali prodajne ali pa je hotel slikar, kipar pokazati, kaj je v zadnjem času noVega v umetnosti našel, opozoriti zlasti opazovalce na svoj n°vi razvoj. Tukaj kaže, da prevladujejo prve, ker je poznavalcev bolj malo in so galerije bolj prodajalne kot kulturni hrami.
Gospod France Ahčin, ki je v ponedeljek 10. t. m- v galleriji Velasquez razstavil 44 kipov in reliefov, gotovo ni imel v prvi vrsti kupčijskih namenov, kajti pokazal je res nekaj povsem novega, tako novega, da so se obiskovalci 9keptičn0 izpraševali, kaj kipar zdaj pravzaprav hoče, kakšni so njegovi umetnostni nameni in podobno.
Vsak umetnik, zlasti v mlajših in moških letih, ima svoj razvoj. Oni, ki so bolj rokodelci, se izpopolnjujejo v tehniki in dosegajo tako čimdalje višjo stopnjo ročnosti. Tisti, ki se pečajo z umetniostn0 problematiko kot očividno Ahčin, se poleg v tehnični napredek poglabljajo vedno bolj v tajnosti in skrivnosti dojemanja in izražanja, navadno v mejah, ki jim jih je njihova stilna usmerjenost že od vsega početka v velikih potezah začrtala. Njihov prikaz novosti je tedaj prikaz novih diferenciacij v okviru gotovega stila.
V zadnjem času so se stili hitreje menjavali kot nekoč, hočem reči, da je tekel čas umetnostnega razvoja hitreje kot včasih. Pa so bili vendar postavim impresionisti pri nas še na svoja stara leta predvsem impresionisti, najsi so se
ob njih ali poleg njih razvijali že številni rodovi modernejših struj.
Če sem dejal, da se umetniki razvijajo v okviru že prisvojenih si stilov, da so njihove spremembe le nekake stilne diferenciacije, pa v zadnjem času — kot že nekdaj bolj na redko ob stilnih spremembah — zdaj niso bile redke stilne mene. Postavim prvi Ahčinov učitelj,, voditelj slovenskega ekspresionizma, France Kralj se je razvil iz prvotnega idealističnega, brezpro-stomega, linearnega ekspresionizma (načrti za poslikanje dobrepoljske cerkve) v novega realista, kjer so bile očitne plastičnp težnje, je „vladal“ prostor in je tudi stilistično trebalo ¡ta poznejši Kraljev razvoj označiti za realizem, najsi je ostalo v njem še toliko „kraljevskega“.
In v tem poznejšem stadiju je bil France Kralj Ahčinov učitelj, ki ga hrani kipar Ahčin v nepozabnem spominu in hvaležnosti. Ahčinov razvoj je šel potem še bolj v smeri realizma in ob izidu prvega letnika Vrednot smo spričo istočasne švicarske publikacije lahko napisali, da izgleda, kot da je (tedanji) Ahčin zelo sodoben.
Ahčin ni s kiparstvom v ožjem pomenu poklicno zaposlen. Ima pa v svoji poklicni zaposlenosti stalno možnost kiparsko, umetniško delovati in se je dejansko ves čas tukajšnjega bivanja umetniško udejstvoval, že tukajšnja kritika je v njegovih delih ugotavljala vrednote, ki niso izrazito realistične. Jaz se spominjam njegove razstave,
mislim da v galeriji Van Riel na Floridi, kjer sm0 na tem mestu ugotovili neko zabrisanost očesnih in nosnih partij pri portretih in pri drugih sohah ter napisali, da ima s tem mojster gotovo svoje namene. Danes ta namen lahko v glavnem vsaj nakažem; zabri-sanje detajlov v korist celotne formacije človeške glave, obenem idealističen moment.
Po daljšem odmoru v razstavljanju se je ta idealistični moment zdaj močno razvil. Razstavni predmeti pri Ve-lasquezu niso opremljeni z naslovi umetnin, niti s številkami ne in zato govorim lahko le bolj na splošno. Daši je Ahčin priznan anatom in se je v tukajšnji umetniški šoli odlikoval tudi kot natančen učitelj risanja, na tej razstavi naravnost izpušča vzbokline, ki so sicer kiparjem navadno posebno pri srcu ali pri roki. Namesto vzboklin so tukaj samo vkrivljene linije, to pa lepo vkrivljene. Na reliefih zlasti je opazno, da velja njegova sedanja pozornost pretežno obrisni liniji. Kar ga ohranja na „novem realizmu“, je samo neka statuaričnost na realnih tleh in tudi na reliefih neka fundiranost postav, najsi so po večini torzi ali samo poprsja-Kakšne „prilepljenosti“ na brezprostor. nost ni. Značilna se mi vidi portretna glava pri oknu, ki je modelirana skrajno risarsko in le v celoti glave plastično. Tudi v manjših reliefnih glavah operira skoraj samo z zarezami. Ahčin je poleg gline vedno rad delal tudi v lesu. A dočim je doslej uporabljal le gladke čiste lesne mase, kombinira zdaj pravi les s tisto temno snovjo med lubjem in lesom, kar so delali že naši
ekspresionistični kiparji. Ahčin upo. dablja vedno le eno samo človeško figuro. Izjeme so številna materinstva, ¡toda liki materinih otrok so tako tesno združeni z materami, kot bi bila oba eno.	1
Okolje, v katerem živi Ahčin, ni zavidanja vredno. Naj ¡bo to mesto še tako umetnostno razživljeno, tukajšnja umetnost je brez dolgotrajnejše domače tradicije in je bolj nametanje trenutno v svetu modernih tokov.
Pred kratkim pa je slovenski umetnostni zgodovinar dr. Fran šijanec izdal monumentalno ¡knjigo o sodobni slovenski umetnosti. Poročilo glej v Med-dobju VII, 1—2! Za sodobno slovensko predmetn0 umetnost uporablja večkrat izraz ekspresivnost, za sedanje domače kiparstvo pa naravnost neoekspresioni-zem. In v ta novi slovenski umetnostni krog spada zdaj po tej razstavi brez dvoma tudi naš tukajšnji kipar France Ahčin.
France Ahčin je torej v zadnjih letih dosegel stilno meno in kot vse kaže, zelo sodobno in slovensko. Ne kot postavim tržaški slikar A. Černigoj, ki se vsakemu novemu stilnemu toku takoj prilagodi, ampak po počasnem naravnem razvoju, kar je pristno in preprl-čajoče- — Le go] slučaj je bil, da .je začetku Ahčinove razstave prisostvovala slučajno te dni v naši kapitali se mudeča gdč. hčerka žal že pokojnega kiparjevega vzgojitelja, profesorja Franceta Kralja, čigar mladosti se je z deli na tej razstavi tako skrivnostno približal.
M. Marolt
zaprti po raznih vojaških garnizijah po vsej republiki. Vsi so se že z letali vrnili v Buenos Aires.
Začetek novih političnih razgovorov
Potem, ko je predsednik dr. Guido spopolnil svojo vlado, je notranji minister dr. Martínez znova začel razgovore s političnimi strankami. To je storil te dni, potem ko je zaključil konferenco z zveznimi komisarji v posameznih provincah o izvajanju vladnega političnega načrta za povrnitev republike v ustavno življenje. Vlada še vedno stoji na stališču, da je volitve treba izvesti na vsak način, med politi, strankami pa niso vsi tega mnenja. Nekatere politične skupine so za to, da bi bilo najboljše, če bi najprej izvolili same predsednika in podpredsednika republike ter njemu in njegovi vladi potem prepustili ostalo izvedbo političnega načrta za normalizacijo političnega življenja v Argentini. Takega mnenja je tudi biv. predsednik vlade osvobodilne revolucije gen. Pedro Eugenio Aramburu, ki bo prav gotovo eden od predsedniških kandidatov, če bo do volitev prišlo- Prejšnja vladna intransigencia stranka, ki se je sé nedavno močno zavzemala za čimprejšnjo ievedbo volitev, o nujnosti volitev nič več tako ne govori, pač pa z vso odločnostjo poudarja, da bi bil najpametnejši način, in tudi najhitrejši za povrnitev v popolno ustavno stanje, če bi znova postavili odstavljenega predsednika dr. Frondizija v vladno palačo, ki je še vedno ustavni predsednik Argentincev, ker ni odstopil. Drugače se pa intransigentni radikali zavzemajo za ustanovitev širokega . narodnega bloka, ki naj bi ga sestavljali poleg intransi-gentnih radikalov še peronisti, krščanski demokrati, federalna zveza in konservativni demokrati.
ZAKLJUČEK SLOV. ŠOLSKIH TEČAJEV V ARGENTINI
V TEČAJU A. M- SLOMŠKA R. MEJIA
'Šolski tečaj A. M. ¡Slomška je v soboto, 8. decembra, z lepo prireditvijo proslavil zaključek šolskega leta. Predsednik šolskega odbora g- Pergar Franc je najprej pozdravi vse' navzoče, ¡nakar je Brula Andreja po uvodnih besedah izredno lepo povezovala program kot napovedovalka posameznih točk. Skupina najmlajših je nato zapela „Smo slovenski šolarji.. . “, ¡nakar je pridna začetnica Helenca Finkova izredno ljubko zapela „Jaz sem mala roža“. ¡Sledila je zborna deklamacija „Ciciban čita“. Najmlajši, ki se najraje igraj0 na obširnem vrtu Slomškovega doma so zarajali „Delajmo, delajmo zlata .kolesa“. Vise petje je s harmoniko lepo spremljal Cestnik Joško.
Tudi v odmoru se je oglasila vesela melodija /harmonike. Venček narodnih nam je zaigra] Hektor Tomažič.
Referent ZS g. nadzornik Majhen Aleksander Se je nat0 zahvalil učiteljskemu zboru, posebno voditeljici slov-tečaja gdč. učiteljici Anici Šemrov, odboru Slomškovega doma in šolskemu svetu za ves trud in požrtvovalnost, (Nadaljevanje na 10. strani)

PAVLE RANT
ZBORNIK - KOLEDAR 1963 JE BORBEN
V navado nam je že ¡prišlo — skorajda iz neke nenaravne „pokvarjenosti“ — da ob člankih z gornjim ali podobnim naslovom mislimo: no, zdaj so pa uredniki nekoga našli, da jim bo samo hvalo pel, da bo na vse strani neba razbobnal, kaj je vse v knjigi, da jo bo čim več bravcev našega tiska kupilo itd. itd. Kdor v temle trenutku tako misli, se moti. Je bil0 pač tako, da me je čisto navaden firbeč gnal v uredništvo Svobodne Slovenije spraševat, kdaj bo Zbornik, in je nadalje bilo tako, da sem. gospodom sam rekel, da bom napisal.
Posebni občutki obidejo človeka, ko novo knjigo dobi v roke. Saj je kmalu preko platnic in potem — potem, se začno odpirati strani, zaglavja, vrte se naslovi in podnaslovi. Novo knjigo, nov Zbornik je treba brati- Naj me nihče ne sprašuje, koliko ur branja je v njej, ker jih nisem štel. Vem pa, da sem ga dolgo dolgo bral. Zaradi precejšnjih strani, še bolj pa zaradi obširnosti tiska. Malo je praznih strani, malo praznega prostora.
Zbornik Koledar 1963 je borben. Borben v vseh pogledih: 1. navzven — avtorji: Avsenek, Detela, Cvetkovič, Sire, Hoptner, Žekar, Vauhnik.
2.	navznoter — avtorji: Kraljeva, Krošelj, Žekar, Sire, Vauhnik.
3.	nazaj — avtorji: Marolt, Debe-. ljak, Krošelj, Cvetkovič, Žakar, Sire,
Vauhnik.
4.	naprej -— avtorji: Kraljeva, Detela, Beiičič, Velikonja, Mauser.
1.	BORBEN NAVZVEN
še .danes je — čeprav nekateri morda mislijo drugače — naš glavni sovražnik komunizem- Tak, kakor je bil leta 1942 pa do 1945 in ves čas. Z njim smo v borbi. Svobodna Slovenija že dvajset let, njeni Zborniki od prvega v ■letu 1949 dalje. Letošnji je v svoji bojevitosti napravil krepek korak. Tako n- pr. I (Vami) A(vsenek) s člankom 0 Komunah v Jugoslaviji naravnost levite bere komunističnim „strokovnjakom“ jugoslovanskega porekla, ki so iz vse naše domovine in Jugoslavije sploh napravili neizmerno veliko kletko, polno poskusnih kuncev. Koliko premoženja gre v nič, koliko sil v izgubo, ko se bravci samo citatov iz Lenina (vsega niti prebrali najbrž niso) zabavajo nad svojimi neuspehi. To Avsenek prikaže. Temeljito- Seveda bo to branje v Sloveniji ' prepovedano. A bi bilo zelo koristno. Predvsem ljudem na položajih in pa tistim, ki se v senci življenja v svobodi dajo snubiti... Kakor je Avsenek pretresel gospodarsko plat, tako je Lev Detela kulturno problematiko, od zadnjih let do 1962. Tostran morja žal ne moremo biti tako na tekočem, kakor je Detela. A kdo,r ga bo bral počasi, s preudarkom, poiskal zveze, se pozanimal še drugod — se mu bo odprl nov svet, pravzaprav ne nov, ampak svet, v katerega smo doslej, premalo gledali-Pri vsej bridkosti doma življenje teče naprej, porajajo se nova imena na kulturnem polju, nastajajo nova dela, nove besede, novi prijemi. Detela jih je skušal približati nam vsem- So pa njegove besede samo potrdilo, a krepko potrdilo neovrgljivega dejstva: doma svobode ni!
Potem, pride pričevanje Martina že-karja in Ljuba Sirca, žekar popisuje ■življenje v OZNOvskih zaporih po povratku iz Dachaua, Sire pa poskuse ustanovitve demokratične opozicije v Jugoslaviji v letih 1945-47. Morda je višek letošnjega Zbornika prav v teh dveh pričevanjih, ki tako udarno zaključita: obadva s procesom — žekar z božičnim 1945, Sire pa s procesom proti njemu, dr. ing. Nagodetu, prof. dr. Furlanu poleti 1947. Po dveh tako različnih potih: eden, domobranski ofi-' cir, ki iz Dachaua pride pred rdeče sodišče, drugi, po nasvetu zaveznikov stopi med partizane v Neaplju 1944, preko Bele krajine pride maja v Ljubljano in potem preko različnih služb stoji pred rdečim sodiščem
Žekarjev0 pričevanje je grozno. Je najhujša obtožba sedanjega režima, je udarec komunistom v obraz, ki bo odmeval šele čez leta. Danes bi bila dolžnost katerega koli slovenskega initeli-genta, ki temeljito obvlada špansko odn. angleško, da tekst v celoti prevede. Je to namreč dokazni material, ki ga še tak0 lepe Titove fraze danes ne morejo zadušiti- Isto bo moral prijatelj Sire narediti s .svojim tekstom: dokler bo
'samo v slovenščini, bo branje za mnoge, dokument za številne, spomin za redke preostale žive- V tujem jeziku bo osnova neodjenljivosti, borbenosti, vztrajnosti. Obe pričevanji se dopolnjujeta med seboj: ure in dneve, ki jih Žekar popisuje v zaporu, z vsem mučenjem vred, so bile tudi ure in dnevi, ko So ¡Sire in njegovi, tedaj še živeči v neki varljivi svobodi čutili, da življenje v takšni svobodi ni mogoče. Zato so se borili za prav0 svobodo.
Treba pa je zapisati: kdor je morda pozabil, kaj komunisti so, se bo spomnil, ko bo prebral obe pričevanji. Žekar in Sire še danes prav tako dobro vesta kakor nekoč- In ju ni sram tega na ves glas povedati. V Zborniku bosta ■vsem obudila vero in vest.
V vrsto borbenosti navzven bi prištet tudi prispevka Dragiše Cvetkoviča ■o Solunu in 27. marcu — bi je že dovolj debate povzročil med nami — pa A*ne-rikanca prof. Hoptnerja, ki kot strokovnjak zbira podatke 0 nedavni zgodovini Jugoslavije. Če se slovenski avtorji omejujejo na borbenost s KP, ta dva sežeta širše in nam prikažeta položaj Jugoslavije in Slovenije v njej Nspričo sosedov, ki so vedno bili isti in bodo enaki tudi ostali. S posegom na to področje je Zbornik .odprl pot nadaljnim objavljanjem zgodovinskega materiala, kar prav gotovo ne bo v iškodo nikomur, nasprotno: v pouk in ravnanje-
Skratka: borbenost navzven je izrazit poudarek letošnjega Zbornika.
2.	BORBEN NAVZNOTER
Daši vsi že navedeni avtorji posegajo tudi na to področje, vendarle gre prvenstvo Anici Kraljevi, ki je v posebnem zvezku pod naslovom Slovensko, dekle in slovenska žena v svetu zbrala in uredila besedilo, ki je za naše pojme revolucionarno- Nekajkrat sem se pri branju ujel v misli, ako je sploh mogoče, da v slovenski tiskani besedi beremo tako pogumne, odkrite in pribijajoče besede. Ko sem se prepričal, da je res, je druga misel bila: hvala Bogu, hvala gospej Kraljevi, da se je potrudila in zbrala, kar se je že dolgo šušljalo, pa se doslej nikoli iz teh in onih ozirov ni povedalo. Končn0 imamo pred seboj besede, ki bi jih morala sleherna slovenska žena prebrati, sleherno slovensko dekle pa osvojiti, če hočemo, da bo naš rod plaval riad vodo in umel ohranjevati zdrave tradicije s pozitivnimi pridobitvami življenja na tujem. Preveč bi bilo citirati ene ali druge besede, preveč navajati, koliko slovenskih žena in deklet, pa fantov in mož je odgovorilo na anketna vprašanja, razposlana med vse večje slovenske naselbine po svetu. Ne samo emigrantske, ampak tudi med naše ženstvo na Goriškem. Vmes se vpletajo misli našega učiteljskega zbora na tujem, pa ugotovitve Danice Petričkove ob Problemih mater z odraslimi otroki.
Gospa Kraljeva je, kot rečeno, opravila ogromn0 delo. Zbornik je storil svoje, ko je njena izvajanja in zaključke objavil, bravci in naročniki pa bodo morali potegniti zaključke. Razume se, da mora v njih vladati prav isti čut, kakor je v gospej Kraljevi: ohranjujemo Slovenstvo za bodočnost, iščemo napredka in izboljšav, hočemo biti v vseh pogledih boljši. In če bi v Zborniku ne bilo nič drugega razen običajnih leto-pisnih stvari kakor omenjeni tekst gospe Kraljeve, bi bil Zbornik 1963 izpolnil svojo nalogo.
Vzgojo nas samih, da bi bili mo-drejiši, boljši, imenujem borbenost navznoter. V tej smeri eo v Zborniku doprinesli svoj delež Joško Krošelj s temeljitim člankom Ob 30-letnici Slovenske deklaracije, pa Vladimir Vauhnik (iz posmrtne zapuščine!) o Politiki kneza Pavla, in končno tudi Marijan Marolt s spomini na Finžgarja, pa Sire in Žekar s svojimi pričevanji. Težko je postaviti namreč mejo, kje se borbenost navzven ali navznoter konča: vsakdo bo sam presodil. Še predvsem, ko bo bral spominske utrinke dr. Tineta Debeljaka ob 20-letnici Balantičeve smrti-
3.	BORBEN NAZAJ
Doslej smo imeli pravzaprav nek strah pisati o preteklosti. Ne toliko e tisti, ki se je končala s prvo svetovno vojsko, kakor bolj z dogodki od leta 1918 naprej. Tako pa se v letošnjem Zborniku mimo podajajo roke: Marolt, .ki na svojstven, le njemu lasten način, podaja spomine na Finžgarja v stvar-
nem in tudi polemičnem tonu, J(ože) K(ošiček), ki se spominja 50-letnice prve slovenske mature in kot nekdanji „fižolar“ — gojenec Zavoda sv. 'Stanislava v št. Vidu na Ljubljano piše o letih, ki jih nikoli več ne bo, pa spet Marolt, ki proslavlja 500-letnico ljubljanske .škofije, Debeljak s svojimi krepko žalostnimi spomini na Balantiča, k0 je vsaka druga beseda udarec pesnikovim morivcem, Joško Krošelj s svojimi osebnimi spomini k 30-letnici Slovenske deklaracije, pa končno Vauhnik, Sire, Žekar, ki v svojih besedah uhajajo iz dosedanjih šablon popisovanja preteklosti: v slehernem od zgoraj navedenih avtorjev je toliko osebne note, toliko poudarka živi .predanosti stvari, da je zgolj zaradi tega ves Zbornik pridobil na, svoji vrednosti. Vse to, kar je napisano 0 naši preteklosti, bi bilo lahko suhoparno, učiteljsko ali pa predavateljsko napisano. Pa ni: tudi v tej smeri je Zbornik po svojih sodelavcih storil ogromen korak naprej — vsi, ki So prispevali članke, so s svojim. podpisom dali besedi poudarek, zven, lasten ton. Morda tega dejstva danes ne bomo znali vsi enako ceniti, bo pa cenjeno v letih, ki prihajajo.
Prezrl pa bi najvažnejši poudarek borbe nazaj: že samo dejstvo rednega vsakoletnega izhajanja Zbornika je ponoven dokaz borbenosti, ki se ni začela v lagodnosti argentinskega bifa ali severnoameriških hot dogs, ampak tedaj, k0 sta se v Slovenji spoprijela dva svetova. Poiščite si čas kakšno nedeljo ..popoldne pa postavite vse dosedanje Zbornike enega vrh drugega: potem jih odprite kjer koli v katerem koli letniku — iz vseh strani veje duh borbenosti, ži-lavosti, odpornosti.
4.	BORBEN NAPREJ
Poglavje zase je izs. letopis. Je to zaglav-je, o katerem premnogi na kratko pravijo: kaj 'boni pa bral, saj sam vse doživljam, sem bil zraven, me niso povabili in me ne zanima... Vse tako govorjenje je škodljivo. Prav gotovo ne škoduje Zborniku, am.pak naši skupnosti. Kar vsedite se takoj po prebranju tehle vrst in se poskušajte spomniti vseh imen in krajev, kjer ste bili kot domobranci, vseh vasi in krajev, ki ste jih kot begunci srečali, vseh, ki so ta čas umrli med vašimi znanci. Težko je, zelo težko obdržati vse v spominu. Čaš beži, leta teko, imena se izgubljajo, kraji utapljajo im vedno manj se spominjamo. Tak0 posamezniki kakor ožja ■skupnost- Kot vseslovenska skupnost tega ne smemo storiti. Zato tukaj med nami vsako leto Letopis. So drobne no-| vice, popisi im komentarji, ki jih danes ■bežno preletimo. So ,pa to tudi tiskane vrste, po katerih bodo desetletja za nami iskali poklicni zgodovinarji nit prve slovenske politične emigracije, nje delo itn nedelo-
Če torej v Letopisu tega ali onega zapiska ni, bo nehote sodba kasnejših zgodovinarjev padla na na'š današnji rod, češ niso delali, spali so, jih ni brigalo. Priznati je treba, da je Zbornik v teh petnajstih letih ohranil čuda veliko stvari, še bolj z veseljem pa smemo letos ugotoviti, da se krog zapisnikarjev veča. Letopis je tako res spričevalo preteklega leta, je najboljša potrditev tistega, kar je neki 'stari naseljenec dejal ob obisku doma: „Ta novi dobro delajo, šole imajo, moje vnuke so naučili slovensko, ko sem. mislil, da nikoli znali ne bodo, knjige pišejo, časopise in revije izdajajo.“ Tem besedam staromaseljenca Kardelju v brk je Letopis najbolj zgovoren dokaz-
Poglavje zase so tudi slike, objavljene v Letopisu. Kakšna redkost je n. pr. slika zadnjih treh ljubljanskih škofov skupaj: vladika dr. Jeglič si podaja roko z našim nepozabnim dr. Rožmanom, v ozadju slike pa dobrohotno gleda sedanji nadškof dr. Vovk. Za naše razmere je takšna slika prav tolikšen dokument kakor za severnoamerikance štirje predsedniki skupaj — Hoover, Truman, Eisenhower in Kennedy. In slik je res veliko. A še premalo. Iz gotovih krajev jih ni. Ko pa bi vsi vedeli, kako srečni so maši emigrantje, ko na slikah opazijo znane obraze in ugo-itove, da se je eden postaral, drug da je tak, kakor je bil, ko bi vedeli za res težke solze tistih, ki sami brez slovenske skupnosti najdejo v Letopisu stik s slovenskim svetom, potem bi nobeno leto ne pozabili poslati slik za objavo-
To je delo, ki ga uredništvo ne m,o-
re samo napraviti. Nima policijske oblasti, da bi slike rekviriralo, ne more groziti, če jih ne dobi, pa zanje ve: ■samo prosi lahko. Na bravcih je torej, da slike pošljejo. In to čim prej, saj vsi vemo, da skoraj vsaka slika z leti obledi. Tiste iz vojnih časov so že skoraj vse sive, skorajda niso več uporabne. Poskusiti pa je treba, da jih rešimo. Letopis je rešilna deska za marsi-kak0 sliko, ki danes počiva spanje pravičnega v lepi škatljici na dnu omare.
Če kdaj, je letošnji Zbornik dokazal, da je res vseslovenski. Poročila iz vsega sveta, kjer žive Slovenci, so v njem: iz slovenske Koroške, Primorske, Goril ške, iz Avstralije pa Francije, Anglije dn, Kanade, USA in Venezuele, iz Italije in mednarodnih forumov, kjer se Slovenci kot krščanski demokrati udej-■stvujemo. Pisanje 0 vseh teh delovnih centrih slovenstva je že samo po sebi dokaz stalne borbenosti — ki ne ugaša, kar je najbolj razveseljivo. Iz zagnanosti pred nekaj leti se je slovenska politična emigracija začela sistematično organizirati. O tej piše Zbornik in tako ohranja zanam-cem dokumente, ki so nenadomestljivi.
V tem branju se boste sprehajali v duhu med izvajanji Kraljeve, pa Detele, Mauserja, Beličiča in Velikonje.
Slednji trije namreč v Zborniku predstavljajo posebno zaglavje. Trije pogledi je naslov. Stvar je pa takole: Beiičič je izdal knjigo Nova pesem. V njej je na straneh 119—122 napisal nekaj besed, ki naj bi „letele“ na nekatere člane ideološke emigracije, ki se uspavajo v dolarskih deželah. Te Beli-čičeve besede, ki bi se jih v razširjeni obliki dalo pritisniti na čelo slehernemu emigrantu, s0 me tedaj, k0 sem ■jih bral, pogrele. A človek si misli: Beiičič je v Trstu, narobe so ga informirali, napisal je, kakor je čutil, čuti se osamljenega, ko so drugi odšli in ga njih odhod boli. Še malo pa nisem pomislil, da bodo te Beličičeve besede šle tako globoko v srce prijatelju Jožetu Velikonji, ki je zdaj v Zborniku objavil neke vrste odprto pismo Beličiču. Zares na „mrtvi straži“ je naslov. Da je Velikonjevo pisanje razumljivo, je Zbirnik storil prav, ko je ponatisnil ospo-ravani tekst iz Beličiča. Tako bodo ■bravci letošnjega Zbornika nehote priče dvoboja — ki se je šele začel — med Beličičem. in Velikonjo. Slednji je prvemu vrgel rokavico, kakor v nekdanjih časih, in zdaj bomo napeto čakali, kako se bo stvar razvijala. Ne gre ■za to, ali bo boj napet .in silen, gre za dokončno razčiščenje pojmov o svetovljanstvu in čistem slovenstvu in žrtvah zanj,, pa življenje na rodni grudi in tik ob njej in na tujem- V srečanju) Beličič-Velikonja ni gledati samo srečanj dveh slovenskih kulturnih delavcev v svobodi, treba je seči globlje. Mauser je -s svojo besedo o slovenski besedi dal
prvo, žlahtno pripombo. Da bomo pa res lahko šli na globoko, se bodo morali oglasiti tudi drugi. Kar vidim jih pred seboj, da samo nekatere omenim: Franceta Dolinarja, dr. Komarja Milana, dr-Janeza Vodopivca, dr. Vinka Brumna, Rafka Vodeba, Vladimirja Kosa, Karla Mauserja, Rudo Jurčeca, dr. Tineta Debeljaka in še drugih nebroj. Beiičič in Velikonja sta namreč postavila nove meje tej borbi, kajti od časov Dume in Cankarjevega bohemstva na Dunaju do danes je dolga pot- Prehoditi bo treba vso in jo oživeti, da bod0 zaključki za vse jasni, sprejemljivi, stvarni in prepričujoči. To smo kot prva politična emigracija prisiljeni storiti.
V	Zborniku je tudi Naša pesem in ■naša beseda- Takšna, kakršna je v letu Gospodovem 1962 bila. Nič ni prisiljenega v njej, je pa ogledalo naše ustvarjalnosti. Tako p. Bernard Ambrožič piše o zlatih časih na Slovenskem. Mauser 0 Mrtvih bataljonih, Vojko Arko o Cerro Capilla, Lev Detela o Blodnjaku, Lojze Novak o Rdečih kamelijah. Med pesniki so Marijam Jakopič, Lojze Novak, Slavko Srebrnič, Milena Šoukal, Milena Merlak-Detela.
V	Zborniku je tudi vsakoletni prikaz književnih izdaj med Slovensi, ki ga prinaša Zdravko Novak, je pa tudi članek Janka Hafnerja pod naslovom Ren-dezvous na vsemirskem vrtiljaku, kamor je Hafner povabil vse, ki se jim. zdi, da je na svetu že vse preveč slabo, da bi še na njem travo tlačili.
Opremil je Zbornik letos Jure Vom-bergar. Naslovno stran sem pokazal desetim emigrantom: šestim je bila všeč, štirim pa ne. So pač okusi različni. 'Sama naslovna stran je za naše slovenske pojme nova. Notranja oprema je okusna.
Zbornik je 20- knjižno izdanje založbe Svobodne Slovenije. Uredili so ga Miloš Stare, Joško Krošelj, Pavle Fajdiga in Slavimir Batagelj. Za tema nekaj besedami je pa skrito. delo nekaj mesecev, ki sta 'ga Miloš Stare in Joško Krošelj opravila s pisanjem pisem po vsem svetu, zbiranjem materiala in grajenjem, strani za stranjo. Je skrito tudi tiho delo korektorjev im prepisovalcev poslanega materiala, so zakopane ure in ure, večeri za večerom težke tlake, ki se je plačati ne da.
'Najlepše plačilo bo, ako bo v vsaki slovenski družini Zbornik 1963 našel lepo mesto na knjižni polici. Ne samo zaradi mame, ki rada bere, tudi ne očeta, ki v knjigo pokuka, kadar ima čas, ampak zaradi otrok, ki bodo z leti hoteli branja. Usmilimo se otrok in kupujmo knjige! Naj bo Zbornik prvi v seznam-u — kljub krizi, inflaciji. To bo ■naša borbenost!
Sin slovenske matere — znanstvenik
svetovneg
V Evropi (Aarau und Frankfurt am Main) je izšla knjiga z naslovom Waermeaustauscher (Prevodniki toplote). Izdala sta jo profesorja dr. Herman Mohler iz Zuericha in dr. ing. Otto Fuchs iz Konstanza. Ima 500 strani, 223 slik in stane 45 mark oz. švicarskih frankov.
Knjigo je spisa] prof. dr. ing. Roman Gregoiig. Knjiga se že prestavlja v francoščino in bo izšla v Parizu pri Berangerju.
Roman Gregorig se je rodil v Trstu
a slovesa
11. aprila 1908. Njegov pokojni oče je bil Goričan. Njegova pokojna mati Marijana je bila Ljubljančanka in sestrična mons- Stanka Premrla, čeprav je družina prišla pod Italijo, je Roman študiral 3 semestre na ljubljanski univerzi, kar je v prospektu knjige omenjeno. Nato je odšel v Zuerich, kjer je leta 1929 diplomiral kot strojni inženir. Leta 1933 je promoviral za doktorja tehničnih ved. Zatem je bil eno leto asistent na tehnični visoki šoli v Milanu, kjer je dobil drugo diplomo strojnega inženirja. Nato je bil v Milanu 11 let direktor oddelka za gradnjo elektrarn, obenem je študiral elektrotehniko in leta 1943 postal inženir elektrike. Pozneje je kot strokovnjak zopet 11 let deloval v Zuerichu, kjer je od leta 1955 tudi poučeval. Leta 1957 je bil povabljen za profesorja na tehnično fakulteto državne univerze Belo Horizonte v Brazilu, kjer sedaj živi. A za novo leto je že dobil povabilo, da pride za profesorja na tehnično univerzo v Zapadnem Berlinu (Charlc-ttenburg).
Čeprav je že od leta 1927 živel v tujini med tujimi znanstveniki, gospod doktor in inženir materin jezik tudi v pisavi perfektno obvlada. Mi mu k življenjskim uspehom 0d srca čestitamo in se veselimo, da je- tak strokovnjak izšel z ljubljanske univerze-	L. C-
l
LOJZE NOVAK
n oj
Pišem pesem o Rojstvu.
O,	"Rojstvo Rojstva-
O,	Lepota.
Kako naj povem in kako naj pišem, da bo pesem čista in bela, vsa tiha in blaga, kakor je bilo tvoje Rojstvo?
Padam na obličje in molim-
O,	Dete in tvoje sveto Rojstvo.
Rojstvo, ki te je dalo človeštvu in ponižalo v smrt za življenje sveta.
Padam na obličje in molim in po_ jem za tvoj dan.
In moja pesem se pretaka, prepleta s pesmijo, ki sem jo pel že davn0 nekoč-
Vsako leto sem pisal. Leto za letom sem ti pel za tvoje sveto Rojstvo. Pel sem ti tam daleč in že davno nekoč ob bučanju Mure, ki je valila skale ledu: Bobnenje valov in skale ledu. In pesem šum in gozdov in pesem zvonov in tiho padanje snega in pritajeno mukanje govedi in hrzanje konj in ropot kopit v gorkih hlevih. In tiha in sveta domačnost in skrivnostno mirni in tihi glasovi in otroška nestrpnost in jaslice v kotu in drevešček pod stropom.
Vsako leto sem pisal in sem ti pel za tvoj dan, o Dete-
In moja pesem je bila topla in dobra, grenka in boleča.
Se spominjaš madžarskih pust v zimi in mrazu in snegiu in divjega ropotanja strojnic in bobnenja topov? Sto-pjal sem preko puste, ves bolan in ubog, ves sestradan in žejen toplote in mirne in dobre besede. Bila je noč tvojega svetega Rojstva. Padel sem na obličje. Hladna in trda je bila pusta, moja ust. na bolno višnjeva in okrvavela. Ležal sem razpet nad pusto, kakor pribit na križ tujih zemlja in neba in z okrvavljenim obličjem, sem ti pel v materini besedi pesem za tvoje sveto Rojstvo.
O,	Dete-
O,	Rojstvo Rojstva.
Vsako leto, leto za letom, sem ti pel za tvoj dan.
Pel sem ti tam daleč, že davno nekoč-	I
Se spominjaš našega lepega, žalostnega Korotana?
Kakor romarja me je zalotila presveta noč tvojega rojstva med skrivnostnim šumenjem gozdov in bučanjem rek in tihim molkom jezer in pesmijo zvonov in pesmijo peto v materini be sedi in tiho pesmijo starih borovcev in viharnikov tam na pobočju gora- Se spominjaš, Dete, tihih belih vasic, zavitih v tiho belino snega in belih cerkva in kapelic in znamenj?
Stopal sem preko belih in tihih polj, hodil stezo naših očetov in mater in sem pel belo in tiho pesem za tvoj dan.
Zdaj stopam preko pampe. Sonce je vroče in daljave si podajajo roke z obzorji- In ko se dan umakne noči in ko na temno modrem nebu zagore zvezde in pampa zasnuje pod senco Južnega križa in ko se poleže lajež psov in mukanje neizmernih krdel govedi in konj, slutim, kako na strunah mojega godala drhti pesem.
O,	Dete.
Vsako leto, že od davno nekoč, sem ti pel za tvoj dan.
Pel ob šumenju Mure in trde in sovražne madžarske puste, pel med tihim mirom koroških jezer in zdaj ti pojem sredi pampe pod senco Južnegh križa. Stopam preko pampe in pojem belo in tiho pesem za tvoj dan. V strunah mojega godala drhti daljni odmev pesmi, se prepleta in p°je v tisočerih zvokih. Tn ge povračam med svoje- Še ves dišim po daljavah, po pampi in po osatu, po mate čaju in v očeh mi gori kakor žar ozvezdja, ki se mi je vpil v oči, ko sem hodil in pel pod senco Južnega križa.
O,	Dete.
Danes je presveti večer tvojega rojstva.
Vsako leto, že od davno nekpč sem ti pel za tvoj dan.
Kako naj ti zapojem danes, kako naj povem in kako naj pišem, da bo moja pesem vsa bela in ista, vsa tiha in blaga, kakor je bilo tvoje Rojstvo?
Glej, Dete-
Žena mi že na široko odpira vrata v sobo, v tiho svetišče doma, kjer je pripravila z dobro in mehko roko spomenik tvojemu rojstvu. Jaslice v kotu in drevešček pod stropom in tihe in dobre in tople lučke, ki žarijo v očeh Silvije in Andreja.
BOŽIČNO BRANJE
* t v O
Stopam skozi vrata kakor v svetišče. Mojega obuvala se še drži prah daljnih odhojenih steza in cest, v očeh mi gore žarenje koroških jezer in žareča svetloba ozvezdja Južnega križa, v strunah na mojem godalu drhti pesem Mure in daljnih šum in gozdov in pesem zvonov in tiho padanje snega, in pritajeno mukanje govedi in hrzanje konj in ropot kopit v gorkih hlevih, in madžarske puste v snegu in zimi in divje ropotanje strojnic in bobnenje topov, in bolna okrvavljena usta, ki so ti pela, in skrivnostno šumenje gozdov in bučanje rek in tihi molk jezer in tiha pesem starih borovcev in pesem peta v besedi matere v mir tihih in belih zasneženih vasic v našem lepem in žalostnem Korotanu.
O, Dete, kako naj zapojem, kako naj povem in napišem, da bo moja pesem bela in čista ?
Na čelu čutim tiho in dobro roko žene in moj pogled je poln tihe in dobre luči, ki gori v očeh Silvije in Andreja-
In v strunah mojega godala drhti pesem o tihem padanju snežink, 0 pesmi naših slovenskih zvonov, o pesmi tihih koroških jezer in šumenju Mure, ki vali ledene skale in njih ropot se meša med daljno pesem zvonov, Ki pojejo za Rojstvo, pesem o lepem Koro_
FELIKS TIMMERMANS
Staro
Poglavje iz romana
Proti večeru so se sivi oblaki porazgubili, na bledo modrem nebu je zasijalo daljno slabotno sonce- Pritiskal je strupen mraz; Pallieter je sedel pri plamtečem ognju, ki je gorel na ognjišču, in kadil pipo. Marieka je šivala poleg njega in Charlota je v sosednji sobi krpala nogavice. Bilo je tiho in domače. Tybaert je predel na Mariekinem naročju, ura na steni je mimo tiktakala in nad ognjem je pel kotliček iz medi- Pallieter je z užitkom gledal plamene, ki so lizali velike panje. Tako pokojno je bilo v izbi, les je pokal in zunaj se je v jarku beginskega dvorca drsalo več begin. Njih čebljanje in veseli smeh sta živo odmevala po ozračju. Onstran so fantini pometli mlinarjev travnik in zdaj se je drsala po njem truma ljudi, kmetov in meščanov. Prodajali so pomaranče in kadeče se ponvičnike.
Pallieter je ostal doma, da bi čul pevce, ki so prihajali voščit vesele božične praznike in so peli tako lepe, naivne, ganljive pesmi.
Razni so bili že prišli, otroci in odrasli-
Zopet je pozvonilo in v sobo je prišlo pet žensk, tri izmed njih v plaščih s kapuco, drugi dve s pisanimi rutami na glavi; v rokah so imeli cokle-
„Ali smemo kaj zapeti, gospod so. sed?“
„Kar dajte, da čujemo!“ je dejal Pallieter.
Z zateglimi glasovi so ¿apele nežno, otožno pesmico:
„Bilo je novoletno jutro, bil je novoleten dan, k0 je Marija Magdalena uzrla v vrtu Jezusa.
Le vstani, vstani Magdalena, iz bridkega gorja, vsi grehi so ti odpuščni, in če bi jih še več bilo.“
Dobile so malega kruhka in kruha-Komaj so odšle, so prišli trije slepci. Eden je nosil papirnato zvezdo z rdečimi cvetlicami.
„Prišli smo kot sveti trije kralji, to zvezdo imamo, in znamo lepo, novo pesem-“
„Že“ je dejal Pallieter, „ali zakaj se niste preoblekli?“
„Saj se ne vidimo, gospod! sosed-“
„Počakajte malo,“ je dejal Pallieter, „dobili boste dvakrat toliko denarja, če [boste preoblečeni. Charlota, [stopi na podstrešje po nekaj stare obleke!“
In Pallieter jih je začel preoblačiti.
Prvemu, ki je bil majhen in debel in čigar rdeče, vnete oči so bile izbuljene, je prilepil na brado kos bele vate in mu posadil modro nočno čepico na glavo. Drugi je bil čokat in grbast, z zaprtimi vekami. Marieka je izrezala zanj krono iz papirja in jo polepila s srebrnim papirjem od čokolade. To kro-
tanu in tihih jezerih in bobnenje Drave in tihem šumenju borovcev in viharnikov na pobočjih gora Gorenjske in
venskega Prim-orja. In pesem svete noči in pesem slovenskega božiča.
V strunah mojega godala drhti pesem slovenskega svetega večera-
O,	sveta skrivnost 'Rojstva, zdaj pojem za tvoj dan sredi pampe in čutim, kak0 Je topla in mehka slovenska beseda, ki poje belo in tiho pesem o Rojstvu.
Na čelu čutim, dobro in mehko roko žene in oči .Silvije in Andreja, ki so polne daljne in tihe luči slovenskega božiča in strme široko razprte vame in prosijo:
„Očka še- Zapoj nam pesem o Rojstvu. Zapoj o tihem padanju snežink in tihi in daljni lepoti slovenskega božiča.“
Sklanjam se nad strune svojega godala in pojem pesem Rojstvu in bajam otrokom tihe in daljne zgodbe.
Potem pojemo vsi skupaj.
Sveta noč-
In slutim, kako žari ozvezdje Južnega križa.
Sveta noč.
In pojem in pojemo pesem Rojstvu-
In moja in naša pesem se pretaka s pesmijo, ki smo jo peli že davno nekoč ... ‘	,
pesmi
„Flamska zemlja“
no so mu potisnili na okrogli klobuk in okrog ramen so mu privezali Charlo-t)in modri predpasnik za plašč. Slepci se niso upirali in so se smejali, ko so otipavali drug drugega. Tretji, ki je nosil škatlo od cigar za nabrani denar, je bil dolg, suh dedec z obrazom Leona XIII.; belina njegovih mrtvih oči je strmela v nebo. Temu so s sajami namazali obraz in mu posadili pomečkan cilinder na glavo. V nekaj minutah je bilo vse opravljeno in zdaj so predstavljali Gašperja, Miho i Bolte-žarja.
Ubogi trije možakarji, ki niso mogli videti drug drugega in ki se niso nikdar videli, so se m°rali vendarle smejati, ker so vedeli, da so preoblečeni; marsikatero šal0 so razdrli na ta račun.
Peli so s smejočimi se ustmi, dočim je čokati sukal zvezdo.
Neenakomerno in brez melodije so peli stari, zlomljeni glasovi:
„Daj jim po] prašiča,“ je ukazal Pallieter.
Kako so se prestrašili, ko so njih ! umazane roke otipale mastnega pra-' šiča- Drug čez drugega so divje vpili
v beginski dvorec.
Do večera jih je še mnogo prišlo. V jarku so se še vedno drsale begine in še vedn0 se je kar trlo ljudi na mlinarjevem travniku.
„Zdaj se grem tudi jaz drsat,“ je dejal Pallieter.
Oblekel se je potem in odšel skozi vrti Usedel se je na svoj čoln, ki je poln ledu in do polovice zasnežen tičal v vodi in si pripel drsalke. Zaplesal je pozasneženem ledu Nethte, potem pa šinil odtod, zibaje se kakor ptič v zraku, vitek in lahek kakor pero.
Drsel je P° svobodni, trdni gladini in njegova glava je ravno toliko molela iznad nasipa, da je mogel pregledati pokrajino. Sonce je rdeče zahajalo v škrlatno neb0 in rahlo barvalo sneg; rastoči mesec se je zalesketal na zelenem nebu- Debela zvezda je utripala nad mlinom, čigar vetrnice so se še vedno skale v zgrinjajočem se somračju.
“Pallieter je drvel zmeraj dalje in se rahlo pozibaval, kakor bi ga nosil veter. Tako je prišel do Duffela. Bila je že trda tema in v samotnih hišah so gorele luči. Srebrni mesec je metal sence po snegu. Daljni šumi so zaue-meli- Pri trdno zamrzli ladji se je Pallieter ustavil, se potegnil na krov in je dolgo, strmel v večer. Skozi odprto lino je Ul rdeč žar svetilke. Neka žena je pela svojemu otroku uspavanko.
Z drsalkami na rami se je odpravil po vijugastem nasipu proti domu- Zvečerilo, se je popolnoma, toda mesec je zopet razsvetlil pokrajino s srebrno modrim bleskom. Zvezde so utripale na visokem in jasnem nebu in pokrajina je bila tako svetla, da si videl kakor podnevi. Bilo je tiho in samotno. Sneg je škripal pod Pallietrovimi nogami in njegova kratka senca mu je modrikasto sledila kakor neko drugo bitje; sence dreves, ki so se temne stegovale po belem snegu, s® se vedno znova sklanjale čez njegovo telo. Mesec je romal z njim- Svetel in čist ga je spremljal črnim drevjem. Na drevju na drugem bregu, ki je bilo oblito s polnim sijajem njegove svetlobe, so se lesketale in iskrile zasnežene veje. Kakor drevesa iz kristala. Zamrzli vodometi, brizgajoči svetlobo.
Tišina, ki se je zgrinjala nad to pravljično pokrajino, je bila tako lepa kakor mesec in sneg, in je tako ganila srce kakor srebrna modrina.
Nenadoma je zaslišal visoko nad seboj daljni šum prhutajočih peroti. Ozrl se je kvišku in zapazil visoko na nebu mogočen vlak divjih labodov, ki so se v dolgi, dolgi vrsti raztegnili čez vse nebo.
Bilo je nekaj strašnega v tej božanski, svetli, tihi zimski noči. Pallieter se ni ganil in jih je čul, kakor so vršeli in šumeli dalje, mimo cvetočega meseca, na katerem so se odražali, in kako so od zadaj razsvetljeni utonili v brezkončni zimski večer. J
Šel je domov in neprestano mislil na mogočni vlak skrivnostnih labodov.
Doma so v temni izbi sedele štiri begine z Marieko in Charloto pri vročem grogu, na katerem so poplesavali modri plameni, ki so z modrikastim bleskom razsvetljevali njih radovedne obraze. Po izbi je dišalo po pravkar pečenih ponvičnikih. „Hura!“ je vzkliknil Pallieter, čigar želodec je bil prazen kakor meh. Usedel se je za mizo in pojedel tucat ponvičnikom, ki jih je krepko zalil s polnimi kozarci vročega žganja.
Potem je prižgal svetilko in Pallieter se je z beginami igral „resnično goskanje“, dokler se ni približala ura, k0 je bila treba k polnočnici.
Pallieter je gledal za njimi; na drugih potih je videl še več ljudi, ki so šli v isto smer. Nad ves svet se je zopet zgrnila bela in srebrna, tišina.
Nocoj se je rodil Kristus; ob tej uri so obračale ovce glave proti (vzhodu in so čebele pele v panjih.
Mir, ki zajame ves svet!
Tam zgoraj so se iskrile zvezde in tu so molili ljudje za mir, za božji mir, ki se je danes spustil na beli svet.
Pallieter je čutil to; spreletel ga je mraz in stopi] je po svoj lovski rog; na beginskem. nasipu je trobil v belo mesečn0 noč. Dolgi in zategli so se težki zvoki razlegali čez belo zasnežena polja in izzveneli v beginskem gozdu in v srebrnih daljinah. Ko se je vrnil v hišo, se je iz neke daljne vasi oglasil rahel odmev r°gov.
Pallieter je bil otroško srečen, ko je s svojo sladko Marieko v naročju ležal v topli postelji. ¡Današnji dan je bil tako lep! Praznik za srce in duš»! Duhovn0 veselje!
Zaspal je s smejočimi se usti; in zunaj se je razprostiral mrzel in bel svet in vsepovsod je kraljeval mir, božanski mir!
LJUBO ŠIRC O KOMUNIST. GO SPODARSTVU V JUGOSLAVIJI
Koroške in tiha sanja vinskih goric ■slovenske štajerske in Dolenjske in tihi molk Bele Krajine in davna sanja Slo- i od veselja in ga v troje odnesli. Pozabili so na zvezdo in škatlo za cigare in so prepevaje vlekli polovico prašiča
„Pastirci, hitrG sladkarij iz mleka, Jezušček kriči; krotite s plašči veter zli, za dete nam rednik skrbi.
Marija kašo skuhala, plenice Jožef ji poda, od žeje Jezušek kriči,
Marija sinčka podoji.
Po nebu ptičice pojo, ob zibki angel z materjo, saj Jožef dela na vso moč, plenice pere celo ¡noč.
V gozdič jo mahne po drva, saj zima mrzla je in zla, potem se srečen veseli, otrok ne joka več in spi!
Spi Jezus, spi Emanuel —
Spi knez — časti te Izrael.
O, hvala, Krist, in slava ti, da si rodil se za ljudi.
Bog oče vrata v sveti raj odpri zdaj je na stežaj, saj Jezus z vejo oljkovo prinesel mir je na zemljo.
Po mati sina svojega pri ognju je povijala, njegove božala roke so njena nedra in lase.
Iz Njega sreča žubori in ta je moje duše kri; molite z mano: Raj je to, ker v hlevu zdaj nebesa so.“
Pallieter je bil ganjen, solze so mu kapale po licu.
Trije slepci so čakali in sline so s jim cedile po malem kruhku in denarju-
„Kaj naj jim dam?“ je vprašala Charlota-
„Tega ni mogoče plačati,“ je dejal Pallieter.
„Dajte nam, kar gospod misli,“ so dejali slepci.
G. dr. Ljubo Sire, vseuč. profesor, publicist in agilni delavec slovenske ideološke emigracije, je kot dober poznavalec sedanjih političnih in gospodarskih razmer v komunistični Jugoslaviji objavil, v zborniku za „red v gospodarstvu in družbi ,ORDA‘ “ ki ga izdaja založba Helmut Kuepper prej Georg Bondi v Duesseldorfu in Muen-cbenu zanimiv in pregleden članek o sedanjem gospodarstvu v Titovi Jugoslaviji pod naslovom „Entwicklung der komunistischen Wirtschaft in Jugosla-T wien“. Iz podatkov, ki jih je pisec objavil v svoji razpravi ter statistik, si bo inozemski bravec prav lahko ustvaril pravilno sliko o gospodarskem stanju Jugoslavije pod komunisti iti o njihovih gospodarskih načrtih.
Svoja tehtna izvajanja dr. Ljubo Sire zaključuje z naslednjimi ugotovitvami: „Kljub vsem ¡naporom se je v zadnjih petnajstih letih osebna potrošnja v Jugoslaviji morda dvignila za nekaj več kot 10%, med tem, ko je osebna potrošnja na glavo ostala še na predvojni višini. To dejstvo potrjujejo, da komunistična organizacija in gospodarstvo, zlasti investicijska politika, slabo funkcionirajo. Te napake bo i pa komaj mogoče odstraniti, dokler se j ■bo komunistično vodstvo še oklepalo I marksističnih pomislekov.
Predn0 so komunisti prišli na oblast, j so med ljudstvom ustvarjali vtis, da i njihova vlada lahko v trenutku ustva- j ri splošno blagostanje. Ker pa sedaj j od materialnega obilja v tej splošni j sreči še ni nobenega znaka, so začeli j govoriti, „da v razvoju niso najvažnej- ; ši materialni dosežki, ampak kvalitet- j no spreminjanje stanja in odnosov.“ V kolikor so izjave novega šefa za gospo-
darstvo Milentija Popoviča razumljive, to pomeni, da cilj jugoslovanskih komunistov ni blaginja naroda, ampak socializacija.
Med tem, k0 so komunisti v prvih letih ljudem govorili o veri, da bodo prišli lepši časi, samo, če bo ljudstvo zaupalo „modremu komunističnemu vodstvu“, se sedaj Tito sklicuje na decentralizacijo, da bi odgovornost prevalil na nižje organe.
Po petnajstih letih komunistične vladavine imamo danes pred sabo Jugoslavijo J kljub Inekolikšnemu zboljšanju v zadnjih letih z hipermoderno, čezmerno in deficitno težko industrijo, z zastarelo lahko industrijo in z nekaterimi modernimi industrijskimi podjetji za lahko industrijo v neprimernih krajih in brez strokovnega osebja. Kazno je, da bodo komunisti tudi kmetijstvo znova spravili v slep0 ulico.
Kak0 bi bilo mogoče ozdraviti materialni položaj v Jugoslaviji? Najnujnejši korak bi bil ta, da bi dali polje, delcem in obrtnikom popolno svobodo in da bi dovolili vsaj malo privatno obrt- Če že nočejo starih podjetij vrniti nazaj v privatne roke, bi bilo pa- ‘ metno, če bi ustanavljanje novih podjetij, ki bi delale bolj racionalno za trg, dovoljevali po privatni iniciativi. Deficitno težko industrijo more tako in tako rešiti samo soudeležba inozemstva v obliki naložbe novih kapitalov. Glavni pogoj za to bi bil zopet opustitev zastarelih doktrin in povrnitev k svobodi mišljenja in k polni pravni sigurnosti.
Družbeni plan za 1961 do 1965 iz-gleda, da kaže v drugo smer, celo v novo pojačanje investicij v težko industrijo.“
\
ROMAN RUS
Slovenska škofa med zasedanjem koncila
NJUN RIMSKI DOM
Nekoč je moral biti lep drevored; danes je strma asfaltirana p°t, na katero se ves čas naslanja visoko obzidje. Onstran tega so košata drevesa-
Pričenja nedaleč od tam, kjer pri veliki piniji prihajajo vlaki na vatikansko postajo. Potem se vijugasto vzpenja navzgor. Na njeni levi se majhne hišice obešajo ena na drugo. Na desni pa je ves čas samo zid.
Potem, se pot na mah znajde na vrhu griča. Tu se razširi v obširen -trg. Tam gleda nanjo prenovljeni Janezov stolp.
. Potem pa ostro zavije navzdol. Na eni strani je tudi tu neprestano obzidje. ¡Na drugi strani pa so prilepljene v strmo pobočje večje in manjše hiše. Na enem samem kraju so v obzidje v grič vdelali vrata, ki jih še danes odpro. Vodijo -v zakladnico vseh zakadnic sveta, v vatikanske muzeje-
Nedaleč nasproti teh vrat pa je majhna vila, zavita v bršljan in južpo grmičje; last dorotejk- Ozka, senčna steza obrasla z drevjem vodi s ceste pod nogami. Novembrski veter ga je nasul z dreves- (Nočna nevihta je osvežila temnozeleno barvo grmičja. Jutranje sonce je zasvetilo skozi drevesa vatikanskih Vrtov in obsijalo ravno ravno streha vile. Mimo hiti po cesti prvi avtobus. Ura je šest. 'Rimljani povečini še spe. Le v vili je luč, čeprav je vse tiho. Svetloba prihaja skozi okno v pritličju. Skozi je videti majhno kapelo- V njej dva, ki sta zatopljena v globoko molitev.
Tu je oaza, v kateri živita te dni slovenska kneza-
Najprej pristopi k oltarju mariborski škof dr. Držečnik. Bledica na' obrazu spominja na prestano bolezen, a sedaj je zopet ves poln življenja- Prinesel
NADŠKOF VOVK GOVORI PRE
Dne 8. novembra sem. naprosil slovenska cerkvena kneza za govore preko vatikanske in rimske radijske postaje. To sem storil po moinsignorju, ki je z njima v stalnih stikih. Ljubljanski nadškof je .govoril preko radijske po. staje dne 24. novembra 1962- Za oddajo sem mu med drugim stavil tale vprašanja:
1.	Vsi Slovenci smo z veliko skrbjo pričakovali, ali boste kljub hudi bo-lezni prišli na koncil ali ne. V veliko veselje nam je bilo, ko smo vas videli priti v koncilsko dvorano. F«s smem prositi, da bi nam povedali, kako ste potovali in kako je sedaj s potekom vaše bolezni ?
2.	Ali so se tudi Slovenci doma pripravljali na koncil?
3.	Slovesnost otvoritve koncila je bila izredno lepa, a zelo dolga. Bil sem na časnikarski tribuni, kakih deset metrov daleč od vas. Sam sem komaj vzdržal, zgto sem s strahom gledal k vam. Ste težko vzdržali? Kakšen vtis je ha vas napravila otvoritev koncila?
4.	Z velikim zadovoljstvom je vsa svetovna katoliška javnost ugotovila, da so iz tako imenovanih socialističnih dežel, iz Jugoslavije prišli na koncil skoro vsi škofje. Manjkajo samo nekateri; so bolni?
5.	Iz uradnih poročil o poteku koncila vemo, da boste razpravljali na koncilu o 70. shemah. V zvezi s prvim predlaganim osnutkom o liturgiji ste obravnavali modernizacijo liturgičnih obredov, vprašanje liturgičnega jezika in posebnosti misijonske liturgije. Slovenci smo v tem pogledu privilegirani; imamo marsikaj, kar sveta stolica doslej drugim narodom še ni dala, ali ne?
Zaradi bolezni se je nadškof Vovk odločil, da je na vprašanja odgovoril z en-otno izjavo, ki j0 je deloma prebral sam, deloma pa njegov tajnik.
Njegova izjava za poslušalce vatikanskega radia se pa glasi takole:
„V Rim sem prišel že 8. oktobra. Udeležujem se sej II. vatikanskega cerkvenega zbora. Mnogi m.e sprašujejo, če 'bom svojim dragim vernikom kaj spregovoril po vatikanskem radiu. Prav rad to storim. S tem bom zavrnil tudi domneve nekaterih, da se vsled bolezni že nahajam v rimski -bolnišnici.
Ker pa je čas v radiu odmerjen, zato sem to, kar vam želim, spregovoriti, napisal. Prav zadnji čas me pa muči tudi boiezen. na očeh. Zato sem naprosil svojega tajnika Franca Vrhunca, da
— OAZA MIRU
je v Rim svoje najdražje: Slomška, kateremu utira pot na oltar.
Za njim se počasi, sam, brez opore pomika k božji mizi ljubljanski nadškof. Bolezen mu jemlje moči. še stoji zravnan, še glasno bere božjo besedo. Ob darovanju pa mu opešajo noge; zato sede. Odmaknjen od sveta se pogovarja s Kristusom, ki je na oltarju. Težko diha. ¡Sam tega ne čuti: ves je predan, sveti daritvi. Sam se daruje vsega kakor Kristus: svojo bridkost, svojo bolečino, svoj0 nemoč, svoje življenje. Znova prejemi Besedo, ki daje tolažbo in moč, da je pot na Golgoto lažja-
V	somraku se sklanjata kneza pod križem. V kapeli ugašajo odsevi sveč.
Takrat pričenja oa daleč udarjati v to oazo šum velemesta- P°d vilo se ustavi črn avtomobil, z dvema črkama, v katerih je moja velika ljubezen. Pomenita mesto mojih prvih sanj, mojih prvih korakov življenja, mojega mladostnega veselja in bolečine- Tam je ta hip moja mati, ki se počasi poslavlja od sveta in. od mene.
Oba slovenska kneza sedeta v avto. še hip in zajame ju val koncilskih očetov, ki neprestano prihajajo čez Petrov trg. V pisani množici se pomikata v koncilsko dvorano. V njej zastopata slovenski svet: srce naroda, ki noče umreti; dušo ljudi, ki ni nihče ne more iztrgati ljubezni in besede Pastirja-
Davno je že odzvonilo opoldansko avemarijo, ko se vračata v svoj rimski dom. -S seboj nosita nove vtise, nove zapiske, nov študij, kateremu posvetita popoldne.
Spet so luči v kapeli, spet se dvoje postav sklanja pod križem.
Veter prinaša skozi okno prve kaplje dežja.
Večerni somrak zajema večno mesto-
KO VATIKANSKEGA RADIA
'bo, kar je v mojem imenu napisanega, prebral- (Do tu je po radiu govoril osebno nadškof, nato pa je bral njegovo izjavo g- Vrhunc)-
Razum,Ijivo je, da pričakujete posebej ¡besedo o koncilu, pa naj najprej prav po domače povem, kako je z mojo boleznijo, kako sem potoval v Rim, kakšni so bili moji vtisi ob začetku koncila in kaj od dosedanjih sej vesoljnega zbora
pričakujemo.
Meseca januarja 1963 bo minilo 11 let, odkar s0 mi odkrili težko sladkorno bolezen. Kljub vsakodnevnim injekcijam insulirra in številnim zdravilom, se je bolezen od lanske jeseni močno poslabšala. Vsa ta leta sem opravljal vse škofovske posle in tudi naporna birmova-nja so mi bila v veselje- Letos pa me je •bolezen premagala, še sem bil pri 49 birmovanjih in kanoničnih vizitacijah, a sodelovati sem mogel dobesedno le pri uentvi zakramenta svete birme, vs-drugo je opravljal gospod generalni vikar dr. Jože Pogačnik. Zcl0 sem hvaležen svojim vernikom, ker so mojo bolezen upoštevali, potrpeli z menoj in pri vsem tem bili še hvaležni in veseli, da je le škof prišel med nje. Velikokrat ponavljam: Kakor in dokler Bog hoče-V zaupanju v Boga res niti malo rišem dvomil, da se II. vatikanskega koncila udeležim, dasi se je bolezen prav zadnji čas slabšala. Tudi bivanje v Rimu spremlja križ bolezni. Sveti oče je prav zadnji čas prosil in priporočil, naj trpeči darujejo svoje trpljenje in žrtve za uspeh koncila- Prav rad to storim, zraven pa sv-ojo bolezen in svoje trpljenje darujem še posebej za svojo drago ljubljansko nadškofijo. Naj mi povedano ne bo šteto v hvalo, pač pa naj bo v znamenje vdanosti v voljo božjo. Ljubljanska škofija naj ve, da irr.a bolnega pastirja. Res, kakor in dokler Bog hoče.
V	Rim sem potoval z avtomobilom, katerega so mi prav v letošnjem jubilejnem letu naše škofije poklonili naši ameriški Slovenci- Dvakrat serr. potovanje prekinil in tako napor potovanja kar zmogel. Z menoj sta potovala g. generalni vikar dr. Jože Pogačnik in g. tajnik Franc Vrhunc, ki je vozil. Po tritedenskem bivanju v Rimu se je g. prelat vrnil domov, tajnik pa mi je v bolezni v pomoč. Odhod iz Ljubljane na prvi petek v oktobru zjutraj, je bil naravnost ganljiv. Uro odhoda sem. sporočil stolnemu kapitlju s prošnjo, naj bi z menoj v škofijski kapeli odmoli! molitev za srečno pot. Prav zadnji čas pred odhodom me je pa kapitelj naprosil, naj bi bile te molitve in slovo v
stolnici. Stolnica se je napolnila, g. stolni dekan, in prelat dr. Šimenc je spregovori! ganljive poslovilne besede in vsa cerkev je skupno zapela: „Marija skoz’ življenje“- Res, naj Marija vodi koncilske očete tudi na cerkvenem zboru.
Našo nadškofijo je izredno razgibala napoved II. vatikanske vesoljnega cerkvenega zbora januarja 1959. V vsako župnijo je prodrl glas o važnosti koncila. Povsod so verniki veliko skupno molili za njegov uspeh. Letošnje poletje so bile po vseh dekanijah posebno pobožnosti za uspeh koncila, ki so bile številno obiskane in so bile res iskren izraz sočutja s Cerkvijo.
Rožnovensko nedeljo se je zbrala velika množica na Brezjah, da koncil priporoči še Materi, kateri izroča naš narod vse važne -stvari. Stalna molitev Slovencev tudi sedaj spremlja dela koncila-
V	Jugoslaviji je 27 nadškofov in škofov, ki so bili poklicani kot -koncilski očetje na II- vatikanski cerkveni zbor. Za potno dovoljenje ni bilo težav. Vsi so prišli, razen treh, katere ovira starost in bolezen. Na začetek in potek bomo imeli vsi udeleženci neizbrisne spomine- Začetne procesije ob otvoritvi koncila dne 11. oktobra se zaradi bolezni nisem mogel udeležiti. Čakal sem na svojem mestu v cerkvi sv. Patra. Bolezen pa je bila trenutno pozabljena,^ ko sem videl in slišal sv. očeta in kon-
ŠKOF DR. DRŽEČNIK V OD
Mariborski škof dr. Držečnik je dovoli: razgovor za slovensko oddajo v rimskem radiu. Ob tej priložnosti ga je vodstvo radijske postaje (-povabilo na ogled novih radijskih prostorov za inozemske oddaje na cesti Via Po. Ravnatelj teh oddaj dr. Mariotti je poslal po škofa svoj osebni avtomobil. Ob njegovem px-ihodu v te nove radijske prostore ga je toplo pozdravil skupno s podravrtateljem dr. De Biasi-jem. Oba,-sta nato škofu razkazala nove radijske prostore, ki jih je škof tudi blagoslovil kot prvi škof, ki je bil v njih. Vsi radijski funkcionarji, številno tehnično osebje ter časnikarji s° bili presenečeni nad leno italijanščino, v kateri je govoril škof dr. Držečnik, ki jo, kot znano poleg drugih svetovnih jezikov popolnoma obvlada, ker je študiral na Gregoriani-
V	slovenski oddaji rimske radijske postaje dne 25. novembra 1962 se je nato med urednikom, te oddaje in škofom dr. Držečnikom razvil naslednji dvogovor, v katerem so si urednikova vprašanja in škofovi odgovori sledili takole:
Prevzvišeni, dovolite, da vam najprej izrečem v svojem in v imenu -vseh. slovenskih radijskih poslušalcev, pi:isrčen pozdrav in zahvalo, da ste se t<jko ljubeznivo odzvali moji prošnji.
Skupno z ljubljanskim nadškofom msgr. Vovkom predstavljate slovenski epi,skopat na II. vatikanskem koncilu; zato nas zanima vse, Icar nam lahko poveste o tem koncilu. Najprej bi vas radi prosili za nekaj besed o proslavi stoletnice smrti vašega predhodnika ha mariborskem škofijskem sedežu, božjega služabnika Antona Martina Slomška, ki se je vršila tik predno ste odpotovali- v Rim.
Proslave v spomin Slomškove stoletnice so se vršile v mariborski škofiji skozi vse stoletje. Duhovniki so že na spomladanskih pastoralnih konferencah obravnavali vprašanje 0 načelih in metodah Slomškovfe mladinske vzgoje. Na jesenskih pa vprašanje vzhodnega razkola ter 0 delu za zedinjenje po zgledu in v duhu škofa Slomška. V poletju so se vršile številne dekanijske proslave. Na njih s0 nastopali združeni pevski zbori iz posameznih dekanij. Glavna in zaključna proslava pa se je vršila v Mariboru 22. in 23. septembra. Pomenljivo je, da so se začetne slovesnosti na Slomškovem grobu 22- septembra zvečer udeležili tudi zastopniki državnih oblasti ter položili v grobnici na Slom.škovo krsto zlat venec s slovenskim trakom. Sklepna slovesnost se je izvršila nri Sv. Trojici v -Slov. goricah, ker so ti kraji po zaslugi škofa Slomška osi ali slovenski. Vse slovesnosti so potekle v najlepšem redu oh izredno veliki udeležbi vernikov, zlasti mladine. Mislim, da so te slovesnosti napravile na udeležence globo]? vtis, utrdile v njihovih srcih krščansko zavest in prepričanje, da imamo (Slovenci v -Slomšku
čilske očete, množico vernikov, prekrasno razsvetljeno baziliko in poslušal lepo petje Sikstinske kapele. Otvoritev koncila je bila zares nadvse veličastna. Doslej sem se, hvala Bogu, mogel udeležiti še vseh sej. Poseben, -spomin in vtis pa mi je zapustil afriški škof jezuit Chinchester, ki se je vpričo mene pri zadnjih stopnicah koncilskega vhoda mrtev zgrudil na tla zadet od kapi- Lepa smrt ob pomembnem delu-
Od koncila pričakujemo* vsi škofje in verniki veliko. Doslej smo razpravljali ziasti m.nogo o bogoslužju. Tozadevno imamo Slovenci že marsikaj. Že leta 1932 smo dobili prevod rimskega obred-nika. (Dobili smo pravico, da duhovniki delijo zakramente v slovenskem jeziku; diakon in subdiakon pa moreta pri slovesni sveti maši peti slovensko evangelij in berilo. Upam, da bo koncil v tem pogledu poklonil nam in vsem katoliškim narodom še -marsikaj.
Porabim; to priliko in se vsem dragim Slovencem lepo zahvaljujem za molitve, katere vršite zdaj v moji bolezni. Prav lepo pozdravljam sodelavce v škofijski pisarni, stolni kapitelj, teološko fakulteto in vse svoje drage -duhovnike in bogoslovce. Pozdravljam redovnike in redovnice in malo semenišče v Pazinu in v Vipavi- Božji blagoslov in božji mir bodi vedno z nami- Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta in Sina in sv. Duha naj pride nad vas in nad vami vedno ostane. Amen.
DAJI RIMSKEGA RADIA
zares priprošnjika pri Bogu, ki ga bomo mogli, kakor upam-o, nekoč častiti na oltarjih.
Kdaj se je pričel postopek za beatifikacijo škofa Slomška in kako je napredoval ?
Že ]eta 1912, ob 50-letnici Slomškove smrti, je dal škof dr. M. Napotnik pivo pobudo, da bi pričeli misliti in delati za uvedbo postopka za Slomškovo beatifikacijo. Prva svetovna vojna pa je te piv e načrte prekrižala, škofijski postopek ali -proces je pričel leta 1926 pod škofom dr. Andrejem Karlinom. Pospe-šev-atelj ali p-ostulator postopka je bil takratni kanonik dr. Ivan Tomažič, poznejši škof. Proces je naglo napredoval največ po zaslugi pok. prelata prof. dr-Franca Kovačiča. Ta je napisal obširen, zgodovinsko zelo temeljit življenjepis škofa Slomška, prepisoval Slomškove rokopise in sestavil tako imenovane „articulae“, to je odgovore na obrazec z 90 vprašanji, ki se nanašajo na kreposti in svetniško -življenje Slomška. Žal, da je dr. Kovačič umrl že leta 1936. Proces bi se mogel v nekaj letih zaključiti, a ga je prekinila -druga svetovna vojna. Posebna božja Previdnost je poskrbela, da akti procesa niso bili uničeni. Po končani vojni, žal, ni bilo mogoče takoj nadaljevati procesa- To se je zgodilo šele 1. 1954. Duša vsega dela je 'bil sedaj g. kanonik Fr. Hrastelj-Prvi del procesa — zbiranje spisov — je bil zaključen dne 2- oktobra, ko sem od cerkvenega sodišča prevzel akte procesa ter Slomškove spise in prepise vseh njegovih rokopisov. Teh spisov in prepisov je bilo toliko, da so napolnili zaboj, ki je tehtal nad 70 kg: Delo je bilo torej dovršeno tik pred mojim odhodom na cerkveni zbor.
Srečno naključje je torej hotelo, da ste ob prihodu na koncil pripeljali s seboj tudi vse listine 6 končanem škofijskem postopku za Slomškovo beatifikacijo. Sedaj je na vseh Slovencih, da se priporočamo Slomšku in se z molitvami zatekamo k Bogu, da bi nam, naklonil, da bi imeli čim-prej Slovenka proglašenega blaženim in nato svetnika. Toda za izvedbo postopka, so potrebna tudi precejšnja, materialna sredstva, ali ne?
Gotovo je, da bodo potrebna materialna sredstva. Že samo pregled vseh Slomškovih spisov bo združen z znatnimi stroški. Sedaj pripravljamo natis kratkega življenjepisa v italijanskem jeziku, da ga bomo mogli izročiti kardinalom, in uradnikom obredne kongregacije. Zato vabim -Slovence, zlasti na Koroškem, Goriškem in drugod v tujini, da bi v ta namen prispevali. V kratkem bo kongregacija za sv. obrede potrdila pospeševatelja ali postulatorja za Slomškov proces, ki bo zbiral prispevke in vodil .račune o izdatkih.
Zaradi obolelosti prevzvišenega msgr. Vovka ste bili edini slovenski škof, ki je šel v slovesni procesiji preko trga sv. Petra k otvoritvi koncila v vatikansko baziliko. Ali nam
lahko poveste nekaj svojih vtisov o otvoritvi koncila?
Otvoritev koncila je bila edinstvena, doslej največja slovesnost te vrste v zgodovini Cerkve. Poseben poudarek ji je dalo izredno lepo vreme, čudovito sinje nebo, ki se je tik pred pričetkom slovesnosti zjasnilo. Ponoči in zjutraj je namreč deževalo. Izgledalo je, da bo začetek zelo žalosten. Nenadna sprememba vremena je izredno povzdignila svečano razpoloženje. Ne morem opisati občutkov, ki so me navdajali, ko sem šel v dolgi procesiji škofov preko trga sv. Petra. Poleg mene je korakal neki škof domačin iz Afrike- Ves čas sem mislil na Gospodove besede: „Ti si Peter Skala in na to Skal0 bom sezidal svojo Cerkev.“ Ta sprevod je -bil čudovita podoba, simbol Cerkve, ki nezmag-Ijiva koraka skozi stoletja. Hv-aležen sem Bogu, da sem smel sodoživeti ta edinstveni prizor, ki mi bo ostal neizbrisno v spominu-
V smislu pravilnika o koncilskih delih ste na prvih koncilskih sejah izvolili po 15 članov za vsako desetih koncilskih komisij, dočim jih je po devet imenoval sveti oče. Slišali smo, da ste bili na neki listi predlagani tudi vi. Veseli smo, da vživate tudi med koncilskimi očeti tako velik ugled in priznanje. V koncilskih komisijah so štirje člani jugoslovanskega episkopata: msgr. Šeper, msgr. Pichler, msgr. Bukatko in msgr. Franic. Če upoštevami, da je bilo nad 2400 kandidatov, je zastopstvo zadovoljivo, ali ne?
To zastopstvo je izredno veliko. Jugoslovanski škofje, 24 po številu, predstavljamo samo en odstotek med 2.400 škofi, ki so zbrani na koncilu. Med 250 člani, ki so bili izvoljeni ali imenovani v komisije, bi imeli torej pravico le do dveh ali največ treh- S štirimi člani smo torej lahko zelo zadovoljni.
Zgodilo se je pi'vic v zgodovini Cerkve, da ste na sedanjem 21. ali II. vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru obravnavali vprašanje liturgije t. j. češčenja, ki ga izkazuje Cerkev Bogu. — Liturgično življenje je bilo nekoč v Sloveniji zelo razširjeno. Ali bi nam lahko povedali, kako je sedaj z njim?
Liturgično gibanje in z njim liturgično življenje doživlja v Sloveniji v povojni dobi resničen preporod in poglobitev. Vse versko življenje in delovanje duhovnikov je danes sredotočeno na Cerkev in cerkveno bogoslužje. Duhovniki in verniki se vedno bolj zavedajo neizmernih zakladov, ki jih vsebuje 'bogoslužje^ predvsem sveta maša. -Sodelovanje vernikov pri sveti maši vedno bolj napreduje, število svetih obhajili narašča. Seveda to ni povsod enako- Napredek je odvisen od -tega, •kako so posamezni duhovniki zavzeti za liturgično obnovo.
Prevzvišeni, ne upam se vas več dalje zadrževati. Zanima me pa še kako prenašate rimsko podnebje. Nešteto škofov je namreč v zadnjih deževnih tednih obolelo v Rimu.
Na rimsko podnebje sem, hvala Bogu, navajen. Preživel sem namreč kot bogoslovec v Rimu kar sedem let. Zato se tudi sedaj zelo dobro počutim v rimskem podnebju, predvsem pa v prijetnem. duhovnem ozračju v središču Cerkve- Žal mi je le, da prevzvišeni ljubljanski škof mnogo trpi zaradi svoje bolezni- Pooblaščen sem, da sporočim vsem Slovencem doma in izven domovine rljegov pozdrav in ga priporočam. v molitev, posebej St priprošnji božjega služabnika Slomška.
VOVKOV ŠKOFOVSKI JUBILEJ
Med trajanjem prveg-a dela vatikanskega koncila je ljubljanski -nadškof msgr. Vovk dne 1- decembra slavil 16-lenico škofovske posvetitve. Ta dan je prebil v zbranosti in molitvi. Ta dan so se g-a spominjali z molitvijo tudi Slovenci doma in v svetu ter ji pridruževali prošnje Bogu, da bi mu povrnil zdravje-
MARIBORSKI ŠKOF DR. DRŽEČNIK
pa je 2- decembra posvetil v novomaš-nika v kapeli slov. šolskih sester v Gr-ottaferrati štajerskega rojaka Štefana Faleža. Slovesnosti se je udeležilo številno zastopstvo (Slovencev v Eimiu-Po zaključku prvega dela koncila je škof dr. Držečnik 9. decembra odpotoval v sveto deželo> odkoder se je vrnil v Rim dne 19. decembra, nato pa odpotoval v Slovenijo.
«

Prinašamo zanimiva razmišljanja in predloge g. Zdravka Novaka iz Severne Amerike o problemu, kako rešiti, vzgojiti in usmeriti v slovenskem duhu našo izseljensko mladino. Daši imajo Novakove misli za osnovo razmere v Severni Ameriki, so zanimive in koristne za vse slovenske izseljence. V Argentini je nekaj misli g. Novaka praktično že izvedenih. Tako n, pr. tečaj za srednješolsko mladino, ki se vrši v Slovenski hiši v Buenos Airesu že od velike noči lanskega leta, t. j. od leta 1961 naprej in ga vodi g. Marko Kremžar. Pa tudi slovenska akademska mladina je imela pod okriljem svoje stanovske organizacije, Slovenskega kat. akademskega društva, že nekaj priložnostnih tečajev.
Ko smo meseca maja 1945 zapustili domovino in odšli preko meje, nismo tega storili samo zato, da si rešimo golo življenje, ampak tudi zato, da svetu pokažemo, da smo proti komunizmu, ki je bil našemu narodu vsiljen od zunaj. Domovino smo pa zapustili tudi zato, da v tujini delamo na to, da zmagata v domovini pravica in svoboda,
Tisti dan, ko smo se Slovenci kot begunci znašli v tujini, smo bili postavljeni pred popolnoma nove naloge. Največja med njimi je bila, da ohranimo tudi v tujini svojo narodno zavest in svoje versko prepričanje in se kot taki pripravljamo na povratek v domovino.
Da si ohranimo svoj0 narodno samobitnost in zavest smo po taboriščih s trudom in naporom, — pa tudi z veliko ljubeznijo delali na prosvetnem in kulturnem polju: ustanavljali slovenske šole, odre, pevske zbore, telovadna društva in se udejstvovali v športu, tako, da v tem pogledu skoraj nismo nazadovali, četudi smo imeli večkrat na razpolago samo primitivna sredstva-
Da si ohranimo na višini svoje versko prepričanje, je večina gojila globoko versko življenje, tako, da smo v tem pogledu še napredovali. V tem pogledu je bilo le malo izjem in kolikor jih je bilo, je bila krivda posameznikov.
Naša zavest, da smo Slovenci in protikomunisti, je bila vedno močna in živa-
V ČEM JE TOREJ PROBLEM?
Zaradi svoje nesposobnosti, tiranije in slabega gospodarstva, bi komunizem v Sloveniji in Jugoslaviji že zdavnaj propadel in se zrušil tako globoko, da bi bilo možno misliti na demokratično -vzpostavitev vlade v Sloveniji. Toda tisti, ki so nam leta 1945 komunizem vsilili, ga sedaj z milijoni podpirajo, da se drži na vladi-
Malo je zato verjetno, da bi se komunizem v Sloveniji zrušil preje, kot se bo zrušil po vsem svetu. Visled tega je možno, da bo stara politična emigracija preje legla v grob, ali pa vsled starosti postala nesposobna koristiti domovini v času, ko bo domovina pomoč emigracije potrebovala.
Naš največji problem je v odgovoru na vprašanje:'Ali je naša mladina sposobna prevzeti naloge slovenske politične emigracije? Ali ima toliko slovenske in katoliške zavednosti, da lahko jasno spozna potrebo po gojitvi slovenske in katoliške zavesti, da bo zmožna borbe proti komunizmu in močna dovolj, da se odzove klicu domovine, kadar bo prišel čas, da domovini pomaga-
NAŠA MLADINA
Tradicija vsakega naroda je, da mladina prevzema od starega rodu njegove naloge in njegova mesta, da ne samo
nadaljuje svoje tradicijo, ampak da tudi na vseh poljih svojega udejstvovanja napreduje. Kakor kmečki sin prevzame posestvo po svojem očetu, tako je mladina dolžna sprejeti naloge svojih prednikov.
Četudi nismo računali s tem,, da bo morala naša mladina kdaj sprejeti naše naloge politične emigracije, vendar je bila od prvega dne, ko smo stopili na tuja tla, ona naša največja skrb.
Vsakdo se je trudil, da je svojim otrokom predvsem preskrbel še dodatne hrane, ker taboriščna ni bila zadostna. Skrbeli pa nismo za mladino samo v telesnem pogledu, ampak sm0 skrbeli tudi za njen duševni, moralni d n kulturni razvoj.
Po vseh taboriščih smo ustanavljali slovenske šole, imeli smo povsod tudi slovenske gimnazije in naši ljudje so prispevali tudi od tistega malega kar so imeli, precejšnje zneske za mladino, ki je študirala na univerzah. Naj omenim samo nabirke za študente v Grazu.
Tako naši mladini ni ničesar manjkalo v duhovnem in kulturnem, oziru. Lahko rečemo, da je bila begunska mladina v marsičem na boljšem, kot ona, ki je ostala v domovini.
Čas pa prinaša sVoje. Ko smo se razselili iz taborišč smo sicer za mladino še ohranili slovenske šole in slovenske tečaje ob sobotah in nedeljah. K0 pa mladina dorašča in vstopa v višje šole in univerze, se tam popolnoma vto-pi v študij, ki je seveda v tujem jeziku in slovenskega sploh ničesar več ne pogreša-
Običajno mladina bodisi da študira dalje, ali pa če gre v službo, zgubi še tisto malo slovenske zavednosti, kar je je ostalo iz ljudskošolskih let.
Večina slovenske mladine sprejema tujino kot svoj0 prav0 domovino, kot svojo edino domovino, kot svoj0 stalno domovino. Tujino jemlje kot tisto zemljo, kateri dolguje svoje spoštovanje, svojo ljubezen in svojo vdanost.
Ob priliki IV. konvencije akademskega društva SAVA v Torontu so priredili tudi razgovor o slovenstvu v obliki „Panel discussion“. Vodja skupine je bil dr. Jože Bernik. Na vrsti je bilo vprašanje „Kaj pomeni meni kot izobražencu slovenski svet?“ Neki akademik je odgovoril bledeče:
„Meni je na to vprašanje težje odgovoriti, kot se morda zdi- Sam se ne spominjam ničesar o Sloveniji. Kar vem o Sloveniji, je to, kar sem izvedel od drugih ljudi, tako, da za mene Slovenija nima tistega pomena, kot za starejše ljudi, ki so tam živeli- Zato zame ni Slovenija slovenski svet, ampak tam, kjer se zbirajo Slovenci, kjer se poje slovenska pesem ali govori slovenski jezik.
Iz tega lahko vidite, da ne smatram
ZDRAVKO NOVAK, Cleveland:
MAS MAJVECJI PRO
za svojo domovino Slovenijo, če že moram izbirati domovino, potem lahko rečem, da bolj smatram Ameriko za svojo domovino, kakor pa Slovenijo. Vedno pa se spominjam, da sem Slovenec v ameriškem svetu. In kakšen naj bo moj odnos do tega sveta? Očividno mi iz strokovnega področja ne more nuditi ničesar. Zato se raje obrnem na Ameriko, kjer se vidi naprednost. Vsi stiki, ki sem jih imel s Slovenci, so družabnega značaja. Tu bi lahko rekel, da se skoraj vse moj® družabno življenje v Ameriki suče okrog slovenskega življa. Slovenstvo mi je dalo kulturo in jezik, občutek pripadnosti, ni mi pa dalo domovine in sredstev za življenje. Ni pametno misliti, da bomo nekega dne prijezdili na belih konjih v Slovenijo kot osvoboditelji od komunističnega režima.
Slovenski izobraženec v Ameriki mora gledati predvsem na to, kako se bo zboljšalo njegovo stanje tukaj v Ameriki, ne pa v Sloveniji.
Vsi priznamo, da hočemo obdržati v emigraciji slovensko narodno zavest, kakor nam je povedal na lanskem zborovanju gospod Novak v svojem govoru. Rekel je, da se edino narodna zavest lahko obdrži stalno. Meni se pa zdi, da tudi narodna zavest ne ostane, če pa narod nič ne pomeni, to se pravi, da iga svet nič ne posluša. Igrice o kmečkem življenju in narodne pesmi ne pomenijo dosti človeku vzgojenem v Ameriki ali Kanadi. Bolj se bomo uveljavili in več bomo pomenili kot Slovenci, če si bomo pridobili dobro izobrazbo in zasedli važna službena mesta v ameriškem javnem življenju. To bo največje zadoščenje za nas same in priznanje za vse Slovence.“ (Vestnik SAVE nov.-jdec. 1961, stran 10).
To je precej odkrita izjava slovenskega mladega, študiranega človeka, ki se je vsaj toliko potrudil, da je sploh hotel o teh stvareh razpravljati. Iz te izjave se vidi, kako mladim, ljudem v tujini manjka narodne izobrazbe.
KAJ PA SLOVENSKA ŠOLA?
Mnogi naši ljudje so prepričani, da naše slovenske sobotne šole in tečaji zadostujejo za izobrazbo slovenske mladine v tujini. To je prav tako, kakor če bi pričakovali, da pridejo iz ljudske šole zdravniki, učitelji duhovniki, inženirji itd.
Namen ljudske šole je naučiti našo mladino slovenskega branja, pisanja in slovenskega verouka, da ji lahko damo v roke note, ali vlogo za igro, to se pravi, da jo toliko vzposobimo v slovenščini, da lahko pristopa v slovenska kulturna društva. Za več pouka skoraj ni časa. Pa če bi tudi imeli, dovolj časa, ljudskošolska mladina še ne more vsega razumeti, kar smo ji dolžni dati-
Za drugje po slovenskih naselbinah po svetu mi ni znano, za Združene države Amerike pa vem, da naši mladini nečesa manjka. Večina naše mladine sodeluje v pevskih, dramatskih, telovadnih in raznih drugih organizacijah, pa je vendar zelo narodno nezavedna. Vsi se trudimo, da bi ji dali česar ji
manjka, zato ustanavljamo vse mogoče organizacije, a se ne zavedamo, da vse te organizacije razmer ne morejo popraviti-
Pa če bo tudi mladina imela veliko narodno zavest, saj bi ne vedela, kaj če z njo početi. Mladina ve, da mi stari z‘njo nism0 zadovoljni, a tudi ne ve, kaj mi od nje pričakujemo, kaj je njena dolžnost-
Razmere postajajo take, da bomo Slovenci v svetu izgubili svoj0 mladino, ne samo, da ne bo nikoli izvršila svoje naloge koit emigrantska mladina, ampak jo lahko zgubimo za slovenstvo sploh. Zgubila se bo in utonila v tujini, ne da bi kdaj pomislila, da je del slovenskega naroda.
Naša mladina se malo ali nič ne zanima za naloge, ki jih imamo kot emigranti. Ne zanima se za delo in organizacije, ki smo jih dolžni vzdrževati kot slovenski politični emigranti. Ne, da se zanje ne zanima, jih dobesedno ignorira in bagatelizira.
Če govorim, za Slovence v Združenih državah Amerike, potem m-orem z ozirom na gornje ugotovitve izjaviti, da slovenska mladina v sedanjem položaju ni zmožna prevzeti nobene naloge slovenske politične emigracije.
Staronaseljenci v ZD Amerike so v prvih letih, ko so se naselili, najprej postavili slovenske cerkve, nato narodne domove in šole. V teh šolah so poučevali tudi slovenščino, a so z leti omagali. V tistih družinah, kjer so govorili slovensko, otroci drugega rodu še znajo slovensko govoriti, v tretjem rodu pa nihče več ne zna slovensko. Slovenski staronaseljenci so 'bili večinoma preprosti ljudje, ki so odšli od doma, da v svetu najdejo boljši kos kruha. Večinoma so bili iz stare Avstrije. Morda so imeli par let ljudske šole, M jim ni dala nobene narodne zavednosti. Zato tudi od njih ne moremo pričakovati, da bi otrokom vcepili kako narodno zavest. Sedaj po prihodu novonaseljencev — nas političnih emigrantov — se pa fuidi v tretjem rodu vzbuja želja po znanju slovenskega jezika.
KAKO SMO ZAŠLI V TEŽAVE?
Ako bi se mogli, mesto da smo se morali razseliti po svetu,’ vrniti v domovino, potem bi seveda danes he imeli problemov z našo mladino-
V svetu pa se je hotela naša mladina tako pri študiju kot pri delu čim-preje prilagoditi in se izenačiti z domačo mladino tako 'v jeziku kot v navadah bodisi v šoli, pri delu, na zabavi ali na ulici. V tujih šolah so povsod poveličevali samo svojo veličino, četudi je bila mnogokrat samo na papirju.
Seveda so vse to dejstva, ki jih ne moremo odstraniti, ampak moramo z njimi računati, ako hočemo rešiti mladino svojem.u narodu.
Doslej smo v tem pogledu premalo storili. Ako hočemo mladino ohraniti svojemu narodu, moramo storiti kaj več-
REŠITEV PROBLEMA
Ko sem s tem in onim razpravljal o problemu naše mladine, so bili mnogi mnenja, da naj vse ono, kar naši mladini manjka, .ko zapusti slovensko šolo ali tečaj, nadomeste starši.
Res je, da starši lahk0 veliko pomagajo k rešitvi problema, a sami problema rešiti ne morejo. Kakor oče-zdravnik ne mPre usposobiti svojega sina za zdravnika, profesor za profesorja, tako tudi starši sami tega problema ne morejo rešiti. Problem je pretežak in prevelik, da bi ga ,mogli starši sami rešiti. Ta problem zahteva sistematične rešitve p0 dobro izdelanem načrtu, ki ga mora rešiti slovenska skupnost. Da je rešitev tega problema samo zadeva staršev, trdijo taki, ki sami nimajo otrok.
Kje je torej rešitev?
Rešitev problema bi bila v tem, da bi v vsakem krajlu, kjer je več Slovencev naseljenih, ustanovili poseben mladinski tečaji za mladino, ki je zapustila slovensko (sobotno šolo in. vstopila v srednjo ali višjo šolo.
Vsak narod pozna ustanovo, ki ji pravimo tečaj. V domovini smo poznali abiturientske tečaje, razne , trgovske tečaje itd.
Neke vrste tečaj je bil tudi vojaški kadrski rok. Obramba države je zahtevala, da je bil vsak državljan usposobljen in izvežban za obrambo domovine, a vsi državljani niso mogli biti po poklicu vojaki.
Zato mislim, da bi tudi mi lahko nadomestili pri naši mladini manjkajočo narodnoi izobrazbo z ustanovo, ki ji pravimo —- tečaj.
KAKO TEČAJ ORGANIZIRATI?
Kakor smo že omenili, naj bi prirejali mladinske tečaje v vsakem kraju, kjer je večja slovenska skupnost.
Ustanovi naj se poseben, stalen odbor, ki naj bi imel sledeče naloge:
1- Izdelati seznam slovenske mladine
V	svojem .okraju; 2. povabiti mladino-na tečaj; 3. izdelati program tečaja; 4. določiti čas in kraj tečaja; 4. poiskati zadostno število predavateljev; 6- organizirati mladino, ki bi tečaj končala.
Če so starši res dolžni ta problem rešiti, potem je gotovo njihova največja naloga, da zastavijo ves svoj vpliv in svojo besedo, da se bodo njihovi dora-ščajoči otroci tečaja udeležili.
Čas in kraj tečaja sta gotovo važna.
V	kakem kraju bodo morda zimski meseci bolj ugodni, drugod zopet poletni. .Naj spomnim samo na razne študijske
tečaje, ki so jih organizirale razne ustanove v poletnih -mesecih za dijaštvo po-raznih krajih Gorenjske med počitnicami-
Kar tiče predavateljev je gotovo dolžnost inteligence v vsakem kraju, da si porazdeli predavanja, ki -bodo predvidena.
NAMEN TEČAJEV
Namen tečajev bi bil v glavnem trojen:
I.	Navdušiti mladino za vse, kar je slovenskega;
MILOVAN DJILAS :
Moji razgovori » Stalinom
,Razgovori s Stalinom — Conversation with Stalin je zadnja Djikr-sova knjiga, ki je izšla nedavno v ameriški založbi Horcourt Brace and World Inc.,’ katere predsednik je William Jovanovich- Ker v njej Djilas odkriva stvari, ki sedaj niso ugodne za Tita in njegove sodelavce, so ga sedanji komunistični oblastniki v Jugoslaviji dali zapreti in obsoditi na večletno ječo. V ta namen so celo spremenili kazenski zakonik m vanj vnesli določila za obsodbo izdajanja „državnih tajnosti“. Djilas prestaja zaporno kazen v kaznilnici v Sremski Mitroviči, kjer tudi čaka na razsodbo Vrhovnega sodišča zaradi pritožbe, ki jo je vložil njegov zagovornik -proti zadnji obsodbi, ki vsebuje tudi določila, da se zaplenjajo tudi vsi Djilasovi dohodki, ki bi jih imel od prodaje svoje knjige „Razgovori s Stalinom“ v
inozemstvu-	!
Nekatere zanimivosti te knjige prinašamo v naslednjem v glavnem po prostem opisu, važnejše odstavke pa dobesedno.
V začetku marca 1944 je odhajala j darilo puško, ki je bila izdelana leta iz bosanskega Drvarja v Moskvo prva j 1941 v partizanski tovarni v Užicah in partizanska delegacija. Poslal jo je Ti-, pa nekaj ročnih, izdelkov bosanskih to, da bi dosegla pri Stalinu in preko I kmetov, med drugim tipične opanke iz njega pri zahodnih zaveznikih, med- j neu-strojenega usnja, narodno priznanje partizanske vlade vi Iz Drvarja je delegacija odpotovala Jugoslaviji. Kot vodilni član je bil pri- j z letalom v Bari v Italiji, kjer je bilo ključen delegaciji Milovan Djilas, ki je -• oporišče za jugoslovanske partizane, bil tedaj majožji Titov sodelavec. Malo j Od tam so nadaljevali pot preko Malte, pred -odhodom delegacije, to je v fe- j Severne Afrike, Kaira in Bagdada proti bruarju 1944, je prispela k partizanom ! Teheranu. Ves čas svojega bivanja na -prva sovjetska vojaška misija, dočim j ozemlju, zasedeiiem po Angležih, je bila s0 Angleži že devet mesecev prej, v j partizanska delegacija do njih skrajno maju 1943, spustili s padali svojo vo- i nezaupljiva in rezervirana. Posebno so jaško delegacijo k partizanskemu po- j se bali partizani angleške obveščevalne
T vi	j. _ y _	in lrov *1 n (1o_
veljstvu.
Partizani, ki so odhajali v Moskvo, So sklenili vzeti s seboj nekaj daril za svojega oboževanega vodjo Stalina. Ker niso mogli najti drugega, So izbrali kot
službe, to pa že posebno zato, ker je de legacija nosila s seboj v Moskvo ves tajni arhiv komunistične partije Jugoslavije.
Ko iso pristali na -nekem angleškem
letališču v -bližini Bagdada, je Djilas videl hangarje, -ki so bili prerešetani od krogel. Povedali so mu, da je tam nedolga poprej prišlo do težkih bojev med angleškimi četami in upornimi arabskimi domačini, katere so nahujskali in vodili nemški agenti.
Iz Teherana je delegacija odletela s sovjetskim letalom v Moskvo, kjer s-o jih seveda nadvse prijazno sprejeli. Prišli so v stik s starimi jugoslovanskimi komunističnimi emigranti, ki so bili že dolga leta pred vojno v Moskvi. Djilas pravi, da -so bile vrste teh starih komunistov močno razredčene zaradi Stalinovih čistk, ki jih je izvajal pred vojno.
Poleg teh emigrantov je delegacija našla v Rusiji tudi takozva.no jugoslovansko brigado, katero so Sovjeti tedaj vežbali v okolici Moskve. Vojaki te brigade -s0 po večini 'poprej pripadali nekemu hrvatskem.u polku, kateregUj je Pavelič v znak solidarnosti -s Hitlerjem poslal na vzhodno fronto. Ta polk je bil pri -Stalingradu razbit in ujet, iz vojakov pa so Sovjeti — p0 predhodni čistki — formirali posebno brigado. Obdržali -so celo prejšnjega poveljnika Mesiča, pač pa so -dodali brigadi politične komisarje. Djilas je obiskal vojake in pravi, da so bili, -kljub silno mrzli ruski zimi, nastanjeni v slabo zgrajenih zasilnih barakah in da s-o jih sovjetski inštruktorji vežbali v majstrožji pruski disciplini.
Kljub temu, da je Djilas delal na vse
ud ui fcestai § oiannom ali Molotovom, je trajalo več tednov, preden je prišlo do tega sestanka. Med tem je jugoslovanska delegacija na povabilo sovjetske vlade obiskala neposredno zaledje bojišča v Ukrajini, kjer je tedaj poveljeval maršal Konjev. Odleteli so z letalom v majhno ukrajinsko mesto Uman, kjer je Djilas- na -svoje veliko začudenje ugotovil, da se je sovjetski režim posluževal na vse načine domovinskih in celo verskih čustev prebivalstva, da bi se otresel nemškega napadalca. Ko jim je šlo za kožo, so Sovjeti začasno prepovedali vsako protiversko propagando in s0 celo podpirali pravoslavno cerkev. Uvideli so namreč, da komunizem sam na sebi .ni zmožen rešiti Rusije. Djilas pravi, da je n. pr. pravoslavni škof v Umanu imel s svojimi p-ozivi na odpor proti Nemcem veliko več uspeha med ljudmi kakor pa glavni tajnik ukrajinske, komunistične partije. Na splošno pa Djilas ni videl med ukrajinskim ljudstvom navdušenja za borbo, pač pa mu je padla v oči pasivnost in brezbrižnost prebivalstva do Sovjetov.
Nadalje je bil Djilas zelo iznenaden, ko je pri nekem banketu v glavnem stanu maršala Konjeva videl, kako so se sovjetski oficirji gostili z. najbolj izbranimi jedili in pospravili ogromne količine alkohola, dočim je prebivalstvo neusmiljeno stradalo zaradi vojne.
Sredi banketa pa je nenadoma prišlo sporočilo, naj Djilas in partizanski general Terzič takoj odpotujeta v Moskvo na sestanek s Stalinom, še tisti večer je Stalin oba -sprejel v Kremlju. Pri sestanku sta bila navzoča še Molotov in general Žukov.
-Djilas pravi, da je sestanek s Stalinom za njega pomenil višek sreče in blaženosti. Vse, kar je bilo -v zvezi s Sovjetsko Zvezo in s Stalinom, je bilo pri jugoslovanskih -komunistih predmet oboževanja in fanatičnega občudovanja. Stalin sam jim je bil nekakšen polbog in vse kar je rekel, izjavil ali st-oril, je bilo sprejeto z neomajno vero. in navdušenjem. Tako omenja DjiLas, j da je komunistično vodstvo v Jugoslaviji bilo v začetku vojne sveto prepri-
I čano, da bo vojne konec leta 1942 in J sicer iz preprostega vzroka, ker ‘je Sta-, j lin tako rekel! Ko p,a se njegova pre-| rofcba ni uresničila in je vojna trajala j dalje, ni Stalinov ugled prav nič padel, i am.pak so slepo verovali še vedno vanj. j Glavni predmet prvega razgovora j med Djiiaso-m in Stalinom je bilo. pri-I znanje Titovih partizanov kot zakonite l jugoslovanske vlade. Stalin in Molotov i sta smatrala, da zaradi zahodnih za-j veznikov čas za tako priznanje še ni i zrel- Obljubila pa -sta vso pomoč, čim i bi se pokazala v mednarodni politiki. J ugodna prilika. Nadalje je bilo sklenjeno, da bodo Sovjeti zaprosili Angleže,.


EM V IZSELJENSTVU
II.	vzbuditi zanimanje pri mladini za vse, kar je slovenskega;
III.	vcepiti v mladino čut soodgovornosti za ©vojo domovino-
SNOV PREDAVANJ
Snov predavanj bo gotovo skladna z namenom, ki ga hočemo s tečajem doseči. Prvi del predavanj bo obsegal tvarino, ki bo mladino navdušila za vse, kar je slovenskega. Tako naj bi v prvem delu predavanja zavzemala sledečo snov:
1.	Zemljepisni oris Slovenije, nje lepote in važnost v delt: Evrope, kjer se nahaja. Predavanje naj spremljajo slike.
2.	Kratek oris zgodovine, zlasti ustoličenja karantanskih knezov, oholega graščaka in podložnega kmeta, turške vpade, protestantizem, težnja Slovencev, da se otresejo nemškega jarma, doba okoli leta 1848, narodni tabori, slovenska kulturna društva, telovadna društva, Katoliško akcijo in pa borbo proti komunizmu.
3.	Opis in predvajanje naše narodne pesmi-
4.	Opis in prikaz naše narodne noše.
5.	Slovenska beseda.
6.	Slovenska knjiga. Slovensko časopisje-	N
7.	Veliki slovenski možje, ki so dvig- • nili slovensko narodno zavest in dvignili Slovence v najbolj kulturen narod.
8.	Slovensko izseljenstvo.
V	drugem delu predavanj vzbuditi v mladini zanimanje za delo za slovensko stvar-
1.	Poglejmo druge narode, kako delajo zD svoj0 domovino. Njihovo delo je naredilo njihove domovine velike in slavne.
2.	Na tisoče študentov iz azijskih in afriških držav študira na evropskih in ameriških univerzah, da se bodo vrnili v domovin0 kot zdravniki, profesorji, inženirji, politiki, gospodarstveniki.
3.	Imeli smo Slovence svetovnega slovesa. Tu je prikazati osebnosti in dela tistih Slovencev, ki so dosegli svetovni sloves.
4.	Omenimo, kako se drugi narodi zanimajo za nas Slovence: V Monte-reju v Kaliforniji je vojaška akademija za jezike- Med 64 jeziki je bila odbrana tudi slovenščina. Tam imamo štiri slovenske profesorje. Po ameriških univerzah je vedno večje zanimanje za slovanske jezike, literaturo in razvoj. Mnoge univerze ustanavljajo slovanske pa tudi slovenske knjižnice in izdajajo posebne bibliografije o izdanih delih-
V	tretjem delu predavanj pa vcepimo naši mladini odgovornost za slovensko domovino.
1.	Smo udje slovenskega naroda in s tem dejstvom se moramo sprijazniti in smo zato dolžni se za svojo domovino zanimati, ji pomagati do svobode in časti.
2.	Gojiti moram0 v sebi in drugih slovensko zavest:
Slovenec sem! Tako je ,mati d’jiala, ko me je dete pestovala!
Zatorej dobro vem: Slovenec sem-
3.	Zavedati se moramo:
Slovenci smo narod z globoko katoliško tradicijo;
Slovenci smo vzgojeni v narodnem ' duhu;
Slovenci se ločimo od drugih narodov, da skupno opravijam0 svoje molitve; Slovenci radi prepevamo poštene slovenske pesmi;
Slovenci ljubimo pošteno branje; Slovenci hranimo svojo narodno zavest doma in v tujini.
V	slovenskih, družinah se vedn0 govori slovensko, Be prepeva domača slovenska pesem, slovenska knjiga ima čaSitn0 mesto v vsaki slovenski hiši, dobri slovenski časopis redno prihaja v slovensko družino, slovenska molitev sc ohranja iz roda v rod.
4.	Slovenska skupnost.
V	domovini smo imeli svoje vaške, srenjske, občinske in župnijske skupnosti. Ponosni smo bili na vse, kar smo skupnega zgradili na gospodarskem, kulturnem in verskem polju.
V	tujini ima skupnost še večji pomen. Lahko trdimo, da bo ohranil svojo narodno zavest, svojo vero, svoje poštenje samo tisti, ki se bo zvesto držal slovenske skupnosti.
Slovenska skupnost v tujini vzdržuje slovenske šole, cerkve, narodne domove. Slovenska skupnost nam daje priliko, da se kulturno udejstvujemo in se udeležujemo poštene slovenske zabave in razvedrila.
Gojimo svoijo narodno zavest, govorimo slovensko, molimo skupno po družinah, pojmo slovenske pesmi, radi berimo slovenske knjige in časopise, udeležujmo gie sivojih prireditev, sodelujmo pri slovenskih organizacijah.
5.	Naše poslanstvo.
Mi sm0 v tujini, ker nismo hoteli živeti pod komunizmom, ki nam je bil vsiljen. Tri leta je trajala v (Sloveniji revolucija, na tisoče naših najboljših ljudi je padlo v tej borbi in po treh letih naša borba ni bila venčana zmago. Umaknili smo se. Vetrinj. Slovenska narodna vojska- Vrnitev desetih tisočev in njih smrt.
V	Sloveniji je zavladal komunizem-Domovina trpi že dve desetletji pod jarmom brezbožnega komunizma. Nas čakajo sedaj velike naloge, da pomagamo domovini, da se reši okovov komunizma. 'Domovini moramo pomagati tudi zaradi žrtev, ki jih je doprinesla za svojo vero in svobodo-
6.	Moramo biti pripravljeni. Toda čas beži. Ne vemo še, kdaj bo napočil čas odrešenja za našo domovino. Toda gorje, abo takrat ko pride, ne bomo pripravljeni.
Toda naši starši se starajo, drug za drugim bodo odšli- Kakor oče — gospodar izroča v svojih starih letih posestvu svojemu sinu, tako mora tudi naša mladina prevzeti postopoma naše usta-
nove in organizacije ter naloge, ki jih imamo do svojega naroda in domovine.
Toda ni nam dano na razpolago, da te naloge prevzemamo ali pa jih odklonimo. Kakor smo morali sprejeti ob rojstvu Slovenijo za svojo domovino in slovenski narod za svoj narod, tako moramo tudi naloge in dolžnosti, ki jih domovina in narod od nas zahtevata, sprejeti. Ako nočemo, da nas zgodovina, domovina in tisti, ki od nas pričakujejo pomoči, ne obsodijo, da nismo storili svoje dolžnosti, potem moramo radi ali neradi, lahko ali težk0 te naloge sprejeti.
Upamo, da ni nikoigar med nami in našo mladino, ki ne bi,’z veseljem, pogumom in poniosom sprejel nase tisti del dela' za narod, ki mu ga bosta čas in razmere1 določile.
Pomislimo, koliko tisoč naših rojakov je darovalo svoje življenje za vero in svobodo svoje domovine. Pa ne samo naš' narod. Saj ni na svetu naroda, ki ne bi 0d njega čas zahteval tudi takih žrtev.
(Slovenskamladina je vedno storila svojo dolžnost in postavila na razpolago svoje mlade m.oči in svoje sposobnosti v obrambo ali pa v proevit svoje domovine.
V trudu in znoj’u polnem radosti domu gradimo slav0 ha čast-Mladina, ti budiš nami upe zlate, srce nam dvigajo pogledi nate.
Le pevaj zdaj1, mladosti se raduj, (nebeški angel te nesreč varuj!
PRIPRAVA PREDAVANJ
Vsak odbor Mladinskih tečajev bo moral sam izdelati načrt 0 predavanjih. Prav tako bo moral vsak predavatelj sam sestaviti svoja predavanja, posebno za prve tečaje. Pozneje bodo gotova posamezna predavanja objavljena, ali pa jih bodo mogli posamezni predavatelji izmenjati in dopolniti.
V tem, programu so navedene samo glavne misli, o čem naj bi se na tečajih govorilo. Vsako predavanje bo zahtevalo ' svojega študija, ki ga bo mogoče najti iz virov.
Predvsem bo gotovo potrebno uvodno predavanje, ki naj bi ga imel predsednik tečaja. V tem uvodu naj se mladini pojasni potreba po tečaju in potreba po intenzivnejšem delu slovenske mladine za slovensko stvar.
Vsak predavatelj naj k tvarini predavanja sestavi tudi vprašanja. Ko je predavanje : končano, naj slušatelje sprašuje o predmetu, o katerem je govoril, da bi videl, kako so tvarine sprejeli in razumeli. Vsak tečajnik naj dobi vsaj eno vprašanje. Vsak predavatelj naj doseže, da boido tečajniki odkrito povedali svoje mnenje, četudi bi bilo kritično.
SLOVESEN ZAKLJUČEK
Ob zaključku celotnega tečaja naj se pripravi slovesna prireditev, na katero naj se kot goste povabi predstavnike krajevnih slovenskih organizacij, pa tudi ostalo občinstvo naj se prireditve udeleži v čim večjem številu.
V	prvem delu programa naj vodstvo tečaja poda poročilo 0 pripravah in poteku,'kakor tudi o uspehu tečaja-
Ob tej priliki naj tečajniki polože tudi slovesne obljube v pričo vsega občinstva.
Vsak tečajnik, ki se je udeležil večino predavanj, dobi umetniško izdelano diplomo in obljube.
V	druge delu programa naj krajevne 'organizacije prirede akademijo na čast tečajnikov.
Ob koncu naj bo zabavni del s plesom, prosto zabavo in pogostitvijo.
OBLJUBE
V	gornjem odstavku smo omenili obljube- Z obljubami bomo dosegli, da bodo tečajniki vzeli tečaj bolj resno in se bodo tudi čutili bolj vezane za delo v slovenski skupnosti. 1
Tečajniki polagajo obljube na ta način, da jim voditelj tečaja, predsednik stalnega odbora ali pa voditelj prireditve zastavlja 'vprašanja, oni pa odgovarjajo z: obljubljamo!
Za vzorec objavljamo nekaj obljub. Ali obljubljate, da boste zvesti slovenskemu narodu, njegovim tradicijam in jeziku? — Obljubljamo!
Ali obljubite, da boste v medsebojnem občevanju vedno s ponosom rabili svoj materin jezik? — Obljubljamo! Ali obljubite, da boste vedno radi prebirali ' slovenske časopise in knjige in jih podpirali s tem, da jih boste naročali? '— Obljubljamo!
Ali obljubite, da se boste vedno živo zanimali za narodno delo rojakov v svojem kraju, po svetu in v domovini? — 'Obljubljamo!
Ali obljubite, da boste povsod z veseljem sodelovali v slovenski skupnosti in jo zvesto podpirali? — Obljubljamo!
Ali obljubite, da boste, če le mogoče sklepali ljubezenske in zakonske zveze s slovenskimi rojaki ? — Obljubljamo 1	'
Ali obljubljate, da boste vzgajali svoje (otroke v slovenskem narodnem duhu? — Obljubljamo!
Ali obljubite, da boste vedno in povsod skrbeli za ugled svojemu narodu? — Obljubljamo!
Ali obljubite, da boste kot zavedni Slovenci tudi dobri katoličani in živeli po katoliških načelih? — Obljubljamo!
Ali obljubite, da se boste vedno in povsod z vsemi dovoljenimi sredstvi borili proti komunizmu in pomagali, da se domovina čimpreje otrese komunističnega jarma? — Obljubljamo!
Seveda se te obljube lahko spremene in dopolnijo p0 potrebi kraja in časa.
DRUŠTVO ABSOLVENTOV MLADINSKEGA TEČAJA
Absolventi prvega tečaja naj ustanove društvo, ki bo vse tečajnike med seboj povezalo. V poznejših letih naj bi društvo vedno sprejemalo med članstvo nove absolvente.
ZLATA KNJIGA
Ko se bodo tečaji začeli in bo vsebina predavanj že precej izdelana in ustaljena, naj se izda „zlata knjiga“, ki naj bi predvsem vsebovala vsa predavanja, priprave, potek in zaključek
doslej izvedenih tečajev v raznih krajih- Objavljena bodo tudi imena tečajnikov in njih fotografije.
Zlata knjiga bi prav dobro služila tudi tistim oddaljenim posameznikom, ki se tečaja ne morejo udeležiti.
ZVEZA VODSTEV TEČAJEV
Vsak kraj naj bi na podlagi pričujočega programa ustanovil svoj stalni odbor za prirejanje Mladinskih tečajev. Ko bo teh odborov več, naj se povežejo v Zvezi.
PREDVIDEVANJA
Vse, kar je bilo doslej v tem programu 0 Mladinskih tečajih povedanega, ni morda nekaj popolnega, niti nekaj stalnega ali dokončnega- To je samo misel, kako bi se dalo morda vzgojiti našo mladino, da bo bolj narodno zavedna/« da se bo bolj zanimala za vse, kar je slovenskega in da ji bomo vcepili vsaj nekaj čuta soodgovornosti za delo za slovenski narod in domovino.
Morda se bo komu teh, ki se čutijo odgovorne za slovensko politično emigracijo zdela rešitev našega problema — o slovenski mladini — na opisan način neizvedljiva in neuspešna. Potem seveda poskus rešitve s tečaji, kot doslej opisano, nikoli ne b0 doživel niti poskusa.
Možno je tudi, da bo misel ugodno sprejeta, a je ne bo mogoče izvesti, ker zanjo ne bo mogoče navdušiti mladine.
Verjetno je tudi, da ne bom0 mogli v tečaj spraviti vse naše mladine, četudi se bodo ustanovili po vseh naših naselbinah, ker bi mnogi ne hoteli žrtvovati ne časa ne truda, da hi šli na tečaj.
Gotovo pa je, da bo tista mladina, ki bo tečaj končala, bolj dovzetna za slovenske probleme in bolj uporabna za delo v slovenski skupnosti.
Upam, da je zamisel izvedljiva. U-pam tudi, četudi na tečaje ne bomo spravili vse ¡mladine, da se ,bo v vsakem kraju in vsako leto prijavilo toliko mladine, da b0 tečaj mogoče izvesti.
Ako se bodo tečaji začeli prirejati, potem z gotovostjo lahko rečemo, da je naš največji problem — naša mladina — ugodno rešen.
Vsi tisti mladi ljudje, ki bodo tečaj končali, bodo gotovo pozitivno delali v slovenski skupnosti in z razumevanjem sprejeli nase vse dolžnosti, ki jih bodo od njih zahtevale koristi slovenskega naroda. Nasprotno pa lahko trdim», da bodo vsi tisti mladi ljudje, ki bodo v posameznih krajih udeležbo na tečaju odklonili, postali suhe veje, ki bodo prej ali slej odpadle od debla slovenskega naroda. Naša mladina se vedno bolj izživlja v plesih in zabavah; s tečaji pa bi ji vcepili več smisla za resno delo.
Kot v ogledalu so nam lahko za zgled razmere v kat. pros. društvih v domovini pred drugo svetovno vojno. Vsa tista mladina, ki se je hotela žrtvovati in je hodila na predavanja1 in tečaje — to je, da se je hotela žrtvovati za cilje in ideje (kat- organizacije, v kateri je delala, je ostala zvesta katoliškim načelom in tradicijam. Velik del drugih smo pa med revolucijo tudi v katoliških organizacijah izgubili.
In prav tako bo tudi sedaj!
da jim dovolijo v Italiji posebno letalsko oporišče, odkoder bi sovjetska letala oskrbovala partizane. Stalin je tedaj tudi mislil na to, da bi Sovjetska zveza nakupila v Egiptu nekaj ladij, s katerimi bi izdatneje oskrbovali Tita. Toda do izvedbe tega načrta ni prišlo. — Približn0 Po eni uri je bil sestanek s Stalinom končan.
Do drugega sestanka je prišlo nekoliko pozneje in sicer na predvečer zavezniškega izkrcanja v Franciji. Kakih, deset dni prej so nemški padalci napadli Drvar in Tito je s svojim štabom zbežal v gore. Stalin je bil na sestanku zelo zaskrbljen za Titovo usodo in je svetoval, naj se Tito umakne na varno. Sledeč Stalinovemu nasvetu je Tito res kmalu nato 0dšel pod angleško okrilje na otok Vis v Dalmaciji. Obenem je •Stalin svaril in opozarjal Djilasa, naj se Tito skrbno varuje, dokler bo na angleškem ozemlju. Dejal je, da bi se mu lahko zgodilo kaj podobnega kakor poljskemu generalu Sikorskemu, katerega s0 Angleži strmoglavili z letalom vred, ker jim ni bil p0 godu. Djilas omenja, da je zaradi Stalinovega svarila Tito zares 21. septembra 1944 v največji- tajnosti ponoči odletel z letalom iz Visa v Romunijo, kjer so tedaj že stale sovjetske čete.
•Stalin je ob tej priliki tudi zahteval od Djilasa, naj partizani opustijo vse,
kar bi Angleže privedlo do prepričanja, da gre Titu le za vzpostavitev komunističnega režima. Rekel je tudi, naj jugoslovanski partizani odstranijo rdeče zvezde s čepic, kar pa je Djilas zavrnil, če da so zvezde že postale tradicionalne pri partizanih.
Stalin je tudi poudaril, da morajo partizani na vsak način stopiti v stik s šubašičem, ki je tedaj formiral svojo vlado in je svetoval, naj ga uporabijo kot začasno in prehodno stopnjo za dosego popolne oblasti v Jugoslaviji.
Nato je Stalin ostro kritiziral Angleže, češ da so dosedaj v vseh vojnah izigravali svoje zaveznike. O Churchillu je izjavil, da je ničvreden tip, ki je zmožen ukrasti svojemu bližnjemu iz žepa kopejko, dočim je za Roosevelta rekel, da je sicer tudi dolgoprstež in zmikavt, toda le če gre za kako večjo vsoto.
Splošne vtise tega drugega sestanka je Djilas povzel takole: Stalin se je zavedal, da je jugoslovanska komunistična revolucija zaradi posebnih razmer in zemljepisnega položaja ušla izpod njegove neposredne kontrole in da so jugoslovanski komunisti izven dosega njegove oblasti, da bi jim dajal enostavno povelja, ki bi jih morali izvrševati. Zato je na vse načine izrabljal idejne vezi z njimi in njihove pomisleke proti zapadnim demokracijam, da bi jih odtrgal od naslonitve na zapad in
jih podredil sebi in svoji politiki.
Djilas opisuje nato nekatere Stalinove navade in omenja, da je zbiral vsak večer svoje najožje sodelavce pri sebi na večerji, ki je trajala nekako od
10.	ure zvečer do zgodnjih jutranjih ur. Povabil je vedno tiste osebe, s katerimi je hotel tisti večer razpravljati o tekočih vprašanjih in zadevah. Reševanje teh vprašanj se je vršilo v splošnem in neprisiljenem razgovoru med Stalipom in njegovimi gosti ob mizi, ki je bila bogato založena z najbolj izbranimi jedili ter z alkoholnimi pijačami. V •takem okolju so se reševala v Kremlju važna vprašanja, ki so se tikala posameznih dežel jn narodov in v nemajhni meri usode vsega človeštva. Navadno so se te nočne seje ali večerje zaključile šele okrog 4. ure zjutraj. Zato so Stalin in njegovi visoki unkcionarji prihajali v svoj urad šele okrog poldneva in začeli svoje delo šele v popoldanskih urah-
Kmalu p0 svojem drugem obisku pri Stalinu je Djilas zapustil Sovjetsko zvezo in odletel k Titu na otok Vis.
Preteklo je (nekaj mesecev. Rdeča armada je skozi Romunijo prišla do jugoslovanske meje in prodirala nato skozi severnovzhodni del Jugoslavije naprej. Pri tem je prišlo d0 številnih napadov sovjetskih vojakov na jugoslovanske civiliste, do ropanja in posilstev. Djilas navaja sledeče številke jugoslo-
vanske uradne statistike: 1.204 primerov ropanja in težkega nasilja, 121 primerov po-silstva žensk, od katerih je bilo v 111 primerih posilstvo združeno še z umorom.
Ker sovjetske vojaške oblasti na jugoslovanske pritožbe sploh niso reagirale, je Tito osebno v navzočnosti Djilasa predložil zadevo šefu sovjetska misije generalu Kornejevu. Kljub temu da je Tito govoril zel0 vljudno, je Kor-nejev smatral njegove besede kot žalitev rdeče armade. Nato se je vmešal Djilas in je nekoliko ostreje dejal: „Opozoriti vas moram, da naši notranji nasprotniki izrabljajo te incidente kot propagando proti komunizmu. Poleg tega pa prebivalstvo nehote primerja prestopke sovjetskih vojakov z zadržanjem angleških oficirjev, ki si kaj takega ne dovolijo!“
S temi besedami je Djilas izbil sodu dno. Kornejev je vzrojil v jezi, češ, da je nezaslišana nesramnost, če si nekdo upa rdečo armado primerjati z vojsko neke kapitalistične države. Sporočil je vso stvar v Moskvo, kjer so zadevo še napihnili in povečali ter začeli s prvo gonjo proti jugoslovanskim komunističnim voditeljem. Očitali so jim nehvaležnost,češ da klevetajo rdečo armado, ki je osvobodila Beograd in Jugoslavija.
Ko je pozimi leta 1944/45 odšla neka jugoslovanska delegacija (v kateri pa ni bilo Djilasa) v Moskvo, je Sta-
lin pri sprejemu članov te delegacije ostro grajal Djilasa, na katerega je stresel vso svojo jezo in užaljenost.
Djilas je kmalu opazil, da je zaradi Stalinove jeze med vodilnimi jugoslovanskimi komunisti postal osamljen in izoliran-
Aprila meseca 1945 je odletela z avijonom v Moskvo delegacija jugoslovanske vlade s Titom na čelu, da bi podpisala pogodbo o vzajemni pomoči s Sovjetsko zvezo. Tito je dodelil delegaciji tudi Djilasa in ker niso Sovjeti .proti temu izrečno 'ugovarjali, se je ta odpravil z drugimi na pot. Edini član te delegacije, ki ni bil komunist, je bil dr. šubašič.
Kmalu po prihodu v Moskvo, je bil s sovjetske strani napravljen poskus, da bi Djilasa, ki jim ni bil všeč, zapletli v razmerje z ženskami dvomljive morale in ga tako politično onemogočili ali vsaj škodovali njegovemu ugledu. Djilas opisuje ta dogodek takole:
„Drugi dan, ko So nas nastanili v moskovskem hotelu „Metropol“, je v moji sobi zazvonil telefon. Ko sem dvignil slušalko, ge je* oglasil zapeljiv ženski glas:
„Govori Katja.“
„Kakšna Katja?“ sem vprašal začuden in se trudil, da hi se spomnil, če sem kdaj poznal kakšno žensko s tem imenom, pa se nisem mogel nobene domisliti.	(iSe nadaljuje)
/
Kronika dela slovenske emigracije v Argentini
' Kronika ni neznana stvar v društvenem življenju, bolje — vsaj včasih ni bila. Pred vojno so doma društva vodila posebno knjigo „Kroniko“, v katero so vestno zapisovali vse važne dogodke v društvenem življenju. In celo v prenekateri slovenski družini so vodili družinsko kroniko. Toda časi so se spremenili, vsem se mudi in menda ni ne več časa ne navade, da bi v organizacijah pisali v Kroniko.
Da bi nekoliko oživili to navado, obenem pa prikazali delo slovenskih društev, organizacij in ustanov v Argentini, smo skušali v tej Kroniki zbrati vse, kar je bilo napisanega o delu naših društev v letu Gospodovem 1962. Prav gotovo, da Kronika ni popolna. Marsikaj kljub vsej vestnosti izpade; razen tega tudi niso vedno v listih objavljeni dnevi rednih sestankov, sej itd. mnogih slovenskih društev. Toda tudi ta nepopolna Kronika zgovorno kaže, da naša skupnost dela, da živi.
JANUAR
6.	— Zaključna prireditev slovenskega šblskega tečaja v Slovenski vasi.
—	Veselica v Našem dortiu v San Justu ob 10-letniei naselitve SloVeneev v San Justu-
7-	— IX. misijonska veletombola v zavodu Don Bosco v Ramos Mejii.
14.	— Izlet Družabne pravde na otok Hiawatha v Tigre. — Mendoški fantje in dekleta priredili vsakoletno božičnico; dijaški krožek pa je pohitel na izlet k Sv. Rozi, kjer župniku je g. Tomažič. — Predavanje Društva slovenskih protikomunističnih borcev (DSPB) v Našem domu v ¡San Justu.
21- — člani in članice Mladinskega doma na izletu na otoku Hiawatha. — Zborovanje in izlet ZKM v škofovem zavodu v Aldrogue.
14.	in 21. — Bariločani in planinci iz Buenos Airesa postavijo nov križ na Cerro Capilla-
27.	— Občni zbor odseka Slovenske fantovske zveze v ¡Slovenski vasi v Lanusu.
28.	— Letni shod salezijanskega so-trudništva v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscu.
FEBRUAR
3-	— Informativni sestanek Sloven-, ske hranilnice z- z o. z. — Družabni večer v Slovenskem domu v San Martinu s prvim ¡nastopom Triglav jazz.
4. — Tradicionalna družabna prireditev Duhovnega življenja na Pristavi v Moronu.
tl. — Občni zbor društva Slovenska vas v Lanusu.
17.	— Začetek rednega dela v vseh edinioah Slovenske skavtske zveze.
17/18. ■— Duhovne vaje za dekleta.
24/25. -— Duhovne vaje za fante.
25-	— Prijateljski sestanek mož in fantov iz begdriskega taborišča Trani.
MAREC
3.	im> 4. — Pustne prireditve v Slovenski vasi v Lanusu, Slovenskem domu v San Martinu in Carapachayu, .Slomškovem domu v Ramos Mejii, Nagem domu v San Justu.
11- — Slomškov mladinski oder uprizori igro „Desetnik in sirofica“ v dvorani sester dominikank v Ramos Mejii. — ¡Sestanek Fantovskega odseka v San Martinu.
25. — ¡Slovenci v San Femandu priredili Materinsko ¡proslavo. — Ponovitev igre „Desetnik in sirotka“-
17.	—■ Občni zbor zadruge Slomškov dom v Ramos Mejii.
18.	— V Mladinskem domu v Don Boscu prijateljski „asado" za člane- — Blagoslovitev križa, ki s® ga slovenski andinisti postavili na Cerro Capilla.
25. — Rakolekcija KA.
31. — Ustanovni občni zbor FO v ¡San Justu v Našem domu. — Prosvetni večer s predavanjem g- Juraka v Slovenskem domu v San Martinu.
V tem, mesecu so pričeli tudi s poukom v slovenskih šolskih tečajih.
APRIL
1.	— Izlet slovenske mladine v Parque Pereira- — čajanka na čast slovenskim materam v Slovenskem domu v Carapachayu-
7.	Debatni sestanek Slovenskega katoliškega akademskega društva v Slovenski hiši.
8.	— Izredni občni zbor Slovenske fantovske zveze v Slovenski hiši- — DSPB pripravilo sestanek v Slovenskem domu v San Martinu s predavanjem g. Jazbeca o važnih narodnih problemih-
—	Sestanek dekliških krožkov. — Igra „Otrok tatice“ na odru Slovenskega doma v Lanusu.
14.	— Izpiti pri Slovenskem srednješolskem tečaju.
15.	— Rekolekcija KA. — Redni občili zbor dijakinj, včlanjenih v DiO.
Í5. — Informativni sestanek članov
in prijateljev Fantovskega odseka SFZ v Našem domu v ¡San Justu-
28.	— Prosvetni večer v Slovenskem, domu v San Martinu s predavanjem g. Juraka ,,Križem po Evropi“.
29.	— VII. slovenski dan — skupna prireditev vseh slovenskih organizacij na Pristavi v Moronu.
MAJ
1.	— Občni zbor Družabne pravde.
5.	— Prvi kulturni večer Slovenske kulturne akcije (SKA) s predavanjem dr. V. Brumna o novostih v modemi pedagogiki. — ¡Skupni obisk ¡gledališča San Martin Slovenskega kat. akademskega društva.
6.	— Občni zbor Zveze slovenskih srednješolcev. — Sestanka ¡SFZ in SDO v Slovenski hiši.
5./6- — Praznovanje obletnice blagoslovitve ¡Slovenskega doma v San Martinu.
12.	— Prosvetni večer v ¡Slomškovem domu v R. Mejii: Predavanje g- Juraka „Križem po Evropi“.
13.	_ Vsakoletno vseslovensko romanje k Mariji Pomagaj v Lujân.
19.	— II. kulturni večer :SKA s predavanjem dr- T. Debeljaka o Puškinu kot folkloristu. — Začetek srednješolskega tečaja v Slovenski hiši.
20.	— študijski dan in občni zbor Slov. kat- akad. društva. — Ustanovni občni zbor FO SFZ v Ramos Mejii v Slomškovem, domu. — Občni zbor Slovenskega doma v Carapachayu. „Slovenska vinska trgatev“ v Našem domu v, San Justu. — Občni zbor šolskega odbora in blagoslovitev zastave slovenskega šolskega tečaja dr. Franceta Prešerna na Pristavi v Moronu. — Jesenska vesélica v domu v Slovenski
vasi y Lanusu.----Slovenci iz San Luisa
na romanju k M. B. v Volčan.
26.	— Proslavi Majniške deklaracije in 500-letnice ljubljanske škofije v Slovenskem domu v 'San Martinu in ¡Slomškovem domu v Ramos Mejii.
27.	— Članski sestanek DSPB v Slovenski vasi V1 Lanusu-
30.	— Sestanek slovenskih duhovnikov v Slovenski hiši.
JUNIJ
2.	— Tretji kulturni večer SKA: predavanje dri V- Brumna o novih pogledih ha univerzitetni študij,
3.	Svečana proslava društva Zedinjena Slovenija v spomin vsem žrtvam vojne ih komunistične /-evolucije. Ustanovni občni zbor DO SDO Našega doma v San Justu* — Začetek 1* mladinskega šahovskega turnirja v Našem domu.
9.   Prosvetni večer v ¡Slomškovem
domu v Ramos Mejia.
10.	— FO SFZ iz San Martina proslavi obletnico obstoja z veseloigro „pogodba“ — Informativni sestanek članov zadruge „Castelli-Slomškov dom v Ramos Mejii. — Predavanje o vtisih iz Evrope ¡g. Juraka na Pristavi v Moronu. _ Sestanek DO Našega doma.
16- — Četrti kulturni večer SKA: Dr. P. Krajnik 0 „Edinosti krščanstva in bodočnosti sveta“. — Pričetek turnirja v namiznem tenisu v Našem domu v 'San Justu.
17. — Sestanek članov Slovenskega doma v San Martinu. — Ustanovni občni zbor FO Morôn na Pristavi. — Spominska proslava za 'žr.tve vojne in komunistične revolucije v Slovenski vasi in v ¡Slovenskem domu v Carapacha-yu. — Sestanek članov FO Našega do-m,a. — Sestanek dekliškega Mladinskega doma.	1	’ Î 7
21.	— Proslava Alojzijevega dneva slovenske šolske mladine s sv. mašo in lutkovno predstavo v ¡Ciudadeli. — Procesija sv. Rešnjega telesa v Slovenski vaši-
23. — Občni zbor Slovenskega planinskega društva. Bariloče. — Spominski večer za padle žrtve vojne in kom. revolucije v ‘Slomškovem domu.
' 24. — Spominski dan 20. obletnice
prve Vaške straže in 20. obletnice trpljenja po koncentracijskih taboriščih v Našem domu. —- Spominska proslava za padle žrtve vojne in revolucije v Slovenskem domu V Berazateguiju. — Občni zbor FO San Martin. — Prekmurske koline v društvu v Villa Obrera v Lanusu. — Koline v Slovenski-vasi v Lanusu. — 'Sestanka Zveze slovenske srednješolske mladine' in Dijaškega krožka v ¡Slovenski hiši. — Rekolekcija KA.
27- — Sestanek slovenskih duhovnikov v Slovenski hiši-
28.	— Začetek šivalnega ih krojnega tečaja v Našem domu v San Justu.
30— Kulturni večer SKA z razstavo dobitkov umetniške loterije v Slomškovem domu-
JULIJ
1.	—-- Slovenska telovska procesija v Don Boscu v Ramos Mejii. — Roditeljski sestanek društva Slovenska vas ¡v Lanusu-
7.	— Sestanka FO Morón na Pristavi in FO Ramos Mejia v Slomškovem domu. — Predavanje ge. D. Petričkove in ge. L- čečove „O narodnih nošah“. Pripravila, Zedinjena Slovenja v Slomškovem. domu. — ¡Sokolsko društvo proslavilo Vidovdan v Jugoslovanskem domu v Dock Sttdu. — V. kulturni večer SKA: prof. Gerženič o „Kulturnih vrednotah“.
7.	in 8. — Lipahov „Glavni dobitek“ na odru v Slovenski vasi.
8.	— Koline y Našem domu v San Justu. — Sestanka SFZ in SDO pred reorganizacijo v Slovenski hiši. — Sestanek DO v Našem domu. — Prekmurske koline v B e malu.
14.	— Prosvetni večer v Slomškovem domu v Ramos Mejil. >— Roditeljski sestanek v novem ¡Slovenskem domu v Berazateguiju. — Sestanek SKAS v Slovenski hiši.
15.	— Nogometna tekma FO Lanús in FO ¡San Martin.
21.	— VI. kulturni večer SKA: 8. Eiletz o „Ekumenskem koncilu“. — Zaključek šahovskega turnirja v Našem domu-— Družabni večer v Slomškovem domu.
22.	— Sestanek zaupnikov SLS v župni ¡dvorani v Ramos Mejii- — Občni zbor SFZ v Slovenski hiši. — Predavanje o lepotah ¡Slovenije in lutkovna predstava v ¡Slov. domu v Carapachayu.
28.	— Prosvetni večer v Slomškovem domu: dr. V. Brumen „V Slomškovem duhu“. — Koline v Slov- domu v San Martinu. — Začetek šahovskega turnirja v Slov. domu v Carapachayu. — Začetek šahovskega in namiznoteniškega turnirja v Slomškovem domu-
29.	Začetek šahovskega turnirja v Slov. domu v 'San Martinu. — Redni sestanek FO ¡San Martin. — Roditeljski sestanek in otroška prireditev v Slomškovem domu. — Občni zbor Zveze slov. srednješolcev. — Rekolekcija KA.
AVGUST
Alfonz Čuk 0 ,¡Pomenu ih vplivu psihologije v ZDA“.
5.	— ¡Sestanka ZDO in ‘SFZ v Slovenski hiši- — čajanka FO Moron na Pristavi. — Občni zbor DO ¡San Martin- — Ustanovni občni zbor DO Mo_
ron.	— Družabni Večer Društva Slov. protikomunističnih borcev. — Koline v Slovenskem domu v ¡Slovenski vasi.
11- — Sestanek SKAiS v Slovenski hiši. — Večer SKA z razstavo umetnin umetniške loterije v Slov. domu v San Martinu.
13.	— X. Socialni dan v Slovenski hiši. — Predavanje o okrožnici „Mater et Magistra“ na Pristavi v Moronu- — Otroška igra „Naočniki“ v Slovenski
vasi.
15.	— Otroška lutkovna predstava v Slomškovem domu v Ramos Mejii.
17.	VIII. kulturni večer SKA z umetniško loterijo v Slomškovem domu-—- Sestanek SKAD v Slovenski hiši. — Prijateljsko ¡popoldne slov. srednješolcev ZSS in DIO v Slovenski hiši.
18.	— Sestanek DSPB v Slomškovem domu-
19.	—• Vsakoletno slovensko romanje v Lourdes. — Predavanje © okrožnici „Mater et Magistra“ v Našem do. mu. — Sestanek DO Našega doma. — Prosvetni večer v Slovenskem domu v Berazateguiju.
25. Družabni sestanek Slovencev živečih v Mar del Plati. — Družabna prireditev Slovenske besede. Prosvetni večer v Slomškovem domu. — Razstava
del absolventov umetniške šole SKA v Slovenskem, domu v San Martinu-
26.	— Akademija Rozmanovega zavoda iz Adrogué: „Preljubo veselje, oj kje si doma“. — Rekolekcija KA,
28. — Začetek turnirjev v šahu in namiznem tenisu v Slomškovem domu-
31. — Sestanek dijaškega literarnega krožka v Slovenski hiši.
SEPTEMBER
1.	— Sestanek FO Morón na Pristavi.
2.	Družabna pravda pripravila predavanje o okrožnici „Mater et Magistra“ v Slovenskem; domu v Carapachayu. — VI. letni tabor 'Slov. protikmuni-stičnih žrtev na Pristavi v Moronu.— L Mladinski dan v Našem ¡domu v San Justu.
8. — Prireditev SKA: Koncert kvarteta Finkovih-
9.	— Romanje Družabne pravde v slovensko Marijino svetišče v ‘Slovensko vas- — Proslava obletnice blagoslovitve Slomškovega doma.
15.	— Zaključek šivalnega tečaja v Slov. domu v ¡San Martinu.
15- in 16. — Prireditev SKA: krstna predstava drame dr. B. Rozmana „Obsodili so Kristusa“-
16.	— Predavanje o mladinskem vprašanju v Slov. domu v Carapachayu. — Sestanek DO San Martin. — Izlet SKAD na Ezeizo.
28.	- 30. — Duhovne vaje za izobražence.
29.	— Koncert Kvarteta Finkovih v Universidad Museo ¡Social Argentino-
OKTOBER
6.	—, XJ. kulturni večer SKA: dr. V. Brumen o 'Slomšku izdajatelju slovenskih šolskih knjig.
7.	— Sestanek SFZ s predavanjem dr. I. Lenčka o II- vatikanskem koncilu. — Sestanek SDO v Slovenski hiši.
14. — X. Mladinski dan v Slovenski vasi v Lanusu. — Tombola Slov. ¡doma v San Martinu. — Sestanek DO v Slomškovem domu-
20. — XII. kulturni večer SKA: B. Fink o temi „Pravo in lepota“.
21- — Sestanek DSPB v ¡Slovenski vasi. Predavanje R. Riglerja 0 „Naša borba proti komunizmu danes“- — VI.
—	¡Družabna prireditev Našega doma-
—	Začetek Mladinskih športnih dnevov.
30.	— Veličastna proslava stoletnice smrti škofa Antona Martina Slomška, obletnica Našega doma v San Justu- — Spomladanski piknik v ¡Slov, domu v Carapachayu. — Sestanek SKAD v Slovenski hiši.
27.	— Koncert zbora Gallus ob 5-obletnici ustanovitve Mladinskega zbora. — Slovčnsko-dalmatinski sestanek v Mar del Plati.
28.	— Proslava Kristusa Kralja v Buenos Airesu. — Proslava slovenskega narodnega praznika 29. oktobra v Cordobi.
31.	— Sestanek slovenskih duhovnikov v Slovenski hiši.
NOVEMBER
1- — Sestanek FO San Martin . v Slov. domu.
3.	— Krstna ¡predstava pravljične igre „Zaklad“ M. Osojnika v Našem domu v San Justu. — Skioptično predavanje L. Lenčka o delovanju dr- Janeža na Formozi v Slomškovem dom.u.
4.1— X. Mladinski dan SFZ in SDO, zaključek ¡Mladinskih športnih dni in spomin narodnega praznika 29. oktobra na Pristávi v Moronu-
10.	— Sestanek SKAD s poslovilnim večerom dr. I. Lenčku v Slomškovem domu-
U. — Tombola Slomškovega doma v Ramos ¡Mejia. — Sestanek DO Našega doma. — Martinovanje v ¡Slovenski vasi. — Občni zbor osrednjega društva „Zedinjena Slovenija“ v Slovenski hiši-
17- — Prijateljski asado bivših gojencev škofovega zavoda v Adrogué.
18. — Martinovanje Slov. doma v San Martinu. — Izlet SKA na Marke-ževino v Merlo- — Sestanek DSPB v Slov. domu v San Martinu. — Sestanek DIO v Slovenski hiši. — Kinopredstava o 'himalajski odpravi v Slomškovem domu. — Praznovanje III. obletnice blagoslovitve slovenske cerkve v Slovenski vasi v Lanusu.
23.	— Nastop slovenskih otrok in folklorne skupine na Teleonce.
24.	— Drama „Dva bregova“ Ciu-dadelskega odra v ¡Slomškovem domu.
v letu 1962
25. — Žegnanje in ogled gradnje dvorane v Slovenski hiši.
28.	— Sestanek slovenskih duhovnikov v ¡Slovenski hiši,
DECEMBER
L — Zaključna proslava šolskega tečaja Nadškofa A. B. Jegliča v Slovenski hiši v Buenos Airesu- — Zaključni dan srednješolskega tečaja v Slovenski hiši-
2.	— Zaključna akademija šolskega tečaja Dr. Franceta Prešerna in prihod sv. Miklavža na Pristavi. — Zaključna prireditev šolskega tečaja Franceta Balantiča v Našem domu- — „Pepelka“ v uprizoritvi Slomškovega mladinskega odra. — Prireditev SFZ in SDO v čast Brezmadežni. — Zaključek pouka s prireditvijo šolskega tečaja škofa Friderika I- Barage v ¡Slovenski vasi. — Sestanek DO ¡San Martin. — Izlet Družabne pravde na Hiawatho. — Miklav-ževanje SPD Bariloče.
5.	— Miklavževanje v Slovenski vasi-
8.	— Prv0 sv. obhajilo slovenskih otrok v kapeli dominikank v Ramos Mejii. — Prihod sv- Miklavža med Slovence v ¡San Fernando. — Miklavževanje v Slov. domu v San Martinu. — Zaključek šolskega tečaja in miklavže-* vanje v ¡Slomškovem domu. —■ Zaključek pouka in prireditev šolskega tečaja v Carapachayu. — Miklavžev obisk v Slovenskem domu v Miramaru.
9.	— ¡Skupni izlet slovenske ljudsko-šolske mladine v zavod „Kardinal Ste-pinac“ v Hurlingham. — Mladinski izlet SFZ in SDO v Parque Pereyra.
15.	— Občni zbor Slovenskega planinskega društva v Buenos Airesu. — Sestanka FO in DO Morón na Pristavi.
15- in 16. — Duhovne vaje za žene.
16.	— Glasbeno-pevska prireditev v Slovenskem, domu v San Martinu. — Zaključna prireditev šolskega tečaja. Frana Levstika v Floridi.
22.	¡n 23. — Duhovne vaje za može.
23.	— Zaključna prireditev slovenskega šolskega tečaja v Berazategui.
—	Družinsko popoldne v Našem domu.
—	Informativni sestanek članov Slomškovega doma.
30.	— Družabna prireditév na Pristavi v Moronu. — Družabno popoldne srednješolcev.
31.	— Silvestrovanje v ¡Slovenskih domovih.
PETER GRGEC UMRL
Iz Zagreba nam poročajo, da je umrl v 73. letu starosti znani hrvatski kat. razumnik in javni delavec profesor Peter Gr ge c- Ime Petra Grgca je tesno povezano s krvatskim kat. gibanjem, kajti bil je eden od njegovih ideologov. Udejstvoval se je na vseh področjih javnega življenja kot značilna osebnost, ki je zvesto sledila naukom pok-krškega škofa dr. Mahniča. Ko je bila' po 1. svetovni vojni ustanovljena Hrv. pučka stranka, je bil pok. prof. med hjenimi ustanovitelji.
Ime pok. Grgca je pa znano tudi med starejšo slovensko kat. razumniško generacijo, saj je spadal med tiste Hrvate, ki so pred prvo svetovno vojno, med njo in po njej vzdrževali s Slovenci najtesnejše prijateljske stike. Tako je ponovno bil na dr- Krekovih socialnih tečajih pri Sv. Joštu, na katerih so njegovi referati vedno vzbujali pozornost-
Zaradi svojega odločnega kat. prepričanja in hrvatske narodne zavednosti so ga komunisti ob nastopu svoje tiranije zaprli. V večletnem zaporu je hudo telesno in duševno zelo trpel. Kako velik ugled je užival v Zagrebu, je pričal njegov pogreb, kjer so ga do njegovega zadnjega zemskega bivališča spremili ne samo njegovi prijatelji in sodelavci, ampak tudi mnogo mladine. Pred odprtim grobom sta 'se od njega poslovila zagrebški kanonik vseučiliški prof. dr. Stjepan Bakšič in bivši urednik književnih izdaj društva sv. Hieronima dr Josip Andric. Naj počiva v m.iru!
KOLEDAR-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1963	'
JE IZŠEL
V prodaji je po 450 pesov izvod.
Pri naročilu po pošti v Argentini, ameriških državah in Španiji priložite za poštnino, priporočnino iri ovojnino še 30 pesov; pri naročilih za vse ostale države pa 50 pesov.
POGLED V ZAKULISJE KUBANSKE KRIZE
Ko so se pokazali prvi znaki sovjetskega urnika s Kube, je britanski predsednik Macmillan v britanskem parlamentu skušal prerokovati bodočnost odnosov med Vzhodom in Zahodom z izjavo: „Ta dogodek predstavlja enega izmed velikih zgodovinskih obratov.“
To mnenje je verjetno nekoliko pretirano, toda trenutni svetovni politični položaj se je prav gotovo spremenil. Pred leti je Zahod prisilil sovjete na umik iz Perzije, zaustavil je komunizem na Koreji, ga zadržal v Evropi z Marshallovim načrtom in razbil obko-litveni obroč okoli Berlina leta 1948 z zračnim mostom. Vsi ti dogodki so bili mejniki odločnosti svobodnega sveta ostati svoboden. Toda vse to se je! zgodilo prej, predno sta imeli obe strani nagrmadeno atomsko orožje- Prav tako se v nobenem teh dogodkov nista srečala Kremelj in Washington iz oči v oči. Na Kubi pa se je t0 zgodilo ter je ZSSR bila tista, ki je napravila korak nazaj.
Nikita Hruščev je odločen, daleko. viden in trd nasprotnik, ki ima v svoji vreči skritih še veliko presenečenj. Mnogi se ne rAorejo otresti prepričanja, da Hruščev ne more nikdar napraviti napačne taktične poteze. Toda glede Kube velja splošno mnenje, da je segel predaleč in da je bil prisiljen na umik zaradi ameriške odločnosti.
PROCESIJA SATELITOV
Doma je Hruščev skušal sovjetskim narodom in satelitom dokazati ravno nasprotno. Sovjetskemu prebivalstvu, ki zaradi cenzure do izbruha krize sploh ni vedelo ničesar o graditvi raketnih oporišč na Kubi, 9000 km proč od sovjetske meje, se je kazal kot odločen borec za mir ob strani majhne slabotne Kube. Toda težje mu je bilo prepričati njegove komunistične profesionalce-
Eden za drugim sc rdeči sateliti prihajali v Moskvo. Prvi je prišel češkoslovaški predsednik Antonin Novotny, ki je v Kubo vložil težke milijone v obliki orožja, seveda na sovjetsko pobudo. Za njim sta prispela bolgarski To-dor Živkov in vzh9dnonemški Walter Ulbricht, ki 'že od 1- 1958 čaka na izpolnitev Hruščeve obljube, da bo iz Zahodnega Berlina vrgel Amerikance, Angleže in Francoze. Zadnji se je v Moskvi pojavil poljski Wladyslav Gomul-ka. Vsak od njih je po svoje Hruščevu zastavil vprašanje, ki si ga je zastavljal tudi ves ostali svet: zakaj si je Hruščev drznil spustiti se v kubansko pustolovščino tako daleč proč od ZSSR?
Moskva se je posluževala „raketne“ diplomacije že večkrat prej. Hruščev je nekoč zagrozil Grčiji , da bo sejal razdejanje na Akropolo. Prav tako je obljubil Adenauerju, da b0 Zahodno Nemčijo . spremenil v pokopališče. Toda to so bila, kakr So jih označevali diplomati, samo „raketna ipisma“. Nikdar ¡prej (d? ni IKremielj ;drznil uporabiti pravih raket za izvajanje svoje politike. Moskva še do danes ni dovolila državam. Varšavskega pakta, da bi imele svoje lastne rakete in jih še ni nikdar poslala, tudi za parade ne, izven sovjetskega ozemlja. Zakaj je to Hruščev storil sedaj v Karibskem morju, tako-rekoč v ameriškem jezeru, tisoče kilometrov proč od ZSSR?
RAZLAGA ZA IZVOZ
Ker mnogi na Zahodu smatrajo Hruščeva za umirjenega komunista, menijo, ida so ga v kubansko pustolovščino pahnili bodisi sovjetski generali, bodisi še vedno obstoječi stalinisti, ki da še vedno močno vplivajo na moskovsko politiko. Mnogi menijo, da si Hruščev želi. da bi zahodni svet mislil, da v svojih odločitvah ni svoboden. Nekateri zahodni opazovalci pa gredo celo tako daleč, da trdijo, da je Hruščev s tem, ko je bil od ekstremistov prisiljen ugrizniti v kubansko jabolko, le-tem ■sedaj dokazal, da je bila njihova taktika napačna in si tako utrdil svoj položaj.
Toda večina resnih opazovalcev sovjetske politike dvomi o tem- Menijo, da je sovjetska politika podvržena še vedno neke vrste kolektivnemu vodstvu ter da je prav zaradi tega kolektivnega vodstva bil prisiljen na delen umik s Kube. Prav gotovo človeka, ki je brezobzirno dal razstreliti 50-megatonsko bombo,’ ni mogoče smatrati za neodloč-neža- Zato si je tudi nemogoče misliti, da ne bi za vso kubansko pustolovščino stal Hruščev sam' osebno, ves čas, •od začetka do konca.
Verzija, ki jo je razširil med sateliti in nevtralci, je bila, da je Hru
ščev verjel sovjetski obveščevalni službi, da bodo ZDA v kratkem napadle Kubo. Dalje, da je 'bil prepričan, da sovjetski narodi ne bi mogli prenesti udarca, ko bi videli, da se podira na Kubi to, kar naj 'bi predstavljalo kopijo njihove komunistične revolucije leta 1917. Zato da je Hruščev napravil načrt, da bo speljal na Kubo rakete brez tajnosti in jih tam postavil brez kamuflaže. Ko too Kennedy za to izvedel, bo dvignil oblake prahu in se nato spustil v 'pogajanja, iz katerih bo Hruščevu m°goče dobiti ameriško zagotovil0 o nenapadanju Kube in bo ¡tako zagotovil obstoj svojemu vazalu Castru.
Ker pa tak0 tveganje ni bilo v ni-kakem razmerju z dobičkom, mnog] komunisti tej zgodbi ne verjamejo. Ameriški obveščevalci so iz Bonna poročali, da so „sovjeti tukaj zaprepaščeni in prestrašeni. K0 trdijo, da se je Hruščev umaknil s Kube, ker je dobil zagotovilo ° ameriškem nenapadanju, iščejo potrdilo, da zahodnjaki verjamejo tej zgodbi. Večinoma pa o tej zadevi raje ne govorijo.“
NESREČNA OBLETNICA
Take sovjetske pustolovščine, kakor je kubanska, pa imajo brez dvoma korenine globoko v resnih problemih, pred katerimi se nahaja ZSSR. Z običajnim pompom je tudi letos ZSSR praznovala obletnico komunistične revolucije. V 45 letih je država sicer veliko napredovala in je postala ena izmed velikih industrijskih sil, toda življenje običajnega državljana je temno in enolično. Sanja o materialnem napredku, ki je za zahodnjake vsakdanja zadeva in ugotavlja, da je njegovi deželi lažje pognati novega kozmonavta v vesolje, kakor pa napraviti par dobrih čevljev. Kljub pobojem, prisilnemu delu in kolektivizaciji 'sovjetom ni uspelo rešiti svojih poljedelskih problemov in še vedno ZSSR ne pridela dovolj hrane 'za svoje naraščajoče prebivalstvo. Oster ideološki spor z rdečo Kitajsko pa je poleg tega še razklal doslej trdn0 pročelje komunistične edinosti. ■
Tudi živčna vojna se ne razvija povsem po moskovskih načrtih. Ugrabitev Zahodnega Berlina ni nič bližja, kakor je bila lansko leto; ZDA so se trdno usidrale V jugovzhodni Aziji; Afrika in druge nevtralne države se upirajo sovjetskemu omreženju. Poleg tega je sovjetom tekma z ZDA v raketnem in atomskem orožju silno draga in še vedno niso dosegli prvega mesta. Vedno več in več ameriških Polaris podmornic je razpostavljenih po morjih okoli sveta ter predstavljajo učinkovit odgovor sovjetskim velikim in dragim medcelinskim raketam.
Kako hitro in poceni doseči ravnotežje ? Ker so dolgometne medcelinske raket« drage za masovno proizvodnjo, so mnogo tvornic v ZSSR spremenili v delavnice za proizvodnjo kratkomet-nih raket. Te so bile ravno pravilne za Kubo, ki je blizu ¡ZDA. In zaradi bližine so zadetki toliko 'bolj sigurni.
KLASIČNA ENOSTAVNOST
Hitrost, s 'katero je zvozil te rakete na Kub0 in jih tam postavljal, je za mnoge zahodne opazovalce dokaz, da je Hruščev upal, da bo takrat, 'ko ¡bo imel rakete naperjene na ZDA, od Washing-tana mogel izsiliti marsikatero veliko koncesijo 'še to jesen- Postavitev raket na Kubi sovjete ni mogla stati več kakor okoli eno milijardo dolarjev, kar je malo za morebitne večje politične dobičke n. pr. v Evropi, kjer bi z grožnjo 'končno Hruščev mogel podpisati že tolikokrat obljubljeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo in prisiliti zahodnjake na umik iz Zahodnega Berlina. Ko ito pustolovščino gledamo sedaj, ko mu je že izpodletela, pa moremo ugotoviti, kako je 'bila klasično enostavno zamišljena.
Hruščev je ■zagotovo vedel, da bodo Amerikanei rakete odkrili, tudi če bi jih tja pripeljal 'še tako tajno- Toda smatral je, kakor kaže, vso zadevo vredno tveganja. Očividn0 se je zanašal na ameriško popustljivost ali najmanj na zmešnjav0 in neodločnost. Toda v tem se je najbolj zmotil. Samo sedem , tednov pred izbruhom krize je avstrij’. podpredsedniku, ki je bil takrat v Moskvi, izjavil, da bo ZSSR ignorirala kakršno koli blokado Kube. Toda ¡brž, k0 je ugotovil, kakšna jo nevarnost, če bi to storil, je delal z divjo naglico.
VOJNA NEVARNOST
Hruščev. se je očividno ustrašil, da če bo omahoval, bodo ZDA napadle Kubo in uničile raketna oporišča; umik po taki akciji bi bil mnogo bolj poniže-
valen, kakor če bi ga storil prej. Še dolgo časa ¡bodo politični strokovnjaki študirali hitr0 izmenjavo poslanic med Moskvo in Washingtonom, ko je Hruščev skušal 'zavreti ameriško akcijo in rešiti, kar še rešiti da.
Od treh glavnih predlogov, ki so prišli iz Kremlja, je ¡prvi brez dvoma najbolj zanimiv. V osnovi je s tem predlogom Kremelj ponudil Washingtonu, da bo umaknil rakete s Kube, če bodo ZDA opustile načrte za invazijo. Do danes nihče drugi, kakor samo nhjvišji washingtonski in kremeljski funkcionarji, ne ve, kaj je Moskva ¡še ponudila v tej prvi poslanici, ker jo je Kennedy, ko jo je dobil ponoči 26. oktobra, označil za „najstrožje tajno“. Tisti, ki so dokument videli, trdijo, da je bil pisan v kratkih stavkih, z veliko naglico in čustvenostjo. Je poln izrazov strahu, da dogodki ¡prehitevajo državnike in grozijo uiti kontroli. Hruščev je dobesedno prosil Kennedyja, naj dogodke drži pod kontrolo in obljubil, da bo tudi on to storil. Primerjal je svojo borbo s Kennedyjem dvema možema, ki vsak na enem koncu vlečeta vrv z vozlom na sredi. „Cim bolj vlečeva, tem. bolj postaja vozel trd,“ je pisal Hruščev.
POGLED NAZAJ
Poslanica je bila toliko bolj zanimiva zaradi naslednje, ki jo je moskovska radijska postaja oddajala naslednje jutro, prej, predno je Kennedy odgovoril na prvo. V tej poslanici je Hruščev predlagal, da bo umaknil rakete s Kube, če bodo ZDA odpeljale svoje iz Turčije.	.
Ta druga poslanica je bila višek dogodkov, ki so se odigrali v Turčiji teden prej, predno je Kennedy objavil blokado Kube. Sovjetski veleposlanik v Turčiji Nikita Rižov se je prijavil v avdienco k turškemu zunanjemu ministru Feridunu Erkinu in enostavn0 zahteval, da mora Turčija zahtevati od ZDA takojšen umik ameriških raket iz Turčije in uničenje drugih oporišč. Predsednik Ismet Inonu je oseb,n0 napisal odklonilni odgovor. Zatem je Rižov prišel z drugim ultimatom: uničite ameriška oporišča, sicer bo ZSSR po. stavila turška mesta kot prva na svoj seznam, za uničenje, če pride do vojne. „Če mislite, da nismo pripravljeni iti v vojno zaradi Kube, se motite,“ je dodal Rižov. Predsednik Inonu mu je odgovoril: „Ne silite me na smeh.“ Turki so ostali trdni, prav tako, kakor Kennedy, k0 so mu sporočili o dogodku. V svoji tretji poslanici Kennedyju je |Hruščev ponovil svoj prvi predlog, da namreč umakne rakete s Kube, če ZDA otoka ne bodo napadle.
LAŽ ZA LAŽJO
Zaradi takega nihanja sovjetske politike s0 zahodnjaki znova začeli razmišljati o notranjih sporih za zidovi Kremlja. Nekateri kremlinologisti menijo, da je Hruščev poslal 1- prestrašeno poslanico v paniki, ker je bil prepričan, da 'bodo ZDA vsak trenutek napadle Kubo. Nato pa je bil od bolj bojevite frakcije prisiljen postaviti zahtevo glede Turčije. Toda večina zahodnih strokovnjakov meni, da so Hrušče-ve poslanice njegova večna taktika in da se o njih zaradi hitre sleditve druge drugi ni dosti posvetoval s svojo okolico.
čim je namreč dial znak za umik, je sovjetska propaganda začela Hruščeva prikazovati kot rešitelja miru. „'Vse napredno človeštvo pozdravlja miroljubna dejanja 'Sovjetske zveze,“ je proglašala Pravda- Marsikatera nevtralistič-na dežela se je te propagande oprijela-Toda, nekatera dejstva so neovrgljiva:
Medtem, k0 je govoril o miru, je Hruščev, ¡kakor 'je sam priznal, .gradil napadalna raketna oporišča pred ameriškim. pragom. Njegov zunanji minister Gromiko in njegovi diplomati so Po širnem svetu teden za tednom lagali, da hi skrivali ramen kubanskega podjetja.
Ker je sprejel sovjetsko pomoč v orožju, je Castrov režim, postal absolutno odvisen od Moskve, kar je Hruščev tudi dokazal, ko se je za Kubo pogajal z ZDA .brez slehernega poklona Castru.
SOVJETSKI MUENCKEN
Eden od rezultatov kubanske krize je bil ta, da eo zahodnjaki dobili nov zalet. Ičlanice NATO so 'krepkeje zadihale zaradi Kennedyjeve odločnosti proti ZSSR, čeprav so se nekatere pritoževale, da 'jih ZDA niso obvestile o svojih načrtih. Toda kubanska kriza je dokazala vsaj eno: ZDA so pripravljene nastopiti brez svojih zaveznikov,
kadar je treba. Mnogi so v tem videli močan razlog za evropsko politično enotnost. Tako je pisal pariški Le Monde: „Samo združena Evropa, katere del mora biti Anglija, bo lahko pozitivno vplivala na svetovne dogodke-“
Na drugi strani pa je bila kubanska kriza močan udarec mnogim sovjetskim prijateljem in tmnogim, ki niso trdni moskovski prijatelji, pa se Hruščevu vseeno vdinjajo. Tako je eden vodilnih brazilskih levičarjev Leonel Brizóla, označil Washington za iažnjivca, ko so ZDA poročale o raketnih oporiščih na Kubi. Po Hruščevem priznanju pa je zaprepaščeni Brizóla priznal: „Od sedaj naprej moramo z največjim nezaupanjem gledati na vse sovjetske ponudbe o pomoči (narodom, ki hočejo doseči svojo neodvisnost.“ V Afriki je nekdanji sovjetski privrženec Sekour Toure, gvinejski predsednik, prepovedal sovjetskim letalom pristajati na gvinejskih letališčih ma njihovih poletih na Kubo.	i
i
Sovjetom se je položaj še poslabšal zaradi istočasnega kitajskega napada na Indijo, najstarejšo nevtralistično državo. Kljub sporu s Pekingom mora ZSSR držati s Kitajsko in ne z Indijo. Vendar s° -bili 'kitajski komunisti presenečeni nad sovjetskim vodstvom kubanske krize. Označili so jo za „sovjetski München“. Dan za dnem je Peking pozival Castra, naj ostane trden.
Če Kitajci v Pekingu mislijo, da je Hruščev ravnal napačno, ali so morda v Moskvi „Kitajci“, ki ¡prav tako mislijo? Objava eno let0 stare protista-linistične pesmi Evgenija Evtušenka v moskovski Pravdi je presenetila mnoge opazovalce sovjetske politike; menijo, da je Hruščev hotel znova opozoriti svoje stalinistične sovražnike. Poleg tega so Izvestja odločno pribile, da je bila „sovjetska odločitev umakniti se s Kube edino pravilna v danih okoliščinah.“ kar zveni tako, kakor da je Hruščev moral braniti svojo potezo. Končno je Moskva potegnila iz ozadja 81-letnega maršala Klimenta Vorošilovega, ki ga je 'komaj pred enim letom Hruščev označil za „antipartijca“. Pravda je objavila njegov dolgi članek, v katerem poveličuje napredek ZSSR in „leninistično“ vodstvo Hruščeva ter ostro napada Stalinove napake- Ker se je po-služil starega vojaka, nekateri menijo, da je Hruščev potreboval vojaški prestiž za svojo ¡kubansko pustolovščino pred kritiki, ki so se zbirali okoli obrambnega ministra maršala Rodiona Malinovskega.
Čeprav zgornji dokazi niso zadostni, je vendar res, da Hruščev kakor sleherni smrtnik nima samo prijateljev okoli sebe. Toda kakršna koli poteza proti njemu 'bi bila verjetno silno nevarna za tistega 'ki bi jo skušal napraviti. Od leta 1957 si je zagotovil, da noben možen tekmec ne more zrasti previsoko. V vseh najvažnejših partijskih odborih si je zadržal predsedniško mesto zase. Na prve položaje za njim pa je postavil samo svoje majzvestejše privržence. Celo pred splošno bitko z „am tipantijsko“ skupino leta 1957, je nad 70 članom OKÍKP preskrbel položaje Hrulščev sam ali pa so ‘bili njegovi najtesnejši prijatelji. Dejstvo je, da je danes Hruščova oblast v ZSSR verjetno celo večja, kakor jQ je imel Stalim kdaj koli v svojem življenju.
Hruščev je pri svojih 68 letih, kakor kaže, še vedno zdrav, čeprav od časa do časa govorijo, da boleha na jetrih. Politično je še vedno bister in uren; med kubansko krizo je poleg Kennediy-ju razposlal na desetine pozdravnih pisem, sovjetskim kmetom za uspešno žetev. Da bi pomiril duhove in odpravil sleherni dvom, je povabil ves prezidij sredi kubanske krize na predstavo v gledališče Bolšoj.
IN NASLEDNJI KORAK?
Ker Moskva navadno sproži novo krizo, da prikrije svoj poraz, :so se zahodnjaki začeli pripravljati nanjo takoj po prvih znakih Hruščevovega umika v Kuhe. Še vedno obstaja možnost, da 'bo Moskva znova načela vprašanje ameriških oporišč po svetu, ali pa začela rožljati z orožjem v Azerbejdžanu ob perzijski meji. Toda dvomijo, da hi trenutno Mo.skvta kjer koli šla do konca. O problemu Berlina ves cas ku,banske krize ¡nista črhnila besedice ne sovjetski radio ne sovjetski tisk, takoj po Ulbriehtovem obisku y Moskvi pa je o tem prenehal ¡pisati tudi vzhodnonemški tisk.
Hruščev si za nekaj časa prav gotovo ¡noče skvariti slike borca za mir, ki si jo je spretno ustvaril s kubansko krizo. Prav tako pa ga je Kuba tudi
izučila, da ZDA resnično nameravajo biti odločne tudi glede Berlina. Ker Hruščev prav gotovo ne namerava začeti atomske vojne zaradi Berlina, kakor je ni nameraval zaradi Kube, zato .berlinskega vprašanja zaenkrat ne bo načenjal, ker bi mn umik pred ameriškimi grožnjami v berlinski krizi ¡napravil mnogo večjo škodo na prestižu, kakor mu jo je umik s Kube. Zato menijo, da berlinskega vprašanja Hruščev ne b0 načel več mesecev.
Nasprotn0 pa bo( tako menijo kremlinologisti, Moskva pospešila „mirovno“ ofenzivo: vsepovsod bo kazala pripravljenost na pogajanja, dajala ¡široke predloge za zmanjšanje napetosti bodisi v Evropi ali kjer koli drugje, v upanju, da bo zahodnjake zopet omehčala tako, da ho mogla zopet varno začeti z napadalno taktiko. To bi se prav gotovo strinjalo z mnenjem tistih zahodnih funkcionarjev, ki vedno zagovarjajo politiko popuščanja do ZSSR, n. pr. v vprašanju tujih oporišč. Trdijo, da bi morale ZDA, tako kakor je ZSSR na Kubi, opustiti nekatera svoja oporišča v tujih državah. Tozadevno tipanje je Moskva napravila n. pr. na nedavnem banketu v Bonnu, ko se je sovjetski veleposlanik Andrei Smirnov približal zahodnonemškemu diplomatu Franzu Krapfu, šefu oddelka za vzhodne države pri nemškem zunanjem ministrstvu in mu dejal:
„Sedaj, gospod Krapf, kot objektivni diplomati moramo priznati, da šo ameriška raketna oporišča v Angliji, Iialiji 'in Turčiji legalno in moralno prav taka, kakor je bilo sovjetsko oporišče na Kubi.“
Krapf: „Nisem istega mnenja. Zame so popolnoma drugačna-“
Smirnov: „Dobro, toda morate priznati, da je Hruščev postopal zelo državniško.“
Krapf: „Upamo, da bo tak 'še naprej. Dalje upamo, da po Kubi ne bo napravil iste napake, kakor sta jo napravili dve nemški vladi in ži,vel v iluzijah, da se Amerikanei ne bodo borili.“ NAUK ZGODOVINE
Nekateri zahodnjaki gojijo sedaj, po kubanski krizi, upanje, da bo Moskva polagoma postala v svojih odnosih do ostalega sveta ‘normalna’. Spet drugi trdijo, da je prišel čas, 'ko se zahodnjakom. ponuja prilika prevzeti vso iniciativo v zunanjepolitičnih potezah od sovjetov v svoje r-oke, ker je Moskva izgubila ravnotežje- Toda če je zgodovina učiteljica, potem bodo ti sanjači razočarani. Hruščev je namreč prav tako prožen, kakor je kateri koli komunist, ki je preštudiral Leninov nauk: „če se ne znaš prilagoditi, če se ne znaš plaziti po svojem trebuhu po blatu, potem nisi revolucionar.“ Doslej Hruščev še ni pokazal, da ne ibi bil odličen komunistični revolucionar. V kubanski krizi se je sicer moral nekaj časa plaziti s trebuhom po blatu, toda hitro 'je vstal in zopet hodi pokonci. Zato imajo prav tisti, ki trdijo, da ne bo prej miroval, dokler v ¡blatu ne bo negiben obležal. Na tisti trenutek pa mora biti ¡Zahod vedno pripravljen.
KOROŠKA
PROF. DR, PAVLE ZABLATNIK 50-LETNIK
Pred 50 leti, 4. decembra se je rodil v Bilčovsu požrtvovalni slovenski prosvetni delavec dr. Pavle Zablatnik, predsednik Krščanske kulturne zveze in profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Po maturi leta 1933 na celovški gimnaziji je stopil v celovško semenišče in bil posvečen leta 1938 za mašnika. Nato je služboval v Št. Lenartu pri sedmih studencih in šmarjeti pri Velikovcu. Leta 1946 je odšel študirat na graško univerzo, kjer je študiral filozofijo, ■klasične jezike in slavistiko. V doktorski disertaciji „Duhovni doprinos korO-iških Slovencev“, ki obsega 600 strani, je izčrpno obdelal slovenske koroške šege, pesmi, navade in običaje.
Po doktoratu je nato služboval nekaj časa v Šmihelu, nato pa je na celovški gimnaziji poučeval verouk. Z ustanovitvijo slovenske gimnazije pa je 'bil med prvimi, ki se trudijo, da bi slovenski mladini' posredovali svoje znanje in jo čim bolj izobraževali in vzgajali. Na gimnaziji poučuje latinščino, grščino in ruščino. Kot razrednik osmega razreda pa bo peljal k maturi prve maturante Slovenske gimnazije v Celovcu-Poleg vsega dela na gimnaziji pa je neumoren kulturni delavec, predavatelj na prireditvah in radiu.
Voščilom k njegovemu jubileju se pridružuje tudi Svobodna Slovenija z željo, naj ga Bog ohrani slovenskemu narodu na Koroškem še mnoga leta.
I 1 0 V
BUENOS AIRES
IDanašnja številka je dvojna, štev. 51 in 52 z božično prilogo in je zadnja v letu 1962* Prihodnja številka bo izšla v četrtek, 3. jan. 1963
<%čni zbor Sl°v. planinskega društva
Slovensko planinsko društvo v Buenos Airesu je imelo v soboto, 15. decembra, redni letni občni zbor v prostorih Slovenskega doma v San Marti, nu- Zbrala se je lepa družbica buenos-aireških ljubiteljev gora, kot gost pa je prisostvoval član bariloške „šume1 dr. Vojk0 Arko.
Občni zbor je začel predsednik g-Robert Petriček, ki je podal poročilo in kratek pregled društvenega dela v pretekli poslovni dobi. Omenil je med drugim opravljeno delo za postavitev spominskega križa pokojnemu škofu dr. G. Rožmanu pod Skalco, uspeh z izdajo revije „Gore“ ter končno omenil, da je društvo še vedno mlado in borbeno kot včasih in da še vedno sloni na zdravih ideoloških in demokratičnih načelih ter se trudi za ohranitev ter napredek slovenskega imena ter zavesti.
Za njim sta podala podrobnejši poročili tajnik g. Dorijan Heller ter blagajnik g. Miha Smersu, preglednik g-France Krištof pa je potrdil račune.
Sledili so razni predlogi, na pr. kako naj društvo počasti Tončka Pangerca ob desetletnici smrti, o nujnosti večjega reda med izletniki v Stanu v Bariločah itd.
Z občnega zbora so bila poslana pozdravna pisma vsem centralnim organizacijam, domovom ter tisku-Predavanje g. dr. Vojka Arka v Slovenskem planinskem društvu v Bs.
Airesu
Po občnem zboru je sledilo zanimivo predavanje g- dr. Vojka Arka. V svojih lepih izvajanjih je nanizal vrsto podatkov o razvoju slovenskega planinstva doma in v Argentini, nanašajoč se na 70-letnico Slovenskega planinskega | društva irt na 40-letnico turističnega
E N C I V ARGENTINI
MONSIGNOR JANEZ HLADNIK 60-LETNIK
I kluba Skala, društva slovenskih plezal-_ cev. Omenil je Piparja, narodn0 obrambno stališče SPD v prvi dobi njenega obstoja, gospodarsko in narodnostno delo župnika Aljaža, organizacijsko sposobnost društva v tkzv. Tominškovi dobi, nastop plezalske generacije po prvi svetovni vojni, vlogo Klementa Juga kot ideologa slovenskega alpinizma, tehnični napredek plezalstva v Julijskih in Kamniških Alpah med obema vojnama in doseženo šesto stopnjo pod generacijo mladih slovenskih plezalcev. Nato je omenil delo, ki so ga slovenski planinci
To bo postal v soboto, 22. decembra t. 1. Pa se ta dan pri njem ne bo dosti ločil od drugih, razen da se bo v molitvi pri' sveti daritvi spomnil nanj in se Bogu zahvalil za milost, da mu ga je dal dočakati v zdravju in polni moči. Drugače bo pa to zanj čisto pravi delavnik, poln naporov in prizadevanj za ureditev prostrane župnije sv. Jožefa Pompejskega v Lanusu in postavitve nove velike farne cerkve-
Pa je prav, da se monsignorja Hladnika ob tem življenjskem, jubileju spomnimo tudi v Sv. Sloveniji in znova
v Argentini opravili in ki je ozko po_ j osvežimo spomin na delo, ki ga je vezano na slovensko planinsko tradi-j opravil v službi Bogu ter za ohranitev cijo. V tej zvezi je omenil članek gdč. slovenskega rodu v izseljenstvu.
Anke Tumove v Planinskem vestniku, kjer omenja hčerka planinskega organizatorja in pisatelja dr. Henrika Tume, da je slovensko planinstvo v domovini počastilo dr. Kugyja, pesnika Julij-
Kjerkoli je bil, ni bilo lahko njegovo delo. Zahtevalo je močnega, odločnega in vsega človeka. Pa naj je bilo to v njegovih začetnih kaplanskih službah v Sloveniji, ali delovanju med
skih Alp s spomenikom v Trenti, da se j slovenci Y Zagrebu> & boij pa pozneje, pa vendar ni oddolžilo Spominu njenega ko je odšel ,med slovenske izseijence v
očeta, ki je bil s slovenskim prebivalstvom naših gora dosti tesneje povezan
Argentino in jim postal vse. Bil je med njimi dušni pastir, tolažnik duš sloven-
kot nemško govoreči Kugy. Argentinski gkih izse]jencev. Za Kastelicem je ure-slovenski plezalci so v Anaah postavili
spomenik dr. Tumi v BoLsonskih gorah ! in to kljub temu, da je dr. Tuma, še bolj j ^W£0r»jakOT
(Nadaljevanje z 2. strani) staršem pa za složno in zvesto pomoč I in sodelovanje.
V drugem delu «o učenci višje skupine lepo prikazali prizor „Oh, pa ta slovenska šola... “ Nastopali so Prešeren Francka, Krivec Andrej in Zupan Magdalena, šolski pevski zbor je nato zapel venček narodnih. Za tem je sledilo slovo 8 učencev, ki letos zapuščajo slovenski tečaj. Ob ganljivem slovesu so prejeli lep slovenski šopek v pobudo, da ostanejo zvesti slovenski besedi-tako s® prejeli knjige „Po svetli poti“, dar krajevnega šolskega sveta, šolski tečaj zapuščajo: Cestnik Joško, Habat Janez, Krivec Andrej, Maček Metka, Pintar Slavka in Potočnik Lučka. S pesmijo „Slovenec sem... “ so se poslovili od prijazne slovenske šole. Predsednik šolskega sveta se je nato zahvalil ge. Malovrhovi Lenčki za njen0 zvesto in požrtvovalno delo. Isto sta storila v imenu njenih učencev Makovec Ivanka, v imenu ZS pa g, Majhen Aleksander. Starši «o pa nato nagradili ves učiteljski zbor.
Sledilo je Miklavževanje-
pa njegova družina, politično pripadal j popolnoma drugi Strani kot slovenski novonaseljenci. Nekaj, kar bi se doma nikdar ne moglo zgoditi-
Za zaključek je predavatelj pokazal nekaj barvnih diapozitivov s Catedrala pozimi ter 0 postavitvi križa na Capilli.
Predavanje je privabilo precej rojakov, ki se zanimajo za planine in ki so z zanimanjem sledili g. dr. Vojku Arku, ki na žalost tako malokdaj pride med nas v glavno mesto, želimo si spet skorajšnjega obiska — ter seveda predavanja-MORON
Na nogometnem igrišču športnega kluba Moron se je preteklo nedeljo dne
16.	dcembra t. 1. vršila dobrodelna prireditev župnije Virgen de las Flores, kjer je župnik slovenski rojak g. Tone Škulj. Med raznimi točkami te prireditve je bil na sporedu tudi nastop slovenske folklorne skupine, ki jo vodi g. Jure Vombergar- Osem parov v slovenskih narodnih nošah je izvajalo 4 gorenjske plese. Pogled na nastopajočo šestnajstorico mladih Slovencev na lepi trati mogočnega igrišča je zapustilo pri vseh gledalcih živahno zanimanje za slovensko, folkloro, , nastop folklorne skupine je žel viharno odobravanje. MIRAMAR
Tudi pri nas v Miramaru imamo Slovenski dom- Daši nas ni veliko Slovencev, smo uvideli že pred leti potrebo po lastnih prostorih, kjer se bomo shajali, razgovorili in razvedrili. Dom sicer še ni povsem dokončan. Manjka še zunanji omet, stranski prostori, ureditev kuhinje, itd. Imamo še razne načrte. Toda notranjost je toliko dodelana, da smo imeli v njem že lepe.prireditve. Saj je tudi Svobodna Slovenija poročala 0 njih.
Za naš skupni dom in njegov razvoj skrbi 12 članov odbora ali . družabnikov-To so: Boh Jože, Gornik Franc st., Gornik Franc ml., Japelj Tone, Jelenc Janez, Kolenc Lojze, Kovač Ivan, Marolt
jeval in izdajal Duhovn0 življenje, pisal vanj zanimive članke in potopise z po vseh delih Argentine, pobiral za revijo naročnino, obiskoval slovenske ljudi po tej prostrani
Lojze, Prešiček Tone, Škulj Ivan, Trpin Lojze in Zajc Janez. Na sestanku koncem novembra je ta odbor volil novega predsednika, ker je Lojze Trpin, ki vodi ta odbor od ustanovitve, prosil, naj bi v bodoče prevzel kdo drugi. Toda moral se je ukloniti mnenju večine in še naprej prevzeti predsedstvo Slovenskega doma v Miramaru- Tajniške posle je prevzel Jelenc Janez, blagajnik pa je Prešiček Tone.
V nedeljo, 9. decembra, so se zbrali odborniki doma v hiši tajnika Jelenca Janeza in povabili na razgovor g- Miloša Stareta, ki se je mudil v Miramaru. Ob tej priliki je ta družba mož in fantov v razgovoru z g- Milošem Staretom. razgovarjala o nalogah in dolžnostih naše emigracije. V tem razgovoru s° vedno jasnejše postajale naloge, ki naj jih vrši Slovenski dom v Miramaru. Odborniki so poudarjali, da je delo včasih težko, ker jim manjka sposobnih moči, češ da so dni v glavnem obrtniki. Miloš Stare je poudarjal, da šola ne da vsega. V naši preteklosti so v domovini veliko prosvetnega dela opravili ljudje, ki niso imeli niti srednjih, kaj šele visokih šol. Ljubezen do nalog, ki jih daje prosvetno delo in naravna brihtnost sta marsikdaj nadomestila šolo. Tega tudi njim ne manjka. Gotov0 pa jim bodo prišli na pomoč Slovenci iz Mar del Plate in tudi Buenos Aires ni tako daleč, da ne bi prihajali med nje predavatelji. Ugotovili so, da je težje vprašanje šolskega tečaja. Radi bi, da bi tudi njihovi otroci imeli slovenski šolski tečaj in da bi se rešil0 tudi to vprašanje-
Ob koncu razgovora se je predsedujoči g. Trpin zahvalil g. Staretu in vsem navzočim za udeležbo ter resnost v razgovoru z željo, da bi se pogosteje sestali k takim razgovorom-
deželi, jim svetoval, pomagal in jih podpiral. Vodil jih je na romanja k sv. Antonu, lurški in Lujanski Materi božji, se z njimi veselil na družabnih prireditvah Duhovega življenja. 'Vse t0 je bil starim slovenskim izseljencem v Argentini msgr. Hladnik. Z eno besedo: vse. Tp, kar mora biti pravi izseljenski duhovnik.
Ko pa je v domovini zavladal komunistični režim in se je pred njim na deset tisoče protikomunističnih Slovencev umaknilo v begunstvo v Avstrijo in Italijo, je msgr. Hladnik postal dobrotnik tudi teh. Pri argentinskih oblasteh jim je s svojim vplivom izposloval naselitev v tej deželi in obnovi-vitev rednega življenja. S tedanjim časom in delom za slovenske ljudi je neločljivo združeno za vse čase ime Janeza Hladnika. V skromno zahvalo za vse to, ga je osrednja slovenska predstavniška organizacija — tedanje
fTTTtVTTTTTVVTVTTTVr VTVTTTTTTT»TT<TTTTVTVVTTTTTTTTTTTTTTVTTTTTVTTTTVTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT
*•*30«
PEVSKOGLASBENA PRIREDITEV V SAN MARTINU
Nedeljska prireditev v San Martinu je bila nov dokaz o tem, kaj pomenijo krajevni domovi in kakšne možnosti so nakopičene v teh živih središčih naše skupnosti.
Predvsem smo videli lepo število mladih ljudi, ki del svojih sposobnosti in svojega časa posvečuje glasbi. Zelo prav je bilo, da jim je bilo mogoče javno nastopiti — to je v kratkih, a vsebine polnih uvodnih besedah označil kulturni referent Doma v San Martinu prof. Zupan kot enega poglavitnih nagibov za ta večer -—, in nadejati se je, da se bo po njih; zgledu pojavilu na podiju še mnogo drugih- Glasbene šole prirejajo produkcije, na katerih naj učenci pokažejo svoj napredek in se vadijo javnega nastopa. Več . kot polovica nedeljskih točk je bila te vrste. Zdi se zelo primemo, da bi produkcije ne kombinirali z drugimi nastopi. Produkcije imajo svoj značilni spored znanih .del, ki ¡se študirajo po šolskem programu; v izvedbi ne gre za samostojne stvaritve, temveč za prerez dela v šoli; v nizu produkcij morejo starši in drugi zainteresirani zasledovati, kako napreduje tehnika, kako zori podajanje itd. Redno so zbrani komadi tako „uležani“, tako prirejeni učenčevi zmogljivosti, da je izvedba brezhibna. V Argentini je tudi po glasbenih šolah (in .pri veliki večini privatnih učiteljev) premalo solidnosti: namesto da bi n. pr. pri klavirju najprej utrdili temelje: drža,
mehanizem mišic, prstni udari, prstni red, smisel za ritem, dado učencu hrzati preko študij, sonatin in sonat. Napredek je na videz nagel, včasih blesteč-Pride pa trenutek, ko ne gre nikamor več — ne pomanjkljiva tehnika, ne izvajalska nezrelost ne dopuščata poti naprej. Treba je znova začeti, če je za to dovolj energije in denarja. Nedeljski večer je opozoril tudi na ta zelo resni problem, dasi srn« bili deležni lepih trenutkov in smo mogli opaziti marsikatere izraze talenta. Instrument je bil tipičen samostanki jezdni klavir —■ tudi na to prevažno vprašanje je spomnila prireditev. Vsaj naša osrednja dvorana bo morala imeti lasten, dober klavir! —, pa še na njem so se čutile velike razlike v polnosti tona, v oblikovanju fraz, v dinamiki, v vporabi pedala. Posebej je omeniti izvedbo 2-Lisztove Ogrske rapsodije (štiriročno, gdč. Marjeta Smersu in Veronika Hren), najbolje pripravljeno klavirsko točko večera. Zelo dobro pripravljen je bil tudi g. Vinko Klemenčič (Vilharjev Mornar in arija iz Trubadurja, spremljala gdč- Smersu). Pri njem čutiš pravo ljubezen do stvari in veselje do resnega dela. Tehnično stalno napreduje, teže je soditi o glasovnem materialu in njega najboljši izobrazbi.
Pevski zbor pod vodstvom g. T- Duha ima več ¡lepih glasov, medtem, ko so se glasovi Fantovskega okteta, ki ga
vodi g. V. Klemenčič, predstavili po večini zastrti. Za o,be skupini, ki sta točno izvedli svoj program — prav je, da sta si izbrala lahkega —, je vprašanje napredka (in obstoja) v dviganju pevske tehnike in v osvojitvi določene glasbene teorije: vokalna skupina, v kateri je branje notnih znakov še na abecedni stopnji, potroši večino sil za to in po navadi do drugih nujnosti niti ne pride.
Ker je ta prva, toliko obetajoča prireditev združila zelo raznovrstne elemente, je razumljivo, da tudi program, ni mogel zrasti v premišljeno celoto. Pri bodoči diferenciaciji nastopajočih b0 nanj skrbno paziti. Priporočajo se slovenske stvari. Večkrat je čuti, da smo kaj šibki v klavirski literaturi, kar je danes le šc deloma res. Opozorim zlasti za bodoče produkcije na krasno zbirko Bradačeve in Hrašovčeve v 6 zvezkih, ki so jo po vojni izdali v Ljubljani in vsebuje skladbe najboljših komponistov od lahkih do precej težkih, vseh vrst in slogov.
I-epa frančiškanska dvorana — prav nasproti Doma! — je bila polna hvaležnega >n po večini izbranega občinstva. Medenj ne moremo šteti nekaj glasnih otročičev ne nekaj hudo žejnih pivcev Coca-cole (po zvoku steklenic sodeč).
Čestitamo prirediteljem in nastopa-, jočim za to, kar so nudili, še foolj pa za to, kar naj se iz tega začetka razvije.	A. G-
Društv0 Slovencev — imenovala ža svojega častnega člana. Viden spomenik je pa Slovenska vas v Lanusu, strnjeno slovensko naselje, ki se tudi uradno imenuje Villa Eslovena — Slovensko naselje.
Ko je bilo delo za naselitev slovenskih ljudi po II. svet. vojni v glavnem ¡opravljeno, je jubilant zamenjal svoje kaplansko mesto v buenosaireški župniji svete Roze z imenovanjem za župnika zapuščene, prostrane župnije sv. Jožefa Pompejskega v delavskem naselju Lanusa. Ko je prevzel faro, je bila še tako raztegnjena v pam.po in ponekod brez cest, da je mogel obiskovati svoje vernike po razkropljenih naseljih samo s konjem. Ljudje so. ,ga vzljubili in ga imenovali cura gaucho — gavčevski župnik.
Tudi v tej fari je začel s pionirskim delom. Najprej je uredil svetišče, zatem so pa ves posvetil mladini. V svojo faro je povabil slovenske šolske sestre ter jim. zaupal vodstvo farne šole, ki bo prihodnje leto imela že šest razredov. Slovenske šolske sestre v šoli poučujejo otroke tudi razne glasbene
S L 0
AVSTRALIJA
VENCI
Smrt med Slovenci V mestu Kew je
v Avstraliji
urada 9. septem-
bra slovenska sestra Baptista Fabčič, doma iz Orehovice v Podnanosu na ■Primorskem. Rojena je bila 1904, leta 1924 je v Rimu vstopila v kongregacijo sv. Petra Klaverja za afriške misijone ter je napravila 1928 redovne obljube. V letih 1931 do 1934 je bila v Ljubljani, nato 3 leta v Trientu, končno so jo pa ¡predstojniki poslali v Anglijo in na Irsko, ¡odkoder jo je vodila pot v Novo Zelandijo. Od tam je letos junija meseca prišla v Melbourne, že po enem mesecu je morala v bolnišnico, kjer so ugotovili zavratno bolezen raka, kateri je tudi podlegla. Pokopali so jo 12. septembra po pogrebni sv. maši na carl-tonsko pokopališče-
V Melbournu je umrla po hudem trpljenju Ana Watašenko, doma iz Artič pri Brežicah. Med vojn0 je prišla na Češko, od tam bežala v Avstrijo, od 'koder je leta 1952 prišla k svoji sestri v Avstralijo. Pred nekaj leti se je poročila z Ukrajincem Watašenko in živela z njim v mestu Fitzroy. Pogreb je bil s pogrebno mašo 9". oktobra na pokopališče v Fewknprju.
Slovenci v Melbournu se vsak0 leto prvo. nedeljo v novembru zberejo na
l7xal: teden ena
ZV E SELI SE,
ŽALOSTNA ZEMLJA...
Zveseli se, žalostna zemlja, začudi se, sveto nebo.
To Jagnje, ki grehe odjemlje, nocoj je rojeno nam b’lo.
Tam v Betlehem, v štalci, poglejte, na slamci ’no Dete leži, ki lepšega ni.
Široko odprta nebesa pastircem svetlobo dajo.
Z visokega slis’jo nebesa, kak’ angelci glor’jo pojo.
Oj petje nebeško, veselje človeško, nocoj vse ljudi iz spanja budi.
O, bratje in sestre, vstanite, ker angel nas vabi nocoj, tja v Betlehem mesto hitite, da najdete Dete z menoj.
Tam v štalci Marija, nam Dete povija,
Zveličar je svet dan’s prišel na svet.
Med nami zdaj v cerkvi stanuje, so jaslice sveti oltar, zdaj Jezus nad nami kraljuje, mu srca nesimo za dar.
To Dete častito, pod kruhom je skrito molite lepo,
Zveličar je to.
inštrumente. Vodijo pa prav tako tudi otroški vrtec. Da je mladino pritegnil na farno življenje in’ jo odtegnil kvarnemu vplivu ulice, je preskrbel v farni dvorani tudi za kino predstave, ki so dobro obiskane. Obisk vernikov pri mašah se je tako povečal, da je postala stara cerkev že premajhna. Zato je začel graditi sedaj novo, mnogo večjo.
Da je ljudem omogočil obiskovanje službe božje v svoji prostrani fari, je ustanovil tudi podružnico Garaz-o, ki je postala sedaj že samostojna fara in jo vodi župnik g- Malenšek. Prav tako podružnico Fiorito. Pa tudi vikarija slovenskih lazaristov v Slovenski vasi je njegovo delo.
Monsignorjevo delo za ureditev zaupane mu župnije in za dvig verskega življenja je dobilo vidn0 priznanje pri cerkvenih oblasteh s tem, da ga je pristojni škof v Lomas de Zamora msgr. Shell predložil v Vatikan za imenovanje za pap. 'komornika z naslovom mon_ signor, čast, ki jo je dosegel kot prvi slovenski duhovnik v Argentini. Pa tudi ria občini je vplivna njegova beseda ter Hladnikove nasvete in predloge za ureditev vsega tamošnjega okolja upoštevajo, v kolikor največ dopuščajo finančna sredstva.
Tako služi monsignor Hladnik Bogu in narodu, domačinom in slovenskim ljudem, s katerimi ni v stiku samo v Slovenski vasi, ampak tudi drugod, ker z njimi še vedn0 vzdržuje zveze in se živo zanima za njihovo delo in življenje. Redno prihaja še na vse večje slovenske prireditve in je tako še naprej sredi slovenskega izseljenskega življenja v Argentini.
Ob 60-letnici mu iz srca kličemo: Bog ga živi in ohrani še mnogo let v zdravju in moči!
PO SVETU
slovenskem delu keilorskega pokopališča in se ob slovenskih grobovih spominjajo svojih rajnih. Tudi 'letos so bili tam ter je molitve Reši me opravil g. p. Bazilij. Slovenski del pokopališča je že lepo urejen. Na njem je tudi že postavljen spomenik, ki predstavlja kip žene v slovenski narodni noši, sedeče v žalni, molitveni pozi. Kip simbolično predstavlja tudi slovensko domovino. Napravil ga je hrvatski kipar Vlado Borič iz Meštrovičeve šole.
Na zahodnem pobočju najvišje avstralske gore Kosciusko so zgradili novo delavsko naselje, v katerem živi tudi 12 Slovencev. Delavci iz tega naselja so zaposleni pri graditvi predora in umetnega jezera-
Slovenski klub v Perthu je im.el 27.
oktobra družabno prireditev, na kateri je nastopila s pevskimi solo točkami Jožica Štukljeva, skupina pevcev je pa zapela več narodnih ¡pesmi. Predsednik kluba dr. Jure Koce je v pozdravnem govoru navajal, da Slovenci v Zahodni Avstraliji s'svojim udejstvovanjem prav nič ne zaostajajo za drugimi narodnostnimi ¡skupinami, pa naj ho to na kulturnem ali gospodarskem področju- V razmerju s številom drugih emigrantskih narodnostnih skupin imajo Slovenci kar lepo število mladine, ki študira •nostponusA nu
Qlovwe vz
V	Ljubljani je bil od 13. do 21. IX.
mednarodni sejem sodoibne elektronike, j Udeležilo se ga je 130 razstavljalcev, , med katerimi je bil0 99 inozemskih podjetij. Na sejmu so bile razstavljene naprave s področja elfektronike, telekomunikacij, nuklearne tehnike in avtomatizacije, poseben poudarek pa je bil na napravah za urejanje prometa-
Trgovsko podjetje Sadje zeZenjava je moralo v oktobru zavreči 40 ton pokvarjenih paprik, ki jih je dobilo od kmetijske zadruge Gornja Banjica v Makedoniji-
V	Beogradu je 30. oktobra umrl od kapi zadet zdravnik dr- Branko Čubri-lovič- Pok. čubrillovič je pred vojno pripadal srbski zemljoradnički stranki. Je bil bolj levičarsko usmerjen ter se je zato prav lahko pridružil partizanom, in se vdinjal njihovi diktaturi.
V	Ljubljani je 15. oktobra slavil 80-letnico rojstva znani slov. pravnik dr. Viladimir Golia, biv. predsednik Ape-lacijskega' sodišča v Ljubljani ter brat leta 1959 umrlega biv. ravnatelja drame Pavla Golie, biv. nar- poslanca dr. Adolfa Golie in Dragotina Golie, biv-min. uradnika v Beogradu.
Umrli so- V Ljubljani, Vinko Berginc, .pražar, Jože Setinman, strokovni učitelj v.p., Kristina Kurent, uradnica, Drago Tomšič, Marko Grgič, gostilničar v p., Marija Kavčič roj. Resnik, Franja Božič, Marjanca Artač roj. Pez- 1 dir, Vera Križman roj- Slapar, prof., Just Martelanc, učitelj v' p., Hinko
TV
KANAL 11 — TELEONCE :
v torek 25. decembra — na sveti dan j ob 18- uri	1
i
Mladinski zbor Gallusa
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
Prireja kulturni odsek Slomškovega doma
Pavlič, žai. upok., Marija Ferenz roj. Franc Kovač, upok., Ana Appe, upok., Mole, Josipina Zagradnik roj. Sehalli, Franc Jurečič, upok-, Igor Umek, Maks Praprotnik, Ciril Pišljar, nadzornik lokomotiv, Karel HJadky, prof. glasbe, dr. Ana Kansky roj, Mayer, Marija Berdajs roj, Mikulič, upok., Neža Malenšek roj- Mrak, Adolf Križaj, žel. upok., Franc Pečnik, Milan Peperko, kemigraf Lucija Lenče roj. Kvas, biv. gost. pri Unku. Andrej Dukarič, Adolf Radovan, tapetniški mojster in Frani Jernejšič v Slivisah, Peter Hlacer v Slov. Konjicah, Jože Jerše šolski upravitelj v p. v Celju, Pavla Zupanc v Stražišču, Ivanka Voljčanjšek roj- Jakšetič v Brežicah, Franc Matko, uslužbenec v Novem mestu, Ivana Mlinar roj Kogovšek v Logu, Meri Kalan', poštna uradnica v p. v Gorenji vasi, Avgust Svetlin v Sevnici, Marjanca Ferdin roj. Hafner v Starem dvoru, Janez Dolinar, vajenec v Stari Loki, Martin Trpine, kudjač v Kladju pri Blanci, Vili Debelak, uslužb. v Murski Soboti, Anton Korošec, usnjar v Kamniku, Mirko Polc, ključavničar v Kamniku, Marija Medvešek roj. Pirc v Zg. Gameljnah, Janez Kralj, podmoj-ster Predilnice v Sp. Otoku, Anton Homan, elektromonter v p. v Škofji Loki, Ivan Klun v Ribnici, Franc Potočnik, upok. v Vevčah, Anton Veranič, zlato-mašnik pri Sv. Roku ob Sotli, Jože ■Kranjc . v Žalcu,f Ariton Stepančič V Renčah, Rozalija Križe roj. Gorše v Postojni, Anton Bida, upok. v Zapogah, Marija Burger roj. Jančar v Vižmarjih,
TTTTVVVTTVTT »TT T Y TTTTT YTTTTVTYTTYY WVTT
CERKVENI OGLASNIK
Polnočnica za Slovence bo tudi letos na sveti večer v Slovenski hiši. Bo že pod streho nove dvorane. Pel bo Gallus.
OBVESTILA
Vse udeležence srednješolskega tečaja vabita DiO in ZSS na prijateljski popoldan skupno s profesorji, v nedeljo, 30. decembra ob 17 v Slovenski hiši
Slov. kat. akad. društvo vabi vse akademike, abituriente ter prijatelje na svoje tradicionalno silvestrovanje na Markeževino, dne 31. decembra. Začetek ob 22. — Odbor.
Odhod otrok v slovensko počitniško kolonijo pri g- dr. Hanželiču v kordob-skih planinah bo v četrtek dne 27. decembra t. 1. ob .pol 7 zjutraj z vlakom. Zbirališče otrok bo v Retiru na postaji FN General Mitre istega dne ob 6 zjutraj. Vsak priglašenec bo prejel podrobna navodila še na dom. Otroke bodo spremljale učiteljice ga. Marjana Batagelj, ter gdč. Mija Markež in Anica Šemrov.
Drugi redni občni zbor zadruge Slovenski dom v San Martinu b0 v nedeljo, 13- januarja 1963 ob 10 dopoldne v domu. Za vse člane in članice je udeležba častna dolžnost. Na dnevnem redu so .poročila odbornikov, razgovor o izpopolnitvi naprav v domu ter volitve odbora.
Slovo od svojega dušnega pastirja č. g. Jožeta Juraka bodo Sanmartinčani imeli na božični praznik 25. decembra ob 18 v prostorih doma v San Martinu-
Fotografije prvega svetega obhajila lahko naročite v Dušnopastirski pisarni do 15. januarja. Opozorite znance, ki želijo svojim otrokom, ohraniti lep' spomin na dan prvega svetega obhajila.
Upravni odbor Slomškovega doma obvešča vse člane, da se b0 v nedeljo, 23. decembra, ob 10 dopoldne vršil nujen, informacijski sestanek. Po sestanku bo za vse udeležence in njihove družine na razpolago okusen asado.
Vse rojake lepo vabimo na veliko silvestrovanje, ki ga pripravlja Slomškov dom ob koncu leta. Lepo vabljeni!
.Društvo Slovenska vas želi vsem svojim članom in članicam ter prijateljem Slovenske vasi blagoslovljene božične praznik in uspeha poilno novo leto 1963
STANISLAV ZUPANČIČ
► i - .
t prvi slovenski diplomirani martiliero público Quintana 161 San Martin želi vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
Obenem se ob zaključku tekočega starega leta toplo zahvaljuje vsem, ki so mu zaupali nakup ali prodajo nepremičnin, ter se vsem Slovencem toplo priporoča še za nadalj-no naklonjenost.
Člani uredniškega zbora Svobodne Slovenije so bili v letu 1962 Miloš Stare, Joško Krošelj, Pavel Fajdiga in Slavim ir Batagelj.
PROMET S.R.L.
ŽELI VSEM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1963
Božičnega miru v dušah rojakov, blagoslova in uspehov v letu 1963 želi
VENCELJ DOLENC Fábrica de Mosáicos
Camino de Cintura 2651
San Justo
Blagoslovljen božič in srečno novo leto zeli prijateljem in znancem
zlatarna jp urarna SILVO LIPUŠČEK
Provincias Unidas 3616
San Justo
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
Avda. San Martin 263, I. nadstropje desno Ramos Mejia
TALLERES' GRAFICOS
VILKO s. R. L
Estados Unidos 425
T. E. 33 - 7213
Capital
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČO V NOVEM LETU 1963 TER UŽITKA OB BRANJU NAŠIH KNJIG ŽELI VSEM SLOVENCEM
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
vabeč Vas obenem na naročbo sedmega letnika, ki obsega naslednja izdanja: 1. MEDDOBJE kulturna revija); 2. MARKO KREMŽAR: SIVI DNEVI (črtice iz ljubljanskih zaporov o vrnjenih domobrancih); 3. FRAN ZORE: PESMI (izbor); 4. KAREL MAUSER: LJUDJE POD BIČEM I. del- Prvi roman iz trilogije, katere II. in III. del bosta izšla v naslednjem letniku. Naš veliki tekst iz revolucije 1. 1941-45. 'Strani 350; 5. GLAS SKA, naš informativni vestnik.
LETOŠNJI KNJIŽNI DAR JE UMETNOSTNO POMEMBEN, PA VENDAR DOSTOPEN TUDI NAJŠIRŠIM PASTEM. CENE: Arg. broš. $ 1000, vez. $ 1.200; Južna Amerika $ 1.100 (1.300); Italija Lir 6.500 (7500); Francija NF 50 (60); Nemčija RM 40 ( 50); Avstrija Šil. 260 (320);' Anglija angl. šil- 110 (140); Avstralija avstrai- šil- 90 (110); USA in Kanada dol. 13 (16).
SLOV- KULT. AKCIJA, Castelli 371, Ramos Mejia FCDFS Arg.
DELIKATESA
VESTER & MAČEK
Rivadavia 11576
Capital
T. E. 64-1063
želi vsem rojakom
vesele božične praznike in srečno novo leto
IVAN PREGELJ:
23
Otro
« i
o n e a
„Znam,“ je potrdil plaho Feliks- Oni je segel po črni štoli in mu j0 obesil krog vratu. Potem je skočil k ognju in segel po škrbo steklenico z rumenkasto vodo:
,,Tu je voda s sedmimi že,gni. Pokropil ga boš, da bo mirno spal, kakor da je pokopan.“
„Ja wer denn? Kdo pa?“ se je trudno smešil Feliče.
„Oni vendar, pod jezom,“ je govoril grozeče mlinar. „Nesrečno smrt je storil. Pod jezom leži. Pa je voda taka, da ne more naprej. Za kolesa se obeša. Misli, da sem ga jaz sunil. Verjemi norcu! Hudič ga je obsedel s to mislijo, da sem ga zaradi Mežnarčeve, ki je otroka nosila od njega —“
Stric Feliče je začel z nemirnim pogledom iskati okoli sebe.
„Dobiš kruha, dobiš,“ je postajal mlinar nestrpen. „Zdaj pa greva ven. Boš tiste besede rekel, boš pokropil, jaz bom pa pokadil. Pojdi, pojdi!“
Nagrebel je žerjavice v medeno črepinjo in sunil strica pred seboj iz mlina. Stopila sta po kamenitih in spolzkih stopnicah v dan. Tiho je bilo, le jez je bobnel kakor strašne orgle svojo siln0 pesem. Voda je bila glinasto bela. Nekje v gorah je bila nevihta z bliskom, gromom in nalivi.
„Poj, hudič, poj!“ je zaklical tedaj mlinar in sunil revnega strica na stre-
ho proti slemenu. Sam je začel tuliti motne latinske izraze:
„Libera, sempiterna, saecula, sae-cula!“
In spet je zaklical stricu Feliksu: „Poj!“
Stric Feliče je pogledal z blodnimi, nemirnimi očmi pod se; zdrknil je na kolena, dvignil steklenico in zamahnil nad jez. In prav kakor mlinar je pel, ne da bi vedel, kaj govori. Njegov glas je bil plah, kakor da stoče otrok, ki se boji. Govoril je zadnji potomec nekdaj slavne, plemenite in bogate rodovine, kakor je znal zmedeno iz otroških let, ko je služil pri maši:
„Suscipiat dominus Deus.. . totius-que Ecclesiae suae sanctae...“
„Saecula, saecula, amen!“ je vpil mlinar in vihtel črepinjo.
Vonj oljčnih vejic je padal in legal nizko nad razpenjeno vodo, ki ga je iz hladne rezkosti odbijala.
„Ponovi!“ je kriknil mlinar, ponovi odrok!“
Tokrat je bil.0 čuti, kako je nekdo zavpil čisto blizu. Močna dekliška roka je potegnil Feliksa raz streho k sebi-Srdito mu je snela zamazano mrliško štolo in jo vrgla mlinarju v obraz.
„Gospodična * Slavica,“ je pozdravil Feliče prebujeno, „klanjam se.“ In kakor da se ni nič zgodilo, se ji je dvor-ljivo poklonil. „Merci, m,a belle!“
„Pojdiva,“ ga je potegnila deklica burn0 za seboj.
Nekaj korakov sta šla, ko se je skrivil mlinarju hrbet; zverinsko mu je leglo ob oči, ob ustnice. Hropel je. Kar se je pognal za odhajajočima in zaklical:
„Kam .pa, kam?“
Deklica se je nagl0 obrnila. Vsa je zbledela. Odločno ji je siniio v «Čeh in je siknila:	'
„Pijanec! Ali misliš, da sem Mež-
t, arčeva ?“
Okrenila se je kakor veverica naglo, potegnila strica za seboj in vpila.
Mlinar je zdrknil na ilovnata tla in razširil roke, kakor bi molil Oči so mu zijale za bežečo. Nekak strašen krč mu je gnal glavo z desne v levo, venomer, venomer. Ob ustnah mu je ležala beseda grozotne ljubezni in strasti:
„Mežnarčeva, Mežnarčeva!“
*
Učitelj Sivec je hodil po svoji sobi in ponavljal ,r.a pamet svoj skrbno sestavljeni slavnostni govor za Prešernovo veselico. Na mizi je imel ko.s kruha in sira, svojo mrzlo postn0 večerjo. Hotel pa je še enkrat'ves govor ponoviti, preden bi jedel. Prvi mrak je legal. Nekak polh, ka-li, je tedaj zagodrnjal zunaj v orehu pred odprtim, oknom. Učitelj ni slišal ničesar. Razvnemal ga je glas lastnih izbranih besed. Učitelj tudi videl ni nič mimo svojih izrazitih kretenj govorniškega ognja v medlem, zrcalu na steni:
„Kdo med ¡nami ne pozna Prešerna? Kje je še tak0 zanikama koča, da ni našlo Prešernovo ime vanjo poti? Kje je le eno slovensko dekle, ki še ¡ni pel« njegovih čudovitih „Strun“? Kje je le ena nesrečna, slovenska mati, ki še ni vzdihnila njegove deviške „Nezakonske matere“ ?“
„Deviške ‘Nezakonske matere’,“ je ponovil učitelj ves vesel drzne podobe. Tokrat je skočilo z oreha na okno in raz okn0 v sobo na posteljo med stare čevlje in obnošen nahrbtnik. Bil je sam očka vse golazni, vseh miši, podgan in polhov, bil je sam vrtnar bridkih jagod, strupenih mušnic in kalnih mlakuž, bil je škrat, ki lovcem nagaja, jim proži neprevidnim puške, se obeša psom za rep, da ne izsledijo zadete divjačine.
Učitelj se je ozrl v zrcalo in je bil vesel svojega obraza, svojega govorniškega daru, svojega glasu in je nadaljeval:
„Tam v središču naše mile domovine, tam v naši jasni metropoli, tam v beli Ljubljani je trg ob Ljubljanici. Tam je sklenilo zgraditi vse slovensko ljudstv0 spomenik svojemu pevcu-prva-ku. Slavni ta dan, veseli ta trenotek še ni napočil. Še pokriva zavesa premilo pesnikovo obličje, še molčijo usta bronasta, ki so pela kakor slavček kljub vsem orglarčkom, kopitarjem in zaničevalcem. našega milega jezika. Še molčijo, pravim. A ne bodo več dolgo. Zgodovinski ta trenotek —“
Nekdo je okorno potrkal.
„Prosto!“ je zaklical učitelj.
Koširjeva dekla Meta je pomolila skozi vrata drobno pisemce in pozdravila :
„Dober večer! Kar v temi? To pismo so poslali. Lahko noč.“
Vrata so se zaprla. Učitelj je zganil ob oknu pismo in bral:
„P- t. Vaše blagorodje!
Vljudno Vas vabimo na običajni lov dne 17. kimavca. Zbirališče pred mostom ob sedmih zjutraj. Za društvenega tajnika ,Družbe domačih lovcev* z vsem spoštovanjem.
Slavica Koširjeva-“
Pripis Pa se je glasil:
„Puško in naboje Vam bo dal naš papa. Pridite gotovo! Z odličnim spoštovanjem pozdravlja
Gloriosa.“
Učitelj Sivec si je pritisnil pismo na ustnice in zašepetal srečno:
„Ugenila je.“
Nagajivo je drgnilo v ¡kotu med starimi čevlji. Podgana, polh ali škrat?
„Pojdem,“ je sklenil Sivec, „a pazil se bom, da me ne bodo vlekli. Zdaj pa — malo počitka sem ‘ zaslužil in tri merice vina.“
Segel je v mizni predal in vzel tri desetice.
„Tri merice,“ je ¡ponovil, „kar je čez je preveč. Jaz ne zmorem.“
Vzel je klobuk in šel.
Ko se je vrnil iz krčme in sedel, da bi jedel, ni ibil0 sira nič več in od kruha le nekaj drobtinic...
Lovski škrat ? Polh ? Podgana ?
Vsem članicam in članom ter vsem Slovencem v Argentini želi vesele božične praznike ter blagoslovljeno in uspehov polno leto 1968
ZEDINJENA SLOVENIJA (Društvo Slovencev)
Upravni odbor Slomškovega doma vošči blago, slovljene praznike ter srečno novo leto vsem svojim l elanom, dobrotnikom, vsem slovenskim domovom in organizacijam, ter vsem rojakom tu, doma in po svetu!
Ob tej priliki vabimo vse na veliko
SILVESTROVANJE
s pestrim in izbranim sporedom, veselo muziko in dobro postrežbo. Sodeluje znani slovenski orkester Triglav Jazz- Pridite in razvedrili se boste za konec leta v domači družbi!
Vesele in blagoslovljene praznike
ter srečno novo leto Gospodovo 1963 želi vsem članom in Slovencem
NAŠ DOM SAN JUSTO
ter vas vaibi na tradicionalno silvestrovanje v društvenem domu Bogat in zanimiv spored — šaljive točke — dobra volja z>a vse! Sodeluje priznani orkester „DONAU MELODY“
V slučaju slabega vremena, strehe za vse dovolj!
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
bo imel 31. decembra zvečer v svojih prostorih svoje tretje
silvestrovanje
Vabimo vse rojake od blizu in daleč na to prav domačo prireditev’.
JOŽE VODNIK
GRADBENI TEHNIK
želi
svojim prijateljem, strankam in vsem Slovencem blagoslovljene božične praznike ter veselo, zadovoljstva in uspehov polno novo leto 196S
Casilla Correo 217	Puerto Deseado
Provincia de Santa Cruz
Av. DE MAYO 24lé RAMOS MUIA i
odjemalcem in vsem rojakom želiva blagoslovljene božične praznike ■
Srečne praznike božje ljubezni in mnogo uspehov v novem letu 1963 želi
Slovensko keramično podjetje
C. A. e. E. s.
La Puntilla 345
¿wwwvwv
Mendoza
OB 10-LETNICI
VESELA DRUŽABNA PRIREDITEV NA PRISTAVI V MORONU
30. DECEMBRA T. L.
Začetek ob 15. uri. — Čakanje zamudnikov od 15.—16. ure.
Točno ob 16. uri napoved časa in vremena, takoj nato OTVORITEV OTROŠKIH IGRIŠČ, zatem objava programa:
KAJ BO IN KAKO BO?
Petje naše mladine — Slavnostni govor — Še nekaj petja iz raznih virov in grl — Rendez-vous pod Prešernovim spomenikom (prizor) 'Ples (folklorna skupina pod vodstvom Janeza Bitenca) — slavnostni zaključek kulturne prireditve
Nato: Zabava po željah
Ob prvem mraku: ogled lune in drugih možnih in nemožnih nebesnih teles skozi teleskop — Ob 21.30 izstrelitev rakete na luno — Nato do polnoči: Kar hočete, pod vodstvom Triglav-jaza.
Lačna in žejna srca se bodo lahko nasitila z okusno pripravljenimi jestvinami in dobro ohlajeno pijačo.
Naše geslo: Pridi, zabavaj se, jej in pij ;— pusti doma vse skrbi!
Vsi, prav vsi, ki ste in hočete biti'dobre volje, na svidenje na zeleni Pristavi v Moronu, dne 30. decembra 1962 popoldne
Upravni odbor

		
Vesele božične praznike in polno zadovoljstva v novem letu		
	Vam želi, skupno s svojimi zastopniki,	
		■adran
ki je doslej izdal sledeče slovenske plošče „VESNA“		
		v hitrosti 45 o/m
V — 401	/Nebo žari	Vasovalci
402	Na klancu sva se	srečala Bratci veseli vsi
403	Dolenjski vozniki Vasovalci	
404	Krjavelj pri Obrščaku SKA -— Bratci veseli vsi	
405	Kmetič praznuje	Moulin Rouge
406	škrjanček poje,	žvrgoli Sestre Fink
407	Fantje se zbirajo Vasovalci	
408	Kristus je vstal	SPZ Gallus
409	•Imam tri ljubice	Vasovalci
410	Ortal eem sam	Mouiin Rouge
411	Mlin	Mladinski zbor Gallusa
412	Naš dedek	Bratci veseli vsi
413	Kje so moje rožice Slovenske mladenke	
414	Slovo v mesečini	Aemona Dancing
415	Vipavska	SPZ Gallus
416	Gasilska polka	Moulin Rouge
417	Petnajst let	Mešana
418	Na mostu	Bratci veseli vsi
419	Minuli časi	SPZ Gallus
420	Zvezda srebrna	Aemona Dancing
421	Šumi gozd	Slovenske mladenke
422	Mladi vojaki	Mejaši
423	Noč božična	SPZ Gallus
		Plošče dobite:
Argentina:	Buenos Aires:	Dušnopastirska pisarna, Ramón Falcón 4158 F. Fajfar, Libertad 2698, Florida P. Homan, GMC. White 5141, Carapachay F. Hribovšek, Brandsen 658, R. Mejia
		F. Likozar, Ozanam 895, Morón A. Koritnik, Tinogasta 5683 , S. Lipušček, Prov. Unidas 3616, San Justo
		S. Reven, Congres0 2534, Lands
		S. Troha, Isabel Cat. 758, Huriingham
	~~’T7rr	’ Slovenski dom, Córdoba 129, San Martin
	Bariloche:	P. Arnšek, F. P. Moreno 191
	Mendoza:	K. Kordiš, Corrientes 2702
	Córdoba:	E. Stumberger, J. A. Calle 764
Avstralija	Sydney:	BALKANIA, 33 Campbell St.
Brazil: Sao Paulo:		V. Mirt, Caixa Postal 7058
Kanada: Toronto:		COMET, 555 St. Clair Ave W-
Ville St. Laurent:		R. Kozina, 150 Ashton
Sev. Amerika: Cleveland:		FAMILIA, 6116 Glass Ave.
Venezuela:	Caracas:	C. Bartol, fte. fea. TOCOME, Boleita
		po pošti pošilja:
JADRAN s. r. 1. •— 25 de Mayo 533/3 — Bs. Aires — Argentina		
i
i	Slovenska! mladina
organizirana v krožkih
i	SLOVENSKE DEKLIŠKE ORGANIZACIJE
i	in odsekih
SLOVENSKE FANTOVSKE ZVEZE
^ želi slovenski mladini po svetu in v domovini ter vsem rojakom ¡¡i	vesel božič in uspehov polno novo leto 1963
•C	S
(WVWWl.V,W.VAW.VAV.V/AWANWVVAV^V.VJVW'.W^W.'J^!
a	__..—	.......
\	6. I. 1963 - MISIJONSKA TELETOMBOLA \
■”	ROJAKI! DARUJTE DOBITKE, KUPUJTE TABLICE, PRIDITE GOTOVO!	J
k	SLOVENSKI MISIJONARJI PRIČAKUJEJO 'POMOČ!	5
!	.. ■	'	i
Blagoslovljen Božič!
Srečno novo leto!
MAKS BORŠTNIK Tronador 4710	Bs. Aires
ESL6VENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Redactor: José Kroselj Redacción j Adzaitiistraaon: Ramón Falcon 4158, Buenos Aires,
SLOV	E	N S K O
PLAN	I	N S K O
DRV	S	T V O
želi svojim članom ter vsem rojakom vesel božič in srečno ter uspehov polno novo leto		
1 9		6 3
	T. E. 69-9503
	Argentina
RJO JTINO ral ■	FRANQUEO PASADO Concesión N* 577*
On • oje« <	TARIFA REDUCIDA Concesión N 8824
Registro Nacional d« la PropMaé Intelectual No. 688.209	
Naročnina	Svobodne Slovenija as Ma
no Ameriko in Kanado 7 dolarjev, as pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L..
Unidos 425, Bs. Aires, T. E. U-TtB
SLOV. TISKOVNA DRUŽBA
ED IT O RIAL BARAGA
S. R. L.
vošči vsem rojakom vesele božične praznike in blagoslovljeno novo leto in se priporoča za vsa kvalitetna tiskarska in knjigoveška dela.
Svetonočn0 radost in blagoslov ter vso srečo v novem letu 1963 želi rojakom
ČASA BIZOVIK Pavlina Korošec
Berazategui
Calle 1 No. 510	Villa Esipana
Rojstvo božjega Deteta naj napolni slovenska srca z božično radostjo, v novem letu pa naj rojake spremlja z uspehi in srečo.
Društvo slovenskih protikomunističnih borcev
Blagoslovljene božične praznike ter mnogo sreče in zadovoljstva v letu 1963 želi
damski česalni salon
DRAVA
parfumerija, galanterija, keramika Danilo Havelka
Baicala 873	Castelar
Kol. št. 1 in 69 s postaje Castelar
Vesele božične praznike ter sreče in uspehov polno novo leto 1963 želi vsem. slovenskim rojakom staJvbno podjetje
JEREB & LOBNIK
JAVNINOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Airea
V središču Bariloč
Stanovanje in zajtrk. Sobe z zasebno in s skupn0 kopalnico
1	Priporoča se
JOŽKO SIMČIČ
Ada Elflein 507 — T. E. 2816 S. C. de Bariloche, Ri0 Negro
Za slovenske turiste in izletnike posebne cene!