ameriška ! AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY d©m©y AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 14, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. z9ospodarskeg< 4go ?tonu se zdaJ več ne Prej J0riti 0 Povojnih načrtih, t , baH, da bi narod ne Se irt'd iSe Že bliža konec v0;i" T* nekoliko odneha. ^Zllf' da 80 zdaj t0" %va k° pri volJ'i začeti ffb^ Produkte za civilno ^voi« , S0 se PreJ l,Vcis^e kontrakte. Tudi de- 8D« ^ , Jm» da bi zopet dela- tem "aem delu, kot pa na ne- vojno. * Vlada ima v načrtu, da zniža cene življenskim potrebščinam Potrošila bo na milijone dolarjev, da bo narod dobival cenejša živila; to se bo poznalo šele v oktobru in novembru. "A Se, ;eri so mnenja, naj bi vladi denar, da 'ujejo t0Varnam- ki zdaj de]avVOjna naročila, da . bi 'dno ; odškodnino, ki bi H „ 'ZgUbili delo ob koncu fcjo^il. Nekateri predla_ ^cem J 5e dalo odpuščenim 1 Za šest mesecev naprej bi lahko čakali, da e spremene Produkcij0 stroje za ci- Washington. — Chester Bowles, generalni manager vladnega urada za kontrolo cen naznanja, da je v načrtu program, da se zniža cene življenskim potrebščinam' za odjemalce do 2.3 odstotkov. Urad bo izvedel sto s tem, da bo porabil za prvi začetek kakih $100,000,000, kar bo plačal pro-ducentom, dajal odškodnino za transportacijo, kupoval pridelke in jih prodajal za nižjo ceno itd. Znižanje cen raznim živilom " bodo odjemalci čutili šele enkrat v oktobru in novembru. Potem bo pa vlada nadaljevala s programom in prisilila znižanje cen zimski zelenjavi in sadju in sicer za nekako 15 odstotkov ceneje, kot so pa bile cene prošlo zimo. Vlada ima za ta program že na rokah $100,000,000, nadalj- V; * * :Vl^V nSVetUjej0' naj bi da-Pii svoi "!Jem privatni indu-■ Je tovarne >'kada nehal, ■ za majhno rabi] "ar tovaren ne file bi l Za V0Jne izdelke. V™,6 izdelovati ka-da bi jim hidrati dosti denarja. !t d * to!!!. SVetuje.i°' naj bi | dela ne bi imele ža '^delovale potrei)-' ^^Jene dežele. To 1111 bi ^delavcem zaslužek, ^ane Pa Postavilo na no-narode. volu 'a H; tVedn° distiler okleva, če bi naj bi za e izdelovati al- Sn zfenje m začele izdelo-»-dabi ,a Washington gabili f iČni nasprotnico jal^začeli kričati, da 'ni iv dovolj za žganje, doza krmo. V* silo. j d ^bilizira žensko 'C vlivauvedno večjo S'fc > da ženit h uradnikih ; vedno bolj za ne vsote bo pa še določil kongres. Ta denar bo vlada rabila tudi za to, da bo držala cene mleku vsaj na sedanji višini. V namenu, da se cene mleku ne bodo zvišale, obenem pa, da ne bo padla produkcija mleka, bo dajala vlada producentom denarno odškodnino. S tem programom namerava vlada znižati cene sledečim živilom: jabolkom, oranžam, krompirju, čebuli, masti in namiznim oljem. 38 ITALIJANSKIH LADIJ JE ZDAJ PRI ZAVEZNIKIH Tovarna obtožena, da je producirala slabe izdelke za zračno silo Pred zveznim okrajnim pravdnikom Dan Millerjem, se je včeraj pričela obravnava proti sedmim bivšim uradnikom National Bronze & Aluminum Co. v Clevelandu. Vlada obtožuje uradnike, da so namenoma izdelovali in oddajali slabo ogrodje za letalske motorje firmi Packard Motor Co. Miller obtožuje uradnike, da je Packard Motor Co. opetova-no svarila tovarno, naj" ne pošilja slabo izdelanih ogrodij za motorje in da je bilo delavcem ukazano, naj pospravijo v delavnici slabo izdelane dele, medtem ko so v uradu čakali armadni inšpektorji za pregled. Sabotaže so obtoženi John Schmeller, bivši predsednik kompanije, Frank Schmeller. bivši generalni poslovodja, Edward Schmeller, bivši ravnatelj in štirje drugi bivši uradniki družbe. Ako jih bo velika porota pro-našla krivim, bodo obsojeni na 30 let ječe vsak in na globo do $10,000. Amerikanci v boju z nemškimi tanki London, 13. sept. — V pristanišče Valletta na Malti so dospele nadaljne italijanske bojne ladje, med temi 23,000 tonska bojna ladja Giulio Cesare, nosilec letjal Giuseppe Miraglia, štirje rušilci in več podmornic S tem je naraslo število italijanskih bojnih ladij, ki so dospele k zaveznikom na 38. Pričakuje se pa še druge iz raznih sredozemskih pristanišč. Od sedem največjih italijanskih bojnih ladij, jih je pet v zavezniških rokah, eno, Roma, so sedmo, 35,000 tonsko Imperio se pa še ne ve, kje da je. Iz Madrida se poroča, da so španske oblasti internirale več italijanskih bojnih iadij, ker so ostale v pristanišču Mahon na Balearih več kot dovoljenih 24 ur. Dva italijanska rušilca sta odplula iz španskega pristanišča Pollensa potem, ko sta izložila na obrežju 25 ranjencev. Druge italijanske bojne ladje, med temi več podmornic, so pa najbrže še na morju, kjer se skušajo izviti nemškim bombnikom, ki jim hočejo preprečiti Kongres bo zahteval dokaze, da je potrebno rekrutirati očete Washington. — Danes bo zapel ameriški kongres s svojim zasedanjem. Kot se poroča, bo ena prvih točk na dnevnem redu, da bo kongres zahteval dokazov, da je potrebno rekrutirati družinske očete od pred Pearl Harborja. Urad za obvezno vojaško službo je ukazal nabornim komisijam, naj nanovo pregledajo vso listo registrirancev in pokličejo pod orožje vse razpoložljive samske moške, predno bodo začele rekrutirati družinske očete. Naborne komisije bodo začele z revidiranjem v četrtek in morajo končati delo do konca septembra. Zdaj je določeno, da bodo začeli klicati družinske očete 1. oktobra, toda senator Wheeler iz Montane ima predlog, da se to odloži do 1. januarja, da dobi kongres čas to preiskati. Nemci so vrgli vso razpoložljivo silo proti Amerikan-cem, da bi jim preprečili okupacijo Neaplja. Boji so krvavi, toda Amerikanci se dobro drže. Gl. stan zaveznikov v Afriki, 13. sept. — Nemška pehota, tanki, topništvo in zračna sila — vse to je besno udarilo na 5. ameriško armado na obrežju pri Salernu pod Neapljem. Nemci so vrgli v boj vso svojo silo, da bi vrgli Amerikance s tega obrežja, toda za enkrat brez uspeha. Naciji so očividno zapustili južno Italijo, kjer angleške in kanadske čete rapidno prodirajo proti severu potem, ko so okupirale vzhodna pristanišča Crotone in Brindisi. Glavna nemška sila se vsiplje ~ proti sektorju Salerno in Nea-j jn kakŠlie VOJIie bondg pelj, kjer se bije vroč m krvav J J boj že pet dni na 30 milj dolgi lahko kupite tekom fronti 3. vojnega posojila Tisti, ki delate, lahko kupite Ameriški fantje so opetovano naskočili griče, katere dominira-jo nemški tanki in topništvo. Po- v°Jne bonde Pri sv°jem deloda' ročila zatrjujejo, da se nisobalcu- Dru^ Pa stoPite na ban" Amerikanci umaknili niti za ped!ko ali Posojilnico, pa si izberite . 1 /~>1\ TA'/nifiA y~\r\ ottaiiK rlonovilin se I potopili nemški bombniki, za beg k zaveznikom. Nemci poročajo, da so organizirali novo vlado v Italiji, njej na čelu je Mussolini Zavezniški častniki so se pridružili generalu Draži Mihajloviču Kairo, 13. sept.—Jugoslovanski viri poročajo, da se nahajajo zavezniškj častniki v glavnem stanu generala Draže Miha j loviča ter da delajo na načrtih, da dirigirajo aktivnost jugoslovanskih gerilcev vzporedno s strategičnimi načrti zaveznikov. Iz Balkana se poroča o bojih med Italijani in Nemci v Jugoslaviji in da se nahajajo hrvaške čete na obeh straneh. Nekatera poročila zatrjujejo, da so se Italijani in partizani združili v boju proti Nemcem. Pri Karlovcu in Ogulinu se bi-jejo Italijani in partizani Nemci in hrvaškimi ustaši. ^J^tHjo in"tmii aVe doLP°m°Žni kori ima- \ * ?°:inke- ^ k . dav°w kongres »vložil C*e bodo na dohodke, ti Ho >19 Prizadeli dohod iv. . ampak šelP « av^2a?°tern' k0 bomo če ka* košnje dohod- *bokafm bo še osta 11 * 4u ,0l;narica hosta K > sodijo, za '00 razne- S-SJ razP°lago. Ne. ^ilif V > (ali daritve- V bo n°°3tane ta ma- cene na NkSt. v'n nastala bo Valci. k temu dav- London, 14. sept.—Radio iz' Berlina je danes zgodaj poročal, da je bila ustvarjena nova fašistična vlada za Italijo, kateri je postavil Hitler na čelo Benito Mussolinija. Ta vest je sledila včerajšnjim zapletenim poročilom in zatrdilom iz Nemčije, da so nemški parašutarji in Hitlerjeve elitne čete osvobo-bodile Mussolinija in ga odpeljale na varno v Nemčijo. Berlinski radio je pripovedoval o drznem činu nemških iz branih čet, ki da so odpeljale Mussolina Amerikancem, An gležem in italijanski vladi iz pred nosa. Načrt za to da je izdelal Hitler sam. Dalje je radio zatrjeval, da je bila osvobojena vsa Musso-linijeva družina, več njegovih glavnih pajdašev in da je med onimi, ki so dospeli v Nemčijo tudi Mussolinijev najstarejši sin Vittorio. Iz Berna, Švica, se pa zatrjuje, da je Mussolini ali mrtev, ali pa da je v rokah zaveznikov. Ako bi bil živ in v nemških rokah, bi gotovo že govoril na radiju. Nemci da hočejo samo zmešati italijanski narod in pridobiti Mussolinijeve privržence, naj sel upro zaveznikom Poroka Mr. in Mrs. Charles Karlin-ger iž 1086 Addison Rd. naznanjata, da se je poročila njiju hčerka Florence Helen z Sgt. Edwin M. Warlike iz 1326 Hay-den Ave. Poroka je bila danes zjutraj ob desetih v cerkvi sv. Vida. Oba, ženin in nevesta sta uslužbena pri Ohio Bell Telephone Co. Po poroki se bo podal mladi par na kratko ženi-tovanjsko potovanje, nakar se bo Sgt. Warnke vrnil jiazaj v taborišče C h a f e e, Arkansas. Mnogo sreče v novem stanu! d 4 V> r°jin se je vr-in se sedaj oskrbo ard Rd., Mesto bo vprašalo za davke .1 mili pri volitvah Mestna zbornica je včeraj po tegnila enkrat s županom Lau-schetom in sprejela predlog, da vpraša pri volitvah 2. novembra za .1 mili davka, kar se bo porabilo za rekreacijo. Razne grupe so zahtevale najmanj .3 tisočink davka, toda župan Lausche je tr dil, da je .1 tisočinka dovolj, ker ima mesto še druge vire na razpolago v ta namen. $127,000 bi prinesli ti novi davki. Naši vojaki Ensign Edward W. Levsteck, sin poznanega društvenega delavca John Levstika iz 646 E. 115. St. je dospel domov na kratek dopust. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu do 22. septembra. Dovršil je mornariško častniško šolo v Fort Trumhbull, New London, Conn. ter bil povišan v čin ensigna. čie stitamo! (S 19 h Iz taborišča Livingston, Loui siana, je prišel na dopust korpo ral Stanley Kersevan iz 1285 E 55. St. Dobil je dopust za 14 dni Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. Rusi so začeli naskakovati utrjeni Brijansk London, 13. sept. — Potem ko so ruske čete zasedle štiri izmed pet železniških prog, ki vodijo v Brijansk, so začele naskakovati mesto samo. Brijansk je ena najbolj utrjenih nemških postojank na vsej fronti. Nemci so imeli to postojanko v rokah sko-ro dve leti. Ruske čete pod poveljstvom generala Popova so prebrodile reko Desno, nato pa začele na skakovati mesto, trdi poročilo iz Moskve. Nemci imajo na razpo. lago samo eno železniško progo za umik iz mesta. Ta vodi severno proti Smolensku. Druge ruske armade se brez zadržka vale proti Kijevu, glavnem mestu Ukrajine. -o- Kampanjo bo vodil na svoj čas, ne na račun okraja John J. Prince, ki kandidira za mestnega odbornika v 32 vardi, je podal resignacijo kot pomožni okrajni pravdnik. Od poved stopi v veljavo 16. septembra. Mr. Prince hoče pora-3iti ves čas za svojo kampanjo do primarnih volitev. Nad 90 milijonov bondov so kupili Clevelandčani Uradno se poroča, da so Cleve-andčani podpisali do včeraj za $90,277,545 tretjega vojnega posojila. Kvota za Cleveland te $233,000,000, ki mora biti podpisana do 30. septembra. Seja št. 15 in 18 SŽZ Na sejah podružnic št. 15 in 18 SŽZ bodo nocoj navzoče razne glavne odbornice Slovenske ženske zveze. Članice so proše ne, naj se udeleže v velikem številu. Na operacijo V Lakeside bolnišnico se je podal John Jančar Sr. iz Park grove Ave. Želimo mu, da bi vse srečno prestal in se kmalu zdrav povrnil domov. Vrnitev iz bolnišnice Anton Femec se je vrnil z obrežja, kjer so pred petimi dnevi. Iz Alžira poročajo, da so se sprijeli Nemci in Italijani na višinah severno in južno od Neaplja in da je boj med njimi tudi okolici Turina. Druga poročila pa zopet trdijo, da se Italijani malo ali skoro nič ne upirajo nacijem. Potem, ko so angleške čete okupirale bojno pristanišče Ta-ranto na vzhodnem delu južne Italije, so se pognale naprej ob Jadranskem morju ter okupirale važno pristanišče Brindisi in Bari, 69 milj višje ob Jadranskem morju. Iz teh dveh pristanišč zavezniki lahko sežejo preko Jadranskega morja, ki je tukaj prav ozko in izvedejo invazijo na Balkan. Zavezniški bombniki neprestano napadajo nemške čete, ki hite iz južne Italije proti bojišču pri Salernu in Neaplju. Nemški radio je včeraj trdil, da so Nemci razorožili v Italiji 500,000 italijanskih vojakov. General Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniških čet v Sredozemlju, je izjavil, da bodo imeli zavezniki težke boje, predno bodo pognali Nemce iz Italije, toda obenem trdi, da napreduje boj po načrtu. Nemci so očividno poslali no-o zračno silo v boj pri Neaplju Salernu. Toda zavezniška jzkrcali i obveznico po svojih denarnih zmožnostih. Bonde lahko kupite v svojem imenu, ali v imenu kake druge sebe; lahko jih kupite v imenu več oseb; lahko pa tudi v imenu gotove osebe, ki.je lastnica bon-da ali bondov in poveste ime kake druge osebe, ki naj ta bond podeduje. Koliko vas stane vojna obveznica? Tu imate lestvico: $18.75 kupi $25 bond $37.50 kupi $50 bond $75 kupi $100 bond $375 kupi $500 bond $750 kupi $1,000 bond. Salamaua je padla v roke zaveznikom Pacifik, 14. sept. — Na Novi Gvineji so doživeli zavezniki veliko zmago, ko so prepodili Japonce po dolgih in hudih bojih iz baze Salamaua. Ameriške in avstralske čete zasledujejo bežeče Japonce, ki se umičejo proti Lae, okrog 20 milj severno. Japonci so pustili za seboj mnogo bojne opreme. To bazo so bili zasedli Japonci 25. januarja 1942. Zaveznikom bo služila zdaj kot zračna in pomorska baza za napade na Novo Britanijo. in zračna sila ima še vedno premoč. Glenville bolnišnice na s v o dom. Tem potom se želi zahva liti za obiske in cvetlice. Za gospodinje Švica je pričela mobilizirati armado London.—Radio iz Švice je naznanjal, da je začela Švica mobilizirati armado, da jo postavi na svoje meje, za vsak slučaj. -o- Seja demokratov Nocoj ob osmih bo seja Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu. Seja bo kot navadno v Slovenskem društvenem domu Člani in drugi, ki se zanimajo za politiko, naj pridejo v velikem številu, ker bodo važni problemi na dnevnem redu. Skupna dr. sv. Vida Jutri večer, točno ob osmih bo seja Skupnih društev fare sv. Vida. To bo izvanredna seja in ukrepalo se bo radi prireditev, ko so bile pri fari ob petkih večer. Naj se gotovo udeleže vsi zastopniki in zastopnice. il Naslednje vrstice bi morali prav za prav nasloviti na hišne gospodarje, toda v večini slučajev je le ženska roka, ali pa vsaj ženska beseda tista sila, ki ustvarja lep vrtiček okrog hiše. Predvsem je to istina pri Slovencih. Torej našim gospodinjam svetujemo to-le: Ako hočete ustvariti novo trato okrog hiše, je najboljši čas zdaj, pred 15. septembrom. Travno seme najboljše uspeva v hladnem vremenu, dočim je za plevel to najslabši čas. Ako vsejete zdaj novo travno seme, bo pognalo že dobre korenine, predno nastopi zima. Jesensko deževje je bolj pohlevno kot spomladansko in ne razor je trate. Seveda, 'pri tem je pa treba največje pažnje toliko časa, da trava dobro požene. Predvsem mora biti taka nova trava vedno dovolj vlažna. V suhi in prepečeni zemlji se travne korenine zaduše. Vojnimi bondi pomagate k zmagi? "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axc»pt Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto (6.50. Za, Cleveland po poŠti, celo leto 17.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta H-OC Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.26 Za Cleveland in Kuclid. po raznaSalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.60, četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: Dnlted States and Canada $0-50 per rear. Cleveland by mall $7.60 per year tr. s. and Canada $3.60 tor t month«. Cleveland by mall $4.00 for 6 months 0. S. and Canada $2.00 for I months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $1.50 for 8 months, $2.00 for S months _Single copies, 3c_ Entered as second-class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 216 Tue., Sept. 14, 1943 Louis Adamič in bivši minister Snoj P. Bernard Ambrožič OF M Kadar lonec ponvi saje očita Hitlerja so Italijani izkadili iz luknje. Več kot šest mesecev ni bleknil niti ene besede narodu, tako, da so se že pojavljale govorice, da je neozdravljivo bolan, ali pa da se celo že praži v spodnjih prostorih. Oni dan je pa zopet stopil k radiju in trobil v svet svoje navadne lari-fari. Zlasti je besnel in obetalstrašno maščevanje Italiji, ki ga je izdala in se vdala zaveznikom, ne da bi prej vprašala za dovoljenje Hitlerja. Ves svet se je oddahnil, ko je zaslišal Hitlerjev glas na radiju, torej jasen znak, da je še kaj dobro pri življenju. Saj vendar nihče ne želi, zlasti pa ne njegovi sužnji, da bi Hitler umrl v postelji, še predno je videl na lastne oči, kako se je zrušila njegova evropska trdnjava v prah in pepel in kako se je razpršil njegov "novi red" kot navadna pena. Ko bo enkrat Hitler to videl na svoje lastne oči, tedaj bomo pa začeli delati račune, kakor je prav in pošteno po geslu: vsak delavec je vreden svojega plačila. Hitler je zadnjih deset let veliko delal in zato ni več kot prav, da prejme za to tudi plačilo. In dobil ga bo, bogami! Hitler da veliko na zvezde, iz katerih mu vedeževalci prerokujejo bodočnost. Zato je tudi v tem svojem govoru zatrjeval, da bo končno zmagal nad zavezniki. Ker govori Hitler navadno le o bodočnosti, zato je popolnoma logično, da je prezrl nekaj lepih dogodbic iz preteklosti, recimo: Tunizijo, Sicilijo, rusko fronto. No, kdo se bo pa še brigal za take malenkosti, o katerih že čivkajo vrabci na strehi. Ni pa mogel zamolčati dejstva, da jih dobiva Nemčija zadnje čase močno po grbi, zato je ročno obdolžil Italijo, da je teh porazov ona kriva, ker je svojo zaveznico Nemčijo tako nesramno izdala. Nemci so to z velikim zadoščenjem vzeli na znanje, saj itak ne marajo Italijanov. Well, zdaj pa pridemo na tisti "point," da se bomo vprašali: kdo je koga izdal? Kar se tiče Italije, se ne more prav nič pritoževati, da se ji godi krivica. Naj se kar lepo spomni, kaj je delala z Etijopci, Albanci, Grki in da ne pozabimo, kar prav gotovo ne bomo—kaj je delala s Slovenci, odnosno z Jugoslovani in kaj je napravila s Francijo, ko je bila ta pogažena in poteptana v prah od nemških hord . . . Božji mlini meljejo počasi, pa sigurno in Italijanom so zmleli v dobrih treh letih. Ko se je Italija pridružila Nemčiji, je bilo prav toliko, kot bi se bila zapisala vragu. In ta vrag ji je zdaj zavil vrat. Nemška Gestapa je preplavila Italijo obenem z več divizijami vojaštva. Ti so jemali najboljšo hrano in vse, na kar so mogli položiti roko. Ponovno in ponovno se je zgodilo na bojni fronti, da so se Nemci lepo umaknili, Italijane pa pustili za zadnjo stražo na milost in nemilost sovražniku, To se je zgodilo laškim divizijam v Rusiji, v Libiji in v Tuniziji. Ali mislite, da se je maršal Badoglio vdal zveznikom zato, ker se je naveličal nemške pajdašije? Še malo ne! Badoglio bi bil še danes s Hitlerjem, ako ne bi bil ta odločno odrekel poslati ojačenja v južno Italijo, da bi jo branil proti Amerikancem in Angležem. Jasno je, da je hotel Hitler rabiti Italijo samo kot obrambni zid za Nemčijo, zato je tudi koncentriral svoje glavne sile v severni Italiji. Hitler je to povedal v brk Mussoliniju in duče se je vdal, pa hotel prepričati svoj vojni kabinet, da je to v danih razmerah najbolje. No, njegovi lastni fašisti so videli stvar v drugi luči, pa so priredili Mussoliniju lepo odhodnico. Baje so se na tisti seji precej nosili in par jih je celo neslo v ruti svoje krvave nosove od seje. Potem sta prišla pa na vlado kralj Emanuel in maršal Badoglio. Ta dva sta ročno izdala narod, ki si je želel miru in pet dolgih tednov sta dovolila Hitlerju, da je vsipal čete v severno in centralno Italijo, v trdnem prepričanju, da bo ostal Hitler zvest svoji zaveznici Italiji. Toda Hitler je samo za Hitlerja, pa je ročno izdal kralja in Badoglija, pa italijansko armado in italijanski narod. Vsa čast Hitlerju, ki je tudi zdaj ostal zvest svojim principom: ofrnažiti vsakega, ki ima ž njim opravka. Torej Hitler je izdal Italijo, izdal Mussolinija in zdaj kralja in starega maršala Badoglijo. Potem pa gre in besni na radiju, kako se bo maščeval nad Italijo, ki ga je izdala. Hitler je v petek zasedel Rim, njegova zaveznika do zadnjega trenutka, katerima se ima zahvaliti, da je dobil čas, da se je utrdil za reko Padom kralj Emanuel in maršal Badoglio, sta morala zdaj bežati pred svojim zaveznikom. Upamo, da zavezniki vidijo zahrbtne spletkarije italijanske vlade in da bodo temu primreno postopali ž njo. Ako bi bila Italija iskrena, ko je padel Mussolini, bi bila takoj udarila po nemških divizijah, ki jih je bilo samo nekaj malega takrat v Italiji ter odprla vrata zaveznikom. Tega ni storila, ker je do zadnjega upala, da bo Hitler rešil Italijo. .Mi smo na tem mestu že pred več meseci zapisali, da Hitler ne bo branil južne Italije, ker mu je preveč odročno. To, vidimo, se je zdaj uresničilo. Italijani ne zaslužijo od strani zaveznikov nobene obzirnosti, ker niso storili ničesar, kar bi zahtevalo kako plačilo. I. V maju 1942 sem imel v New Yorku razgovor z Anton Šub-ljem, ki nikakor ni kak "klerikalec." Pravil mi je, da je v Clevelandu med Slovenci, ki se zanimajo za staro domovini in za delo v prid njeni rešitvi, velika nejevolja na ministra Snoja. Seveda sem vprašal, zakaj nejevolja. Povedal je približno tako: Letos nekoč v januarju se je Snoj izrazil vpričo nekaterih Slovencev v New Yorku, da bo Adamič naredil več za staro domovino kot vseh ostalih 300,-000 Slovencev v Ameriki. To so zvedeli v Clevelandu in so j ako nejevoljni. In po pravici. Kdo pa more pokazati, da je Adamič kdaj v življenju kaj storil za slovensko stvar sploh? Vsakdo lahko vidi, da Adamiču ne gre za drugo ko za uveljavlje-nje svoje lastne osebice. Vse drugo mu ni nič. Imel sem pa tudi pismo od dr. Jim Mallya iz Clevelanda, v katerem je bilo rečeno: Veliko mislečih ljudi je v Clevelandu, ki so trdno uverjeni, da bo Adamič Snoja samo "double crossal." In ti niso sami katoličani. O prvi priliki sem Snoja naravnost vprašal, kaj misli o takem govorjenju. Videl sem, da ga je zabolelo. Odgovoril je nekako tako: Kar se tiče mojih besed, kako sem se izrazil o Adamiču in ostalih 300,000 Slovencev v Ameriki, rečem toliko, da čisto točno mojih besed niso ponovili. Kako ravno sem rekel, o tem se ne bom pričkal. Zavedam se, da sem bil takrat nekoliko razburjen, ker so zelo silili vame radi Adamiča, naj ga pustim pri miru. Toda jaz vem, da je moja naloga, navezati stike z vsemi, ki bi bili zmožni kaj storiti za staro domovino, magari samo s propagando med Arae-rikanci. In za tako delo se mi zdi Adamič kot nalašč poklican in je tudi videti prav voljan. Amerika ga pozna po njegovih knjigah in vedno sem mislil, da je med vsemi 300,-000 ameriškimi Slovenci moja dolžnost, zlasti njega informirati in pridobiti za propagando. Pokazal je dobro voljo in ne dam se ostrašiti od raznih ljudi, ki me skušajo prepričati, da nimam pri Adamiču ničesar iskati. Jaz mislim, da bo Adamič napisal knjigo o Sloveniji. Rad se uči in zato ga je treba pravilno informirati, da ne bo tjavendan pisal. Da bi mož moje zaupanje v teh bridkih časih zlorabil, tega si misliti ne morem. Tako nekako mi je rekel Snoj. Meni se ni zdelo neprimerno govorjenje in se nisem več vtikal v zadevo. Vedel sem pa, da se pogosto shajata in »razgovarjata. Snoj je Adamiču dajal razne informacije, mu pošiljal ali nosil knjige ter sam Sicer pa o tem Adamič sam pi-sestavljal zanj razne podatke, še v septemberskem "Harper's Magazinu." Ne gre za to, če je dotični mož Snojeve besede pravilno navajal ali ne. Eno stoji: Snoj je na Adamiča zelo veliko zidal in od njega veliko pričakoval. To je Adamič vedel in naprav-ljal na Snoja vtis, da se v njem ne bo prevaral. Nikoli mu ni dal čutiti, da ga misli "double crossati." Še tik preden je odšel Snoj v London, sem ga vprašal, kako sedaj misli o Adamiču. Stvar me je namreč zanimala. Ni mi odgovoril v mnogih besedah, vendar sem spoznal, da njegovo zaupanje v Adamiča še vedno ni kaj prida omajano. Da bi se ne bila več shajala v letu 1943, sem zvedel šele š* "Harperja." Zdi se mi, da ni ravno točno. Kako se je mož motil in kako prav so imeli oni, ki so Snoja pred Adamičem svarili, lahko vsak spozna in iz "Harper's Magazina" in bo, kot vse kaže, še vse bolje lahko spoznal iz Adamičeve knjige, ki se napoveduje! Najbolj vidno se spozna Adamičev "Stab in the back" napram Snoju, ko govori o njegovem sinu študentu. Pove, da je bil med laškimi interniranci, dasi je bil komaj petnajst let star. Dostavlja, da je bil ali "Partisan or pro-Partisan." In še to, da so ga pozneje Lahi izpustili — "probably" zato, ker je bil — "his father's son." V teh dveh mnenjih se je pokazal Adamič pravega zlobneža. Popolnoma napačno je trditi, da so Lahi samo partizane ali pro-partizane lovili in pošiljali v koncentracijo. Resnica je, da so bili tisoči in tisoči odločno protipartizanskih Slovencev odvedeni v koncentracijo po Lahih — in to bi*Adamiču ne smelo biti neznano. Isto tako je popolnoma napačno, če Adamič hoče narediti vtis, da razen partizanov ni nihče mislil na kakoršenkoli odpor zoper Lahe. Nasprotno je res. Da ni bilo partizanskega gibanja, ki je s svojim nasiljem razdrlo vsak dobro premišljen odpor med Slovenci, bi bilo prišlo do vse bolj pametnega' aktivnega odpora kot je v resnici prišlo. In bi prišlo ob takem času, ko bi oborožen odpor narodu prinesel vse drugačno korist kot jo je. Informacij o tem dejstvu Adamiču ni manjkalo, pa jih ni hotel videti, ker mu je do tega, da bi edino partizani dobili ves kredit za odpor zoper Lahe. Prav nesramno pa je od Adamiča, kar podtika Snoju radi oprostitve njegovega sina iz laške koncentracije. " . . . because he was his father's son"! Kdo pa je bil njegov oče? Kdo pa je bil minister Snoj ? Ali ni Adamičeva insinuacija prav toliko kot bi se zapisalo— laški zaupnik?! Pa ga res ni med vsemi 300,-000 ameriškimi Slovenci, ki bi se drznil zapisati kaj takega. Bilo je prihranjeno Adamiču, da je na ta način predstavil Snoja angleško govoreči Ameriki! In da še bolj "drži," je takoj za to insinuacijo zapisal, da je Snoj mnogo časa preživel v cerkvi in tudi doma v svoji sobi veliko molil! Laški zaupnik in obilna molitev — to gre Adamiču prav dobro v račune. Iz vsega njegovega članka gleda to kar na debelo! Prav nič ni moja naloga, da Snoja v čemerkoli branim. Bil je mtd nami javen delavec in kot tak izpostavljen kritiki. To je sam dobro vedel. Ne branim Snoja, branim pa čisto preprosto dostojnost, brez katere tudi kak Adamič ne bi smel pošiljati v svet svojih produktov. Jaz imam tudi doma brata, če je še živ. Ime mu je Lojze, torej prav tako kot je bilo nekoč ime Adamiču. Sedem mesecev je sedel v laški ječi, ker je bil obdolžen, da je iz svoje trgovine prodajal blago komunistom. Po sedmih mesecih je dobil svob6do. Nato so ga komunisti obsodili na smrt. Skrival se je, če se je pa tudi skril, tega še danes ne vem. Ako bi bil jaz kaka bolj prominentna osebnost, bi zdaj Adamič lahko po isti logiki, ki jo je rabil pi*i Snojevem sinu, razglasil v svet, da je bil moj brat od Lahov izpuščen "probably" zato, ker je moj brat. In bi najbrž Adamič dobil od kakega ?.iagazina nekaj judeževih grošev kot jih je dobil za izdajstvo Snoja! -o- Zelo zanimive vesti s Hubbard Rd. Po dolgi in precejšnji suši smo dobili zopet precej močan d'ež, dasi ne bo dosti koristil, ker se že precej nagibije proti jeseni. Vseeno pa je prijetno, če namoči dež suho zemljo, da tako narava malo bolj oživi in tudi človek se počuti pomlajen. Saj veste, da neprestana vročina spravi človeka v zelo slabo voljo. Če bi ne bilo radi teh prijaznih Clevelandčanov, bi bilo življenje res pusto in dolgočasno. Ker pa pridejo vedno kakšna dekleta k nam na oddih in obisk, pa gre čas precej hitro naprej. Tako sem imel zopet prijazno družbo, ko sta bili pri nas na oddihu prijazni dekleti iz 63. ceste, o katerih sem vam* že zadnjič poročal in komaj so oni dve odšli, pa so me prosile pa že druge, če bi jim odstopil moj urad. Ker so me pa le tako lepo prosile, sem jim pa ustregel. Tako moram sedaj pisati pri kurah. No, pa ker sem precej potrpežljiv, bo že šlo nekako. Malo bolj na kratko poročam sedaj te naše novice v teh resnih časih. Ta dekleta pa niso samo sila prijazna, ampak so tudi na vso moč pridna. Ko smo obirali fižol, so bile takoj na delu in kaj pridno pomagale. Tista Dorothy je pripravna za vsako delo in jaz sem ji že svetoval, da naj bi kar pri nas ostala in da bom že jaz skrbel, da bo imela vedno dovolj dela. Ob slovesu sem ji pa napravil prav lep šopek iz naših domačih rož. Na svidenje. Novic je dosti v naših krajih, a jih ne dobim vseh na moja dolga ušesa in malo je temu krivo pa tudi delo, čeprav nisem preveč nadušen zanj, pa bi ne izgledalo lepo, ko vsi delajo in bi samo jaz .vedno postaval, saj že tako nisem preveč na dobrem glasu. Ti prijazni ljudje, ki so sedaj pri nas na oddihu so: Victor Svete in njegova soproga Victorija in hčerka, potem Jane in Alice Roje, ki sta sestri Mrs. Svete in Dorothy Koe-nig iz Norwooda. Kadar pridejo ta dekleta k nam, smo si vselej kar lepo domači, ker so tako prijazna in ker se lahko kar slovensko pogovorimo, da je res kar veselje kramljati z njimi. Oni dan, to je bilo v soboto zjutraj, sem pobiral hruške pod tistim lepim, košatim javorom v košaro (Kakšne vrste javor pa je to, da hruške rodi? op. ured.) pa zaslišim nebeško lepo petje. Takoj pogledam proti nebu, če se je mogoče odprlo nebo in da prepevajo tako melodijo morda angelci tam v nebeških višavah. Kar ti za-vozi lep avto v naš borjač. Hitim z vso naglico za njim, misleč, kaj neki to pomeni. Komaj pa ga dohitim in že zapazim v avtu same znane obraze. Začudil sem se in v tistem trenutku sem že mislil, da stojim v uredništvu Ameriške Domovine, kajti bila sta oba urednika v avtu in pa Mr. Jim Šepic, trgovec s železnino z Waterloo Rd. Le malo je manjkalo, da nisem padel v nezavest, ko sem zagledal pri volanu Mr. Debev-ca, kajti to je bila bela vrana (ali morda debela? op. ured.) na našem borjaču. Brž si stisnemo desnice. Bil pa sem sila radoveden, kaj neki to pomeni. Vsakovrstne misli so mi rojile po glavi. Najprej pa sem si mislil, da je morda konec vojne, pa da so se pripeljali povedat osebno kot poročevalcu za Ameriško Domovino. Druga misel pa je bila, da so morda prišli povedat, da ne bodo več poročali novic iz Hubbard Rd. Vse tako in podobno mi je rojilo po glavi. iNato pa se prav počasi skobacajo iz avta vsi trije precej lepo rejeni gospodje in tudi prijazni, zato pa ni čudno, da ima Ameriška Domovina toliko naročnikov, ker jo urejujejo tako prijazni uredniki. Saj pravim in rečem, da je takist. Takoj mi pomoli Mr. Debevec časopis, ki je bil še gorak, saj je bil menda komaj pol ure iz stroja, več ni moglo biti, saj sem videl, kako jo je ubiral njih avto po naši cesti in tudi vem, da je urednik čakal pri sfooju ter prvi list pograbil, stisnil v žep in že je oddrdralo po St. Clair ju na Hubbard Rd. Tako sem bil siguren, da sem dobil-v roke Ameriško Domovino vsaj en dan prej, kot so jo dobili najbližnji naročniki. Ampak veste, to ni šlo kar tako, da bi jo bil dobil kar zastonj. O, ne, tisto pa ne. Moral sem plačati zanjo tri cente, ker je rekel Mr. Debevec, da kar tako zastonj se pa že ne nosi časopisa in še tako daleč. Ker pa nisem imel pri sebi nobenega centa, mi je takoj Mr. Šepic posodil nikelj, da sem plačal, drobiž dveh centov sem pa izročil uredniku Turku in kam ga je djal on, tega pa ne vem. Ampak naj bo že kakor hoče, to pa vem, da je plačal za časopis Mr. Šepic. Prav lepa hvala mu. Razkazal sem jim naš vrt in park. Se reče, saj itak niso imeli veliko časa za ogledova nje, ker so jo hitro in z veliko naglico odkurili naprej. Povedali so mi kam se jim tako mudi, ampak njih misli so bile vse kam drugam obrnjene. Ko smo se tako vrtili krog avta, sem vedno pazil, če se bo mogoče kateri zmotil in privlekel na dan kakšno steklenico, kajti že ja me je lomila, da se Bogu smili. Če prav je bilo še zgodaj v jutru, pa sem vseeno pričakoval, da bo za kaj prijet. Pa ni bilo od nikoder. O sveta ne. besa, saj pravim, da sem zijal zastonj. Kadar pa Mr. Romich zapelje svoj avto v naš borjač je pa vse drugače. Pozneje sem pa izvedel iz prav zanesljivih virov, zakaj se jim je tako mudilo in je tudi verjetno, to pa iz razloga, ker sem že, prej slišal, da je nasadil naš odvetnik Kushlan na svoji veliki kmetiji precej paradižnikov in da so bili povabljeni in naprošeni, da pridejo pomagat obirat in spravit vse v red. Saj sem že prej nekje čital, da je odvetnik Kushlan bil prvi prinesel letos na trg rdeč paradižnik, se reče menda ni bil še popolnoma zrel, ampak ga je bil pobarval z rdečo barvo. Samo da ide. Tako so se zagnali ti naši uredniki in pa "železni" štacnar nad tiste paradižnike pri Mr. Kushlanu. Rad bi jih bil vedel, kako so se kaj krivili nad paradižniki, ko pa imajo vsi trije tako precej obilne "front porche." Prav lepa hvala vsem trem za obisk, pa se še kaj oglasite. Obiskali pa so nas tudi gospa Kužnikova in sin Eddie, ki sta se mudila na oddihu pri našemu sosedu Burji. Kar sama sta gospodarila v lepi Burjevi hiši in pa otavo sušila. Ko sem jih bil obiskal tudi jaz, sem videl, da sta jo imela precej raztresene v garaži in proti soncu obrnjeno in če bi bil slučajno pričel dež, pa bi bila Kužnikova kar lepo vrata zaprla in otava bi bila pod streho. pripeljali pa so se bili tudi Joe Satkovičevi iz 170 St. saj poznate Jožeta, on je stavbenik prve vrste in to pa vem, ker je že pri nas delal pred leti. Sedaj ga ima v rokah stav-binski mojster Jože Demšar. Pravijo, da Mr. Demšar napravi kupčijo, Satkovič mu zgradi pa hišo. Zvedel sem, da ima za izvršiti veliko delo tukaj na našem Hubbardu in sicer za Blaža Godeča iz Grovewood Ave. Pravijo, da bo naredil nekaj prav lepega in udobne- ga'za Blaža. Kadar mi •dopuščal, si bom že P® stvar. S Satkovičem so » Mrs. Pekol in njene d« Marie in Vilma. Tudi s'" že poznamo dolgo vrs° prav gotovo jih ne bo« ko, vsaj za nas nekate« temi pa- sta se priPfbJ Kunčič, gostilničar i*1 ste in Mr. John DreiA® pečava tiste nebeške1^ ki se jih vsak razveseli v (Dalje na 3 s""" Torej jaz sem se m Je počitnice. I lepo vas Pr° ^ je danes ni tovarne ki D> svojim delavcem nek« £ Jo pa še plačanih P^ * lo pametno in upost^ no. Kako naj pa ^ , la počitnice brez -denary Ji Torej če že danes ^ ra dobi počitnice, kako bi J , a ne, ki sem sam svoj ni kje blizu moja^ da,tedajbipaglede ii Je lahko nekoliko deMfo » Strašno lepa P^J; počitnice tisto soWWJ lavskim praznikom' J javoiMxii l"— op sem takole: v s°»ot%, zame itak vedno Pr £ kadar dežuje in J. i; požene na vrt. ,<1 ia in v pondeljek bo^ lj TP^Ki v h—— - . .jta1' ki so ga pametni v postavili nalašč za ^ 1 iboP" Jt* stri ifu ma za ni in joJ Ptit liti] ^ s > ^ postavni 11,n .-i- 1 ne zemljane, kot % uredniki, ki ga pa z vso ihto upoštevaj" k, jejo, bi rekel. ^ J Naj sem racu* ^ hotel, nič manj dal koledar na ^ jih obrnem, kak°'jj, ČJ naj pa počnem P° < ., vas vprašam-drugega ^^fJ in vsej moji ce« s katero se najb°U j « « nismo prebil je precej podeli* zelo malo dela v K , sem navadil ^ pa da zna ločita nih rastlin. Ji)0 že pri tem, da je da se je začela * . nimati za zelen J še ne bi bila, d* srečna misel v b .g Johano učiti P človek zna, je 0 ali morda ne? , Prvič je »i'0 f sem začel ti del svojih f ^0^ Za "krizmus / reč čisto novo ' bi devalapre^^ po od rok in zl), , kadar sme k f dober zakonski^' delo in vso^'j ene lopate f^lf Bog ga bod ^v^, Johana, pa, f K; z", ji brihtni niti v prav« ^ e še Lauschetov^ mi gre vse ta kamen kepa zlata. S r\\#J povedala, da lista kepa Zato sem ^ • ■■ * M ^ J i i«t 'M . v ii" ,sKi ot toj to boj k ftlc večjo radost^^ "i dts jo začel bijy, časi, P Saj sem U ^ ^ J treba k0>V f/j časi in vrKt;, dene prlpreŽl bi k** / nju, ne da d _ Val samo "H bilj Kraicarjev. In vendar so Jeni stariši premožni in »avsap°d^ročjih let ^vajena "KaV ^ življenja. „„, k0 da živite tako skrom- ravnastPraSai S6m jo nekoč na" "Meni Spisal dr. Leopold Lenard rosif bijl iA v- jB)' fr J' al4 M A®' # basif irali -p1 P: 01 4 la Ha IT M da' da bi Žive" 50' H" 3aj 4 id lji a J" jt ufi let A A /t y / in1 Id1 J I m A J d t ,e i. / 4 t* t Hfj rff ili'„ r- izbojeval ta veliki boj." Oči so se ji svetile in glas se jijetresel, ko mi je to govorila. Polagamo sem razumel, da za-more v ruskih razmerah ideja revolucije v resnici popolnoma prevzeti mladega človeka in ga navdati s pogumom, da je zmožen žrtvovati vse in svoje življenje. -, * Bilo je več kot leto pozneje. Slučaj je nanesel, da sem prišel v Varšavo. Ruska revolucija je že dogorevala, časniki so še poročali o posameznih atentatih in ubojih političnih oseb, še večkrat pa o ubojih med raznimi strankami in frakcijami. V stranke in bojne družine je zašla demoralizacija. Vlada je podkupila posamezne bojevce in celo člane glavnega odbora, da so prestopili k tajni policiji zvani "Ohrana" in pričeli izdajati svoje tovariše. Včasih so se pa tudi člani "Ohrane" ukradli v bojne organizacije, prišli v njih celo do uplivnih mest in potem pričeli policiji izdajati svoje nove tovariše. Večinoma so se pa vladni agentje rekru-tovali izmed bojevcev, ki so bili zasačeni in ujeti od policije. Prišel je pred vojno sodišče in grozila mu je smrt na vislicah. Pred izvršitvijo smrtne kazni so pa pristopili vladni organi s predlogom, naj pristopi k tajni policiji in prične izdajati druge svoje tovariše. Pod tem pogojem mu bo odpuščena kazen in dobival bo še lepo plačilo v denarjih. Večkrat so —-.WIV.01, vpičisai jetnike tudi grozno mučili v tudi brez ovinkov i ječah, da bi izsilili iz nih no- Ko sem študirala bat jJ sem Jedla samo po en-fl dan, ker sem mislila ^liko r1Jpravice več jesti' ko vLvovu na »imam ljudi ^itih je t0 nima niti da bi se enkrat na dan. Zame 0ciJalna dolžnost." 'ttblclfi . dobiva h Je Povedal, da Sai renar z doma za obe ■"Wir na' ki še ni tako so" stri 0na deli potem se- Safehi1^01^ Po^ebuje, 'izdala e°nora vse sproti re^ejšim sošolkam in C?n Pa dala za sv0j0 %0 J' za socijalno revo-Siji • nko Poljsko, ki se ^ tnlp,° sv°jih začetnih cr- se nn je zdelo, kako Ml; t0l»a „ na kratko: PPS. i PSeba vzgojena popol-fhpoli^nenitaških tradici- r «eiti i ' do takih nazorov, to naravnost vprašal »srčn °n° PriProsto od- va odkritja. Ako se je bojevec 6(ll Ostjo, katero je kaza- Pod Potiskom muk in pod gro- aiprei zo vislic udal in zapisal "Ohra- FPceJ Se mi je pristudilo I ni>" ni mogel več nazaj in je "iti je monijalno življenje, moral nadaljevati svoje delo do konca. ZELO ZANIMIVE VESTI S HUBBARD RD. Madisonu streljala, pa jima ne,ski poglavar zvezne, kmečke dr-bo treba hoditi daleč za njimi, ižave, katere deli so županije. vedno okoli M SQ ^barjem (knjige C0pis^TdOVinSkemia| —ih pleme- s 80 v ; ''VU1 ViUlJige v % ^rrm„vsi grbi plemeni-rodbin), ter mi "Ohrana" je skušala iztisniti iz svojega agenta, poprejšne-ga revolucij nega bojevca, kolikor mogoče veliko. Agent pa je skušal prodati svoje vednosti % m. Na vsakem' ko- kolikor mogoče drago ■ Je Jila m spremljala guver- Predn^ m°ja st°Pinja] °XdH ana" Hotela sem W,t6h vezi- ki so mi ^ dr • Ufn ST ^rani Da> Pov, ■io^Hii sem videla arsko in soci- ^^bt11^6^ tjudstva in kil,POlil ole da 6 attl sta li ,>sti in "Ohrana" ni nikdar vedela, če njen agent ne simpatizuje bolj z revolucijo kakor pa z njo. in če ne izdaja revolucijo-'n so se mi|narjem policijskih tajnosti, revolucij onar j i niso nikdar vedeli za gotovo, če ni ta ali oni njihovih tovarišev morebiti tajni agent policije. Tako so se začela medsebojna sumničenja in nezaupnost je naraščala. Revolucij onar j i so vrgli haslo, da je treba iz trebiti vse policijske špijone, ki se nahajajo v njihovih vrstah. Bravning je začel svoje krvavo delo v vrstah navideznih in tudi resničnih reolucijoga in ruskega I narj ev. Žrtve so padale po no-Vas redila velike I či in ob belem dnevu, v zaprtih ezmejno zaostalost. e>n samo en zgled. a ^zgns cije ""suana s pomoč-a ,JUga duma in je ,>a jeStaVa s tem zbral okoli ?k°takoJ em pričel govori- činom v našo vas I wr-Illetnenit"1..tlesreče. Gospod-1 prostorih in tudi na javnih uli- VtPrl„ Hasi. T., j . ^ I -i. ----i---Ji- Jud fifs c-j 'Otilj ežin ' u«uje in razni |cah in. prostorih. Po testih so se za-1 Ljudstvo je postalo naveza j^. :a in ga hoteli no na lastno pomoč in se je m^t^avi, f, Jlni dal ustavo, | branilo, kakor je vedelo in /na- V naj žda bi Jim izročil1, k l T0(lan?Jfi delajo kari t6t>ii!kl SonJ.!av°slHvni car, osramo- ia Lave Pa 5°gu ^fvSTSaJ86 in je nik- kW, aite ^ kolena in lo zoper revolucijo, banditizem in javno ter tajno policijo. Dovoljenje za kakršnokoli orožje je na Ruskem dobiti j ako težko. Ljudje so si torej pomagali zlasti s tem, da so skrbno za-pirali vrata. V tem pogledu so Iti i rasi*! Za vašega carja, I prišli v resnici do velike izvež- letje"" Ustave." tatiaVisPra?espadli na ko Jihfk°m molili za banosti. Pred vsem ima vsaka hiša v Varšavi svojega vratar j a, ki mora biti potrjen od policije in v zvezi s policijo. Nje- ™ ----- j-.gova dolžnost je, da naznani h'Hče led ljudstvo in | policiji vsako sumljivo stvar r jih • Š>alaJ? r^il ustave h SpUstitiSlm.Se' da se jej IČBl, UF p. -JWU3LVU lil puiltjjx VSdHU BUIUIJHU 'Hti^.^iri izmed njego-|ki bi jo zagledal v hiši in ima % / 4 2 vDrL'le re^itev naših I v evidenci vse osebe, ki prebi S v ozki zvo-lvajo v njih, s čim se pečajo. ,a »acia,:-! v. ozki zve- • Plen razmera- kako žive, kam zahajajo in ko l8tvo ne more ga sprejemajo. Vratar mora h '*»» »k "a zoper biti cel dan blizu vrat, da vidi Vir >s°lutizem, ki vsako osebo, ki gre v hišo in iz ftsrf^: '^anu^ zlega.'sa-1 hiše. (Nadaljevanje z 2 strani) sni vročini. Želel sem si, da bi bil tudi jaz kaj deležen, pa nisem tako srečen, ker menda že nisem bil rojen v tako srečnem času, da bi me take dobrote doletele in ker jih ni do sedaj, jih tudi pozneje ne bo. Mr. Drenik mi je tudi ponudil par finih konjičkov naprodaj. Saj ne vem, kje je slišal o meni, da bi bil jaz kakšen kmet, ko pa še konja vpreč ne znam. O križana gora, taki far-mari kot sem jaz, saj jih je še Bog žalosten. Ker pa vem, da ima Mr. Drenik res fino žival, zato pa mislim, da bi bilo prav če bi prišli tisti konjički v slovenske roke ali vsaj v slovenski hlev, da bi taka žival ostala v slovenski oblasti "še zanaprej. Torej, če kdo kaj takega potrebuje, naj se kar obrne na Mr. Drenika. ;Kakor vsako leto, smo tudi letos imeli semenj na našem gl. trgu v Madisonu, kjer stoji spomenik na neke zmage. Tam je bilo vsega polno in ljudi pa toliko, da ni bilo kam stopi, pa pravijo, da bo ljudi zmanjkalo, jaz pa pravim, da jih ne bo nikdar, ker se bo prej svet po-greznil kot pa se bo kaj takega zgodilo. Pekli so tudi vola (pa ne živega) in bi jim bil kmalu zgorel, ker je vedno padal dež, so postavili velik šotor in v tem šotoru so kurili in pekli *tistega vola. Šotor se je vnel in zgorel, a vola pa so k sreči rešili. Saj pravim, da je bila tista nesrečna žival menda tudi rojena v nesrečnem času. Tudi jaz sem zafrčkal na sejmu par kvodričkov, pa sem se kmalu unesel in sem jo raje mahnil v gostilno, ker sem si mislil, da mora biti nekaj tudi za mojo dušo privezat. Z veliko mu j o sem se priril do tistih jasli, kjer se cedi "med." Naslonil sem se nanje in jih nisem pustil drugim prej, da sem po-vžil par kozarčkov tiste dobre kapljice. Pivo je bilo res tako okusno in menda najbolj pa še zato, ker sem gledal prej, ko so jedli tistega pečenega vola, se me je pa še bolj polastila žeja. Nekatere sem videl, da so pili poleg piva tudi vino za "wash." Jaz se pa ne upam kaj takega, ker sem bolj pri malem drobižu. Saj to ve tudi naš urednik, ki mi je prodal časopis, pri kakšnem denarju sem. Na sejmu smo se bili srečali tudi z Debevčevim Tonetom ir^ pa Martinom Kerinom. Ona dva pa nista silila v gostilno in sem pogruntal, da ona dva ne porajtata za tako stvar. Martinu sem tudi rekel, da bi ga rad enkrat obiskal. Pa mi pravi, da sedaj ni treba hodit k njemu, ampak enkrat pozneje, ko bo že kaj "ta novega," tedaj naj pa le pridem, če bom še take volje. Rekel je tudi, da je malokdaj doma, ker se drži največ v vinogradu in prešteva grozde. Razšli smo se ne da bi rekli drug drugemu "lahko noč." Martin je tudi rekel, da se mu bo trta letos prav imenitno obnesla, kot že vsako leto prej. To tudi vedo njegovi odjemalci iz Clevelanda in se že sedaj lahko vesele dobre kapljice. Pravijo, da bo grozdje letos še posebno sladko, ker je bilo poletje precej suho in toplo; torej kot nalašč za grozdje. Tudi Tone se je nekako tako izrazil in je rekel, da bo postregel svojim odjemalcem kar se bo najbolje dalo. Tako sta se ta dva možaka pohvalila s svojim grozdjem, a pri nas pa izgleda, da je iz našega vinograda vse grozdje odrajžalo tja nekam v Pennsylvanijo. Skoro sem že mislil, da je šlo za srnami. Pa kaj bi hodilo za njimi, saj jih je tudi pri nas dovolj in jih bosta urednik Jaka in njegov Pozdrav, Frank Leskovic. K ZADNJEMU UMEŠČE-NJU KOROŠKEGA VOJVODA (Spomenica ob petstoletnici. — Spisal dr. Josip Gruden.) Prolet arij at bo (Dalje prihodnjič) piše tako: "Potem zažigalec (incendiarium) o katerem pravijo, da je zato po pravu odločen, zažge nekaj grmad (foci— ognjišča) v čast vojvoda, kar pa je od drugod vzeto in ne spada k obredu.". Iz teh besedi se dovolj jasno vidi, da so gorele le grmade ali z drugimi besedami zažigali so se kresovi v čast novemu knezu. To se strinja z vso slovesnostjo tem bolj, ker iz poročil posnamemo, da so goreli ognji še le pozno popoldne, ko je knez sedel na voj-vodskem prestolu in delil zaj-me (fevde).—Ob velikem ugledu, ki ga je imela slavnost voj-vodskega umeščen j a pri vseh ljudeh v deželi se je naravno zgodilo, da so se iz raznih opravil, ki so jih opravljali v starodavnih časih župani, starejšine ali drugi velmožje tekom stoletij razvile častne pravice, ki so bile združene z nekaterimi plemiškimi rodbinami. Kakor je le rodbina Herzogov ali Edlin-gerjev, smela umestiti kneza, tako je druga rodbina imela dolžnost pripraviti slavnostni prostor in tretja pravico zažigati kresove. Enako so tudi na dvdru hrvaškega kralja v starih časih župani opravljali službo točaja, komornika in drugih dvorjanov. Z obredom pri "knežjem kamnu" je bilo umeščenje dovršeno. Vojvoda je šel od tod gosposvetsko Cerkev, kjer ga je škof krški med slovesno sveto mašo po cerkvenem obredni-ku mazilil za vladarja. Po sveti maši je odložil kmečko oblačilo in si nadel sijajno knežjo opravo. V tej opravi se je vse-del k svečani pojedini, kjer so mu stregli dvorniki: maršal, komornik, stolnik in točaj. Popoldne se je nadaljevala slavnost na Gosposvetskem polju, kjer je vojvoda, sedeč na starodavnem kamenitem prestolu razsojeval tožbe in delil zajme. Določili smo že značaj popoldanske slavnosti. Z umešče njem nima nobenega stika, temveč je le prvo javno in slovesno izvrševanje dobljene vladarske oblasti. Čudno je, pa pride tu drug kamenit stol do veljave. Vojvodski prestol ima obliko dvojnega kamenitega sedeža, eden je obrnjen proti vzhodu, drugi proti zapadu. Na vzhodni strani je koroški vojvoda razsojeval tožbe, na zapadni pa koroški palatinski grof (Pfalz-graf). Kakor za stolico pred Krnskim gradom so tudi tu nudile gradivo izkopine mesta Vi-runum. Sestavljenke iz raznih kosov plošč in stebrov, vendar pa ni imel vedno enake oblike. Ako se oziramo na pomen umeščen j a, nam že "knežji kamen" predstavlja vladarski prestol in je moral biti nekdaj res sodni stol staroslovenskih kmečkih vojvodov. To potrjuje tudi kraj, kjer stoji (predgradje) in določba, da se mora slavnost umeščen j a vršiti pred Krnskim gradom. Ako sodi popoldne vojvoda na kamenitem prestolu blizu Gospe Svete, so morali zato biti merodajni izprva zgolj vnanji razlogi: bližina kraja, pripraven prostor na odprtem polju, pozneje seveda pred vsem starodavna navada. Če ob sklepu še enkrat povzamemo vodilno misel vsega obreda pri slovesnosti, jo naj- Starejšine in župani, ki nastopajo v njegovem spremstvu, ga volijo in mu v imenu ljudstva podele vladarsko oblast. Vojvoda se pokaže s svojim nastopom, da je le prvi med enakimi in da tudi kot vladar ostane mož ljudstva, kateremu zagotovi očetovsko skrb in pravično vlado. Stoletno koroško sporočilo spravlja obred umeščen j a *v zvezo z vojvodom Ingom, ki ga je baje uredil in v posameznostih natanko določil. Ingo živi v spominu koroškega ljudstva kot mogočen vojvoda, ki je pospeševal krščanstvo, spoštoval kmečki stan (Ingova gostija) in z modrimi zakoni uredil razmere v deželi. Mnogo pravljičnega je na njegovi osebi, vendar ne moremo dvomiti, da DELO DOBIJO TEŽAKI POMETAČI Velika plača od ure Morajo biti državljani CHICAGO PNEUMATIC TOOL CO. 1241 E. 49. St. (218) DELAVCI za Prekladanje materiala Sprejemni oddelek Odpošiljatveni oddelek v Za splošna dela na dvorišču Dobra plača na uro The Cleveland Tractor Company je res vladal okoli 1. 800. Tudi v obredu se posebno jasno po-udarja, misel krščanskega in kmečkega vladarja, kar bi se strinjalo z Ingovo osebnostjo, dasiravno moramo prve počet-ke umeščen j a staviti daleč pred njegovo dobo. Dalje prihodnjič -o- MALI OGLASI Slike na Waterloo Rd. DELO DOBIJO TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER 1 MFG. CO. E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave. (216) 19300 Euclid Ave. (221) OSKRBNICE se sprejme za čiščenje in riba^ nje uradov. Dobra plača od ure in bonus. Fisher Body Cleveland Plant No. 1. Coit Rd. & E. 140. St. (216) MOŠKI SE SPREJMEJO ZA TURNING, GEAR CUTTING, GRINDING IN ASSEMBLY Izkušeni in neizkušeni PLAČA OD URE OHIO GEARCO. 1333 E. 179. St. Pol bloka severno od St. Clair (216) MOŠKI 18 do 60 OPERATORJI NA STROJIH in UČENCI Plača od ure. Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (216) V sredo 15. septembra se vrši slikovna predstava v Delavskem Domu na Waterloo Road, ki bo nadaljevanje zadnje predstave, pri kateri niso bile pokazale vse prej naznanjene slike. Poleg teh slik pa bodo nadomeščene zopet še druge, ki še niso bile pokaza-ne. To bo najbrže zadnja predstava te sezone razven, če bo zahteva za ponovne predstave. Kdor bi želel, da se pokaže slika kadarkoli posneta, naj to takoj naznani podpisanemu, lahko po telefonu in se bo upoštevalo. Izmed stoterih slik, katere lastujemo, nam je nemogoče vedeti misli toliko različnih ljudi. Stara domovina to pot bo v slikah sledeče: Gorenjska; Nevlje, kjer Pančur-jeva stara mama rujejo sfcrniše; kako se zaganja šumeča Kamniška Bistrica, režejo žage in se vrte mlinska kolesa. Ko ogledamo okolica Roženveskega hriba, se peljamo v Domžale mimo Jar-ške šole, da tam ogledamo vse, kar je bilo v Domžalah znamenitega. Dalje gremo v Klečet, v Dob, na potu srečujemo voznike, pastirje itd. V Krašnji, kjer so nekdaj gospodarili rokovnjači, srečamo Čemišeniške fante, ki ukajo na okrašenemu vozu, ko so ravno potrjeni k vojakom. Vidimo Tuhinj in Kališki mlin in Veliki Hrib. Še mnogo druzega ooste videli. V MORAVČAH: Cesarjev rudnik, vodna žaga, Cerarjevi v Goričicah, farno pokopališče. Pri cerkvi Sv. Martina je žegnanje. Vvasi Studenec pri Matetovih, mlini, spomeniki Vega in Detelja. V Črešnicah vidimo marši kaj. Povsod so pa zelo zaposleni okrog domačih hiš z delom, da je veselje videti. Vedite, da je bil ob času sne manja teh film navzoč kot reditelj blagopokojni dr. France Tr-dan, ki je spremljal slikarja g Tischlerja. To so dragocene slike, v katerih se vam domovina predstavi v živo pred oči. Začne se še pred osmo, naj noben ne zamudi kdor želi domo vino videti. Slike prireja firma A. Grdina in Sinovi iz prijaznosti do odje malcev. Kar plačate pri mali vstopnini, gre za najemnino, za oglase in za te, ki pomagajo. Pri predstavi imate udobne sedeže in glasbo, vse je domače in narodno. Za udeležbo vabi v imenu podjetja Grdina in Sinovi. Anton Grdina St ŽENSKE OPERATORICE NA STROJIH in UČENKE Plača od ure Cleveland Cap j Screw Co. 2921 E. 79. St. (216) ŽENSKE MOŠKI ^ za ' '•''' važno industrijo Splošna tovarniška dela Šihti se menjajo; nič ob nedeljah Plača od ure ARCR0DS CORP. 4437 E. 49. MI-8790 Južno od Harvard Ave. Zglasite v delovnik 10 dop. do 5 pop. (216) Poceni avto Prodam 1940 model Chevro let coupe. Prevozil samo 12,000 milj. Vse v prvovrstnem stanu radio, grelec (heater) kakor tu di kolesa. Ogledate si ga lahko od 7 do 8 ure zvečer no 6402 Orton Ct. (217 Ženske za čiščenje 3:30 zjutraj do opoldne Dobra plača ( Za pomoč v pralnici 45 ur na teden Prijetne delavske okolščine Pomočnica za kuhinjo Plača in hrana ter uniforme Dobre ure. Nič dela v nedeljo Zglasite se v 8. nadstropju Halle Bros Co. (216) Press Operatorji ki razumejo delo ali začetniki. Mi vas naučimo. Dobra plača od ure. Delo 58 ur na teden. Nočno in dnevno delo. Dickey-Grabler Co. 10302 Madison Ave. (216) primerneje izrazimo z beseda-prijatelj Jim lahko kar tod po|mi: Koroški vojvoda je sloven- MOŠKI NEIZKUŠENI? MI VAS TRENIRAMO! za Operatorje tovorne spenjače Busmen—za prevoz posode Delavci v pralnici PLAČA Staiost ni zapreka, niti če ne znate angleščine DRŽAVLJANSTVO NI POTREBNO Zglasite se pri vhodu za služabništvo zadej. HOTEL STATLER E. 12th St., soba 335 med 9 in 5 uro (217) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Moške in ženske t se potrebuje za splošna tovarniška dela j 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77i4c na uro Ženske 62^0 na uro Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na I Employment Office 1256 W. 74. St. ! National Carbon Co., Inc. (216) Mladinski pevski zbor SDD, Waterloo Rd. Zbor prične v kratkem z rednimi pevskimi vajami. Vpišite svoje otroke v zbor TAKOJ! Zglasite se pri tajnici Jennie Sever 435 E. 156. St., ali pri ostalih odbornikih in odborni-cah, ali pa pri tajniku SDD. (Sept. 11, 14, 16, 21.) OSKRBNICA DNEVNO DELO ki bi skrbela za žensko jedilnico shrambo za obleko in rest rooms. Državljanstvo ni potrebno. Dobra plača od ure EUCLID ROAD MACHINERY 1361 North Chardon Rd. (216) B Palomita Zgodovinski roman Tu so ga potisnili v malo in dokaj temno podstrešno sobico, čije edino, proti Plazi obrnjeno ter nizko okno je bilo zavarovano z močnim železnim okrižjem, zunaj hiše pa'so postavili podnje zaradi večje varnosti še posebno prostovoljsko stražo, sestavljeno po večini iz naščuvanih domačih meščanskih nižjih slojev in pa nekaj uporniških vojakov od' bivše cesarske krajevne garnizije, katere pa so kasneje zopet zamenjale docela nove straže. Razburjenemu in tesnobno trepetajočemu podeželskemu mestecu je bilo pripravljeno v kratkem zopet novo presenečenje: nekako sredi popoldneva je bilo zapaziti v daljavi nenadoma visok in gost oblak sivega prahu, ki se je dvigal s suhe in prašne deželne ceste in tem bolj naraščal, čimHbliže je prihajal, na sosednjih hribih in soteskah pa se je obenem zdelo, kakor da bi se bilo nenadoma zbudilo k novemu življenju nekakšno čarobno, doslej mrtvo ali pa vsaj na vsak način mirno spavajoče belo mravljišče, ki je zdaj lezlo naprej počasi in se ob istem času tudi širilo toliko bolj, kolikor bolj se je bližalo prestrašenemu mestu. Obenem pa so se začuli od njihove smeri tudi posamezni, pa vedno gosteje se ponavljajoči puškini streli, izmed gostih oblakov belega prahu pa so se poleg tega še izobličile kaj kmalu večje skupine drznih in spretnih jezdecev, ki so drvili naprej s pripravljenimi puškami v rokah na svojih lahkih in bliskovitih konjih pred nekoliko počasneje premikajočimi se svojimi pehotnimi tovariši. Bila je to vstaška armada znamenitega liberalnega generala Benavidesa, ki se je potikala že dalj časa po gosto zaraščenih ter le težko pristopnih hribih v tamkajšnji okolici in stalno nadlegovala manjše, po razkropljenih oddaljenejših vasicah in kafetalih (kavnih nasadih) raztresene cesarske vojaške oddelke, ki pa je bila to po že vnaprej obveščena po svojih posebnih tajnih selih o dogodkih, ki so se pripravljali za tiste dni v Orizabi. Pogled na to hribovsko "ge riljsko" vojsko je bil obcestnim stanovalcem kakor tudi redkoštevilnim mirnim potnikom, ki so jih srečavali po nesrečnem naključju na svojem potu iz mesta, ne da bi se jim mogli še ob pravem času izogniti, vse prej kot pa prikupen ali pa pomirljiv. Bilo jih je med njimi vseh možnih starosti in telesnih velikosti, nekateri postavni, odporni, čvrsti in zdravi, drugi zopet šepavi, ble-dični in bolehni, vsi pa silno zagoreli, kosmati in mršavi v obraz ter dolgolasi po čelu, po sencih in za vratom, divjih, sovražno izzivajočih kretenj ter pogledov, raztrgani, zamazani, pokriti v ogromne bele slamnike, kakor jih nosijo povsod v tropskem mehiškem in ostalem srednjeameriškem primorju, oblečeni v rahle, dolge in široke, svobodno v vetru pahljajo-če srajce in hlače iz nekoč belega domačega platna, nekateri kratko malo bosonogi, drugi pa obuti kvečemu V lahke usnjene opanke, brez nogavic seveda, zato pa prekrižani čez pas in prsi s številnimi širokimi usnjatimi "cananami" ali pasovi, nabito polnimi ostrih puškinih nabojev, oboroženi z vsa-kojakimi vojaškimi puškami, dolgimi noži in težkimi "mačeti." Pri vsej tej svoji hajduški opravi in grozoviti, strah vzbujajoči zunanjosti so se v resnici zdeli bolj kot komu drugemu morda še najbolj podobni krdelu nekdanjih Hunov ali pa kakih drugih predzgodovinskih divjakov, ki so vdrli iz divjega gorovja v prijazno in miroljubno okolico z namenom, da se navžijejo pa četudi morda le enkrat ali dvakrat vseh dobrot, naslad in 'ugodnosti, ki jih nudi dandanašnji omikanemu človeku njegovo lepo ter skrbno urejeno mestno bivališče. Nepopisen strah se je polastil vsega prebivalstva ob njihovem prav malo ali pa nič pričakovanem pojavu. Pač naravno! Mesto je bilo že od nekdaj splošno poznano kot na-kl op j eno konservativcem, tedanji Maksimilijanovi vladi pa še celo in prav posebno, zato pa so se zdaj naravno z vso upravičenostjo bali krutega maščevanja razjarjenih republičanov, ki se jim je vprav zdaj nudila najlepša prilika zato. Hiteli so zapirat velika vrata svojih bogatih prodajalnic in lepih zasebnih bivališč z močnimi ključavnicami in orjaškimi železnimi zapahi, čez okna in balkone pa so nabijali, če ni bilo že od prej zadosti varnih železnih križev ali žičnih mrež na njih, sedaj z mrzlično naglico debele lesene deske. Na tak način so se vse hiše zdele že čez kratke pol ure, ko je vkorakalo v mesto jedro uporniške armade, podobne malim, tesno skup nanizanim trdnjavicam ali pa velikim, tihim grobom, od kjer ni bilo ne čuti človeškega glasu ne videti obraza. Kaj hitro je bilo sklenjeno prijateljstvo in bratstvo med starimi, s hribov doli došlimi, pristnimi revolucijonarji in njihovimi novopečenimi tovariši, dovčerajšnjimi cesarskimi vojaki, ki so si bili medtem že potrgali raz sebe vsakovrstne našive, gumbe in razne druge take odlikuj oče jih cesarske znake pa si mesto teh pripeli na rokave in na čepice široke rdeče trake, kot so jih nosili oni, s hribov doli došli liberalni vstaši. Prvo, za čimer so začeli sti kali združeni uporniki potem, ko so si utešili vsaj za silo glad z jestvinami, ki so jih ali ku pili ali pa okrog pokrali, je bila zdaj pijača, ki naj bi jih spravila v veseli priliki prikla dno veselo razpoloženje in do bro voljo. Cemu pa naj bi jim sicer bilo mesto, če bi si ne mo' gli privoščiti niti tu onega, po čemer so tako hrepeneli, pa si vendar morali pritrgovati že mesece in mesece tam gori v svojih divjih hribih in gozdo vih? Prav naglo so pretaknili vse kote in kotičke, kjer bi bilo dobiti kaj pijače. Če je bila gostilna odprta, so vsi pili in vsaj nekateri od njifl plačali; pred onimi točilnicami in velikimi trgovinami s pijačami, kjer so našli vrata zaprta, pa so se začeli najprej zbirati v čimdalje večjih in gostejših trumah ter tam preklinjati, zabavljati, rohneti in razsajati, da je bilo groza; če ni zaleglo to, da bi se jim odprlo vrata, so začeli kaj hitro razbijati po njih z okovanimi kopiti svojih pušk, jih odrivati z vsakovrstnimi zasilnimi vzvodi, ki so jim prišli v naglici v roke, in izte-govati skoznja svoje trde in okorne prste za zapahi skozi reže, ki so že lahko bile od prej v njih a'i so jih pa zdaj sami naredili; končno, če jim je izpodletel :udi ta načrt in jim je pri tem pošla obenem morda tudi že zadnja merica njihove tako in tako neznansko skromne potrpežljivosti, tedaj pa so razstrelili kratko in malo uporne ključavnice s svojimi puškami ali pa si izsilili kako drugače vstop, najsibo že skozi stene, ki so jih razbili ali preluknjali, ali pa skozi okna, ki so jih podrli. Tako končno vendar notri, pa so si naplača-li zdaj kot popolni in neomejeni gospodarji prostora toliko obilneje s prosto pijačo in vsem drugim, kar se je le dalo dobiti po predalih, policah, v vrečah ali zabojih za lastnikovo nevljudnost in pa svoj mali trud. Vršilo pa se je seveda vse to s čudovito naglico, spretnostjo in temeljitostjo. Ker je imela večina njih za sabo že dolgoletne izkušnje v takih poslih, so namreč tudi vedeli prav dobro, da je odmerjen njihovi trenutni svobodi in njihovemu navidezno prostemu gospodarstvu le jako pičel čas; ne bo nikdar dolgo tega, ko bodo došle iz sosednjih večjih mest zopet nove, močnejše cesarske čete in jo bo tedaj treba odkuriti zopet nazaj v teže pristopna in zato nekoliko varnejša gorska zavetišča, od koder so se ravnokar priklatili. Obila in hitro zaužita opojna pijača je začela proizvajati kaj kmalu svoje naravne in že pričakovane posledice; pijani jezdeci so drvili na svojih lahkih konjih nebrzdano po mestu gori in doli, streljajoč v zrak ali pa v hiše brez vzroka, niti najmanjšega povoda, pešaki pa so se opotekali in ro- bantili nekoliko počasneje po naravnost iz njih vsakovrstne mestu sem in tja, stikali za ženskami, za dobrimi jestvinami, nadaljno pijačo, orožjem, konji in mulami, koci, denarjem, dragocenostmi, obleko in sploh vsem, kar se jim je zdelo le količkaj in kakorkoli uporabno, pa ne tako težko, da bi se ne dalo odnesti, v hribe bodisi na konjih ali pa na svojih ramah. , Samostani in cerkve so bile že izdavna njihova najpriljub-ljenejša tarča, ne ravno toliko zaradi resnične jeze in sovraštva, ki so jih deloma v resnici in naravno do njih gojili, kolikor pa zaradi dejstva, da se je dalo od njih vedno lahko izkupiti bogate odškodnine, deloma pa seveda tudi odnesti lepe in koristne dragocenosti, zavese, ogrinjala, mašniške plašče, različno jermenje, verižice, vrvice in kdo ve kaj še vse, kar jim je prihajalo kasneje silno prav najsižebo za njihovo osebno rabo ali pa vsaj pri uzdah ali sedlih njihovih konj. (Dalje prihodnjič) -o- V Švici so že rationirali premog za 35% normalne dobave. r ^Hifflfc Imenik raznih društev DRUŠTVO SV. NEŽE. ŠT. 139 C. K. OF OHIO Predsednica Mary Ivane, 1165 E. 60. St.; nodpredsednica Frances Baraga; tajnica in blagajničarka Jennie M. Yelitz, 1267 E. 169. St.; zapisnikarica Louise Pikš, 1172 E. 71. St.; vratarica Frances Kasunič; nadzornice: Mary Skuly, Anna Godlar, Louise Hrovat; dr. Šeliskar. dr. Perme. Seje so vsako tretjo sredo v mesecu. DRUŠTVO SV. ANTONA V ŠT. 138. C. Vili " Predsednik Jos. ,, sednik John Hrovat st.,P? ^ John Hrovat ml., 6711 B0n»*| poS, , lin., «» pisnikar in tajnik boW"*^! Joseph Hrovat. 6731 Edna^i gajnik Frank Turek. Naa? DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Stanley Zupan, tajnik Joseph J. Nemanich. 1145 E. 74. St.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob šestih. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note. '!'' ■ Turek. Joseph Kostanjšek, ^ Vratar Anton Gregora«. » ^ ruje vsak tretji pondeljesv ^ 7:30 zvečer v dvorani » Vida.__ pQppC SLOVENSKO ŽENSKO * a* DRUŠTVO SRCA MAM£ ^ Predsednica Julia Br®> j^j sednica Mary Grdina, P" ^ts* Otoničar.lllO E.66. St ničarka Louise Piks> }(ar; Mary Bradač, odbornice. „ Anna Erbežnik, nadzonu^I Zupan, Jennie Brodnis, p vich, rediteljica Fences -stopnici za skupna a™. ^ Vida: Mary Pristav. klub društev SND ^j^ jprv^ Mary Stanonik; za J*"' dn> nik in Julia Bresovar, zdravniki: dr. kar ml., dr. Perme, dr. Gornja slika nam predstavlja bombardiranje iz ameriških bombnikov nemške tovarne kaučuka v Hanoverju v Nemčiji. To je bil velik udarec za Hitlerja, kajti v teh tovarnah se je izdelalo 80 procentov kaučukastih koles za nemška letala. iN COME TAX! Jutri, 15. septembra, je zadnji dan za vložitev zahtevane INCOME TAX izjave. Obrnite se takoj na ODVETNIKA WM. J. KENNICKA 650G ST. CLAIR AVE. OD 9 ZJUTRAJ DO 8 ZVEČER Za hitro, točno in zanesljivo postrežbo so vam na razpolago še štirje drugi odvetniki, ki pomagajo Wm. J. Kennicku. r NOVICE- , z vsega sveta NOVICE- . ki jih potrebujete NOVICE- . ki jih dobite se sveže NOVICE- „ popolnoma nepristranske NOVICE- „ kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste. 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik Lawrenca Zupančič, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Anthony J. For tuna, zapisnikarica Frances Baraga, nadzorniki: Joseph J. Nemanich, Marion Kuhar. Lawrence Zupančič. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo. kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društve nih sejah. DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstik. 646 E. 115. St.: podpredsednik Anton Hlapše, 1082 E. 72. St.; tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekauc, 1023 E. 72 Pl.; zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60. St., nadzorniki John Princ, Matija Oblak in Anton Pozelnik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga. 7702 Lock-year Ave.; podpredsednik Jernej Kra-šovec. tajnik Frank Bavec. 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave. Nadzorni odbor: John Lokar, John Sterle, Charles Koman. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4. staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. una £>1„, „ .1 dr- S*-** ko, dr. Opaskar. 'Društvo y stari šoli sv. Vida vsako v mesecu ob 2. uri se sprejema v drušl DRUŠTVO »VOR BAB^sjj REDA KATOLIŠKIH » Za leto, ki se začne 1942, je društvo izvoW nike: Duhovni vodja* ^ nikvar fare sv gj«** Frank Perme Si..v J0Se?J Hlabše, bivši borštnar ^? man, finančni tajnik "fc m 1580 E. 133. St.: WgTl Baznik.. tajnik-zap*n*ence nik, nadzorniki: ^"par' -- Frank Skerl. telja Louis Erste, Frai vornik Ivan Zupan, o eV8r, ory Chapter J°hn Jgrott. Znidaršič, Liidwig J jo-S Baznik. Bolniški nadzorn ^ darsic. 1345 Rus^U »». -pogrebih Anton Hla Tel ENdicott 4895. Društvo* mesecu ob 7:30 zv«* Vida-___ DRUŠTVO CggJJM ZAPADNA SLOV* er, C^ glavni urad: v ^c. Predsednik 71. St. tajnik Fr^Jf. 73. Place; bagajnik < ^ 53. St. Društveni Kern. Društvo I v mesecu štvem NO. II PR % v % S H Ne fS( Nji »i, mi t \ 1.10 doir pobira na domu tajnika. <*l*jjW ^^■domu tajn sprf , !t. V društvo ^jStvaj|?| mesecu, v , roj- , mladinski oddelek * 0 ta. v odrasli oddeleK^ i^ leta. Društvo ro $7 do $14 na nila se obrnite na b nike. ______Ti* DRUŠTVO CARNl0f3beef A (The J«fcBabn*i • Predsednik J°se_p* fk. sednik Joseph Su® pflft f Tavčar, blagajn* kar Anton Zupane % Anton Zupan. ^a lnišlti V Felix Strumbelj, Jg«* fffi tede^ DrobnlchdrušVveni seph Frank Kožar; - -F. J. Kern, dr. M -seje so vsako j SND, dvorana_st^ vam vsak dan prinaia v hišo AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki ie ni naročen nanjo Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSjjj KATOLIŠKA JEDNO" Najstarejša slovenska podporna o & __ a M_i Posluje že 50- v Ameriki Članstvo 38,200 Premoženje Solventnost K. S. K. Jednote zn«»» $5, 127. # df Če hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj ** pfl iteni in nadsolventni podporni organizaciji. , , 10) KRANJSKO SLOVENSKI KATOLISM kjer se lahko zavaruješ ia smrtnine, razne poškodb*-bolezni in onemoglosti. KO*1 / K. S. K. JEDNOTA sprejema moške ln ieB*fe ofcriO6- c K. S. K. Jednote. ali P» D*' 16. 10 ' GLAVNI URADNI S r % H Ai h M M i h hej h Hm ^ \ H Sat S* H« ilj ti! i! i< h 351-353 No. Chicago St.