- 171 -
Glas iz Štajarskiga.
Serce me močno poganja, Vam s kratkim nektere verstice dopisati. Ljubljeno Ljubljano vidim noč ino den — domorodni duh njenih plemenitih sinov veje vedno krog" mene: pojdi tedaj to pfsmiee ondi, kamor si serce želi, pa kmalo ne more. Prijazni Ljubljanini obudki v mojih nedrih, kakor jih čedalje bolj čutim, mi pač le vender živo razodevajo , da je poglavitno mesto v sredini Slovenije le čisto slovensko*), da mu druziga ni treba, kakor da mu krepek podbodek z visočine — od vlade — pride; ali, dokler tega ni, da bode pravi narodni duh se sam po svoji vlastni moči sicer kesneje razvijal, pa vender le srečno razvil. Da še imenitniši vtiske, ktere je Ljubljana v meni včinila, oznanim, brez vse hlimbe in prilizavščine povem: Snaga mesta—kras-nost cerkev — somernosthiš brez revnih koč vmes — velika prostranost teržišč— rednost ulic, ino potler, kar še je več vredniga, izgledno zaderžanje ljudi: pobožno po cerkvah , pošteno po kerčmah brez vsih v večih mestih navadnih nespodob ino negod — ino vljudno v javnim obhodu, ter očevidna marljivost ino delavnost, pač prava obertnost, ktera posebno Krajnce olikuje, mi je jako v oči ino serce seglo, da se s terdnim presvedočenjem na svoj dom vernem: Ljubljana je vredna, središe Slovenstva biti. Kedar sim se ob povratku po železnici niz Save proti „zidanimu mostua peljal, ino visoke gore sive skale, kakor velikanske gradove večniga Stvarnika v nebo stermeti vidil, sim si mislil: „ravno tako močno stoj ino se spenjaj po cesarski besedi oživljena Slovenska narodnost, kakor je čez leto ob prevratih skoro vsih reči obstala naša zvestoba do cerkve ino vlade , ko so drugej duhovnike in oblastnike preganjali in izganjali" — kar hlapon vis S a vi no mimo Vlaških toplic do prijetniga Celja prisope, kjer mi veselo na ušesa glas zadoni, da se je tukaj v nedeljo izverstno v gledišu igrala: „Zupan o va Micka." Slava tedaj Ljubljani Slava Celju — Slava vsim domorodcam ! Od veselja mi je serce kipelo, vse to ob kratkem ino pervokrat vi-diti ino čuti, in že mi je v Raca h blizo doma z voza stopiti, kar me ob treh popoldne velika nagloma vstavši vihta vFrauheim podi — ino liti ino vihreti je začelo, da je bilo strah — ino drugo jutro , o prečudo ! — 18. kimovca — se na našem P oho rji beli — sneg!
Da! da! letašnja vinska tergatva bo pri nas slaba; že čez mesec močerno, hladno vreme, pred pa kvarne toče, tako da zdaj še negodno grozdje zlo gnije; namesto vinca pa bomo imeli tolkle—jabelčnice ino hruš-kovca, ker nam je mili Bog sadja obilo dal. Stern ni posebno obrodila, krompir pa se na mnogih mestih že tudi kazi. Pred enim tednam je za Ptujem proti Ormožu neizrečeno strahovitna toča šla, ino veliko škodo
*) ? ?                                                           Vredništvo.
napravila. Blizo tri are je blisk za bliskam sekal, tako da se je ondešnje nebo v kervavi žerjavici plavati zdelo. V Cirkovcih, eno uro dalječ od Rac (Kra-nichsfeld) že črez 14 dni bljuvna griža, ali če jo kdo hoče kolero imenovati, silno hudo razsaja. Bog nam pomagaj, če se vreme ne spremeni! Vender upamo, de se nas bo milostni Bog usmilil — in da se solnce ne bo že otamnelo k sodnimu dnevu, kakor je prerokovanje nekiga, ki je tudi krompir jedel — po našim pregovoru.                   __________                 Cafov.