Prvomajsko praznovanje pred vojno leta 1920 v Crni na Koroškem, kjer je zbranim govoril tov. Franc Svetek LEON MLINARIC, PREDSEDNIlt OBCINE SLOVENSKE KONJICE: Sveti pri Dbčinsliein ijudsliem odliopu v Konjicali imajo oliilo dela Občinski odbor je v sedanjem obsegu začel delovati že lani v začetku sep­ tembra kot iniciativni odbor. Potem so izvolili osem svetov in pet odbomiških komisij, medtem ko so administracijo razdelili na temeljne upravne enote in tri krajevne odbore: v Zrečah, Vitanju in Lečah, to je v krajih, kjer so bile prej občine. Izvoljeni sveti so začeli takoj delati ln zelo hitro prevzemali v svojo skrb celo vrsto vprašanj: Tako je Svet za gospodarstvo imel doslej že več sej, na katerih je reševal vrsto pravnih predpisov, izdal mnoge odloke in uredbe. Prav tako je tudi Svet za splošno upravo reševal vprašanja javnega reda in miru, organizacije upravnih služb, sistematizacijo mest itd. V Konjicah so vprašanja stanovanj­ skih zadev in komimale združili v en svet, ki je izvolil stanovanjsko komisi­ jo, ukinil stanovanjske uprave v Le­ čah, Zrečah in Vitanju ter ustanovil enotno upravo za vso občino. Dalje so ustanovili upravo za občinske ceste ter uredili še vrsto drugih kconimalnih vprašanj. Izredno dobro dela Svet za zdrav­ stvo in socialno politiko, prevzel je v svojo pristojnost vse zdravstvene in socialne ustanove v občini, izvršil re­ vizijo socialnih podpiran cev itd. Dalje je prevzel skrb za opremo zdravstvene­ ga doma iz sredstev UNICEF in za na­ bavo rentgenskega aprata ter organi­ zacijo dispanzerja za matere in otroke, I)osvetovalnice za matere in otroke itd. Svet za šolstvo je doslej reševal že vrsto x>erečih problemov. Posebna ko­ misija bo pregledala vse prosvetne ustanove, objekte in predlagala ukrepe za izboljšanje razmer v njih. Dalje so predlagali, da bi učiteljem in profesor­ jem v Konjicah priznali brezplačno stanovanje in kurjavo, da bi laže prišli do potrebnega prosvetnega kadra. Kon­ čno so razpravljali o delu dveletne kmeti jsko-nadal je valne šole, ki jo obi­ skuje okoli 200 fantov in deklet. S precejšnjimi težavami se bori Svet za kulturo. V Konjicah še nimajo stal­ nega referenta, ki bi skrbel za razvoj prosvetnih in telesnovzgojnih društev. Svet za delo je na svojih sejah pre­ tresal organizacijska vprašanja, pre­ gledal problematiko zaposlitve, posebej pa je še razpravljal o brezposelnih, ki bi jih bilo treba zaposliti pri delih, ki jih bo izvajala občina. Razveseljivo je, da so zbori volivcev povsod dobro uspeli in da gre družbeno upravljanje vedno bolj v širino, saj v svetih in drugih upravnih odborih državljanov aktivno sodeluje nad 200 ljudi. V občini bomo skušali izboljšati pred­ vsem kmetijstvo in industrijo, ki mora dobiti poleg obstoječih večjih podjetij še manjše vzporedne dejavnosti. Izpo­ polniti bo treba tudi obrtniško uslxiž- nostno dejavnost, medtem ko mislijo stanovanjsko stisko omiliti z ustanovit­ vijo stanovanjske zadruge. Kmetje mi­ slijo ustanoviti tudi vodno-gospodarsko zadrugo, ki bo izvrševala izsuševanja in melioracije zemljišč. Šestero kmetijskih zadrug v občini vedno bolj prevzema nalogo nreobrazbe kmetijstva v občini in z uspehom uveljavlja pospeševalno službo. Med občinami našega okraja konji­ ška prav gotovo ne zaostaja, saj je v iz­ redno kratkem času prišla do izraza živa sposobnost naših delovnih ljudi za upravljanje življenja in delovanja v svoji občini na čim širši osnovi. Cela vrsta pristojnosti in problemov je zdaj na njihovih plečih, toda oni jih že s pridom rešujejo, čeravno občina s svo­ jimi sveti in komisijami deluje šele ne­ kaj mesecev. Pod južnimi obronki Pohorja se razvija novo življenje Za prebivalce na južnih obronkih Po­ horja in pod Pohorjem se je po osvo­ boditvi marsikaj spremenilo. Pravza­ prav so začeli novo življenje. Ce so svoj čas imeli glavno besedo le posamezni mogočniki, si danes urejajo delovni ljudje svoje življenje sami. Socialistični odnosi, elektrika, tovarne in kmetijske zadruge so v temeljih spremenili ne samo življenje ljudi, temveč tudi zu­ nanjost teh krajev. Oddaljeni od vseh večjih središč si ustvarjajo trdno osno­ vo za boljše življenje sebi in svojim potomcem. Čeprav ponekod ne dobivajo priznanja za svoje delo in napore, ven­ dar si zato le tem bolj vztrajno priza­ devajo in s skupnimi močmi stalno na­ predujejo. IZ KOVACNICE TOVARNA Za Tovarno kovinskih izdelkov in li­ varno v Vitanju lahko brez pomisleka zapišemo, da to tovarno dejansko upravlja ves kolektiv s svojim delav­ skim svetom. Takšno delo ni ostalo brez uspehov. Tako so v primerjavi z letom 1952 prešli od samo enega izdelka na proizvodnjo vseh vrst kovanega orodja. Zlasti pa so v tem času povečali delov­ no storilnost. Leta 1952 je tovarna za­ poslovala 90 ljudi pri proizvodnji 65 ton. Od takrat so število delavcev po­ večali le za 40 ljudi, to je za nekaj manj kot polovico, medtem ko so pro­ izvodnjo povečali za olkoli 7-krat. Ce bi zdaj lahko dobili sredstva za nabavo ene nove strvižnice, kladiva in stiskal­ nice, bi proizvodnjo povečali še za okoli polovico sedanje proizvodnje. MEDZADRUZNI PAŠNIK NA POHORJU Kmetijska zadruga v Vitanju bo le­ tos pomagala nadaljevati urejanje 400 ha velikega medzadružnega planinskega pašnika na Pohorju. Na Vitanjski pla­ njavi pod Rogljo ga urejuje skupno z zadrugami Pohorje, Zreče in Oplotnica. Letos bodo dogradili planšarsko kočo, ki bo izven pašniške sezone planinska postojanka. Razen tega bodo gradili še hleve za živino, ki je v teh krajih glavna kmetijska panoga. 7 KMEČKIH SINOV ŠTIPENDIRAJO Kmetijska zadruga v Zrečah je mo­ čan činitelj na vasi. Vključuje skoraj vsa kmečka gospodarstva in ima nad 500 članov. Zadruga ima zdaj samo raznih kmetijskih strojev v vrednosti za okoli 20 milijonov dinarjev. S temi opravlja razne usluge svojim članom. Prav tako skrbi zadruga tudi za kmeč­ ki strokovni kadei*. Vsako leto pošlje po, dva svoja člana na polletno prakso v tujino, štipendira pa 7 kmečkih sinov. Med njimi sta dva na agronomski m veterinarski fakiUteti. TUDI LETOS NOVI IZDELKI Proizvodni načrt Tovarne kovanega orodja v Zrečah predvideva, da bodo letos povečali proizvodnjo za 27 od­ stotkov, vrednost proizvodnje pa za 20 odstotkov. Letos bodo med drugim za­ čeli proizvajati nove izdelke za Tovar­ no motornih koles »TOMOS« v Kopru. Svoje izdelke bodo izvažali tudi v tu­ jino. Stara kovačija v Vitanju Lmi so v usnjarskem kombinatu v Slov. Konjicah dosegli najvišjo proizvodnjo po osvoboditvi Na zadnjem zasedanju je delavski svet iisnjarskega kombinata KONUS v Slov. Konjicah razpravljal o zaključ­ nem računu podjetja iz preteklega leta. Številke, ki so bile E>odane, so dokaj podrobno prikazale celotno gospodar­ sko sliko proizvodnje, prodaje in osta­ lih problemov. Razveseljiva je bUa ugotovitev, da je bil letni plan namakanja surovih kož presežen za 7,8 odstotka, saj je bilo namočenih kar 3.610 ton kož. S tem je bila proizvodnja najvišja v vseh letih po osvoboditvi in sploh od obstoja to­ vame. V primerjavi z letom 1954 pa je bil plan namakanja višji za 8,1 od­ stotka. S tem v zvezi je bila tudi pro­ izvodnja posameznih vrst usnja dokaj večja kot pa je to predvideval letni plan. To se je zlasti poznalo pri usnju za podlogo, zgomjem in spodnjem usnju ter pri usjnenih potrebščinah. Plan ni bil dosežen le pri tehničnem in umet­ nem usnju. Celotna brutovrednost proizvodnje je znašala preko dve milijardi in 380 mili­ jonov din in je bila i>rekorač«ia s 17 odstotki. Ta se je zvišala na enega za­ poslenega v primerjavi s prejšnjim le­ tom za več kot 300.000 din. Precejšnji del svojih proizvodov je podjetje prodalo preko svojih posloval­ nic, ki jih ima v Beogradu, Novem Sadu, Ljubljani in Ptuju. Te so skupaj prodale za preko 800 milijonov din usnja, od česar odpade največ na po­ slovalnico v Ljubljani, ki ga je prodala sama za več kot 332 milijonov din. Tej sledi trgovina v Beogradu z 224 milijo­ ni din prometa, nato pa prodajalna v Novem Sadu in Ptuju. Te številke po­ vedo, da je bilo za tretjino blaga pro­ danega v lastnih poslovalnicah, ki jih je podjetje ustanovilo v preteklih le­ tih. Lani je bil tudi dosežen znaten na­ predek pri proizvodnji umetnega usnja. Glavna prednost je v tem, da se lahko koristno uporabijo različni odpmdki iz usnja, saj je znano, da moramo kakih 50 odstoticov vseh surovin za tovarne usnja, to je kože, uvažati iz inozem­ stva. Zaradi tega je tem bolj nujno, da z njimi čim bolj varčno gospodari­ mo in jih izkoristimo kolikor je le mož­ no. Ker ima KONUS v tem pogledu že nekaj izakušenj, p>ostavljeni so že ne­ kateri objekti in montirani potrebni stroji, vse kaže da bo podjetju uspelo tudi v bodoče obrat čim bolj razširiti. V prostorih nekdanje tovame čev­ ljev Alfa pa so v preteklem letu tudi pričeli z urejanjem prostorov za izde­ lavo opetnic iz vunetnega usnja. Ko­ lektiv se zavzema, da bi čim več pro­ izvodov usnjarne in obrata umetnega usnja predelali doma in poslali na trži­ šče že gotove potrošne izdelke. L. V. Lesni obrat Slovenske Konjice predstavlja močno gospodarsko enoto v svoji občini Odborniki sindikalne podružnice Les­ nega obrata v Slov. Konjicah so pred kratkim pregledali delo delavskega sve­ ta in ostalih organov tega podjetja. Številke, ki so jih pri tem zbrali, po­ vedo marsikaj o njihovem delovanju. V delavskem svetu je bilo zadnja leta po 19 članov, ki so dokaj redno priha­ jali na seje. Večina njih so bili delavci neposredno iz proizvodnje, žene pa so bile sorazmerno slabo zastop>ane. Značilna za ta obrat je spjrememba proizvodnje, o kateri je delavski svet večkrat razpravljal. Dočim so tu ne­ kdaj izdelovali večji del tipizirano po­ hištvo, so v zadnjih letih prešli na iz­ delavo galanterijskih proizvodov, sob­ nega in kuhinjskega pohištva, v pre­ cejšnji meri pa tudi na predelavo bu­ kovega lesa. StevUke iz proizvodnje kažejo, da dela v zadnjem letu povprečno 76% vseh zaposlenih po normah, oziroma akordu. Doseganje norm pa se giblje v povprečju 106% do največ 124%. Vrednost proizvodnje na enega zaposle­ nega v letu 1954 je znašala 1,440.000 din, lansko leto pa 1,643.000 din. V strukturi zaposlenih je prikazano, da je bilo v tem obratu lani nMiogo več kvalificiranih delavcev, kot leta 1952. K temu je gotovo nekaj pripomoglo plačevanje po kvalifikacijah v preteklih letih, nekaj pa to, da si je precej za­ poslenih pridobilo določeno znanje in potrebno kvalifikacijo. Delovanje članov tega kolektiva izven podjetja ni najbolj zadovoljivo, ven­ dar je pri »Svobodi« vključenih četr­ tina vseh zaposlenih v Konjicah. Člani kolektiva sodelujejo v šahovski sekciji, dramatski skupini, pri godbi in pev­ skem zboru. V oblastnih organih so lansko leto sodelovali 4 člani iz na­ šega obrata. Pripomniti je še treba, da je sindi­ kalna podružnica lesnega obrata vsa leta zelo delavna, le v preteklem letu so nastala tu razna trenja, ki pa so v glavnem že odpravljena. Podjetje si je svoječasno osvojilo tudi prehodno tek­ movalno zastavo, kot najboljše tovrst­ no podjetje v Sloveniji. Priznati je treba, da obrat s svojimi 200 zaposlenimi delavci tvori le precej močno gospodarsko enoto v sedanji konjiški občini, posebno če še primer­ jamo, da je bilo v letih pred drugo svetovno vojno tu zaposlenih le nekaj nad 20 ljudi. ŠE NEKAJ DROBNIH Večina podjeiij konjiške občine jc že izvedla volitve novih delavskih svciov. V TKO Zreče in LIP Konjice so volili že v marcu, drugod pa v preleklcm iednu. V teh dneh so bila prva zasedanja no­ vih delavskih svetov, na katerih so iz­ volili upravne odbore ter razpravljali o njihovem bodočem delu. Tudi v lokalnih podjetjih je letos večje zanimanje za delavsko upravljanje. V tem mesecu jc bilo več sestankov članstva krajevnih organizacij SZDL, na katerih so pregledali dosedanje delo in razpravljali o bodočih nalogah. Velika udeležba priča o precejšnjem zanima­ nju za delo te organizacije. Tako je bilo v Zičah navzočih okoli 70 članov, v Spitaliču 50 itd. Sestankov se je ude­ ležilo tudi več ljudskih poslancev in po­ litičnih funkcionarjev občine. Člani ZKS usnjarskega kombinata KONUS so na nedavnem sestanku ob­ ravnavali politično in gospodarsko de­ lo v tovarni, delovanje množičnih orga­ nizacij in organov delavskega samo­ upravljanja. Na sestanku so bili tudi čla­ ni okrajnega in občinskega komiteja ZKS. Sklenili so, da bodo sklicali letno konferenco, kjer bodo podrobneje pro­ učili razna vprašanja. Poleg upravne zgradbe, ki jo je pred leti zgradilo konjiško gradbeno podjet­ je, je ta mesec zraslo še poslopje, v ka­ terem bodo skladišča in garaže. Prejš­ nje skladišče v preurejenem gospodar­ skem poslopju ni več odgovarjalo svo­ jemu namenu. Zaradi dobre sadne letine je ostalo kmetom jeseni precej sadja. Računali so, da se bodo cene spomladi dvignile, zato so ga preko zime zadržali. Ven­ dar so se v teh načrtih ušteli v svojo lastno škodo. Cene se namreč niso zvi­ šale. Čudno je le, zakaj se je pri neka­ terih proizvajalcih podražil jabolčnik kar za trideset odstotkov. Taborniška organizacija, ustanovljena lani, šteje sedaj že preko 60 članov. Med njimi je največ gimnazijcev, nekaj pa je tudi odraslih. Na sestankih se mladi iatorniki pripravljao na prve iz­ pite in letošnja taborenja na Pohorju. • Pred dnevi se je v Konjicah prvič se­ stal upravni odbor občinskega kredit­ nega sklada za gradnjo stanovanjskih hiš. Na seji so največ razpravljali o pravilih odbora. Osnutek pravil so po­ nekod nekoliko spremenili in predlagali, da se mora ta denar dajati izključno le za gradnjo ali popravilo stanovanj. Potrebe po novih stanovanjih so naj­ večje v samih Konjicah že z ozirom na razvijajočo se industrijo, razen tega pa je iu sedež občine. Morda dobimo sem še sodišče in katastrsko upravo in bo tudi uslužbencem teh ustanov potrebno poskrbeti primerna stanovanja. Nič bolj­ še ni v sosednjih Zrečah, kjer so v zad­ njih letih sicer že dogradili precej no­ vih stanovanjskih hiš in blokov, toda vse to spričo naglega razvoja in šir­ jenja tovarne ne zadostuje. L V. POSVETOVANJE UPRAVNIKOV KZ Pred kratkim je bilo v Slovenskih Ko­ njicah posvetovanje upravnikov kmetij­ skih zadrug s področja konjiške občine. Razpravljali so o nadaljnjem razvoju in utrjevanju zadružništva ter o pripravah na bližnje občne zbore zadrug. V ko­ njiški občini je sedaj šest zadrug. Od teh imajo štiri pogoje za svoj nadaljnji razvoj, ostali dve pa se bosta verjetno kmalu priključili močnejšim sosedom. To velja za zadrugo Pohorje, ki se bavi le z nakupom in prodajo lesa, ker ob­ sega večji del gozdnega področja. Z ustvarjenimi sredstvi je močno pomaga­ la pri elektrifikaciji tega dela Pohorja. Druga takšna zadruga je v Tepanju. Ta obsega le nekaj vasi in šteje okrog 100 članov. Govorili so že večkrat o priklju^ čitvi te zadruge k sosedni, konjiški za^ drugi, vendar se s tem Tepanjčani niso strinjali. Ker pa je razvoj zadružništva mogoč le v okviru močnih zadrug, bo­ do tudi v Tepanju morali uvideti, da je priključitev k močnejši zadrugi zanje koristna. V SLOVENSKIH KONJICAH UREJUJEJO DOVOZNO CESTO NA ŽEL. POSTAJO Ta mesec so začeli v Slovenskih Ko' njicah z urejanjem dovozne ceste na železniško postajo. Ta je bila doslej v slabem vremenu skoraj neprevozna, po" leti pa prašna. Prenovljena cesta )^ precej širša. Poleg nje bo napravljen še pločnik. Glavno cestišče bo tlakova^ no s kamenjem, dovoz k železniškim ti' rom pa z granitnimi kockami. Za raz­ širitev cesie so morali podreti več ko' stanjev. Del denarnih sredstev bo pr'' spevala konjiška občina, nekaj bodo pomagala z vožnjami in materialonj podjetja, ki železniško postajo najvec uporabljajo. Svoj delež je obljubila tU' di železniška direkcija. Z dokončno reditvijo ceste bodo Slovenske Konjjce tudi v okolici postaje dobile drugačno in lepšo zunanjost. L. V. ZANIMIVO PREDAVANJE Okrajni inšpektor dela tov. Kleč iz Celja je v Konjicah imel pred kratkim zanimivo predavanje »O faktorjih, ki vplivajo na delovne nezgode«, ki ga ic poslušalo kakih 60 ljudi.