OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine »OBRTNI VESTNIK« Izhaja tedensko, in sicer vsak petek in stane: celoletno .... Din 40.— polletno Din 20.— posamezna številka Din 1.— GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Fonatiskl dovoljeni le z navedbo vira. Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XVI. letnik. V LJUBLJANI, dne 26. maja 1933. Štev. 12. lfCriata našega Nasprotnik se vda alko vidi, da je njegova borba brezuspešna in da me more miti njemu 'samemu prinesti koristi, nego nasprotno le škodo. Redki so slučaji, da vizitraja pri botribd še -potem, ko je ista k-o-mčiniove-ljav-no odl-o-čema že v njegovo škodo- in v k o riisit dokazano boljšega im močnejšega. Ce mu v Italkem -slučaju -že mi mogoča moška boirlba iz obraza v obraz, jo nadaljuje z -ob-reg-ovain-j-em im ouegavlje-nljeim, kakor rna-li netbogl-jemi -otrok, ki so mu premehko in p-reoibzim-o zavezah povoje. Tin kako-r včasih tak nebogljen otrok, zahteva im želi sltvari, ki so stvarno nemogoče, -pa se p-otan z jok-olm, šobic-o im obregovanjem odldoUižii od sebe močnejšemu, ki mu iz koristnih im utemeljenih razlogov željo o-ziroma napačno in meiuimelsltno hotenje odbije, tako- večkrat s-to-re v .živilijiemjlu tudi odrasli. Vendar pa s to razliko-, da otroku č-udln-ega, njegovi nedozoreli miselnosti pač odgovarjajočega dejanja ne moremo zameriti, 'cločiim -odlras-leimu t-o lahko štejemo v •zlo- a-lii pa ga ismat-raimio za nedozorelega •ih im-u kot takemu sitivar e-nostavn-o spregledamo, ne ozirajoč se na njegova dejanja. Že v svetem pisunu stojii tako, da odpuščajtm-o. Je pa v sltvari še ena razlika. Otrok doirašča in prehaja v človeka, pa s-e polagoma zresni in dozori za saimo-s-toj-no mnenje. Takrat opusti ome-rikavo-s-t, šo-bieo in obregovamje. In -mi pozabimo nerazsodnost njegovih mlado-strniih -dejanj. Napačna 'in neko-risitna dejanja odraslih pa, ki se virslte eino za drugam, ne zaslužijo pozabe in je ne morejo biti deležna. Mi ne želimo milkalke diktature, kakor večkrat ž-e-le nasprotniki naše delo ozlnaoiiti-, želimo le in hočemo delati v ko-risit ediino našega -obrtnika, ki dan-eis golto-vo p-reživilja isvo-je najtežje čase. Absolutna večina našega oibintmi-šttva se j-e izjasnila za delo z našo-skupno- zlbo-rmi-co in mi b-om-o ito deil-o- nadaljevali enakovredno dosedanjemu -našemu delu, posipe-š-emo -le -z del-oim še novih številnih naših prijateiljev, ki so uvideli 'Stvarnost lin resn-ost položaja, pa nam se _ pridružili p-raviilho -razsojajoč, da edino to delo imo-re nuditi dovolj jamstva za dobrobit obrtništva. Kakšen greh pa j-e storil tiisti, ki fclj-uh končln-ovetjavinii -odil-očitvi še vedno želi cepiti naše delavne moči in talko- — morda t-ud-i nehote '•— a le r-a-di svoje osebne ambicije, škoduje -obrtniku, ne boimo s-odili mi, nego trezni in razs-o-dni obrtniki sami, ki pojemajo razmere in vedo -kaj pomeni -skupina ljubljanska Zbornica za TOI za obriinike in kaj je za iste že storila. 'Gmerikaviosit, sobica in obregov-anje pa s-o -odvečni in preslabi poizkusi za spremembo položaja in izklesanega obrtniškega prepričanja in -mi na take stvari sploh ne m-or-emo odgovarjati, ker nismo vaj-eind uporabljati pouličnih mio-drijauskih izrazov, neg-o le s stvarnim, prem-išljen-im, resnim -in doslednim delom storiti vedno vse le v k-oirisit našega obrtnika. iCe že n-e pamet, pa bo življenje še marsikomu uklonilo vrat. Ljubljana. Amsterdam 2310.96 — 232-2.32, Berlin 1342.36 — 1353.16, Bruselj 790,13 do 803.07, Curih 1108.35 - 1113.85, London 193,86 _ 195.46, New York ček 4930.48 do 4958.74, Pariz 225.88 — 227.-, Praga 170.79 do 171.65, Tret 298.24 — 300.64 (premija 28.5»/»). - ; Uigledlna -gosipo-darslka re-vi-ja »-Narodno ibliagostianse-« je nedavno objavi-la naslednji članek, ki potrjuje naga raz--sima-tranja, izineše-na v -naš^m list-u, inahirelč, -da je prvi predpogoj izboljšanja oforitnlškelgia st-ajui izboljšanfe knieuivaleevega stanu. Ker je ta članek -z-eilo .zanimiv, ga' ob-iavljamio v ipirelvod.u, d-a bi -talk-o -niaši olbrbn-ilki dobili -soliden splošen vpogled na -giba-in-je' i-n položaj ob-rt(n.i.š,tiva. »IN,a Bogojavljenje je objavila Zveza -obrtniških udruženj v ‘Beograda, kot centralna poklicna organizacija svojo P-oslanico -obrtniškim društvom Obrt hrami- 1,100 000 duš, po podatkih Obrtne zbornice pa je čisti donos v let j 1927 znašal 8 in nol milijarde -dinarjev, dočim se je v lanskem letu zmanjšal za 2 in p-oil miliija-rde ali za 30 -odstotkov. »Za to vsoto j-e p-ostalo- obrtništvo ubožnej-še, oziro-ma j-e njegova kupna moč za toliko oslabela.« -(Str. 15.) 'N-e -spuščajoč se v točnost p-rednjih podatkov -in -priznavajoč, dla se j-e položaj -obrtnikov tekom zadnjih let -poslabšal, vendar ine moremo pritrditi, da je obrtništvo- za 30 -odstotkov obubožalo. Ako- je čisti dohodek .obrti- v lanskem letu n. pr. znašal 6 milijard, to še ne pomeni, da je naip-ram dohodku iz '1927. -leta njegova realna kupna moč ‘zmanjšana za 30%, ker j-e nasprotno po ‘indeksu cen -Na-rodne banke skoči’a za ‘10%. V referatu Obratne zbornice s.tu na-g-laše-na dva vzroka znižanja dohodkov: zmartjišamj-e -prometa (vsekakor po količini) -in padec -cen. Poceni;e9 obrtniških proizvodov in dela, z ozirom na splošno gibanje -cen-, ne zmanjšuje kupne m-oiči tega p-oklica, nego le -dohodek v dena-rjlu, dočiim zmanjšane .količine prodanih proizvodov zadevajo- v živo kupno- mo-č -obrtnikov. Nezaposlenost je zadlnja st-opnja -zmanjšanja kupne moči. -»Poslanica« daje zel-o- zaokrožene -podatke o nezaposlenosti posameznih obrtnih panog. *• Znano -Pa je, da oib-r-t .in največji del trgovine na -drobno trpe od nevidne nezaposlenosti, kise ne da statistično ugotoviti- (vsaj ne -z naš-o uradno metodo-). Čest-o imine več časa v pričakovanju oidij-eim-ailcev, kakor v delu in prodaji. Zveza sma-tira, d-a je e-na na-jboijlših, naj-eifikalsittniejišiih in najlažje (?) izvedljivih mer iza oiživijavam-j-e prometa in ustvarjanje moižlno-sti obrtniškega zaposlen j a izvedba j-avnilh del, -i-n sicer prvenstveno: tlakovanje, asfaltiranje. in betoniranje ulic, napeljava -vodovodov, kanalizacije im el-ekitrike, gradba cenenih -malih stan-ovanli, živalskih t-ngov, -klavnic Itd. Oiblčiine naj bi p-reviz-ele ta dela, vlogo- finansiranja občin pa naj hi prevze-la na sebe .Državna hipotekarna banka s 'pomočijo PoŠttne hraniM-ce. Sredstva za tliinainlsiiranje bi s-e ,miogla nabaviiti deloma v inozemstvu (idrines?), deloma pa v državi,sami. Za prvi čas in prvi -začetek javnih del n-i potrebno v-e-č nego 250 do- 300 milijonov. V sluithij-i, da j-avnost n-e bo hotela priznati itaik-o optimističnega razumevanja o možnosti f-imanisi-ranja, so avto-rji »Poslanice« dali svet iDriž. hipotekarni banki, kako naj bi nabavila denar. »Zadostuje slpo-minlilti se na velike vsote teza-u-riirainaga denarja, ki j-e slkri-t nekje v bla-zinah.« Dirž. hipotekarna banka, eden najbolj znanih d-emarniih -zavodov v -dr-žaivii in -ljudje, ki imajo skrit denar v blaz-indh, tega n-e bi storili, pa Četudi bi zavod -m-o-ral mobilizirati ,-za prv-o sill-o samo 350 -do 300 milijonov. Prepričana o mlahavosti svojih argumentacij Zveza priporoča, četudi citirana vso-ta ni velika (isltr. 22), i»da se poizkusi z izdajo obligacij, ki -bi se glasile .na- .zlate -dinarje, ali na odgovarjajoči pnoceinltiualmi del investicij doitičnfih občin.« Ni jasno, kakšne naj bi te obligacije bile na odgovarjajoči del invesiticij. Kar se pa tiče obligacij na izlat-e -dinarje Zveza pozablja, da so z-laiti dinarji v notranjem prometu -in na državnih obligacijah — vedno papirnati, čim se zlata pariteta omaje. Zv-eza zastopa min-e-nje, »-da 1-e izgl-e-da, kakor b-i bilo malo denarja«. »iM-e-d tem pa je dam-e-s izdanega -ravno toliko- denarja, kolikor prejšnja leita. De-nar le ne cirlkuli-ra talko naglo, kak-o-r piteje.« Nav-edilii srno že, da je Zveza pomešala pojme »dohodek« in -»k-upna -moč«. Sedaj j-e pomešala še osnovne ekonomske p-ojime: denar (kot plačilno sredstvo) in kapital. Denarja je v prometu se-daj res toliko kako-r prej-e. Za-radi- tega mi uiti ne -trpimo pomanjkanja bankovcev ali kovancev, nego le pomanjkanje kapitala. (-Mimogrede rečeno, ni točno- niit-i t-o, da j-e denarni obtok počasnejši, nasprotno pa je forsiran prehajajoč iiz kreditne trgovine v trgovino za gotovino.) Zveza je našla še en rezervar, od koder bi- s-e lahk-o krediti črpali. -»Danes je slučaj, da na žirora-čuraih Narod-rie banike leži sito in sito milijonov b-rez-ob-re-stino, neizrabljeno in o-mrtvljeino.« P-oština hran-iihiica v zadnjem času pokazale porast vlog. (Str. 23.) In dalje »isimalt-ra-m-o-, da bi -bila dolžnost vlade 0-m ogočiiti mob i-1 iz ir an-j e ne angažiran ega kapitala, ki- ga .imamo na razpolago, za financiranje javnih -del.« Stvarno pa Zveza sugerira baš nasprotno: ne mobilizdran-je, nego -imobil-1-ziramj-e onega, še mobilnega dela narodnega kapitala. Bralec ima vtis, da -one stotine milijonov dinarjev na žiroračunu (po zadnji objavi pod 400 milijoni) spadajo v kategorijo teizauriranega denarja, »ki 1-ežii nekje v blazinah«. -Žiro račun Narodne banike ni blazina. To je likvidna -rezerva našega narodnega igospodarsitiva, v -prvi vrsti banlk. Nezadostna rezerva! Ali,da uporabimo vojaški i-zraz, železna rezerva. Nemogoče j-e, d-a se ži-r o računi -s premene po predlogu poslanice v tlak, asfalt in beton. Vloge v Poštni hranilnici so s-e res dvignite, vendar-to še ne pomeni, d-a je ta -kapital za dolgotrajne investicije. Poštna h-rani-lnica je pribežališče vlog, dvignjenih iz drugih denarnih zavodov. Ona inia torej večino opreznih in malo nervoznih vlagateljev. Z ozirom na slabo izkustvo dirugiih bank in po prirodi svo-j-e funkcije bi s-e P-oština hranilnica m-o-rala -varovati vsakega imiobiliiziranja. -Zveza predlaga -razen javnih de-1 tudi ra-zn-e mer-e -t-ngovislke p-oiliitilke, t. j. k-oin-tinigenlti-ranje in prepoved uvoza. T-o priporoča zlasti z -ozl-roim na uvoz obutve, Ike-r -je nezapo-slenost če-vlljarj-ev glasom »Poslanice« zirastila za 50%. K-on-tii-nigenitii-ranje u-v-oza proglašajo za »sveto dolžnost« naše ekonomske politike. Ako bi uredniki »Poslanli-oe« imalo bolje pogledali našo statistiko uv-o-za obutve v leibu 1902 i-n po posameznih mes-eoi-h, golt-o-vo t-ega n-e hi napdis-alli-. Prišli pa bi do z-aključka, da vzroki- težkega položaja čevil-janjev ne le-že v uiv-o-zu, pač pa v slabšanju ikupn-e moči na-roda. Kot tretjo m-e-r-o priporoča Zveza »;p r e o r i j-e-nitaci j o mentalitete odjemalcev«-. T-o se lepo sliši, vendar pa neposredni efekt ne bo v-el-ik. Poslanica ne pokazu-je izhoda i-z krize, .ker plava v birezzračjm. Ni ji skirb za stanij-e narodlneiga gospoda-rsitva. Zamislimo, da j-e finansiranje javnih de-1 zajamčeno'. Gradbena aktv-ino-st je parni bat, kli sprav lija mnoge obrtne panoge v živahen pok-r-et. Kaj pa morejo pričakovati n. pr. čevljarji, ki- najbolj to' kri-zo občutijo, -od tlakovanja, betoniranja i-n asfaltiranja? Samo e.n d-ell -obrtnikov bi bil s tem podprt in bi užival neposredne koristi- -i-z izvedbe javniih d-el. M-edtem pa ravno- ti obrtniki niis-o toliko trpeli od -splošne krize -kako-r ostali. Imeli so srečo v splošni nesreči zaradi urnika kap-iltala v nek-reltn-ime. (Bodimo stvarni. 1932. 1-e ta ie bila zel-o živahna gradlbeina s-ezona. Investi-ranih je bilo mnogo več milijonov od -ornih, ki jih omenja Zveza. P-a ipak smo potonili še bolj v kiri-zO. Obrtniki ne -m-c-re-jo ustvarila spl-ošne -konjuinlkiture, n-i-t-i če bi jim uspelo imobi-Jiziranje kapitala v -tla-k iin kaina-li-zacij-o. Nezaposlenost je glavno vp-raša-n-je -vel-ikih industrijskih drža-v, pri -na-s je samo mala nezgoda, pa ne marodnia nesreča, kako-r na zahodu. Kriza na-šega go-spoidarsit-va je najbolj kriza m-a-šega kmetijskega pridobit-ni-štva. Oid n-j-eiga žlive šti-ri petine našega naroda. ReinltabM-itet kme-ti-lsltva in živ-inoireje d-oll-oča koinizumni kapacitet našega tržišča, pa analogno t-eim-u t-udi iinidiuistrijislko konjiuinikitiur-o (ako se ne tiče izvozne industrije) in p-oložaj cb-rtmiišltva i-n trgovine. Javna dela, pred-1-ožeina po Zvezi, bi i-me-la zelo omejeno dejstvo; bila bi dar nekaterim obritim, uikafco-r pa ne bi povzročila živahnega gibanja cel-obne-ga gospodarstva, ki j-e vse p-o-d znako-m redukcije: deflacija kredita, k-o-inip-ri-mliiranje b-ud-žeta, posebno mate-riljalriih iadatk-ov, zasfo-j v obrti in -trgovini, sikrb v vsaki kme-čk-i hišk Nezaposlenost v mestih je le posledica oslabele kupne moči kmetovalca. Križaje b-o-lno stanje.gospodarstva-. Najpreje -d-iagno-zio, potem zdravljenje. Z zdravili za isanr-o zunanjo -rabo ne^ moremo pozdraviti organskih bolezni. Za ekouom/ist-a j-e zaupna -s-tatisti-ka tako važna, kakor -reinltgeno-vi _ ižarki za zdravnika. Iimaimo sa-mlo -rudim-ente statistike. Ne vemo-, da je kmef-iljlska proizvodnja (v -najširšem smi-slu) osno-va našega ekonomskega življenja. Ta proizvodnja je postala ne-renlt-abillna. To -je Arhimedova točka -za na-s. Pomožne afcciije za obrt, bainikars-tvo itd. s-o sapo Sipo-redniega pom-ena. In zalk-om o -zaščiti km-eitolvalca j-e -sarmo injekcija iza ubila-ž-einj-e njegovih hotečim. Problem je: o-si-guirati plod dela štirih petin naroda s pre-orijentacijo na -rentabilne proizvodne panog-e -in uispoisobl-j-avanje za konkurenco na svetovnem tržišču. Im-dust-ri-jalizacija kmetijstva zahteva ogromnih ikaipiiital-oiv, it-orej je .za nas v sedanjem 'času -nemogoča. Stalin,o- pa ne m-o-remo -pridobivati dražje o-d koin-kureoioe. ' iSe-n-ce trdkito-rjev, ki se -gibajo po argentinskih ravninah pa-dajo -tudi na naše uji-ve. On-e s-o najbolj temne točke na fotografiji na-šega go-spohairistva.« Taiko »iNaro-dno blagostanje«. V glavnem s-e isi-cer ta ugledni -beograjski ča-soipiis sltiriinja z na-m-i iin z našinni m-i-sl-i-,mi, i-znešenimi- v našemll-is-tu. Vendar pa b-om-o v prihodnji številki analizirali podrobno nekatera izvajanja s posebnim o^rom na razmere v našli banovimi in med našimi obrtniki. Obrtniki, jačajte naš tisk! Velika obrtniška razstava Petindvajsetletni jubilej Zveze hrvatskih obrtnikov — Manifestacije poklicne zavednosti in rokodelske umetnosti Zveza hrvatskih obrtnikov v Zagrebu bo dopolnila letos peitinidiviaiiset led svojega obstoja. To je jubilej poklicne organizacije, ki je organizatorično in borbeno vodila veliko in obsežno delo obrtniškega poklica vseh petindvajset let. Organizatorično delo je izvedla izredno ugodno, ker skoro vsako manjše mesto združuje danes po vsej Hrvatski vse obrtnike v obrtniških društvih, včlanjenih v matičnem zagrebškem. Te poklicne organizacije so žarišče vsega obrtniškega dela in reševanja vseh obrtniških problemov. Napravile so jih močne in odporne v njihovem delu. Gospodarska kriza je omajala temelje milijonskim industrijam, zarjavelo pa je tudi orodje malega Obrtnika. Vse panoge narodnega gospodarstva občutijo njene škodljive posledice. Povsod se je pojavil zastoj v delu in zaslužku. To ni niti čudno, ker so vse panoge povezane med seboj, kako.r obroči pri verigi. Zaradi. teh splošno slabih razmer je bilo potrebno tem bolj smotrno delo med obrtniki. In sicer iz dveh važnih razlogov: splošna kriza jim je ustavila napredek in delo, velika industrija in kapital pa jim odvzemajo redno pretežni del dela in zaslužka. Zato ni niti čudno, če je danes obrtnika kriza najhuje prizadela. Tem potrebnejša je torej največja zavednost obrtnikov! Zaradi tega se je Zveza hrvatskih obrtnikov odločila, da povodom svojega jubileja in zagrebškega velesejma priredi velilko razstavo, ki naj bi javnosti kvantitativno in kvalitativno predstavila delo obrtnikov. Ng razstavi bodo sodelovali Obrtniki iz vse države. Številnost in pestrost obrtniških proizvodov bo pokazala vzgledno marljivost in sposobnost vseh naših obrtnikov. Razstava bo na dostojen način manifestirala ta pomembni Obrtniški jubilej in bo predstavila širokim plastem meščanstva, kako se je po petindvajsetletnem mučnem delu približalo obrtništvo absolutni popolnosti in dovršenosti svojih proizvodov. Potrebno je, da se 'najširše narodne plasti kot konsumenti vseh obrtniških izdelkov prepričajo, da jim ni več potrebno kupovati tujo robo, ker domača produkcija nudi v najboljši kvaliteti ono, kar je narodu vsak dan potrebno. Z razstavo je potrebno dokazati vsakemu meščanu vrednost našega obrtniškega dela in mu dati možnost, da vsak meščan stori svojo dolžnost in svoj težko zasluženi denar da za izdelke našim obrtnikom, ker je le v tem naša skupna gospodarska bodočnost. Po zborovanju, ki ga je sklicala Strokovna komisija, in po ožjem sestanku obrtnikov, ki ga je sklicalo Obrtniško društvo, je priredilo to društvo še snoči predavanje za mojstre in vajence o odno-šajih med mojstri in vajenci; predavanje je pa imelo značaj obrtniškega zborovanja, na katerem so se obrtniki izjavili, kakšno stališče zavzemajo glede odškodnine, Ju jo naj prejemajo vajenci po obrtnem zakonu, glede številčnega razmerja med pomočniki in vajenci in o tem, kdo ima pravico vzgajati vajence ter kakšna naj bo ta vzgoja. Predavanje je bilo v dvorani OUZD. Dvorana je bila polna. Največ je bilo obrtnikov, precej pa tudi vajencev in vajenk. Predsednik Obrtniškega društva g. J. Rebek, ki je predsedoval in predaval, je med številnimi udeleženci lahko pozdravil tudi zastopnike obrtniških organizacij iz drugih krajev, za Združenje mesarjev za ljubljansko okolico in sodni okraj Višnjo goro g. Kebra in Marolta zastopnika Obrtniške zadruge iz Domžal g. Vrečarja in za kamniško Obrtniško društvo g. Polaka. ZTOI je zastopal g. dr. Pretnar in okrožni odbor obrtniških združenj njegov predsednik g. P. Pristou. Predavatelj je stvarno tolmačil vse določbe obrtnega zakona, ki določajo razmerje med mojstri in vajenci, in s katerimi so tudi določene pravice in dolžnosti vajencev. Dokazoval je, da imajo mojstri ■mnogo obveznosti do vajencev, ki jih v splošnem tudi radi izpolnjujejo, zato si pa laste tudi pravico odločati o vzgoji vajencev, ki naj bo takšna, da se bodo iz obrtniškega naraščaja razvijali dobri mojstri in državljani. Zato bi moral vajenec gledati v mojstru učitelja. Obrtniki so za harmonično sožitje med vajenci in mojstri, ker smatrajo do se lahko le na takšni podlagi va- Na obrtniški razstavi v Zagrebu bodo sledeči izdelki: 1. izdelki mojstrov obrtnikov po strokah; 2. izdelki vajencev v obrtniških delavnicah ; 3. izdelki šolskih del obrtniškega naraščaja (Id obiskuje obrtniške šole in strokovne nadaljevalne šole); 4. razstava lepe knjige; 5. modna revija; 6. prehrana; 7. stavbna razstava. Sestavni del velike obrtniške razstave bo posebna razstava dobre in lepe knjige in vsega, kar je z njo v zvezi, namreč tiska, knjigovodstva, knjigovez-ništva in knjigarnarstva. Tako bo Zagreb proslavil 4501etnico odkar je bila tiskana prva hrvatska knjiga z glagolskimi črkami. Knjiga je eden najbolj trajnih, najcenejših in najbolj efikast-nih sredstev za razširjanje idej. Tisk, knjigoveštvo in knjigarnarstvo je pri nas doseglo skoro ogromne uspehe. Modna revija bo pokazala delo obrtnikov Oblačilne stroke, pa bodo razstavljeni izdelki krojačev, šivilj, krznarjev, modistlk, klobučarjev, rokavičarjev, izdelovalcev perila itd. Ti izdelki bodo javnosti pokazani na živih modelih, pa se bo tako ista lahko ponovno prepričala, da danes vse svoje potrebe lahko zadovolji z izključno domačimi proizvodi. Prehrana je enako važno življenjsko poglavje. Na veliki razstavi bodo odlično zastopani obrtniki prehranjevalne stroke kakor peki, slaščičarji, mesarji itd. Da bi se pri odjemalcih povečalo zanimanje za te izdelke, bodo prirejeni posebni dnevi klobas, slaščic in kruha. Velikega pomena bo tudi stavbna razstava, s katero se je udruženje stavbenikov v Zagrebu že dalj časa bavilo. Ona je še poselbno potrebna iz razloga, ker ravno v tej stroki prihaja leto za letom toliko novih izpopolnitev, da jih je potrebno predstaviti širokim plastem naroda. Ta razstava bo zlasti predočila razne nove vrste konstrukcij stropov in streh, kakor v lesu, tako v betonu, dalje razne načine ometavanja hi!š, izolacije zida, podov, streh in stropov proti vlagi, mrazu in zvoku z izdelanimi demonstrativnimi modeli. Tudi mizarska gradbena dela bodo odlično zastopana, a enako vsa druga instalacijska, dimnikarska, krovna, vodovodna, kanalizacijska, plinska, električna in telefonska. Odbor za prireditev obrtniške razstave upa, da se bodo naši nacionalni konsumenti ozirali na njihovo naporno delo in v primeru vsake nabave zaupali izdelavo našim domačinom pod geslom SVOJI K SVOJIM! se dobro zavedajo dolžnosti do vajencev jenec pravilno vzgoji in strokovno izobrazi. Teh dobrih odnošajev med mojstri in vajenci ne sme nihče pokvariti; ker je bilo sožitje med našimi mojstri in vajenci vedno dobro, so izhajali tudi iz naših delavnic dobri obrtniki ter se je pri nas obrtništvo tako lepo razvilo. Osnovno načelo vzgoje obrtniškega naraščaja bodi, da budimo pri vajencih veselje do dela. Obrtništvo odločno zavrača očitke, da naši mojstri izkoriščajo vajence in ugotavlja, da je samo najprej reguliralo število devalcev z zahtevo, da naj bo v obratu, v delavnici, kakor tudi v tovarni, le največ 5 vajencev. Pri nas pripada po statistiki na 3 mojstre le 1 vajenec in število vajencev zadnje čase še pada. Lahko pa pride tudi do tega, da bo treba iskati mojstre, ki bodo hoteli še sprejemati vajence, če se bo smatralo, da so mojstri takšni izkoriščevalci. Glede odškodnine, ki bi jo naj prejemali vajenci za delo, obrtniki ne nasprotujejo zakonski določbi, pač pa ugotavljajo, da ni plačan trud, ki ga imajo z vajenci, in škoda, ki jo napravijo vajenci, toda mojstri ne glede na to dajejo vajencem nagrade, ki presegajo vsoto, predlagano od delavskih zbornic. Obrtniške organizacije in gospodarske zbornice so se pa izjavile za minimalno odškodnino vajencem zato, da bi lahko mojstri zviševali plače vajencem po njihovi sposobnosti. Izjave gosp. Rebeka je podprl v imenu okrožnega odbora obrtnih združenj g. Pristou, ki je dejal v uvodu, da obrtništvo ni moglo molčati, ker se je vprašanje glede vajencev tretiralo napačno. Na zborovanju Strokovne komisije se je govorilo o nehigi-jeničnih delavnicah in stanovanjih vajencev ter da bi zaradi tega morala biti uvedena stalna zdravniška kontrola za vajence. Toda imamo inšpekcijo dela, ki skrbi za to, da nihče ne krši zakonskih določil. Številčno razmerje med vajenci in pomočniki so obrtniki uredili že zdavnaj, kakor tudi vprašanje odškodnin. Zato pa protestirajo, da se vajencem tolmačijo njihove pravice na tako škodljiv način, da se jim prikazuje mojstre kot izkoriščevalce. Odnošaje med vajenci in mojstri urejuje zakon, da ga obrtniki spoštujejo skrbe nadzorni organi in obrtniška združenja, ki pa morajo tudi ščititi obrtnike, ki zadnje čase zlasti trpe pod težo davkov. Nepoklicani se pa ne smejo vtikati v obrtniške zadeve. V imenu ZTOI je pozdravil zborovalce g. dr. Pretnar, naglašajoč, da je takšen način razpravljanja o odnošajih med mojstri in vajenci edino pravilen. Naglašal je, da je zbornica storila vse, kar je bila njena dolžnost za obrtni naraščaj, žrtvovala je ogromne vsote za njegovo izobrazbo, zavzemala se je pa tudi s socijalnega stališča za njegove interese. O odškodninah bo zdaj odločalo ministrstvo, pristojne korporacije so se že izjavile o tej zadevi, zato pa ni več primeren čas, da delavske organizacije prirejajo zborovanja za vajence. Obrtništvo se zaveda, da mora vajence vzgajati kot svoje vredne naslednike. V imenu Združenja mesarjev in klobasičarjev za ljubljansko okolico in sodni okraj Višnjo goro je prečital resolucijo g. Keber, v kateri mesarji zahtevajo v glavnem, da se mora preprečiti vsako vmešavanje delavskih organizacij glede vprašanje obrtniškega naraščaja in da bi naj smel mojster zaposlovati na dva pomočnika enega vajenca, dalje, da bi podeželskim mojstrom ne bilo treba plačevati vajencem odškodnine, če jim nudijo vso oskrbo, glede delovnega časa se pa naj izdajo le okvirna določila za mesarsko obrt, ker mesarji morajo začeti delati zelo zgodaj, med dnevom pa osobje ni tako zaposleno. Kot odbornik Strokovne komisije je g. Jakomin zavračal trditve, da je Strokovna komisija sklicala zborovanje zato, da vzbuja pri vajencih mržnjo zoper mojstre, ter da je predavatelj bil na tistem zborovanju povsem stvaren. Ce je debata krenila nekoliko v drugo smer, niso tega zakrivili prireditelji, nego obrtniki, ki so začeli očitati sklicateljem, da je zborovanje naperjeno proti njim. Zavračal je tudi trditev, da Strokovna komisija ne sme sklicevati tak- Napredek obrtništva je mogoč le v slogi! šnih predavanj, sklicujoč se na zakon o zaščiti delavcev, ki daje delavstvu pravico, da se združuje ter brani s svojimi organizacijami svoje življenjske interese. Zato jim tudi nihče ne more braniti, da bi se ne zavzeli tudi za vajence, ki so prav tako delavci, želel je, da bi' bili odnošaji med vajenci in mojstri tako lepi, kakor so o njih govorili obrtniki. G. Rebek je odgovarjali da obrtniki prepuščajo pravice delavcem, protestirajo pa, da bi kdo zavajal vajence in jim prikazoval mojstre kot izkoriščevalce, do debate je pa prišlo pri tistem zborovanju zato, ker so zastopniki delavstva naglašali le izvestna določila obrtnega zakona. Govorila sta še v imenu obrtnikov gg. Šimenc in Vrečar, nakar je g. M. Krapež predlagal resolucijo, v kateri obrtništvo ugotavlja, da se je prvo zavzelo za pravilno številčno razmerje med vajenci in pomočniki, da se je vedno dobro zavedalo dolžnosti do vajencev ter je mnogo žrtvovalo za strokovno izobrazbo obrtniškega naraščaja in izboljšanje njegovega socijalnega položaja. Zato zavrača očitke, da izkorišča vajence, saj pride le 1 vajenec na 3 mojstre, zavrača pa tudi trditve, da izkorišča vajence kot brezplačne delovne moči, ker so številni mojstri sami uredili vprašanje odškodnin te dajejo nagrade vajencem, ki presegajo celo zahteve delavskih zbornic in delavskih organizacij. Obrtništvo obsoja, da sklicujejo nepristojni činitelji zborovanja vajencev, na katerih demagoško obravnavajo zakonska določila ter zavajajo vajence. Apelirajo na oblast, da prepove vsak poizkus zavajanja vajencev na tak način. Zborovanje so brzojavno pozdravila s solidarnimi izjavami obrtniška društva: iz Ptuja, Vranskega, Ljutomera, Šoštanja, Jesenic, Radovljice, Središča in Laškega. G. Rebek je zaključil zborovanje, naglašajoč, da je treba še tesnejše povezanosti med obrtniki in njihovim naraščajem, in ugotavljajoč, da je naše obrtništvo zdravo ter trezno in da je zdrava tudi mladina. Obtok denarja naše Narodlne banke se je v času ©d 8. do 15. t. m. zmanjšal za 54,617.675 na 4.462,505.590 Din. Istočasno se je bančna metalna In devizna podlaga poslabšala za 10,567.449.68 na 1.912,933.303.91 Din, Obtok in obveze iso znašale skupno 5.407,300.860.90 Din s Skluipuim poIkTiiifcjem od 35.37%, dočimn je pokritje v zlato znašalo 32.59%. Obrtniki za dobre odnošaje z vajenci Tehtne, trezne besede naših obrtnikov, ki ffted nami Brzojavna reportaža iz Maribora. Ob ipol devetih 'trije, db trt četrt na devet pet, olb 'devetih dvanajst udeležencev ustanovnega občnega zbora Društva juigoislovaniskilh obrtnikov. Izjava ppslevodečeiga gospoda s trdim ovratnikom (drugi 'Imajo mehke), da je to itak vedel v naprej,, pa da je le zaradi tega tako zgodaj izbor napovedal, če bi biil 'Udeleženci bolij točni, bil ga napovedal kar db desetih m bi takoj sledil svečami: začetek. (Razlika torej ena in pol ure. Precejšen Čas. da človek premišljuje, bi: se li udeležil ulil ne. In dokaz, kalko sipontand navdušenje je .za to društvo, ko pristaši' tako strumno '»hite« na ustanovni! občni zbor. Pio idelvetii uri malo več' prišlecev. Število istooro dvakratno, kakor ono apostolov niz svetega pisma. Gospod PilSmam s polurno zamudo. Nato predstavljanje. jKImailiu osem in dvajset Ijiudi', približno toliko, kolikor obrtnik ne sme imeti vajenlcav ih učencev, lin kmalu blizu 40. Udeležba, prosim — brez vsake šale, upoštevajoč veliko število obrtnikov v Mariboru, zadovoljiva. Za prireditelje namreč, za idejo na ne razveseljiva, kajti če že sama ideja tli naišla v Mariboru več src, jih bo resno delo po teh idejah našlo* še maniji. Gamibrin ima dobro pivo in vampe. Radovednost pa je lepa čednost nais, dvonogih zemljanov. Ro poldeseti je število: izrasli© na 100. Odštejmo polovico inia radovedneže, ostane 50. Morda je talkilh, izgolj Ribičev, vejč, pa ne maramo biti nevoščljivi In zlobni. 'Tudi' dame prihajalo ik mizam: Ist gestattert? lin pril drugih mizah slično. Občni1 zbor društva jugoslovanskih obrtnikov, ponižno orosim. 'Kmalu vdan pozdravni goVor, T m v peti mu je bil '»biivtši« obrtniški tovariš Refoelk, ki da je talk im tak 'in Rebek sem din Rebek tja, Pia iruii bil g. Rebek 'tam., navzočem, n iti! kak drug predstavnik priznanih obrtniških ustanov in torej lahiko' seim in tija z njimi. Baje je bilo 4938. sorazmerje med ločenci ijn 'skupnimi '56 ; 8 za ločence. To 'je 'Hudi '»docela verjetno«, ker je letošnje so-razmerje ibillo 102 :4. Mar ne, gosp. Pičimam? Tin noitem je še sledila volitev. iZa ipredkedinika p raslim 'ta iln ta. Za, proti? INihoe. Velja, živel predsednik laovo-roijenega društva gospod. Lešnik (tako 'se imenda sedaj ipiilše, ker je g. Piičlman 'to ime 'Izgovarjal 'sicer iLosolinigg in tudi vsi- drugi, so o izgovarjali) kot d). Pa milč me de. iBrzojaiv je drag in naše besede todiii. Delajmo! To bo v veliko korist obrtništva, Im o na severni meji. Sicer ni, o nič hudega, vendar pa je pri 'kranjskem lešniku čuden, nemški lešnik ipa ijie Haselnuss. Stop. VeCe&eim&He v c Ati Pohištvena obrt na letošnjem spomladanskem ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija ibo prav razkošno zastopana. Razstavljeni bodo izdelki pohištvenih in stavbenih mizarjev v vseh slogih moderne arhikekture, ki bodo kos vsem današnjim zahtevam, pa najsibo glede precizne izdelave in oblike ali pa glede solidhosti in konkurenčnosti. Naše občinstvo je zamoglo na mizarskih razstavah ljubljanskega velesejma na lastne oči opazovati ves povojni razvoj domačega mizarstva ter se prepričati, da se nahaja že na naravnost zavidljivi višini. To velja tako glede strokovne odličnosti izdelkov kakor glede umetniškega okusa, s katerim so izdelani. Vsak kupec, pa najsi ima izbran umetniški okus, z lahkoto najde primerno blago. Interesenti so vljudno vabljeni, da si razstavo ogledajo, nato pa šiklenejo čim več kupčij, iki bodo razstavljalcem najlepše priznanje, obenem pa vzpodbuda k nadaljnjemu napredovanju. Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem XIII. ljubljanskem velesejmu od 3. do 12^ junija. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Češkoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Madžarske, Nemčije, švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priliko, da si izberejo pluge, brane, kosilne 'stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobi-lami, motorji in električnim tokom. ! KREDITNO DRUŠTVO j MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE | dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem ij računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam H 4 > * Obrtno nadaljevalno šolstvo v Ljubljani (Nadaljevanje in konec.) K«; novega? Homa število zdravnikov v Jugoslaviji dosega 4951, od katerih deluje v mestih s privatno prakso 4059. Ljubljansko gledališče je v izredno telžkem fiinanl£tiem položaju, pa je bila zaradi tega sklicana anketa, katere se |e udeležilo 60 delegatov kuttumiilh, poklicnih iln driugilh dru&tev. Na binkošti bo Zveza hfivabsKilh olbirt-nikov proslavila 251etmilco obstoja, katere prosiiaVe se bodo udeležiti tudi delegati društev i!z driugilh hiest. Miljenko Vidovič, 'voditelj l»p-ro-sv etin ega e t ičireg a p ok reta«iv S ar a jeivu. mm tudi po; nalšiih krajih, se je odločil stopiti aktivno v, (politično življenje in osnovati sVojo stranko-. Dva pristanišča bodo zgradili na ILjiuibijanicis in siicar enega za roblni promet, druigeiga pa za šport sk e namene. Zaradi špijonaže lie bil pred državnim sod®čem ;za izašoiito države obsojen italijanski državljan iRosmirf na 6 let robiije, ipd se je obsojenec takoj po razglasitvi. sodlbe 'zastrupil kar 'v sodimi dvorani is strihninom in kmailu nato v bol-nic lipod legel. Ro srni ni je bivši' genoral-štabni častnik. Direktor roparski morilec. Beograjski direktor Kosmajske banke in Adria Nlacional filma a1, d. |e v družbi z že davno znanim, zlikovcem Nikololml Milli-kovličam umoril beograjskega /trgovca ;img. Stankoviča iln mu oiropal 70.000 Din. Njegovi vesti pripisujeijo' v brane še velč drugih doslej nerazjasnjenih roipar-isfkiih uimaroiv, golijufiij, falzi.fikat.ov, tatvin in dnugih deliktov. .Res lep direktor, kii de na1 ta položaj. priSel kljluib temu, da *e bil že preje večkrat zaradi1 goMufij obsojen. NI 11 že zadnji čas, da se vrednost ljudi neha cpntti po tem, kako globoko kdo upogiba vrat pred zlatim teletom? Po svetu Italija bi se rada spriijateljila !z Ru-mnnijo. Predavanje italiijainiskega vseuč. prof. iG. de Vech‘ia V Bukarešta naj bi bil nov Cilij in poizkus ponovnega zbli-žanja’ Grški parlament bo odgoden za več mesecev. Pariški i»Petit Parisien« napoveduje v Grčiji, vojaško diktaturo'. V letu preko Alp je pričelo tekmova-niie, katero ije .oinganiiziirala Avstrija. N*a »tekmovanju sodelujejo tudi iugosloiven-ski avijiatiičanjii:. V obrambo Nemčije 5m proti ver-sailleske®a mirovnega ugovora je na nek’ skuplščinii govoril ibivši angleški ipremiljer Lloyd Geonge. Gandhijevo zdravstveno stanje se če poistalbšalo, 'Pa iznaša miegova telesna teži,na ie 40 kg. Zdravniki, se boje katastrofe.. Nemški kancelar Hider ne Ib o obiskal Dunaja, kakor je bilo nameravano, da se odnošajii med Nerrtčijo in Avstrijo ne bi še bolj zaostrili1. Zaradi iznašanja podatkov o tajnem oboroževanji! Madžarske na razorožitve® konferenci so se madžarski, dele-igatiii silno razburili. Vzoren red vlada na progah vzhodne kitaijske železnice. Od 1. [januarja letos je bilo ubitih 56 delavcev, 825 ranjenih, 593 ugrabljenih in odpeljanih v neznano usodo, čez 1000 potnikov pa oropanih. Tradicionalni sovražnici Grška in Turška ista se sedaj sprijateljvle. Obe državi bosta napraVili. prijateljski pakt. Italijanski častniki, ki so bili inštruktorji albanskega vojaJštva, bodo v najkrajšem času zapustili Albatniijo. Japonski ambasador v Watsihimigto-nu je obljubil Rooseveltu, da japonsko vojaštvo ne bo zaseidlo Pekinga, proti kateremu 'že koraka. V bojih nedaleč Taen-Tsiha pa je itik pred nadaljevanjem pohoda na Peking padlo 10.000 mrtvih. Slovani glasom novega Hitlenjevega zakona ne morejo v Nemčiji podedovati nikakiih zemljiSC. • . ( . Posebno za to šolo bi bilo z ozirom na njen posebni značaj potrebno, da bi šolski zdravnik učenke pogosto pregledal in jih poučeval v higieni. (Sedaj je zato predvidena samo 1 ura na leto.) Obisk je dober, povprečno je 92% Učenk navzočih. Je to glede obiska naj-bollj urejena obrtno-nadaljevalna šola v Ljubljani. Neupravičenih zamud skoro hi. Strokovni pouk je v rokah strokovnjakinj učiteljic s tehnične srednje šole, poleg tega pa poučuje še en strokovni jak krojač, ki prireja tečaje za damsko krojaštvo. Strokovno obrtnonadaljevalna šola za brivce, frizerje in lasničarje v Ljubljani. šola je bila ustanovljena leta 1029. Do tega leta so vajenci obiskovali splošno obrtno šolo na Vrtači. V prvem letu so bili itirije razredi. Od letos dalje so vpeljani štirje razredi. Sola obstoji šele 3 lleta, število učencev je bilo v prvem letu 81, v drugem 85, v tretjem 91, vedno približno polovica brivcev in polovica frizerk. Predmeti- na šoli se poučujejo: obrtno računstvo, obrtno spisje, knjigovodstvo, kalkulacija, tvarinoznanstvo, higiena, risanje, državoznanstvo; poleg tega so še praktične vaje! Učni uspehi 'Jo sledeči: Leta 1930-31 81 sposobnih, 74 nesposobnih, 5 neii-prašanih. Leita 1931-32 85 sposobnih, 75 nesposobnih, 5 neizprašanih. Izmed 91 vpisanih vajencev iih je letos 71 iz Ljubljane, 20 iz okolice. Lani se je šola preselila na II. drž. deško meščansko šolo v Ljubljani VII. Poleg imenovanih šestih šoli, ki jih upravlja in vzdržuje šolski odbor obrt-no-nadaljtevallne šole v Ljubljani, obstojata v Ljubljani še dve obrtno-nadalie-valni šoli in sicer: 1. Strokovna nadaljevalna šola za vajence grafičnih obrtov v Ljubljani. Strokovna nadaljevalna, šola za va- j jence grafičnih obrtov v Ljubljani je bi- I la ustanovljena leta 1921. Do leta 1924 Obrtno nadaljevalne šolle so imele v letu 1930-31 56 razredov, v letu 1931-32 58 razredov in v letu 1932-33 imajo še 54 razredov. Učnih moči je .na šolali 65, ki prejemajo za vsako efektivno učno uro Din 20.— do 25.— honorarja. V kritij e is troskov plačujejo vajenci in vajenke mesečno po Din 20.—. Glavne stroške obntnonadal j e val n ega šolstva v Ljubljani nosi mestna občina ljubljanska, ki podpira šolstvo z rednim letnim prispevkom Din 120.000.— v gotovini, poleg tega pa nosi vse stroške za kurjavo, razsvetljavo in snaženje, kar se lahko oceni letno najmanj 30.000.— Dim, tako d'a mestna občina žrtvuje letno za obrtno nadaljevalno šolstvo nad 150.000,— Din. so pohajali vajenci grafičnih obrtov splošno nadaljevalno šolo. Ta šola pa ni zadostovala grafičnim vajencem. Od teh se zabit,eva višja predizobrazba, štirje razredi srednje šole oz. meščanska šola, temeljito jezikovno znanje, risanje itd. Iz teh vzrokov so organizacije tiskamarjev in grafičnih delavcev zahtevale ustanovitev nadaljevalne šole za vajence grafičnih obrtov. Šolo vzdržuje od 1. 1931 naprej organizacija tiskamarjev sama. Letos ima šola v 4 razredih skupno 50 gojencev od katerih jih je 44 iz Ljubljane in 6 iz okolice. Učnih moči je na zavodu 11. Poučujejo se sledeči predmeti: slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, teorija tiska, risanje, računstvo, knjigovodstvo, zgodovina tiska in telovadba. Učni uspeh je bil lani pri 48 učencih v 45 primerih pozitiven, v 3 negativen. Šola se bori s precejšnjimi gmotnimi težikočami in zasluži, da jo merodajni faktorji finančno podjpro. 2. Strokovna gostilničarska obrtno-na-daljevalna šola v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1923. Šola ima 3 razrede in 4 učitelje ter še dva učitelja strokovnjaka. Na šoli se poučujejo sledeči predmeti: jezikovni nauk (v priprav, in I. razredu), obrtno računstvo in kalkulacija v vseh razredih, obrtno knjigovodstvo v Vseh razredih, nauk o živilih in kletarstvu v vseh razredih, teoretičen nauk o serviranju v II., praktičen nauk o serviranju v III. razredu, lepopisje v T. razredu, strojepisje in nemščina v II. in III. razredu. Učni uspehi so bili z malimi izjemami vobče poVoljni, deloma dobri in prav dobri. Šolo vzdržuje zadruga hotelirjev, gostilničarjev in kavamarjev v Ljubljani iz doneskov mestnega načelstva od davščine na prenočišča tujcev (14—15%). Ker je tukajšnja šola edina sltrokov-na šola te vrste v mestu, naj bi se skušalo doseči obvezno obiskovanje te šole tudi iza vse Vajence sosednih večjih občin: Rudnik, Ježica, Št. Vod, Zg. šiška. Dalije prispeva izdatno k stroškom obrtno .nadaljevalnega šolsitva kr. banska Uprava dravske banovine, ki podpira obrtne šole z letnim zneskom 116.000 Din. Zbornica za trgovino, obult in industrijo prispeva Din 20.000.— letno. Naj-manlj (podpirajo obrtno nadaljevalno šolstvo obrtne zadruge. Te so nakazale za šolsko leto 1930-31 Din 2200.—, za leto 1931-32 Din 1900.—, za leto 1932-33 pa tulci ni pričakovati večjih zneskov, ker je večina zadrug obvestila šolski odlbor, da se nahaja radi gospodarske 'krize v zelo slabem finančnem polo-žalju. V letu 1931 je šolski odbor sklenil, da naj se v doglednem času zgradi posebno poslopje za obrtno nadaljevalne šole in v to svirho osnoval gradbeni fond. V — »Prisegam, da Ti bom izpolnil vsako željo, ki jo bom čital v Tvojih očeh.« — »Potem plačaj fakoj malenkostno naročnino za naš Obrtni vestnik, ker Ti ga bodo sicer ustavili in ne bomo imeli več lepega strokovnega čtiva in prijatelja, ki vedno za nas skrbi.« ta gradbeni fonldl naj' bi se stekali eventualni letni blagajniški pribitki. Poleg tega bi pa dotekale v ta fond tudi vse gldbe IjlUblijainsikih obrtnikov, ki jih ka-sira banska Uprava. Glede zadnjega predlaga je banska uprava sporočila, da se isltrinja in da bo nalagala ves nabrani denar na poseben konto ter bo denar nakazala, ko bo prišla gradnja poslopja do uresničenja. Tudi zadruge so bile naprošene naj prispevajo v ta fond, zaenkrat je prispevala šele zadruga, fotografov, ki je nakazala Din 200. ■•-. Gradbeni fond ima dianes premošenja Din 121.353.36. 3. Predlogi za izboljšanje obrtnega šolstva v Ljubljani. Veliko bi pridobilo obrtno šolstvo v Ljubljani, ako bi bile vse obrtne šole, ki so sedaj razdeljene in razmeščene po raznih ljubljanskih ljudskih šolah, dobile skupno streho iin enoltno vodstvo v posebnem poslopju za obrtno nadalje-vailme šole. Kakor rečeno, temelj za Ustvaritev Itake šole je podan, s prihrankom 120.000.— in pa z zagotovilom kr. banske uprave, da bo globe ljubljanskih obrtnikov, ki jih kasira banska uprava rezervirala za prispevek v ta fond. Večja predizobrazba vajencev. Splošno bi bilo zahtevati od vajencev večje predizobrazbe. Na ta način bi se lahko skrčilo število ur, ki je določeno za 'splošne predmete (pisanje, risanje, iračunsftovo, in ki tvori na vseh obrtnih' šolah nekako ponavljanje snovi v pripravljalnih razredih, ki so jih predelali že v ljudskih šolah. Zato bi’se pa lahko posvetilo minlogo več časa sltirokovnim predmetom, t. j. izpopolnitvi gojencev v obritih, katerih se uče. Zatorej bi bilo dobro, če bi imel vsak vajenec vsaj 4 razrede meščanske ali njej enake šole, povprečen Otrok lahko doseže tako izobrazbo s 14 letom. Tako izobražen naraščaj bo razpolagal s primemo splošno naobrazbo in bo poleg tega v obrtnih šolah la/hko dobil mnogo več strokovnega pouka. Sedanji učni načrti obrtnonadaljeval-nih šol ,so zastareli. Treba jih bo popolnoma prenoviti, upoštevajoč splošne pedagoške pridobitve novejše dobe in ogromne napredke posameznih obrti s posebnim ozirom na industrijalizacijo. V zvezi s tem bi bilo uvesti v obrtno-nadalljevalne šole nauk o mehaniki, fiziki in elektriki. Enako kakor za učence pa je treba tudi za učiteljstvo posebne izobrazbe za strokovno obrtno šolstvo. Sttvar zadrug in posebnih kurzov je, da učiteljstvo stalno seznanjajo z novejšimi pridobitvami in izsledki posameznih obrtov ter tako skrbe, da ie vsaika posamezna obrtno nadaljevalna šola vedno na višku najmodernejših pridobitev. V največji' meri je treba v obrtno-naldaljevallnih šolah vpeljati in krepiti samodelavnost vajencev; izključiti ali omeljiti na najmanjšo mero je vsako prepisovanje, prerisovanje in mehanično posnemanje. Iznajdljivost in samostojno delo gojencev naj se vsestransko podpira. 2. Finančni položaj. Letni stroški za obr tn on adalj ev al n o šolisUvo v Ljubljani so bili Bledeči: T r o š k i 1930-31. 1931-32. 1932-33. (proračun predvideva) Honorar učnemu osobju, upravitelju in slugam 266.900-— 267"880"— 278.400-— Šolske potrebščine in drugi stroški 115.573-50 117.558 86 131.280"— Skupaj 382.473-50 385.438 86 : 409.680"— Dohod k i Prispevek vajencev in vajenk 177.712-— 152.066-25 152.280 — Podpore javnih korporacij in oblasti 258.240"— 239.900 — 259.000"— Skupaj 435’952-— 391.966-25 411.280"— Za praktični strokovni pouk, ki naj zavzema vedno večji obseg, naj se izbirajo prvovrstni obrtniki strokovnjaki, ki morajo poleg odlične st'rokovne usposobljenosti dokazati tudi poznavanje temeljnih pedagoških pravil. V Obrtno nadaljevalnih šolah, ki jih obiskujejo vajenci takih obrtov, ki imajo mnogo stika s tujci ('brivci, natakarji, krojači, šivilje), naj se vpelje pouk tujih jezikov, pri nas pride zlasti v poštev pouk francoščine, nemščine, event. tudi češčina. Nadaljnji važni predmeti, ki naj bi se vpeljali v vseh šolah, so državoznanstVo in poznavanje vseh zakonitih predpisov, ki spadajo v dotilčno obrt, poleg tega pa še splošnih zakonov o davkih, obrtni zakon! itd. Važna je nadalje popolnitev zbirke učil, na posameznih šolah. Morda bi se dalo dobili precej učil iz prostovoljnih daril onih del, ki jiih izvrše pomočniki, odnosno mojstri1 pri pomočniških in mojstrskih izpitih. Ta darila naj bi skušale pridobiti za posamezne šole iapra-ševalne komisije; tako bi bilo treba šolskemu odboru in zadrugam skrbeti le za najnujnejše stroje, aparate itd. Važna za napredek vsake obrtno nadaljevalne šole je tudi knjižnica, ki naj bi imela oddelek za gojunce In drugega za učitelja. Obadva oddelka na j bi vsebovala po možnosti glavna dela vseh sitrok, ki so na dotični obrtno nadaljevalni šoli zastopane. Tudi tu bi se morda dalo izpopolniti knjižnico potom darov, ako bi mojstri, ki imajo gotovo v zalogi strokovne knjige, darovali posamezne izvode za šolske knjižnice. Enako važno je tudi strokovno- časopisje. Vsak zavod bi moral biti naročen vsaj na najvažnejša strokovna glasila, ki izhajajo z ozirom na obrti, ki so na savo-du zastopane. Posamezni razredi na šolah ne smejo biti prenatrpani, v razredih ne sme biti več, kot maksimalno 30 učencev in to samo v pripravljalnih razredih,-za višje razrede, kjer se poučujejo tudi posamezne stroke, pa naj bi veljalo merilo, da je le pri 20 do 25 učencih mogoč temeljit in uspešen poulk. Tudi pohištvo je treba v onih šolah, kjer se poučuje risanje, odnosno izdelujejo razni predmeti, praktično prilagoditi) temu pouku, odnosno nabaviti na novto primerno pohištvo. Nekateri predmeti se v klopeh, ki so sedaj povečini na razpolago, siploh ne dajo, odnosno ne dajo primerno podučevati. Precej pozornosti naj bi se posvetilo pouku o higieni, ki je za mladino v teh letih važen predmet, dalje da bi se morda Vpeljalo 1—2 uri na mesec za pouk o lepem vedenju, ki je za vsakega obrtnega naraščajnika eden glavnih pogojev za napredovanje v življenju. Vsesplošen napredek obrtno nadaljevalnih šol bo pa omogočen takrait, ko se bodo vse ljubljanske obrtno nadaljevalne šole združile pod streho skupnega zavoda, kjer bo mogoče to važno panogo šofeltva dovršeno organizirati in jo dvigniti na nivo modernih inozemskih zavodov. Zato mora vse naše delo stremeti za dosego tega važnega in lepega cilja! (tlačno V Veliki Pragi same 19 čevljarskih vajencev. V Pragi sta 2 stroikovini šo:i za čevljarje in siceir ena v notranjem mesfcu, druga ina Viraohiradifa. Položaj čevljarske obrti se kar akter izba najbolj iz dejstva, da se v 1 eitošnueim letu ni niti eden vajenec 'vpisal na novo in da poseč a šo'o v Pragi le 12 in na Vi-nohradiilh samo 5 starejših vajencev, od katerih iso (bili v Pragi oproščeni 6 in 4 ,na Vi noti radiih. Pomanjkanje vajencev v Viniohradih je tem boli pozornejše, iker piripadajb v .ta okoliš tudi obrtniki iiz Žižkov, Nusle, ‘Vrš o vice, Srni-ohov, Panlkrac im Branik, kakor tudi druge občine V-elike Prage v 'tej smeri Leta 1914 je dovršilo na Vi.nobra.dili 100 čevljarskih 'vajencev to strokovno šolo. in Cicitacije Komanda pomorskega zrakoplovstva Divulje sprejema do 3. junija t. 1. ponudbe glede dobave 170 komadov ročnih niklastih ur za aviatike. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 8. junija t. 1. ponudbe glede dobave 800 kg ječmenove kave, 2800 kg svinjske masti, 750 kg cikorije, 3500 kg riža, 600 kg sirove kave, 2000 kg bučnega olja, 3500 kg koruznega Zdroba. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 16. junija t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg jeklenih vrvi, glede dobave ovalnih kolut in 3000 m žice. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. maja t. 1. ponudbe glede dobave 25 komadov betonskih kadi. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 28. maja 1.1. ponudbe glede dobave 10 komadov volnenih odej. Direkcija državne železarne Vareš— Majdan sprejema do 31. maja t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg azbestnih vrvi in 1000 kg pisane bombaževine za čiščenje strojev. Prodaja. Dne 12. junija t. 1. se bo vr-jila pri III. oddelku Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu licitacija glede prodaje odpadkov od sukna, platna, bombaža in usnja, starega sukna, starih čevljev, vreč, motvoza, stare pločevine in železa itd. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 5. junija t. 1. ponudbe glede dobave 700 kvadratnih metrov linoleja, 400 kg lepila za linolej in 330 kg usnja; do 6. junija t. 1. glede dobave ca 330 kg transmisijskih jermenov; do 8. junija pa glede dobave 1650 m platna, 350 ducatov cinkastih gumbov in 59 vreten sunkanca. Direkcija državnega 1‘udnika Kreka sprejema do 1. junija t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov rudarskih žag. (Predmetni oglasi z natančnejjimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljulblajmi interesentom na vpogled.) <9$ organizacij Občni zbor združenja krojačev in sorodnih obrtov v Ljubljani se je vršil 7. maja ob pol 10. v hotelu Unionu. Zborovanje je vodil predsednik g. Kersnič, ki je podal obširno in vzorno poročilo. Omenil je krizo preteklega leta in pojasnil glavne točke novega obrtnega zakona. _ Obravnaval je nadalje šušmar-stvo, javne dobave, davke in mojstrsko zavarovanje. Njegovo poročilo in računski zaikljiiček za 1. 1932. sta bila soglasno sprejeta, ravno tako tudi proračun za tekoče leto. Pri volitvah sta bila soglasno izvoljena za predsednika g. Ivan Kersnič in za podpredsednika g. Jernej Ložar. K besedi se je priglasil podpredsednik Okrožnega odbora g. Iglič, ki je izčrpno orisal naloge, katere ima izvršiti Okrožni odbor. K debati so se še priglasili gg. : Sešek, Piller, Šarčeva, Žagar, Ložar in Gregorin. Sprejet je bil važen predlog, da se sprejemanje vajencev in vajenk za dobo enega leta, to je do prihodnje redne skupščine, v obče ustavi. Ko se je dnevni red izčrpal, je predsednik ob 12. uri zaključil skupščino. Združenje kovinarjev za sodne okraje Ribnica in Velike Lašče s sedežem v •Ritotaici je imelo dne 7. t. m. ob 10. svoj redni občni zlbor v Ribnici, katerega se je udeležilo tri četrtine članov. Načelnik g. Alojzij Češarek je podal pregledno poročilo o delovanju zadruge v minulem letu in se dotaknil vseh aktualnih vprašanj, ki se tičejo obrtništva. Pri volitvah _je^ Ibil izrvoljen iza predsednika gosp.. Al. Češarek, za podpredsednika pa gosp. Šuštaršič Anton s Turjaka. Združenje vseh obrtnikov za srez Črnomelj v Črnomlju sklicuje po § 12. družbenih pravil redni oibčni zbor, ki se bo vršil dne 28. maja 1933 ob 1. uri popoldne v zadružni pisarni v Črnomlju s sledečim dnevnim redom: 1. nagovor in poročilo načelnika o odobrenih pravilih; 2. morebitna dopolnitev ali izprememba pravil; 3. poročilo tajnika o poslovanju zadruge za leto 1932.; 4. poročilo blagajnika za leto 1932.; 5. odobritev proračuna za leto 1933.; 6. volitev novega odbora; 7. raznoterosti. — V slučaju nesklepčnosti se bo vršil drugi občni zibor eno uro .pozneje v omenjenem prostoru in z istim dnevnim redom brez ozira na število članov. Mcnopolski dohodki Ulpirava državnih monopolov je te dni (dovršila statistiko z>a bndžetsfco leto 1932-3J. Momopoliski dohodki v času od 1. aprila 1932 do 31. marca 1933 so iznesli stouipino 1.094,290.188 Dim, dočiim so (V pirejšlnjemi biuidižeitneim letu zinašali 2.130,1537.462 Din. Dohodki so se torej zmanjšali za 239,237.374 Dim. Ta primanjkljaj se je v igla vnemi pojavil zaradi izimainjlšamli 'dohodkov od tobaka, ki je v leto 1931-32 dal 1.591,410.685 dinarjev mapr-aim 1.346,114.307 Din v 1932-03. letu, torej 245,296.382 Din manij. Doihodek od soili je v budižetinem leto ,1932-33. bil 217,230.931 O in, od lanskoletnega večji za 2,030.016 Dim. Tudi petrolejski doihodlki so pokazali povečanje od 120,917.601 Dim v letu 1931-1932. ma 127,853.365 Dim v 1932-33. leto. iNasproltmo pa se je dohodek od vžigalic zimainjSal o!d 114,244.594 Diim v 1931^32. leto na 100,772.014 Dim v 1932-1033. letu, še bolj pa se je .zirnanfšal dohodek od cigaretnega papirja, ki je v letu 1931 -32. primeseil 72,537.673 Dim v leto 1932-813 pa le 48,532.703 Dim. iRazni dohodki iso se pa nasprotmo povečali od 19,1324.988 Din v letiu 1931-19,32. na 53,786.864 Din v 1932-33. letu, dohodki po taksnem zakonu, od carin itd. pa so znašali 1.707,367,925 Diin. Visd izdatki v letu 1932-1933. so znašali 988,968.886 Dim, mapram že navedenim dohodkom v iznosu 1.894 milijonov 290il88 dinarjev. * O okrožnem obrtniškem zboru v Mariboru iboimo prinesli v prihodnji številki izčrpno poročilo. Osnutek novih bank je edini način, da se ZagrebSke »Novosti« na zanimiv načini poizkušajo nasitil nova pota, da bil te-zaiurirainii denar zopet prišel v promet im da bi se zaupanje vlagateljev v denarne zavode povečalo. Denar de skniit. Denar je tu med nami, le svoje funkcije ne vršit. Velika napaka je zahtevati tiskanje niovilh novčanfc brez pokritja, da bi! na ita malčim bil skrito denar nadomeščen. (Ker skriti denar je posledica gospodarskega položaja, posebno še