pridevniška, svojilna ipd.). Na pr. Carpentarijski zaliv ne pa Carjpentarijev zaliv ali kar Carpenta- rija, toda Aueklandovi otoki in ne Aucklandski. Prvo ime izvira namreč od osebnega imena, drugo pa od imena ladje. Nekatera tuja geograska imena so različno pi- sana tudi v geografskih, učbenikih. Le mimogrede naj navedemo nekaj primerov: Alžerija — Alži- rija — Alžir, Padska nižina — Pojska nižina — nižina Po — nižina Poja, Pečuj — Pečuh, Virži- nija — Verdžinija — Virginija itd. In končno: za šolo bi bili koristni tudi topo- npma^tični prispevki. S tem, da se zavedamo iz- vora in pomena imen, vsekakor priponioremo k poživitvi in h koncentraciji pouka. To ugotavlja že Silvo Kranjec v članku: Rimski cesarji na zem- ljevidu, ki je prvi te vrste v Geografskem ofozor- nikui (leto II. št. 1). Uredništvo upa, da bo tudi ta rubrika s sodelo- vanjem čim širšega kroga zainteresiranih prispe- vala k rešitvi marsikaterega zgoraj načetega vpra- šanja. D. R. IV. KONGRES GEOGRAFOV FLRJ Zadnji zvezni kongres, četrti po vojni, (prvi je bil v novoosvobojenem hrvatsko-slovenskem Pri- morj-u, drugi v Makedoniji, tretji v Bosni in Her- cegovini), je bil od 28. septembra do 5. oktobra 1955 v Beogradu in J.jR Srbiji. V prvem delu kon- gresa, od 28. sept. do 1. okt., je bilo zborovanje v Beogradu. Po opravljenih otvoritvenih formal- nostih je prvi dopoldan sledilo pioročilo predsed- nika Izvršnega odbora Sveta geografskih društev FLRJ. (Ker je posle Sveta ,v času med zadnjima kongresoma vršilo hrvatsko geografsko društvo, je podal to poročilo prof. dr. J. Roglie). Dokaj izčrpno smo izvedeli o organizaciji geografskega dela v 'državi, o zadnjih uspehih in še več p ne- uspehih. Poročevalec je navedel težave pri univer- zitetnem študiju, slabosti v delu nekaterih nacio- nalnih geografskih društev in geografov na sploh, o zapostavljanju geografije kot občevzgojnem predmetu itd. — vse, čemur je na Slovenskem napovedal boj že kongres slovenskih geografov v Mariboru v 1. 1954. Sledila sta referata o geograf- skem liku LR Srbije (dr. B. Z. Milojevič) in o Beogradu (dr. V. S. Radovanovič). Po tematiki bi morala biti ta dva referata, prebrana na skupni seji prvega dne, najbolj izčrpna. Žal, sta bila naj- krajša in skoraj najmanj tehtna. Beograjski kongres j e bil prvi zvezni kongres, ki je zasedal v sekcijah. Prvo popoldne sta zasedali dve sekciji, fizična in antropogeografska. Na prvi je referiral dr. P. S. Jovanovič o temi »Aklorelativne oblike fluvia- tilne erozije«. Bil%je eden redkih referatov, ki je imel namen povedati nekaj novega v znanstveni geografiji. Zaradi nezadostne razlage pa je ostal dobršnemu delu poslušalcev nejasen pomen alko- relativnih oblik, to je današnjih fluviatilnih oblik, ki niso korelativne, oziroma se ne dajo raztolma- čiti z oblikami cikličnega erozijskega razvoja. Sle- dilo je predvanje prof. J. Rogliča o osnovnih pro- blemih krasa, ki pa jih slovenski geografi poznamo že iz več virov. Istočasno je zasedala antropogeo- grafska sekcija. Referati, ki so bili prebrani tukaj in naslednje dopoldne v sekciji za fizično geogra- fijo, so obravnavali večinoma ožje teme, bodisi po stroki ali po regiji, tako da tukaj ne kaže vseh omenjati. Največ načelne geografske problematike je zajel referat prof. I. Rubiča ¡z naslovom: Pro- blemi regije v moderni geografiji. Popoldne je imel v okviru sekcije za srednješolski pouk uvod- no predavanje »Geografska znanost in šola« prof. S. Ilešič. Razložil je principe moderne geografije in govoril o moderni geografiji ter o njeni važnosti za znanost in vzgojo. Sledili so številni referati s podobno temo ta dan in še drugi dan popoldne. Imeli so več ali manj vsi značaj ikorefelratov. Po- udarjali so, da je med šolsko geografijo in med moderno znanstveno geografijo velika oddaljenost, če ne prepad. Ze referati sami in številni disku- tainti po njih so iskali krivce za tako stanje. Po- dobne diskusije smo slišali že na prejšnjih kon- gresih, vendar je postalo delegatom tukaj, bolj kot kdaj prej, jasno: za nizek nivo geografskega pouka in za zapostavljanje geografije so krivi razni objektivni, v nemali meri pa tudi subjektivni vzroki, premajhna strokovna izobrazba, premajhna aktivnost geografov v šoli in izven nje itd. V tem vidim korak naprej. Poleg zahteve, da naj se da geografiji več šolskih ur, več in boljših učil, več geografskih čitank, naj se končno uredi kadrovska politika, ki zdaj škodi geografiji kakor tudi dru- gim predmetom itd., so postavljali diskutanti tudi zahtevo, da je potrebno tudi večje strokovno iz- obraževanje in to tudi pok tem, ko se geografi! po končanem) univerzitetnem študiju razkropei po službenih krajih in ostajajo brez povezave z naj- višjimi pedagoškimi in znanstvenimi institucijami. Za vzgojo boljših strokovnih kadrov se je treba boriti na vseh straneh, tako pri srednješolskem kot pri univerzitetnem študiju in delu posamez- nih društev, ker je vse povezano v zaključen krog, od osnovnošolskih klopi do univerzitetnega študija in znanstvenih institucij. Mnenje, da bo uživala', geografija toliko ugleda, kolikor si ga bodo pri- dobili geografi s sposobnostjo in delom, se mi zdi stvarno in zdravo. 30. septembra je bilo na zadnji skupni seji nekaj zanimivejših referatov. Prof. A. Uroševič je na- vajal dokaj prepričljive dokaze, da bifurkacija Nerodimke niprirodna, marveč umetna. Geologinja J. Markovič-Marjanovič je ob primeru sedimentov in tektonike fluviatilnih teras v dolini Usore pri- kazala moderno problematiko mlajšega pleistocena, prof. F. Habe pa je poročal o novejših rezultatih speleološkega dela v Sloveniji. Naj tukaj omenim, da so imeli slovenski dele- 22 gati sikupno 5 referatov in, so tudi sicer pokazali precejšnjo aktivnost. Zadnji dan beograjskega zborovanja smo spre- jeli resolucijo, ki jo bodo slovenski geografi tako lahko prebrali v celoti v Geografskem Obzorniku 1955. Tukaj na'j omenim le, da bo odslej zvezni kongres vsako tretje in ne več vsako drugo leto. Naslednji bo v Črni gori., Popoldne so si delegati pod vodstvom beograj- skih univ. učiteljev ogledali Beograd. Sledile so štiri štiridnevne ekskurzije. Številčno najmanjša je šla z avtobusom pod vodstvom, prof. B. Z. Milojevioa v dolino Velike MoraVe. Od slo- venskih delegatov se je ni udeležil nihče. Ekskur- zija v Vzhodno Srbijo, ki je potovala z ladjo skozi Derdap in nato v glavnem z železnico, si je ogle- dala Vzhodno Srbijo. Imela je od vseh ekskurzij najbolj pomanlkljivo izvedeno organizacijo. Šuma- dijska ekskurzija pod vodstvom prof. P. S. Jova- noviča je potovala z avtobusom po Nizki Šumadiji. Vodja je imel glavni namen pokazati stvari, ki govore proti Cvijičevem naziranju o abr azijskem, reliefu Nizke Sumadije. Organizacijsko in stro- kovno najboljše zasnovana in izvedena je bila vojvodinska ekskurzija, ki jo je vodil predavatelj VPŠ v Novem Sadu prof. Buikurov in ki se je dobro seznanila s fizično in antiropogeografsko problematiko Vojvodine. Ivan Gams Kazan v Derdapu R E S O L U C I J A IV. kongresa geografov FLR Jugoslavije IV. kongres geografov FLR Jugoslavije ugotav- lja po izčrpnem razpravljanju, da splošno stanje geografije v naši državi ni na taki ravni, kakor bi bilo potrebno. I. Če vzamemo za izhodišče dejstvo, da je univer- zitetni poulk podlaga izobrazbi znanstvenih delav- cev in profesorjev, misli kongres, da je treba po- svečati posebno pozornost izpopolnjevanju in boljši organizaciji tega pouka in znatnemu izboljšanju razmer, v katerih se vrši, kakor glede profesor- skega osebja, tako tudi glede prostorov in mate- rialnih sredstev. Kongres misli, da je tesnejše medsebojno sodelovanje vseh naših znanstvenih delavcev in ustanov neobhodno potrebno, in ugo- tavlja, da mora univerzitetni pouk, ki naj obdrži in poglobi svoj osnovni znanstveni značaj, bolj skrbeti za potrebe srednjih šol. II. Glede na to, da je predmet geografske znanosti kompleksno proučevanje stvarnosti v prostoru, misli kongres, da morajo naši geografi posvetiti 23 " — : - . .. , .