Poštnina plačana t gttoriBi Leto '\r., Št. 8 "V" Ljubljani, dne 4. julija 193& Iihaja Tgak četrtek Cena 1 X>in BO VN Stane Vidmar: Bolevniškiduh Bratje, mi stojimo trdno kakor zid iz grada. Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada. Bili so časi, ko so politični voditelji skušali doseči svoje cilje z vztrajnim delom, po ravni poti, boreč se z uma svitlim mečem in premagujoč nasprotnike z dokazi svoje delavnosti in sposobnosti. Bila je to tekma, ki je bila vseskozi pozitivna. Toda vojna, zlasti pa povojna doba je temeljito odpravila tudi te lepe navade in kmalu smo se znašli v mlakuži grdih političnih spletk, intrig in sleparij, ki so izrinile iz javnega življenja skoraj vso moralo in velik del poštenih, idealnih in čistih mož. Borba je bila umazana in nepoštena, vsa sredstva so bila dobra, da se le doseže cilj. Toda cilj ni bil več visok in čist kakor nekdaj, ampak nizek in umazan. Ne dobro naroda in države, marveč osebna korist, osebni interesi so vodili te čudne borce v njih temnih borbah. Jasno, da ljudje, ki so se prikopali na oblast iz takšne mlakuže, niso bili ravno najboljši in tudi ne najmočnejši. Toda kdor sedi enkrat na tronu, se le nerad umakne. Zato smo kmalu lahko srečali čudne pojave zatiranja državljanske svobode, zato so ti ljudje morali poseči po pravicah sodržavljanov, ker so čutili vso svojo slabost, ker so čutili proti sebi vse nezaupanje in vso njegovo nevoljo. Toda te metode, stare metode, so bile učinkovite poprej, preden je ljudstvo spregledalo, preden je vstalo v narodu spoznanje in tista velika volja, braniti svojo svobodo, braniti svoje pravice in iti v boj zanje. S trenutkom pa, ko je vstala v srcih naših mož in fantov ta odločna volja, s trenutkom, ko se je zopet prebudila zavest moči organiziranega naroda, so postale te metode neučinkovite, brezpomembne, kajti ni je sile, ki bi mogla razpustiti narod ali mu vsiliti svojo voljo. Kdor tega ne razume, je prespal dobo preporoda in drvi v lastno pogubo. Marsikaj se je spremenilo in premaknilo v teku dobrega poldrugega leta, zato je pripisati zadnje nesmiselne ukrepe enotnemu pojmovanju, ki vidi napoto v formalni združbi, ne pa v duhu nove dobe, ki ljudi združuje, kajti ni forma, oblika organizacije važna in merodajna, važen je duh, ki ustvarja organizacijo, duh, ki drži organizacijo in ji daje vso njeno udarno silo in odpornost. Ta duh pa ni ranljiv, je nedotakljiv in ga ne dosežejo in ne ustavijo še tako odločni ukrepi! Bojevniški duh plava nad našo lepo Slovenijo, budi, kliče in opominja ter oznanja lepše čase in vstajenje pravice! Bojevnik je odločen, neupogljiv in nepopustljiv. Boj za svobobo, za pravico in poštenje je trd. Toda mi smo bojev vajeni in se ne umikamo borbi. Boj je lahko odkrit ali prikrit. Nam bojevnikom je seveda odkrit boj ljubši in se le veselimo, da padajo krinke in se pogledamo lahko iz oči v oči, pa, da tudi lahko opustimo vse ozire. Toliko prej bo ozračje očiščeno in plevel iztrebljen. Mi se zavedamo, da gre boj za bodočnost naroda in države. Če ne zmagamo, bo narod naš udarjen za dolgo, dolgo dobo ali celo za vedno. Če ne zmagajo naša načela, bo država toliko oslabljena, da bo težko prestala kritične dobe bodočnosti. Zato pa čutimo svojo veliko odgovornost in bijemo ta naš boj z vso odločnostjo, doslednostjo in vero v končno zmago, ker ne bomo dopustili, da bi se igrali z našo usodo nesposobni slabiči ali pokvarjeni špekulanti. Naš narod je spregledal in nihče več ne bo izrabljal njegovega potrpljenja. Konec je igre z ljudstvom, konec kravjih kupčij in izdaj. Kdorkoli bo še poizkušal zlorabljati ljudsko zaupanje ali s sebičnimi nameni izdajati narodne interese, bo občutil vso težo narodove pesti, ki se je dvignila in ki bo padla z usodno točnostjo na glave izdajalcev in sleparjev. Pomilujemo le tiste, ki nikakor ne razumejo, da se je v svetu nekaj premaknilo, da se je nekaj polomilo in zvrnilo v prepad in da stopa na mesto tega nekaj novega, mladega, svežega in zdravega. Pa ni samo možganska nesposobnost, ki dela ljudi nedostopne za nove ideje, za nova načela in smeri. Zakrknjenost izvira le prepogosto iz strahu pred tem novim, iz strahu pred lastnim zatonom, iz strahu pred lastno vestjo in pokoro. To narekuje gotovim ljudem boj proti vsemu, kar se ne uda-ja slepo njihovim vabam in kar ne klone pred njihovimi grožnjami, to žene sicer prebrisane in prekanjene politike v nepopravljive napake in pogubo. Toda mi ne bomo jokali za njimi. Božji mlini meljejo počasi sicer, toda sigurno. In kdor je prišel enkrat v tem mlinu med kamne, bo zmlet in strt. In prav je tako! Mi pa gremo naprej, mi strelci, In pred nami plamen gre skozi noč k6t Bog pred Izraelci. Bojevnik gre v boj močnejši in odločnejši, Bojevnik je neustrašen in nepopustljiv, vojska pa raste po številu in moči. Boj! ..Bol" v borbi za moralo v našem lavnem iivUeniu Glej poročilo na tretji strani! Političen položaj po širnem svetu ¦ ¦ ¦ Poročali smo že, da je Anglija pod gotovimi pogoji pristala na nemške zahteve po priznanju vojne mornarice, močne 35% angleških pomorskih vojnih sil. Ta angleško-neniški sporazum je učinkoval kakor bomba predvsem na 26 držav — podpisnic ver-sajskega miru, ki je vendar pogodbeno določil moo nemškega brodovja. Do sporazuma seveda ni čez noč prišlo. Nemška diplomacija je bila zadnje mesece pridno na delu in je pripravljala teren za la »zgodovinski« sporazum, kakor ga označujejo. Zgodovinski zaradi tega, ker je poteklo komaj 15 let od versajske mirovne pogodbe in že je priznala Nemčiji ena izmed držav — podpisnic te pogodbe — največja pomorska velesila Anglija znatno povečanje njenega vojnega brodovja! Posledice tega sporazuma? Za Anglijo so vsekakor ugodne, saj je onemogočila vsako pomorsko tekmovanje nemškega vojnega brodovja z njenim, ker je nemška vlada sprejela razmerje 35 : 100 za vse slučaje in okoliščine. »Tako sprejema nemška vlada obveznost, da bo to razmerje spoštovala, čeprav bi katera tretja pomorska sila (Francija, op. ured.) z nepričakovanimi gradbami novih brodovij dosedanje svetovno ravnovesje v brodovnih močeh resno motila.« 3 pogodbe.) Za Nemčijo? Zdaj ji je omogočeno, da reorganizira svoje pomorske postojanke v Baltskem morju, kjer prihaja v dotiko s Sovjetsko Rusijo, ki Angliji tudi pod cari-stično,vlado ni bila nikdar pri srcu. In za Francijo? Kdo naj to danes že ve? Res je, da so. francoski listi sprejeli angleško-nem-ški sporazum s. precej kislim obrazom. »Ta sporazum pomeni konec skupne francosko-angleške politike, ki ji je pristopila tudi Italija. SDno je moral ohrabriti Hitlerja, saj se mu je posrečilo izvojevati zmago nad načelom nedeljivosti miru, načelom, ki' so ga skupaj proglasili francoski in angleški ministri.« Toda ali ni lahko mogoče, da obstoji med Anglijo in Francijo tih sporazum, po katerem lahko tudi Francija poviša svoje pomorske sile, ne da bi se ji bilo treba bati, da jih primerno poviša tudi Nemčija, ki je sedaj za stalno vezana na moč angleškega brodovja.« Anglija je sklenila z Nemčijo sporazum, ker hoče imeti kolikor mogoče proste roke za dogodke v Vzhodni Afriki in v Vzhodni Aziji. Zbližan je med Anglijo in Nemčijo občuti predvsem Italija, ki naj bi jo v primeru kake napetosti med Italijo in Anglijo za-* radi Abesinije držala Nemčija v šahu. Tako postaja Nemčija naenkrat čuvar angleških interesov v Evropi. Razumljivo je zato, da ni angleški minister Eden nič opravil v Parizu, ko je prišel, da bi vplival, naj bi Francija priznala angleško-nemški sporazum za temelj nadaljnjih pogajanj. V Rimu bo seveda še manj opravil. Pripravljanje za krvavi ples Abesinska vlada je pretekli teden predložila Društvu narodov v Ženevi novo spomenico, v kateri prosi za ureditev svojega spora z Italijo. Spomenica je zgolj formalnega značaja, ker se Abesinija kakor Italija zavedata, da ne bo Društvo narodov ničesar ukrenilo. Če pa bi, je Italija odločena, da izstopi iz te ustanove, kakor je to storila Japonska, ki gospodari sedaj na Kitajskem po svoji mili volji. Notranji minister dr. Korošec Obe državi se še naprej mrzlično oboro-žujeta. Internacijonalna vojna industrija si prizadeva, ua bi prodala tako Abesiniji kakor Italiji čim več orožja in municije. Na drugem mestu poročamo, kako zelo so poskočile delnice vojne industrije, kar pomeni, da dela z ogromnimi dobički. Abesinski generalni štab, ki mu baje načeluje neki iz obrambnih bojev v Dardanelah prosluli turški general, je že pripravljen na bližnjo vojno. Zaradi tega se je drznil abesinski cesar polastiti se pretekli teden državice Djimma, ki meji na jugozapadu na Abesinijo. Italija je vsa iz sebe, ker je smatrala to državico že več ali manj za svojo, pa jo je zdaj zasedla abesinska vojska. Abesinci so v zadnjem času zgradili tudi več letališč in prejeli večje število vojnih letal. Iz italijanskih pristanišč se še vedno v nezmanjšani meri nadaljujejo veliki prevozi italijanskega vojaštva, orožja in municije v Italijansko Somalijo. Ker ni vojne več mogoče preprečiti, se pripravlja nanjo tudi Anglija, ki ji ne gre italijanska akcija proti Abesiniji prav nič v račune. Saj bi v primeru italijanske zmage nad Abesinijo bil resno ogrožen njen Sueški prekop, po katerem dospe najhitreje v Indijo in na Kitajsko, kjer ima svoje velike interese. Medtem italijansko časopisje še naprej silovito napada Anglijo. »Iz Londona se slišijo glasovi, naj se Italija nikar ne spušča v kakšne avanture v Afriki, ker da je njena zgodovinska in kulturna naloga, da brani evropsko civilizacijo na Brennerju in na Jadranu. Angleška diplomacija nas je zopet začela strašiti z germansko in vseslo-vansko nevarnostjo. Zopet bi nas rada zaposlila v Evropi, da bi stali na straži za kakšne velike ideale, samo da bi pustili na miru Afriko, kjer še ni vse ozemlje razdeljeno. Toda Italija bo storila, kar briga njo samo. Ne bo več žandarm nikogar. kaiti Ministrski predsednik dr. Stojadinovic poleg Avstrije, poleg germanske in vseslo-vanske nevarnosti ima še druge brige, ki so za njo mnogo bolj važne. V Abesiniji hoče najti zadoščenje za sedaj že 20 let stare obljube in kruha za svojih 40 milijonov ljudi.« Proti osvajanju Japonske Poljedelska kriza tudi Japonski ni prizanesla. Cene "kmetijskih pridelkov so tako nizke, da se je že več izrednih zasedanj narodne skupščine bavilo samo s tem vprašanjem. Vsi so bili mnenja, da je treba kmetom na vsak način priskočiti na pomoč, a storili vendarle niso ničesar v njihovo korist. Kmetje tiče tako globoko v dolgovih, da ne zmorejo niti za obresti. Velika večina kmetov (okoli 60% jih je od 90 milijonov, kolikor šteje Japonska prebivalcev) je brez lastne zemlje. Dobiva jo v najem od veleposestnikov, ki vlagajo skoraj vso najemnino v banke in v industrijska podjetja, ker so tukaj dobički' največji. Investicij v poljedelstvo ni, zato je japonska vas čedalje siromašnejla. Delavstvo, ki Vojni minister general Živkovic ga je vsako leto več (Japonci imajo največ porodov na svetu — letno do enega milijona!) je izredno poceni, zato ni čuda, da so K razpustu „Boia" Prejeli smo: Zoper razpust Združenja borcev Jugoslavije »Boj«, o katerem smo poročali v zadnji številki, je vložil razpuščeni Osrednji izvršni odbor pritožbo na ministrstvo notranjih del. Enako so vložile pritožbe tudi krajevne skupine. Stran 2___________________________________________________BOJEVNIK«, dne 4. julija 1935________________ gtev. 8 cene industrijskih proizvodov na Japonskem najnižje na svetu. Zaradi splošnega obubo-žanja prebivalstva je notranji trg na Japonskem kaj slab. Naravno je, da si je začel japonski kapital iskati zunanji trg, ki ga je predvsem našel na Kitajskem. Ker je tam delavec še cenejši in se da se bolj izkoriščati od japonskega, je investiral japonski kapital denar v razna dobičkanosna podjetja. Za investicijami, ki so kmalu po svetovni vojni bile večje od investicij drugih imperialističnih držav, so prišla na vrsto pod-jarmljenja celih kitajskih provinc. Japonska v rokah denarnih magnatov se ni zadovoljila z okupacijo Mandžurije, nenavadno bogate s prirodnimi zakladi. Njen apetit je vedno večji in večji in prihaja v navzkrižje z interesi Amerike in Anglije. Pred kratkim je zasedla Severno Kitajsko s Pekingom in Tientsinom, a sili še vedno naprej. Videti je, da zaseda Kitajsko v sporazumu s Čan-kajškom, predsednikom vlade v Nankingu (ki se nič ne razume s sovjetsko navdahnjeno kitajsko vlado v Kantonu). Seveda za mastne denarje! Nedavno je Sovjetski Rusiji trda predla v njenem sporu z Japonsko. Odkar pa je sklenila celo vrsto pogodb in paktov, s katerimi si je zavarovala hrbet v Evropi, se je njen položaj znatno zboljšal. Tako se je zgodilo, da je lahko v popolnem miru zasedla dve ogromni kitajski deželi: Kitajski Turkestan (ki je sam trikrat večji od Japonske s Formozo in Korejo!) in Zunanjo Mongolijo. Mimo tega pa še ilegalno minira Mandžurijo in Japonsko: v obeh teh deželah so kaj pogosti spopadi kmetov-najemni-kov z veleposestniki in se tudi sumljivo množe stavke delavstva. Amerika in Anglija menita, da je sedaj prišel tudi zanji čas, da dobita kaj več od neizmernega kitajskega bogastva. Oba gledata z veliko ljubosumnostjo na Japonsko, ki se je preveč utrdila na Kitajskem. Obe se pripravljata, da obračunata z, nevarnim tekmecem. In doma ¦ ¦ ¦ Pretekli četrtek zvečer je bil Jevtič prisiljen podati ostavko svoje vlade. Zaradi tega se ni' mogla vršiti že napovedana seja Male zveze, na kateri je imel dr. Beneš poročati o svojih vtisih v Sovjetski Rusiji in o stališču Rusije do razmer v Srednji Evropi. i Na' dvor" je bil med drugimi opoziclonal- nimi politiki pozvnn tudi vodja združene opozicije dr. Maček, ki je po avdijenci pri knezu-namestniku izjavil, da je v svojem 3 razgovoru s knezom in generalom Živkovi- l čem odkrito in iskreno razložil svoje mišljenje, kako naj se ustvari nov položaj, v i katerem se bodo mogla dokončno rešiti notranja vprašanja, v prvi vrsti hrvaško vprašanje. Po štiridnevnih posvetovanjih na dvoru - .. je Nj. Vis. knez-namestnik Pavle poveril mandat za sestavo nove vlade finančnemu i ministru dr. Milanu Stojadinoviču. Nova vlada, ki so jo v ponedeljek zaprisegli, je sestavljena takole: ' predsednik ministrskega sveta in zuna- nji minister dr. Milan Stojadinovič, senator ' in bivši minister; ' notranji minister dr. Anton Korošec, biv- 1 ši predsednik vlade; L minister za vojsko in mornarico armij- ski general Peter Živkovič, minister za voj-t sko in mornarico na razpoloženju; minister za promet dr. Mehmed Spaho, t bivši minister; s kmetijski minister dr. Svetozar Stanko- vič, bivši minister in poslanec; : minister za socialno politiko in narodno > zdravje Nikola Preka, bivši minister in poslanec; ! pravosodni, minister dr. Ljudevit Auer, minister na razpoloženju; gradbeni minister ing. Miloš Bobič, bivši belgrajski župan; minister za trgovino in industrijo dr. Mi-i lan Vrbanič, minister na razpoloženju; finančni minister dr. Dušan Letica, pomočnik finančnega ministra; prosvetni minister Dobrivoje Stoševič, poslanec; minister za gozdove in rudnike Ignjat Stefanovič, poslanec; minister za telesno vzgojo naroda Mirko Komnenovič, poslanec; ministra brez portfelja dr. Šefkija Beh-men, bivši minister in Djuro Jankovic, bivši poslanec. Nova vlada je vzbudila po vsej državi veliko veselje, zlasti še pri nas v Sloveniji, kjer so ustvarili poprejšnji režimi naravnost zadušljive prilike. Vendar smo prišli enkrat na najboljšo pot, da se naše javno ' življenje konsolidira in da se bomo mogli posvetiti nalogam, ki nam jih stavi naš zunanjepolitični položaj! Slovenski bojevniki pozdravljajo novo vlado Takoj po sestavi nove vlade je poslal tov. Stane Vidmar ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču in vojnemu ministru Živkoviču naslednjo brzojavko: Pričakujemo od nove vlade in' od Vašega sodelovanja v njej ozdravljenja težkih prilik v državi in Vas zaradi tega najiskreneje pozdravljamo in želimo Vašim naporom najlepših uspehov. Za člane Osrednjega izvršnega odbora razpu-ščenega Združenja borcev Jugoslavije >Boj« Stane Vidmar 1. r. Notranjemu ministru dr. Korošcu pa brzojavko: Pričakujemo od nove vlade in od Vašega sodelovanja v njej ozdravljenja težkih prilik v Sloveniji in celi Jugoslaviji in Vas zaradi tega najiskreneje pozdravljamo in želimo Vašim naporom najlepših uspehov. Za člane Osrednjega izvršnega odbora razpu-ščenega Združenja borcev Jugoslavije »Boj« Stane Vidmar 1. r. Nova vlada NaS narod čaka, nestrpno čaka na dejanja, ki naj pokažejo, da gremo boljilm časom nasproti Padla je vlada gospoda Jevtiča, ki je ob svojem nastopu toliko obetala in vzbudila toliko nad in upov, ki pa je vse te upe in nade tudi temeljito razpršila s svojim nesrečnim postopanjem, zlasti pa s svojo vse obsodbe vredno volilno kampanjo. Malokatera vlada je bila deležna ob nastopu tolikih simpatij (saj je pomenila rešitev izpod Uzunovičevega režima), pa tudi malokatera vlada je tako neslavno končala in to tik po »ogromnem volilnem uspehu«. Čudno, zmes je predstavljala in čudne pojme kazala ta padla vlada. Verifikacijska debata v parlamentu je pokazala tako čudno pojmovanje države, narodnega in državnega edinstva, tako čudno nazore glede teh stvari celo v izjavah nekaterih ministrov, da je pomenil nadaljnji obstoj Jevtičeve vlade naravnost ogrožanje države in njen notranji razkroj. Zato je jasno, da je moralo priti do energične rešitve in da je morala pasti vlada, ki je pomenjala nevarnost za našo mlado državno skupnost. Zato pozdravljamo njen padec in padec njenih izrastkov. Novo vlado je sestavil dosedanji finančni minister gosp. Stojadinovič. Žalostno dedščino prevzema nova vlada, toda zato njena naloga ni nič manj važna in odgovorna. Iz vsega srca želimo, da bi možje, ki sestavljajo novo vlado, pokazali pravo državljansko modrost in uvidevnost, ter z odločnostjo in nepopustljivostjo šli pot pravice, da se povrne v naše javno življenje red ia zakonitost, da se vrnejo našemu ljudstvu vse državljanske pravice is svoboščine in tako ustvari temelj za pametno in sporazumno rešitev vseh perečih notranjepolitičnih problemov, nakar šele bo mogoče ozdraviti tudi naše gospodarske težave in bolezni. Pomirjenje duhov, vzpostavitev zaupanja in ozdravljenje težkih naših razmer je mogoče le, če bo prevevala, odgovorne vodnike javnega življenja iskrena in poštena volja služiti nesebično ia nepristransko narodu in državi, brez ozira na posebne strankarske interese. To pričakujemo in to zahtevamo od nove vlade. Težka je naloga nove vlade, toda ogromne bodo njene zasluge, če bo svoji nalogi kos in če bo opravičila upe in nade, ki se stavljajo vanjo. Kos bo pa tem nalogam le, če krene odločno nova pota, proč od starih metod in zablod, prosta vseh podedovanih grehov, ozirov in obvez. V kolikor je naloga celokupne nove vlade težka in odgovorna, toliko je dvakralt težka in odgovorna naloga našega rojaka, notranjega ministra dr. Antona Korošca. Ravno notranje ministrstvo je v sedanjih razrvanih časih prav posebno važno in delikatno, pa ie zato značilno, da je padla ta od- govorna naloga ravno nanj. Po težkih in grenkih preizkušnjah po preganjanju in konfinaciji prihaja rta najodgovornejše mesto v državi. Kaj je bolj naravno kot to, da se pričakuje bas od njega, da bo iztrebil temeljito iz vse javne uprave ostanke zloglasnih metod, ki so jih vpeljali dosedanji režimi. Popraviti bo moral krivice in odpraviti nasilja, vzpostaviti zakonitost in napraviti konec samovolji in izrabljanju oblasti, vrniti državljanom njih pravice, svobodo govora in zborovanj, ter svobodne tajne volitve. Veliko odločne volje, veliko poguma bo treba za izvršitev te velike naloge. Naš narod čaka. nestrpno čaka na dejanja, ki naj pokažejo, da gremo boljšim časom nasproti. Mi slovenski bojevniki, ki smo vršili in bomo vršili svojo zgodovinsko nalogo čisto nesebično, imajoč pred očmi le dobro naroda in države, želimo iz vsega srca, da bi bila nova vlada, čeprav morda le prehodna, popolnoma različna od prejšnjih, da bi ji pred vsem nikdar ne manjkalo dobre in poštene volje in poguma za reševanje najtežjih in najvažnejših njenih nalog. Želimo to prav iskreno, ker nam gre za stvar in bomo z velikim zadoščenjem pozdravljali in odobravali vse ukrepe v tej smeri. Naj se zaveda nova vlada težav, ki tarejo naš narod, naj se vedno zaveda, da ni več časa za brezplodne partijske spletke in igre, naj ima vedno pred očmi obupno stanje našega gospodarstva, kar vse dokazuje, da je skrajni čas za resno državniško delo, brez ozira na stranke. V prepričanju, da je nova vlada predhodnica temeljite preureditve in dokončnega razčiščenja perečih naših notranjepolitičnih vprašanj, kakor tudi nujnih gospodarskih in socialnih problemov, pozdravljamo njen nastop. Naj bi ji uspelo pripraviti reforme, ki bodo prinesle pomirjenje, naj bi ji uspelo izpolniti srčne želje vseh poštenih Slovencev, Hrvatov in Srbov in pripraviti reforme, ki bodo zbližale vse tri bratske narode v zadovoljstvu, svobodi in enakopravnosti, ter jih povedle v novo dobo narodnega in državnega napredka in razvoja. Morda nam prinese kaj jasnosti glede tega že vladna deklaracija, ki jo pričakujemo te dni. Davorin Onič, Ribnica na Dol.: Naša bodočnost „Tudi v bodoče bomo povsod tam ooprljeli za delo. Mer bo zahteval naš narodni In ljudski Interes." Noben človek, pa tudi najpripro-stejši naš človek, ne bi smel ostati dandanes neinformiran o važnih novicah sirom sveta, v naši državi in ožji domovini. Poučenost je najboljši zdravnik za zdravljenje nevednosti. Kdor pa je poučen, je tudi samostojnejši, saj ima pra-vilnejšo sliko o svetu. Časopis pa je tudi glasnik našega dela in naših teženj. Kdor svojih teženj ne more, noče ali ne sme izražati javno pred sočlovekom, pred družbo — tak človek je nem, je kakor da ga ne bi bilo. Vsako gibanje izraža svoje težnje in govori o svojem delu, tako tudi naše v našem glasilu »Bojevnik«. Bojevnik bo pa le tedaj izraz naše misli, naših hotenj in našega dela, če bo tem svojim nalogam ustrezal. Zakoreninjen v našo slovensko bitnost more biti vselej le izraz bojevniške misli: misli javnega in osebnega poštenja, misli, reda in pravice, a tudi glasnik vsakega še tako šibkega glasu ljudstva, vseh onih slojev, ki z delom rok in duha tvorijo hrbtenico našega naroda. V znanih izrednih razmerah — v katerih se je rodilo in šlo na svojo zmagovito pot bojevniško gibanje pod gesli: za pravico, svobodo in poštenje — se je naše gibanje napravilo za ljudsko gibanje, in kot tako je v prvi vrsti pripomoglo, da so se pri nas zamajala tla onim, ki so uvedli strahovlado manjšine, nad veliko večino slovenskega ljudstva, izrabljajoč pri tem svojo preteklost liberalnih gesel in jugoslovansko idejo edinstva za to, da se za zmerom manjšini zagotovi neomejeno gospod-stvo pri nas. Ta nedavna preteklost že postopoma likvidira in bo nekoč izginila popolnoma. Ne more in ne sme izginiti pa delo, ki ga je opravilo bojevniško gibanje, ker je ono miselni kapital, ki si ga je ustvaril narod sam v težkih časih. Naši izkušeni bojevniki bodo tudi v bodoče povsod tam popri-jeli za delo, kjer bo zahteval naš narodni in ljudski interes. Mnogo težkih in nerešenih vprašanj, ki jih poraja naš čas ali jih je ustvarila preteklost zadnjih let, še čaka rešitve. »Bojevnik« mora v tem smislu kot glasilo bojevniškega duha in njegovih gesel ne le svojo nalogo opravljati še nadalje, ampak jo tudi poglobiti. Še nekaj je tre^a povedati na tem mestu, da se namreč v prejšnje čase boja med nekdanjima taboroma ne moremo povrniti. Sedem let je minilo, odkar je bila v veljavi vidovdanska ustava. Njen centralistični ustroj je omogočil tisto prerivanje obeh taborov za moč v Sloveniji s pomočjo političnih sil izven Slovenije, ki se jih je posluževal zlasti tako zvani napredni politični živelj, ker je bil sam po sebi mnogo prešibek in brezidejen, in ki je po ukinitvi ustave brez vsakih nadalj-nih pomislekov bil pripravljen sebi zagotoviti oblast tudi z najogabnejšimi sredstvi. Ta brezidejna, breznačajna slovenska meščanska naprednost je končno doživela polom, s tem pa ni rečeno, da se je v resnici spreobrnila. Paziti bo zato treba, da se prejšnja za Slovence tako škodljiva in usodna delitev v dva tabora v nekdanji obliki ne povrne več. Bojevniški program mora biti zdaj še bolj kot kdaj poprej, program celotnih slovenskih interesov na vse strani. Poudarjamo pa, da bojevniki ne bodo ovirali nikogar, ki bo oprt na zaupanje ljudstva služil celotnim interesom slovenskega ljudstva, ampak bodo z dobro voljo in poštenimi nameni podpirali vsako tako stremljenje in temu cilju bo služil tudi naš »Bojevnik«, ki se ga naj tovariši oklenejo tem bolj! Naročnikom! Zaradi mezdnega gibanja grafičnega delavstva nam je bilo pretekli teden nemogoče iziti. Motnje v obratovanju naših tiskarn še vedno obstoje in tako moramo biti na vse pripravljeni. Večino prispevkov za to številko smo prejeli pred imenovanjem nove vlade. Mnogo prispevkov je moralo iz-ostati in pridejo na vrsto v prihodnji številki. Naročnike prosimo, da nam v interesu rednega dostavljanja lista naročnino za »Bojevnika« takoj nakažejo, č"e tega doslej še niso storili. Položnice smo, kot Vam je znano, priložili šesti številki. Za nove naročnike »Bojevnika« znaša naročnina do konca tekočega leta 20 Din. Stari naročniki, ki so bili naročeni na mesečnik »Bojevnik« in so že plačali 10 Din, pa plačajo za tekoče leto samo še 15 Din. Zavedajte se velikega pomena našega »Bojevnika« in skušajte storiti vse, da mu pridobite še več novih naročnikov! Vsak bivši bojevnik naj bo po možnosti naročnik našega lista. Uredništvo in uprava »Bojevnika«. Ogromni dobički Trepče Rudnik Trepča v Srbiji plačuje svoje rudarje zelo mizerno, in še jim ostaja dolžan na krvavo prisluženih mezdah. Še vedno so v teku pogajanja med rudnikom in delavskimi organizacijami za izplačilo zasluženih mezd. Rudnik nima denarja, a podatki govore nekaj čisto drugega. Rudnik Trepča je od 1. oktobra 1934. do 31. marca t. 1. dal 2536 vagonov svinca, 2417 vagonov cinka in 763.437 unč srebra. Kurz akcij Trepča je poskočil v Parizu od 43 na 53 frankov. Spomladi so akcije bile še 34 frankov. Lani je družba Trepča zaslužila nad 20 milijonov, čisti dobiček t letih 1933./34. pa je bil 160.552 funtov šter-lingov (ogromen denar v dinarjih!), a di-videnda je znašala 12%. Štev. 8____________________________________________________»BOJEVNIK«, dne 4. julija 1935_______________________________________________ Strto 3 ..BoJ" v borbi za moralo v našem javnem življenju Kai s« |e godilo takrat, ko se ie na tlsoie zadružnikov komaj vrnilo s krvavih poljan ... njih »Boja« v Trebnjem 20 .maja 1934 in na Bledu 10. junija 1934. Razpravo je vodil sodnik sreskega sodišča v .Celju dr. Alojzij Finžgar, člane upravnega sveta Celjske posojilnice je zastopal g. dr. Juro Krašovec, odvetnik v Celju, ki tudi sam nastopa med obtožitelji, ministra dr. Alberta Kra-merja g. dr. Ernest Ealan, odvetnik v Celju, obtoženca pa sta zastopala gosp. Mirko Hočevar, odvetnik v Celju, glede obtožb ministra Kramerja pa dr. Josip Hacin, odvetnik v Ljubljani. Zakaj loži celjska posojilnica Staneta Vidmarja Člani upravnega sveta Celjske posojilnice inkriminirajo v svoji obtožbi dejstvo, da je Stane Vidmar na taboru »Boja« v Celju — potem, ko je omenil, da se je zbrala množica borcev pred Narodnim domom, ki ima zastrta okna — spregovoril besede: »Tovariši! To je narekovala slaba vest onim, ki so danes gospodarji te stavbe, katero pa je zgradilo naše ljudstvo z največjimi žrtvami. Tudi ta stavba je šla v malho njihove porodice.« Stane Vidmar, ki zatrjuje nekoliko drugače besedilo svojega govora, je za svoje besede nastopil dokaz resnice ter že pred razpravo podal po svojem zagovorniku Mirku Hočevarju zagovor, na katerega vsebino se je skliceval pri glavni razpravi in ki se glasi: Na javnem zboru združenja borcev Jugoslavije (»Boja«) v Celju dne 10. maja 1934 dopoldne na Dečkovem trgu nisem svojega očitka iznesel v obliki, kakor je naveden v tožbi. Jaz sem svoj govor Čital in je bil njegov uvod tale- »Prav za prav res ne vem, ali je resnica, da tukaj zborujemo ali ne. Menda niso sanje, ko gledam fe ogrom- ne množice našega poštenega slovenskega ljudstva, tu pred to stavbo, ki jo nekdaj bila v resnici Narodni. dom, danes pa je zastrla okna, da se skriva za zastori slaba vest, ki je ta dom in ta zavod, ki sta zgrajena z žrtvami našega ljudstva, pobasala v malho par porodi«.« S temi besedami sem hotel kritizirati preosnovo bivše zadruge z neomejeno zavezo Posojilnice v Celju, katere koristniki so bili vsi zadružniki — bilo jih je ca. 4000 — v delniško družbo in s tem prehod vsega premoženja zadruge na delniško družbo. Koristniki vsega tega premoženja so danes maloštevilni delničarji. Da pa se je ta preosnova vršila na takšen način, ki ga je mogoče označiti le kot pobasanje, pod katero besedo ni razumeti kakšnega po kazenskem zakonu kaznjivega delikta, temveč način pridobitve, ki zasluži sicer moralno obsojanje, a še ne prehaja v konflikt s protivnimi določili kazenskega zakona. Za ta konkretni očitek pa nudi jasen dokaz historijat razvoja Posojilnice v Celju kot zadruge in preosnova zadruge v delniško družbo. Kako so spreminjali pravila celjske posojilnice Ta historijat je naslednji: Posojilnica v Celju je bila ustanovljena, 1881. kot registrovana zadruga z omejeno zavezo. L. 1883. se je zadruga spremenila v zadrugo z neomejeno zavezo. :| Zadruga je temeljila v glavnem na tkzv. Schulze-Delitschevem sistemu, oddaljevala se je le v eni temeljnih določil od tega sistema. V Schulze-De-litschevih posojilnicah v Nemčiji je prihajalo načelo zadružne enakopravnosti do izraza v tem, da imajo vsi zadružniki po en glas in samo po en glas. Pravila posojilnice v Celju pa so poznala dvoje vrst deležev, glavne in opravilne. Glavni deleži so znašali do likvidacije 200 kron, opravilni pa so se delili v opravilne deleže prve vrste po 20 kron in v opravilne deleže druge vrste po 2 kroni. Pozneje pa je ta delitev opravilnih deležev odpadla in so obstojali samo taki po 20 kron. Vendar je bilo za osebno sodelovanje vseh članov poskrbljeno s sklepom občnega zbora 19. maja 1883 s tem, da je imel vsak zadružnik pravico glasovati o vseh v § 38 pravil navedenih predmetih. Vsak opravilni delež je imel en glas, glavni delež pa 10 glasov. Pri volitvi nadzorstva pa je imel vsak zadružnik samo en glas. Določba, da ima pri volitvi nadzorstva vsak zadružnik en glas, je bila v zvezi z določbami §§ 24 in 25 zadružnega zakona 9. aprila 1873 drž. zak. št. 70, silno pomembna, ker je omogočala možnost intervencije enako vsem zadružnikom brez ozira na vrsto deležev. Ker je po čl. 7 pravil od vsega po-četka imelo nacelstvo z nadzorstvom v skupni seji pravico dati zadružnikom enega ali več glavnih deležev in je celokupno članstvo imelo enako ingeren-co na volitev nadzorstva, je bila v tem dana neka garancija za pravilnejšo dodelitev glavnih deležev, ki naj zagotovi zdravo kontinuiteto v vodstvu zadruge, onemogoči pa naj eksploatacijo zadruge po preozkem krogu. Položaj zadružnikov z opravilnimi deleži je izredno poslabšal občni zbor 13. aprila 1893 s spremembo § 39 pravil, ki se je poslej glasil: »Vsak zadružnik ima pravico glasovati pri občnem zboru o vseh v § 39 navedenih predmetih, razen pri 1., 2. in 7. predmetih in pri volitvah načelstva. Pri teh predmetih smejo glasovati samo zadružniki z glavnimi deleži.« Te točke obsegajo: 1. spremembo in razširjanje pravil, 2. razdružbo in likvidacijo zadruge, 3. odstavljanje načelstva in posebej še volitev načelstva. Tako okrnjevanje osnovnih pravic posameznih zadružnikov je bilo protizakonito in tudi proti osnovnim zadružnim načelom. Zlasti je bilo to krivično pri zadrugi z neomejeno zavezo, pri kateri je jamčil vsak član z vsem svojim premoženjem. Zadružni zakon določa v § 27: »Pravice, ki gredo zadružnikom v zadružnih stvareh, posebno glede vodstva za-iružnih poslov, vpogleda in presoje Bilance ter razdelitve dobička, izvršujejo zadružniki skupno na občnem zboru. Vsak zadružnik ima na tem zboru en glas, ako ne določa zadružna pogodba kaj drugega.« Odločba najvišjega sodišča na Dunaju 6. junaja 1906 št. 9417 A. C. 2579 jasno pove in utemelji, da je nedopustna in protizakonita določba pravil zadruge, po kateri smejo le imetniki glavnih deležev, ne pa tudi oni tako zvanih opravilnih deležev, na občnem zboru glasovati in voliti. Zakonita določba § 27, da ima vsak zadružnik en glas, ako ni v pravilih določeno, se po tej določbi ne sme tolmačiti tako, da se kakšnemu članu lahko prikrati odločanje na občnem zboru s tem, da se mu prikrati vsaj en glas, dovoljeno pa je dati enemu članu več glasov. Neka skrb za vpostavitev ravnotežja vsaj med glavnimi udeležniki se zrcali v spremembi § 80 odstavek 2 pravil na občnem zboru 20. aprila 1910, ki določa: »Pri teh predmetih imajo glasovati le zadružniki z glavnimi deleži in ima vsak glavni delež en glas.« Usodni občni zbor I. 1919 Ena najvažnejših sprememb pravil pa se je izvršila na občnem zboru 8. maja 1919. Ta občni zbor je pravila v § 7 tako spremenil, da je odslej veljalo: »Ali se sme enemu zadružniku dati več opra- vilnih deležev ali eden ali več glavnih deležev, določuje nacelstvo.« S to določbo je bilo nadzorstvo eliminirano od ingerence pri dodeljevanju novih glavnih deležev in si je lahko ena skupina, ki je predstavljala vsaj večino načelstva, dodeljevala deleže brez sodelovanja članske večine, ki je mogla priti do izraza pri izvolitvi nadzorstva. Tako si je lahko mala skupina ustvarila večino in participacijo na zadružnem premoženju po svoji mili volji. Ta oblast je bila zlasti važna glede na spremembo § 17 v § 15 ki se je potem glasil: »V slučaju likvidacije mora nacelstvo izterjati zadružne terjatve, drugo zadružno premoženje spraviti v denar in čisto premoženje, kar ga ostane po kritju pasiv, razdeliti med zadružnike po razmerju števila in visokosti deležev.« Na istem občnem zboru je bila sklenjena tudi sprememba neomejene zaveze v omejeno. Ker je sodišče vpis iz-premembe zavrnilo in je prišlo do re-kurza in revizijskega rekurza, se je tudi vpis ostalih izprememb zavlekel in se neposredne posledice niso takoj pokazale. Delokrog in pravice načelstva so se radi izprememb pravil na občnem zboru 8. maja 1919 v največji meri razširile, ker je smelo nacelstvo prodajati hiše in nepremičnine, predvsem pa dodeljevati nove glavne deleže brez sodelovanja nadzorstva, torej brez ingerence ostalega članstva zadruge. Po računskem zaključku za 1. 1918. je imela zadruga kocem leta 1918. vsega 3411 članov s 95.693 K vplačanih deležev. Števila deležev poročilo ne navaja več, dasiravno zadružni zakon v § 22 to izrecno zahteva. V poročilu leta 1917. je bilo navedenih 3502 članov s 5167 deleži v skupnem znesku 97.579 K. Ker so imeli navadni člani samo po en delež, je sklepati, da je bilo koncem 1. 1918. vsega 4976 deležev. V zaključku 1. 1919. število članov in deležev vkljub zakonitim določilom, ni več navedeno, vendar je iz bilance razvidno, da so deleži padli na 95.225 K. Iz zapisnika o občnem zboru 8. maja 1919 je razvidno, da se ga je udeležilo skupno 16 članov s 24.060 K deležne glavnice, to je 120 glavnih in trije opravilni deleži. Ako se vzame za podlago računski zaključek za 1. 1918., ni bilo zastopanih na tem občnem zboru 3395 članov in 4853 deležev s 71.633 K deležne glanice. Že to razmerje kaže, da o kaki enakopravnosti zadružnikov ni bilo govora, dasiravno je šlo za zadrugo z neomejeno zavezo. Vkljub temu pa je bila ovira svobodnemu razmahu te male skupine določba § 7 pravil, po katerem je nacelstvo in nadzorstvo skupaj dodeljevalo po več kot en delež in določba § 39, da ima pri volitvah nadzorstva vsak član samo po en glas. Ravno radi tega pa je prišlo na občnem zboru 8. maja 1919 do spremembe pravil v § 7. Koncem 1. 1919. so znašali deleži 95.225 K, nato leta 1920. 96.041, koncem 1. 1921. še 108.661, a koncem leta 1922. že 538.299 K. Gibanje deležev počenši od 1. 1911. do incl. 1. 1921. je bilo naslednje: 84.902, 92.556 K, 96.132 K, 100.460 K, 99.027 K, 101.635 K, 97.579 K, 95.225 K in 108.661 K. Iz tega sledi, da skok v 1. 1922. na 538.399 ni bil v nikaki organski zvezi z razvojem zadruge, pač pa v zvezi z nameravano likvidacijo zadruge, na katero se je odločujoča skupina sistematično pripravljala. Končno namesto zadruge — delnISka druZba L. 1922. je mala skupina — sedem po številu —, ki so bili menda vsi člani načelstva zadruge, zaprosila za koncesijo za preosnovo zadruge v delniško družbo. Ker je bilo odobrenje dano samo pod pogojem, da se pravila zadruge glede načina likvidacije spremene oz. spopolnijo, je bil sklican občni zbor 8. januarja 1923, na katerem so se pravila § 15 tako spremenila, da se je temu §-u dostavil stavek: »Za vsak drug način likvidacije je potreben sklep občnega zbora (§ 37 in 38).« Tega občnega zbora se je udeležilo 14 zadružnikov, ki so zastopali 408.400 glavnice od celotne deležne glavnice 537.640 K. Nato se je vršil 3. marca 1923 zadnji občni zbor, ki je imel na dnevnem redu preosnovo Posojilnice kot zadruge v delniško družbo in likvidacijo Posojilnice v Celju kot zadruge. • Navzočih je bilo 17 zadružnikov, ki so imeli od skupne vsote deležev po 539.299 K znesek 414.400 K. Na tem občnem zboru je Smertnik Jože stavil kot zadružnik zadruge in obenem v imenu koncesijonarjev novo snujoče se delniške družbe predlog, da se Posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo preosnuje v delniško družbo pod imenom Celjska posojilnica d. d. v Celju in da stopi Posojilnica v Celju kot zadruga v likvidacijo. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Smertnik je tudi stavil predlog, da imajo na tem občnem zboru izvoljeni likvidatorji zadruge pravico in dolžnost, oddati Celjski posojilnici d. d. v Celju vse nepremičnine brez javne dražbe. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. Takoj po tem občnem zboru se je izvršil istega dne ustanovni občni zbor Celjske posojilnice d. d. v Celju. Na tem občnem zboru je bilo navzočih oz. zastopanih 15 podpisnikov. Vsi navzoči oz. zastopani delničarji so zastopali delnice v skupnem znesku 1,000.000 Din, torej celokupno delniško glavnico. Na zadnjem občnem zboru zadruge je bilo tudi sklenjeno, da se izvrši likvidacija zadruge na ta način, da nova delniška družba prevzame vsa aktiva in pasiva, čisto premoženje, deleži in rezerve pa se ali izplačajo, ali poračunajo za akcije v razmerju 5.28. Kot že rečeno se je udeležilo občnega zbora 8. maja 1919 16 članov, ki so imeli skupne deleže v znesku okrog 24.060 K. Največ deležev je imel takrat dr. Josip Sernec v znesku 6000 K, nadalje dr. Josip Vrečko v znesku 4000 K, dr. Juro Hrašovec 2000 K, Juro Detiček 2000 K, Lilek Emilijan 200 K, Smernik Josip 200 K, Lovro Baš 20 K itd. Dočim je znašala deležna glavnica 1. 1921. še 108.661 K, se je zvišala 1.1922. na 538.299 K, torej v enem letu za 429.638 K. Kako neenakomerno se je ta velikanski prirastek razdelil, je razvidno iz zapisnikov občnega zbora 8. januarja 1923 in 3. marca 1923. Na prvem je odpadlo na 14 zadružnikov 408.400 K, na drugem pa na 17 zadružnikov 414.400 K. Gre torej za malo skupino okrog 16 osebi, ki je imela v letu 1919. od 95.693 le še 24.060 K. L. 1919. je pripadlo tej skupini ca. 25%, po tej spremembi pravil v 1. 1919. pa 77% deležne glavnice. Iz tega je razvidno, da si je pretežni del prirastka na deležih priviligirana mala skupina sebi dodelila, kar je mogla storiti radi tega, ker je imela večino v nacelstvu. Mala skupina gospodar In korlstnlk podjetja Ker so vodili zadrugo samo glavni deležniki, število deležev pa je določalo nacelstvo, se je v danem slučaju, število deležev v rokah maloštevilnih članov tako reguliralo, da jim je pri likvidaciji pripadel levji del premoženja ter da so si zagotovili isto premoč tudi v banki. Radi tega je ta mala skupina imela absolutno večino in je lahko sama izvedla preosnovo zadruge v delniško družbo. Pri likvidaciji posojilnice kot zadruge in ustanovitvi Celjske posojilni- Kakor so že poročali dnevni listi, se je 26. junija t. 1. vršila pri sreskem sodišču v Celju zanimiva glavna razprava o tožbah zaradi žaljenja časti, ki so jih pred približno enim letom vložili proti bivšemu predsedniku razpuščene-ga Združenja borcev Jugoslavije »Boj« g. Stanetu Vidmarju člani upravnega sveta Celjske posojilnice d. d. in bivši minister g. dr. Albert Kramar, in sicer zaradi vsebine njegovega govora na taboru »Boja« v Celju 11. maja 1934, drugi zaradi njegovih govorov na zborova- Stran 4 »BOJEVNIK«, dne 4. julija 1935 Štev. 8 ce kot delniške družbe, za katero si je pridobila koncesijo prav ta odločujoča mala skupina, so dobili stari ostali zadružniki za delež po 2 K 10.56 K, za delež 20 K pa 105,60 K, kar še ni zadostovalo za eno delnico. Ne glede na to pa delnic sploh ni bilo mogoče dobiti, ker je 15 prvotnih podpisnikov imelo v svojih rokah vso ustanovno glavnico po 1,000.000 Din. Ako bi podlaga za obračunavanje ne bila z dodeljevanjem novih deležev maloštevilnim članom umetno dvignjena, bi bil procent obračunanja mnogo višji in za ostale stare člane ugodnejši. S tem je mala prlviligirana skupina izrinila vse ostale in postala absolutni gospodar in koristnik podjetja in sicer kot upravni svetniki, ravnatelji, pravni zastopniki itd. Nadaljni razvoj Celjske posojilnice d. d. v Celju jasno prikazuje ogromno razliko med koristniki priviligirane male skupine, ki je dosegla preosnovo zadruge v delniško družbo, in ostalimi zadružniki, katerih je bilo okrog 3500 do 4000. S to transakcijo so se člani priviligirane male skupine na eni strani odtegnili neomejenemu jamstvu, na drugi strani pa so svoje deleže ugodno konvertirali in si zagotovili nad zavodom neomejeno oblast, ki je bila ogrožena z določbo v pravilih zadruge, da ima pri volitvah nadzorstva vsak član en glas. Po zadružnem zakonu pa ima nadzorstvo pravico načelstvo odstaviti. S tem se je zgodila največja krivica vlagateljem in ostalim upnikom zadruge, ki so tej zaupali svoje prihranke, največ radi neomejene zaveze, kar jasno priča že potreba po spremembi zadruge ravno z motivacijo večjega zaupanja vlagateljev. Po poročilih o likvidacije Posojilnice kot zadruge in ustanovitvi Celjske posojilnice d. d. je prišlo do razdelitve 2,838.850 K ali 709.712.50 Din. Prvotni podpisniki delnic — 15 po številu — so prevzeli od 10.000 delnic 6457 komadov per apport. Od zneska 709.712.50 Din se je pri-viligiranim poračunalo 122.291 Din deležev z 6457 delnicami po 100 Din skupno 645.700 Dni, kar pomeni nad-vrednost 523.409 Din. Na ostalo osebno večino cianstva z 12.134 Din deležev je bilo izplačanih 64.012.50 Din ali 51.878 Din nadvred-nosti. S tem je bila skupina z ogromno osebno večino in do 1. 1922. tudi s 75% deležne večine izključena od vsake na-daljne udeležbe. Ako bi na občnem zboru leta 1919. slučajna glasovna večina ne bila poskrbela za spremembo pravil z izključitvijo nadzorstva pri dodeljevanju glavnih deležev in nato za likvidacijo zadruge potom prevzema po delniški družbi, bi se morale nepremičnine zadruge prodati in izkupiček razdeliti sorazmerno med vse deleže. Te nepremičnine se niso valorizirale ob likvidaciji niti niso bile prevzete od likvidatorjev po takratni prometni vrednosti. Valorizirane so bile šele po zakonu o valorizaciji 7. avgusta 1926. Valori-zacijski prirastek je znašal 3,057.907.02 Din. Od tega se je razdelilo 2,187.500 Din na delnice, ki jih je bilo takrat 25 tisoč, tako, da je odpadlo na eno delnico 80.75 Din. Priviligirani deležniki, ki so dobili par apport 6457 delnic na 122.291 Din deležev, so dobili od valorizacije še 521.402.75 Din, tako da so dejansko dobili za 122.291 Din do tedaj 1,044.811.75 dinarjev. Če se pomisli, da se valorizacija nepremičnin ni nanašala na dobo po letu 1920., ko je zadruga zaznamovala abnormalen prirastek deležev in pri upoštevanju dejstva, da bi po starem razmerju že omejena skupina participira-la le na 25% prirastka, je razvidno, da so bili ostali člani zadružniki v posledici vsega že opisanega delovanja male skupine prikrajšani za tri četrtine prirastka ali za 1,640.626 Din. Tafni fond 6 milijonov Din Celjska posojilnica d. d. v Celju je imela dosedaj pet emisij delnic. Ustanovna osnovna glavnica je znašala 1,000.000 Din. Pri prvi emisiji je bilo izdanih 10.000 delnic po 100 Din, od katerih so kot že rečeno, prvotni podpisniki prevzeli 6457 komadov per apport, ostalih 3543 komadov pa so se glasom poročila izplačali v gotovini. Pri drugi emisiji se je delniška glavnica zvišala na 1,500.000 Din. Prezreti se ne sme ugodnosti za prvotne podpisnike — bivše deležnike zadruge — pri tej emisiji, ker so dobili 10.000 delnic po tečaju 120 Din, do-čim je bilo za ostale subskribente 5000 delnic po 220 Din. Razlika po 100 Din nanese 1,000.000 Din. Tako se je tu plačanih 1,200.000 Din ali en milijon nominale dvakrat toliko obrestoval kot 1,100.000 Din vplačanih ali pol milijona nominale. Razlika 100.000 Din pri vplačilu je imela pri 10% dividendi za ugodno posledico donos 100.000 Din v primeri z donosom 50.000 Din druge skupine, kar pomeni letni hasek 50.000 dinarjev. Dokler je banka izplačevala 10% di-videndo, so ti akcijonarji prejemali na prvotnih 122.291 Din, s katerimi so z valorizacijo vred pridobili 1,044.811.75 Din delniške glavnice letno 104.481 Din dividende, kar nanese v letih od inklu-zive 1923. do inkluzive 1932 1,046.810 Din. Dasiravno je Mla dividenda leta 1931. in 1932. le po 8% oz. 6%, pa je bila 1. 1924. 14%, radi česar se lahko računa v teh letih povprečna 10% dividenda. Tretja emisija se je izvršila vsled že zgoraj opisane valorizacije. Četrta emisija nima nič značilnega. Pri tej je šlo samo za izravnavo delniške glavnice na 5,000.000 Din. Posebno pozornost pa zasluži zadnja, to je peta emisija 1. 1929., pri kateri se je delniška glavnica zvišala od 5 milijonov na 8,000.000 Din. Celjska posojilnica je imela namreč tajni fond v znesku 6,000.000 Din. Pri vpogledu knjig se bo dalo ugotoviti, da je ta tajni fond izviral skoraj gotovo še iz časa zadruge. Pri peti emisiji se je izdalo 30.000 delnic po kurzu 160 Din, kar da 4,800.000 Din. V plačilo skupnih 4,800.000 Din se je od tega tajnega fonda porabil čisti iznos. Tu se je krog interesentov še bolj skrčil: Šest gospodov je prevzelo po 3333 delnic v vrednosti 533.280 Din, kar da 3,199,680 Din, trije gospodje so pa prevzeli po 3334 delnic v vrednosti 533.440 Din, kar da 1,600.320 Din, kar da skupno 4,800.000 Din. Ta tajni rezervni fond se je ali že v 1. 1929. razdelil, ali pa se je takrat plačilo delnic v gotovini maskiralo na drug način ter se je tajni fond razdelil v 1. 1930. ali 1931. Ta razdelitev tajnega fonda je brez oj;ira na fiskalno stališče in na stališče davčne morale, zopet jasen dokaz, da se je ta skupina ogromno okoristila v svoj osebni prid. Ogromne koristi male skupine 16 ljudi Poleg vseh navedenih in obrazloženih koristi pa so imeli nekateri člani priviligirane skupine jbivših zadružnikov, ki je preosnovala zadrugo v delniško družbo, še druge ogromne koristi od te preosnove. Če že ne tudi pri zadrugi, pa so imeli in imajo sedaj pri banki kot odvetniki in notarji avtomatično pridržano klijentelo zavoda. Svoj položaj kot pravni izvedenci so si in si honorirajo na ta način, da imajo od početka odvetniki iz uprave referate na tedenskih sejah. Kol sejnino dobivajo oziroma so dobivali 400 Din od seje, kot referenti pa še posebej 500 Din. Referati so menda pridržani trem advokatom, ki stalno pripadajo oni mali skupini, ki je izvršila preosnovo in ki so tudi sedaj oziroma njih sinovi člani upravnega sveta delniške družbe. Od treh referentov pride na enega štiri mesece za referiranje. Ti meseci so nesli 14.400 Din, ostalih osem mesecev pa na sejninah 12.800 Din, skupno na leto na osebo 27.200 Din, kar da v 10 letih 272.000 Din na osebo. Zlasti so tudi visoke plače onih vodilnih uradnikov, ki so bili tudi soudeleženi pri famozni transakciji zadruge v delniško družbo. S takim postopanjem se okoriščajo posamezniki in bogatijo, med tem, ko klijenti takih zavodov shirajo radi visokih obresti in so vlagatelji vedno bolj ogroženi radi insolventnosti dolžnikov in takega razmetavanja premoženja v prid ozkemu krogu privilegi-rancev. Iz vsega navedenega izhaja, da se je mala skupina ljudi — število variira okrog 16 — sistematično pripravljala in izvedla v svojo evidentno osebno korist preosnovo zadruge v delniško družbo. S spremembo pravil 1. 1919. se je načelstvo brez omejitve dalo pravico dodeljevati po več kot en jdavni delež, prodajati premičnine, s poznejšo spremembo pa tudi prodajo nepremičnin v slučaju likvidacije brez javne dražbe. V vsem tem je prozorna tendenca in izključitev vsakega drugega interesenta za nakup velikih zavodovih ne- premičnin, s prevzemom katerih je privilegirana skupina tudi po njih značaju — Narodni dom — na zunaj še obdržala lesk narodnega zavoda svoji novi delniški družbi. Značilno je tudi, da je delniška družba svojemu zavodu dala ime Celjska posojilnica, dasiravno se je ime Posojilnica dajalo izključno zadružnim denarnim zavodom. Tudi to je utegnilo med vlagatelji ustvariti zmotno mnenje, da ne gre za novo delniško družbo, temveč za staro zadrugo. Ugotoviti je treba tudi, da se je izvršila glavna in odločilna akcija privilegirane skupine zadružnikov v 1. 1919., torej takoj po preobratu, takrat, ko so se tisoči zadružnikov komaj vrnili iz krvavih poljan na svoje domove, deloma pa se sploh niso vrnili. Ni tedaj pripisovati samo malobriž-nosti zadružnikov, da se niso udeležili tega za njih tako usodnega občnega zbora. Kaj |e pisalo nase časopisje 1.1923 Preosnova zadruge v delniško družbo je silno odjeknila v celokupni slovenski javnosti. Označevala se je kot nekako roparstvo nad imovino slovenskega naroda, kar je prišlo tudi do izraza v časopisju. Tako je poročal »Kmetijski list« v Ljubljani 30. maja 1923: > Posojilnica v Celju. O ustanovitvi banke Celjska posojilnica d. d. smo dobili v zadnjem času iz Savinjske doline več dopisov. Danes objavljamo dva: 1. Pred kratkim smo čitali v »Uradnem listu« pokrajinske uprave navidezno nedolžno naznanilo načelstva posojilnice v Celju, da je le-ta prišla v likvidacijo, ker se je preosnovala v »celjsko posojilnico« v Celju. Upniki se vabijo naj se zglase pri zadrugi.« Kmalu zatem je »Uradni list« javil, da se je vpisala pri celjski sodniji firma Celjska posojilnica d. d. v Celju, ki ima namen prevzeti vsa aktiva in pasiva Posojilnice v Celju. Za danes beležimo samo sledeče: Celjska posojilnica je štela okoli 4000 zadružnikov. Čistega premoženja izkazanega in prikritega, ima mnogo, mnogo milijonov. To čisto premoženje hočejo sedaj zadružnikom ukrasti imejitelji deležev, t. j. kakih 21 celjskih advokatov in drugih bogatašev, tako zvanih prijateljev kmeta in obrtnika. Po zadružnem zakonu sploh ni mogoče pretvoriti zadruge v akcijsko družbo. Prevzeti vsa aktiva in pasiva, kakor so si zamislili celjski roparji, je proti zadružnemu zakonu in upamo, da bo sodišče zakon branilo. O tej stvari bomo še govorili. Za danes pozivamo kmete in obrtnike iz celjskega okoliša, ki so člani posojilnice v Celju in imajo tam svoje naložbe: Zahtevajte, naj se Vam vloge takoj izplačajo in vložite denar v svoje kmečke in obrtne posojilnice. Nadalje zahtevajte, da se vse vrednosti posojilnice prodajo, a čisto imetje da se razdeli med vse zadružnike, kakor to zadružni zakon predvideva za slučaj likvidacije. 'Bil bi znak skrajne nesposobnosti in nemarnosti, da si pustimo od celjskih oderuhov ukrasti lepe miljone. 2. Naravnost čudežna je nesramnost, s katero so se lotili nekateri celjski kapitalisti celjske posojilnice. Kakih 3000 do 4000 zadružnikov šteje posojilnica, med njimi okrog 20 ljudi z glavnimi deleži. Zadnji občni zbor je sklenil likvidacijo, a dvajset glavnih deležnikov bi sedaj rado ukradlo celo premoženje posojilnice in je v to svrho ustanovilo nekako Celjsko posojilnico d. d., to je novo akcijsko banko pod dobrim imenom Celjske posojilnice. Opozarjamo, da imajo v slučaju likvidacije kake zadruge po zakonu vsi Člani brez ozira na glavne in poslovne deleže enako pravico do čistega premoženja. Kako veliko je premoženje Celjske posojilnice? V bilanci za 1. 1922. je izkazanih rezervnih fondov 2,303.919 K. Razen tega ima posojilnica strašno mnogo skritih rezerv ali skritega premoženja. Ima namreč veliki, krasni Narodni dom v Celju, veliko hišo na Kralja Petra cesti v Celju, razen tega še več manjših hiš in posestev z vinogradi, a vse to izkazuje v bilanci z vrednostjo 926.170 K 18 v, dasiravno so vse te hiše in posestva vredne najmanj »dvajset milijonov kron«. To se pravi: Posojilnica ima okrog 20 milijonov kron. Zadružniki pazite kaj se godi. Najbolj bo, da se nekje sestanete in predvsem zahtevate od sodnije, da se postavi tak likvidacijski odbor, kakršnega boste vi predlagali. Temu odboru pa naročite, da mora vse nepremičnine Celjske posojilnice prodati, izkupiček razdeliti med Vas, kakor to zakon zahteva. Sedanji likvidacijski odbor, v katerem so sami glavni deleži, in sicer: dva doktorja Serneca v Celju, dva celjska notarja, doktorja Hrašovec in Vrečko v Celju, trgovec Diehl in Smertnik, ta odbor mora takoj izginiti. To zahtevajte zadružniki, ako nočete dopustiti, da Vam ukradejo lepe milijone.« >Straža« v Mariboru 14. maja 1923 je pisala: »Iz Celja. Takega denarnega zavoda pač ne bomo podpirali. Iz Celja nam poročajo! Naši demokrati so iz gole sebičnosti spremenil staro posojilnico v Narodnem domu v delniško družbo, pri kateri bodo nikdar siti liberalni advokati za svoj denar dobivali 15% obresti in si za svoje delo dovoljevali visoke nagrade. Gospodje so pozabili, da so zavod ustanovili slovenski kmetje, da so vloge prinašali slovenski kmetje, da so obresti plačevali slovenski kmetje. Šli so in zavod pretvorili v banko, ki bo v hasek le advokatom dr. Sernecu in njegovi žlahti, ki bo letno zaslužila stotisoče in stotisoče, dočim bo moral posojilojemalec dva do trikrat više obresti plačevati, kakor je plačeval prej, ko je bila posojilnica zadruga. Pri posojilnici, ki je postala banka, ne jamčijo več člani, zato je najboljše, da vlagatelji dvignejo svoje vloge, ker je znano, da se banke spuščajo v razne špekulacije. Dr. Sernec noče nas imeti, zato nam je vzel posojilnico in jo dal v roke ljudem, ki ne marajo kmeta in delavca, mi pa bomo naše vloge dvignili in naložili v zavodih, ki zastopajo koristi najširših krogov itd.« »Slovenski gospodar« v Mariboru dne 24. maja 1923 pa je poročal: »Pozor! Posojilnice v celjskem Narodnem domu ni več. Načelstvo liberalne posojilnice v Narodnem domu, ki posluje v Narodnem domu, razglaša v ljubljanskem »Uradnem listu« dne 9. maja 1923, da se je stara Celjska posojilnica preosnovala v delniško družbo. Prav za prav se je stara Celjska posojilnica v Narodnem domu razpustila in razdru-žila, tako da je ni več, in na njeno mesto je stopila čisto navadna delniška družba ali banka, ki pa se bo imenovala tudi »Celjska posojilnica«. Načelstvo razpuščene stare Posojilnice vabi vse tiste, ki imajo od bivše posojilnice kaj terjati, da se zglasijo v Narodnem domu v posojilniških prostorih, kjer se jim bodo njihove terjatve izplačale. Mi opozarjamo naše citatelje na to velikansko izpremembo pri celjski liberalni posojilnici. Ta posojilnica je bila doslej zadruga z neomejeno zavezo. Kaj se to pravi? To se pravi, da je jamčilo več tisoč bogatih posestnikov, ki so bili člani posojilnice, z vsem svojim imetjem za varnost hranilnih vlog. Vsi člani stare posojilnice skupaj imajo gotovo premoženje nad 2500 milijonov kron in s tem velikanskim premoženjem so jamčili za varnost hranilnih vlog. Hranilne vloge so bile torej pri tej posojilnici dozdaj nad vse varne, ker so imeli vsi člani posojilnice gotovo dvajsetkrat več Štev. 8 ¦BOJEVNIK«, dne 4. julija 1935 Stran 5 premoženja, kakor so znašale vse hranilne vloge v posojilnici. Vlagateljem se torej ni bilo treba bati, da bi izgubili kdaj svoje hranilne vloge. Zdaj je pa to čisto drugače. Celjska posojilnica v Narodnem domu ni več zadruga, ona nima nobenega člana več, ki bi jamčil za varnost vlog. Ta posojilnica je postala banka ali delniška družba. Kolikor nam je znano, znaša delniški kapital te nove banke za naprej samo štiri milijone kron in nič več. In to je tista velikanska razlika. Poprej je jamčilo v celjski posojilnici za varnost vlog nad 2500 milijonov kron in zdaj pa jamči za iste vloge samo štiri milijone kron. Torej so bile hranilne vloge v stari posojilnici 600krat bolj varne, kakor zdaj v novi bančni posojilnici. Zato pa seveda načelstvo vabi vse upnike, ki imajo od stare posojilnice kaj terjati, da pridejo po svoje terjatve. Tudi vsi tisti, ki majo v posojilnici kako vlogo, so upniki posojilnice, ki imajo terjati od posojilnice svojo vlogo. Načelstvo posojilnice vabi tudi vse vlagatelje stare posojilnice, da lahko pridejo in dvignejo svoje vloge, ako teh vlog ne zaupajo več novi delniSki družbi ali banki, ki se sicer še imenuje »Celjska posojilnica«, pa ni več to kar je bila. Itd.«- Nadalje piše: »... Zakaj so spremenili staro posojilnico v ban-n ko? To so storili liberalni advokati za-l- to, ker jim banka več nese. Posojilnice so zadruge, ki izposojujejo denar svo-a jim članom za • primeroma zelo nizke L obresti. Ako kmet rabi posojilo, ga do-i bi pri posojilnici še po sedem ali osem '[ odstotkov. Ako se pa obrneš na poso-[. jilo v banko, boš tam plačal najmanj 18% obresti, zgodi se pa tudi lahko, da \: boš plačal celo 25%. Banke torej niso a za kmete, ampak le za špekulante. Gorje kmetu, če pride v kremplje kake i demokratske banke. Celjski advokati '= so torej napravili kmetom velikansko |_ škodo s tem, da so preosnovali staro posojilnico v banko. Seveda za žepe celjskih demokratov je boljša banka ¦ kakor posojilnica. Za kmeta, delavca in t'_ reveža pa seveda demokratom itak ni nič. Kmetje, zapomnite si to. Itd.« \ Upravni svetniki celjske posojilnice " d. d. so sicer tožili takratnega urednika 3 >Kmetijskega lista« — menda je bil minister Pucelj Ivan — in je bil urednik tudi obsojen, kar je z ozirom ' na krepke izraze razumljivo. y Značilno pa je, da upravni svetniki 3 niso tožili odgovorna urednika »Sloven-e skcga gospodarja« in »Straže«. r Tudi celokupna in posebno celjska • javnost, je obsojala in še obsoja to preosnovo. Izpoved priče Hakslma Šlibarja Da sem sploh iznesel lnkrirmrani očitek v obliki, kakor ga priznavam, je povzročil tukajšnji celjski rojak in ugledni kulturni delavec ter član vodstva JNS, sreski veterinar Šribar Ma-ksim, ki me je tik pred zborom naprosil, da izrazim javno obsodbo prehoda narodnega premoženja zadruge Posojilnice v Celju v last delniške družbe. Besede, ki sem jih izrekel, so, kot navedeno, kritika prehoda narodnega premoženja v roke posameznih delničarjev. Po pravilih Združenja borcev Jugoslavije »Boja« so se smela na javnih zborih obravnavati vsa kulturna in gospodarska vprašanja in je glavni namen »Boja« moralni preporod celokupne javnosti. Iz tega vidika mi je dolžnost, obsojati gospodarske pojave v javnem življenju, v kolikor ti ne odgovarjajo zdravemu moralnemu čutu naroda. Ali je bila moja kritika umestna ali ne, prepuščam sodbi zadružnih in gospodarskih strokovnjakov. Po zagovoru so se zaslišale priče o tem, kako se je glasil inkriminirani odstavek Vidmarjevega ' govora. Večina prič se besedila ni točno spominjala, vendar pa je potem, ko se jim je pre-dočilo besedilo po obtožnici i besedilo po zagovoru, izjavila, da se ji besedilo zagovora zdi točnejše. Predvsem zanimiva je bila izpoved priče Maksima Šlibarja, ki je izjavil, da je on dal Vidmarju pobudo h kritiki dogodkov in razmer pri Celjski posojilnici, in sicer zaradi tega, ker je smatral, da je način izpremembe zadruge v delniško družbo, kakor se je ta iz-prememba izvršila, v protislovju s pojmi splošne morale ter da je povzročala v Celju veliko razburjenje. On sam je obsojal vse to postopanje zlasti zaradi tega, ker je g. dr. Ernest Kalan v razgovoru z njim to postopanje označil kot tatvino. Ko je bilo izvršeno zaslišanje prič, kako se je glasil inkriminirani odstavek Vidmarjevega govora, je sodnik razpravo preložil, da se izvede predlagani dokaz resnice. Izjava dr. Mažka Iz razgovora dr. Mačka s časnikarji, preden je bila sestavljena sedanja vlada: — Ali bi poslanci z vale liste šli v" skupščino, če sestavi vlado g. Stojadinovič? Dr. Maček: — Popolnoma izključeno! V to skupščino ne gremo. Samo pomislite: kje more Mate Domovič, ki je dobil 10.000 glasov, sedeti z Matico, ki je dobil 315 glasov? Protikandidat Matice Antonič je dobil nad 11.000 glasov! — Ali je mogoče, da se okrene in da se najprej napravi sporazum, nato pa se sestavi nevtralna vlada in se izvedejo nove volitve, tako da bi nova skupščina imela izvesti že dosežen sporazum med opozicijo in odločilnimi činitelji? Dr. Maček: — More. Zakaj pa ne! Jaz sem za vsako pot, po kateri se pride do sporazuma. Osebnosti so"irelevantne. — Iz belgrajskih listov, ki so ves čas veri-fikacijske debate v skupščini prinašali ostre kritike, posnemamo, da so se pri petomaj-skih volitvah pripetile za poštene kmečke volilce popolnoma nerazumljive stvari. Po sili zakona, ki se trudi le,' da ustvari večino, pa čeprav z nezaslišanfmi sredstvi v zgodovini parlamentarizma, so bili n. pT. izvoljeni na Jevtičevi listi: V srezu Donja Stubica Viako Berinič s 132 glasovi proti 10.022. V srezu Novi Marof dr. Bogdan Tveko-vič s 189 glasovi proti 8194. V srezu Ludbreg Viktor Fizjen z 851 proti 6552. V srezu Kostafnica dr. Djordje Markovič z 200 proti 3497. V srezu Split dr. Grga Angjelinovič in Manfred Paštrovič s 5348 proti 15.730. V Splitu Ivan Šakič s 1864 proti 6347. V srezu Sinj Petar Stojisavljevič s 1736 proti 10.572. V srezu Brčan Gojko Pejic z 2821 proti 12.196. V Zagrebu dr. Milan Vrbanič in tovariši z 9606 proti 29.712. Itd. Itd. Ali se je potem čuditi, da ne razumejo te volilne raČunice niti najboljši računarji, posebno pa" ne tisti pošteni kmečki svet, ki ve, da je 10 več od 5. Ta nikakor ne more razumeti, kako more biti 132 glasov več od 10.000. Pri vsem tem pa smo doživeli, da so vstajali v skupščini razni »narodni poslanci« in so govorili o hasilstvih opozicije nad vladnimi kandidati, nad zastopniki oblasti in celo nad orožniki! Jugoslovanski nacionalsocializem Slovenski bojevniki nočemo ničesar slliall o fašizmu Zagrebške »Radničke Novine« pri- d našajo zanimiv članek o »formiranju ju- f, goslovenskega nacionalizma«. Pravijo, o da je bilo dosedaj že več poskusov, da s se formira nacionalistični pokret v fašističnem smislu. »V začetku s« imeli b ti poskusi značaj italijanskega fašizma rr in so jih v glavnem započeli bivši Iju- lj dje iz ekstremnega delavskega pokreta. jj Pozneje so se ti poskusi započeli tudi n v meščanskem taboru, pa tudi med stu- 0 denti, ko je postalo jasno, da v delav- n skih vrstah fašistični pokret zaradi od- 2j pora socialističnih organizacij ni mo- n gel zadobiti tal. Vemo, kako bedno so k dosedaj končavale vse te razne žolte formacije, ki so pri nas hotele, da izoblikujejo izrazito žolti delavski pokret s fašistično ideologijo. Cisto drugače pa je s to akcijo v buržoaznem taboru. Četudi ne upoštevamo našega klerofašizma, ki ga predstavljajo organizacije kakor Katoliška Akcija in klerikalna delavska strokovna zveza (ti dve bosta že zase odgovarjali! Op. ured.), imamo že celo vrsto političnih organizacij, ki so čisto fašističnega značaja. Treba je samo, da opozorimo na »Jugoslovensko akcijo« in na vse to, kar iznašajo prvaki te organizacije kot svojo ideologijo. Tenor je protimarksi-stična orientacija kakor pri naših kle-rofašistih. Treba, da opozorimo samo na nedavno volilno kampanjo za narodno skupščino in na pokret »Zbor«, ki mu stoji na čelu bivši minister Ljotir". Ta pokret oponaša nemški nacionalso-cializem. Volilni program »Zbora «je bil izrazito fašističnega značaja. V vsej državi se mu je posrečilo, da je v času najboljše konjunkture zbral za vse take in slične pokrete okoli 24.000 glasov! S Sušaka poročajo, da prične ponovno izhajati »Naša Sloga«, ki bo ure-jevana v duhu jugoslovenskega nacionalizma. Urednik bo novo izbrani narodni poslanec na Jevtičevi listi g. Milan Banič, ki je že pred 4 leti izdajal ta list. Zvedelo se je, da namerava Banič pričeti z akcijo nekega novega nacionalističnega pokreta, ki se bo imenoval »Jugoslovenska delavna akcija«. Jasno je, da je takoj fiksiran tudi cilj te organizacije: zbiranje vse pozitivnih in konstruktivnih jugoslovenskih nacionalnih sil. Treba je še omeniti »Slavenske delovne batoljone«, na katerih organiziranju dela neki Majo Mažuran, čigar delavnost je dobila večjo publiciteto ob priliki neke afere, v katero so bili vpleteni neki izdajatelji listov z antisemit-skimi smernicami. Tudi ta pokret ima svoj list »Sveslavenska Misao«. Omenja se tudi belgrajski industrijalec g. Milan Vapa, ki se opira na delavce v svoji tovarni, a ga je treba ločiti od fašističnih eksperimentov znotraj delavskega pokreta sindikalnega značaja, ker zbira svoje ljudi zaenkrat samo na ,politični ideologiji'. On noče sindikatov pa ma-kar bili ,žolti'.« Tako »Radničke Novine«, ki omenjajo »fašistične struje na plemenski bazi tudi v taboru hrvaške opozicije. V tem je hitlerizem posebno popularen.« Ne bili bi vestni kronisti, če ne bi poročali, da označujejo »Radničke Novine« tudi pretekli teden razpuščeni »Boj« za »organizacijo istega značaja«. »Radničke Novine« pa se glede »Boja« zelo motijo. Posebno odkar je bilo na zadnjem izrednem delegatskem zboru z ogromno večino izključenih iz »Boja« d 10 vodilnih članov je zrak popolnoma čist! Slovenski bojevniki nočemo niče- i sar slišati o fašizmu. Kdor še kaj dvomi, naj bere »Bojevnika« in prepričal se bo! i • ' G. Banič nam je bil še pred krat- kim čisto neznan. Dne 9. t. m. pa je " imel v narodni skupščini velik »progra-matičen« govor za katerega smo zvedeli iz belgrajske »Politiffe« in »Štampe«. Poudarjal je med drugim: »Gospoda iz tabora dr. Mačka pri-. hajajo sem, da je treba odstraniti gosp. 1 Jevtiča. Treba je odstraniti njega, treba je nekake nove vlade, novega človeka. _ Nočem delati poklonov predsedniku g. . Jevtiču, toda moje globoko prepričanje je, da bi odstranitev g. Bogoljuba Jev-3 tiča z vlade v tem času, v takih razme-t rah pomenila eno izmed največjih ne-. varnosti za državo. (Ploskanje in vzkli-, ki: Tako je«)... Taktika opozicije je . zelo prozorna. Šestojanuarski režim se r je skušal nasloniti na JNS. Ker pa je , riba pri glavi zasmrdela, je bilo treba . to ribo odstraniti. In velik je bil pogum . g. Bogoljuba Jevtiča, da je brez vsega, t brez vsake politične formacije šel na t volitve. Sedaj g. predsednik Jevtič mo-, ra ustvarjati novo, zdravo in krepko j formacijo, na katero naj se opre unita-. ristični režim. V tem času je docela t naravno, da hoče opozicija odstraniti g. t Jevtiča; kadar bi ga odstranila, bi od-; stranila tudi to novo formacijo, tako . da bi šestojanuarska politika narodnega in državnega edinstva ostala brez . vsega ... Moremo oditi v zapeček, celo •v v naftalin, in naj pridejo drugi, toda ¦ samo pod pogojem, če se obdrži edin-stvo države, ker brez edinstva tudi te države ni. Gospoda iz opozicije hoče tudi volitve v septembru, oktobru! Zakaj bi o tem izgubljal besede? Odveč je! Volitve v septembru in oktobru, to bi bila katastrofa, o kateri niti govoriti nočem.« Same akcije Zopet ena akcija, tokrat »gospodarska In socialna . . ." Prejeli smo: »Glas Naroda«, glasilo ministra dr. Marušiča, objavlja zadnje čase pozive za »gospodarsko in socialno akcijo«. V uvodniku 20. pr. m. je n. pr. pisal: »Boj proti krizi in njenim posledicam je najbolj ljudska zahteva današnjih dni in zato morajo vsi pripadniki srednjega stanu in vsi mali ljudje tudi s svoje strani storiti vse, kar je le v njih moči, da se sedanja stiska odpravi. Direktno more seveda vsak posameznik le malo storiti, da bo krize res konec, toda ves srednji stan in vsi mali ljudje skupno so vendar tako močni, da morejo odločilno vplivati na potek boja proti krizi.« Mislimo, da so predvsem voditelji »gospodarske in socialne akcije« dolžni »storiti vse, kar je le v njih moči, da se sedanja stiska odpravi«. Pri teh pa vidimo take-le stvari: ljubljanski poslanec dr. Riko Fux je kot magistratni uslužbenec zaprosil za začasno upokojitev. Z 31. majem je bil na lastno prošnjo upokojen ter bo prejemal ves čas svojega poslančevanja okoli 4800 Din mesečne pokojnine. Kot poslanec ima okoli 7000 Din mesečnih prejemkov, tako da bo g. poslanec imel skupaj okoli 12.000 Din na mesec, čeprav pravi službena pragmatika ljubljanske mestne občine, da imajo uradniki, iz- voljeni v kak javni zastop, pravico le do dopusta in da se jim ustavijo službeni prejemki do višine plače, ki jo prejemajo za izvrševanje dotičnega mandata! Potemtakem yie bi smel g. poslanec dobivati nobenih prejemkov od mestne občine. »Glas Naroda« piše nadalje: »Kajti vsi ti ljudje tvorijo ogromno večino naroda in imajo dejansko to politično moč, da morejo tudi izsiliti uveljavljenje pravilne in dobre gospodarske politike. Ta politična moč pa je zapravljena, če bi stali ob strani in če se ne bi udeleževali političnega življenja, [ker odsotni je vedno brez vpliva in odloča se brez njega in tudi proti njemu. Sodelovanje v političnem življenju tudi najširših plasti naroda je zato prvi pogoj uspešnega boja proti krizi.« Gospodje okolf »gospodarske in socialne akcije«! Za nas slovensko delovno ljudstvo ni prav nobenega dvoma, da bomo slednjič le izsilili »pravilno in dobro gospodarsko politiko«! Mi ne stojimo ob strani, kot si to Vi predstavljate, temveč se zbiramo in se bomo tudi zbrali, če Vam je prav ali pa tudi ne prav! Mislimo, da si morate biti na jasnem, da naše mesto nikakor ni ob Vaši strani! Vam vendar ni za stvar! Preveč dobro Vas poznamo po dejanjih! Posebno po zadnjem! Iz bojevniškega gibanla po svetu uJe pa previdno zamolčala, da se Je pred razpustom pogajala z njimi . . .» Angleški prestolonaslednik se je zavzel na sestanku z angleškimi bojevniki v londonski Queen's Hali za obisk delegacije angleških bojevnikov v Nemčiji. Prestolonaslednik je poudarjal, da bi prijateljski obisk bivših bojevnikov mnogo doprinesel k zbližanju obeh narodov. Bojevniki vseh front si podajajo roke Angleški bojevniki so sklenili, da obiščejo svoje nekdanje sovražnike na evropski celini. Po dosedaj sestavljenem programu bo delegacija Britske legije (angleških bojevnikov), ki jo bosta vodila podpredsednik organizacije polk. S. W. H. Ashwanden ter gospodar organizacije major J. B. Brunel Cohen; obiskala Prago 4., Dunaj 8., Budimpešto 12. in Berlin 18. julija. Povsod jim pripravljajo svečan sprejem. Nemški bojevniki na obisku v Angliji Dne 20. t. m. se je izkrcala 1. delegacija bivših nemških bojevnikov v Do-werju. Ko so stopili nemški bojevniki na angleška tla, jih je zastopnik Britske legije med ovacijami občinstva prisrčno pozdravil, nakar se je odneliala Stran 6 »BOJEVNIK«:, dne 4. julija 1935 gtev. 8 delegacija v Brighton. Ob prihodu delegacije v Brihtonu so se vršile po mestnih ulicah navdušene manifestacije za tovarištvo, ki naj v bodoče prepreči nepotrebno krvoprelitje. Vsi londonski časopisi o tem zelo obširno poročajo. »Daily Telegraph« opisuje prisrčen sprejem nemških bojevnikov. »New Chronicle« pripoveduje, da so bile med onimi, ki so prožili roko nekdanjim sovražnikom, tudi vojne vdove, ki so se takisto udeležile slavnostnega sprejema. »Daily Maik meni, da je obisk nemških bojevnikov dokazal, da je imel prav valeški princ, ko je pred nekaj dnevi izjavil, da ni nobena druga organizacija tako poklicana prožiti roko Nemcem, kakor ravno Zveza angleških bojevnikov. V soboto so priredili v občinskem domu v Hoveu pri Brightonu svečan banket v čast odposlanstvu bivših nemških bojevnikov. Po banketu je bila svečana recepcija. »Press Associationc poroča o tej svečanosti: »Nemci in Angleži, ki so se borili med svetovno vojno v strelskih jarkih drug proti drugemu do zadnje kapljice krvi, so snoči prisegli, da se bodo skupno borili za ohranitev svetovnega miru.« Med igranjem nemške in angleške himne so se mešali navdušeni angleški vzkliki »Ura« in nemški »Heil«. Joahim v. Ribbenfrop, vodja nemške delegacije pri angleško-nemških pomorskih razgovorih v Londonu, se je toplo zavzel za medsebojne bojevniške obiske. Dejal je: »Le izmenjujmo obiske bivših naših bojevnikov, da nam ne bo treba izmenjati mnogo manj... prijateljskih obiskov — novih bojevnikov!« Povsod se jih boje Iz Monakovega poročajo, da je prišlo med nacionalno-socialistično stranko in skupino jeklenih čelad v Mona-kovem do hudega spopada. Neki govornik, vojni invalid, je govoril na shodu jeklenih čelad in zahteval več prostosti za kritiko . Tudi se je pritoževal proti radikalizmu nekaterih elementov na-cionalno-socialistične stranke. Bavarski notranji minister je jeklenim Čeladam v Monakovem prepovedal sleherno delovanje. Splošno prevladuje mnenje, da je ta spor zelo težak in da bo moral posredovati sam Hitler. Gonja proti bojevnikom na Francoskem V francoskem parlamentu se bije hud boj za bojevniško organizacijo >Croix de feu« (»ognjeni križ«). Levica zahteva razpust organizacije, ker je postala že premočna, desnica pa jo brani. Bojevniki majo posebno zaslombo pri ministru za zrakoplovstvo generalu De-nainu, ki je v prijateljskih odnošajih z vodjo bojevnikov polkovnikom Ro-queom. Laval osebno protestira proti temu, da bi levičarji obravnavali taka vprašanja v parlamentu. Tudi ministrski svet se je že bavil s tem vprašanjem ter je Herriot izjavil, da radikalni socialisti ne bodo več trpeli delovanje »Ognjenega križa«. Na drugem mestu poročajo listi, da je minister za zrakoplovstvo general Denain na neki paradi v Lyonu ofici-jelno sprejel vodjo »Ognjenega križa« polkovnika Rocqueja ter da je polkovnika predstavil častnikom svojega štaba. General Denain je izjavil, da je bil ta sestanek popolnoma slučajen. Tudi Avstrija razpustila bojevniške organizacije Zveza bojevnikov Nemške Avstrije je bila z vsemi svojimi podružnicami razpuščena, ker je delala proti vrnitvi Habsburžanov. Komentarji raznih listov k temu ukrepu avstrijske vlade so zelo zanimivi. Večina trdi, da je vlada sicer razpustila bojevniško organizacijo, bojevniškega duha da pa ne bo mogla za-treti. Zvezo bojevnikov Nemške Avstrije je ustanovil takoj po vojni polkovnik Hiltl z namenom, da združi vse tovariše iz svetovne vojne v enotno organizacijo. Namen organizacije je bil medsebojna pomoč v težkih časih in zabranitev po-vratka Habsburžanom. Kot na Francoskem so se tudi v Avstriji našli ljudje, ki jim taka idealna organizacija ni bila po volji. Nastale so po zaslugi teh ljudi nove organizacije bojevnikov in borcev, kakor: Avstrijska tovariška in vojaška fronta ter Domovinska fronta. Ti dve organizaciji sta formaciji sedanje vlade ter sta naperjeni proti Zvezi bojevnikov, ki je pričela postajati vlastodržcem vse preveč močna. S tem, da je Zveza bojevnikov odprla vrata svoje organizacije tudi kadrovcem, ki so z navdušenjem sprejeli načela zveze, se je pričela zveza z neverjetno naglico širiti med prebivalstvom, ki ni zadovoljno s sedanjim režimom. Ker je prebivalstvo kar trumoma obiskovalo zborovanja bojevnikov, dočim je prireditve vladnih eksponentov bojkotiralo, se je vlada ustrašila tega naglega porasta simpatij ter je sklenila, da zatre to gibanje, ki bi moglo postati usodno. Z znano brezobzirnostjo in neupoštevajoč dejanskega stanja v državi je enostavno razpustila Zvezo ter vse njene podružnice pod pretvezo, da so se bojevniki politično udejstvovali. Je pa previdno zamolčala, da se je pred razpustom pogajala z njimi, da bi dosegla skupen nastop. Ker so ga bojevniki odklonili, jim je sedaj vlada razpustila organizacijo. Razume se, da vlada s tem ni mnogo dosegla, ker je položaj posebno v zapad-nem delu države, to je na Tirolskem, tak, da je nemogoče zatreti vsestransko koristno, patrijotsko bojevniško gibanje, tudi če je oficijelno organizacija razpuščena. Ker so tudi Štajerci zelo borbeni, je gotovo, da razpust ne bo dosegel tistega učinka, ki ga je vlada pričakovala. Nasprotno bojevniki računajo s temeljito spremembo razmer v državi in se zavedajo, da bodo tedaj bolj kot kdaj poprej potrebni. Popisi MURSKA SOBOTA Lovsko organizacijo snujemo Naši lovci so se sestali preteklo nedeljo v restavraciji g. Benka v Murski Soboti, da se seznanijo z določili novega lovskega zakona, posebno radi svoje strokovne organizacije, ki je predpisana po zakonu. Soglasno je bilo izraženo načelo, naj se osnuje taka organizacija skupno le za oba prekmurska sreza, to je soboški in lendavski. Doslej so bili naši lovci organizirani v podružnici SLD, ki je obsegala soboški, lendavski ih ljutomerski srez ter je imela zadnja leta svoj sedež v Ljutomeru. Za izvedbo nove organizacije je bil izvoljen poseben (pripravljalni odbor, ki mu načeljuje dr. Šumenjak. Duhovniške vesti Dne 21. julija bo služil zlato sv. mašo v Pečarovcih tamošnji župnik g. Perša Ivan. Nove maše pa bodo letos brali gg. novomaš-niki: 14. julija v Bogojini Camplin Ivan, v Murski Soboti Škraban Janez in v Črenšov-cih Zelko Ivan; 21. julija v Turnišču Ko-lenc Ivan in v Pertoči Nemec Alojzij; 28. Julija v Beltincih Škafar Ivan, v Murski Soboti Gregor Janez in v Črenšovcih Cigan Franc. Sezonsko delavstvo Znano je, da ravno sezonsko delavstvo v Prekmurju edino učinkovito omiluje gospodarsko krizo. Naši delavci' so znani kot pridni, skromni in varčni, pa jih zato delodajalci prav radi sprejmejo v službo. Zal morejo sedaj hoditi naši poljski delavci le v Francijo, ker so nam druge države zaprte. Letos je odšlo od nas v Francijo 1004 delavcev, z njimi skupaj je dosedaj naših ljudi tamkaj okrog 3500 do 4000. Zadnje dneve se je pojavila med našimi ljudmi bojazen, da bo Francija pri pobijanju lastne gospodarske krize odslovila tudi nekaj naših ljudi ter jih poslala domov. Po informacijah pri naši borzi dela je ta bojazen neupravičena. Naša borza dela je v zadnjem času popisala vse one, ki so brez dela in zaslužka in ki morajo zato iti po svetu za zaslužkom. Takih imamo še 1500, ki pa imajo vsi poleg sebe preživljati še svojce. Opozarjamo na to dejstvo naše odločilne či-nitelje, da pozovejo naše ljudi na delo k javnim delom, ki jih mislijo letos izvajati, da se vsaj deloma olajša beda. Poleg vseh teh pa imamo še okoli 1500 oseb, ki bi rade šle kam za zaslužkom. Pri tej priliki ponovno opozarjamo naše voditelje na Nemčijo. Svoj čas so naši sezonsko delavci tudi tjakaj hodili za zaslužkom. Nemški delodajalci so jih imeli prav radi in lepi denarji so od tamkaj prihajali k nam. Sedaj tega ni več, ker je Nemčija zabranila dohod inozemskim sezonskim delavcem. Mnenja pa smo, da bi se dala doseči za nas vendar le izjema, ki jo Nemčija sicer nudi tudi dru- gim državam, n. pr. Poljakom. Ako smo zamudili lansko leto pri sklepanju trgovske pogodbe z Nemčijo to ugodno priliko, je ne smemo zamuditi }etos, ko se bo ta pogodba revidirala. Naj tedaj naši odločilni činitelji pri tej reviziji skušajo doseči, da bo moglo naše sezonsko delavstvo hoditi tudi v Nemčijo. Muzejsko društvo smo ustanovili Muzejsko društvo v Murski Soboti za Prekmurje smo ustanovili na ustanovnem občnem zboru v Murski Soboti 23. pr. m. Pobudo za to je dala mlada prekmurska inteligenca, posebno Klub prekmurskih akademikov. Že lani v jeseni se je ustvaril pripravljalni odbor, ki je sestavil pravila in pripravil vse potrebno, tako da se je sedaj ustanovilo tudi društvo. Izvoljen je bil odbor s predsednikom g. Gumilarjem, šolskim upraviteljem iz Lipovcev, ki je predsedoval tudi pripravljalnemu odboru. Novoizvoljeni odbor daje garancije, da bo društvo uspevalo, saj so v njem same mlajše delovne moči. Ustanovni občni zbor sta počastila s svojo navzočnostjo prelat dr. Kovačič in g. dr. Vrabl od Muzejskega društva v Mariboru. Že na ustanovnem občnem zboru je pristopilo 65 članov. Zanimanje za društvo je pokazala posebno mlajša prekmurska inteligenca, ki ga bo tudi pravilno vodila, za kar ji želimo mnogo uspehov, vsi pa, posebno člani, pa ga bomo podpirali. Letina Letošnja letina obeta biti še precej dobra. Tudi rž, ki je pomladi močno pozebla in se Je bilo bati, da marsikateri kmet ne bo pridelal niti posejanega semena, se je precej popravila, le vetrovje in deževje je naredilo dosti škode, ker posevki preveč leže ter jih prepleta gost plevel. V krajih ob Muri pa je poplava uničila vso setev, travo in sploh vse pridelke. Škoda gre v sto in stotisoče. Tem je treba nujno priskočiti na pomoč. Pri živini, posebno perutnini in svinjah, pa ima obilno žetev kuga. Nova vlada Nova vlada je pri nas napravila najboljši vtis. Bes, da je naša glavna skrb preskrba kruha, a ne sme se pozabiti, da je človeku treba tudi duševnega sproščenja. Svoboda, demokracija sta potrebni kakor kruh. Živimo v upanju, da se bodo te obljube izpolnile. Eni so sicer zobali, kajti le ti so imeli dosedaj svobodo, vse drugo je bilo potlačeno. Tak način vladanja pa ni v prospeh državne ideje. Trajno ne more manjšina odločati proti volji večine. Gosp ministrski predsednik dr. Stojadinovi6 je pri nas znan še iz prejšnjih časov, ko je bil 1. 1923. nosilec radikalne kandidatne liste za mariborsko volilno okrožje. Računal je takrat najbolj na uspeh v Prekmurju, a ni uspel. Ni imel za volilce sprejemljivih so-trudnikov med nami. Delavski vestniR Stavkujoče delavstvo zmagalo V prejšnji številki smo poročali o stavki v opekarnah F. Sodin in Unger-Uhlmann, ker nista podjetji pristali na zvišanje plač. Stavki sta trajali le tri dni, ker sta obe podjetji pristali na zvišanje plač, in sicer Sodin na 20 do 25%, Unger-Uhlmann pa na 20%. Novice Generalštabni major Lavrič umrl Pretekle dni je iznenada izdihnil generalštabni major v p. Alfred Lavrič, znan zlasti iz bojev za Koroško. Bil je navdušen Slovenec, priljubljen med častniki in vojaki, za katere je po očetovsko skrbel. Spominjajo se ga premnogi naši bojevniki, saj je služil pri Janezih ter je poveljeval v Tirolah bataljonu v mnogoštevilnih bojjh. Slovenci bomo blagopokojnega spoštovali in častili kot junaškega poveljnika in branitelja zapadne Koroške, za katero je skoraj žrtvoval življenje, gotovo pa sijajno vojaško karijero. Naj mu sveti večna luč! Posojilo ljubljanskemu gledališču Drž. hipotekama banka je odobrila upravi Nar. gledališča v Ljubljani 750.000 Din posojila za plačilo starih obveznosti, in sicer na račun gledališkega dinarja. RL^zmlšljLMnjLiL KAKŠNE ODBORNIKE IMA NARODNA GALERIJA Prof. Saša Šantel je objavil v »Jutru« članek: Zakaj ne »društvo slovenskih likov- nih umetnikov«? Društvo se namreč imenuje »Društvo umetnikov dravske banovine«. Pravi, da tudi zato ne, »ker realne Slovenije danes nikjer ni«. G. prof. Šantel — je odbornik slovenske Narodne galerije! CE GRE ZA MANDAT Iz »Glasa Naroda« 18. t. m.: »Zanimivo pa je, da je dobil Stante v Celju in okolici 1031 glasov, dočim jih je dobil Prekoršek 1400, torej samo za 369 več. Pikantna je ta razlika radi tega, ker ima nemška manjšina v Celju in okolici približno isto število glasov. Vsi Nemci in od njih odvisni ljudje pa so disciplinirano volili Pre-korška, najbrž radi tega, ker je predsednik sreske organizacije JNS g. dr. Ernest Ka-lan, menda v afirmacijo nacionalne misli v Celju, smatral za potrebno, da je v 17. letu po prevratu z nemškimi dopisi naprošal celjske Nemce, naj volijo kandidata JNS.« KATERE PAPIRJE IŠČEJO Čim več se govori o potrebi »organizacije miru«, kakor se izražajo diplomati, tem bolj se iščejo papirji bakra, svinca, motorjev, nafte, surove svile in sploh vojne industrije. Akcije Schneider - Kreuzota so poskočile od januarja do maja od 1400 na 1800 frankov, dočim jim je lani bil najnižji tečaj 1252 frankov; Wikersa v Londonu od 9 na preko 13 funtov; Manesmana od 77 na 84, U. S. Stella od 29 na 34 in pol; Rols Roice Motorja od 115 na 148; Daimler Benza od 88 in pol na 91; Anakonda, rudnika bakra — Newyork od 10 na 13 dolarjev; Rio Tinto, rudnika bakra — London od 14 na 18; Shella od 2 šest šestnajstink na 3 7 šestnaj-stink; Standard Oila od 38.75 na 50; Konin-klijske Amsterdam — Deterding od 140 na preko 180; Amsterdam Ruber kavčuk od 95 na 105 in pol. Medtem pa padajo cene žita na vseh svetovnih borzah. Gospo darslvo Prizad Priviligirana družba za izvoz »Prizad«, v kateri so imeli glavno besedo visoki gospodje iz Belgrada, je že delj časa vzbujala upravičene kritike tudi v naših slovenskih trgovskih krogih. Pred kratkim je vlada imenovala pri poljedelskem ministrstvu posebno komisijo z nalogo, da prouči vprašanje, kako bi se dalo najti primerno razmerje med cenami kmetijskih pridelkov in cenami kmetijskih potrebščin. Kot beremo sedaj v srbskih listih, je bil eden prvih korakov te komisije, da se je izrekla proti Prizadu. Svojo izjavo je utemeljila s tem, da se more okoristiti s Prizadom le ožji krog dobro poučenih ljudi. Izvoz mora biti dovoljen vsem, ne pa le špekulantom. V 24 URAH ?—•. f inV" a—BamaBBanBnaaani K C III 1 C D O ClStl obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajee, ovratnik«, zapestnice itd. Pere, ¦uši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh Tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Za Spomlad se najcenejše obiečete, ako kupila narejene molke, dalke oblaka, ter parilo domaZega Izdatka lov. »Triglav' Josip Olup Ljubljana, Stari trg1 1 in Kolodvorska 8 V zalogi imam vedno sukno, kamgarne, hlačevine, čepice in tkanine kakor sifone, frenče itd. iz največjih angleških, čeških in tuzemskih tovarn. Obleke in periio se izgotavlja tudi po mari po najnižjih cenah in po najnovejši fazoni Iščemo strojnika V službo se sprejme strojnik z večletno prakso z dobrimi spričevali k lokomobili s parno žago in mlinom. - Nastop službe takoj. Ponudbe poslati na upravo Bojevnika pod.: »Strojnik". Izdaja konzorcij tednika »Bojevnik. - Zastopnik konzorcija in odgovorni urednik Rudolf Wagner Tisk tiskarne Makso Hrov^7^^- Jggg _«gL * fig leta Din 20._____Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo m uprava: Kolodvorska nI. Št. 8 v Ljubljani. - ieieion št. 6uv. riacijivo m .u j j-