1 Leto XV. 1 štev. IS TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Liubilana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celle. Prešernova 3 telefon 280 Maribor, petek 17. januarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleman v nnravl ali do oošti M din. Dosiavllen na - dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.40S Cena din 1*— V Tobruku 30.000 branilcev Po vesteh iz angleških virov se priprave za napad na Tobruk zaključujejo in poročevalec ameriške agencije pravi, da se bo pričel najbrže prihodnji teden — Tretja faza ofenzive bi imela za cilj Derno, vendar je tam terenski položaj zaradi hribovitosti za motorizirane čete težavnejši — Letalski napadi VESTI ANGLEŠKIH VIROV KAHIRA, 17. jan. Ass. Press. Angleške čete so v zadnjih dneh konsolidirale položaj v zasedenem ozemlju zahodno od Tobruka proti Derni. Na vsem tem ozemlju ni sedaj nobenih italijanskih čet več in tudi ne letalskih sil. Napredovanje proti zahodu pa se bo nadaljevalo najbrže šele po zavzetju obkoljenega Tobruka. Posadka v Tobruku je mnogo večja, kakor se je prvotno domnevalo in je treba računati s tem, da znaša okoli 30.000 mož. Vsi ti bodo nedvomno zajeti, kajti nobenega govora ne more biti, da bi se Italijanom posrečilo bodisi dolgo braniti Tobruk, bodisi prebiti se na zahod do Derne. Razvrstitev angleških čet okoli oblega^ nega Tobruka je v glavnem dovršena in težko topništvo nadaljuje rušenje italijanskih obrambnih postojank, zaradi tega je treba računati, da se naglo bliža trenutek splošnega angleškega napada. Med strokovnjaki in poznavalci položaja vlada prepričanje, da se bo izvršil ta napad prihodnji teden in da se bo takoj nato pričela tretja faza angleške ofenzive v Libiji, katere cilj bo po vsej priliki Derna. Vendar je treba računati s tem, da postaja teren pri Derni in od Derne dalje zaradi gorovja težavnejši za operiranje z motoriziranimi četami. BARDI JA, 17. jan. Reuter. Tobruška posadka, ki šteje po cenitvah okoli 30.000 mož, je očividno dobila nalogo, da zadrži čim delf časa britanske čete. Angleške čete se pa pripravljajo na zadnji napad. Peščeni vihar se je polegel. NAPAD NA CATANIO KAHIRA, 17. jan. CBS. Okoli 30 do 40 letal je b»k> uničenih pri nedeljskem na- padu na letališče Catania na Siciliji. Ca-tania je nemško oporišče. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 17. jan. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo iz Afrike in Sredozemlja: Kirenaika. Običajno udejstvovanje artilerije na bojišču pri Tobruku ter naših hitrih oddelkov na področju Giara-buba. Naša letala so bombardirala ceste in sovražnikove priprave jugovzhodno od Tobruka. Eno sovražnikovo letalo je pri ogledniškem poletu izven Tobruka sestre lila protiletalska artilerija kr. mornarice. Vzhodna Afrika. Nekaj nastopov artilerije na sudanskem bojišču. Naša letala so napadla pristanišče Port-Sudon. Sovražnik je izvedel letalski napad na Assab ter prizadejal manjšo škodo. Ena naših pod- mornic, ki ji poveljuje kapitan korvete Mario Špani, je torpedirala na Sredozemskem morju ponoči od 10. na 11. januar lahko sovražnikovo križarko. Druga podmornica pod poveljstvom kapitana korvete Vitoria Raccnellija je potopila na Atlantskem oceanu angleško petti-sočtottsko ladjo. V noči od 15. na 16. jan. so sovražni bombniki bombardirali Ca-tanio in povzročil! malenkostno škodo. Bilo je nekaj ubitih in ranjenih. RIM, 17. jan. CBS. italijansko vrhovno poveljstvo javlja, da se bijejo Mike v okolici oaze CHarabub. BOMBARDIRANJE MALTE MALTA, 17. januarja. Reuter. Bombardiranje Malte v sredo ni napravilo posebne škode. Mrtvih ni bilo. Letalski napadi na Anglija in Nemčijo Včeraj in ponoči je bilo izvrienih več nemških letalskih napadov na Anglijo in angleških na Nemčijo, vendar niso dosegli srditosti prejšnj h — Večjega obsega je bil le angleški napad na Wilchelmshaven VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 17. jan. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Nemško vojno letalstvo je včeraj Izvedlo ogledn»ške polete ter obmetavalo z bombami neko zavezniško vojaško taborišče ter še neki drug cilj v jugovzhodni Angliji. V noči od 15. na 16. januarja je večje število naših bombnikov kljub slabemu vremenu napadlo v zaporednih valovih v vojaškem oziru važne cilje v nekem mestu sr*dnje Anglije. Napad manjšega obsega je bil izveden na London. Na železniški postaji v DoverJu je bilo doseženih nekaj neposred nih zadetkov. Nadaljevalo se je polaganje min pred angleškimi pristanišč). Sovražnik je na nekaj krajih v severni Nemčiji metal rušilne in zažigalne bombe. V Wil-helmshavenu je izbruhnilo nekaj požarov v stanovanjskih hišah. Po zaslugi organov javne varnosti, oddelkov pomožne službe in oddelkov za pasivno zaščito, so bili požari omejeni. Tudi na pristanišče je padlo nekaj zažigalnih bomb, ki pa ni- so povzročile pomembnejše škode. V Wilhelmshavenu je bilo pri tej priliki ubitih 20 ljudi, ranjenih pa 35. BERLIN, 17. jan. CBS. Dvajset oseb je bilo ubitih in 35 ranjenih ter več hiš zažganih v Wilhelmshavenu včeraj ponoči, javlja nemško vrhovno, poveljstvo. DANAŠNJE POROČILO BERLIN, 17. jan. DNB. Nekaj angleških letal je v minili noči napadlo nemško ozemlje. V sevemozahodni Nemčiji je bilo odvrženih nekaj bomb, ki so prizadejale precej škode. Vojni ali vojnogospo-darski objekti niso bili zadeti. V nekem mestu so padle bombe na šolo. Požar, ki je nastal, je pogašen. Žrtev ni bilo. NAPADI NA ANGLIJO AMSTERDAM, 17. DNB. Britanski radio je sporočil, da je bil sinoči pozno zvečer dan dvakrat znak za alarm v Londonu. Nemška letala so se pojavila tudi nad drugimi deli Anglije. PORUŠENA MESTNA HIŠA PORTSMOUTH, 17. jan. AP. Pri zadnjem napadu na Portsmouth jc bila po- rušena do tal mestna hiša. NAPADI NA NEMČIJO LONDON, 17. jan. Reuter. Angleška letala so nocoj spet napadla dvakrat VVtthehnshaveu in sicer med 20. in 24. uro ter po 5. uri zjutraj. Požari so se videli v razdaljo 160 km. ANGLEŠKI NOČNI LOVC! LONDON, 17. jan. CBS. Angleški »nočni lovci«, poseben oddelek lovskih letal, ki nastopa proti sovražnim bombnikom ponoči, so sestrelili včeraj dva bombnika. Angleško letalstvo je povečalo število svojih »nočnih lovcev«, ki imajo tudi posebne priprave za boje ponoči. DOSEDANJE ANGLEŠKE IZGUBE KRIŽARK LONDON, 17. januarja. AP. Angleška mornarica jc izmed 64 križark, kolikor jih je imela v začetku vojne, doslej izgubila 4. To so „Effingham“, .,Calvpso“, „Curlew“ in sedaj ..Soul-hampton‘!. K CORDELL HULL zunanji minister Zedinjenih držav Wlnant veleposlanik USA v Londonu WASHINGTON, 17. jan. Reuter. Za novega veleposlanika Zednjenih držav Severne Amerike v Londonu je imenovan John Winant. SESTANKA NE BO RIM, 17. jan. CBS. Tu zanikujejo vesti, da sc pripravlja seštanek vodilnih nemških in italijanskih osebnosti. Drugi napad na »lllustrious« BERLIN, 17 jan. AP. Nemški strmo-glavski bombniki so izvršili drugi napad na 23.000 tonski angleški nosilec letal »lllustrious«, ki je bil pred dnevi v 5 in pol urnem boju z letali zadet. Po nemških vesteh je bila ladja še večkrat direktno zadeta Ena težka in dve lažji bombi sta padli direktno na krov »Illustriousa«. Matična ladja za letala se je zatekla v Malto ali pa v Alexandrijo. RIM, 17. januarja. Slcfani. Angleška admiraliteta se je malo pozno, pa vendarle odločila, priznati izgubo križarke „Southampton“. Vest o izgubi le križarke je bila prikrita najbrž samo zato, da bi se angleški narod nc razburil, ko bi zvedel v celoti za udarce vojni mornarici v Sredozemlju. Angleži pač lahko omogočijo svoje transporte skozi Sicilski preliv, toda z rizi-icom izgube svojih edinic od podmornice do linijskih ladij. Internirani francoski politiki VICHY, 17. jan. AP. Iz koncentracijskega taborišča v Auxenas so bili prepeljani v Val les Bains v departementu Ardeche naslednji politiki: bivši generalni tajnik v Bhitnovi vladi Jnies Moch, socialistični poslanec Salomon Orumbach, bančnik Paul Louis W e i i 1 e r, Raymond Pilili iph e, letalski tovarnar Marcel Bloch, bivši socialistični minister za notranje zadeve Marx Dormoy, bivši socialistični finančni in notranji minister Vincent Auriol, bivši poslanec Jacques Mountet, bivši minister za kolonije Georges Mandel, bivši češkoslovaški minister za notranje zadeve tnonsignor Š r a m e k. bivši minister za delo P o-maret in letalski konstruktor Devoi-t i n e. Za Bergonzolijem ni sledu RIM, 17. jan. ZPV. Na konferenci so« trudnikov tujih listov je bilo predstavniku italijanske vlade stavljeno vprašanje, kaj je z usodo generala Bergonzolija, bra nitelja Bardije, ki je po padcu trdnjave z motornim čolnom pobegnil proti zahodu Odgovor se je'glasil da je to stvar vojnega ministrstva. Doslej manjka vsaka Ned za slovitim generalom in ne vedo, ali je bil ranjen ali ubit, ali je pa morda le srečno pobegnil k Italijanskim četam. V novinarskih krogih menijo, da je »bar-ba elettrlca«, bivši vodja italijanskih legionarjev v Španiji, izbral rajši smrt, kakor da bi prišel v ujetništvo Angležev. USTAVLJEN PROMET NA MADŽARSKEM BUDIMPEŠTA, 17. jan. MTI. Zaradi slabega vremena, ki je nastalo po vsej državi in v zvezi z omejitvami železniškega prometa v sosednjih državah, je počenši z današnjim dnevom za tri dni ustavljen promet vseh osebnih vlakov. Mednarodni vlaki bodo vozili tudi te tri dni. NEMŠKI ŠKOF K PAPEŽU BERLIN, 17. jan CBS. Nemški katoliški knezoškof iz Ministra Clemens von Galen bo v kratkem odpotoval v Vatikan na poročanje papežu. NAPREDOVANJE ITALIJANSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA RIM, 17. jan. AP. Predsednik vlade Be-nito M-csolini je podpisal ukaz o napredovanju italijanskega prestolonaslednika v *:n armadnega generala, poveljnika zbora. Zatrjujejo, da je to najboljši demanti tujih vesti, da obstaja nesporazum med kraljevsko hišo in fašizmom. » AMERIŠKA GROŽNJA JAPONSKI TOKIO, 17. jan. CBS. Japonski listi pišejo, da je zbiranje ameriške pacifiške mornarice v okolici Havajskega otočja vgrožnja in pretnja« Japonski. Konec ameriške nevtralnosti , ma na Apeninskem otoku, in dd poUm 'premaga še Nemčijo. Tega Anglija v še. j stih mececih ne more doseči. Zaraui te. Iga je bolj verjetno, če se držimo izjav Tolmačenje zadnjega Hužiovega govora v kongresu - Soj serije v kongresu le osoofea.' meH" p^dia!'** ^ stilih, ne več o pomoč* Angliji — Predlogi uglednih osebnosti — Gradnja 400 maiih vojnih tadij — Vo ska bo štela že »etos 1,515.468 mož . zmagala. \VASHINGTON, 17. jan. Reuter. Izjave vladnih organov pred zunanjepolitičnim odborom jasno. kažejo, da skušajo govorniki prikazati nujnost utemeljitve pomoči Veliki Britaniji. Cilji zakona o posojanju vojnega materiala se sploh ne kritizirajo. Kritiki je izpostavljen le pooblastilni zakonski predlog, ki daje eni sami osebi, predsedniku Rooseveltu dalj-riosežna polnomočja. Vsi komentarji se strinjajo v tem, da pomenijo izjave Cor- j problemov USA. della Hulia konec ameriške nevtralnosti in da so USA, čeprav niso v vojni, za-\ zele do nje določeno stališče, ki pa je v nasprotju z zahtevami mednarodnega prava. Neka zelo ugledna osebnost je k Hullovetnu govoru pripomnila: »Bilo je treba biti v istem prostoru, da se prepričaš, s kako globokim prepričanjem je Muli govoril.« Predstavniki tiska so pri-Ijomnili, da so mnogi izmed njih poslušali pred zunanjepolitičnim odborom Hulla, ko je že pred tremi leti napovedal sedanje dogodke. Izjava vojnega ministra Strniščna se smatra za zelo važno, ker je član republikanske stranke v Rooseveltovi vladi in more vplivati na gotove sekcije stranke. BERLIN, 17. jan DNB. »Nemška diplomatska politična korespondenca« smatra Hullov govor za smel poizkus, opravičiti svojem stališču k ameriški pomoči Veliki Britaniji. WASHINGTON, 17. jan. DNB Predsednik Roosevelt je razpravljal z bivšim poslanikom USA v Londonu, Kennedyjem tudi o novem predstavniku VVashingtona v angleški prestolnici. Kennedy je predsedniku razložil vsebino govora, ki ga bo po radiu naslovil na javnost ter zavzel v njem svoje stališče do zunanjepolitičnih \VASH1NGT0N, 17. jan. DNB. Predsednik Roosevelt je sklical včeraj na izredno važno konferenco ministra vojske S t i m s o n a, ministra za mornarico K n o x a ter šefa ameriškega generalnega mehiške republike Padilla je izjavil, ds bi štaba. O vsebini konference ni bil objav- , pomenif vsak napad na katerokoli ame- ljen noben uradni komunike. Vojno mini- j riško državo napad tudi na Mehiko, k? bi Meh ka be branfia Amer,ko NEW YORK, 17. jan. Havas. Prez dent strsvo je le sporočilo, da bo v Montrealu skupna konferenca ameriškega in kanadskega obrambnega odbora. Zbiranje Nemcev na Sicilij v tem primeru avtomatično vstopila v vojno za obrambo celotne celine. Pakt med Boffiv^o m Čilom 4 LONDON, 17. jan ZPV. Kakor poročajo angleški listi, je postala Sicilija glavno oporišče nemške vojske, zlasti letalstva na Sredozemlju. Skoraj vse bojne sile Nemčije, ki prihajajo v Italijo, se zbirajo na Siciliji, iz katere ustvarjajo močno utrjeno bazo za vse nadaljnje vojne operacije. Zaenkrat bodo Nemci vodili pred vsem letalsko napadalno vojno proti angleški vojni mornarici na Sredozemlju, ni LA PAZ, 17. jan. DNB. Pakt o nenapadanju, ki sta ga podpisati čile in Bolivija, pa izključeno, da bodo za pozneje pri- odiranja v g po dan^j«n_sestanku_ve_č konferenc vsakega posebej zavzeti z napadom na •> Ugibati a okoli Romunije BERN, 17 jan. ZPV. Ugibanja okoli »ni strani, za ureditev romunsko-madžar obiska generala Antonesča v Nemčiji se. kakor poročajo švičarski listi iz Berlina, še vedno nadaljujejo. Dočini trdijo nekateri. da je romunski vodja države že bi! v Nemčiji in sc je v Fuschln sešel s von Ribbentropom, pravijo drugi, da bo šele prišel, tretji pa zopet zatrjujejo, da v Nemčijo sploh ne pride Antonescu, ampak podpredsednik vlade Horia Sima. Na uradnem mestu o vsem tem molče in ni mogoče dobiti nobenih informacij. Tudi ni mogoče izvedeti ničesar iz ozadja vseh teh govoric o potovanju Antonesča ali Sime v Nemčijo. Mogoča so le ugibanja. Najbolj verjetno je. da gre za ureditev notraniih razmer v sami Romuniji na BAZA NA PARACELSUSlj ŠANGHAJ, 17. jan. Tass. Na otočju Paracelsusa, južno ocl otoka Hajnana in vzhodno od francoske Indokine, so Ja. ponči zgradili več letališč, ki lahko sprejmejo v svoje hangarje 300 letal. V FRANCIJI JE ŠE 15.000 ŠPANSKIH BEGUNCEV skih odnfšajev pa na drugi strani. V NEW YORK, 17. jan. Tass. Po pisanju Berlinu r.e prikrivajo, da so razmere v »New York Timesov« biva v neokupiran: Romuniji zelo napete in da postaja raz-- Franciji še 15.000 Špancev, ki so odklonili ior med legionarji in sedanjo vlado ve-[vrnitev v domovino pod sedanjim reži dno večji. Tudi agitacija proti Madžarski mom. Vlada v Vichyju je dovolila tem stalno narašča, kar povzroča, da ni mo- beguncem, da se preselijo v Meh:ko. Ker bodo še v IN goče upostaviti .med Bukarešto in Bu- (primanjkuje transportnih ladij, diiupsšto tlstaga razmerja, ki bi bilo potrebno že z ozirom na to, da sta tako Madžarska kakor Roumnija včlanjeni v sistemu osi. Ni: manjkajo pa nazadnje tudi glasovi, ki govore o obširnejših ciljih ostali španski Franciji. SPORAZUM CUNGKING begunci zaenkrat MEI) KITAJSKO BIRMO 17. januarja. DNB. v kolikor prihaja v poštev kot del načrtov sedanje vojne. Odnosa i med Frasid o in Nemčijo BERN, 17. jan. ZPV. Po informacijah ko prej na stališču, da mora ostati pod- iz Vichyja, je treba pričakovati v prihod, njih dneh pospešitev razčiščevanja odno. šajev med Nemčijo in Francijo, a govori se tudi o direktnih pogajanjih med Francijo in ltal'jo, posebno v zvezi s potovanjem kardinala Geriierja v Rim. Kakor se zdi, je razmerje ,med Vichyjem in Berlinom ostalo po zadnjih sestankih in po izločitvi Lavala nespremenjeno, to se pravi nerazčiščeno. Francoska vlada stoji slej laga za te odnošaje besedilo pogodbe o premirju, a tudi v-Berlinu se na uradnem mestu, kadar se časnikarji za to zanimajo, sklicujejo na besedilo omenjene pogodbe. Sedaj pa se zatrjuje, da je ali šele bo Nemčija zahtevala s strani Vichyja neke koncesije. Kakšnega značaja naj bi bile, ni znano, domnevajo pa, da gre za po. morska in letalska oporišča na francoskcm in francoskem kolonialnem ozemlju. Odločala bodo prihodnji meseci BERLIN, 17. jan. ZPV.' Med drugimi nemškimi listi, ki razpravljajo o sedanjem vojnem položaju, je posebno zanimiv članek, ki je izšel v »Frankfurter Zeitung«. List odgovarja na izjavo War. da Pricea, ki je dejal, da bo prihodnjin šest mesecev odločilnih za angleško zmago ali poraz. List pravi, da je popolnoma izključeno, da bi Anglija v prihodnjih 6 mesecih mogla zmagati. Tudi največji an. gleški optimisti si ne upajo misliti, da bi se Angliji posrečilo vreči Nemčijo z nega današnjega vojaškega z ozirom na celotni problem jugovzhoda, j Včeraj je dospela v Čungking neka delegacija iz Burme, ki je takoj po prihodu v navzočnosti brilskega poslanika obiskala ministra za trgovino in promet. Med Burmo in Kitajsko bu sklenjen nov trgovinski sporazum. »MENDOZA« V BRAZILIJI RIO DE JANEIRO, 17. jan. AP. Francoma ladja; »Mendoza« se je zasidrala v pristanišču Rio Grande do Sul. Pred luko jo čaka neika velika angleška pomožna križarka, ki je verjetno »Asturias«. PORTO ALGERO, 17. jan. Reuter. Fran coski parnik »Mendoza« se bliža luki Rso Grande. Stalno ga spremlja v bližini in preganja angleška pomožna križarka »Asturia«. »Mendoza« je zapustila Porto del Este v sredo in se skuša prebiti skozi angleško blokado. VDANOSTNA BRZOJAVKA MUSSOLINI. JU V ABESINIJI RIM, 17. jan. Stefani. Mussolini je sprejel iz Addis Abebe brzojavko inšpektorja fašistične stranke, ki mu v imenu 1500 rezervnih častnikov in borcev-vete-ranov iz abesinske in španske državljanske vojne izraža zvestobo s prisego, da hočejo vedno služiti domovini in idealom fašizma. naredi Anglija proti Italiji v 6 mesecih? Morda so v Angliji ljudje, ki računajo, da bo v Italiji v 6 mesecih prišlo do zloma, pravi list, ter dodaja pripombo, d? italijanska zaveznica ne bo zamerila, če člankar čisto teoretično tudi to možnost jemlje v poštev. Da, toda še vedno osane Nemčija, ki jo je treba premagati. Italijani bodo verjetno postavljeni pred hude na. 'oge. Toda pot do zmage ni dolga. Mor. da bodo Angleži napadli tudi drugi del nje. Libije? Morda tudi Vzhodno Afriko? Mor- položaja v | da na obeh krajih hkrati? Toda, naj še pogubo Mogoče je, pravi list, da bodo /godi kar hoče, naj Angleži dosežejo tudi Angleži zmetali na Nemčijo več bom!' j -njvečjo zmago, Angleži vedo, da v Sre-toda v teh 6 mesecih ameriška pomoč ti dozemlju ne bo odločitve, da bo odločitev bo prišla dO veljave. Morda Anglija misli, j nasprotno, na zahodu, in da Anglija še BORZA. — Curih, 17. jan. D e v t s c : Beograd 10, Pariš 8.45, London 16.12 , Newyork 4.31, Milan 21.75, Berlin 172.50, Sofija 4.25, Budimpešta 85, Bukarešta 2.13 Mariborska napoved: Oblačno in megleno vreme. Včeraj je bila maksimalna temperatura, --7.6, danes minimalna —8.4 opoldne —5. Višina snega od včeraj do danes 9 cm. Višina snega je sedaj skupno :r-' £*5 se ji vedno preostaja naloga, čeprav bi Italija '31 eni. Količina vode od razstdpljeneg.i n--a»! Katco? Kal m lahko 1 Irgubila A fr-ko. da io oremasra tudi do. |snega je 8.7. m* Negrinova vlada je bila na ruski črti »buržujske demokracije«, vendar je bila obdolžena za vsak masaker in za vsako razglasitev, ki se je izvršila. Rusija je le ta 1936 tudi začela izgubljati kasto. Velika čistka se je začela in »najdemokra-tičnejša država na svetu« je delala najbolj nedemokratičen kratek proces nad svojimi nasprotniki. Ta položaj je bil kakor nalašč ugoden ./.a antikoniin terne države ter je prepričal marsikaterega popolnoma iskrenega človeka o tem, da se Nemčija in Italija borite za zahodno civilizacijo. Drugi, ki niso šli tako daleč, so govorili, da bi bilo za Zahod najboljše, če bi se spopadli Nemčija in Rusjja, Rusija je upravičeno postala pozorna na ravnodušnost, s katero je zahodni svet govoril o nemškem prediranju na Vzhod. Leti 1937 in 1938 sta postali zelo težki za Kremelj. Nemško-japonski pakt novembra 1936 se je 1937 razširil še t;a Italijo. Antikomunistične sile so konsolidirale zavezništvo, med tem pa je protifašistična fronta postajala vedno slabej-ša. Radikalska vlada je zamenjala ljudsko fronto v Franciji. Rusija je na tihem začela likvidirati svojo pomoč Španiji. Na Kitajskem, kjer je politika ljudske fronte ustavila državljansko vojno med Cang-kajškom in komunisti leta 1936 in omogočila, da so se Kitajci zedinjeni uprli japonskemu napadu, so se bitke ntzvi-jale slabo za ruske zaveznike. ČEŠKOSLOVAŠKA KRIZA Češkoslovaška kriza je bila vrhunec tega poslabšanega položaja. Češkoslovaška država je imela pakte o medsebojni pomoči s Francijo in Rusijo. Češke ^ore so bile s svojimi moderniziranimi obrambnimi napravami po vsem svetu znane kot trdnjava, ki je bila na poti nadaljnjemu nemškemu prediranju na vzhod. Sposobnost Francije, da si ohrani še količkaj vpliva vzhodno od Švice in da se bori proti nemški hegemoniji v vzhodni Evropi, je bila zavisna od njene volje, ohraniti Češkoslovaški samostojnost. V teli mesecih je bilo opaziti v Nemčiji porast propagande za Ukrajino. Ideja, da se ustvari pod nemško kontrolo marionetna ukrajinska država, ki bi imeia 40,000.000 prebivalcev ter bi se širila od Kavkaza pa do Karpatov, je bila javno propagirana v Berlinu, če bi se torej Rusija ho‘.ela otresti te grožnje, ki je pretila, da ji odvzame ozemlje v njenem osrčju, je bilo V njenprn interesu, da bojuje boj na Češkem: toda sama ga ni mogla bojevati. Vse je bilo zavisno od volje Zahoda, ki fiaj bi sodeloval pri obrambi Češkoslovaške. Ko pa je v juliju in avgustu 1938 kriza prišla do vrhunca, nista bili zahodni demokraciji voljni prijeti za orožje. Razdelitev Češkoslovaške je bila dekre-tirana v Monakovem na konferenci med Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo in Italijo. Rusija, zaveznik Francije in garant Češkoslovaške, ni bila niti povabljena. Politika sodelovanja z Zahodom je doživela popoln bankrot. OSAMLJENOST V jeseni leta 1938 se je znašla Rusija v izredni nevarnosti. Hitlerjeve r.avnere v teli mesecih je najbolje označil francoski veleposlanik v Berlinu Coulondre: • Nemčija bo postala gospodar srednje Evrope s tem. da bo izpremenila Češkoslovaško in Madžarsko v vazalni državi, nato pa ustanovila Veliko Ukrajino pod nemškim protektoratom.« Rusija sedaj ni imela zaveznikov. Francija, vtopljena v sramoti in apatiji, je bila pripravljena, da v osebi Georgesa Bonneta abdicira svoj vpliv v vzhodni Evropi ter da pristane na besede Ribbentropove, da je pakt z Rusijo bil samo še »ostanek versailleske politike obkroževanja«. V Angliji pa je še vedno prevladovalo pomirljivo imšljenje. da želi Hitler imeti samo Nemce v svoji državi in da je »mir pred vrati«. RusMa m mogla veliko storiti, V decembru se je Kovoršk), da je predložila približanje Poljski. V januarju 1939 je nostak) znano, d?1 se je 'začela približevati Berlinu. V stvari ni bilo ničesar novega v ten" razvoki. Važno je priklicati v spomin, d? ?e bila politik# sode’ovania z Zahodom samo začasna, Tudi ni bila edina pokt!-ka. Čenrav so se bili ua:hu>ši besedni boi: med nemško in sovjetsko v'ado. so b;’ se vedno vzdrževani diplomatski odm Saji, dajana posojila, izmenjavann b’a"r (Dalje) Nemčija se pripravlja za nov udarec nasprotn „Angli e ni tako lahko zgrabiti* posebno ne, si zadat odloč ini udarec — V Pcritancv;,« n rea lugovthodu Evrope ;e še dal e zago*ovlfen m*: ’ — Tehtne arva dr. lurifa Krneviča Dr. Jurij I< rujevi č. glavni tajnik HSS, je v »Seljačkem Domu« napisal med drugim tudi naslednje zanimive misli: Pripravljajo se veliki mednarodni dogodki. Po vesteh iz obeh vojskujočih se taborov lahko postanejo ti dogodki pomembne važnosti v sedanji vojni. Oba tabora se pripravljata nanje. Anglija dobiva veliko pomoč od svojega, po svetu raztresenega cesarstva in od USA. Vrednost pomoči imperija se je poka-zala najbolje v Egiptu in na Bližnjem vzhodu sploh. Tu se je Angležem s pomočjo prekomorskih dežel posrečilo, organizirati močno, vojaško pripravljeno in dobro organizirano vojsko, s pomočjo katere so dosegli vidne uspehe. Nič manjša od pomoči, ki jo dobiva Anglija iz do- j zavedajo tako v Rimu, kakor v Berlinu, minionov v Egipt, je ona iz Kanade na- j Posebno Nemčija, ki je po svoji opremi ravnost na Velikobritanske otoke. ; prva vojaška sila sveta, ki razpolaga s Še večjega pomena je pomoč Angliji iz USA. Zedinjene države Sev. Amerike so po moči svojega prebivalstva, po pri-rednem bogastvu in naprednem gospodarstvu tako močne, da jih je smatrati za svet zase. In prav zadnji čas poveča-vajo te svoje podpiranje Anglije tako, da smatrata to Nemčija in Italija za kršitev nevtralnosti, celo za odkrito vojno proti njima. Po vesteh iz Amerike bo dobil Roosevelt široka pooblastila. Tako bo pooblaščen porabiti za vojno prizvodnjo ne le 1000 milijard din, nego tudi organizi rati vso ameriško industrijo v vojne namene. Listi pišejo, da bodo USA igrale v teku šestih mesecev, če bo do tedaj Anglija izdržala, odločilno vlogo v sedanji vojni Važnost takšnega razvoja položaja se Sodelovan~e Hrvatov in Slovencev Slovenci so zgodaj izgubili svojo samostojnost in politično svobodo. Hrvati so pa ohranili pravno, deloma tudi stvarno kontinuiteto svoje državnosti. Slovenci so integralni zahodnjaki. Hrvati žive na meji med zahodom in vzhodom. Slovenci so vsaj zadnjih 250 let uživali mir, tudi prej niso imeli skupne meje s Turki, Hrvati so pa bili pod silo razmer nad pol tisočletja pod orožjem. Slovenska nacionalna borba je izrazito »realistična«. Slovenci cenijo kompromis in taktiko mnogo bolj nego programe. Hrvati so nasprotno tipično pravni narod, ki se že stoletja bori za svoje pravice in svobodo. Njih program je vedno ■vmHmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmm Kmetstvo in totalitarni režimi V totalitarnih državah je skrb za kmete omejena na majhno število veleposestnikov, dočim so široki kmečki sloji brez zaščite. Na ta način se kljub poudarkom edinstva zaostrujejo spori na vasi, ker se od kmetov oddvaja novo kmečko plemstvo, ki se s nasilnimi ukrepi in na škodo ostalih kmetov dviga tako ekonomsko, kakor družabno in pravno, s posebnimi davčnimi olajšavami in kreditnimi pooblastili. Ostali kmetje ostanejo navadni poljedelci in brez zaščite. Totalitarizem je dejansko novo zasuž-nievanie kmeta, ki ni prišlo v demokratskih državah do tolikšnega izraza. Totalitarizem je direktno naperjen proti kmetu, krepi le kapitalistični element v noljedelstvu ter podrejuje široke kmečke sloje veleposestnikom. Čeprav je bi- demokracija doslej kmetu tudi mačeha, vendar nudi le ona možnost, da po kmečkih pihan 'ih doseže v njej svoje 'travice. (»Zemljoradnik«), totalitaren, njih borba načelna. Ne žele kompromisa, niti visoke diplomacije. Hrvati in Slovenci bi tedaj morali iti skupaj. Spoštovati bi morali med seboj svojo individualnost, nastopati solidarno, da se izpopolnjujejo in da si pomagajo. Da se eden od drugih uče in da branijo isti kulturni in socialni ideal. Slovenci bi imeli od tega več, nego so dobili po metodi političnega realizma in kompromisa, ugotavlja sarajevski »Katolički Tjednik«.. Knez namestnik Pavle je sprejel v avdienco predsednika vlade Cvetkoviča, ki je imel v teku včerajšnjega dne sestanek tudi z dr. Mačkom in dr. Čubrilovi-čem. Ožjo konferenco so imeli prvaki SDS. Z ministrom dr. Budisavljevičem se je sestal tudi dr. Fran Kulovec. Slednji je imel daljši posvet še s predsednikom izvršnega odbora SDS, senatorjem Viider-jem. Zadušnice za pok. dr. Korošcem v Beogradu se je mimo zastopnika kralja udeležila velika množica ministrov, diplomatov, vojaških dostojanstvenikov in drugih odličnikov prestolnice. SDS sta zastopa’a predsednik minister dr. Budi-savljevič in senator Vilder. silno suhozemno in letalsko vojsko, no gleda mirno na tok dogodkov. Pripravlja se, kakor lani ob tem času, za nov velik udarec. Lani je s svojini udarcem zadela Norveško, Holandsko, Belgijo in Francijo, letos hoče Anglijo. Kje bo prišlo do tega sunka in kakšen bo, ve le nemško vrhovno poveljstvo. V božičnih iti novoletnih izjavah nemških veljakov smo slišali upanja, da bo udarec uspešno, končan za rajh. Toda, Anglije ni tako lahko zgrabiti, posebno ne zadati ji odločilen udarec. S svojo silo je raztresena po vsem svetu, pa tudi sama matica v Evropi ni dosegljiva za evropske sile, Kdor hoče v Anglijo, mora preiti morje, ki ga brani angleška mornarica. Angleži pa imajo prvo mornarico na Svetu. Lahko je doseči Anglijo /iz zraka. Zadnje čase smo priče strahovitih nemških napadov Uničene so cele četrti mest, razdejane mnoge industrije in pristaniške naprave. Toda, Angleži niso južnjaki. Hladen, severni narod so, ki je vzdržal vse strahote zračne invazije, ki ni zapustil Svojih domačij tudi po najstrašnejših nočeh. Ves otok je utrjen, za trdnjavami stoji nekoliko milijonov vojakov. Listi pišejo, da se lahko vojska konča samo z zavzetjem Anglije in da nemški vdor v Veliko Britanijo lahko vsak čas nastopi. Kje, kako in na kolikih krajih hoče Nemčija zadati Angliji udarec, ne vemo. Eno dejstvo je, ki je pri tem za nas posebne važnosti: mednarodna pozornost je spet obrnjena na podonavsko in južnovzhodno Evropo. In to iz dveh razlogov. Prvič, ker so močni oddelki nemške vojske prepeljani preko Madžarske v Romunijo, drugič ker se poraja živahna diplomatska aktivnost med Nemčijo in Bolgarijo. To dvoje je dejstvo, da zdaj tudi. Nemčija sodeluje v boju proti Angliji na Sredozemskem morju. Nemška vojska naj bi preko Romun5je in Bolgarije pojačala to najnovejšo nemško delavnost. Zadnje vesti poročajo, da zdaj ni nevarnosti, da bi v tem delu Evrope do-š!o do vojnah zapletljajev. Izjave Sofije, Moskve in Berlina to potrrujejo, vznemirjenost zadnjih dni je potihnila. Zanimanje za Podonavje in jmrovzliod Evrope popušča, kar pomeni, da je tu mir še dalje ohranjen. In to je za nas najvažnejši mednarodni po’H?čni dogodek. Sposobnosti Havanskih bo*nih leta! Letalski strokovnjak, sotrudnik londonskih »Timesov« piše »Italijanska letala in piloti niso dorasli angleškim. Italijanski aparati niso dobri, kakor se. je prvotno sodilo. Piloti nimajo zadostne osnovne izobrazbe, s katero razpolagajo angleški letalci. Izvrstna so italijanska lovska letala, zelo primerna za manevriranje, le hitrost jim je relativno majhna, oborožitev še slabša. Italijanski bombniki so premalo okretni in počasni. To se je posebno po- kazalo v goratem ozemlju albansko-grške ga bojišča, ko so bili italijanski bombniki zelo izpostavljeni napadom iz zraka in kopna. Italijani so mnogo nad vložiii v svojo znamko lovskega letala »Fiat CR r32«. Pokazalo se je pa, da ti lovci ne morejo tekmovati z angleškimi. Kar se tiče letal znamke »Caproni 133« in »Savoia Maketi 79« so to trimotorni bombniki, ki imajo nedostatke v forsiranem poletu,« zaključuje strokovnjak svoj članek. Kultura Januarska številka »Sodobnosti •II V deveto leto svojega obstoja vstopa re- [ vija »Sodobnost«, pri kateri sodeluje največ | marksistično usmerjenih literatov in mladih socioloških publicistov. Prežihov Voranc opisuje svoje doživljaje na pariški prefekturi, ko je bil prisiljen, da se javi kot politični emigrant. L. M. Škerjanc objavlja razpravo o glasbenih zadevah pod naslovom »Vrednotenja«. Miško Kranjec lepo opisuje čustveno in tudi realistično stran »žene, ki je varala moža«. A.* Poljanec začenja razpravo »O realizmu in literaturi«, ki ga seveda meri po svojem edinem zveličavnem merilu ter ne dopušča izven marksističnih tez nobenih drugih ugovorov. A. Ribič objavlja odlomek iz romana »Verona«, Igo Gruden je spesnil »Posmrtni-co« prof |anezu Plečniku in zbadljivko o •'Polnokrvnem liriku«. V političnem obzorniku sodeluje to pot ^iks, ki razlaga »nove vidike sedanje imperialistične vojne« Pri teh razlaganjih, ki imn-o pečat avtoritete našega marksista, ki hoče neti pogled za kulise uradne marksistične 'olitike. naidemo marsikaj, česar pred enim 'toni še nismo slišali. Ha trovori seveda zvi- 'ka tudi o takih stvareh, kakor so n. pr. ko-'inialno ^np^^irstvo. o k*<‘riška Hniia — pa čenrav nas uči vsa zgodovina in sedanjost, da USA ne le ir niso hotele kolonij, ampak so celo odklanjale mandate — je razumljivo, kajti to se sklada z načelom, da namen posvečuje sredstva. Lahko je seveda /. demao;o?rijo konstatirati, da je povsod »vedno večji odpor širokih delovnih množic proti vojni«; težje je reči: kdo pa je kriv, da so se razmere v toliko poslabšale? Kdo je kriv za vojno? Ali ni mogoče kriv tisti, ki pravi, da je nevtralen, obenem pa si zadovoljno mane roke, češ: »čim dalje bo vojna trajala, tem boljše za mene!« Ali tudi mi Slovenci lahko tako rečemo? Torej mora logično »vedno večji odpor delovnih množic« iti predvsem proti tistemu, ki bi moral, pa noče, vojne končati I Andrej Beličan napada v »Tragiki demokratične metafizike« demokracijo, ki jo tudi izrecno imenuje liberalno. Pri tem seveda dosledno in po načrtu meša tehniko z načeli. Spada seveda v vrsto Hudi. ki so svoj čas na ves glas hvalili demokracijo, pntem pa ie nenadoma postala »plutokratska«. Pri tem se tako usmerieni Hudie niti ne zavedaio, da uDorabPaio narodno-socialistično frazeologijo. Naiznačilnptše ie. da hočeio dati demokraciji nridevek »liberalna«, »liudska« ali »prava* lasno ie. da tisti, ki hoče danes še isHti demokracijo z. liberalizmom, ni prilateli svobodi1 ter si ?p|i rtiHoturo. K temu pa samo še: »Chacun a son gouf.« Pri različnih marksističnih sestavkih opažamo že dalje časa smer, ki bi jo v Sovjetski zvezi najostreje pobijali. Iz različnih ruskih filmov vidimo hvalevreden poizkus dvigniti disciplino in avtoriteto. Pri nas vprav narobe: celo take literarne avtoritete kakor je prof. Prijatelj so se lotili z neodgovorno in deloma celo falsifikatorsko polemiko. Seveda zato, ker ne poje v en rog. A. Gradnik je lepo prevedel Angiola Poliziana: »Vodnika zopet vidiš tam ovčic, ko svoji čredi je odprl ograje, kako slede potem mu na vsak klic čez polja ravna in zelene gaje.« Da pa bo stvar verjetnejša, citirajmo Roso Luxemburg, ki je 1. 1919. pisala iz ječe: »Bre/. parlamentarnih volitev, brez svobode tiska in sestajanja, brez svobodnega boja in javnega mišljenja, izumira življenje v vsaki državni organizaciji, v kateri potem samo birokracija ostane aktivni element. Javno življenje polagoma zaspi: nekoliko strankinih voditeljev z neverietno energijo in neomejeno oblastjo vodi in vlada Elita delavskega razreda se od časa do časa pokliče na sestanke, na katerih odobrava govore svojih voditeliev in soglasno sprejema predložene resoluciie. To ni "diktatura proletariata, temveč maihne skupine politikov.« — Tega pa ta »maihna skupina oolitikov« seveda nikoli ne bo povedala našemu narodu! V gospodarskem pregledu opisuje A. Kraten »Primer indns+riiske kombinacije na slovenskih tleli«. V Kroniki na obračimava A. N. — očividno konkurent dr Schmidta — o »Inteligentnostnem testu pri Slovencih«. b. Gosooaatske vesti Drobne «otf>ce Album vsega našega gospodarstva Gospodarskemu odboru bi bili podrejeni posebni gospodarski svetovalci. Delokrog teh svetovalcev bi bil razdeljen tako, da bi sleherni delec naše zemlje predstavljal objekt opazovanja, studira-uja m analiziranja. Vsak ekonomski svet bi bil sestavljen od več svetovalcev, kar bi bilo seveda odvisno od,teritorialne velikosti, t. j. od obsega njegovega delokroga. Dolžnosti ekonomskega svetovalca bi bile v glavnem: 1. Vsestransko opazovanje in analiziranje posameznih gospodarskih panog. 2. Detajlno preštudiran je vseh prirod-iiih in ostalih pogojev za eventualni razvoj posameznih gospodarskih panog, in to tako onih, ki se le deloma izkoriščajo, kakor tudi onih. ki se sploh ne izkoriščajo. 3. Izdelava kalkulacij za izkoriščanje onih surovin, ki se ne izkoriščajo, a je njihova rentabilnost zasigurana z dobro kvaliteto. V.tem oziru svetovalec s posebnim poročilom obvešča ekonomski odbor v Ljubljani. V poročilu navaja vse, kar daje njegovemu predlogu konkret- ALBIN RALCA nost m možnost ostvaritve. Obenem bi njegova kalkulacija služila ekonomskemu odboru kot baza, na podlagi katere bi se zgradil že omenjeni načrt. 4. Ocenitev vseh fiskalnih dohodkov in primerjanje istih z dobički in z ozirom na niihovo rentabilnost. V kolikor bi se ugotovilo, da so prevelik balast za kako gospodarsko panogo (na pr. za obrt in industrijo. panogi, ki sta največjega pomena za našo bodočo ekonomsko stabilizacijo) bi v utemeljenem poročilu stavil sam predlog za reformo posameznih davčnih obremenitev. Razen teli je še cela serija dolžnosti, ki jih mora izvrševati vsak svetovalec, da bi se z eventualni načrtom dosegla evolucija ne samo na gospodarskem, temveč tudi na kulturnerr in nacionalnem področju. Ekonomski odbor sestavlja na podlag dobljenih poročil objektivno sliko — a • bum našega gospodarstva. Na podlag piedlogov. ki jih na ta način dobi :>d vseh svojih svetovalcev sestavlja seh giadivo, iz katerega bo črpal po vs^ stranskem in temeljitem študiju vse, k a* je po analizi rezumirano kot ekonomičnr ivi rentabilno, kar bi bilo seveda potrebno načrtno dvigniti na višji nivo, iz katerega bi rezultiral visok življenjski standard. KONEC. Ministrstvo za ljudsko prehrano Po vesteh iz Beograda bomo po rekonstrukciji vlade dobili tudi ministrstvo za prehrano. Naloga novega ministrstva bi bila organizirati prehrano v državi sporazumno z zastopniki banovine Hr-vatske. Novo ministrstvo bi naj osredotočilo vse delo za preskrbo prehrane v državi v svojih rokah ter skrbelo z od- ločnejšo akcijo, da bi bili rezultati boljši kot doslej. V novo ministrstvo bi bilo vključeno tudi ravnateljstvo za proučevanje in organizacijo poljedelstva v svr-ho prehrane Kot najverjetnejši kandida' za ministra ljudske prehrane se smatra dr. Mica Protič, sin pok. Stojana Pro-tiča. Petletni načrt za pospeševanje poljedelstva je izdelalo kmetijsko ministrstvo. Za njegovo izvedbo je potrebna vsota 1800 milijonov din, ki bi jo dobili deloma od dohodkov, pri izvozu in prometu poljedelskih proizvodov preko »Prizada« in ravnateljstva za zunanjo trgovino, deloma pa s pomočjo posebnega posojila. To po-sjilo bi bilo zaključeno v višini 1 milijarde din. Pregled davčnih dohodkov Pregled dohodkov države pri posameznih vrstah davkov v prvih 8. mesecih proračunskega leta 1940-41 zaznamuje sledeče zanimive številke: splošni neposredni davki so dali 1.120,563.200.13 din. posredni davki 941,151.018.97 din, izredni davki pa 91,167.457.8-1 din. Od posrednih davkov odpade na trošarino 817,337.(519.73 din, pristojbine 1.029,707.680.15 din. carine 757,360.800.10 din. Dohodek na monopolih je bil 1.810,823.128.68 din. g Preračun kmetijske zbornice zu I. ttl 11 je odobren ter znaša 1,102.000 din. Zbornični člaui, IkkIo plačevali letos posebno 5 odsl. doklado na zemljarino. g Za izenačenje delovnih pogojev, davčnih bremen itd. trgovstva na področju banovine Hrvatske in v ostali državi se je zavzemala zagrebška Trgovska zbornica na svoji zadnji plenarni seji. g Uvoz premoga, koksov in briketov je s posebno naredilo postavljen pod kontrolo ravnateljstva za zunanjo trgovino. Uvozniki morajo biti registrirani, to pa so lahko le če dokažejo, da so v zadnjih dveh letih uvozili vsaj 500 ton premoga, koksa in briketov uu leto. Uvoznik mora položiti kavjeijo 100.000 dni. zadruga pa 25.(XXI din. J, Uvoz tehničnih maščob, rastlinskega m živalskega izvora, kopre, kalofoniji* in voskov bo urejen s posebno naredbo o kontroli, ki je izšla v »Službenih no vin ah" ler stopi v veljavo 30 dni po objavi. Uvažati smejo samo registrirani uvozniki, ki izpolnijo predpisane pogoje. g Svet za zunanjo trgovino je imel sejo, na kateri so razpravljali o ustanovitvi uvoznih skupnosti,' določili načrt za razdelitev rud ter za izvoz v prvih štirih mesecih 1. 1. Obravnavali so tudi dosežene rezultate pri pogajanjih z Nemčijo. Sklenjeno je bilo, da bo 7. in 8. lebr. v Beogradu zborovanje vseh gospodarskih ustanov ,ki bodo skupno s svetom proučile gospodarski položaj v državi. g 5 milijonov kg rib je dal letno lov na morske ribe v naši državi. L. 1922 je vrgel samo še 2 milijona, I. 1939 pa 3 milijone kg rib. Pač pa je padla industrija ribjih konserv. Prej smo imeli 25 tovarn, sedaj pa imamo samo še 12. g Nova tekstilna delniška družba se je ustanovila v Beogradu s kapitalom 2 milijona din. To je ..Jagodinska tekstilna industrija", ki bo zgradila tvornico v ,la-dini. g Statistika naše trgovske mornariee izkazuje po stanju 1 jan. 19-10 31 podjetij, ki so imela 79 ladij za dolgo plovbo, tl velikih in 92 malih ladij obalne plovbe, torej skupno 185 ladij. Skupna bruto-tona-ža je bila 393.449, tara 239.410. nosilnost 596,655. g Sporazum med turškimi in jugoslovanskimi želez., da se prevozni stroški za blago iz Jugoslavije plačajo do jugoslov. meje v Jugoslaviji, stroški pa, ki odpadejo ha bolgarske, grške, francoske in turške proge pa se pošljejo prevzemniku v Turčijo. Za blago iz Turčije v Jugoslavijo pa sc plačujejo prevozni stroški do turške meje v Turčiji, oni pa, ki odpadejo na francoske, grške, bolgarske in jugoslovanske proge pa se pošiljajo na prevzemnika v Jugoslaviji. g kontrola uvoza iz Grčija je od 10. t. m razširjena tudi na uvoz iz Grčije, kajti Grčija po novem sporazumu ne spada več med devizne države. Uvoz je možen samo s posebnim dovoljenjem. g Proti povečanju občinskih davščin j poslala zagrebška industrijska zbornica posebno spomenico .kjer navaja okrožnico banske uprave, v kateri slednja ne dovoljuje občinam večje davščine, če je že sedanja obremenitev v blagu :i odsl. vrednosti ,prav tako pa je. v lem slučaju tudi proti uvedbi novih davščin. g Proizvodnja nafte v Romuniji je znašala v novembru 1940 393.718 ton, dočim je bila v oktobru istega leta’415.494 tone. V prvih 11 mesecih 1940 je bila celotna produkcija 5.3 milijonov ton, od tega je 3.3 milijonov ton bilo pridobljenih z zasebno, 2 milijona ton pa z državno produkcijo. Zaloge koncem novembra so bile 350.037 ton. u fričelrf ure so tuiile sirene v Sisku alarm, toda gasilci niso imeli vode. Avtomobilski tank ,ki služi za polivanje ulic in za gašenje, je že mesece nekje v popravilu in tako je pač požar v Sisku lahko vce ali manj nemoteno vršil svoj posel. u Pri kuhanju j« rodila mlada Karlovčanka. Kuhala je kosilo. Postalo ji je slabo. Sedla je na klopico in kmalu nato rodila zdravo deklico. Zaklenila je nato vrata, da je ne bi kdo presenetil. Natri je hotela novorojenčka okopati .Pri tem pa ji je postalo spet slabo in se. je nezavestna zgrudila, otrok pa je zaradi tegtu utonil. n l milijon davka so plačali Zagrebčani v 2 in pol mesecih za potrošnjo v lokalih po 11. uri. Novi davki, ki jih pobirajo sedaj po 9. uri, pa so povzročili, da se lokali vedno bolj praznijo. n Pilue vode manjka Dubrovniku. Posebno zadnje čase je zaradi deževja in jn-oovine poslala motna in neuporabljiva. Ker fo Dubrovniku lahko močno škoduje tudi glede turističnega prometa, meščani zahtevajo .da občina vprašanje čim prej uredi. n Na razstavo dubro.nii.iega pomorstva bo vozil iz Zagreba poseoen vlak pod pokroviteljstvom načelnika Zagreba M. Starčevima '!1. januarja. n Za sodelovanje med mladino in gledališčem se zavzema poseben proglas Matice hrvatskih gledaliških diletantov. Za mladino bo ustanovljena posebna mladinska Matica, ki bo nudila članstvu velike popuste pri predstavah. S tem hočejo navezali mladino na gledališče. n Zaradi eksplozije puške sia ostala brez rok tast in zel v Brestu pri Petrinji. Poskušala sta novo puško, ki se jima ni hotela sprožiti. Iskala sta napako. Tedaj pa je puška nenadoma eksplodirala in so drobci kovine, oba hudo poškodovali. Preiskava jo ugotovila, da je bila puška preveč nabita. n Zanimivo skupščino s.) imeli občinski tajniki župskega okraja. Ker so kruševski odvetniki sklenili, da ne bodo občinskim tajnikom v bodoče dajali več nobenih nasvetov, so tajniki na svbjem zborovanju sklenili v posebni resoluciji, da nobeden tajnik iz župskega, okraja ne bo več pošiljal klijenlov k kruševskim odvetnikom. Radio Sobota, 18. januarja Ljubljana: 7. poročila in veseli zvoki; 12 plošče; 12.30 poročila; 13.02 plošče; 17. otroška ura: 17.30 plošče o tičicah; 18. delopust; 18.10 resnica o vremenskih pregovorih .19. poročila; 19.10 nekaj lahko gl.; 20. zunanjepolitični pregled; 20.30,,Boj draginji".: 22. poročila; 22.15 za vesel konec igra Ro. - Beograd: 17.35 koncert vojaško godbe; 21. zabavni koncert; 22. lahka i>l ; 22.50 plesna gl- — Zagreb: 20. ..Dorica pic-še“, odlomek iz Odakovc opere: 21. plesna gl. — Sofija: 17. lahka in plesna ‘gl; 19.50 koncert: 20.55 pesmi; 22 narodna gl. Praga: 10.30 operne arije; 17.20 klavirski koncert. —- Beromiinster: 18.21) koncert harmonikarjev; 21.10 zborovski koncert. • Nemške postaje: 19.15 koncert lahke gl.; 21.15 zabavna gl. Sottens: 'iH.15 plesna gl.; 20.55 arije. 21.20 plesna gl. W. E. BAKTHELL: 24 ZENA V DŽUNGLI Eksotični roman iz INDIJE »Lepa in mlada žena si, Beata. Bila bi lahko v okras vsakemu salonu v Kalkuti — če bi le hotela. Premnogi me je že vprašal po tebi. Čemu se hočeš tu zakopati? Popelji se z menoj prihodnji teden v Kalkuto! Lady Fitzroy — Jennings prireja svoje znamenito vsakoletno vrtno slavje. Z veseljem bi ti poslala povabilo.« Z očitajočim pogledom ga pogleda Beata. »Kako naj obiščem kako slavje!« Zvit smehljaj je šinil preko VVilgardo-vega obraza. »Tudi ne —- če bi bil na tem prazniku navzoč neki slavni mož, ki bi ti dal lahko koristen svet?« James Wiigard ni bil čisto pošten; kajti po njegovem mnenju bi moral svet tega slavnega moža Beato pri njenem namerni ovirati. »Kako to meniš, stric?« »Poznaš lorda Con\vaya?« >(jazalpitrskega rezidenta? Slišala sem o njem in tudi njegovo sliko sem videla.« \Vell. njegov sin —■ Henry Forrest —- ‘je najslavnejši lovijo zverjadi v vsej Indiji. Lahko ga imenuješ najdrznejšega pustolovca na svetu. Znane so njegove ekspedicije čez Himalajo v Tibet, in iskanje iz er mik--i doktorja Bakc-rja v džun-giah Sumatre ;c. kar sc tiče iznajdljivo- sti. gotovo brez primere.« »Iskanje, izginulega?« »Da. — In ta Hemy Forrest bo tudi na slavju lady Fitzroy!« Beata je zardela. Stisnila je roke. O, kakšna muka, podajati se med ljudi, hliniti družabno vljudnost in nositi v srcu krvavečo rano! Toda ali nima stric James prav? Ali ne bi mogel ta slavni mož resnično imeti za njo dober svet? Skoro sunkovito se Beata vzravna. »Zaradi Agnes — da! S teboj pojdem, toda obljubiti mi moraš, da me seznaniš s tem gospodom Forrestom.« »Preprosta obljuba! Tem bolj. ker mi* ster Forrest ves gori od želje, da bi te spoznal.« »Kako?! — Sin lorda Conwaya. ta me želi spoznati?« »Temu se čudiš? Vsa angleška družba se ogreva za junaško mater, ki išče svojega otroka. Pravim ti, Beata, ti si vsaj toliko slavna kakor ta mister Forrest! Vsakdo je bral tvoje lepake in pozive v časopisih. Policija je poročila o tvojih potovanjih že davno prinesla v časopisju.« • »O, to je strašno!« vzdihne Beata. »Kako si mogel to dopustiti L James \Vilgard jo je gledal brez razumevanja. »Ti sama si se vendar obrnila na javnost! Ti sama si vendar zahtevala, da bi se ves svet brigal za tvojega otroka! Ti sannt vendar še ne veruješ v smrt svoje Agnes in se spuščaš iz pustolovščine v pustolovščino, da zadostiš svoji fiksni ideji. Nikoli ti nisem zamolčeval, kako mislim jaz o tem. Zame je Agnes mrtva; ponesrečila se je pač kje. Nobena želja in nobena žalost je ne bosta več priklicali v življenje. Blaznost se mi zdi, kar si storila. In zdaj, mislim, boš vendarle spregledala. Najboljši poznavalec Indije, neustrašeni popotovalec te bo prepričal o tem, kar pravim jaz — mogoče boš njemu verjela več ko meni — in če boš verjela vsaj njemu, me bo od srca ve-j selilo.« ' V Beati je vse otrpnilo od brezobzirno j odkritih besed Američana. O, kako ga ! razume! Ni bil zloben in hladen, dobro j srce ima, da — in v kolikor more kak i mož sploh imeti toplejša čustva, jih ima I James Wilgard gotovo za soprogo svojega nečaka. Toda hotel je lpiti trd, hotel 1 jo je mučiti, da bi jo iztrgal iz njene pre-! danosti otroku. Da bi jo pridobil zopet | za to, čemur se pravi družba. — čemur ! pripada on. Braneče se je dvignila roke. »Hočem slišati tvojega gospoda For-jresta!« je dejala trpko s svojim zvenečim nizkim glasom. »Toda nobena moč sveta me ne bo spreobrnila k veri. da ie moja pot napačna.« James VVilgard jo je dolgo gledal, m> je stala tako pred njim, čista in svetla in brez madeža. Počasi se okrene ud nje. In pri tem si je mislil: »Kakor marmor je: lepa plemenita in kamenito trda v svojem dejanju in nehanju.« Peto poglavje. HENRY FORREST. Beata ni nikoli pozabila tega trenutka: Krasen, raven palmov, drevored je vodil od vhoda z živalskimi kipi naravnost na stopnišče dvonadstropne hiše. Aleja, katere droben, rumen pesek se je v soncu živo svetil, je bila videti kakor cesta iz zlata. Po tej zlati cesti se je živo sprehajala skupina veselih ljudi, ki se je porazdelila na stopnišču in se porazgubila v cvetočem vrtu ... Iz skritih ut in izpod palm je zazvenela glasba. Od povsod je bilo čuti šale, smeh, klice, žvrgolenje ... Med zelenino so brizgali v mlačen zrak vodometi, švigali visoko proti nebu v nežnem sto!ii’i iz kapljic in se iskrili kot žareča tančica pene na gladino marmornate ponve, obdane s cvetočimi lotosi. Sanjsko izgubljeno so zrle Beatine modre oči v ta neresnično lep svet harmonije, in ona, ki je poznala samo ledovje visokih samot, prali ceste, odrekanje m hrepenenje, se je začutila v svoji preprosti- črni svileni obleki kak$r kričeče nasprotje sredi sreče drugih. Ustavila se je sredi poti. S prestrašenimi očmi se je nekako braneč se ozrla j. > Jamesu \V.i!gardu. laz ne spadam sem!* je mrmraii. (Dalje.) na rente izseljencem iz Francije in Luksemburga .Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravja sporoča, da ho Osrednji urad za zavarovanje delavcev iz Zagreba izplačeval iz fonda za pomoč rentnikom predujme tistim izse-Ijencem-povralnikom iz Francije in Luksemburga, ki ne prejemajo rent iz tujine. Zaradi lega naj se prijavijo vsi koristniki delavskih rent in pokojnin iz Francije in Luksemburga Osrednjemu uradu. Prošnja mora vseljevali podatke, na osnovi česa prejemajo rento ali pokojnino. Priložili je treba zadnjo odločbo zavoda ali ustanove. ki je priznala rento ali pokojnino. zadnji kupon o poštnem nakazilu. potrdilo občine ali župnega urada, da žive koristniki rente, in njegovi otroci izpod 10. leta, potrdilo občine ali župnega urada, da se vdova, ako ona prejema rento ali pokojnino, ni ponovno poročila, izjavo, izdano in podpisano po dveh pričah, da sc bodo izplačane akontacije vrnile, čim bo pristojni zavod v tujini zopet nakazal zaostalo rento ali pokojnino. Prošenj ni treba kolkovati. Koristniki takih rent, ki se nahajajo v Jugoslaviji, naj dostavljajo temu ministrstvu ob roku izplačila rente (mesečno, Iromesečno, polletno ali letno) potrdilo občinskih ali župnih uradov. da še žive. K temu naj še prilože ločen naslov ustanove, katera jim izplačuje, rento, kakor tudi znesek rente in kdaj so la znesek zadnjikrat prejeli. Ministrstvo bo te podatke poslalo našim predstavništvom v Holandijo in Belgijo, ki bodo nakazovala renle naravnost rentnikom v Jugoslavijo. Volga, Volga . . . Nenadkriljivn ruska muzikalna komedija in obenem najboljši film ustvariteljev nepozabnega »Pastirja Kostje«. — Musikalno-plesna senzacija ruskega filma, v katerem sodelujejo: Ljubov Orlova, Tolja Salajev, 1. V. lijinski, V. S. Solodin in nad 400 najboljših ruskih glasbenikov, plesalcev in plesalk! Od sobote, 18. t. m., dalje na sporedu: Nabavite si vstopnice v predprodaji! Kino Sloga, Ljubljana, tel. 2750 Tatovi na „prangerju" Zadaje ease postajajo po doljnjem Prekmurju gosti slučaji kraje kur m vina. Pred nekaj tedni je bilo ukradeno vino v /iških v črensovski občini. Ti tatovi so bili tudi že naslednjega dne v rokah pra-vce. Na same Tri kralje so se ti dolgo-prstneži morali javno pokazati ljudem z ukradenim vinom. Bili so to sami mlajši ljudje. Prejšnji teden pa je bilo vlomljeno v vinsko klet gostilničarja Ferčak Franca \ Veliki polani. Odneseno mu je bilo vse vino, kolikor ga je imel v zalogi. Ker ima 1'erčak tudi trgovino z mešanim blagom, so se člani »vinopivskega društva« i>o-služili tudi ilovnatih loncev, katere je Ferčak imel naprodaj in shranjene v isti kleti. Tudi tukaj so že drugi dan bili prijeti tatovi, čeprav se je kraja izvršila pozno v noči. Omenjena Ferčakova vinska klet je bila dobro zaklenjena z dvema zaporoma. Vidi se, da je na delu dobro organizirana družba. Krivci so dejanje takoj priznali Zelo aktivna postaja tudi družba, ki vlamlja v kurnike. Tako je zadnje čase v Veliki Polani zmanjkalo precej kur. Ljudje so v začetku mislili, da kure kradejo psi volčjaki. Sedaj pa se je izkazalo, da le niso vsega krivi štirinožci, ampak jim pomagajo tudi dvonožci. 20 letnxa smrti vojvode Mišica Jutri bo Beograd slovesno proslavil JOletnico smrti našega- velikega vojvode Mišiča, ki ima neminljive zasluge za ustanovitev Jugoslavije, posebno pa za rešitev Srbije. Vojvoda Mišič je simbol naših intelektualcev, zlasti pa vzgled našega hrabrega vojaka. 250 NAPOLEONDOROV V MORNARSKI KABINI Sušaška policija je našla v kabini nekega mornarja 250 napoleondorov. ki predstavljajo vrednost 180.500 din. Zlatnike je mornar kupi! od nekega trgovca na sušaški tržnici za nekega dalmatinskega trgovca. Proti vsem trem je bila uvedena preiskava in vso zadevo so izročili valutnemu oddelku finančnega ministrstva. J vati tudi Mura. Led na Muri ovira redno delo mlinarjem, ki so sedaj zelo zaposleni. Na Murskem polju so zaradi mraza zamrznili studenci, tako da je težko prili do vode. M ubliana a Diplomirali so na pravili fakulteti ljubljansko univerze gg. Danilo Milič iz Trsta ler Marjan Šenk in Fran Vagaja iz Ljubljane. a Mariborska drama v Ljubl jani. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani se jc dogovorila z upravo Narodnega gledališča v Mariboru za izmenična gostovanja obeh ansamblov. Prvi bodo gostovali v Ljubljani mariborski igralci in sicer prihodnjo sredo. 22. I. m. z dramo Maksima Gorkega „Na tlnu“. a Nov sneg. Od včeraj je Ljubljana vsa zasnežena. Gosti meleži so trajali skoraj nenehoma ves dan in je do večera na odprtih krajih padlo snega do kolen. Tudi iz okolice javljajo o močnih zametih. Cestni promet je zelo otežkočen, vlaki imajo zamude. Smučarjem pa se obeta novo veselje. V KLIKE JATE DIVJIH GOSI IN RAC NA MURSKEM POLJI Zadnje dni so ljudje na Murskeiu polju opazovali velike jule divjih gosi in divjih rac. Zadrževale so se ob Muri v lamošnjih gozdovih. Lovci so pohiteli na lov in imeli precej uspehov. To so bile znanilke novega mrzlega vala. ki je res prišel. Živo srebro je zdrknilo 20 stopinj pod ničlo. Zaradi si1” ■' ""••'•'si ie uričela zmrzo- PSI KOLJEJO DALMATINSKE OSLE Ze nekaj mesecev so bili Dalmatinci ogorčeni nad neznanimi vandali, ki so jim ubjali osle in mule. Zlasti je biio v tem ‘ pogledu mnogo škode v okolci Dubrovnika. Oblasti so uvedle, preiskavo, ki pa i je bila brezuspešna. Storilcev niso mogli ! najti. Sedaj pa je goli slučaj razkrinkal storilce: so to psi volčjaki, ki so usmrtili ! že na so ponoči tleli v zaboju. Anton Vali jo bd obsojen na sedem let težke ječe in trn j . iH> izgubo častnih pravic. 2an*mivosti Kako živijo v Atenah v vojnem času Najstiožje nadzorstvo nad cenami in razdelitvijo življenjskih potrebščin Švicarski list »Nouvelle Gazete« je objavil daljše poročilo o sedanjih življenjskih prilikah v Atenah in v Grčiji sploh, kjer pravi med drugim: »Že prvi dan, ko je vojna izbruhnila, je grška vlada mobilizirala celokupno grško kmetijsko proizvodnjo, in sicer rako, da niti pedenj grške zemlje ne ostane neizkoriščen. Da olajša življenje kmečkim družinam, čijih moški člani so na fronti, je vlada s posebno uredbo oprostita \so kmetijsko proizvodnjo vsakršnega davka. Mimo tega je zvišala kredite za bodočo žetev bombaža. Cim je vojna pričela, je vlada dala izjavo, naj civiino prebivalstvo ne bo v skrbeh, ker so zaloge živil zadostne. Obenem pa je najstiožje prepovedala vsakršno kopičenje živil in clrugih potrebščin. V Atenah so bile določene rezerve goriv in kurjave, in sicer po 750 kg na vsako osebo. Večje rezerve smejo imeti samo osebe, ki živijo v raztresenih in oddaljenih naseljih. Vsem Atenčanom je bilo strogo naročeno, da morajo imeti za vsak slučaj pripravljeno večjo zalogo pitne, vode, najmanj za tri dni. To velja seveda, če bi bombniki poškodovali glavne rezervoarje atenskega vodovoda na Maratonu. Največjo pozornost je vlada posvetila cenam in razdeljevanju dobrin. Osnovan je bil posebni urad za najstrožje nadzorstvo nad cenami in razdelitvijo življenj- skih potrebščin. Urad, ki je osnovan z lavnico 100 milijonov drahem, nakupuje z državnim jamstvom vse življenjske potrebščine, jih razdeljuje med prebivalstvo, obenem pa regulira izvoz in uvoz iz tujine. Posebno obširna in globoka je vojna, socialna zakonodaja, zlasti je zavarovan življenjski obstoj vojnih vdov in sirot. Atenske družine, čijih člani so mobilizirani in ki so brez kakega večjega premoženja, so oproščene vseh davkov, še več, vsak teden dobivajo zadostno državno podporo. Za vojno škodo je določena enkratna odškodnina, in sicer 15.000 drahem za premičnine in 30.000 drahem za nepremičnine, čim je izbruhnila vojna, so bili v Atenah blokirani po vseh bankah računi in vloge, vendar pa vlagatelji lahko brez posebnih formalnosti dvigajo po 5% svojih vlog.« Grozodejstvo bazneža V Buenos Airesu je policijski uradnik Labron de Ouevara v napadu blaznosti storil dejanje, ki človeka mrzlo pretrese. V nekaj minutah je pod njegovo roko padlo sedem človeških žrtev. Ko je zjutraj vstal ter že hotel oditi v službo, ga je nenadoma napadla blaznost, vzel je kuhinjski nož ter stopil v spalnico, kjer je spala žena in šest njegovih otrok. Skoči! je nadnje in jih dobesedno zaklal. Koj nato je polil stanovanje s petrolejem in zažgal hišo. Najstarejša njegova sinova, ki sta spala v zgornjem nadstropju, sta se rešila na ta način, da sta zadnji hip skočila iz goreče hiše. Hiša je do tal zgorela, poblazneli zločinec pa je zbežal. 150.000 Novakov V Pragi je pred nedavnim slaviio svojo 25 letnico kaj nenavadno društvo, in sicer »Društvo Novakov«. Ob letošnji jubilejni obletnici so na zborovanju ugotovili, da šteje društvo nekaj čez 150.000 članov, samih Novakov. To ime je namreč nenavadno razširjeno kot priimek po Češkem in Moravskem. Težko da ima to ime kako resno konkurenco, če seveda izvzamemo ime Smith, ki ga je tako pogosto srečati v Ameriki. Dragoma v balfskih republikah Danski list »Nya Dagligt Allhanda« objavlja daljši članek o razmerah v treh baltskih republikah (Estonski, Letonski ir. Litvi) in pravi, da so se razmere že dokaj ustalile. Življenje se razvija nemoteno, vendar pa je treba reči, da je v vseh treh republikah zavladala velika draginja. Razen sladkorju in petroleju so cene ostalim življenjskim potrebščinam znatno poskočile. Posebno so se podražile tekstilije. Tako na priliko stane ženski kostum okoli 1000 rubljev, kar pomeni, da se le v primeri s prejšnjimi razmerami podražil skoraj desetkrat. — Papa, zakaj vendar nimaš nobenega lasu na glavi? — Vsak dan moram toliko delati z glavo, da si koža na glavi ne more odpočiti, pa mi zato tudi lasje ne morejo rasti. — Aha, zdaj šele vem, zakaj mama nima brk! Pogled na ulico v Southamptonu po bombardiranju Zavarovan e proti dvo.čkem in tročkom Kajpada, spet ameriška specialiteta! j varovalnica je ugotovila, da v pokolenjih, Tam so poleg običajnih zavarovani, ki iz katerih sta izhajala mož in žena, sploh jih poznamo tudi v Evropi, uvedli še nešteta druga zavarovanja, ki se nam v prvem hipu zdijo kaj nenavadna. Med drugim so mladi zakonski pari uvedli zavarovanje proti dvojčkom ali trojčkom, da bi tako mogli v slučaju, če bi zares dobili dvojčke ali trojčke, tem laže prenesti stroške. Pred nedavnim se je neki par celo zavaroval proti trojčkom. Ža- ni nikoli imelo niti dvojčkov, pa je zato odmerilo zelo nizko zavarovalno premijo. Toda koliko je bilo presenečenje, ko so se mlademu paru kmalu nato rodili trojčki. Zavarova’nica je morala vgrizniti v kis!o jabolko ter izplačati precej visoko zavarovalnino. Pajčevina namesto slikarskega plalna Nekemu slikarju v Berlinu je po dolgotrajnih poskusih uspelo, da je odkril možnost, kako slikati na pajčevino. Naslikal je že več podob na pajčevino. Poročila pravijo, da so podobe zelo lepe ter se prav nič ne razlikujejo od onih, ki so napravljene na platnu. Posebnost slik pa je v tem, da jih je mogoče gledati z obeli strani___________________ Če je mož kruh, ki ga ni zasluži!, ponižuje samega sebe. Maščevanje zaradi po šenih Mač Kritika /e svobodna Nikar mi ne govorite o svobodi!« se razvnet n a gospod tam pri sosednji kavarniški mizi. »Jaz je ne vidim nikjer. Če te fizično ne pritiskajo, te pa posiljujejo duhovno in moralno. Ne smeš imeti lastnega mnenja, niti ne lastnega okusa, vse ti diktirajo: tole spoštuj, občuduj in se navdušuj! Dirigirano javno mnenje. In če se upreš, te proglasijo za bedaka ali pa za drugače sumljivega. Zato pa imamo toliko preužitkarjev; uočivajo na svojih lovorikah in slava jim teče kar naprej kakor renta, niti z mezincem jim ni treba več inigati...« Kritika je svobodna,« odvrne njegov nasprotnik, gospod z vsemi znaki avtoritete >Samo ne sme biti zlohotna. ZlohotnaU S poudarkom ponavlja besedo, v .njegovem glasu. je ostrost, svetla očala se bliskajo strogo. Oni se zasmeje: »Zlohotna! Saj to je tisto. Tukaj je tista nevarna past, v katero se človek božji ujameš, če hočeš povedati resnico. Vsaka kritika, ki ne hvali, ie že zlohotna. Da, taka je ta reč. Paragraf je tu. tisti čudoviti paragraf, ki je tako raztegljiv kakor nobena elastika na tem svetu ne. Zadniič mi je neki advokat razlagal, da je celo pohvalna kritika lahko žaljiva. Postavim, če hi o kakem igralcu zapisal, da je svojo vlogo odigral dobro, bi me mož lahko šel tožit, češ da je taka ocena pozitivna le za kakega diletanta, za njega kot umetnika priznanih kvalitet pa negativna, onalovaževalna in poniževalna, torej zlohotna, ki mu more škodovati moralno in materialno.* »Dvomim, da bi v teni primeru tožba uspela ..,« govora o svobodni kritiki. In zato povsod in za vse samo slavljenje. Pri nas je vse zlato, kar se sveti. Zadnjič mi je neki konjski me-šetar z dežele hudo skritiziral konja na nekem spomeniku. Pa sem možu svetoval, naj —« »Naj se priglasi kot strokovnjak v razsodišča za likovne umetnine!« pripomnijo očala in se smejejo svojemu dovtipu, »Ne. Ampak svetoval sem mu, naj rajši molči, če ne, ga znajo še zapreti zaradi raz-žaljenja konja. Pri nas je vse mogoče. Pa pustimo to. Ali ste videli film Ali-Baba? Ne? Škoda! Ameriški film, kolosalna stvar. Da imam denar, bi ta film takoj kupil in ga kazal po naši deželi za poživitev duhov. Poln je sijajnega humorja in satire, lin sam utrinek naj vam povem: Da je prezident Roosevelt velik ribič, to veste. Pa prgvi Ali-Baba, ko ga hoče ljudstvo v Bagdadu izvoliti za prezi-denta: „Nikarte, ljudje božji, kako vam bom za prezidenta, ko še rib ne znam loviti1«’ Vsa Amerika se je temu dovtipu smejala, najbolj pa se mu je smejal Roosevelt sam. Iz vsega srca se je smejal, tako pravijo. Vidite, to je svoboda. In smeh je sol življenja. Ali se vam ne zdi, da je pri nas dolgčas? In ali se vam ne zdi, da bi nam ravno v teh resnih časih smeh bil 6e posebno potreben? Jaz smatram humor za patriotičen element. Londončanom gre danes za glavo, humorja pa vseeno ne izgubijo. Sem videl veselo karikaturieg, kako Londončani pri letalskem napadu lovijo ru V argentinskem mestu La Plata so te dni aretirali pristaniškega delavca Casi-mira Pavio, ker je razbil vsa izložbena okna na neki trgovini perila. Pri zaslišanju se je izkazalo, da je bil možakar že dvanajstkrat kaznovan zaradi podobnih dejanj. Tokrat so mu naložili pol drugo leto strogega zapora. Ko ga je sodnik vprašal, zakaj nenehoma razbija izložbena okna, je Pavio pričel pripovedovati dolgo zgodbo. Pred 20 leti si je kupil v La plati v neki trgovini hlače, ki so mu e:."' 'n» 'i že naslednjega dne,.ko je delal v pristanišču, počile. Bilo je pozimi, prehladil se je ter bil precej časa nesposoben za delo. Ker je hlače precej drago plačal, je takrat sklenil, da se bo maščeval, kadar bo le imel priliko. Poslej je razbijal izložbena okna. da se tako maščuje nad trgovci, ki po izložbenih oknih »varajo« kupce. Krčma brez vrat V 17. stoletju je bila v Choysi le Roi blizu Pariza popularna krčma, nekak skriti eldorado Paričanov, ki je bila znana zlasti radi tega, ker je bila brez vrat, ampak je imela samo okna. Ko je prišel gost pred gostilno, je potegnil z vrvico za zvonček, nakar se je odprlo okno ter je krčmar vrgel gostu lestev iz vrvi. Gost se je nato po vrvi povzpel v krčtno. Na 'sti način so gostje tudi zapuščali krčmo. Zakaj jo zviti krčmar tako uredil svojo krčmo, dolgo časa niso mogli Paričani pretuhtati. Skrivnost je izdal krčmar šele na smrtni postelji, ko je izjavil, da si je stvtr tako zamislil radi tega, da bi mu silne bombe v mreže za metulje, zažigalne j gostje ne mogli uiti, ne da bi plačali ra-bonibe pa polivajo s škropilkami za cvetli-g^un> ce,.. No, pa brez zamere, gospod svetnik. I »Uspela! Advokat mora že vedeti. Pora-1 Saj se razumemo. Da ste mi zdravi., graf je. tu, raztegljiv v neskončnost. Saj vi-I Besednik gre, cigareto v ustili, postrani klo-g^jjo orj ^2!a drugih In uživajo plodove dimo na tiskovnih pravdali, za kaj vse se dan- buk. »Boljševild* sikne za njim gospod svet:| . . , »jnr.ijuMo navadni razdane« ljudje upajo tožiti in *a kaj vse je lafiko ! nlk in se zatopi v casopte m v »voj mir. bvo; :, .f. - ninduni obsojena uboja uredniška para. Zato ;\i ni fil.strski mir. iU-.ai-f. Vsi l.'ud‘e, ki sami ne delajo, ampak — {.Tolstoj) Take stvari se F* 51 fronti zelo prile- Martior Razdeljevanje podpor je treba organizirati Vprašanje zaposlitve nezaposlenih delovnih moči je danes problem, s katerim si ne tarejo glave samo merodajni v našem mestu, temveč ki v enaki meri zadeva vso državo. Čeprav se po navadi govori o nezaposlenih vobče, bi vendarle tudi tu trebalo ločiti najmanje dve skupini: prve, ki res ne morejo dobiti za-poslenja, in druge, ki zaposlitev odklanjajo iz delomržnje, ker se znajo tudi drugače prebiti skozi življenje. Tej drugo-navedeni skupini nezaposlenih bi trebalo posvečati vso pažnjo. Ako zasledujemo drobno kriminalno kroniko, z lahkoto opazimo, kako se število tatvin, malih vlomov itd. poveča, čim potrka zima na vrata; posebno so ti podvigi namenjeni raznemu zimskemu oblačilu. Na eni strani je to posledica dejstva, da se pač vsakdo pozimi skuša čim topleje obleči, na drugi strani pa se število tatvin poveča tudi zaradi tega, ker se takrat ves delomrzni živelj koncentrira v mestu. Racije in zaporne kazni sicer za nekaj časa spravijo sumljive elemente za rešetke, vendar bi trebalo proti profesionalnim nezaposlenim ubrati strožje mere ter jih brez usmiljenja kaznovati s stalnim izgonom iz mesta in z odpravo v prisilne delavnice. Le na ta način 'bo mogoče očistiti mesto te nadlege, ki odklanja zaposlitev in pošteni zaslužek v okviru zimske pomožne akcije in pri drugih prilikah ter raje izrablja svojo nezaposlenost kot legitimacijo za izkoriščanje. Neki prijatelj našega lista je imel na pr. priliko slišati, kako je nezaposleni na ulicfs cigareto v ustih vprašal delavca, ki je pri zimski pomožni akciji lopatil sneg, »ali ima tifus v glavi, da je začel delati«, češ da je on v dveh urah brez dela (z beračenjem) zaslužil 3 kovače. O akcijah, s katerimi bi se dalo izkoriščanje zajeziti, večkrat čitamo v dnevnem tisku. Tudi naš list je o tem že poročal. Izgleda, da bi bil najpraktičnejši izhod iz te situacije ta, da bi se podpiranje nezaposlenih v vsaki občini centraliziralo. Uvedli naj bi se bloki, ki jih je že svoj čas predlagal mestni socialni urad. Prosilec v tem slučaju ne bi dobil denarja v roke, temveč nakazilo, katero bi lahko vnovčil pri pristojnem referentu občinskega urada. Tako bi bil ta sistem pregleden, izkoriščanje bi bilo onemogočeno, razpoložljiva sredstva pa bi se lahko res tudi enakomerno razdelila med potrebne, dočim bi bili drugi izločeni. Takšna akcija ne bi bila samo v prid socialnemu delu samemu, koristila bi tudi nezaposlenim, ker bi organizirana pomoč nezaposlenim našla mnogo več ljudi, ki bi bili voljni prispevati. Tako ne bo več mogoča trditev, da se. z beračenjem lahko zasluži več kakor z delom, pri zimski pomožni akciji, vsakdo bo moral dokaza- ti, s čim se preživlja, z odpravljenjem podpor in miloščin v denarju pa se bo tudi odpravila posebno kvarna navada, ki jo opažamo sedaj po gostilnah, posebno na periferiji, da mladoletni »pojejo« za božič, sv. tri kralje, svečnico itd., razpolagajo z denarjem ter se tako že sedaj vzgajajo v profesionalne berače, kajti »navada je železna srajca« in kdor je okusil ta lahek način preživljanja brez dela, se ga težko odvadi ter v poznejših letih pada vse globlje in globlje. Kljub današnjim težkim časom so imeli dobrotniki že priliko opaziti, da berači odklanjajo razne jestvine in da nabrane kolače itd. odlagajo, vrednost zanje ima le denar. Kdor kruh ali drugo jed odkloni, pač ne more biti prištet med one, ki so upravičeni prositi milodarov. Za sorazmerno razdelitev industrijskih surovin Po Mariboru so se razširile vesti o ponovni zaostritvi krize v naši tekstilni industriji zaradi pomanjkanja surovin ter o odpustih delavcev, ki grozijo zaradi tega. Že iz naših prejšnjih poročil je razvidno, da obratujejo skoro vsa tekstilna podjetja v Mariboru že dalje časa v skrčenem obsegu, kakor pa vse kaže, bodo morali nekateri obrati še bolj skrčiti poslovanje. Odpusti delavstva v večji meri pa zaradi tega za enkrat ne grozijo. — Dejstvo je samo, da je »Mariborska tekstilna tvomica« odpustila 66 delavcev in delavk, od tega 40 iz predilnice in 20 iz tkalnice, medtem ko druga podjetja de-laio tudi še sedaj v skrčenem obsegu. Vzrok za potrebne redukcije v obratovanju ter nevarnost za odpuščanje delavstva pa leži v nesorazmernem razdeljevanju surovin. Za to je merodajen poseben urad v Beograd. Izvedeli smo, da ie na pr. dobilo neko tekstilno podjetje v bližini Beograda, ki sploh ne obratuje, nesorazmerno večje zaloge surovin, kakor pa mariborska podjetja, ki so v polnem teku. Kar sc tiče ruskega in turškega bombaža, smo izvedeli, da ga je sicer res precejšnja množina na poti, vendar gaje doslej dospelo v Beograd le okoli H milijona kilogramov, od česar je seveda odpadlo na naše mesto mnogo premalo. Nadaljnje pošiljke so na poti v našo državo. Čim bodo dospele in bo mogoče obratovanje obnoviti v prejšnjem ali vsaj v dosedanjem obsegu, bodo seveda tudi omenjene redukcije delavstva izgubile svoj pomen ter bodo našli zopet vsi svoj zaslužek. Pri tovarnah svile pa to itak ne pride v poštev. To je edina kategorija tekstilnih tovarn, ki ne trpi pomanjkanja surovin ter je tako zagotovljeno obratovanje in zaslužek delavcem. Priznanje mariborskemu gojitelju kanarčkov Za božične praznike je priredilo Društvo za varstvo živali v Ljubljani veliko razstavo harških kanarčkov iz cele Slovenije. Razstave se je udeležilo 60 raz-stavijalcev z 240 vrvivčki. Razstavljal je tudi narednik vodnik I. razr. g. Ladislav Rakovec iz Koroščeve 5 v Mariboru, ki je dal pred ocenjevalno komisijo 4 najboljše vrvivce. Rakovčevi kanarčki so prejeli prvo nagrado, saj so dosegli v grupi C od 360 dosegljivih 345 točk. V ocenjevalni komisiji je bil znani cenilec g. Kelnerič iz Ljubljane. Vrvivci vodnika g. Rakovca in g. Janežiča iz Ljubljane so peli tudi v ljubljanskem radiu. Nedavno smo že poročali, da je g. vodnik Rakovec že 40 let gojitelj harških kanarčkov in je doslej prejel že šest prvih nagrad ter veliko število diplom in kolajn. Zanimivo je tudi to, da ima samico, ki se v petju sploh ne razlikuje od najboljšega samca (samice navadno ne pojo). Z ozirom na velike uspehe, ki jih je dosegel kot gojitelj kanarčkov, se upravičeno čudimo, zakaj nismo imeli prilike slišati vrvivcev g. vodnika Rakovca tudi na zadnji razstavi v Mariboru? Popularen simfonični koncert z izbranim sporedom bo priredi! Orkestralni odsek Glasbene Matice v Mariboru 5. februarja t. I. ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma. Kot solist in koncertni mojster bo sodeloval član Mariborskega tria g. prof. Taras Poljanec, vse točke sporeda pa bo dirigiral vojni kapelnik g. kap. Jos. V. •Tiranek. Na prvi letošnji nastop opozarjamo vse ljubitelje simfonične glasbe ter podpornike in prijatelje Glasbene Matice. Vsa ugl. društva in organizacije pa prosimo naj ta datum blagohotno upoštevajo in naj priporočijo svojemu članstvu poset te kulturne prireditve. OMILJENJE STROGEGA PASJEGA ZAPORA Ker se po zadnjem slučaju stekline v mestu ta ni več razširila, se z današnjim dnem omili strogi pasji zapor tako, da morajo psi nositi nagobčnik brez vrvi ali pa biti na vrvi brez nagobčnika. Druge odredbe, objavljene z razglasom mestnega poglavarstva 19. Vil. 1940 ostanejo še naprej v. veljavi. m Imenovan je za ravnatelja I. deške meščanske šole v Mariboru Simon Dobemik iz Dolnje. Lendave. ni V cvetu mladosti je nepričakovano preminula 1!) letna Pavla TruČlova iz Maribora. in Napredovali so v Ijuskošolski učiteljski službi v 5. skupino Anton Mihec na Pobrežju. Stanislava Matur v Dobrovi, Elizabeta Kolnik v Limbušu, v 8. skupa-no Marija Zaven v Slivnici pri Mariboru, v 9. skupino pa Tea šaubah in Marija Fabiani v Jarenini ter Frančiška Domi-her pri Sv. Miklavžu. ni Iz policijske službe. Iz Maribora v Ljubljano sta premeščena ]>olic. agent. II. razr. Franc Lakovič in polic, stražnik III. razr. Alojzij Rener, iz Ljubljane v Maribor ie premeščen Franc Klinec, podnad-zamik polic, agentov I. razr. — Za polic, stražnika II. razreda, zvaničnika II. skupine je napredoval Rudclf Robič pri pred-stojništvu mariborske mestne policije. m Iz zdravniške službe. Za banovinskega uradniškega pripravnika v mariborski bolnišnici je imenovan dr. Janko Držečnik, zdravnik-volonter mariborske bolnišnice dr. Julij Zfonik je imenovan za zdravnika zdravstvene občine Strigova, ostavko na službo pa je podal dr .Otmar Potrč, uradniški pripravnik v mariborski banovinski bolnišnici. m. Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 20. bo predaval znani slovenski geograf dr. Roman Savnik iz Ljubljane o današnji Grčiji. Izredno zanimivo in aktualno predavanje bodo pojasnjevale številne in lepe skioptične slike. m Sokolsko gledališče v Studencih bo v soboto ob 20. zadnjič ponovilo duhovito in zabavno igro »Scampolo«. m. Razstava najlepših fotografij. V izložbah Tujskoprometne zveze »Potnik« na Trgu svobode so razstavljene prekrasne fotografije, ki so bile nagrajene na letošnji fotografski razstavi v Hrastniku. Kakor znano, si je na tej razstavi pridobil krasen prehodni kristalni pokal Fotoklub Ljubljana, dočim so člani mariborskega Fotokluba s svojimi deli vzbudili splošno pozornost in si priborili v močni konkurenci več lepih nagrad. m Prostovoljna gasilska četa v Radvanju se vsem darovalcem za novo leto zahvaljuje in vabi na občni zbor, ki bo v nedeljo ob 15. v Gasilskem domu. m. Lovsko društvo Maribor javlja svojim članom, da znaša članarina za redne člane na podlagi sejnega sklepa zveze v Ljubljani za leto 1941 din 100.— (en sto), za lovske paznike pa din 80.— (osemdeset). Pristopni' na za nove člane znaša din 25.— (pet in dvajset). Natančnejši podatki v »Lovcu« št. 1 iz 1. 1941, ovojna stran 2. m. Zveza upokojenih častnikov, vojaških uradnikov, njihovih vdov in sirot v Mariboru bo imela v nedeljo, 19. jan., ob 9.30 v »Re herjevi sobi« Nabavljalne zadruge (vhod od Lekarniške ulice) svoj letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Poleg tega pa se bo tudi sklepalo o predlogu mestne uprave mariborske podružnice »Udruženja pensionisanih oficira i vojnih činovnika kraljevine Jugoslavije« v Beogradu zaradi razpusta zveze in pristopa članov k »Udruženju«. Zaradi važnosti tega zbora za nadaljnji obstoj in raz-vitek zveze zaprosi predsedništvo za mnogoštevilno udeležbo. Kdor ne- more priti,' naj pošlje pooblastilo predsedništvu zveze. m 17.913 tujcev je obiskalo lansko leto naše mesto, skupno so prenočevali 38 tisoč 132 krat. Med njimi je bilo 14.114 našiji državljanov. Zaradi evropske vojne ie zlasti dotok inozemocv močno popustil. Število gostov stvarno seveda nekoliko presega podatke službene statistike, ker so marsikdo, ki ostane pri sorodnikih, ne prijavi. enodnevni obiski pa se sploh ne registrirajo. m S piščalko se Je igral ter si jo pri tem zapičil v grlo 3 letni sin delavca Janez Simonič iz Košakov. m Dve nesreči. 52 letna delavčeva žena Antonija Mihclačeva s Pobrežja je padla na dvorišču ter si poškodovala roko, 32 letni žandarmerijski kaplar Jursa Viktor iz Slov. Bistrice pa se je poškodoval nad očesom pri smučanju. m Pri smučanju si je poškodoval nogo 30 letni uradnik iz Studencev Sebastijan Dunst, s slično poškodbo so pripeljali v bolnišnico 13 letnega sina tovarniškega delavca Franca Tomažiča iz Šmartna na Pohorju .V Hočah pa si je pri smučanju zlomil nogo 10 letni sin železničarja Marijan Kampi. m Staro rjavo aktovko je nekdo izmaknil s kolesa čistilcu oken Francu NjiVar-ju, medtem ko se je mudil v neki gostilni v Vetrinjski ulici. Ker je bila v aktovki tudi delovna obleka, je oškodovan za okoli 200 din. m Ncznanokam je odšla železničarjeva hčerka Katarina Pakova s Tezna, ki ie bila uslužbena kot kuharica v Gosposki ul. 20. Pogrešajo jo že od 12. jan. m Pes mešane pasme brez znamke se je zatekel. Lastnik ga lahko dobi pri tovarnarju Ivanu Hochmullerju, Stritarjeva ul. m. Poročili so se v Mariboru: dr. Peter Lenče, vseuč. asistent na medicinski fakulteti v Ljubljani, in Jauk Ernestina; Starman Vladimir, tkalski mojster, in Starčič Marija; Ši-janec Alojzij, pek. pomočnik, in Vesenjak Terezija; Kronvogel Jožef, kmečki sin, in Marko Ivana; Regent Jožef, tkalec, in Rebula Bernarda; Novak Leopold, glasbenik, in Lušin Zdenka; Brglez Janez, elektromehanik, in Kokalj Julija; Vrečko Jožef, pek, in Urbančič Marija; Iršič Ivan, miz. mojster, in Lončarič Angela; Turk Jožef, učitelj, in Čekada Marija; Merlak Ivan, bivši gostilničar, in Kurnik Marija; Heler Ivan, orod. ključavničar, in Jurič Marjeta; Polegeg Leopold, železničar, in Sprager Hermina; Vakej Ivan, kurjač v plinarni, in Propst Kristina. m Otroške sani je nekdo ukradel trgovki Mariji Kagerjevi z dvorišča v Masarv-kovi ulici ter jo oškodoval za 300 din. m. Na živinski sejem v Mariboru 14. jan. so prignali 6 konj, 14 bikov, 110 volov, 350 krav, 4 teleta; skupaj 484 komadov. Cene so bile naslednje: voli debeli 8.50—9.50, poi-debeli 7.50—8.50, plemenski 8—10; biki za klanje 6.50—8; krave klavne debele 7—7.75, plemenske 6—7, za klobasarje 4.50—6.50, molzne 8—9.50, breje 6—8; mlada živina 7.50 do 8.50; teleta 9—12. Prodanih je bilo 284 komadov. — Mesne cene: volovsko I. 14 do 18, II. 13—15, meso bikov, krav in telic 13 do 18, telečje I. 16—18, II. 14—16, sveže svinjsko 12—22 din za kg. * Nemške radio postaje bodo od 10.15 do 10.30 prinašale navodila o uporabi stroja za pisanje not. Wanderer zastopstvo Maribor Ivan Legat, Vetrinjska 30, podružnica Ljubljana, Prešernova 44. * Trafikantjc pozor! V nedeljo, dne 19. t. ^ m. se vrši, ob 16. uri v restavraciji „SIon“ g. Emeršiča na Aleksandrovi cesti občni zbor Udruženja trafikantov v Mariboru. Radi izredne važnosti se naj udeleže vsi trafikantje tudi nečlani. Udeležba nujno potrebna v lastnem interesu. Posebnih vabil ne bo. Odbor. * Redni občni zbor društva „Združcni gojitelji malih živali" v Mariboru, sc vrši 19. t. m., ob 14. uri v restavraciji g. Senice, Kneza Koclja ul. * Modne časopise in revije v veliki izbiri vam nudi knjigarna in papirnica »TISKOVNE DRUŽBE" z o. z., Maribor, Cankarjeva 1. Telefon 25-45. * Beležne — namizne koledarje dobite najceneje v knjigami in papirnici »TISKOVNE DRUŽBE" z o. z., Maribor, Cankarjeva 1. Telefon 25-45. * PSIHOGRAFOLOG Karmah sprejema obiske v hotela ,,Zamorc“. KUPUJTE V TISKOVNI DRUŽBI Z O. Z. Maribor, Cankarjeva 1 Telefon 25-45 m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 11. do vključno 17. januarja lekarna pri Zamorcu, Gosposka 12. tel. 28-12, in lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova c. 33, tel. 22-13. Narodno glmdmlliim Petek, 17. jan.: zaprlo. Sobota, 18. jan., ob 20.: »Ples v maskah". Red A. Zadnjič. Gostovanje Vere Majdi-čeve in Žana Francla. Nedelja, 19. jan., ob 15.: „Cigan baron Ob 20.: „Na dnu“. Zadnjič. Globoko znižane cene. Zadnjič! Ker mora gledališče vrniti orkestrski material za Verdijevo opero „P!es v maskah", se bo vršila nepreklicno zadnja predstava te opere jutri, v soboto. Tu-& zadnjič bosta to pot gostovala gdč. Vera Majmčeva in tenorist g. Zan Franci. Kino * Esplanade kino. »Melodije iz sanj", z Giglijem. Sledi »Balalajka" z Eddy Nelsonom in Ilono Masseyjovo. * Grajski kino. Danes »Slovanska rapsodija *. Geški film o človeku, ki ga usoda neusmiljeno preganja. Sedlačkova, Pospi-silova. Kino Union. Do vključno ponedeljka »Union Pacific", velepustolovni film o gradnji prve železnice vZapadni Ameriki. Senzacija. * Zvočni kino Pobrežje 18. in 19. jan. interesantni film »Beli tovor". it u zraka porollla .»Putnik", Maribor, 17. januarja) Poštarski dom: —7 C, oblačno, 10 cm pršiča na podlagi 40 cm. Pohorski dom — Mariborska koča: —7 C. oblačno, 10 cm pršiča na podlagi 55 cm Sokolski dom: —7 C, oblačno, 10 cm pršiča na podlagi 70 cm. Ruška koča: —7 C, oblačno, 10 cm pršiča na podlagi 50 cm. Sv. Lovrenc na Pohorja: —8 C, oblačno, 10 cm, pršiča na podlagi 35 cm. Ribnica na Pohorju: —6 C, oblačno. 38 cm pršiča. Senjorjev dom: -10 C, oblačno, 18 cm pršiča na podlagi 60 cm. Rimski vrelec: —9 C, oblačno ,10 cm pršiča na podlagi 50 cm. ~4 G, oblačno, 20 cm pršiča na podlagi 60 cm. Rogpšk a Sla lina: -9 C, oblačno. 10 cm pršiča na podlagi 18 cm. Grič (Oset): —2 C, oblačno, 20 cm pršica na |»dlagi .‘10 cm. Smuka povsod odlična! < ‘ MM# ' .. •- mm. POHIŠTVO-OPREMA POSEST KAM, KJE? SLUŽBO DOBI SLUŽBO IŠČE Po daljši bolezni nam je umrl naš preljubi soprog, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod FRAN SAKS elektrotehnik danes, dne 16. t. m., ob 10.30. uri zvečer, v 75. letu svoje starosti, previden s svetotajstvl. Pogreb preljubega pokojnika sc vrši v soboto, dne 18. t. m., ob 3,45. uri popoldne, na pokopališču na Pobrežju, Sv. maša se bo brala v frančiškanski baziliki. V MARIBORU, dne 16. januarja 1941. Tilka Saks, soproga, Tillca in Mirko, otroka ter ostalo sorodstvo. Kupon za šahovsko nagrado „Večernlk“, 18. januarja 1941 Tručl Pavla V cvetu mladosti, nas je po kratki mučni bolezni za vedno zapustila naša preljuba hčerka in sestra, gospodična v starosti 19 let. Pogreb bo v soboto, dne 18. t. m., ob 14. uri (2. uri), iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. MARIBOR, dne 17. januarja 1941. Žalujoča mama Strelcher Antonija, roj. Tručl, Josip, Hilda in Rudi, brata in sestra. •Nastavljena kavarne in restavracije »Velika kavarna« sporočamo tužrm vest, da je naš dobri in spoštovani šef, gospod Aleksander klešič kavamar in restavrator nenadoma,'po težki in mučni bolezni, umrl. Dobrega in nadvse spoštovanega šefa, bomo ohranili v trajnem spominu. MARIBOR, 17. januarja 1941. Nastavljene! »Velike kavarne« in »Klub bara«, Mhribor. V New Yorku je legel v grob velikan, ki je igral osebni in psihološki šah kakor še nikdo na svetu. Zadnji največji šahovski turnirski uspeh je dosege! dr. Lasker ha velikem mednarodnem turnirju v New Yorku 1924. V blestečem stilu je takrat kot 56-letm osiveli mož še enkrat zasijal nad imeni Capablanca, Aljehin, Bogoljubov, Reti, Maroczy, Tartakovver in drugimi. S tega turnirja prinašamo njegovo sijajno zmago nad dr. Aljehinom. 179. Damin gambit (3. kolo turnirja, v Nevv Vorku 1924) Beli: dr. A. Aljehin Crni; f dr. E. Lasker I. d4, d5 2. c4, e6 3. Sf3, Sf6 4. Sc3, Sbd7 5. cxd5 (najbolje je 5. Lg5, kajti beli lahko izvede zamenjavo kasneje v ugodnejšem trenutku), exd5 6. Lf4 (tudi tu je še vedno boljša vezava 6. Lg5; zdaj pa črni lahko na razne načine izenači), c6 7. e3 (črni izsili po tej potezi precej ugodno zamenjavo, četudi s tem nekoliko zanemari svoj razvoj), Sh5 8. Ld3 (med tremi možnostmi je ta najslabša; beli bi moral igrati enostavno 8. Lg3), Sxf4 9. exf4, Ld6 10. g3 (po 10. Se5 se je beli neutemeljeno zbal odgovora 10..*. Dh4!, kar pa bi po 11. g3, Dh3 12. Dc2 še ne bila taka nesreča), 0—0 11. 0—0, Tfe8 12. Dc2, Sf8 13. Sdl (znabiti bi bilo še najbolje kar enostavno Tfel), f6! 14. Se3, Le6 lo. Sh4 (izguba tempa; beli, ki je v nekoliko slabši poziciji, napačno forsira igro na napad, ko bi vendar moral igrati prikrito in pasivno), Lc7 (še bolj eksaktno bi znabiti bilo takoj 15... a5) 16. b4, Lb6 17. Sf3, Lf7! 18. b5 (odlična zadnja napaka; črni ima sicer brez dvoma nadmočno pozicijo, vendar pa bi beli z 18. Tfdl in 19. Le2 lahko nudil še dolgotrajen odpor. Črni zdaj na genialen način oslabi belo kraljevo krilo), Lh5! 19. g4, Lf7 20. bxc6, Tac8 21. Db2, bxc6 22. f5 (sicer odloči skakač, ki bi čez e6 vdrl v beli tabpr), Dd6 (grozi 23... Df4) 23. Sg2, Lc7 24. Tfel, h5! 25. h3 (z dvojno žrtvijo kmeta 25. g5, fxg5 26. Se5, Sd7 27. f4, gxf4 28. Sf3 bi beli pariral matni napad, toda to bi bila kaj jalova-tolažba), Sh7 26. Txe8+, Txe8 27. Tel, Tb8 28. Del, Sg5 29. Se5 (ali pa 29. Sxg5, Dh2+ 30. Kfl, fxg5 31. Se3, Dxh3+ 32. Ke2, hxg4 itd.), fxe5 30. Dxg5, e4 31. f6, g6 (tudi na 31... Dxf6 bi beli moral kmalu predati) 32. f4, hxg4! (dr. Lasker izbere najkrajšo pot k zmagi) 33. Le2 (ali 33, hxg4, exd3 itd.), xh3 34. Lh5, Tb2 35. Sh4, Dxf4 36. Dxf4, !xf4 in beli preda. — (Glose dr. Aljehin) 27. šahovski oreh Mimo kmečkih končnic so zanimive tudi icončniške bitke in težkih figur. Včasih so naravnost presenetljive, da bi človek kar ne mogel verjeti. Poglejti si današnjo, ki jo je sestavil Rus B. Fedosejev. Zdi se vam, da je beli zgubljen. Kar poskusite! Beli: Kg2, Sd2 in S!i7. Črni: Kd4, Ta7 in Se5. Beli na potezi remizira. Težko bo, kajne? Konj na h7 je direktno ogrožen, konj na d2 indirektno, ko ga grozi, trdnjava zvezati in odnesti. Beli na potezi remizira » <»»° £ čara remis? Pa le gre. Poglejte malo pozicijo, znabiti boste našli v njej čudovito možnost, ki reši belega. E Rešitev 26. šahovskega oreha H. G. M. Weenink (Beli: Ka4, kmeta na a5 in c6. Črni: Ka6, Sd8 in kmet a7) Beli na potezi zmaga: 1. c7, Sb7 (najbolje) 2. c8Tl! (ne dame, ker je črni pat), Sxa5 3. Tc5, Sb7 4. Tc6 mat. Tokrat zadeva zares ni bila težka, pa so kljub temu nekateri le še našli napačno rešitev. Pravilnih rešitev je uredništvo prejelo 17. Pravilno so rešili: Lojze Gabrijan, Zoran Razboršelc ,dr. Roman Klasinc, Anton Jakolič, Miro Puc, vsi iz Maribora; lekarnar M. Hočevar, Radeče; Franjo Ska-rabot, Murska Sobota; Rudolf Travinič, Zagreb; Lojze Zajc, Ljubljana; Josip Schnai-der in Srečko Jerič, Celje; Ivan Itazjak, Sv. Lovrenc na Poli.; Miroslav Logar, Rogatec; Tone Kočar, Mežica; Rudolf (ioljal, Dovže; dr. Dušan Senčar, notar v Prevaljah; Ivan Kač, Sv. Pavel pri Preboldu. Žreb je določil nagrado — roman ..Leteče sence" — Miroslavu Logarju iz Rogatca. Izduju m, urejuje ALKjI 1 ItlliMKAR v Mariboru l iska Mariborska tiskarna d d., predstavnik Sl ANKO DETELA * Mariboru. - Oglasi po ceniku - Uokopis. se ne vračajo. — Uredništvo (n uprava* Maribor, Kopališka ulico 6. — Ielelon uredništva štev. 25-67 in oprave Štev. 28-6L — Poštni čekovni račun štev. 11. 408. Sah Dr. Emanuel Lasker Lepo uspela premiera na ledu Na stadionu SK Železničarja na novih drsališčih je bila prva letošnja javna produkcija. Naftopjli so najboljši slovenski drsalci, ki so daleč prekosili pričakovanja domačih gledalcev, izmed katerih mnogi nimajo pogosto prilike, prisostvovati sličnim nastopom. Posebno sta ugajali obe prvakinji Silva Palme-teva in Vlast« Semečeva, ki sta za izvajanje najtežjih figur z neverjetno sigurnostjo želi Vasluženo priznanje. Harmonično sodelovanje je prišlo najbolje do izraza pri nastopu obeh gostujočih parov Vlasta Semečeva—dr. Schvvab in Silva Palmetova-~Jo«ip Biber, pa tydi Milan Betetto in Josip Biber kot posameznika sta pokazala ves register svojega velikega znanja. Med domačimi drsalci je najbolj ugajala Ančka Černetova, pa tudi par I. Krašovec—Bajde je zapustil prav dober vtis. Gosti so jako pohvalili novo drsališče, ki ima ledeno ploskev kakor jo je težko najti. Kakor smo izvedeli, se SK železničar pogaja tudi z večkratnim' svetovnim in olimpijskim prvakom na ledu Dunajčanom Karlijem Schaferjem, ki bo nastopil v petek 6 svojo partnerko Fritzi Gillaraovo v Ljubljani, za eno gostovanje v Mariboru, Ako bo prišlo do pozitivnega zaključka pogajanj, bomo o tem pravočasno poročali. Vsekakor bi zaključek tega gostovanja pomenil senzacijo za mariborski drsalni šport. SankaSka tekma na Pohorju . Podružnica SPD Ruše priredi \ nedeljo, l‘J .L m. tradicionalno sankaško lekmo na progi Ruška koču—Ruše. Sturt ob 14.30 pri ušlii. koci. Prijave tekmovalcev do 13. v Ruški koči. Darila: 1. dirkalne, dvosedežne sanke, 2. enosedežne sanke, 8. smučarsko rokavice. Darila je poklonil glavni ravnatelj Tvorulco za dušik g. inž. Fcdor Šlajmer. Razglas izida tekem bo v gostilni Mulej v Rušah. s. Protest ISSK Maribora proti verifikaciji prvenstvene tekme na Jesenicah je tehnični odbor SNZ odklonil z motivacijo, da je bilo igrišče po poročilih sodnika in službujočega odbornika za igro sposobno. MLADINSKI PROPAGANDNI SMUSKI DAN SK Železničar razpisuje smučarski propagandni mladinski dan, ki bo 19. januarja na stadionu ob Tržaški cesti. Pravico starta imajo 1. 1928 rojeni in mlajši. Smuški tek bo v treh kategorijah, v slučaju zadostnega števila prijav bodo tekmovalke startale posebej. V prvo kategorijo spadajo dečki od 12—14 let, v drugo dečki od 10—12 let, v tretjo vsi ostali pod 10 let starosti, v četrto pa deklice. Proga znaša po kategorijah 2.5, 1.5 in 1 km. Start bo ob 10. dopoldne Pijave se sprejemajo do 19. jan ob 9. dopoldne v tajništvu kluba na stadionu. do 20 besed 20 din. vsaki nadaiNa beseda din GOSTILNA »KREN«. POBREŽJE nudi vsakemu gostu razvedrila. V nedeljo prleške gi-bance, domačo klobase, izvrstna kapljica. Se priporoča gostilničar KlemenŠak. 21921-1 DOMAČE KOLINE danes in Jutri* jetrne klobase in krvavice, izborna vina, cene zmerne pr! Senici, Ulica kneza Koclja._____________21957-1 'o 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 din Sprejmem takoj GOSTILNIŠKO SOBARICO in natakarico s kavcijo. Naslov v oglasnem oddelku >Večernika«. 31956-2 FRIZERSKO POMOČNICO prvovrstno moč, sprejme ta* koj salon »Paula«* Koroška 9. 21958-2 1o 20 besed 13 dl«, vsaka nadallnia beseda 1 din POZOR NAGRADA! Dam lepo nagrado dolčnemu, kj mi preskrbi delo v tovarni. Javit! se Frankopanova 41 21947-3 obstoj. Nadarjen in borben mladenič je kazal silno nagnenje do matematike in filozofije. Toda v razmerah, v kakršnih je živel Lasker, bi,večina ljudi ostala samo trgovski pomočnik krft je bil sprva tudi Lasker. Ali mladi mož se je vrgel v življenje kot zrel bojevnik, brez sanjarjenja, ampak s polno zavestjo odgovornosti in poguma. Ko si je v tej bitki nabral rezerv, je šele uveljavil svoje velike talente. Kot najboljši med najboljšimi je končal študije in univerzo. Z 20. letom je že stopil v šahovsko življenje, leto nato je že mojster. In čez 5 let —' 1894 — je že šahovski svetovni prvak, ko je v matchu premagal dotakratnega prvaka Steinitza. Njegova pot na šahovski prestol je bila bliskovita, vrtoglava, da ji ni para v šahovski zgodovini. Potlej pa je dr. Lasker kraljeval na šahovskem prestolu celili 27 let, dokl^F ga v znamenitem matchu 1921 na Kubi ni premagal J. R. Capablanca v kaj čudnih okolnostih. V dobi, ko je nosil naslov svetovnega prvaka, je dosegel dr. Lasker na raznih velikih turnirjih edinstvene uspehe, zadnjega še po izgubi naslova leta 1924 na velikem mednarodnem turnirju v New Yorku, kjer je bila zbrana malone vsa takratna svetovna elita. Po tem turnirju so jele njegove sile pešati, dasi je še nekajkrat zelo uspešno posege! v šahovsko areno. Dr. Lasker je bil kot šahist silen mislec in dušeslovec, predvsem pa borec. Zanj je bila šahovska partija enkratna borba na življenje in smrt. V njej je znal združiti vse elemente borbe, in sicer prav take, kakršni igrajo odločilno vlogo v vsakdanjem življenju. Dr. Laskerju šahovska partija ni pomenila premikanja figur po določenem sistemu, zanj je bila šahovska partija borba dveh človekov, dveh natur, dveh osebnosti. In v tej borbi je bil dr. Lasker genij, kakršnega doslej ni še imel šahovski svet, poln poleta, nenadkriljive energije, iznajdljivosti in najglobljega poznavanja psiholoških lastnosti posameznega ČI9-veka, posameznega nasprotnika. Šah mu je bil samo orodje, s katerim se je boril za ures-! ničenje svojega nazora o resnici in pravici. Spomnite se CliD I hovskem nebu se je. utrnila za vselej zvezda, ki je desetletja stala v najvišjem zenitu. Z dr. Laskerjem je legel v grob. šahovski velikan, nekako osdmljen in zagoneten, ki pa je vendarle pomenil v razvoju šaha celo dobo, zaključeno epoho. Dr. Lasker je bil en sam, ne pred njim ni bilo podobnega, ne za njim ne bo enakega. Ta se pravi, da je Jpil samosvoja osebnost, zaključen šahovski gigant. Pred njim in sedaj imamo velemojstre, ki sp zgolj šahisti-velika-ni. Dr. Lasker pa ni bil najprej šahist, ampak predvsem osebnost, človek-filozof, človek-borec. Rojen 24. dec. 1868 v Beriinehenu pri Berlinu je kot sin siromašnih staršev kaj zgodaj okusil v.so tragiko revnega človeka, ki ga golorokega postavi življenje sredi bitke za lo 20 besed 20 ain. vsaka nadallola beseda 2 din Dobroidočo TRGOVINO z mešanim blagom v okolici Llubliaue, Celja ali Maribora, do din 50.000.— mesečnega prometa, s trisobnim stanovanjem vzamem za daljšo do bo v najem. Lahko prevzamem tudi zalogo. Ponudbe na oglasni oddelek »Večerni-ka« pod št, 21954, 21954-11 do 20 besed IS din. vsaka uadallnia beseda 1 din " moderno spalnico barv. kavkaški oreh, 11 komadov. popolnoma novo, prodam za gotovino 5200 din. — Mizarstvo Belak, Frankopanova 23- 21925-17 V začetku tedna je prišla- čez ocean vest, da je v Nevv Yorku preminul v starosti 73 let nekdanji svetovni šahovski prvak in velemojster dr. Emanuel Lasker. Na svetovnem ša-