GLAS NARODA
Lisi slovenskih delavcev v Ameriki,
The largest Slovenian daily 0 in the United State*
Issued every day except Sanda/i and Legal Holidays. I 50,000 Readers |
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
NO. 127. — ŠTEV. 127.
NEW YORK, FRIDAY, MAY 31, 1918. — PETEK, 31. MAJA, 1918.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL
NEMCfrRUSIJI
NEMCI NAMERAVAJO VPELJATI V UKRAJINI MONARHIJO. — RAZNA IMENOVANJA KAŽEJO, DA HOČEJO NEMCI ZOPET POSTAVITI ROMA NOVICE NA PRESTOL. — PRODIRANJE V RUSI JO SE NADALJUJE. — ZAVEZNIKI SE POSVETU1 JEJO ZARADI RUSUE. — RUMUNSKO POGODBO
SO ZAVRGLI. * -000-
Trur t m illation filed with the port luustcr at New York. X. Y.
11MS. u s require«! by the Act of October (J. 1917.
11 Miy 11.
Ženeva, maja. — Prevladujučo teorijo, da nameravajo X • * i j h * i v ['krajini vpeljati monarhijo in zopet poplaviti na prestol družino Romanovičev. jasno potrjujejo ]>oro("ila, ki so ravnokar prišla iz Kijeva.
Anton, nadškof v Harkovu je bil imenovan za me-tropolita v Kijevu, kar je najvišje mesto ortodoksne cerkve v (.'krajini. Njegovega prednika je poulična tolpa v februarju pod okoliščinami izvanredne krutosti umorila. Antonijevo mišljenje je zdaj ravno tako poznano kot je njegova karijera. Vedno je bil za earja. najprej in ves «*as.
Od rasa marce ve revolucije, ko se je objavilo to zanimivo imenovanje, se je pojavil volinski nadškof FaiIo-gij. ki je prijatelj Antona in tudi monarhist. Ko so Ukrajinci pred enim letom pričeli razpravljati o neodvisnosti in je bilo le malo upanja, da se bo obnovila monarhija, je Kulogij z vso silo nasprotoval vsakemu govorjenju o ukrajinski avtonomiji. Zdaj pa je ravnoisti Eulogij.
POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTI.

Česat Karol nasproluje Wilson poziva narod (Cehi in Jugoslovani so
jugoslovanskim ciljem
CESAR JE IZJAVIL DELEGACIJAM, DA SE ZAVZEMA ZA O HRANJENJE NEDOTAKNJE-ki NE AVSTRIJSKE DED&ČINE.
voha povratek carizma v Ukrajini, pa naj bo v ostali Ru- OBLJURE ZA NEMCE. — ON
siji kakoršnkoli upanje, postal fanatičen pristaš Skoro-padskija ter govori na javnih shodili v prilog ketniaua. katerega je imenovala Nemčija.
Eulogijcvo mišljenje ni prikrito in kot član Dume se je posebno skazal s svojimi reakejonarnimi govori.
Toda to ni še vse, kar kaže, kam vleče veter. Moči za ukrajinsko vlado so imenovanje profesora Senkovski-ja za ministra javnih del. Lerkeja pa za ravnatelja javne zakladnice v Kijevu. Oba ta dva moža sta poznana monarh i sta.
Nemški nameni tedaj so jasni. Toda ena stvar je gotova: ako bo Nemčija postavila kralja v Kijevu, mu ne ]hi dovolila, da bi obenem vladal tudi v Moskvi. Nasprotni vladarji, ki bi živeli vedno v prepiru, bi ji bili bolj po volji.
Moskva, 29. maja. — Dasiravno so se pričela v Ki-jevu mirovna pogajanja med Rusijo in Tkrajino. so Nem-
HOČE VAROVATI NJIH PRA VICE IN NJIH RAZVOJ. STRAH PRED KRAV ALI NA DUNAJU
naj štedi tekom vojne v soglasju z zavezniki
True translation file«] with tlie post master at New York. X. Y. on May 31. litis, as required by the Act of October <5, 1917.
Ženeva, Švica. 29. maja. — Poročila, katera so dospela z Dunaja kažejo, da cesar Karol kljub svojim željam glede miru ui pripravljen dovoliti kako izpremembo notranje politike Avstrije z ozironi na podvržene narodnosti.
V nedeljo je sprejel cesar v navzočnosti ministrskega predsednik« več deputacij iz zapadnih provinc Avstrije. Člani deputacij so 'dobili • nI cesarja 'izjavo, da je bodočnost
V odgovor na to je rekel cesar -Moja vlada bo vedno stala na strani onih, ki žele ohraniti nedotaknjeno sveto dedščino naše slavne preteklosti ter jo obenem nedo taknjeno ohraniti za bodoče generacije.
Druge točke v govoru so se ti-\vstrije napram
ci prelomili premirje na fronti pri Voronešu ter so zavze- Avstrije nerazdružljivo zvezana s
I. mesto Valuiki po štiridnevnih bojih ter prodirajo da-	v t^aški luki k, se na-
... ... ... t ^ -	• i	-i - haja v nemških rokah. Drugi go-
l.,c. »oljsevisko glasilo "Izvestje pravi, da se mislijo voniiki pa so zabavljali ua jtlgo. /Nemci s telil prodiranjem polastiti onega dela vorone^ke slovansko gibanje guberuije. katero želi Ukrajina.
Tudi na Kavkazu se Nemci zelo pripravljajo ter nadaljujejo svoje operacije v donskem okrožju, kjer premirje ui bilo dovoljeno. Omenjeni list pravi, da se nemški nameni v cilju večajo.
Poročila o prvem zasedanju mirovne konference v Kijevu 23. maja. kažejo, da se Nemcem nič kaj ne mudi, da hi se sklenil mir med Rusijo in Ukrajino. Ukrajinski kale obveznosti
delegati so povedali Rusom, da njihove poverilue listine NTemeiji.
•i t	i • •	' — ^ notranjosti naših narodnih
niso pravilne, ker ne vsebujem zagotovila, tla jim je po-	•*	. .
1 , , , , - .	,.	• • • 4 i-	meja — je rekel — se je naložilo
deljena oblast skleniti mir ali pa premirje. 111 tudi ne na- veliko hl važuo dolžnost nemške
vaja jo. katere dele Rusije zavzema sovjetova republika. ,uu narodu v Avstriji, vredno ve-
Rusi so prosili, da se jim dovoli nekoliko odloga, da likim stvarem, katere je dosege.
odgovore; in dovoljen jim je bil za en dan.	!tekom te vojne in na katere bo v
Ki net ski odpor v Ukrajini proti Nemcem in Rusom, bodočnosti lahko ponosen.
1 , . '' \	tt	v. | Zanašam se na zvesto m drago-
ki podpirajo centralne sile. naglo narašča. Kmetje pozi- ceno sodelovaujc Nemc.ev za raz-
gajo gozdove, misijo poslo})ja in tudi na druge načine o-jvoj interesov države. Bodite po
virajo delo nemških tolp. ki poskušajo zaplenjevati ži- polnoma prepričani, da ne bodo
vež Nemci so morali poslati dodatnih čet v Poltavo. kjer na noben način in v nobenem tre-
SO bili resni nemiri. Kmetje so organizirali velike odde.l- nutkukršene pravice ter oviran ru,
... v, . v • , . •• voi nemških prebivalcev Avstrije, ke ter so oboroženi s strojnimi puškami. Nemci rabijo. Mo?o-e ue brez zvcze s to pre.
artilerijo. da bi zadušili upor.	'senetljiv« predajo je poročilo, da
London, 29. maja. — Kakor je zatrjeval blokadn; so izbruhnili v okrajih, iz katerih minister Lord Robert Cecil, ki je govoril v poslanski so prišli člani teh delegacij, ve
liki nemiri.
Gradcu in Ljubljani so se vr-nemiri ter vse kaže. da
pomagati Rusiji.	... .	SO rabili čete pri razpršenju mno-
I>ord Robert Cecil je rekel, da so zavezniški diploma-1žice. V istem času so se ponovil' ličili zastopniki v Jassy obvestili Rumunsko, da njihove izgredi v Pragi, dasiravno so po vlade smatrajo določbe'mirovne pogodbe ki je bila Ru- ročila netočna, inunski vsiljena, za nieeve in neveljavne, posebno, ker ki-1	v	kateif> «matraJ°
sijo pravice in interese zavezniških sil in principe, za katere se borijo.
--ooo—---
minister .uora rxooei i v/wn, m j*.	»	--
zbornici, se angleška vlada stalno posvetuje z zavezni- bki nemir škilili vladami, na kak način bi se najbolj uspešno moglo'
i«---' rt:
Clemenceau je komaj ušel.
True translation filed with t lir post master at New York. X. Y. on May :;i. IMS, as required by the Act of October C, U>17.
Pariz, Francija. 29. maja. Kakor poroča "Petit Journal ministrki predsednik Cleiueneeau komaj ušel, <la ga niso Nemci ujeli. iz nekega kraj« je odšel le lita
da so v ozkem stiku z Avstrijo, so odločno vznemirjene vsled teh poročil ter smatrajo za zelo vrjet-lio, da se bodo razširili nemiri tu di na Dunaj.
Prijeti postopači
I Policija je prijela tekom zad-.. * njega tedna 769 postopačev v Cle _ i katerega je ministrski predsednik j velandu, ki so brez dela. oziroma jt. ravnokar odpotoval, so vjeli nekaj j katerim delo slurdi kor de,a je Francozov, ki so ostali m enega dovolj za vse ;J82 izmed teh je generala, ki je pregleda val posto-lb io odd|inih zveznim oblastem i Ji. i7. nekega kraj« je odšel le ma-jj«"^ z daljnogledom. Pri spopa- ker so na sumu ^ ^ niso re&i. % L> minut prej, prridnn prišla j«hi je bil general ubit. Danes Je: rirali, ostali pa so "dobili nasvet t patrola 40 ulance-v.	) ministrski predsednik zopet odpo- Ljj po^te takoj dela ali pa k vo-
Ko so Nemci prišli v mesto, u toyal u Pariza na £ronto.	jjakom ali pa v zapor.
True translation filed with t lie i*»st master at New York. N. Y. on Mi v ill, li»18. as required l»y the Act of October C. 1917.
Washington, D. C., 29. maja. — Predsednik Wilson je v pozivu, izdanem nocoj na ameriški narod pozval slednjega, naj štedi do skrajnosti pri vseh svojih nakupih v namenu, da se produktivna sredstva dežele lahko posveti v najob širnejši meri izdelovanju vojnih dobav.
Njegova proklamacija se glas;.
Ta vojna je vojna narodov, ne pa vojna armad, in ves naš stoniiljonski narod mora biti ekonomski iu LuJu-strijalno pripravljen na vojne razmere, če hoče izigrati svojo polno ulogo v konfliktu. Problem, ki je pred nami. ni v glavnem finančen problem. temveč prej problem povečane produkcije vojnih potreb ter varčevanja materija la in dela, ki je potrebno za podpiranje ter za opremo naše armade in mornarice.
Brezpotrebno izdajanje de narja za nebistvene stvari porablja delo mož. produkte farm. rudnikov in tvorn e ter obremenja trausportaeij-ska sredstva, kar vse se mora do skrajnosti in na najboljši način uporabiti za vojne namene.
Velike uspehe katere skušamo doseči, je mogoče doseči le s sodelovanjem v.>a-keira člana naroda, mladega ali starega pri narodno spo razumnem varčevalnem gibanju.
V si od tega poživljam ves narod, da se zaobljubi, kot je predlagal zakladniški tajnik. k vdejstvovanju varčevanja ; da služi vladi do skrajnosti pri povečanju produkcije na vseh poljih, ki s-potrebna za izvojevanje voj ne; da varčuje s hrano in kurivim ter koristnim mate-rijalom vsake vrste; da po-( sveti svoje delo 1«? najbolj • potrebnim nalogam: da kupuje le one stvari, ki so in stveno potrebne za individualno zdravje in uspešnost ■ in končno, da narod v doka/ svoje lojalnosti naloži vse kar more prihraniti v Posojila svobode in vojnovarče-valne znamke.
Obveznice, izdane od za kladniškega departmenta. m tako številne ter dosegljive vsakemu, da so vrata prilike v tej zadevi za nas vse naširoko odprta.
Izvajati varčevanje v mirnih časih, je krepost ter prinaša veliko dobroto posamezniku ob vseh časih. — Vsprieo obupnih potreb civiliziranega sveta z ozirom na materijal in delo, s katerim se hoče koačati vojno, pa je izvajanje osebnega vareeva nja domoljubna dolžnost in potreba.
True translation filed with the post master at New York, N. Y. on May :tl, 1018, as required by the Act of October ti, 1917.
Italjanski glavni stan v Severn Italiji, 28. maja. — (Poročilo Ass Press). — Češka upanja, da se do seže neodvisnost od nadvlade Av stro-Ogrske, so zadobila bolj kon kretno obliko pred kratkim v ne kem velikem mestu blizu laški fronte, kjer je polk čeških voja kov prijel bojno zastavo, pod ka tero se bo boril s silami zavezn! kov proti svojim tlačiteljem.
Stvorjenjc tega polka daje od ločno obliko zadnjemu kongresi Slovanov v Rimu. ki se skušaj* iznebiti avstrijskega jarma — na m reč Srbov, Hrvatov. Sloveneev Čeho-Slovakov in Poljakov.
Srbi, Hrvati in Slovenci imaj« neodvisno narodno organizacijo znano pod imenom Jugoslavija.
Vsled zborovanja v Rimu. s< prišli Jugoslovani in Čehi v ož.i sporazum z zavezniki. Tesiiej razmerje, vstanovljeno med ItaL jo in Jugoslovani je prav posebne važnosti i/, oziroma na soglasj' zavezniške stvari, kajti Ltaljai»i ii Jugoslovani obkrožajo pt>polnom. Jadransko morje. Albanija je bil. edina izmed podjadranskih dežel ki ni bila zastopana na dotičneni kongresu.
Poživljam vse, ki imaji sedaj obveznice Posojila Svobode ali voj no-varčevalne znamke, naj nadaljujejc s praktičnim izvajanjem var čevanja ter poživljajo vse ki nimajo vladnih obveznic naj store isto ter si jih naba vijo. kolikor jih morejo na baviti.
Človek, ki kupi vladne ob veznice, prenese nabavilnt moč svojega denarja na via do Združenih držav do kon ca vojne ter v isti meri n< tekmuje z vlado glede kupo vanja.
Resno pozivam vsakeg? moža, žensko in otroka, d£ se zaobljuba na dan in prei dnem 28. junija, da bo stal 110 varčeval ter kupoval ta ko redno kot mogoče, vladnt obveznice in da bo storil t< kot mu je mogoče potoir članstva v voj no-varčeval nili organizacijah.
Dan 28. junija končuje tf prav posebno dobo priglaše nja v veliko prostovoljske armaklo produkcije in varče vanja doma.
Naj ne bo tega dne niko gar, ki ne bo priglašen.
Woodrow Wilson.
FOOD WL VIN
THE
AMERIKA ZA SVOBODO
SLOVANOV
--000-
DRŽAVNI TAJNIK LANSING JE DAL ZAGOTOVI LO GLOBOKIH SIMPATIJ ZA ŽELJE ZATIRANIH NARODOV. — JUGOSLOVANI IN CEHO-SLOVAKI SO SPREJELI IDEALE WILS0NA NA ZGODOVINSKEM KONGRESU V RIMU. — PIŠE JOHN TEMP
LE GRAVE. . x ■ 000--
True translation filed with the postiu;i*ter at New York. X. Y. on Ma\ ."-I, 1018. as required l>y the Act of October <i, 1917.
Washington, D. C., 29. maja. — Državni department, je danes potom državnega tajnika Lansinga objavil izjavo, ki je vee kot običajnega pomena in ki je dalekosež-na. dočim se ne tiee nikakili osebnih ciljev, ker osvetljuje mednarodno naraseevanje in razširjanje ameriške ideje ter dalekosežni vpliv, ki ga ima ameriški predsednik na politike in politiko starega sveta.
Državni tajnik Lansing je objavil uspeli zborovanja zatiranih narodnosti Avstroogrske, ki se je vršil pred kratkim v Rimu ter zaključil svojo izjavo in komentar z zagotovilom, danim prvikrat oficijelno od strani ameriške vlade, namreč zagotovilo nje globoke simpatije z na-rodnotnimi željami Čeho-Slovakov in Jugoslovanov za njih prostost in neodvisnost.
Isto ofiejelno zagotovilo pa vsebuje istočasno kos zgodovine ter obenem okus one fine in vseobsežne diplomacije, ki zagotavlja predsedniku Wilsonu njega veliko mesto v zgodovini.
Čeho-Slovaki. Kumuni, Poljaki. Jugoslovani ter vs<i larodnosti. ki nasprotujejo Avstroogrski, so imele pred v rat k i 111 značilno in prav gotovo zgodovinsko zborovanje v Rimu.
Zastopniki teh različnih narodnosti, popolnoma ;»li leloina podvrženi vladi avstrijskega cesarja, so po značilni konferenci sprejeli resolucije, ki razkrivajo dnlrn želje po svobodi in neodvisnosti in ki objavljajo pravico, aa sme vsaka narodnost vstanoviti svojo državno enoto ter dobili popolno politično in ekonomsko neodvisnost.
Dull in izrazi teh zgodovinskih resolucij spominjajo 11a eksekutivni urad v Beli Hiši v Washington!!.
Človeku se zdi, kot da jih je pisal Woodrow Wilson sam. —
Dajejo namreč izraza njegovim idejam ter se uporablja celo njegove izraze glede idealov prostosti, pravic človeka ter pravičnosti, katero je treba uveljaviti z ozironi na si a be j še narode, pravici narodne samodoločbe ter gle-le vseh idealov, za katere je velika republika potegnila svoj meč ter dvignila bojni klic. ki ne bo nikdar poznal umikanja.
WILSONU SLIČNA RESOLUCIJA.
Oujte besedilo te resolucije:
— Vsaki izmed zastopanih narodov vidi v avstroogrski monarhiji orodje nemške nadvlade ter osnovno oviro proti uresničenju njega aspiracij ter uvel javi! je-uju ljega pravic.
Zborovanje priznava vsled tega absolutno potn bo skupnega boja proti skupnemu zatiranju.
Najbolj značilno dejstvo tega kongresa je bil popolni dogovor, katerega so dosegli italjanski zastopniki in jugoslovanski zastopniki.
Prvič v zgodovini sta ta dva nasprotujoča si plemena našla skupno podlago za soliden dogovor.
Tekom stoletij so se ozirali Jugoslovani proti Rusiji kot proti svojemu branilcu, varuhu in materi ter prisluškovali glasovom Rusije predvsem.
Sedaj, po polomu Rusije pa se Jugoslovani povsem naravno ozirajo na zaveznike, ki so zavezniki Italije, in interesi obeh plemen so postali isti.
Pomen novo obnovljenega temelja dogovora je neizmerne važnosti za zaveznike ter ves svet. A' novejši zgodovini je ni stvari, ki bi bila bolj zanimiva kot so te resolucije. sprejete v Rimu z velikanskim navdušenjem, katere so sprejeli Italjani in Jugoslovani:
1.	— Z ozirom na razmerje med italjanskini narodom ^er narodom Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je znan tudi pod imenom Jugoslovani. — priznavajo zastopniki teh dveh narodov, da je enotnost ter neodvisnost jugoslovan skega naroda življenskega pomena za Italijo, prav kot je lo vršen je italjanske narodnosti življenskega pomena za jugoslovanski narod.
Vsled tega medsebojno obljubljajo zastopniki teli dveh narodov, da bodo uporabili svoje skrajne sile v dosego cilja tekom vojne in v trenutku miru. da se bo namreč doseglo vse aspiracije obeh narodov v polni meri.
2.	— Priznavajo, da je oproščen je Jadranskega morja ter njega obramba proti vsakemu dejanskemu ali morebitnemu sovražniku življenskega interesa za oba naroda. —
3.	— Obljubljajo medsebojno, da bodo na prijatejski način iu v interesu bodočega dobrega in odkritega razmerja med obema narodoma rešili različne zemeljske sporne točke na podlagi narodnostnega principa ter >ia
(Nadaljevanje na 2. strani.)_____^ ^
GLAS NARODA, 31. MAJA 1918
UQLAS NARODA"
PLO^E JfIC PUBLISHING COMPANY
(Slovenian Daily.) Owned and published by th« (a corporation.)
FRANK SAKSER, PrealdenL	LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and addresses of above officer«; 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. T.
Dopisi
Za celo leto velja list aa Ameriko	Za celo leto za mesto New York $5.00
In Canado................... $3.80 Za pol leta za mesto New York.. 3.00
Za pol leta.................... 2.00 Za četrt leta za meato New York 1-50
Za četrt leta .................. 1.00 Za inozemstvo za celo leto...... 6.00
"GLAS NARODA"* izhaja vsak dan IzvzemSi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") every day except Sundays and Holidays Subscription yearly 93.50.
Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovod pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivmiUKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
K Cortlandt
"GLAS NARODA"
New York City.
Telefon: 11876 Xlwtlandt. B—3WS—■ ' ' *	* '
Razkosanje Češke
True Irau^Intioii filtil with the post master at New Y<»ri . X. Y. o«i May r.li, litis, n*i(uirtMi by the Act of October G, 1'17.
Staro jreslo "Divide t*t inipera". to ji "deli in vla-daj, j«* služilo Avstriji tako v preteklih ea:^ ib kot sedaj.
Vse kaže, da smatrajo njni državniki to geslo kot yi\ najbolj priljubljeno hišno zdravilo pri vseh boleznih.
Mi vidimo sedaj novo upora bo tega zdravila v predlogu. da se razdeli Češko v dvanajst okrajev.
<	ehi so vedno izjavljali, da bodo v neodvisni državi, katero žele ustvariti, dali primerna jamstva nemškim manjšinam.
Vlada smatra to, kot vse kaže, kot zelo primerno. — Dvanajst okrajev naj bi na umeten način nastalo, tako da bi obstajala neke vrste nemška manjšina, dasiravno majhna v vsakem teli okrajev in te manjšine naj bi dobile vsakovrstna jamstva, privilegije in polnomoei takoj.
Potom take razdelitve, katero stalno uporabljajo v obeli polovicah dvojne monarhije, naj bi dobili Nemci še vee sedežev v državnem zboru.
V sedanjem »-asu volijo Xenn i na < eškem, Morav-skem in Sleziji, kjer predstavljajo manj kot četrtino prebivalstva, nekako -M) odstotkov poslancev v državni zbor. To jim pa še ne zadostuje.
Slovani v državnem zboru se združujejo, in edino upanje Nemcev v Avstriji je, da ohranijo v rokah razde-ljevalni sistem, potom katerega naj bi deset miljonov Nemcev volil«) več poslancev kot pa osemnajst miljonov podjarmljennih slovanskih plemen.
S t«'in ]>roeesom so pričeli med Cehi, med najstrast-nejšimi in najbolj zagrizenejšimi sovražniki Nemcev.
Isto razkosanje pa bo tudi omogočilo Nemcem, da bodo volili veliko večje število poslancev v takozvani češki deželni zbor.
To Je dejanska uporaba principa "divide et impera" a precej nerodna uporaba.
Za vladujoče razrede in za vladujoče pleme v Avstriji bi ne bilo nič boljše, če bi mogli sploh preprečiti, da bi <Vlii volili kake poslance.
Dnevi državnih in deželnih zborov so minuli.
Ustavne bajke ne ovirajo nič več obeh strani v Av stroogrski. Razpor v cesarstvu je postal izključno merjenje sil.
Vlada Češke, priznana od pretežne večine naroda, ni avstrijski cesar in tudi ne njegova birokracija.
Vlada Češke ni češki deželni zbor ter tudi niso češki poslanci v državnem zboru, dasiravno so slednji vršili junaško službo kot odposlanci naroda.
Vlada Češke je češko-slovaški narodni odbor, kojega predsednik dr. Masarvk se je predkratkini mudil v New Yorktt, in kojega armade so se borile v Galiciji, Franciji in Italiji.
Ce je Češka ena upravna enota ali dvanajst upravnih enot, ni velike razlike.
Sporno vprašanje se bo določilo na bojnih poljih, kjer se Cehi bore na strani zaveznikov.
Stara avstrijska politika razkosanja opozicije je izigravala narod proti narodu z velikim uspehom.
Danes in prvič v zgodovini cesarstva pa so ti narodi v bistvenem soglasju. Vsako izmed narodnostnih gibanj je postalo bolj radikalno in bolj neupogljivo v pre-teklein letu, in vse moči so se strnile.
<	e ne bo Avstrija vnovič zamogla zasejati semena spora med Poljake, Čehe, Italjaue in Jugoslovane — za kar pa ima ravno sedaj kaj malo prilike — ji bo to dolo-čenje novih mej prineslo kaj malo koristi.
Amerika za svobodo Slovanov
(Nadaljevanje s 1. strani.) podlagi pravic naroda, da si določi svojo lastno usodo in da ne bodo na sličen način kršili življenskih interesov o-beK narodov, kar vse bo določeno v trenutku, ko bo sklenjen mir.
Iz vsega tega je razvidno, da je zagotovilo globokih simpatij, kateremu je dal izraza državni tajnik Lansing, z ozirom na narode, zastopane na kongresu v Rimu, ob-jenem odkritosrčno kot diplomatsko.
• Vzgojeni v veliki meri po plemeniti propagandi ameriškega predsednika so sc odzvali elementi, ki so najbolj nevarni avstrijski tesarski oligarhiji in despotizmu, na prisrčen način idealu nove narodne sile, katero se bo vnovič Vstanovilo s pbmočjn zavezal-~ cv ^ja. s pomočjo fcimiril. -ViLiT.^ & /»•»"<__________
New York, N. Y.
Vnedeljo, due 2. junija prireli slovensko pevsko iu dramatičuc društvo Domovina" letni izlet ali piknik v Emerald Parku, Myrtle Ave., vogal Martin Ave, v iSiendale, Lonj* Island. Da bo /.a bava izvrstna in da ne bo nikomur v nobenem ožim ničesar manjkalo, nam jamči ie ime "Domovine", kajti prireditve tega drušrva visoko ivrekašajo vse drage sloven ske prireditve v Ne Yorku.
Vstopnina je samo 25 centov, o-troci, ki še niso stari dvanajst let se bodo pa brezplačno zabavali.
— V soboto, dne 1. junija priredi pevsko -društvo 'Slavec* družinski večer pri Mraku, na Graliam Ave. in Stajrsr St., Brooklyn. — Manjkalo ne bo nikogar, kdor je že slišal "Slavčevo" petje in cul o izborili postrežbi rojaka Mraka. Nasvidenje na obeh prireditvah!
Poročevalec.
Los Angeles, Cal.
Redkokdaj sc vidi kak dopis v (.•lasu Naroda i/, dežele solnca in cvetlic. Zares jc to krasna dežela z milini podnebjem. Pozimi tskozi tii mesece pogosto dežuje: snega tu ni. le bližnje gorovje nosi belo kapo. Poleti je neprestano poletje brek dežja, tako da jc le malo zelenja r umetno pa dežele ne namakajo. Se pozimi nasade čebulo, kajti zemlja ni skoro za kak drug pridelek, iii dozori poleti v suši. Zelenjavo je mogoče dohiti skozi celo leto.-Z razprodajo zelenjave se ])t č;i jo Japonci, katerih je mnogo.

ta. V San Pedro in okoli imajo velike ladjedelnice, v katerih dela mnogo ljudij. Stanovanj ni mogoče dobiti in delavec se mora vo-«iti po "do uro daleč. Delo pa se more dobiti v rudnikih v Arizoni, New Mexico itd. Na farmah so . ,m c*c,tl-večinoiua Mehikanci in Juponci.
Slovencev je tukaj zelo malo, saj jaz jih ne poznam mnogo. Čehov je okoli 500: tudi je nekaj Poljakov in Slovakov ter precejšnje število Rusov. V tukajšnji okolici živi kakih 15 tisoč Hrvatov iz Dalmacije in Bosne; tudi je nekaj Srbov in Črnogorcev. Nekateri imajo lepe trgovine, najfinejše restavracije »itd.. Nekateri se bavijo z ribjim lovom. Toda med njimi ni sloge, kakor je tudi ni med nami Slovenci. Nekateri so samo Hrvatje, drugi so Jugoslovani. nekateri izopet socija listi, nekateri pa žive. sami zaise. Nimajo skoro nič narodnega pokazati, razun male cerkvice; in to je vse. Imajo pa več društev in celo avstrijsko vojaško dniNtvo. Nekaterim se je že počelo malo s vita ti, da niso Avstrijci, nekaterim pa še nikakor ne gre v glavo, da <so Hrvati in Jugoslovani. Pa Stric Sam ho že poskrbel, kakor je poskrbel za Neimce. Odkar je bila izdana odredba. da Nemci in Avstrijci, ki niso državljani, ne smejo ribariti v morju, so v San Pedro vstano-vili jugoslovansko zvezo. Srbi so imeli Sokola, ki ga jc zdaj pa že malo. kajti večinoma so šli branit •domovino. Tudi Hrvati so pred štirimi leti vstanovili Sokola, ki se kaj lepo razvija. Imajo godbo
Copper Ti a nge kolodvora 135 mladih mož v vojaško službo v Camp Wheeler, CJa. Imena slovenskih vojakov-novincev smo že ipoprej navedli; k- tem sta se zdaj pridružila še John Plautz iz Old TUma-racka in John Gorslie iz West Tama račka. Odhoda so se v del ožili vsi vojaški oddelki s C. & H. god-Z oziram na veliko tevilo novincev je bilo tiuli slovo veličastne je kot kdaj poprej.
Frank Sterbenc. t>iu Johna R. Sterbenca iz Lauriiima. se nahaja v C. & II. bolnišnici. Mladenič je bil v nekem vojaškem vežbališču v državi Washington, kjer je zbolel >in je bil poslan domov. Bil je že enkrat operiran na obfotih, a po zatrdilu zdravnikov bo potre ba s** ene operacije.
John D. Grahek ml. iz Taina-raeka. ki je pred kratkim s ban-eockškini oddelkonn odpotoval v Camp Custer, zdaj poroča, da je > ilrav in da je na potu v neko vojaško vežbališČe a* Texasu.
Miss Mary Grahek iz Water-worka je prišla iz Bulil, Minn., na štiritedenske počitnice k svojim starišein.
Na domu svoje matere na Osee-<ili leži nevarno bolan rojak John Frctz. ki .it bil uposhm v Leanovi mesnici.
Josip iii Myrtle (.Jorše v Yellow Jaekotu sta srečna roditelja krepkega sinčka, ki je dobil pri krstu ime Josip. — Jakob in Margareta Kavčič, ki živita na farmi v Trap Kock Valley blizu hake Linden, .sta dobila na svoj dom mladega irosta Janezka.
POMAGAJMO DO ZMAGE!
Kaj morajo slo vaško-pol j ska društva v premoga rs kih krajih storiti, da pomagajo v tej vojni do zmage?
Zoper glavobol;
mestu je mnogo hotelov, kaj- na pihala, šolo, telovadnico. Imeli
ti pozimi pride tu-fsem mnogo sveta v toplo podnebje. V mestu so lepe hiše. videti je mnogo večjih in krasnih slavb.
Od 1. aprila dalje so vsi salooni zaprti. Vino iu pivo točijo samo v restavracijah od 11. ure dopoldne do devetih zvečer. Kdor jo pa posebno žejen, gre ven iz mesta in v desetih minutah jc v Vur-nomu. kjer je še saloon, ki "dela ■zelo dobro kupčijo, tako da ima 40 bartender je v vedno dovolj dela.
Od tu do morja jc kakih d aj set milj. Ob morju so krasna kopališča.
Po deželi so lepe ceste izpeljane, meti pomarančnimi nasadi.
Kar se dela tiče. ni nič posebnega, ker je tu vedno dovolj sve-
so tudi dva časopisa Novo Vrije-me in Dalmacijo. Kar je sezidal eden. je drugi podrl. Novo Vrije-nie j;* prod nekaj meseci prenehalo izhajati. Dalmacijo pa so kupili Jugoslovani in zdaj je neko liko upanja, da bo uspevala in bo zdramila svoje 'rojake.
V nedeljo P), maja smo imeli sla vnosi v počast prostovoljcem, ki gredo ta teden v srbsko armado. I)r. Hinko\ič je imel krasen govor. Rekel je. da naši bratje v Zagrebu kličejo "Zivio Wilson", tukaj pa se najdejo ljudje, ki se še vedno zavzemajo za Avstrijo.
Tukajšnji nemški časopis je pa nenadoma umrl.
Pozdrav Slovencem iu Slovenkam po širni Ameriki.
Josin Vesel.
Pretekli teden smo brali, da •namerava vlada vstanoviti v Pitts-bnrghu. Pa„ veliko tovarno za ar-tilerijo, ki bo izdelovala topove vsake vrste, da jih odpošlje v Evropo. da bodo uničili našega skupnega sovražnika, nemško armado.
Skoro vsak teden se vstano vi nova tovarna za zalaganje naše armado /. vsakovrstnim orožjem, munjcijo in aeroplani. Vse te tovarne potrebujejo več in več koksa in premogu. Brez koksa jeklene livarne ne morejo delati v polnem obsegu. Brez koksa ni jekla in brez jekla ne bo zmage.
Da se vstreže naraščajoči potrebi koksa, je treba kar največ ljudi zaiposliti v rudnikih iu okoli peči za koks.
Toda ravno sedaj jc zelo malo delavcev. Poldrug miljon mlade-
slabe živce. želodčne iu ledične bolezui, slab tek, občo oslabelost, lirezspanje. bolečinie v križu, ne morete dobiti boljšega zdravila kot so iz čistih naravnih zdravilnih trav sestavljene JUVITO TABLETE. Eu poskus mora vsakega prepričati o tem.
Tošljite eu dolar za eno aH i*>t dolarjev za šest škatelj. Ce pa želite imeti svojo poSiljatcv zavarovano, powljite 10c. več.
Naslov: JUVITO LABORATORY Soutli Hill Branch 5, PITTSBURGH, PA.
Če želite zdravilo prej poskusiti. predno ga naročite, pišite po brezplačen vzorec in opis.
LISTNICA UREDNIŠTVA. /
J. B.. Chicago, 111. — Avstrijska j cesarica ( ita je bila I. 18i*2 roje-ničev se sedaj nahaja v armadi; na v Pijanore v Italiji ter je po-tuili velike ladjedelnice in muni-jtomkinja nekdanji francosko
ijske tovarne so porabile mnogo kraljeve rodoviue Uurbojiov. dela vee v.
Hindenburg je bolan.
Novice iz Calumeta, Mich.
Ilojak Francis J. Kadcv se končno odločil, da ostane i/.a »talno na Calumetu. V nedeljo 26. nraja je prevzel zopot službo or-jranista v slovenski cerkvi, ker je dosedanja organistinja Mrs. E. J. Chaput zSaradi slabega zdravja že j>r»xl mesec -dni na to mesto resig-nirala. V osebi g. Kaileya bo dobila naša cerkvena občina enega najboljših glasbenikov na gorenjem polotoku hi nikakega dvo-mui n i, da ne bomo v kratkem času lahko ponašali tudi z najboljšim
jc šim starišem, ki imajo sinove ali hčere, katere veseli petje in godba. da jih pošljejo k njemu v pouk. Želimo mu, da 'bi imel vsaj isti ali pa še boljši uspeh tu v našem mestu, kakor ga jc imel po drutgih krajih. — On je tudi zastopnik Duplex Chair Co., ki prodaja stole naslonjače, ki se takoj lahko spremenijo v mizo. Ta kos pohištva jc zelo pripraven ter se priporoča rojakom v lnakup. — Rojak Rade v bo priredil v nedeljo 2. junija ob 8. uri zvečer v cer-
eerkvettiini zborom. Vsako sloven-lkveni dvorani glasbeni koncert, sko dekle in vsak «1 o venski tula-j obstoječ iz pevskih iu ghisovir-denič, ki ima veselje do petja, naj I škili točk. Na programu bo .solo-pristopi k zboin. kjer bo dobil za-|in četverosjK'vi. proizvajani od stonj pouk v »petju. Obenem bo njega samega in drugih naših slo-rojak Radev odprl šolo za vežba-J venskih priznano dobrih pevcev.
True translation filed with the ]>ost master at New York, X. V. on May f>l. 1918. as required by the Act of October G, 1017.
Ženeva, Sviea, lib maja. — Kakor pravijo nekatera poročila, si nahaja nemški vrhovni poveljnik feldmaršal Hindenburg v bolnišnici v Strassburjru bolan na tifusu. To poročilo kaže, da poročila i» Hindenburgovi smrti niso bila pravilna. da pa je njegov položaj ze. lo kritičen. Tifus se zelo širi med nemško armado.
Švicarski listi pišejo, da se oil začetka aprila Hindenburg ni več oficijelno imenoval v nemških listih.
Ker mora dežela imeti ves koks,	POZDRAV,
je edina pot, da oni, ki niso bilij Pred odhodom v Francijo ipo-poklicani v armado, spoznajo svo-/^»avljam vse prijatelje in /.nanjo patriotično dolžnost in delajo'<*e 'P° Združenih državah, poseb-tndi za tist« svoje tovariše, ki se «>o pa v Mineralu. Kans.. iu oko-zdaj nahajajo na bojišču ali pa v l"« i-
vežbališčih.	^iov. vojak Albin (lorene,
V listih smo tudi brali, da je r,t- :;;V)tl1 l»>:antrv. b')th Piv. mnogo slovaških in poljskih bratov stopilo v armado in se že na-' ZENITNA PONUDBA, liajajo onstran v Evropi, da se i Zveneč Ljubljančan, bore za svobodo in dobrobit. I,et- se želi s^uaniti ^ Mi slovaški in poljski
ZAHVALA.
Podpisani izjavlja prisično zahvalo za pogrelxnieo po "našem nepozabnem mladeniču
premoga rji ter žgalci koksa ostali smo zadej. tla vzamemo v roke kramp in lopato, kar so dntgi zamenjali r:t puško in bajonet. Mi, ki smo^ ostali v rudnikih in v koksovnah. moramo gledati na to. da se pridela toliko koksa, kolikor jo mo-J g oče t or delati, kadarkoli stoje prazni vozovi pred koksovnami.
V premolarskih krajih je mnogo verskih in patriotičnih dru-
S'ovenee Ljubljančan, star 2S let, se želi seznaniti s, Slovenko ali sjilch kako Slo\'anko od 18 do
28 let. Ce katera rosno misli, naj mi paše in pošlje svojo sliko- na zahtevo tudi jaz pošljem svoj««. Kaj več se dogovoriva pismeno.
Joh n Za vee. 124 K. Granite St., Butte. Mont
IZ URADA DRUŽB K SLOVENSKI NARODNI DOM v La Salle, 111.
Tem potoni se obvešča vse del-
...	i t_- j. ničarje družbe Slovenskega Nar.
stev. Bilo bi primerno, ako bi ta u , .	. .. ,. .
e «. ,	. , Doma, posebno tz La Sallc m oko-
drustva razpravljala o tej zadevi
na svojih sejah in sprejela reso- s(ije y nedeljo dne 9. jumja
lucije, da se ponudijo, da bodo napravili toliko koksa, kolikor morejo. S tem, da tako delajo, bo do svojim bratom vojakom preskrbeli orožje, brez katerega ni zmage.	(Adv. F. I.. A. P..)
i lice, da se zanesljivo v de lože letne
t. 1.
točno ob '1. uri popoldne v družbe-
ni ovorant. Na dnevnem
redu bo volitev
ROJAKI NAROČAJTE SB NA
"GLAS NARODA**, NAJVEČJI SLO-VENSKI DNEVNIK V ZDR. DR2
treh direktorjev za bodoča tri leta, poročilo direktorjev o stanju družbe, kakor tudi vse druge z:a-deve predložene letni :scji v rešitev ali razbiravo.
Za družbo »Slov. Narodni Dom: John Vogrich, tajnik.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve. z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-koinogočc svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera »iuu\ jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakser.
nje glasa in poučevanje v glaso-j liojalf Radev jc znan kot eden viru. Njegov studio se nahaja nad najboljših pevcev, dobival je po-Merehants & Miners barko. V tem ima dobro skušnjo, ker je štiri le-
ta pohajal kolegij Alma v spodnjem Michiganu in je zatem držal dve leti studio v Cadilkicu, kjer je imel izvrsten uspeli. Zato rojaka Rade v a toplo priporočamo na-
uk v petju od najboljših svetov-nozuanih glasbenikov v Chicagi in New Yorku. To bo izvrsten užitek za glasbo ljubeče slovensko občinstvo.
\ soboto 25. maja večer ob pol 10. uri je odpeljal poseben vlak iz
K almim ufti-— vbi—f. »«*, krm, Imžm
Mnogo ljudi je bolnih. ^L^uem. Dr. S. P. MANSHIP
pove resnico in zdravi tako, kot bolezen zahteva.
Nu and it ft emit— za i^nrljoji m žcaskik ia palet TS*k i« paaaga k
ki s« km —	20-l*taa tka
sa stalaa winn.
z elektrika ia
Mi NE ZORA-	^^^
V1H0, AKO SPOZNANO, DA BOLEZEN NI OZDRAVLJIVA.
^l^JROF, OB. MANSHIP
nanUriaik prof. dr. SLOAN-A -
m sam avenue, specialist Pittsburgh, pa.
OHI: dnamo e4l. ioi »ratar: v — JaUo od ».M do 1.
ki m
m* i^iftit zJraTal-kav ia ta je aaia p*-■■fcaart pri rirarl)t-^ovMkkalaML
Nasproti Kaufman Baers trgovine
CIRILU KREČU,
padkni na bojnem polju pod zastavo Združenih držav.
Pred vsem st zahvaljujem č. n župniku cerkve sv. Monike Uev. I>r. Arthur J. Kenney. kateri jc pogrebno sv. opravilo izvršil prostovoljno kot svojemu nekdanjemu spovedancu in tarauu.
Zahvalim se prav prisrčno vsem Slovencem, kateri so se nepričakovano mnogoštevilno vdeležili pogrebnice. dasitudi jim je bilo jako neprilično priti tako daleč.
Zahvala gre tudi g. uredniku lista "tilas Naroda", ker je \eli-ko pripomogel k obilni vdeležbi s pravočasni m priobčenjem dopisa dne 18. majnika.
Vsa čast gre tudi glavnemu stanu vojaške oblasti za pošiljate v venca s krasnim trakom, kateri je 'bil položen na prirejeno krsto v cerkvi med .sv. .mašo.
Vse to je pričalo, da je bil padli junak vreden te prireditve. I paj-mo. da se duŠ*a njegova veseli pri l»ogu in uživa plačilo za žrtev svojo. Z lastno krvjo, katero je ■dal za pravico m svobodo, opral si je madeže življenja pred Bo-j goni.
Vam pa, dragi rojaki, ki čitate ta list du vidite njegovo sliko, poslano nam od njega samega v spomin ravno dva tedna pred smrtjo, j pa prosim, da se ga spomnite v molitvi, kar bo v veliko tolažbo' n jetra žalujoči, a vendar ponosni materi ter nam vsem ostalim.
Naj v miru počiva I
August Jakopich.
New York, 29. *mija 1918.
Bachuik Frank
No. 329639 Ba rt ol J.
No. 330733 Bear Dan. No. 260638
3eseus Mary Miss No. 330062
Bobič Vajo No. 260583
Božičkovič Djuro No. 260581
Braun Marv No. 260643
Dolar Valentin No. 330086
Elender Vineenc No- 206241
(jrgurič Blaž No. 260573
Ciiibert Giuseppe No. 323085
Kastelic John No. 44708
Kovač Frank No. 260641
Kučir Matija No. 45015
M i kol ich John No. 323252
Modic Ivan No. 329720
Novak Rozi No. 45313
Oswald Jos. No. 260621
Pin tar
No. 330843 Sainide Frank
No. 330721 Silicic John
No- 330762 Spaničck Rozi No. 328894 Starčcvič Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk ChaHes No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej ^ No. 329741 Žagar Frank No. 44272
Dr. B. F. MULLIN
Zdravnlk-špecijallst zet Slovence.
411-4th Ave., Pittsburgh, Pa.
(nasproti pošte, 4. poslopje od Smitlifield St.)
Najstarejši fipecljalist ▼ Pltts-bargtau, ki deluje že 38 let kot adravnik. Ozdravil je dosedaj na tisoče ln tisoče oseb, pa tako more tudi ras. Rabi najbolj« cdravila Iz Evrope, Amerike ln ostalih delov sveta. Zdravi vse bolezni moških in ženskih nspe-ino in hitro. Električni pregled • X-žarki, s katerimi vidi vaSe telo kot na dlanu. Pridite k temo starem a izkušenemu zdravniku — on vas bo gotovo ozdravil. NIZKE CENE, ZNANSTVENA PREISKAVA ZASTONJ. GOVORI SE SLOVENSKO. Uradne ore so: od 9. zjutraj do 5. zvečer. □I Ob nedeljah samo od 10. do 2. ure popoldne.
Pri meni ae zdravi veliko Število Slovencev Ib Slovenk. Ozdravim vsako bolezen, ki Jo prevzamem za zdraviti Imam veliko izkustvo r zdravljenju moSklh tajnlb -bolezni.
GLAS NAHODA, 31. MAJA 1918
Jugoslavansko gibanje
True translation file«! with the p«»st mast«»r at New York. N. Y. on May 31, 11)18, as required by the Art of Uetuber 15, iyi7.
TRAJNA ZVEZA MED AVSTRI JO IN NEMČIJO.
(jiaška Ta <je s post j»> priobčila 21. marca naslednji članek:
"Manifestacija, ki se je vršila
oljen teh dr/a v, temveč oil skupine vlasti, ki se I »odo nekega dne zbrale na mirovni konferenci, te -e pravi oil Anglije, Francije, Italije. Srbije in Crnegore. Dalje
Zadnji petek v Cradou. je jasno Je važno u-otoviti. da so ravno pokazala razpoloženje, ki vlada v katcjiliaki duho-vni, ki vodijo in vseh nemških krajih južne Av j razširjajo t«, gibanje, in da za litest !" i j i •. Narodni i/bor je stavi! kot;vai° Iia P«*Hagri zagrebške resolu-
elio ■
glavnih svojih zahtev, da se riJe '). marca tako državo brez
mora ogačiti zveza z nemškim ee-sarsivoui. Niso samo zunanji sovražniki osrednjih vlasti. ki skušajo razrušiti tako zvezo, temveč tudi sovražniki znotraj monarhi je. Med slovanskimi narodi obsto ja že dolgo časa globoka antijpa-jeu«>tni li.jiij proti tej zvezi, ker vedo. j«* i«- «»bst<tj ovira /a uresničenje iij^ vili zahtev in da imajo Nemci \ Avstriji, kako: tudi avstrijska drža v a sama \ njej največjo podporo. Zaradi t'-ga se mora sta-\iti enkrat /.a v-x*I«*j ta zveza bre< vsake diskusije kot temelj držav-IU' politike. I o se more zgoditi le. siko se .snrejuie ta zveza v "pragmatično sankcijo". v temeljni državni laakmi. ki mora biti neopo-rel Ijiv in veljaven za v<<- čase.
"Naši poslanci morajo nn«'ti točno politiko, /.lasti z o/ivom na vprašanje jugoslovanske di"žave. 1'ot do Jadranskega uuorja mora biti acairot«»vljena državi in Niin-ecin. Vsled tega ^ mora nemški element ojačiti s kolonizacijo, toda državni faktorji morajo sami podpirati to koh»n države z vsemi sre«fcstvi, ki so jim na razpolago. Nemški jezik na lu-dijah, iiemskc mornarske šole, nemška trgovina m nemško bro-dovje mora imeti svoje središče in najmočnejšo podporo v Trstu. Narediti se mora konec nehvalež-
omejitve iu ne izključno kot del a vstro-ogrske monarhije, kakor
je bil to slučaj pri prvi deklaraciji. Voditelji so avstrijski Sh»-venci in Srbi. ki se kljub ralzliki( v veli strinjajo v svoji želji po jugoslovanski državi., Po-tla'polnoma je razumljivo, zakaj Srbi . tako odločno žele biti združeni -s svojimi rojaki onstran Save in Donave. Z tno besedo: jugoslovanska država naj bi segala od Dravc do Jadrana in <xl tu do 1'gejskega morja. Agitacija dr. Korošca je udarila, kakor potrjujejo zadnje vesti, globoke korenine med Hrvati iz razlogov, ki se deloma nanašajo na preteklost in deloma na sedanjost. Isto se tiče tudi 1'osnc.
"Polog agitacije v poslanski zboinici se vrši propaganda <hI it;oža «lo moža. od žene do žene in celo <h! otroka do otr«»ka. \ soil in izven Šole je katekizem jugoslovanske države vera in verno prebivalstvo prisega na te prin-«-ijc. <'e!i jug je poln te blaaonosti.
j«' danes v polnem vrtu m kaze vedno bolj jasno svoj /.nač;jj. ki j«' naravnost ne-/diu/lji. /. av-trij"ko in ogrsko državo."
photo C€) \r ceMTRj^s	Pf^p ^eb-v ic^,
AMERIŠKI VOJAKI PRED KKALJEVO PALAČO V LONDONU.
da sleili Nemčija ISisniarckovemu principu, ne se mešati v avstrijske •nolrauje zadeve. Znano nam pa je i/, zelo zanesljivega vira, da sc
teatru. P<» notranjem pomenu te metafore pomen ja L rs zaveznike, bik pa Nemce.
"Konec boja'' — tako zaklju-
lleiiin zelo zanima za rešitev ju- čuje list — "je dobro znan; po
iroslovanskega vprašal.ja. Nemški nadčloveškem naporu je zmagal
državniki proučavajo jn^oslovan- kiščanski sko vprašanje kot glavni problem a est i o-ogrske monarhije in preklic Norddvutsehe Allg. Zeituitgj'zemljo
borec. zlomivši biku vrat. in divja živai se je, oblita s svojo lastno krvjo, zgrudila na
avgo v korist!7"
Mi in kaže vedno
ni taktiki na avstrijskih ladjah, kjer sc rabijo vsi jeziki, samo nemški ne. 1'ot do l ista pa mora biti zagotovljena na dvojen način: prvič, tla .se pobija slovanski vpliv na Južni železnici (Dunaj-iiradec-Ljubljaua-Tivt), in drugič, da se sprav i v nemške roke železu i a < clovcc - (Jorica - 1'ržič-Trst.
AVSTRIJSKI NEMCI PROTI JUGOSLOVANOM.
Nemec grof liarbo Wuchelstein je lioJel s svojim veiikim govorom o jugoslovanskem vprašanju po kazali, kakšne posledice bi imelo za državo in za dinastijo, ako bi bilo jugoslovansko gibanje uspešno. Po njegovih izvajanjih se n« moic iiiti prejšnji zmernejši dunajski jugoslovanski pro-gram, od
:JU. maja. kateri se omejuje na o-ravijo, da bo jugoslovanskoI/endje monarhije, sprejeti brez
ne more i/premeiiiti dejstva. da -o berlinski krovi \ resni -i namignili ovslii.iskini državnikom, da naj rosi j o jugoslovanski vprašanje na najbolj pripraven način, ki je m«»goč. P.erlinski nasveti v tem oziru niso akademski. vsebujejo •pa gotovi- konkretne predloge. ki giedo veliko dalje. k;-k«»r pa Seiflier s svojo narodno avtonomijo v mejah države. *
JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE JE MEDNARODNO.
Sovenski (»ospodat piše dne 2S. marca pod gorenj in: naslovom:
"Nase jugoslovansko vprašanje b«» preneseno pred svetovni tribu nal, pred svetovni mirovni kon-irrcs. Svoje pravice hočemo doseči /a vsako ceno (J!as pravice ne more biti zadušen, pa naj bi si tudi cela Nemčija iu sam pekel združila proti nam.
vprašanje rešeno to leto. Toda "to leto" bo trajalo dalje, kakor ustavodajna peri joda državnega zbora. Nove volitve bodo najbrže zavrnjene, ako že ne iz drugega razloga, j »a zaradi tega, ker žele t id i i spraviti svojega Kranuira in tovariše v državni zbor m ker hočejo Jugoslovani nadomestiti nekatere zmernejše elemente z odločnimi pristaši jugoslovanske ideje. Novi državni zJ»or mora post ti po mišljenju Slovanov radi-A iCii, česar pa Nemci ne smejo trpeti. Vsled tega je treba raču-liAt i z obstoječimi strankami in pintlanci...
"llorba proti teudeiieaiu jtigo-sovanskega prebivalstva ni lahka, toda ni se izgubljena vsaka prilika za uspeh/'
C bane k po vda rja da morajo' Nemci zahtevati «•«! vUulr urtsui-j ■ ♦•nje vseh urinskih zaliiev. /.last: • j«a ti*ajno z\c/.«» z Nemčijo, brez vsakega k«»mpr«»nus;i. Članek zaključuje z gr«»žnjo:
"Ali btnk> zahtevi- Nemcev j sprejete iu izvršene, ali pa bomoj pustili, da bodo ra/.mere zavzele sv«»j usodepolni tek.'"
nevarnosti 'za monarhijo.
"Resnično dejstvo, da so zavezniki pridobljeni za ta načrt, kaže dovolj jasno iti očitno vsake-.^ m it. ki nalašč ne zapira oči. da bo-| tlo posledice nevarne. Besed <» sa-
uioodločevauju narodov, o svobo-jdi malih uariw.b»v. .) večni pravic- ,..,[;, jnosti katere i maja Wilson. Lloyd j«;cor >e, ('It'im liceau m drugi ved-
KDO JE ODGOVOREN ZA VOJNO?
Isti list pi^i- v i-ti številki slc-<*«"e :
"V spluviieiii se priznava, odkat je i/bruhnila sedanja vojna, da so
C ti?P vrst je zaplenjenih.)
MANIFESTACIJE SLOVENCEV ZA NEODVISNOST.
S'i»veusj;i Narod «»d 11. marca poroča shodu v Sit. IVtru na Krasu. !.i se je vršil lu marca. |5ii«> j«- na\/.'»eega toliko ljudstva, da se je moral >ii«»d vršiti |»od milim neWm.
tPavni govornik je bil član kranjskega deželnega zbora Adolt Uibnikar. ki je v energičnih besedah opisal surovo v'lado absolutizma v t«\j vojni ter naštel strašne krivice, storjene nad našim narodom. Pri tej priliki j«* narod / burnim aplavzom pozdravil g. L;: vrenčiča, postojnskega župana, ki se je pre«! kratkim vrnil i/, dolgotrajnega izgnanstva. (Jromoviti vzkliki .pritrjevanja so sledili njegovi zahtevi po avtonomni in neodvisni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Koncem svojega govora • j«' poslanec tudi dotaknil mirovnega vprašanja, ki se direktno nanaša na tožkoče prehrane."
Nato je bila enotlušuo sprejeta 'naslednja resolucija :
Napad na Kolin.
True translation file<l with t»jt i>ost master at New York. X. Y. on May Ml, ll'ljs. as require«! by the Act of October 0, li»17.
Haag, Nizozemsko, 28. maja. — Kakor pišejo Les Nouvelles. je bilo izmed oseb, ki so bile ubite pri angleškem napadu na Kolin 18. maja. 8s oseb zakopanih v skupnem grobu.
Amsterdam, Nizozemsko, 28 maja. — Herlinski Tageblatl piše, da ji> deset zavezniških av jatikov vrgb« !!• bom na Landau v Nemčiji. tiarnizijski glavni stan iu več privatnih hiš je bilo p«)škodovanih.
Little
Americans
Do'your bit
Eat Corn meal mush-Oatmeal- Corn, flakgs-Hominy and rice with milKi Eat no wheats cereals. Leave nothing on. your plate.
V N ITtO
ADMINI
SLOVENSKI (KRANJSKI) REKORDI.
SLOVENSKE (KRANJSKE) PLOŠČE
V s«« te |»!ošee so Colciubia iz«l«*lka. Igrajo na «»l«eli straneh pravilno slovensko. Petje narodno, «lalje šalji-v«• iK'fje visi smeli, razne poskocuiee z;i ples, kakor iM»Ik«% val« arje. marše in drugo.
E 187'.:
(P«»ul«-d v iiedol/no »k». — <Ne«lvetl). (Ku/iri. « \ illiar».
no na jeziku, ne oo smauu. iu„ee pog,anij. x St. Jamesu resnim, ako m zapeljan }»o	(u k)jIMM.MO ,\okaXil\
vab naših sovražnikov, zakaj ua nadaljujejo vojno. Naši sovražni-' ki vedo prav dobro, da bi Avstri-
bo smatral nihče
"Na javnem zb«jrovaiiju v- St. jNenu i odgovorni zanjo. Sam«) mo-j Petru na Ivnasu IU. marca zahte-l«p in gluh človek more vauio mi. zbrani delegati na pod-«lv«»miti o tem."	laifi narodnega zedinjenja in na
Princ F.ichnovvsk.v. t;ivši nemški temelju pravice samnodločevanja
neodvisno državo Slovencev. Hrvatov in Srbov, osnovano na de-mokratičnih principih.
ja kot. tederalna država ne bil sposubna n i kake aktivne politiki <la bi bila nesposobna
<London (Jovoreč o odkritju* katero je jxxlal ta diplomat a svojem memorandumu, nadaljuje Slovenski (»ospodar:
' F;o bi!»liji je stari Nabukadne-i/.ar sklical velik vojui sv«-t. ker je za vsako s|-[tl|.j| 'braniti se ' proti svetu, y.vezo in da bi trpel nje bodoči ob-1 ^^ ^	|U><Jjanniti YS0
st«,jkol monarhija, slično kot vec-jJlal.i de i>ve Vrsti Ziiplenjeni.
P^f'To ie zli Avstriji bi Jugoslo- NVO|,
ki si jt- napisal n:r
luh.
ista vo:
j ' Dan za Nemce iu n«»;"- za Slo , vanc. smrt Franciji za vedno." "ri vis»te zaplenjene..*
temu pa potrjuje vsa človeštva resnico, da .malu napočila. Najbolj sila. ki je zgrajena ie na
Jja S\iea. le nekaj časa. Y edine oba!
venska država kmalu pov z ločila, da bi njena m«n" bila odtisnjena po diugib delih federalne drŽJive, iu nobena protiodreiiba bi noteiiij nič ne pomagala. Naraščajoča nc*lZSfodoviiia l»w! visu«»t iu prilastitev privilesi-j Zura j.*\ bi bila na škodo središča 'l''" brut;.in;
zave ter proti koristim nemške iu-1 kiiv ni.osti, bo uničena. Kar je o-dustrije in trgovine. Odtujitev bi' vano na ]aži krivičnosti m na-t>t aupmiu	|H»stajala z vsakim dnem vceja »u|si,^( J|e |1|on, flolgo trajati. Bi*u-
JTIG V PLAMENIH	naravna p«»-b diea tega bi bila ta,ni moderili Fai-ao, ki hočemo
Jugoslovanska drsavna ideja, j tendenca za p« polno neodvisnost. ui>tiržati imroae v svojem jet-t iraška Tage^mst, glasilo št a-, P resničen je velikosrbskih zahtev j ui^tvu j,,.ej VSCH1 ,,a liaS močno jerskih panirermanov, je priolhrib. bi bil zaduji akt vsega	j,reizkušani narod, bo kone«;no...
pod goivnjim naslovom 1"» 'ntifcrt-u j V-led i« ga morem«, smatrati b* (Kotiec stavka zaplenjen.) elanck proti jugosb.vanskemu gi-|"iio politik.» za dobro, ki pravi, -'Zavedajmo se tega. De.lujmo
" '	la n
Vsled tega pozdravljamo iu pri-zuavaintt enmlušno delovanje i a-ših poslancev v -Jugoslovanskem klubu ter njih pršza«levanje ic svobtnlo «-eb»kjpnega jugoslovanskega naroda
Vsak poskus popraviti ali revidirati sedanjo ustavo, osnovano na ditalizmu. ali j«» izprcineniti na p«»dlagi provincijal.zma se ir«iu z«li naravnost smešen. Mi zahtevamo takojšen splošen mir. ki mora prinesti uresničenje principa samoodločevanja narodov brez vsake fak^itikacije. Sklenili tak mir je mogoče cdiuole na podlagi spomzuina lUed narodi in ne med vladami ter diplomati. Naš jugoslovanski narod v zaledju in v strelnih jarkrh pričakuje od te •svetovne vojne zedinjenje iu svo-bodo.
K C057 E (J058 E 6059 E 6060
E 6')62 E 1626 E 1627 E 1628
E 162!)
GOVOR POSLANCA RAVNI-_	HARJA.
banja v imniarhiji.	Slovanom jasno m < dl... no. da ne fJ1 ,,rum|,.vajin«, si. iu vstajenje Ljubljanski Slovenec javlja 11.
"Avstrijski J ugaslo vani. katc- 'hmIm uspeli, ako bodo nadaljevali p,.,lv:,.c illnra konečno triuinliratL! marca: rim na čelu so slov»nski duhovni. p<>t. Ktitmo s«» nastopili sedaj. Mo-i -.Slovenci in Slovenke! Jugo-I ' Politični cenzor je 7. marca j m oil a net dr. Korošec in škol' dr. nailuja ne uu.re -iovojiti. da bi, s|ovani. oi,r;iniino svojo vero in'.prepovedal objavo gov«»ra poslan-•leglič, so razširili gibanje med bila sama na škodi tako po delo- ^upanjc v te}| na<J Vse UsUdepol-jea Havniharja. katerega je <lrzal vsemi Jugoslovani, katero *isle-1vanju v državnem ^x»ru. kakor	v	» lOjub vsemu je en dan prej v dižavnem zboru.
veselo vstajenje našega naroda na Vložili smo pritožbo proti temu."
državnem zboru.
d u jejo z največjo pazljiv ost j«» ne. tudi p<» pogajanjih «na bližnji ve-samo v monarhiji, t.-mveč Muli *iki .»lin.vni konferenci. kj«-r se njeni sovražuilu. V Rimu. na pri- *><» p««kušalo. kar se ni dalo iz mer, so uvideli, kakor se zdi, P1'
polnonva značaj tega gibanja; nišit, Avstro-Ogrsko kajti |>om'Ik'U oddelek italjauske-j
zdi. im>- 1 vest i ira bojnem polju. 1«» je. raz
SLOVENSKA KMEČKA GODBA. IJLBLJANA. 10-INCH 75c. (CANADA $1.00) (Pastirska. Mazurka (Maškera, Polka. (Domialski, Valček. (Marzolin. (Mazurka ljubira. (Kmečki Tramplan. (Planinski, Valček. (Kibenška, Polka.
ŽANE IZ LJUBLJANE. 10-INCH 75c. iCANADA $1.00) (Mastne pripovedke, 1. (Mastne pripovedke, g. (Nov štajerski ples. (Štajerska polka.
(Štajerski Kmefki ples z vriskanjem. 1. del. (Štajerski Kmečki ples z vriskanjem. 1'. del. (Kmerka 1. del lender. (Kmerka 2. del Lender.
(Korarnira Grenadirjev. Igra newyorska v«»-( jašku g«»dl»a. (Zaročna mazurka.
V LJPB-
poti ter 7 njim svobo«la in neoil- None Freie Presse oil 7. ma-nca visuost. Živela Jugoslavija'/' ! priobčil je iz tega govora sai.io oni
! odstavek, ki sc tiče i^holma: JUGOSLOVANI IN BOJ V PI- j ''Pogajanja naj bi se vršila sa-KADRIJI.	; m«> med tema dvema nar«>doma m
•j,i ministrstva za zunanje zadeve J WBMUI ir» JUtjUSLUVAnanu, Zanimivo je povdaniti. da so ju! ako jirn je to nemogoče, naj odloči ima nalogo, <lo>eei >porazum z-Iu-	VPRAŠANJE.	jgoslovanski listi, razpravljajoč o j mednarodno sodišče. Jugoslovani
goslovani gleile pos««<b.v <«nja Ja- Slovenski Narod piše marca vojaških tlogodkili v Pikaixliji (vj menijo, da naj sc brest-litovski ^rana »n podpirati t«» gibanje kot (sledeče:'	(Franciji), močno cenzurirani. Iz dogovor popravi. Zadnja bese«la
tako na vso m«"-: to bo zelo osla- "Vladni krogi na Dunaju resno onega, kar je pustil cenzor, se da se mora izreči v drugem času ter bilo sovražnike. Po čem stremi lo pripravljajo načrt «za reformo u-J razbrati i/.ra/ velike simpatije do na drugem .mestu. Mir. sklenjen gibanje in kako se izraža 1 Njega stave, V sobanah raznih khrbov v Angležev in Francozov ter silna z voditelji boljševikov. je mir. ki program vsebuje majska deklara- ilržavnem zborn ki med poslanci in očitna želj«, da bi se nemški jim je bii iiarekovan iu' vsiljen, eija Jugoslovanov, kateri zahteva se je v zadnjem času govorilo. «la vpad izjalovil.	| Poleg tega tudi ni res, da je bila
jugoslovansko državo z vsemi pra- J vrt raja Nemčija .pri tem. da se Slovenec od -Kb marca govori. Rusija podvržena po nemškem vie ami svobodne državne organi- jugoslovansko vprašanje čim prej ker ne more pisati odkrito, o tej meču. Sedanji položaj je pripiso-aaeije. Važno je povduriti. d,i pri- reši in <la je dala nemška vlada gigantski borbi na način, kakor! vati edinole notranjim neredom, e-ikujeijo uresničenje te nove dr- toza«levno tudi gotove namigljaje je opisano v znanem Sienkiewi- Jugoslovanski narod mora zago-
KVAKTET PEVCEV "GLASBENE MATICE* LJANI.
10-INCH 75c. (CANADA $1.00) E 606S (Domače veselje (narodna)'.
(Fantovski nabor (narodna». (O ja, z m i raj vesel, vesel, uarodim. E 6064 (a) Bok je vstvaril žemljico, narodna.
(b) Tam za goro skrjančki pojo, narodna. (Na planinrali. u:iro<]na. E 6065 (Krocospev: a) En hribček;
(b) Kranjski fantje. E 6066 (Šopek narodnih. 1.
(Šopek narodnih. 2. E 6067 (Dva nesrečna Italijana, tianxltia. (Oj. ta sodaški boben, narodua.
E 6068 (Soča voda je šumela.
(Po polju že rožre rvetejo, narodna. (Ne bom se možila. Slovenska kmo«"ka g««lba. E 6136 ( —. Ljubljana.
(Glihriiga na semnju. Komi«'ui prizor. Kvartet ( slovenskih pevcev.
(Sijaj, sijaj solnčeee. Kvartet slovenskih eveev. E 6Lt7 (Pi»nočni pozdrav. St/»rli. I^Hlovik Baj«le, s ( 8t>reml-jevaiijcm glasovirja. Ljubljana.
KtDOLE TROŠT. OPERNI PEVEC (BARITON). LJUBLJANA-NEW YORK Z ORKESTROM. 12-INCH $1.25. {CANADA $1.50) E 5064 (Nezvesta. l»odi zdrava. (Vihar.) ' (Na tujih tleh. — (Nedved t.
10-INCH 7.V. (CANADA $1.0») E 1870 (Dekliška tožba — Slovenka. (Volari«'). (Da ne smem. (Vilhari.
(Kaži mi kaži. — Cvati, cvati ružire, (Vilhari. E 1873 ( Z glasovi rjem.
(O zakaj si m mi vdala. — (Vilhari. S sprem-( ljevanjem orkestra. E 1871 (Oi rožmarin, oj rožmarin. (Volari?).
(Strune, milo se glasite. — (Jenko).
Ive od sploane mirovne konfe-ice, to je ne od Avwtrije niti od
nrti od skupuc dinastije oporeka tem vestem, porv<Larjajoč, divjem
KARAKTERISTIČNI DEL: PROIZVAJANJE GOSP. DANILA. P. D. LIl'BLIANSKI GIKAKD1. 10-INCH 75r. (CANADA $1.00) E 1826 (Krsten boter.
(ltajhnškii ženitvanjsku pisuiu! E 1827 ,(Kohu ua Bakanu.
(Cirkus "Zavvala" (x godbo). E 1828 (Naše babnice!
(Oj I'rešeni, kje je pmvija tvojga {-asa! E 6121 (l\ako je Jerala "f raji ar" postal. (Na shodu ljubljanskih.
MEZZO-SOPRAN. POJE GOSPA MILKA SCHNE1DOVA.
10-INCH 75r. (CANADA $1.0<D E 1609 (Or/imo skupaj. Polka hitra.
(Sezidal sem si vinski brani. E 1630 (Polka na poskok.
(Tirica. Nurtnlul nu|»uv. E 1631 (Veseljaška polka.
(Natorimo v čase svoje. E 1632 (Avstrijski ples.
(Povsod me p«»znajo. E 1633 (Klarinet duet.
(Oj zlatna vinska kapljica. E 2778 (Po jezeru.
(Domovini. E 3779 (Luna sije
(Sladko je vilice, ne bom se možila. Vidini draga moja. E 3260 (Skrjanček p«.je žvrgoli.
(Slišala sem tički peti. Dvospev. E 325? (Vsi so prihajali njega ni blo.
(Divja roža. l»vos|»ev. E 3258 (Regiment po cesti gre.
(Sem slovenska deklica. Dvospev. I] 1128 (Krasni valček.
(Suasses polka.
POJETA SLOVENSKI PEVKI AVCiLSTA DANILOVA IN MILA POLANCEVA IZ NEW VORKA. 10-INCH 75c. (CANADA 85c.) E 2593 (Barčica po morju plava. Dvyspuv.
(Lušno naprej. Polka. t 3591 (Visoka je gora. Dvosjiev.
(Lubi Janez. Polku. E 3595 (Bratci veseli vsi. Dvosfiev.
Naprej v Ljiibljami. Kranjski tanec. E 3596 (Ko sem k :ijej peršov. I»vt>spev.
(Ti si mila ma. Valčik na harmonike.
SLOVENSKO PEVSKO DRCŠTVO "SLAVEC" NEW YORK. PEVOVODJA IGN. HLDE. E 3492 (Zagorska.
(KaliO bom ljubila. E 3193 (Odpiraj dekle kamrico.
(Le semkaj k meni sedi.
NARODNE PESMI. E 3739 (Odpri dekle kamrico. Harmonika solo. Srečna mladost. Valček.
Slovensko Pevsko Društvo "Slavec" Pevovodja Igu. Hude. E 3710 (Sinoči sem na vasi bil. Columbia. Kranjska kai»eta (Veseli godec. Polka.
(Ti veselo poj. Slovensko Pevsko društvo "Slavo«-" E 3815 (Nazaj v planinski raj. Slovensko Pevsko društvo ( "Slavec" •
Dvospev: Augusta Danilova. Soprano, Mila Polančeva, Alto.
Harmonika Arromp. E 3741 (Na plauincah solnce sije. Harmonika «luet. (Vesela poskočnica. Polka Duet: Augusta Danilova, Soprano, Mila Polančeva Alto. Harmonika Accomp. E 3742 (Otok Bleški. Harmonika <Iuet.
(Na plesu. Valček. E 3846 (Zora vstaja. Ausnista Danilova
(Ko pridem jaz po noči. August« Danilova E. 3771 (Vse mine.
(Boom šla na planine. Dvo-spev. E 3775 (Ljubca moja kaj si sirila.
(Pojdmo na Štajersko. Dvo-apev. E 3776 (Spomnimo se Ljubljane.
(Pogladski Sinovi. Dance Music. E 3777 Rezika. Valoek.
(Veselimo se. Polka.
wvstriiski vladi. Nemška uradna ezevera romanu 4<Quo vadiš", to.toviti svojo bodočnost v svobodni Norddeutsche AJlgemeine Zeitung je, o obupnem boju med U«om in I in neodvisni državi.*'
Inku v rimskem amfi-	(Konee prihodnjič).	I
Vse te plošče naročite pri Vašem rojaku
IVAN PAJK Columbia Dept. 456 Chestnut St.. CONEMAUGH, PA.
one is plošče.
Cenik zastonj, pišite ponj.

GLAS NARODA. 31. MAJA 1918
(Nadaljevanje.)
4'Meni nekaj govori, da ne umrje', pošepeče žena in vzdaluic ■ i "O, Marija!''
| Smrekar si z roko otrue oči in j vstane. Takoj za njim vstane žena. Prekrižata se ter vrneta.
XXV.	ložila na čelo iu čutila, da je ža-^ isredi cerkve je stal človek. On
reče: je bila zopet sama mati ra ^ uj oziral po njiju, a ona ga lii-Mati Smrekariea je bila oblekla prijela jo je druga velika skrb sta videla, dokler nista prišla tik pražujo obleko, iu ne izpregovo- kakršno more mati imeti pred' po-' njega; potem sta še le spoznala rivšl z nobenim človekom v hiši steljo zelo bolnega, edinega otro- Štefana in — obstala Nekaj časa odšla peš, da bi poiskala iu videla ka.	j ni i/pre^ovoril nobeden, potle re-
hčerko.	| Zunaj je slišala stopinje svojega Smrekar:
Njen mož je ^ani sedel v hiši ph moža, iu gospodinja v hiši ji tudi j "Mladenič! Ako te ima Bog oknu, na mizo naslonjen. Gledal je pove. da gre Smrekar. Hitro gre ra,j tudi jaz te bom rad imel"', za njo, dokler se ni za vrtom skri- veu iu ustavi moža meti vrati.	Štefan morda ni precej vedel,
Ia. -Jezilo -ra je menda, ker se ni "Jezu«, sveti Kozma iu Dami- kaj ^omenjajo te besede, a zvedel čisto nič ozrla, kajti dvakrat jc jan.*da ne bi umrla!" reče možu. je, ko jc žena dostavila:
"Štefan, moli še ti, da bi ne u-
počasno del na čelo široko roko in! Sinrekarju se nagubano lice iz-jo čez oči potegnil doli do brade premeni »n strahoina vpraša; kakor bi hotel izbrisati vse, ka*.
inn jc rojilo p«> glavi.
"Kdo? Frauica?" — Ne cakajc odgovora.
odpre
Napi»-leti se z obema komoiccina Smrekar duri in stopi v sobo pred potlpre v mizo, ogleduje muhe, ki hčer. Pozabljena je bila vsa pridi-plešejo po lii zi, in počasno natla 'ga, katero si je izmišljal vso pot. či pipo. potem nažge tobak in ka da jo bo deklici govoril, kili petkrat puhne i/, ust cele me-
gle dima proti svetemu Boštjanu ki j«', na steklo napisan, visel iih "■»tciii ua pol na<r in poln jmš«'*i«v Pa v pipi danes kmalu ni hotelo goreti, zato je položi od sebe.
Nobenega dela nima v mislili, I »it vendar v hiši ne more biti; ide torej ven. kmalu pride zopet v h šo nazaj. Illapcc ga pride vpra-
XXVII.
V mestu sta ostala oče iu mati. Hčerina bolezen je bila hujša. Zdravnik je dejal, da je jako nevarna vročinska bolezen. Po treh dneh ni deklica poznala ni očeta ni matere. Dledla je iu govorila mnogo o
mrla, polic ho vse, vse, kar bo Dog hotel.''
Onu odideta.
Stcfi.n obsiatii tam na mesta kakor priklenjen. Kaj je hotel? Namestnika »nirt noče: rad bi bii deklico na mesto va 1: in bil bi se zaletaval v nebesa, kakor Titaui \ stari pripovedki, bd bi prosil in silil in zahteval; njo oteti!
XXVIII.
Hi!'- jc po polnoči.
V iiiši. v sobi pri tleh so bili o-j kro>r bolnic
očetom
šat nekaj o delu, pa ne zve ni be- drugega. Štefanovo ime je je lega ni črnega, temveč ozmerjati *edno vpleteno v mora oditi.
Tako mine dan.
zdravnik z
svatovščmi ter mnogo |liat<.rj0 Xocoj se je imela bole-
b° zen odločiti, in čakali so. te nevezane sa-| Xa tlvor,gr.u je bilo več votov.
nn»govore. Mati je bdela noč \a enem je ležal preeej velik mlad ;dan pri postelji z dvema druguna -lov(.k v slamij s komolcema nud-
V mraku s,- Anton opravi iu v ženama, iu imele so mnogo triula.jpjral „]avo jn se nemirno metal naglici u a preže najhitrejšo kobilo, da jim jim bolnica ne bi ušla s l>(>-'seill tcr tia> Vselej je vzdignil «*la
vo, kadar so zakričala kaka vrata ali se le kaj drugega ganilo. Iz konjskega hleva, s svetilnico
Nrh.-C izmeti p„slov se «ra ne upa	-telje. Smrekar je hodil vedno gle-|
vprašat:, kam je namenjen, uiti	'lat. vendar dolgo tli mogel osta-saino ne pove nikomur nič. l)ri bolni hčeri. Spal ni, niti
Zvečer j< bila slnžabna družina	j< lel. n ti pil, niti -ovoril. sama pri večerji, nobenega doma-' Vest mu je rekla: S trmogla-
čclm ni bilo pod streho in o nobe-	vostjo si -am kriv, da ti otrok u-
nem se ni loločuo vedelo, kje je.	mira.
v roki, pride domači hlapec, .si mane zaspane oči in tava preko dvora, izriše tisi do onega voza. or> slane, ostop« tlva čevlja, iu z roba-
Kar stoji hiš«, kaj takega ni bilo! Zdravnik mu pove. da se noeoj)t0 kletvijo vzdigne svetilnico. da Sicer je pregovor, tla Imajo miši razloči na smrt ali na bolje. Ti- s; posvotil, kdo leži tukaj, ples, kadar ni mačke »loma. pa tu s<>č goldinarjev. dve tisoči. j)ol|	vra„ trese, kaj li. šte-
sc ni uresničil. Vvi posli so radi imovine, vse je obetal zdravniku. faIl?Kaj mi slamo drobiš na Dra-iineli Franico. iu skrb. ali jo go- če da hčeri tako zdravilo, da se 1 potnikovem vozu iter se dolgope-
gospodar pripeljeta bruc na bolje. A zdravnik ie. ."ItiS po dolgem iu širokem? Rajši
je vezala jezike vsem
spodin.ja ni nazaj ali ne
<"• ■ r se jim je zdel. Še le potem se je začela govorica, ko je velika dekla, staro dekle /.mesenih las. v sveti jezi na Smrekarja. srdito za-
jal, da je zdravje v božjih rokah p<) jai y hlev. moja postelja je še prav dolgočasen in žalosten ve- in v bolj ali manj trdni naturi; da.^urka jaz ue |>Qm ve~ zatisnil o-
mogoee. a ~.esa ];>anes je tržni dan, pa je trese obrnilo ,|a llobjti ^ ovsa ter napasti in
napojiti one suhe kljuke Stršeno-v zadnjem ki je rekel že ob šjtirih liapre£i
gnala žlica ob mizo. rekoč, da je času duševno mnogo trpela, k t©- — ja „& 2i0fjej jemal! Saj groš
Iroee vse storiti, kar j tla še ni gotovo, da b na -dobro.
Deklica je morebiti
poslal mu je utegnilo priti
vse te nesreče, ki jo je B v hišo, kriva samo trma gospodar- in treba se je vsemu pripraviti jeva, ki je sin »t o silil v zakon. Ko Tedaj jc izgubljena! je stara velika dekla ti in
prelita jenje jt- J)rokleto izbira in izbira, p redno j ga človek vidi. — Spat, spat, Ste
. i fan!
na klop v vezi } lu ^r]e(laje na zwezde, reče mrša-
velika dekla začela joka- Smrekar se,le na klop v
pastirica pomagati, jc mi- kjer je govoril z zdravnikom. uijvj ijiapec% svetilnico povzdignivši. n lo \-c življenje ter ugasnjeua sedi kakor okamenel — ne gane kakor ba si hotel po nebu. posve-luč i- kazala, tla so se razšli spat. pol ure, celo uro.	t it i
| Njegova žena pride i/, sobe. — XXVI.	Sveti se ji nekaj upanja /. obličja
ter nekako pogumno reče možu: Smrekar je bil že blizu mesta "Pojdi, greva!" dofiol svojo ženo. ki je peš hodila.' <>n ue vpraša, kam, vstane in kakor s., kazale rdeče oči, jo. in gre za njo.
kala meti potjo. Precej prošnje mu Tiho koračita po ulicah. Veselo je b lo treba, pred no je jezno že. jc šumel«) semtertja. ropotali vo-uo spravil k sebi na voz; potem je zovi. ljudje se smejali in razgo-pognal kobilo, in bila sta kmalu v varjali, zanju se ni zmenil nihče, in mestu.	te je po drugi strani mimo šel kak ma SJ>|.j
Mati ide sama k znani ženi, kjet človek, ki je trgovca Smrekarja je [''ranica nekdaj, še mlado tie- poznal od trgovstva, si je mislil: kle, učeč se. stanovala, iu jo naj- Ta je srečen, ta ima! tie bolno v postelji. Mater je v pr- Ko prideta do cerkve, zaviji vem hipu uiola/ilo iu razveselili* žc Siurckarica proti vratom, in mo/ samo to. ker je videla svojo hčer gre za njo.
katere, kakor se ji je /.delo. že ta-J V cerkvi ni bilo popoldne žive ko tli videla dolgo, /.»radi katere duše. samo oerkveui služabnik jc je pretrpela toliko bridke skrbi na velikem oltarju popravljal sve-Mistila je. tla je samo mahi boleh- če i o cvetice.
na, tla bode preeej spet dobro ter! Poklekneta k stranskemu oltar-tla pojde z njo iu /. očetom domov.I ju pred podobo Matere božje. V Materinska ljubezen se je pokaza- j svojem življenju ta tlva nista se Ia v tem. da je ženica sola k hče-'tako molila! In vera je močna. O-rini postelji in deklico, za vročo, benia se srce olajša. Mati obriše roko jo držeč, s solznimi očmi za- solze iu se ozre k višku k sveti počela karati, ker je s tem ravna-
''L saj veš. kaj! Malo pogledi ven!"
Deklica ne odgovori.
"Saj meni sineš povedati! Kaj nisem mati tvoja? Cilej, kako bi bilo lepe in prav. ako bi mi bila vselej vse povedala! Ni še nič rekel oče?"
"Nič ne!" odgovori dekle na pol tiho in sramežljivo.
Mati nekaj časa prtsde, potem ustavivši kolovrat in pretikaje kobilico, reče:
"Vesela bodi in moii. >da imaš tako pametnega očeta! Včeraj sva se menila: vse bo prav, iu kakor jc božja volja."
V hiši sta sedeli mati Smrekari-ca in Frauica. Poslednji se je poznala še bolezen, kajti lice še ni imelo nekdanjega rdečega cveta. Odkar se je bila vrnila iz me-sta je bilo precej izprememb v hiši in v vasi. Kakor se nam zdi solne e. če nam ga zakrije temna noč, drugo jutro muogo lepše in vse dru gačno, tako je bila po znanem do> gotlku v Smrekarjovi hiši nekako vsa druga razmera med hčerjo in roditeljima. Gotovo, da je bila vso to izpremembo naredila hčerina huda bolezen Iii roditeljski strah da jo izgubita.
Oče namreč nikdar, niti z najmanjšo besedico, ni v misel vzel h če rue ga pobejra od poroke, ni ji ničesar očital; .vedno je prijazneje in ljubezni veje govoril z njo; tla celo z družino se mu je bilo izgubilo precej poprejšnje trdobe. — Mati je 1 er — to se ve. še le po več dneh — opominjala, kaj je bi lo tega vsega treba? Zakaj ni bolj odkrito in naravnost govorila njo, z materjo, da noče Pogrezmi-kovejra Petra? A vse to je bilo <ro-vorjeno z neko ljubeznijo, ki je hčeri prej izvabila skrivno solzo iz očesa nego odgovor z jezika.
Danes sedita obe. vsaka pri svojem oknu, hči šivaje, a mati ima ze več minut posel s tem. da bi i/ krotoviee našla konec utrgane niti na vretenu svojega kolovrata ter ga zopet vdela v vretinsko u-lio. Ko .se ji naposled posreči, poseže z roko po kolesu, da bi zopet zavrtela kolovrat, kar vendar gre-tbič |K>zabi, kajti skozi okno po-gletlavši na vrt. reče hčeri:
"Glej. glej, s kom oče govori!"
Frauica pogleda tudi skozi okno pa se hitro obrne, zarili v lice in u-pogne k šivanju. V snegu zunaj je •>tal Smrekar. z n»>»ro «>prt na podrto staro jablano, in govoril s sosedovim sinom Štefanom.
Mati se obrne od okna in začne presti, malo z glavo 1" ima je. kakor je nanašalo kolesno vrtenje in pri-
tiskavanje z nogo kolov rat ne pre- i	.	. , .
..	- , , ..	" ' . kar se je glasno zasuiejaL m re-
slice nizdohi ali popuscavanjc > k j,
kvišku. Matka je gotovo med delom premišljala nekaj prijetnega kajti gubanci jk> obrazu so se ne-
XXX.
Dobra tri leta pozneje je bilo vse prav il kakor je bila božja volja • samo stari Brašnar ni več pil vina nego že poldrugo leto počival tam. kjer »ra nihče ni več rabil za tožbe, pisma in mešetovanje.
Zopet je bil semanji tlan v bližnjem trgu. Pred Smrekarjevo vežo je stal zopet voz za semenj na-jU'ezen. kakor ti tlogotlkib, ki so pripovedovani v prvem poglavju te povesti. Razloček je bil samo ta. da je bil tirug konj liprežen in tla jc pri vozu stal v delavisi obleki Smrekar ter se veselo smejal lepemu dvoletnemu dečku, ki ga jc bil posadil ua sedež in ki je lovil njegovo pipo in bič.
"Kam pojde ata?" vpraša mo/ ot roka.
Deček pokaže z ročico in zajeca po svojem jeziku:
"Peljal."
"Kam se bo peljal?"
Deček je bil že pozabil naučeno besedo, in predno ga stari Smrekar zopet navadi izgovarjati: "semenj", stopi iz veže mlati mož. v katerem hitro spoznamo Štefana. Ker je bil v pražnjem oblačilu, ga dete ni poznalo prvo 'trenutje in se je oklenilo Smrekarja. ko ga je Štefan hotel vzeti v naročaj. Smre-
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA
5. JULIJA 1008
INK0RP0RIRANA
27. OKTOBRA 1008
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado,
uiaVNI ODBOR:
Predsednik: JOSEPH PRIJATEL, 5232 Wash. Street, Denver. Colorado. Podpredsednik: ANTON VODIŠEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado. X. tajnik: FRANK SKRABEC, R. F. D., Eox 17. Stock Yard Station, Denver, Colorado.
H.	tajnik obenem zapisnikar: J. C AN J AR, 4422 Grant St., Denver, Colo, Blagajnik: JOE VIDETICH, 4485 Logan Street. Denver, Colo. Zaupnik: JOHN PREDOVIČ. 4837 Washington S... Denver. Cola
NADZORNI ODBOB:
I.	aadsornlk: JOHN GERM, 316 Palm Street, Pueblo, Colorado.
2. nadzornik: FRANK HENIGSMAN, 1230 Berwlnd Ave., Pueblo, Colo. B. nadzornik: MIHALJ KAPSCH, 508 N. Spruce, Colo. Springs.
POROTNI ODBOB:
1.	porotnik: PETER MEDOŠ, Ronte 8, Bo* 166, Pittsburgh. Knnnas.
2.	porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St., Leadrllle, Cela ». porotnik: JOHN JAKŠA, Box 272, Loulsrlll, Colorado.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R. S. BURKET, 4487 Washington St., Denver, Colo.
URADNO G1ASIIX):
GLAS NAHODA, 82 Cortlannt Street, New York, N Y Vpo denarne nakaznice in vse uradne stvari ne po£iljnjo nt gl. tajnika. pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, ureplrne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora.
zamrmra ;
<4Pu kakt. sc iu s>e iiaa!''
zdaj vse ratio :ma
(Konee.)
njem napravila toliko bolečine in skrhi. A kt> je hčeri pogrledala v obraz in videla, tla jc mlado lice upadlo v teh kratkih dnevih; ko j«* ugledala solzo v dekličinem o-česu in njen čuden, proseč popled brez otlgovora: ko ji je roko po-
dobi, a očetu pade od srca nekoliki« težkega bremena, ter osornemu hudemu Sinrekarjevemn Antonu možu krepke volje, iitiero — mor-tla prvič i»o dolgih, dolgih tridesetih ali štiridesetih letih — solze po rjavem obrazu, padajoč na kamc-nena tla.
Ali ste bolni?
n
Ako Imate kako boleten, ne glede na to, kako dolgo In ne ograje ■e na to, kateri zdravnik ras ni mogel ozdraviti, pridite k warnoL ¥nR
vam be vate zdravje.	.
Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj vas ne zadrfuje. Vse zdravim enako: bogate in revne. Jaz sem v Pittsburghu najboljši fipedjailat za mo^ke in sem nastanjen le mnogo let. Imam najltolje opremljen urad, tudi stroj ra X-iarke, s katerimi morem videti skozi vas, kakor ikorf steklo, imam svojo lastno lekarno, v kateri m nahajajo vse vrste domačih in Imortiranlh zdravil. Ne bedite bejeti in pridite k Mri kot k prijatelju. Govorim v vaSem jeziku. En oblak vas bo prepričal, kaj morem za vas »torlti-
Imam ErlLcbov sloviti 606 sa krvne bolezni Ia ozdravim bolezni v neka) dneh. Ozdravil sem ti-•lačajev oslabelosti, koine bolesti, revmatizma, felodCne im Jetrne bolezni, srbenje, mozole in rae kronične bolezni-
Prof. Dr. H. G. BAER,
tli
PITTSBURGH, Pfc
to
naproti polite, a seboj.
"Gle. gostosevci so že za sose-tlovo gredo, in svete Katarine kolesa ni že več videti. Ura je dve po polnoči tako gotovo, kakor si ti pijanega Brašnarja »iu, če se ne hudnješ.**
44Miruj in pojdi!" reče Štefan 44 Kaj pak. kaj pak! — Povedaj ni i ti rajši, ker se že tako lepo nožna va od nekdaj, s kom si se do ali stepel, da sc zdaj že tri dni tako tiho in napol skrivaje potepi ješ tod okoli ter si kakor Pavliha. ko je mislil, da ga je snel medved t" '4To tebi ni nič marL" 4'Vidiš ga! Kaj nisva prijatelja? Kaj nisem služil pri tvojem očetu, ko ti še hlač nisi znal obuvati?"
V teh hipu sc otlpro duri blizu velikih vrat ter v vežo stopi zdravnik. gospodinja s svetilom in Smrekarjev Anton.
Stefan plane z voza in nagle pristopi bliže. Ker je stal v temi zato ga o<l luči niso mogli videti. Slišal je ves pogovor in kar je slišal ter kar je pričal Smrekarjev razjasnjeni obraz, kar so zatrjevale doktorje ve obljube, vse je bilo tako veselo, da bi bil zavriskal in poskočil; bolezen se je obrnila na bolje!
XXIX.
Več čevljev debel sneg je ležal po deželi. Od petka do nedelje je melo nepretrgoma in drevje po Smrekarjevem vrtu je bilo vse belo. Po vejah ga je viselo po pedanj na debelo, in kar je bilo šibkejšega drevja, se je pripogibalo tlom trodno iu tožno pod težo. — Smrekar je stal do rogovile v snegu sredi vrta, počasi kadil iz svo je pipe ter hlapcu kazal in zapo vedoval, kako je z dolgim drogom sneg ogrebati, da se ne odčehne še več vej, nego se jih je že. Zdaj in zdaj je pregazil za kakovih deset korakov, posebno s kake slive o tresel debelo "sneženo breme, ali morda zamišljen z nogo sunil ka» kov odlomek s tega ali onega dre vesa.
Vse, kar se je odčehnilo, se mu je smililo bolj nego druge krati goldinarjev izgube, ker sadme je imel tlako rad, kakor konje -fiififii____Š
kako gladili ter na obeh plateh ustnic so se po nekoliko rejenem obrazu delale dovoljne globek-e. Tiči je porabila materino zamišlje-liost. tla je zvedavo a skrivaje dvakrat pogledala skozi cvkno na vrt kjer je še zmerom oče. s Štefanom govoril pri podrti jablaui.
44Ali sta se že kaj pogovarjala z očetom?"' vpraša naposled mati s pomenljivim nasmehom.
Hči pogleda od dela in vpraša po malem hipcu:
•Kaj?"
j '"Otrok ima dedčeka rajši od očeta.
To je veselilo tudi ntlado mater Franico, ki je k svojemu možu Štefanu st-dala na voz. V poljubu, s katerim je dete poljubljala z vo-
Seydler in Slovani
Star sosed, ki je šel mimo hiše fMarsejeza j<* zadoncla na praških
ulicah, in razburjena množica j«: skušali zanetiti požar v tnkozva-nein Kaizergnrten.
Strasti naroda so se razburile in Seydler se nahaja med dvema alternativama, da. ali vzbudi sovražnost berlinske via.le, ki se oči-vidno pripravlja na intervencijo i oziroma na notranje razmere v Avstriji. ali pa sprejme politiko brezobzirnega zatiranja, ki bi imelo končno za posledico vstajo čeških mas ter pretilo dvojni monarhiji z najbolj resnimi težkočami.
V brzojavki iz Bern a se glasi tla je zastopnika poljske ljudske stranke, kojega pomoč je iskal ministrski predsednik von Sevdlei v namenu, da nadomesti odpad vprašal nek list in da je izjavil on. tla je njegova stranka za zvezo s Cehi.
True translation filed with the iM>st master at New York. X. V. «>n M.ty Ctl. 1018* as required by the Act ef October i	G, 1917.
Washington, 1). C., 28. maja. -Naslednja oficijelna brzojavka i/ Švice nudi nadaljne posameznosti glede zadnjih nemirov v Pragi;
Seydlerjev kabinet ni mislil na to. tla poda preiskušnjo svoje moči v Pragi ob priliki slavljenja Cehov petdeset obletnice češkega narodnega gledišča. Po manifestu, v katerem je objavljena trojna slovan ska zveza, pa jc vlada sklenila
za, je bila poleg materine gotovo nastopiti odločno, tudi otročja ljubezen in hvalež-j Mesto je polno čet. Odposlanec uost do očeta.	poljskih, italjanskih in jugoslo-
V tem ko je Smrekar zetu da- vanskih narcUnih strank so iz-jal nekaj naukov; kaj in kako je|gnali.	f
kupovati v semnju, komu je de-i Izvršili so številne aretacije ter narje posoditi in koga terjati, je objavili, tla bodo uvedli kazenski. Lzknšala babica, mati Smrekarii*a. i postopanja proti voditeljem na po-z raznimi zvijačami sinka dobiti dlagi obdolžbe veleizdaje.
od matere, da ne bi jokal, ko j<> bo videl odhajati.
Očividno je, da vlada velik nemir v krogih avstrijske vlade. —
Pršljite nam samo EN DCLAR in poslali vim bomo popoln 2enitv«nzki Icntaloa * natančnim opium, SLIKAMI, imeni in nasloni mno-trih dzklet in nekoliko odo*, ki iJčcjo dot reira ni poštenega moža. Lahko sami pišeta in oklenete srečen zakon. Mi mo zmožni storiti pošteno in dovoljeno posredovanje. lato na 6te-dite dolarja, ki ja posredi med vam! in ZAKONSKO SREČO.
Pišite Sc danes na:
RELIANCE F. CLUB
Box 376	I/os Angeles, CaL
iijiiiji^fiiH'.iiiltlliiiHitiiiilllii&ii w^
Mlilllfi'ii, ■'"illiliijili! '■ilt;i>'JJ......sa* i
Važno za vsakega.
IADAK ielite ixveditl sa nasloT svojih sorodnikov, prijateljev ali znancev,	j
Tana Jt ielite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po hiitvo, trgovino itd.
KADAR ielite objaviti krst, ienitve, ialostinko itd.
KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinja stvuitd.
KADAR ielite dobiti delo za sebe ali svojega prijatelja ali znanca,
KADAR ielite objaviti društvena naznanila,
RABITE VSELEJ "GLAS NARODA"
■
"GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki vasici v Zedinjenib driavah. kakor tudi v Canadi itd.
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejii in najbolj razširjeni slovenski list na sv6i«> "GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in polmiljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše a oglaševanje.
$0Jt
CENE SO BLEDSOE:
Trikratno iskanje sorodnika jli prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota
itd. stane ........................ $1.00
Enkratno iskanj* delavcev stane — —---$1.00
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar.
Enkratno iskanje dela stane__________________
Enkratna objava šenitne ponudbe, ialostinke
ali kaj enakega stane ..........—---$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane_____(CM

NASLOVITE
"GLAS NARODA"
? mu . tisto e vrtll ie al»|
82 CORTLANDT STREET.	NEW YORK, N. Y:
Bojaki^ vpoitovajta aaia gealo, da m sprejmemo	Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo alt pa.
ogtaaor, *ko jik apooamo m dfradjlm ta ■ tan va-	/f^0- ^ » pwpn&jo &» je ogla« v naiem listu
' . f„ . , , , .. ....	ta ako ga ne opazilo, naj vprašajo prodajalca, zakaj
"mirnim mi» mmftnilm pwdruirimi «w»arjl. fatarifc	^ Id. Foaebno^elike vaiuosti je ia vsakega pri naZ
GLAS NARODA, 31. MAJA 1018
Naša invazija v Francij
(
True translation filed with the pustuiSKter »t Nt-w York. N. Y. ua May 31, l!Hs, us required by tl.e Aet of October U, lt>17.
Pariz, 10. maja. — Amerika si je izvojevala veliko zinago, ko je sklenila združiti svoje nepreiskusone polke s francoskimi in angleškimi veterani ter odobrila'imenovanje generala Foelia na mesto vrhovnega poveljnika. Xadaljna in večja zmaga bo prišla pozneje, ko bo pričela Nemčija občutiti vedno večjo težo moči zaveznikov, ki bo prišla do izraza vsled tega sklepa.
Neposredna posledica pa se ni tikala toliko sil kaj-zerja kot francoskega naroda samega. Vsled te velikodušne in požrtvovalne akcije je izginilo novo in precej dvom ljivo lKiziraiije glede ameriškega orožja, ki se j<A nalik gobam po dežju razširilo med civilnim prebivalstvom v Franciji. — Francija in francoski narod, ki sta pozdravila prve oddelke Amerikaiicev z brezprimernim navdušenjem, ki pa sta izgubila prvotno velikansko navdušenje, ki sc je umaknilo velikemu začudenju in dvomu, sta zopet pričela pozdravljati može v zelenorjavili uniformah v!.nt rešitelje njih dežele.
Sele mesec ali tako nazaj so se Francozi vpraševali i neti seboj, če ni ameriška armada v Franciji otvorilni korak pri velikem načrtu za splošno izkoriščanje naroda.
To se z«li morda smešno človeku, ki pozna Ameriko in ne pozna njene sijajne posest rimske republike. To razpoloženje pa je kljub temu obstajalo ter za nekaj časa 11 i— tro raslo. Ni nevrjetno, da bi preobrat v razmerah povzročil isto ljudsko mnenje v Združenih državah.
. • • *
Vir cele zagate leži v nezmožnosti Francozo v splošnem. tla bi pojmili neomejene vire Združenih držav tako glede možke sile kot glede materjala. Ko so se prvi polki Amerikanccv izkrcali v nekem pristanišču v Franciji, so voditelji usod Francije dobro vedeli, da so ti polki le pred straža veliko močnejše in nepremagljive sile. ki bo kmalu prišla v Francijo, če bo vojna trajala še naprej.
Francoski narod pa tega ni vedel. Nobene določne ideje ni imel glede virov Združenih držav. Vedno je vedel, da je armada Združenih držav sicer uspešna a slabotna stvar. Ko je francoska vlada izdala poziv na pomoč, ,si narod niti sanjati ni mogel, kako velik dotok mož, opreme in matcrijala bo sledil.
Neka stara povest iz trgovine s konji se prav dobre prilega dnini francoskega civilnega prebivalstva pred mesecem dni ali preje. Ko se ga je vprašalo, če se konj plaši, je lastnik odgovoril domnevnemu kupcu:
—	Pokazal vam bom, da se ne plaši. Jahal bom z njim ho cesti navzdol in vi boste skočili izza drevesa ter zaupi-)i nanj. —
Pet minut pozneje se je pobral lastnik s ceste ter obrnil svoj očitajoč pogled na dozdevnega kupca:
—	Nisem msilil, da boste tako glasno zakričali nanj. — je rekel.
• • •
Francoski narod ni niti iz daleka domneval, da bomo zakričali tako naglas. Ko je maršal Joffre na svoji misiji izdal poziv za pomoč Franciji pred malo več kot enim letom. niso Francozi cenili sile, ki ^e je hotela odzvati temu pozivu. Francoski narod ni niti sanjal o zmajevih zobeh katere je sejal in si ni mogel predstavljati žetve borilev. ki je vsklila iz tega.
Od vsega onega časa naprej so lad i je bruhale iz sebe ( može in materjal v Francijo z rednostjo neskončne verižne vspenjače. Narod je bil sprva skrajno navdušen, nati presenečen in začuden, nato v dvomih, ko je videl, kake se polaga temelje za največji bojni stroj, kar se jih je kidaj pre'vedlo preko morja.
Obseg in moč tega bojnega stroja naj bi bila od vis na edinole od trajanja vojne. Francoski narod, ki sicei ljubi naše ljudi individualno, je zrl na pošast, ki se je pojavila med njim ter opazoval z dvomljivimi občutki — priprave, da se udari na Nemce, deloma z zadovoljstvom deloma v dvomu vspričo vprašanja, kakšen bo izid.
Tekom zime in zgodnje pomladi je bilo čuti iz ust na stolii* civilistov isto pritožbo:
—	Zakaj vse te priprave? Zakaj vse to grajenje Ti ljudje nameravajo ostati tukaj najmanj petindvajset let To mora biti pričetek velikega načrta za trgovsko izkoriščanje Francije.
Čistite temeljito.
Električni Vacuum čistilec je edina priprava, s katero se odstrani ves prah iz karpetov, zagrinjal in tapet, ne da bi se razprašil po zraku. Izvleče globoko ležeči prah, katerega ne doseže krtača-
Povspešiie svoje čiščenje s tem. da kupite še danes ta čudovit pripomoček. V naših zalogah ^akko vidite vsakovrstne izdelke.
The New York Edison Company
At Your Serviii General Officer Irving flace and 15th Street Branch Office Show Roun;> for the Convenience of the l'ublic
424 Broadivay 126 Delancey Street 10 Irving _Place
124 We t 42il ?ireet 151 Hast 86th Street 15 K ait 125th Street
>,2 E:i>t 144>th Street
All Show Rooms open until midnight
Slovani hočejo izstradati Nemce
jlTEK LIST V STUTTGABTU PRAVI, DA JE ŽIVILSKI BOJ-KOT V AVSTRIJI KRITIČEN.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav hi pa k» lonijskih posestev vseh velesil.
11 raznih zemljevidov
CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenk Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
irz-L?
To pa ni bilo edinole naziraiije 'kmečkih razredov. — Iste glasove je bilo čuti v restavracijah, v kavarnah in v železniških vlakih. Brez dvoma so nemški agitatorji v Franciji storili vse, kar je bilo v njili moči, da širijo take vesti.
Ko so naše priprave rasle, ko se je gradilo naša skladišča in naše barake, naše bolnice in pomole, je raslo tudi to razpoloženje. Nikdar ni prišlo do definitivnega na-ziranja, da navdaja Združene države še kak drugi motiv. Vlada sta le dvom in — presenečenje.
■ • .
Cela zmeda leži v dejstvu, da Francija ni cenila dejstva. da operira Amerika na razdaljo treh tisoč milj od izvira svojih dobav. Angleške ekspedicijske čete se nahajajo komaj več kot štirindvajset ur oddaljene od Londona. Ameriške ekspedicijske čete pa so oddaljene za dva dni ali več od New Yorka.
Vsled tega morajo tudi biti temelja, katera polagamo, morajo biti skladišča, katera gradimo, bolj natančne izdelana in bolj trajna kot katerakoli stvar, ki jo je videla Francija preje.
Naše bolnice bodo. soglasno z izjavami Francozov, obstajale več kot ptindvajset let. Naša velika skladišča bodo morda še obstajala, ko bo sedanja generacija izginila. V pristaniščih, katera nam je dala v roke Francija. — gradijo naši inžinirji velikanske pomole in konkreta. s katerimi se hoče pospešiti izkreevanje čet.
Naše delo je v tipičnem smislu armadno delo. Solidno je ter bo za dolgo preživelo potrebe, katerim je služilo. Mi gradimo temelje, ki bodo držali katerokoli stavbo, katero bi morda zahtevala vojna.
Francozi pa vsega tega niso razumeli.
Out nemira glede motivov Združenih držav je bil povečan vsled uspešnosti naših mož v armadi. Izrabili so vse, kar je prijalo njili namenom, potem ko so plačali za to veliko ceno. Teptali so ob gotovih časih po francoskih čustvovanjih.
Težko je bilo za Francoze odpustiti dejstvo, da smo oropali cesto v bližini Bordeaux njenih sijajnih senčnih dreves, da zgradimo skladišča, dasiravno smo plačali za fo velikansko ceno. Bili pa so še drugi mazinci, katere smo poteptali. —
Neki častnik provijantnega oddelka je prišel k fran coskemu poveljniku s prošnjo, da bi se dalo na razpolago stavbinski les. Reklo se mu je, da takega lesa ni mogoče dobiti v Franciji.
—	Imate velik gozd le par milj izven Pariza, — je rekel Ainerikanec. — Dovolite nam, da ga porabimo!
Mislil jo pri tem na gozd pri Versailles. Prav v isti •neri pa bi si človek lahko mislil, da bodo Francozi uporabljali kamena cerkve Notre Dame za utrdbe.
Ko pa so se lotili Amerikanei dela ter posekali priljubljena drevesa, je način, kako so šli na delo, presenetil ■larod. Če bi bili šli Francozi na delo, bi bili ohranili vsako vejo, vsako bilko ter morda celo vsak list. Ameriški gozdarji pa so šli na delo kot da so zopet v svojem Oni-kgou... Uporabili so le najboljša izmed dreves. Ostanek pa so požgali, da jim ni na poti. To pa je v krajni meri žalilo francoski narod.
. « . *
Potrebna nedelavnost ameriških čet v Franciji, do-čim se jih je vežbalo, je tudi i»ovzročala pritožbe od strani naroda.
—	Oni nočejo podpirati našo armado. — se je glasila najbolj običajna pritožba. — Oni upajo, da bodo zavzeli njeno mesto. —
Ta počasno delujuči strup med masami v Franciji, najbrž v navdušenem stiku z nemškimi agenti, bi morda s časom dovedel do resnih posledic. Na srečo pa se je pred kratkim časom našlo popolnoma uspešno protisred-fctvo. —
Priznanje Amerike, da postane general Focli vrhovni poveljnik, je konečno odpravilo utis, da sc^Mfliajamo v Franciji radi kake druge stvari, razen edinole v namenu, da — zmagamo v vojni.
Sklep, da se združi naše čete s francoskimi in angleškimi, je pojasnil še v veliko večji meri naše stališče. Za vse čase je odpravil nemirne duhove dvoma, ki so plašili francoski narod.
True translation filed with the post master at New York, N. Y. ou May 31. llllS, as required by the Act oi October G, 1917.
Washington, D. €., 29. uiaja. —
Lakota med Nemci v Avstriji vspričo akcije Cehov in Jugoslovanov, ki drže svoje zaloge zase. je zavzemal tak obseg, da izjavlja štutgartski "Neues Tageblatt" da bo tevtonska zveza ogrožena, če sc ne najde proti temu kake od-pomoči. V oficijelni brzojavki, ka tera je dospela danes iz Francije se glasi, da je poročal list naslednje :
— Naravnost srce pretresujoči pozivi so dospeli k nam od naših bratov v zadnjih dveh tednih Oni stradajo ne ^e v zapadni Češki, temveč tudi lia Koroškem, Štajerskem in Tirolskem. Usoda nesrečnih Nemcev v Avstriji nr vzbuja zadosti simpatij v Nemčiji. Veliko naših sorojakov pravi, tla je stradanje Avstrijcev ujih last na krivda.
Ta polit ika, ki je bila sprva u pravičena, ni nič manj nevarna : ozirom na misel., da je Ogrska tesno zvezana z Avstrijo, da pa kljub temu ne dovoli ničesar izvažati \ Avstrijo. — Na drugi strani pa drže Cehi in Jugoslovani svoje živilske zaloge zase ter jih nočejo deliti z Nemci.
Ce ne bo Nemčija našla kakr oilpomoči za ta položaj, bo zveza sama ogrožena.

Jugoslovanska
lil:

Katol. Jednota

BOJAKI, WAEOCAJT* SE HA "OLAfl MAKODA",
večji novmn umwwie v an. mtmi
NAJ
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
S3* Pena Aye.. Pittsburgh, Pa
Dr. Kater S*
■drmralk. §>■*!■ Ust ? H Kikiriki, M Im I
iWt u
•ovitim IH, Upii IIHBII «r. ■rllcfc. C« tmate aosolte aH lk« h totem. ▼ arte kotella* t kost«*. pfMlte Im
krt. N« Wtaiu telite-
latd metodi. Kakor hitre eporfto. M
tuiTil prMttto ta Jut na am •oh« pcTralL
Kjrtrooote ta rMM kite v II arah ta alow hn
Botani moharte. kt »ovaroaiSo ho-tettaa t krita ta hrtta a pil nlliili vodo. m
trganja. Ml—tu«. »• tefcltao. arboiteOt Akroflo la . kotna batesnl, ki aaataaofo rated ao-tteto krti oadroTtm v kratkom ten ta al yotntao bhM.
Uradno aro: mUu od |. aro afo-tnif do «. avotor; r potki* od B. ala traJ do 1. popoldao; oh aodottek m* B
KfotraJ do t.
■ potto ao — No pcaaMto In« ta Movllkot
Ustanovljena leta 1898 - tnkorporiraoa leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINNj	1
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MTHAETj ROTANŠEK, Bz 251, Conemaugh, Pt, Podpredsednik: LOUIS BAL A NT, Box 106 Pearl Ave., Loral*,
Ohio.	,
Tajnik: JOSEPH PISHLEB, Ely, Ifinn. Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn, Blagajnik neizplačanih tmrtnin: LOUIS COSTELLO FUHd*. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. B. Pittibnrga, ra,
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
FOROTNINI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waa*. LEONARD 8LABODNTK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St, Calumet, MUk. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Dnlnth, Minn MATT. POGORELC, 7 W. Maditon St., Room 605. Chicago. 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St Clair Ave., N. B. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Ydt. Station RFD. Box 17. D«n?if. Colo.
Vai dopiai, tikajoči te nradnih. sadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj te pošljejo na glavnega tajnika Jednote, v te pri* tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na otebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bod« oalralo.
Dinitveno glasilo: "G LAS NARODA".
Posebno naznanilo
Doktor Walfe, naj vetji Specialist, ji* prinesel s seboj v Cleveland vse svoje rudo-delne stroje za zdravljenje bolnih mož in žen. Tukaj bo nadaljeval isti is peš i način zdravljenja, kakor Ra je upotabljil v najboljših klinikah v Kyr«>pi I'alen tepa ne računa nič za nasvete in preišče vsoko bolno »isebo z X-žarkl brezplačne. ;iki» se i»usti potem pri njem zdraViti. Vseeno je. Ki!<» in kako Vas je zdravil, ali kako dolj?'' ste že bolni, pridite k temu \elikeniu speci.ilislu in pokažit mu, kaj more za Vas storiti.
Aii imate
bolečine v želodcu: ali imate katar? Bolečine na ledvicah, ali v mehurju, na jetrah? Revma-tizem, glavobol, zaprtje? Nečisto kri, bolečine in težave. Biabost, nervoznost, onemoglost, kilo, kašelj, slaba pljuča, privatne bolezni itd.
Vaša priložnost. ,
Sedaj imate priliko. da vprašate za svet velikega specialista. ki Vas preišče natanko z X ž^rki. Se nikdo nI nudil take lepe prilike bolnim moškim in ženskam v tem mestu. Nujno Va» poživljamo, da nas takoj vprašate za svet. Ne čakajte odlašanje je navar-no.
ZA $1000.00 X-2ARK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
AKO STE BOLNI.
i Pridite takoj in pustite natanko preiskati po tem specialistu: pol.-m I.<»1<-|.» vedeli za Vašo pravo bolezen in ak<> morete ozdraveti. Njegov usp«-li m dob« r glas j, posledica vestne preiskave in učenih metod, katerih se poslužuje v vsakem slu-<aju Njegovi različni stroji, katere je nabral z vseh delov svet i, tvorijo najpul-nejši in najboljši urad v t»-m mestu. Tukaj morete najti mnogo • udodcluih strojev, ki dosežejo svoj namen, ko vse drugo ni več pomagalo. Je vseeno, kaka je \ asa bolezen: ako zdravnik najde, da je ozdravljiv:«, se bodete prepri. ali. kak»>r hitro I Vas |>riene zdraviti, da ste na potu boljšanja in stalnega zdravja Zdravnik ne mara. I Vašega težko prisluženega d-narja. ako nisto dosegli j»oiiolnega us|.eba. Oglasite ' se pri njeni in povejte mu svojo bolezen privatno in zaupno.
DOCTOR WOLFE, Specialist 2047 East 9th Streth 4th Floor Betw. Euclid & Prospect, Cleveland, O.
Uradne ure: ob delavnikih od 9. ure zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1.
True trana'atlon filed wltb the oo»
master at New York. N. Y. on May MI. Un§, as required t>y ti e Act of Octot>«k €. 1917.
ws.s
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
Rojaki!
Kupujte vojno-varčevalue zuaiuke! Nikjer ua svetu ne morete boljše, bolj varno iu bolj obrestouosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Ce ste slučajno v denarni zadregi, l?bko vojno-varčevalno znamko
vsak hip izmenjate. S kupovanjem teb znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti
Vojno varčevalna znamka stane za mesec maj $4.16. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih.
Ce se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli.
UREDNIŠTVO "GLAS NARODA".
V:*'-'v..;:. ID.

..... . : .


• •• ; f" : ' ' J'

C LAS NAHODA. 31. MAJA 1918
SLOV. DELAVSKA
Ustanovljen« dn» 16. avfusta* INS.
PODPORNA ZVE
lnkorporirana 22. aprila 1900 ▼ državi Pann
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI: FrMMdnlk: IVAN PROSTOR. 1098 Norwood lM.. Cleveland. Ohla. Podpredsednik: JOSIP ZOR KO. R. F. D. 2, Bor 113, Wert Newtoa, Pa. Olavnl tajnik: BLAŽ NOVAK. 634 Main S!.. Jobnutowa, Pa.
1.	Pom tajnik: FRANK PAVLOVČlf1, «.".4 Main St, Johnstown, Pa.
2.	Pom. tajnik: ANI»RKJ VIHRirn. 20 Main Street. Conemaagh. Pa. Blagajnik: JOSIP ŽF.LK «50J St. Clair Are.. Cleveland, Ohio.
Pom. blagajnik: ANTON HOČEVAR. R. r. D. 2. Bor 27. Bridgeport. Ohio.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadaor. odbora : JOSIP PFTERNEL, Box »6, Wttljyk, Pa. L nadzornik: NIKOLAJ POV§E, 1 Grab St., Numrey Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa.
t. aadaornlk: IVAN GROŠELJ, 88S EL 137th St.. Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box T2, Bsat Mineral, Kana
1. porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. 3. Box 146, Fort Smith, Arlč. I porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14tb St. Springfield, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. TOSIP V. GRAHEK, 843 E. Oblo St., Pittsburgh, Pa.
Glavni urad: <34 Main St., Johnstown, Pa
URADNO GLASILO: "flLAS NARODA". 82 Cortlandt Street, New York Olty.
Cenjena drafttva, oziroma njih uradniki, so aljndno proflent, poSlljatl vse dopise naravnost na felavnego tajnika ln nikogar drugega. Denar naj se poilje edino potom Poštnih, Expresnlh. all Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznica naj ss
naslovljajo: IllnX Novak, Title Trust &. Quaranlee Co. in tako naslovljene jNiiiljajo z mesečnim poročilom na naslov g!, tajuia.
V slučaja, da opazijo drofitvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kako pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega cajntka. da so v prihodnje popravi.
"OZSM I . iN .
i^AM;
SPOMLADNI VALOVI
B O M A N.
I TURGENJEV. — ZA 4'GLAS NARODA" J. T.

1M	( Nadaljevanje.)
l>nhr<i. | m h I a j t «* mi fore j roko. Nikar se lic l»ojle. \"a.še n«1 \< »ir n tukaj. Ona va> ne inore srečat .
Sjiiiin v j,, prisiljeno nasmehni]. kakorbitro jc izpregovorila klanja Nikolajevna Cciiimiuo ime. um jo postalo težko pri >reu.
Kljub lejiiu se ji j(» p;l nljiiilii<» priklonil ter ji poilal roko.
l*o <ej p.»ti poji I i v. 1 je rekla. — Park mi je popolnoma Znan S;im- ucč--*a v;is prosim.... Kaj pa 1
/.1 Ia j s, ne sineva pogovarjati o trgovskih stvareh. Najholj bi me zanimalo, če mi poveste kaj o s l»i	boste hoteli, vam linin
potem govorila o .sebi.
Toda. .Ma 1 ja Nikolajevna. zakaj se /.animate? <!"«>i.i»! Dimitrij, vi ni" gotovo nisi • dobro razumeli. — Nikar ne mislite. da hočem z vami koketirati ali eelo ljnbinikovati.
Mar.; N kolajivna je skomignila / rameni ter nadaljevala: liospo.! ima Ijuhieo. ki j'' tako lepa kot grški kip in jaz naj bi /njim kok* tirala; - Kaj mi ne pade v glavo? Vi imate pa stvar, katero h<>čei,- prodali in katero lioeem jaz kupiti. — Menda mi ne ln ste zamerili, ee se lioeem prej prepričati, kakšna je ta stvar? Jaz nočem s;,ii)i( vedeli kaj kupim, te m vee tudi <»d koga! kupim. T«-ga naznanja je l»il že moj oee, in moj oee je b i pameten' človek. Povejte mi torej, ka.j ste doživeli, koliko časa se že nahajate ione/ni'tvn in kaj nameravate? — Pa nikar tako hitro ne ho : uite. saj si« nama nikamor ne mudi.
da/ prha jam iz Italije, kjer sem se mudil v »v niesece\ Zdi se mi da se vatli dopade v»t mi /di. da niste v Italiji dobili
Vi lore j ljubite umetnost? Slikarstvo
ZASTONJ
Zdravniška 'kopica Kažipot k zdravju. I
J Ta knjižica pove enostavnim besedama • našem znanstvenem zdravljenju na domu za može in žene, kateri trpe od akutnih in kroničnih bolesti, kakor so, nalezljive in podedovane bo-iezni; nečista in slaba kri; stare rane; bolezni kože; mozolji na obrazu in telu; padanje lasi; kronična bolezen grla; otekli, zapaljeni in nežni delovi; slaba, nervozna, onemogla kondieija; borzni ledvic in mehurja, ter mnoge druge podobne bolesti in teškoče. Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in slične teškoče.
ALI TRPITE
na katerem izmed sledečih simptomov: bolečine v križu, bolečine v z gibih, glavobol. izguba apetita, kisloba v želodcu, povracanje hrane, bljuvanje, žolSno riga nje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabe sanje, slabost in nagla razburjenost, nervoznost in razdražen ost, onemoglost ob jut rib, črni kolobarji pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna tugaf — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da potre* bujeie zdravniških nasvetov in pomoči.	»■ —	•
Naša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teškoč;
pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in svežosti, da so zopet možjs. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se nameravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi so vaše teškoče obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravja, in okoristite se z njo.
Posilite ta kupon še danes.
Dr. J. RUSSELL PRICE CO., S. 1050 Madison & Clinton Sts., Chicago, m.
Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto.
Kje je FRANK ROZMAN? Dragi 1 prijatelj, v slučaju, da bereš to j v Glasu Naroda, te vljudno prosim, da napišeš par vrstic in j mi sporočiš, kje se nahajaš, '.hrtajam tvoj prijatelj F. K. Trader, Co. C, 127lh Infantry, j American E. F., France. Via ! New York.	(28-:il—5)
Kje j«' F H ANK CKItŽE? Doma je iz Malega L<*ga. Pred enim letom je bil v Deuvorju. Colo., in kjer se sedaj nahaja, mi ni zna 110. zato prosim cenjene rojake. sko kdo ve >'-a njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa naj se sam oglasi. — Anton CJerže, 13725 Sarau./e Rd.. Cleveland. Ohio.
(2! >-."")—1-6)
POTREBUJEM
dobre dogarje za stalno delo skozi celo leto. Jaz plačam zelo visok« cene in imam zelo fin les.
Max Fleischer. 258 Lewis St., Memphis, Tenn (14-5—11-6)
Išče se
KURILCE in DELAVCE
pri.
Du Pont Powder Co.
Haskell, N. J.
vprašajte pri
Free Employment Office,
301 Bowery
še danes.
Za vožnjo ter vse potrebščine za bivanje preskrbi kom pan i j a.
Stev. in ulica aii box No. 0
Država
Jaz. Anton Pretnar, duma iz Begunj ua Gorenjskem, se lialia jam v vojnem ujetništvu iu želel bi da bi o tem izvedeli moj: sorodniki v Združenih državah ter jih prosim, da mi pišejo. — Anton Pretnar, Soldato. Prigio-niero di Guerra. Gruppa VI. Gassino. Prov. Case rta, Italia.
(28-31—5)

a*!a aTa	^frl
Rojaki naročajte se na "Glas Nara da", največji slovenski dnevnik v Zdrn

—	Ali niste nič 1 rudni! — ga je vprašala slednjič.
—	Ne, jaz nisem nikdar truden — jo odvrnil.
Srečala sta veliko ljudi, posebno mladih gospodov, ki so vsi spoštljivo pozdravljali gospo Polosov.
Nasproti jima je prišel mlad človek z monoklom 11a očesu. Go-j n]»o je spoštljivo pozdravil ter se hotel zaplesti žnjo v pogovor.
Ne. gospod «irof — je odvrnila — tri dni morate počakati. —, ^ Po treh dneh me smete zopet obiskati.	j ^
Kdo je ta človek? je vprašal Sanin. ko je odšel. — Bil " radoveden kot ponavadi vs: Kusi.
—	<)n? <)n je majhen Franeoz ,kakoršnih je vsepolno tukaj okoli. (»n dvori meni in vsem lepim ženskam. No, ne vem. če sem jaz lepa. oziroma, če v smem prištevati med lepe ženske.
.Moj S*og. gospa, nikar.ne govorite tako!
Veste, elovek nikoli ne pozna samega sebe, ampak se mora vedno ozirati na mnenje drugega. Tudi z menoj j«> tako. — Sicer mi je pa vseeno. r-e -.eni lepa ali ne. — Zdaj sva se pa že dovolj pre hodila, (totovo -.je lačni? — Moj prašiček j«' pa medtem gotovo že odprl sVoje oei.
Ko je to rekla, m- j'1 poredno zasuiejala.
Saninn j'- Wii<> zelo mnčno. ker je imenovala svojega sopro-ga " prašir-ka". 1'imbolj je p;i r.tzmiAljal, tembolj je prihajal do zaključka. da je njegov prijatelj res podoben tej živali.
Tako prosto >e izraža • njemi — je premišljeval — kljub te-11111. d;: je izobražena dama. — Moj l3og, kako čudni ljudje mi, i:u svet u !
CENIK KNJIG
~ katero ima v zalogi SLO VENI C PUBLISHING COMPANY
— Ko sta se vrnila s Saninom v jutranji obleki pri mizi <n
ker vaju pa ni hotelo
82 Cortlandt SU
1'OIČNK KNJKiK:
Aliiiov iieinško-aiml. toliuae vezan	—.30 Hitri raeunar i iieuiško-aii£l. >
ve/jin	—.50
1'oljedeljst vo	—.«1
Sadjereja v pogovorih	—
Slov. an^l. in mii^I. slov. slovar	$l.,"»o
Veliki -lov. an^. tolmač	$-.50
New York, N. Y.
RAZGLEDNICE
Newvorske. l»o?.iene. velikoiioelie in novoletne komad po dueat
Allium mesia New York s krasnimi slikami
— Iti
—.21
no se 11 j a ? godbi
kar je italjanskega. — Cttd-«vojega čašeenja in (dioževa-
I);
lepega.
lore j ljubite jaz ljubim umetn«Kst. —
— Ali ljubite •'ii/ ljubim sploh vs»>, kar je
In tudi godbo?
—	I>a, tudi irodbo.
—	Vidite, jaz pa ne ljubim godbe. - Meni «.(• doj>ad«'jo samo ruske pesmi in to samo. če jih pojejo spomlad: in če plešejo poleg. Dekletu s steklenim nakitom v laseh, fantje v rdečih srajcah. — to je nekaj krasnega — Toda jaz preveč govorim. — Povejte vendar vi kaj.
Marija Nikolajevim tra je neprestano •rledala v oči. — Bila jc visoke postave, tako tla je bil njen obraz skoraj v enaki višini z njegovim.
On je pričel pripovedovati. Sprva silno nespretno in ncvoljno, pozneje je pa postal bolj zgovoren.
(Jospa Polosov ga je z zanimanjem poslušala.
l/prehajala sta se več kot eno uro, toda obstala nista niti za trenutek.
x ZABAVNE IN RAZNE DKLGE KNJIGE:
Hipnot i/.em	—
I Rit i 7. orožjem
Dve salobrri: "Čarlijeva Zenitev'
in "Trije ženini" Mesija - zvezka i'od Itoliom SI. Večeru ice '.'ostrežba Uolnikom I'l-tna us in trtoreja ("miia živinoreja Trojka
Vojna 11a I ia I kanu VI zvez. ^oriovitin «*. kr. i>ešiiolka St. 17
s slikami življenje na avstrijskem »Tvoru ali smrt eesarjeviea Rudolfa
ZEMLJEVIDI:
A10-Italijanska vojna mapa Avstro-ojrrski. veliki vezan Celi svet mali
—	"o Celi svet veliki —Kvrojie vezan
Vojna stenska mapa
—M~t	Vojni atlas
—.e.O	Vojni atlas nov
—."0	Zemljeviili : Ala.. Ariz.. (*olo., —.50 c*al. itil. |H>
-—."»0	Zilružeiiili držav mali
—	r>0	Združenih držav veliki	— •—.50	Združenih drŽav stenska luapa.
<1 "JI
-.	ti,.„jri strani pa eeli svet $."..00
_Pol«'!? tu navedenih kuji^ imamo
pa še nekaj raznovrstnih istisov po en —.71 ali dva zvezka.
15© —.10
—	-jr,
—..jO
$3.00 —..'50
—.2.-1
-	.10
644 Peno avenue
^^ Pittsburgh, Pa.
Dr. L0RENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI
Moja atroka je wlravljenje akutnih Iu kroničnih l>olezni. Jss Mtn že zdravim nad ia let ter imam skufinje v vseh l»oleznih lu ker znam slovensko, zalo vas morem pojKiliioina razumeti in spoznati vašo bolojM-ii. da vas ozdravim in vrnem moč ln zdravje. Skozi 23 let s<'in pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, tla vas iioo[ioluouia ozdravim. Ne odlašajte, amiiak pridite čiin-preje.
Jaz owl ra vim zastrupljeno kri. mazulje i« lise 110 telesu, bolezni r grlu. izpadanje las, boleCine v kosteh, stare rane. živčne bolezni, oslabelost, bolezui v mehurju, ledicah. jetrah iu želodca,
rmenleo, rev mat i rem, katar, zlato žilo, navdubo itd.
"" Uradne ure so: V ponedeljkih, gredah in petkih od 9. ure zjutraj do 5. popoldan. V torkih. Četrtkih ln sobotah od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah i« do 2. ure popoldne. — Po poeti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime in naslov:
Dr. L0RENZ, 644 Peon ate., Pittsburgh, Pa.
Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko Se iz starega kraja, zato vas lažje zdravim, ker vat razumem.
Marija N'kolnjevna ji iim'la prav v hotel, je že* sedel irospod Polosov jedel.
—	Dolgo sem vaju čakal. — je rekel iiiti od nobene strani, sem prieel jesti.
—	To j.* vseeno je odvrnila žena smeje. Pa že vsaj nisi jezen.' — *aj vendar vidiš, da sem privedla gosta seboj. — Pozvoni hitro, kajti midva sva laeiia.
-— Kaj hočeš?
Kavo bom pila. Najboljšo kavo, ki jo zna pripraviti kuhar. — Servirana mora biti v skodelicah iz saškega porcelana.
Odložila .je klobuk "n rokavice ter zaploskala z rokama.
Polosov jo j*1 postrani pogledal.
Zakaj se pa že tako zgodaj klatiš okoli. Marija Nikolajevna4.'
llipolit Sidorič, to te pa popolnoma nič ne briga. — Pozvoni! Sedite gospod Dimitrij Pavlovič. — Nič za to. če ste že enkrat pili kavo. — Ce je dobra, jo človek lahko dvakrat pije. — Ah. kako prijetno je. če more človek tato zapovedovati. — Vrjemite mi. da je to moje največje veselje.
—	To se pravi, ee te hoče kdo ubogati — je zamrmral njen mož.
—	Da. če me lioee kdo poslušati. — Ravno to se mi d upa vi e. — Posebno, če me ti ubogaš, kaj ne, debelušeek? — Ah, tukaj je kava.
Razen kave je prinesel natakar na krožniku tudi gledališki o-glas. — Marija Nikolajevna ga je vzelo v roko.
—	Drama! — .ie vzkliknila presenečena — nemška drama! — fronte na katerem so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, No, slednjič je to veliko boljše kot pa nemška šaloigra.
—	Naročite mi ložo Ne. ne. ložo za tujce!
Loža za tujce je že telja.
—	Dajte torej njegovi ekscelenci deset eekinov. — Ložo moram •in vsak na e n imeti, da veste.
Natakar sp je spoštljivo priklonil.
Dimitrij Pavlovi«" ali boste šli z menoj v gledališče? — Pre prieani bodite, da so nemški igralci za nič. čisto za nie, toda šli boste vseeno, kaj ne? — Oh. kako .ste prijazni! — Ti debelušček pa ne boš šel. kaj nr "
—	Kakor hočeš, -- jo zamrmral Polosov.
—	Veš ka j, ti nikar ne pojdi. — Ti vedim zaspiš v gledališču, poleg tega pa tudi nemščtic ne razumeš. — V tem času lahko delaš kaj drnircjra. Piši našemit oskrbniku iu «ra vprašaj. kako je s kmeti. ln i udi ra« 11 mlina mu pisi. — Povej um. da jra jaz nočem prodati, da ua nočem in nočem prodati. — VidTs. kol/ko dela sem ti dala. — Ves večer boš zaposljen.__fDalje prihodnjič.)
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bol is i v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh eeuah že vračunana.
Vojni Atlas.
Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20X27, kakor zapadno fronto, Evropo, Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami, Zedinjene države z vojaškimi vežbališči ia kampami ter zastave Zaveznih držav.
Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi dr. Narodni Doni št. 107 SDPZ. v Homer City. 1'a.. v soboto dne 1. junija t. 1. ua farmi sobr. Frank Karenčaka v Holder City. Pričetek ob o. uri popoldne. Vstopnina za moške jc -51 5U;
dame proste. Tem potom vljudno vabimo vsa sosednja društva ter posamezne rojake in rojakinje i/. Homer City in Luzerne Mines ter okolice, da nas posetijo na omenjeni dan, ker je čisti dobiček namenjen za društveno blagajno. Za sveže pivo in dober prigrizek bo skrbel izvoljeni odbor.
Opomba: Na redni mesečni seji dne ."». maja sc je sklenilo, da. kateri član se ue vdeleži piknika, najsibo tukaj ali oddaljen, bo plačal v društveno blagajno +1.."»<►, 'ver ima is|o pravico, kaki.-r tukaj stanujoči.
Torej na svidenje dne 1 junija ob uri popoldne!
Krank Omejc. blagajnik.
(27 :il -o).
IŠČE SE GOZDARJE
'.a beliti, drevesa. Delo ua kon ■ rak t $-!.")<) od kvota: za dnevno lelo se plača	in slan.
Carl Mieheliteh. i'«uiip;:uy Camp. Uallstmi. I'a.
129 :{1 -5
liad Iii izvedel za naslov svojih
dveh sestričen M MU J K in TK-KKZZMK KRN KAK ter .Ml-HAKLA ORKKAR in JOlINA NAG L J č. Vsi s., doma iz Prod-dvora pri Kranju na Gorenjskem. Sest l ični sta omožeui. toda ne vem za sedanje ime Pred nedavno sta bili v Jolictu. lil. ( e kdo ve za naslov katerega zgoraj omenjenih, naj mi javi. ali naj m- pa saiini oglasijo. -Michael Naglic. 1.VJ15 Luck now Ave.. Coliinwood. Cleveland, O. (2U-3—1-G.t
ŽENITNA PONUDBA.
Zclim sc seznaniti s Slovenko v starosti od 1» do '28 let v svrho že-liitve. Lc na resne ponudbe se odgovarjat in če mogoče pošljite tudi sliko. .Jaz sem samec; dobra prilika. Pisma naslovite:
Ženin .>0, c o Glas Naroda. 82 Cortlandt Si.. New York, N. V. (28-31—5)
— je rekla natakarju. — Parketno ložo! rezervirana za gospoda mestnega ravna-
jkjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta iu skoraj vse slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane.
Vse je slikano ▼ barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga ne poide.
REMEMBER THF D&fS
mm ~~ ^ meal
TDESnff WEDNESM
s smmm
JkJLLMEASS	^^
m
OKE £fEAL 1MBWES
RAVNOKAR JE IZ&EL
NOV VOJNI ATLAS * barvah,
ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in sapadno fronto;
CENA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčev.
Sloveoic Publishing Company
82 CORTLANDT ST.,	NEW YORK.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Pitthburjfh Pa. in okolici naznanajmo, da jik bo v kratkem obiskal naš zastopnik
ROJAKI, NA&OčAJTE SB HA "GLAS NARODA' VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK ¥ SDSt DRŽAVAH.
Mr. Janko Plaiko,
ki je pooblaičen sprejemati naro6. nino sa "Glaa Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On j® pred leti že večkrat prepotoval držav«, ▼ katerih ca naii rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati ja, NAJ- da mu bodo rojaki t vseh osirih , jpomsfnli, por4mo ie, k«c ima po« f