M . - * ttm. 1 KM;^ ÜM&OO.O.ZOC'?^ 1 KM;» BORZA, VREDNOSTNI PAPIRJI, • PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papiijev na sedežu Gorenjske banke, (04/208-43-28, 04/208-44 • PRODAJA: na vseh naših bančnih okencih. GoreofsKa banka d d , Blefwiwa c 1. Kmni Goren)ska^ Banka Banka ^ posluhom Leto LVII - ISSN 0352 - 6666.- št. 61 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 3. avgusta 2004 Na kmečki ohceti sta se poročila Darja Tonejc iz Spodnjih Gorij in Damjan Vester iz Zasipa. t » ) < • I .J r Stara Fužina - Domačija Pri Agotneku v Stari Fužini je tudi letos nudila gostoljubje tradicionalni etnografski prireditvi kmečka ohcet, ki ima v Bohinju polstoietno tradicijo, tamkajšnje turistično društvo pa jo je pripravilo že trinajstič. Minulo nedeljo sta si po starih šegah in običajih večno zvestobo obljubila 24-letna Darja Tonejc iz Spodnjih Gorij in štiri leta starejši Blejec Danyan Vester. Ženin Damjan je po starih običajih zaprosil starše za nevesto Darjo. Foto: Gorazd Kavčič Kmečka ohcet se je z vasovanjem Pod Skalco, ki ga je pripravila Folklorna skupina kulturnega društva Bohinj začela v soboto, osrednji del etnografske prireditve pa je bil v nedeljo. Mladoporočenca sta pred matičarja, ki je poročni obred opravil na ladji Zlatorog, stopila že dopoldne, cerkvena poroka pa je bila popoldne v cerkvi Sv. Duha. Ženin je po nevesto na Agotnekovo domačijo, ki je bila odeta v cvetje, prišel z ducatom okrašen kmečkih voz, na katere so naložili tudi nevestino balo. Sledili sta šranga in poroka v cerkvi, ženitni sprevod pa je svoje popotovanje končal s. Pod Skalco, kjer sta mladoporočenca še zaplesala. Na kmečki ohceti so nastopili oktet Polži z Jereke, igralska skupina s Cešnjice in folklorni skupini iz Srednje vasi in iz Bohinja. Aktiv kmečkih žena je poskrbel za pogostitev, Turistično društvo Bohinj pa je mlademu paru podarilo tudi denarno darilo. "Prireditev je lepo uspela, na vseh prizoriščih si jo je ogledalo zelo veliko ljudi. Poročni obred na ladji-je bil letošnja novost, zelo pa smo veseli, da nam Anica in Alojz Pekovec vsako leto ponudita gostoljubje na svoji domačiji," je dejal tajnik TD Bohinj Marjan Malej. Zadovoljstva in sreče nista skrivala tudi mladoporočenca Vester, ki sta se spoznala pred petimi leti, po poroki pa bosta živela na ženinovi domačiji. "Nikoli si nisem mislila, da se bom poročila na kmečki ohceti. Zamisel se je porodila Damjanovi mami Danici in ni nama žal, da sva se tako odloČila. Na poročno potovanje v Turčijo bova šla prihodnje leto, ko bomo že trije, zagotovo pa ne bova ostala le pri enem otroku," je povedala lepa nevesta Darja, oblečena v poročno narodno nošo, ženin pa je še dodal, da bi se za tako poroko lahko odloČilo več mladih. Da bo zakon dobro držal, sta poskrbeli tudi priči: nevestina sestra Tanja Tonejc in ženinov stric Jože Vester, na ohceti pa se je poleg številnih obiskovalcev zabavalo več kot sedemdeset svatov. Renata Škrjanc ceni mleka se nic novega Ta teden predvidoma nadaljevanje pogajanj med Kmetijsko gozdarsko zbornico in t mlekarnami. Krai\j - Tudi po javni tribuni z naslovom Resnica o mleku, ki jo je minuli petek organiziral Sindikat kmetov Slovenije, se mnenja tistih, ki tvorijo mlečno verigo glede sprejemljive odkupna cena za liter mleka, niso nič zbližala. Pridelovalci, ki vztrajno ponavljajo, da se na račun njihovega dela okoriščajo mlekarne in trgovci, ne soglašajo z znižanjem odkupne cene, ki pa je po trditvah kmetijske stroke nad povprečjem evropskih cen, pri čemer navajajo tudi Avstrijo, kjer pridelovalci iztržijo manj. Prav tako se kaže, da se pri ocenjevanju primernosti odkupne cene uporabljajo različni va- tli, medtem ko je referenčno mleko s 3,7 odstotka mlečne maščobe. Predstavniki mlekarn opozarjajo, da se skupaj s pridelovalci nahajajo v enakem položaju, ki se je z vstopom naše države v Evropsko unijo bistveno spremenil, saj ni več izvoznih subvencij za izvoz na trge nekdanje Jugoslavije, ni pa še tudi znano ali bodo mlekarne lahko prejemnice mlečne premije, ki znaša 2,47 tolarja na liter. Ta teden se bodo predvidoma nadaljevala pogajanja o odkupni ceni med mlekarnami in pridelovalci, ob morebitnem neuspehu pa niso izključeni protesti slednjih. Matjaž Gregorič Martin Strel premagal Modro reko Šanghaj - V petek, po lokalnem času ob 14.03 (po srednjeevropskem ob 8.03) je v vasici Tuanjiesha na otoku Chopg-' ming, kjer se reka izliva v morje, 50 kilometrov južneje od velemesta Šanghaj, Martin Strel na "točki nič" zmagoslavno zavihtel z zastavama Kitajske in Slovenije. V zadnji, 50. etapi, v prevroči in umazani vodi, je Martin preplaval še zadnjih 18 kilometrov in s tem kot prvi osvojil kitajski reČni ponos. Za nekatere je bil Martinov ultra-niaraton povsem nor, drugim nemogoč, za številne Kitajce pa povsem nerazumljiv projekt. 'Končno je konec tega!" je utrujeno in Čustveno povedal ob sprejemu, ki so mu ga pripravili ob koncu maratona. V sodelova- ' -Iv > ^ - . i '•v s Martin Strel po 50 dneh in preplavanih 4200 kilometrih v tretjem največjem svetovnem veletoku Jangcekjang. « ^ju kranjskega Sport, org "Martin Ver" podjetja SI projekta tze Ri- Chi trave! Col tajske drž '^tracije, so Intenpatiotial Sports in Ki-admini- orat^on 7. a m njegovo ekipo pozdravili predsednik organizacijskega odbora Jelko Kacin, nekdanji veleposlanik na Kitajskem Vladimir Gašparič, odpravnik poslov na slovenskem veleposlaništvu v Pekingu, Ljubomir Ulaga, uprava družbe BTC s predsednikom Jožetom Mermalom, velikim pokroviteljem projekta Jangce ter številni domačini. Martina Strela bomo pričakali na Brniku jutri, v sredo po 19. uri. (več na 14. strani). Gorazd Šinik Pločevinaste kače proti morju Krai\j - Zadnji petek, sobota in nedelja so tudi na glavni gorenjski prometnici kazali obraz vrhunca poletne turistične sezone. Do dolgih kolon in zastojev je prihajalo zlasti nä mejnem prehodu Karavaiike ter na obeh prekinitvah avtomobilske ceste pri Naklem in Vrbi, gneča je bila tudi pred cestninsko postajo Dolga kolona na viaduktu Lešnica. Foto: Gorazd Kavčič Danes Gorenjski upokojenec Kraiy - V današnji številki Gorenjskega glasa je tudi mesečna priloga Gorenjski upokojenec, v kateri boste lahko prebrali zanimiv pogovor s psihologinjo Azro Kristančič, ki tudi v tretjem življenjskem obdobju ne miruje in starosti ne sprejema s strahom in nejevoljo. Predstavljamo vam negovalni oddelek v bolnišnici na Golniku, prvi tovrstni oddelek v Sloveniji. Služi okrevanju in pridobivanju sposobnosti za samostojno življenje po vrnitvi iz bolnišnice, namenjen pa je bolnikom, ki so končali aktivno zdravljenje. Povprečna starost bolnikov v negovalnem oddelku je 72 let, kar kaže, da je okrevanje pri starejših ljudeh daljše in mnogi po vrnitvi domov še niso sposobni skrbeti zase. Snovalka tega oddelka in diplomirana medicinska sestra Andreja Peternelj je dejala, da oddelek ni dom za ostarele niti "odlagališče" bolnikov. V prilogi pišemo tudi o varovancih tržiškega doma upokojencev, ki so s pomočjo helikopterja osvojili Triglav, pa o srečanju upokojencev v Kranjski Gori in o pikniku v Cerkljah, zanimiva sta portreta Angele Vidmar, ki ne gre nikamor brez svoje harmonike, in upokojene predšolske pedagoginje Majde Mencinger, ki se ukvarja s pisateljevanjem. Objavljamo nov podlistek Štefini spomini na zgodnje otroštvo, avtorice Milence Stare in napovedujemo pohode, izlete in ostale dogodke za upokojence. R. Š. Torovo. Medtem ko so se v petek in soboto pločevinaste kače vile predvsem proti morju, je bilo v nedeljo "živahno" tudi v nasprotni smeri. V vseh teh dneh pa tudi proti gorenjskim turističnim krajem, zlasti Bledu in Bohinju. Hujših prometnih nesreč na sreČo ni bilo, zato pa je bil minuli konec tedna precej bolj krvav na drugih slovenskih cestah. Med najbolj pretresljive nesreče lahko štejemo nedeljsko jutranjo nesrečo turističnega avtobusa na avtocesti od Ljubljane proti Logatcu. Dve od 51 potnikov sta umrli, ena od njiju je 19-letna Urška T. iz Bistrice pri Tržiču, 26 potnikov in voznik, ki je očitno zaspal, pa je bilo ranjenih. H. J. 00 H O VD VO i o O^ CN CM • Slabo urejena Zadovoljivo urejena 0,0% 15,0% 30,0% 45,0% 60,0% N-356 Ali je ekoloika obremenitev industrije v naselju prevelika? Sem neodloHn nsis'^ l* DA, )e prevelika NE, nI prevelika 0,0% 15,0% 30,0% 45,0% 60,0% N-354 -J. Torek, 3. avgusta 2004 GORENJSKA/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Nov pravilnik v Kranjskih vrtcih Septembra bo sedem let starega zamenjal nov pravilnik o sprejemu otrok v Kranjske vrtce in o plačevanju oskrbnine. Kranj - Besedilo novega pravilnika je usklajeno z odlokom o ustanovitvi Javnega vzgojno-varstvenega zavoda Kranjski vrtci, z zakonom o vrtcih, z zakonom o uWerjai\ju otrok s posebnimi potrebami, s pravilnikom o plačilih staršev za programe v vrtcih ter s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v javnih vrtcih. Pravilnik med drugim določa, da imajo prednost pri sprejemu v Kranjske vrtce otroci staršev, ki predložijo potrdilo centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine. Sicer pa največ točk po Šes-tih kriterijih dobijo zaposleni starši, starši z dolgoletnim stalnim prebivališčem v kraju vrtca in otroci z odloženim vpisom v osnovno šolo. Redni vpis otrok v vrtce je iz maja prenesen v april. Pomembno za starše je vsekakor tudi poglavje o obračunavanju oskrbnine oziroma pogojih za začasni izpis otroka iz vrtca v poletnih mesecih. Po novem bodo starši otroka lahko izpisali od 20. junija in ne šele od 30. junija pa do konca avgusta. Vendar pa je začasen izpis mogoČ samo za tiste otroke, za katere občine priznavajo oziroma poravnavajo stroške tako imenovane rezervacije v vrtcu. Znižanje oskrbnine za odsotnega otroka se odšteva za vsak dan odsotnosti iz vrtca, in to od naslednjega dne, ko so starši njegovo odsotnost sporočili. Doslej so v Kranjskih vrtcih upoštevali že prvi dan odsotnosti. Za spremembo so se odločili zato, ker se živila za prehrano otrok vedno naročajo za nasled- nji dan in je takšna praksa v večini vrtcev v Sloveniji. Novi pravilnik podaljšuje tudi znižanje oskrbnin v primeru bolniških odsotnosti otrok v vrtcu, in sicer z desetih dni na petnajst delovnih dni. Zato pa je znižanje oskrbnine kar 50-odstotno. V Kranjskih vrtcih pojasnjujejo, da to pomeni kar zajeten izpad dohodka. Številni vrtci po Sloveniji znižanj zaradi bolniških odsotnosti otrok sploh ne priznavajo oziroma priznavajo samo odsotnost, če je daljša od enega meseca. Helena Jelovčan Avtobus z dostopom za invalide Jesenice - Podjetje Integral je 22. julija v jeseniški mestni promet vključilo prvi nizkopodni mestni avtobus srednje velikosti. "Ta verzija je namenjena manjšim mestom, ozkim mestnim predelom in primerna za linije, ki so manj zasedene. Torej za vožnje zunaj konic, v popoldanskem in večernem času ter ob sobotah in nedeljah," je povedal direktor Integrala Izidor Jekovec, Spodnji del avtobusa je nad tlemi dvignjen 32 centimetrov, ob pločniku samo deset centimetrov, in je opremljen tudi s povozno rampo. S tako opremo je brez težav dostopen za invalide in otroške vozičke, žal pa ni klimatiziran. Posebnost je še kombinacija dizelskega in elektromotorja, zato je to bolj ugodno tudi v okoljevarstvenem pogledu. Za ta namen so prilagodili rabljeno vozilo, izdelano leta 2000, vložek pa je bil približno 21 milijonov tolaijev. Pri Integralu za letos načrtujejo nakup še enega mestnega avtobusa in se nadejajo, da bo občina tudi v prihodnje sofmancirala izvajanje mestnega prometa, ki ima za zdaj premalo potnikov. V luči pravkar sprejete državne promeme politike si je po mnenju Izidorja Jekovca rast števila mestnih potnikov in cenejše prevoze mogoče obetati po letu 2006, ko naj bi zasičenost prometa z osebnimi vozili presegla sprejemljivo raven. M. K. Negotova usoda kranjskogorske dvorane Podjetje Infrasport v prvem roku ni uspelo na razpisu gospodarskega ministrstva za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev, vendar želi znova poskusiti na septembrskem roku. Kranjska Gora - Kot smo že poročali, se v Kranjski Gori trudijo poiskati pot do finančnih sredstev, s Čimer bi po petnajstih letih vendarle premaknili nedokončano gradnjo športno prireditvene dvorane sredi kraja. Prav za ta namen so občina, Športne organizacije, turistično društvo in hotelirji ustanovili podjetje Infrasport, ki kot gospodarska družba lahko kandidira za nepovratna sredstva. V okoli 450 milijonov tolarjev vredno naložbo je precejšen delež pripravljeno vložiti kranjskogorsko turistič- no gospodarstvo, 180 milijonov naj bi bilo državnih oziroma , evropskih sredstev, občina bi prispevala zemljišče z nedokončanim objektom. Infrasport na prvem roku razpisa ni uspel, ker sicer veljavno gradbeno dovoljenje še vedno glasi na prvotnega investitorja, družbo SCT. Možnost, da to popravijo, se kaže, če občina podjetju da zemljišče v zakup. S tem bi imeli, če postopek zbiranja denarja uspe, tudi predkupno pravico. Ko so kranjskogorski svetniki na julijski seji razpravljali o tem predlogu, so kritike letele predvsem na premalo profesionalen pristop h kandidaturi na razpis, da so premalo seznanjeni, kako naj bi podjetje poslovalo, ali lahko gradbeno dovoljenje velja tudi za drugačno gradnjo in predvsem, kaj se bo zgodilo, če tudi na drugem državnem razpisu Infrasport ne uspe. Slišati je bilo tudi previden pomislek, koliko možnosti ima komaj ustanovljeno podjetje v pogledu referenc na takem razpisu. Na koncu so le sklenili, da se temeljna plošča bodoče dvorane da Infrasportu v zakup za dobo desetih let izključno za gradnjo športno prireditvene dvorane. Zakupnik je dolžan gradnjo začeti v roku dveh let, ko pridobi gradbeno dovoljenje na svoje ime, sicer se pogodba razdre. M. K. Folklora se je predstavila Komenda - Folklorna skupina Društva upokojencev Komenda je predstavila videokaseto in zgoščenko, ki so jo posneli pred farno cerkvijo v Komendi, pred občinsko stavbo in pred cerkvijo v Mostah, pri ribniku na Križu in pri Nemčevi hiši na Klancu pri Komendi. Sodelovalo je šest parov folklorne skupine, ki so porabili kar 22 snemalnih ur. Poleg plesnih parov in ansambla v sestavi Janez Slapnik -harmonika, Prane Grilc - bas. Vido Grilc - klarinet so pri projektu sodelovali Še scenarist in sodelavec pri montaži Tone Ogorevc, umetniško vodstvo in postavitev plesov Valter Horvat, sodelavka pri scenariju Iva Ogorevc, povezovalec Janez Lončar, plesalca Plesne šole "Fredi" Ana -Marija Novak in Jan Stoschitzky in producent ter organizator Janez Kimovec. Za kaseto so menili, da bi bila lahko osnova v za morebitno širšo predstavitev celotne občine Komenda. A.Z. Še dve stanovanji Komenda - Na Glavaijevi ulici v Komendi sta bili v obnovljeni hiši vseljeni dve tako imenovani socialni stanovanji. V skrbi in po programu gradnje socialnih stanovanj bodo v hiši, kjer sta bili lani vseljeni dve stanovanji, zdaj urediU še dve podstrešni stanovanji. A. Ž. lUnden potrdu prijateljske Veselica ob zaključku kanalizacije vezi dveh narodov Jesenice - Pripadniki makedonskega naroda že vrsto let v Sloveniji živijo v sožitju in medsebojnem spoštovanju z drugimi državljani Slovenije. To je ponovno potrdila prireditev, v nedeljo, 1. avgusta, v športni dvorani Podmežakla ob Ilindenu, njihovem nacionalnem in verskem prazniku. Že 13 let jo uspešno organizirajo člani Makedonskega kulturnega društva Ilinden Jesenice in je osrednja za vse Makedonce v Sloveniji. Več kot 500 članov makedonskih društev iz Slovenije in iz sosednjih držav Italije in Avstrije je pozdravil predsednik Makedonskega kulturnega društva Ilinden Jesenice Ljubomir Veljkovski. Častna gostja, prva sekretarka v veleposlaništvu republike Makedonije v Sloveniji Olivera Čauševska -Dimovska pa je spomnila na znano Ilindensko vstajo Makedoncev proti Turkom 2. avgusta leta 1903 ter na druge zgodovinske dogodke, ki so jih spremljali do današnje samostojne države. Program so obogatili z nastopom treh folklornih skupin, ki so s plesi, glasbo in pisanimi oblačili predstavih ljudske običaje držav Makedonije in Slovenije. Gostujoča skupina je prišla iz Kočanov v Makedoniji. Organizatorji že po tradiciji k sodelovanju povabijo skupino Julijana s Hrušice, ki zastopa Slovenijo, jeseniška skupina Makedonskega kulturnega društva Ilinden pa se je tokrat predstavila predvsem z mladimi plesalci. J. Rabič Z veselice ob zaključek gradnje kanalizacije, pri čemer so morali vaščani nekaj mesecev potrpeti ob blatnih poteh. Spominski dan na Obranci Letošnji 1. avgust na Obranci tradicionalno v znamenju spomina na prve žrtve med jeseniškimi partizani, hkrati pa tudi že predvolilno. Planina Obranca - Občina Jesenice 1. avgusta praznuje svoj drugi praznik, spominski dan na boj sedmih partizanov Cankarjeve čete proti 80 nemškim vojakom leta 1941. Tedaj sta kot prvi žrtvi v tem delu Gorenjske padla kovinarja Viktor Arzenšek in Ferdo Koren. Srečanje, ki ga pripravljata občina in jeseniška zveza borcev, je namenjeno druženju, pogovorom, izmenjavi izkušenj nekdanjih borcev, veteranov vojne za Slovenijo, somišljenikov v sodobnosti. "Trditi, da je bil narodnoosvobodilni boj prevara, je zgolj poizkus poražencev prirediti Zgodovino, ki so jo izgubili. Slovenski partizani so bili del protifašistične koalicije in tudi to je prispevalo pomemben del k priznanju Slovenije ^01 države leta 1991," je o pomenu izročila in Vrednot polpretekle zgodovine povedal osrednji govornik Tomaž Mencinger, predsednik osnovne Organizacije Združene liste socialnih demokratov Jesenice. Okrcal je tudi slovensko zunanjo politiko, ki je dopustila, da Slovenija manjka na Z večerom na vasi, ki so ga pripravili smokuški gasilci, so 30. julija v žirovniški občini obeležili zaključek obsežnih del pri gradnji kanalizacije v Smokuču. ložba je vredna okoli 105 milijonov tolarjev, od tega gradbena dela nekaj več kot 78 milijonov, arheološki nadzor 12 milijonov, vzdrževanje obvozne ceste 13 milijonov, gradbeni nadzor in tehnična dokumentacija 1,5 milijona in odškodnine lastnikom zemljišč 1,3 milijona tolarjev. Če iz prejšnjih let prištejemo Še 22 milijonov tolarjev za izgradnjo čistilne naprave in sredstva za kanalizacijske vode ob hišah v novem delu Smoku-ča, se vložek povzpne na 125 do 130 milijonov tolarjev. Za zgodovino vasi, Gorenjske in Slovenije je zelo pomembno tudi najdišče 74 staroslovan-skih grobov, odpadne jame, cestišča nekdanje poti in ostalin kapelice svetega Klemena. Kot je povedal arheolog Milan Sa-gadin iz Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine Kranj, je bil grobiščni red tako dobro ohranjen, da se je dalo slediti razvoju materialne kulture pri starih Slovanih od 7. do 10. stoletja. Pet grobov je bilo Še romanskih iz 3. in 4. stoletja, kar je potrdilo davno željo slovenske zgodnje srednjeveške arheologije, da najde stik med staroselci, romanskim prebivalstvom 6. stoletja in novo naseljenimi Slovani. "V Smokuču smo imeli to srečo, da smo v enem grobu našli predmet, ki je pripadal romanski kulturi 6. stoletja. Čeprav je bil skelet sta-roslovanski," je pomen najdb ponazoril Milan Sagadin. Mendi Kokot slovesnosti ob obletnici izkrcanja zaveznikov v Normandiji. V nadaljevanju je večkrat poudaril potrebo po enotnosti, povezanosti, strpnosti in samozavesti ne zgolj pri zgodovinskem spominu na narodnoosvobodilni boj, ampak tudi danes, ko smo že vstopili v Evropo in je treba skrbeti za zdravo domaČo ekonomijo. "Slovenija bo morala prerazporediti izdatke v državnem proračunu, saj jih je 80 odstotkov določenih z zakoni, kar pomeni, da je zelo malo prostora za vodenje kakovostne razvojne politike." Za Gorenjsko meni, da je premalo povezana in zaostaja kot regija, medtem ko si Jesenice prizadevajo postati gospodarsko središče, ki želi pritegniti nove vlagatelje. Kritičen pogled na številne teme, prepletene s spominom na preteklost, apel k enotnosti in združevanju - ni kaj, na letošnjo Obranco so že pogledale jesenske volitve, tudi s sklepnim povabilom prisotnim, naj se jih udeležijo. Mendi Kokot Smokuč - Med desetimi vas- v mi občine Žirovnica je Smokuč sedaj komunalno najbolje opremljen, saj ima dvojni sistem kanalizacije, obnovljene so občinske poti in na novo je položenih 400 metrov vodovoda, za kar župan Franc Pfajfar napoveduje, da ga bodo v prihodnjih letih obnovili po vsej občini. Hkrati z gradnjo kanalizacije so položili tudi cevi za plinovod. Gradnjo kanalizacije so začeli lani novembra in jo načrtovali zaključiti do konca letošnjega junija. Zaradi slabega vremena v spomladanskih mesecih in arheološke najdbe staroslovan-skih grobov v centru vasi so se dela za mesec dni zavlekla. Na kanalizacijski sistem, ki vključuje tudi pred leti zgrajeno čistilno napravo pod vasjo, se bo priključilo 132 hiš. Celotna na- >IMGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak t Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Flajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar http://www.gorenjskiglas.si/ GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov; Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13. e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik). Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za julij: 2.300 SIT. tretje četrtletje: 6.500 SIT. drugo polletje: 13.300 SIT letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. Go miGLAS' «r GORENJSKI GLAS • 4. STRAN RADOVLJICA PRAZNUJE 2004 / info@g-glas.si Torek, 3. avgusta 2004 Pogovor z radovljiškim županom Jankom S. Stuškom «• Od gradnje centralne čistilne naprave je odvisno tudi odprtje zbirnega centra za ravnanje z odpadki. Opozicija zahteva referendum. Občina s šestimi olimpijci. Radovljica - Radovyiška občina se je letos lotila velikega projekta, ki bo stal dobro miUjardo tolarjev. Jeseni bodo začeli graditi centralno čistilno napravo, od katere je odvisno tudi odprtje centra za ravnaiye z odpadki. Resno se priprav^ajo na vnovično odprtje depon^e na Črnivcu, v zadnjem času pa temperaturo dviga opozic^a, ki zahteva referendum. Pojutrišnjem bodo v radov^iški občini praznovali občinski praznik, osredi\ja slovesnost, na kateri bodo podelili občinska priznanja, bo ob 20. uri na radovljiškem kopališču, z radovljiškim županom Jankom S. Stuškom pa smo se ob tej priložnosti med drugim pogovarjali o letoši^ih načrtih, o kolesarski stezi, ki se je ustavila na občinski meji, o zelo nevarnem podvinskem križišču in o obletnici, ki se Linhartovemu mestu obeta čez dve leti. Letošnje leto je v znamenju milijardne naložbe. Pogodba z izvajalcem je podpisana in tudi država je izpolnila svojo letošnjo obveznost, "Drži, daje to letošnja največja naložba, pa ne le letošnja, ampak sega v preteklost in nas bo zaposlovala še prihodnja leta. Mili-jardna naložba je velik organizacijski in fmančni zalogaj. Od države bomo v treh letih dobili 475 milijonov tolaijev nepovratnih sredstev, za dvesto milijonov tolarjev pa se bomo zadolžili pri evropski investicijski banki. Podpisali smo pogodbo z izvajalcem Primorje Ajdovščina, začela so se pripravljalna dela in postopka za prestavitev električnega daljnovoda in razdelilne postaje in za gradnjo vodovoda do zemljišča, namenjenega centralni Čistilni napravi. Z njo je povezano tudi odprtje zbirnega centra za odpadke, ki ga bomo odprU jeseni." Kolikšen delež gospodinjstev boste zajeli v novo čistilno napravo in kako je z odpadnimi vodami v bližnjih vaseh ? "S centralno čistilno napravo bomo rešili vprašanje odpadnih voda v 60 odstotkih gospodinjstev, drugo čistilno napravo bomo zgradili za Kropo in Kam-no Gorico, pa za Podnart in Brezje. Take podsisteme bomo zgradili tudi za Dvorsko vas. Otok, Mošnje in Globoko. Z omenjenimi štirimi čistilnimi napravami bo v celotni občini rešeno vprašanje odpadnih voda." Kako ste zadovoljni z odvozom komunalnih odpadkov na logaško deponijo in koliko boste z zamenjavo deponije privarčevali? "Na zamenjavo deponije, prej smo vozili odpadke na Malo Me-žakJo, smo se dobro pripravili, rešiti pa bomo morali prekladanje odpadkov iz smetarskih vozil v večji kontejner, kjer jih stisnejo in odpeljejo v Logatec. Zdaj to prekladanje poteka na dvorišču radovljiške komunale, z odprtjem zbirnega centra, kjer moramo dograditi še oporni zid in prekladalno postajo, pa bo slednji služil tudi za prekladanje. Po pogodbi lahko odpadke na logaško deponijo vozimo do leta 2006, znebili pa smo se tudi negotovosti, ki so spremljale odlaganje odpadkov na jeseniški deponiji. Z novo lokacijo naj bi privarčevali 50 milijonov tolarjev, kar pa ne pomeni, da bo odvoz odpadkov za gospodinjstva cenejši, ampak se bo to poznalo v proračunu." Kako daleč so prizadevanja za vnovično odprle deponije na Črnivcu ? "To je naša naslednja velika naložba, ki naj bi po predračunski vrednosti celo presegla gradnjo centralne čistilne naprave. Osnutek načrta je v postopku javne razgrnitve in obravnave, letos naj bi sprejeli lokacijski načrt, ki je osnova za izdelavo projekta in pridobitev gradbenega dovoljenja prihodnje leto, ko bi začeli pripravljalna dela in gradnjo končali konec leta 2006. Vendar le pod pogojem, da na deponijo ne bo vezana le naša občina, kar ni smiselno. Na zadnji seji centra za ravnanje z odpadki (CERO) smo izvedeli, da nobena gorenjska deponija nima uporabnega dovoljenja, kar pomeni, da bi jih morah zapreti do leta 2008. Če bomo uspeli s projektom na Črnivcu, bo to veijetno prva gorenjska deponija, zgrajena legalno in po evropskih predpisih. Pripombe in pomisleke so imeli predvsem krajani Črnivca, Češ naj Gorenjska vprašanje odpadkov rešuje celovito in enotno." Ob zelo nevarni cesti Lesce-Bled ste zgradili kolesarsko stezo, kipa se je končala na občinski meji. Ustavilo se je pri brvi. Kolesarska steza je neuporabno in za kolesarje zelo nevarna. Kdaj boste nadaljevali gradnjo in koliko bo stala brv? Janko S. Stušek, radovljiški župan "Na kolesarski stezi moramo najprej postaviti znak, daje steza v gradnji, konec steze pa smo zavarovali z nasipom. Letos naj bi jo zgradili še do hipodroma, vendar imamo težave s soglasji pašne skupnosti. Računam, da bomo gradnjo nadaljevali prihodnje leto, do leta 2006 pa naj bi bila kolesarska steza zgrajena do Lesc. Glede sodelovanja z blejsko občino upam, da bomo prihodnje leto zgradiU brv in kolesarsko stezo podaljšali do Bleda ter se izognili zelo nevarnemu cestnemu odseku. Nepokrita brv naj bi vsako od občin stala deset milijonov tolaijev, pokrita pa bi stala 30 milijonov tolaijev." Krajane Mošenj in okoliških vasi je država s postavitvijo semaforja v podvinskem križišču peljala z dežja pod kap, saj je križišče nevarnejše in človek dobi občutek, da je s to rešitvijo želela le utišati njihovo negodovanje, "Strinjam se s to trditvijo, dejal bi celo, da jih je peljala z dežja pod slap, kajti semafor v glavnem utripa, kar ni v pomoč nikomur. Direkciji Republike Slovenije smo že poslali pismo, pritiske pa bomo stopnjevali vse do ministrstva, kajti sedanja rešitev je zelo slaba. Vozniki s stranskih cest morajo celo ročno prižigati semafor. Nikoli nismo želeli take rešitve in vse bolj se mi zdi, da bomo morali storiti korak naprej; prejel sem že opozorilo krajevnih skupnosti. če drŽava ne bo storila protestno zapreti, saj se je doslej izkazalo, daje le to delovalo." Zapleta se tudi pri avtocestnem odseku Vrba-Črnivec, opozicijske stranke predlagajo celo referendum proti soglasju o spremembah osnutka lokacijskega načrta. Ali lahko "domači prepiri*' odmaknejo začetek gradnje ? "Opozicijski svetniki so zapustili zadnjo sejo, o državnem lokacijskem načrtu smo lahko glasovali šele naslednji dan. Proti načrtuje glasovalo osem svetnikov, eden od njih je napovedal referendum, pred dnevi pa sem že prejel pobudo za naknadni referendum. Občinski svet se je v preteklosti opredelil in jasno povedal, da je proti cestninski postaji, naj država do leta 2008 to uredi s pravičnejšim načinom pobiranja cestnine. Menim, da gre pri tem za politično igro, še posebej ob dejstvu, da vlada lahko sama sprejme lokacijski načrt, gradnja pa se utegne odmakniti za kakšno leto. Gradnja odseka Vrba-Črnivec (Peračica) je predvidena za leto 2006, odsek PeraČica-Podtabor pa naj bi začeli graditi že letos. Gorenjska avtocesta naj bi bila končana do konca leta 2008." Konec junija ste v mestu odprli turistično informacijski center (TIC), Kako turistično je Linhartovo mesto? "Omenjeni center obiskovalcem daje različne informacije o Radovljici in njeni okolici in zadnje Čase opažamo v mestu in na Linhartovem trgu več turistov, je pa letošnja sezona tudi zaradi vremena nekoliko slabša. TIC pripomore k celovitejši podobi trga, ob njegovem odprtju smo odprli tudi mestni jarek, ki je zanimiv za obiskovalce in pridobitev za mesto." Utihnile so govorice o grobišču in truplih, ki naj bi bila v kleti občinske stavbe. Ste nehali raziskovati? "Imenovali smo komisijo, govorice pa so res potihnile, ker so se tudi čudno, z anonimnim pismom, pojavile. Izvedel sem, da so že okrog leta 1985 krožile podobne govorice in da so tedaj celo opravili sondiranje, ki pa ni nič pokazalo. Če bomo karkoli ugotovili, bomo to reševali na državni ravni, sicer pa bo ostalo le pri govoricah." Ali se že pripravljate na praznovanje 250-letnice rojstva A, T, Linharta? "Da, na to obletnico, ki jo bomo praznovali leta 2006, se že pripravljamo. V graščini bomo odprli Linhartov muzej, zato se je radovljiški muzej že povezal z Gledališkim muzejem v Ljubljani, ki bo pomagala pri uresničitvi naših zamisli. VeČ denaija bomo praznovanju morali nameniti tudi v občinskih proračunih za leto 2005 in 2006, pričakujem pa, da se bodo v pripravo praznovanja vključila tudi društva in krajevna skupnost, saj je to praznik mesta. ZeUm, da bi se obletnica poznala tudi v vsebini prireditev in radovljiškega festivala." Koliko denarja ste letos namenili reševanju socialnih stisk občanov in dejavnostim mladih ? "Socialni varnosti občanov smo v proračunu namenili 110 milijonov tolarjev, mladinskim programom in izobraževanjem pa 5,6 milijona tolarjev. S Klubom radovljiških študentov se dogovarjamo, da bi do konca leta 2006 uredili Mrakovo hišo, s tem bi tudi mlade pripeljali na Linhartov trg. Računamo na finančno sodelovanje z omenjenim klubom, pogovore pa bomo nadaljevah jeseni." Radovljiška občina je na poseben način povezana z letoš-' njimi olimpijskimi igrami. Ima kar šest olimpijcev. Kaj jim boste zaželeli pred odhodom in kaj ob občinskem prazniku želite svojim občanom? "Mislim, da so redke občine, ki se lahko pohvalijo s tolikšnim številom olimpijcev. Pri nas je to zasluga plavalk in veslačev. Olimpijce bom sprejel na osrednji proslavi ob občinskem prazniku (v četrtek, 5. avgusta, ob 20. uri na radovljiškem kopališču, op. p.), želim jim čim več športne sreče in prepričan sem, da bodo dosegli najboljše rezultate. Občanom pa želim, da bi se občina razvijala tudi v prihodnje, da bi uresničili svoje programe in da ne bi premišljevali le, kaj lahko občina stori za občane, ampak tudi obratno." Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič Letošnji občinski nagrajenci Veliko plaketo občine Radovljica ©bSlno ^adoi/fijtco občanom in gostom p/iijetno p/iagnovanje 5. avgusta, občinskega pha^nika M spomin na ustanovitev Canka^evega bataljona na ^odlskl planini ničesar, bomo cesto morali spet prejme CIRIL GLOBOČNIK za izjemne uspehe pri trenerskem in selektorskem delu na področju plavalnega športa. Ciril GloboČnik je svojo izjemno uspešno življenjsko in kasneje poklicno pot v mladosti začel kot odličen plavalec, član in tekmovalec plavalnih klubov Radovljica in Triglav. Po končanem študiju je stopil na trenersko pot v domačem plavalnem klubu, kjer je dosegel izjemne rezultate predvsem kot trener mladih plavalk Nataše in Alenke Kejžar, Urške Slapšak in še mnogih drugih. Od olimpijskih iger leta 1996 v Atlanti je tudi selektor državne reprezentance, ki je vrhunec uspehov pod njegovim vodstvom dosegla na letošnjem evropskem članskem prvenstvu v Madridu, od koder seje vrnila s petimi odličji. Tudi na letošnjih olimpijskih igrah v Atenah bo plavalna reprezentanca, najštevilnejša v zgodovini slovenskega plavanja, nastopila pod njegovim vodstvom. ževanja in ozaveščanja vseh udeležencev v prometu. Izredno pomembna je tudi njihova skrb za mlade, saj se ves Čas dejavno vključujejo v programe za prometno vzgojo otrok in mladostnikov. Plaketo občine Radovljica prej me SREČKO TOMAN za dolgoletno uspešno vodenje osnovne šole A. T. Linharta Radovljica, ki je pridobila status zdrave šole in za aktivno vključevanje šole v življenje kraja. Srečko Toman je vse od leta 1977, ko je postal ravnatelj radovljiške osnovne šole, skrbel za razvoj šole, za kar je uspešno pridobival različne vire. Ob posluhu za predloge sodelavcev sodeluje tudi z zunanjimi institucijami za razvoj stroke. Dejaven je tudi v združenju ravnateljev tako na nacionalni kot občinski ravni. Janko §upan Občina Radov1[ica. Qoreniska C 19. Radovlitca Plaketo občine Radovljica prejme AVTO MOTO DRUŠTVO PODNART ob 50-letnici delovanja. Vse od ustanovitve leta 1954 društvo aktivno deluje na območju Podnarla, Krope, Kamne Gorice, Dobrave, Ljubnega, Mošenj, Brezij in Begunj. S predsednikom društva Janezom Cengletom združuje prek 250 članov. Za svojo dejavnost so s prostovoljnim delom in prispevki zgradili dom, v katerem od samega nastanka društva potekajo različni tečaji, predavanja, razne športne in druge prireditve z namenom izobra- Medalje občine Radovljica prejmejo: > STANE JEREB za 30-letno podporo in aktivno delo v klubu Večno mladih fantov in v tem okviru za organizacijo kar 30 pohodov na Stol; PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PODGORA ob 50-letnici delovanja društva, s katerim je pustilo neizbrisen pečat v kraju in okolici; TURISTIČNO DRUŠTVO KROPA za uspešno uveljavitev kovaškega Šmarna in pospeševanje turističnih dejavnosti v Kropi; Družinsko podjetje EMMA, d. o. o., za uspešno gospodarsko uveljavitev na območju občine Radovljica in družbeno odgovorno vlogo v svojem okolju. J Torek, 3. avgusta 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Slika Retrospektivna razstava Antona Plemlja v Kranju SVOJ čustveni svet "Pol Življenja sem spal samo po tri ure dnevno in še petnajst minut čez dan, če so me ravno oči skupaj lezle." Brezje - V Galeriji Mestne hiše in v Pr^ernovi hiši v Krai^ju je bila minuli četrtek odprta retrospektivna razstava del slikarja Antona Plemlja. Več kot sedemdeset del, največ oljnih platen ter nekaj risb in umetnin v drugih tehnikah, nas v obeh osrednjih razstaviščih Gorenjskega muzeja popeljeta skozi več kot štirideset ustvarjalnih let avtorja, katerega likovna govorica je še najbližja naivnemu slikarstvu, pa vendarle tako svojska, da jo umetnostni zgodovinar mag. Damir Globočnik imenuje kar za plemljevsko. Težko bi našel besede, s katerimi bi opisal presenečenje in občudovanje obenem, ko me je Anton Plemelj popeljal skozi mnogo večjo galerijo slik, ki se nahaja na njegovem domu na Brezjah. "Slike morajo viseti na stenah," je prepričan slikar, ki si je lani na pleča oprtal osmi križ, in se vsekakor lahko pohvali z izjemnim likovnim opusom, zanimivim in raznolikim, kot je nekaj posebnega tudi njegova življenjska zgodba. Anton Plemelj se je rodil leta 1923 v številni družini v Selu pri Bledu. Starša sta ob desetih otrocih želela le te predvsem spraviti do poklica, tako sta Antona poslala šolat za čevljarja. "Čeprav sem bil že kot otrok zelo nadarjen za risanje, učite^ica mi je venomer kupovala barvice in tuše, sem se kot bajtarski otrok moral sprijazniti s poklicem, ki so mi ga namenili domači." Pa vendar, po partizanskih letih med 2. svetovno vojno, ste tudi kasneje ostali v vojski in svojo poklicno dobo preživeli kot oficir v JLA. "Do leta 1943 sem v glavnem delal kot čevljarski vajenec, ko pa je kazalo, da me bodo poslaU v nemško vojsko, sem jo v enem tednu pobrisal v partizane, za katere sem že pred tem delal na terenu. Vstopil sem v Jelovško četo, s katero sem odšel na Primorsko, z Bazoviško brigado v okviru 30. divizije bil v Benečiji, konec vojne pa sem v Škofjeloškem odredu dočakal v Gorici." V vojski ste ostali tudi po osvoboditvi in v njej preživeli svoj poklicni vek, "Po osvoboditvi se niti nisem mogel svobodno odločati, kako in kaj bi. Napisal sem nič koliko prošenj, da bi šel iz vojske, želel sem študirati. Pa sem bil skorajda izdajalec, češ kaj boš študiral, zdaj ko te vojska najbolj potrebuje. Tako sem ob delu končal girmiazijo in nekaj časa tako rekoč ilegalno študiral pravo. Sedemnajst let sem živel v Beogradu, upokojil pa sem se s činom majorja leta 1966. Imeli ste komaj nekaj Čez tri-inštirideset let? Torej se je po upokojitvi začelo vase slikarsko obdobje... "Kjerkoli sem v okviru službe potoval po Jugoslaviji, sem si ogledoval galerije, muzeje, cerkve ... Bil sem zelo dejaven v okvirii likovne skupine, ki je v Beogradu delovala v okviru doma JNA. Dvakrat po dve uri tedensko smo delali v ateljeju in v nekaj letih predelali večji del programa s takratne likovne akademije. To je bila kar uspešna skupina in je v času, ko sem jo vodil imela kar 84 članov. Vendar pa je časa za slikanje vedno primanjkovalo. Spomnim se, kako sem leta 1965 naslikal le pet slik, pa še te čez noč. Ko sem po službi prišel domov, je družina že spala, jaz pa skoraj do jutra za slikarsko stojalo." Ko ste začeli svojo slikarsko pot, je ustvarjalnost kar vrela iz vas, bili ste med ustanovitelji Tabora in Galerije samorastni-kov v Trebnjem, bili ste član društva hrvaških likovnikov naivcev... "V Trebnjem smo kolonijo in galerijo ustvarili s skupino tamkajšnjih zanesenjakov, sam sem bil zadolžen za stike s slikarji. Anton Plemelj, 30. julija, v ateljeju, ki je tako kot njegov dom ena sama velika galerija. Tako so do mene prišli tudi hrvaški mojstri naive. Ugotovili so, da nisem zgolj slikar začetnik, moja dela smatrali za kvaU-tetna z osebnim likovnim izrazom in me vključili tudi v nekaj njihovih skupinskih razstav. Tudi hrvaški naivci obiskovali naš tabor v Trebnjem." Takrat ste se tudi sami dobro uveljavili... "Že iz Beograda sem s seboj prinesel dobre ocene mojih del. V Cerkljah pravoslavni zbor Cerklje - V četrtek, 5. avgusta, ob 21. uri, bo v Cerkljah na Gorenjskem v cerkvi Marije nebovzete koncert moškega pevskega zbora Pravoslavni pevci iz Moskve. Zbor bo izvajal najlepše psalme pravoslavne liturgije, za koncert v Sloveniji pa bodo dodali tudi nekaj pesmi iz bogate ruske narodne zakladnice. Vstopnice bodo na voljo uro pred koncertom pred cerkvijo. L K. Steklo v barvah Boeing - Boeing pristal na KranFestu Radov^ica - V galeriji Šivčeva hiša v Radovljici je na ogled razstava del akademskega slikarja Mateja Metlikoviča in oblikovalca stekla Stojana Višnarja. Avtorja zadnjih deset let sodelujeta na različnih področjih likovne umetnosti, na tokratni razstavi pa ob predmetih iz barvnega stekla predstavljata predvsem risbe in predloge za barvna stekla, ki sta jih zasnovala za sakralne prostore doma in v tujini. Gre za sodelovanje med slikarjem, ki poda likovno zasnovo, in oblikovalcem, ki poskrbi za tehnološko izvedbo umetniškega dela. Razstava bo na ogled še do nedelje, 8. avgusta. L K. tudi kasneje nisem bil nikoli deležen slabih kritik, kar precej sem razstavljal, začeli so povpraševati po meni..." Motivika vaših slik je zelo različna, če vas z naivci povezujejo utrinki z vaškega življenja, so toliko bolj osebne slike, v katerih je polno simbolike, naj bodo to tihozi^d ali pa navezave na mitološka bi^a. Kateri motivi so vam najbliži? "Približevanje naivnemu slikarstvu je bilo pri meni nekoliko prisiljeno, saj naiva ni moj prvotni likovni izraz. Sam vedno sliko nosim v sebi, tudi po deset in veČ let. Ko čas dozori, jo uresničim na platnu. Začnem s skico, ki jo imam nekje v sebi, nakar se v procesu slikanja na nek način borim za sliko kot celoto. Pred leti sem veliko slikal tudi na steklo, pri čemer sem ves Čas natančno moral vedeti, kakšna mora biti končna slika. Pri steklu ne moreš popravljati. Motivi sicer največkrat izvirajo iz mojega čustvenega sveta oziroma odzivov na dogodke okrog mene. Zelo intenzivno sem recimo doživljal slovensko osamosvojitveno vojno, s katero je povezanih kar precej del, ki sem jih ustvaril v zadnjih trinajstih letih." Ustvarjate po posameznih opusih ? "Zagotovo ne načrtno. Čeprav se mi je v preteklosti dogajalo, da sem se pogosto daljši čas posvetil eni temi. Erotični opus, ki ste ga videli na stropu v ateljeju, obsega več kot trideset del in je nastal v dveh letih." Menda ste naslikali več kot 3000 del, kar je zares ogromno, "Pol življenja sem spal samo tri ure dnevno in še petnajst minut čez dan, če so me ravno oči skupaj lezle. Mnogo noči je šlo in srečo sem imel, da sem bil relativno zdrav. So pa problemi prišli • v letošnjem letu, ko sem že dvakrat bil "pod nožem Zdaj slikate manj? "Zadnje pol leta res ne slikam dosti. Več razmišljam o bolezni, manj je časa, utrujenost, ni prave moči ... (čeprav so roke še kako mirne, i.k.). Kolekcija v zelenem, ki je na ogled v Prešernovi hiši, je nastajala zadnjo zimo." Pravite, da je vaš dom tudi zato bogat s slikami, ker te niso vedno šle dobro v prodajo ? "Svoj čas seje zgodilo tudi, da sem prodal kolekcijo 160 slik, sicer pa se od mojega slikanja ne bi dalo živeti. Ponavadi sem pokril stroške. Kjerkoli sem se pojavil, so moje slike v strokovnih ocenah odstopale, pa vendarle navadnega meščana so pogosto zanimali običajni vaški motivi, tihožitja ..." Zgodb, ki bi jih želeli zapisati v sliko, je v vaših mislih najbrž še veliko ? "Nekaj motivov še imam v mislih. Želel bi naslikati še nekaj slik velikega formata, da bi bil nekako pomirjen sam s seboj." Igor Kavčič r 1 Piše Eva Senear Na odru ni manjkalo strastnih poljubov. Kranj - V okviru KranFesta so se na vrtu Gradu Khislstein odvijale predstave amaterskih gledališč iz vse Slovenije. Ljubitelji te zvrsti umetnosti so lahko uživali ob gledanju sedmih različnih predstav. V četrtek je bila na sporedu komedija Boeing - Boeing avtorja Marca Camolletija v izvedbi Kulturno - turističnega društva Sv. Antona na Pohorju. Gledalci so odlično igro nagradili z velikim aplavzom. E. G., foto: G. K. Za 'knjigobrbce' .... DOGAJANJE... KlAliĆ»« NOr^CSm M ReCHMJ... JA2Z !N fTNO JAMM ... ARGCNTMSMtA 2 • R2 MLADI UMCTNIKI PODVITRANCCM ••'iWU« -my-? USOWiS/ü) r^NoyöCWP ACÜKBOm^ France Gallus J Carniolus, Metelkova 6, 1000 Ljubljana U5TAN0VWGAUUS Kaj imata skupnega poletno branje in knjižnično nadomestilo? Zanimala me je priljubljenost slovenskih avtorjev v času dopustov in počitnic. Vse splošne knjižnice bodo potrdile, daje poletno branje nekoliko drugačno kot med letom, vendar le zaradi neizpo-soje predpisanega in obveznega šolskega čtiva. Kakorkoli, lahkotno, manj zahtevno leposlovje in psihološke vsebine na splošno opredeljujejo povprečnega slovenskega bralca, je res, da se poleti izposodi največ knjig. Na polici, kamor knižniČarke in knjižničarji odlagajo pravkar vrnjene knjige, kraljujejo kriminalke, med njimi vsakič znova poide Agata Christie, ta pa se najbolj druži z avtorico, ki je zamenjala Viktorijo Holt, to je Amando Quick. Za Ludlumom in Blumovo seje na julijsko top listo, ki sojo naredili v eni izmed gorenjskih knjižnic, presenetljivo uvrstila Žabotova s svojo izpovedjo Križ na prsih, deseta je Desa Muck s prvencem za odrasle Panika. Večkrat izposojan je trenutno Vladimir Megre, Boris Mlakar, Vesna Milek, Sanja Rozman. Mladi pa poleti redko posegajo po knjigah slovenskih piscev. Seznam, ki ga je država pripravila za slovenske avtorje, ki bodo letos prvič dobili knjižnično nadomestilo, in ki so ga izračunali na podlagi lanske izposoje v vseh splošnih knjižnicah, nudi drugačen pogled. Najvišje uvrščeni avtorji iz skupine izvirnih monografskih publikacij so Desa Muck, Svetlana Makarovič, Bogdan Novak, Janja Vidmar, Ivan Sivec, Primož Suhodolčan, Maša Modic, Feri Lainšček, Tone Pavček, ... Muckova je izrazita avtorica za otroke in mladino, Makarovičeva se je na drugem mestu znašla predvsem zaradi svojih slikanic, Vidmarjeva je dobra in uveljavljena mladinska pisateljica, prav tako Suhodolčan, tudi Lajnščka bere mlajša publika. Novak in Sivec sta tipična predstavnika povprečnega slovenskega bralca; prvi je kronik, avtor slovenskih sag, drugi kmečkih zgodb in slovenskih fenomenov, kot so recimo Avseniki. Pavčka ljubijo tako odrasli kot mladina, povsem presenetljivo pa se je na sedmo mesto uvrstila Modiceva, katere lahkoten, nedefiniran žanr je tudi kakovostno povsem na nizki ravni. In koliko poplačnine bo najvišje uvrščeni pripadalo za izposojo njenih knjig v lanskem letu? Skoraj milijon za več kot 50 tisoč izposoj. Vsega skupaj bo letos država iz proračuna razdelila 48 milijonov za 484 slovenskih literatov. Ali knjižnice z nabavo knjig lahko vplivajo na dvig kakovosti branja? Ne, ker naročajo knjige, ki jih bodo obiskovalci po njihovih predvidevanjih najpogosteje jemali s polic, torej se ozirajo na povpraševanje. Ali bi najbolj iskani slovenski avtorji lahko prejeli več nadomestila, Če bi knjižnice naročile več izvodov? Vodja ene izmed knjižnic pravi, da je vnaprej to skoraj nemogoče predvideti, saj je lahko nek avtor pol leta iskan, potem pa zanimanje zanj pade, njim pa na polici ostajajo nebrani izvodi. Knjižnicam torej ni mogoče Česarkoli očitati, zlasti, če ravnajo po etičnem kodeksu slovenskih knjižničarjev, po katerem naj knjižničar nasprotuje vsem poskusom uvajanja cenzure in drugih strokovno neutemeljenih omejitev pri pridobivanju in posredovanju informacij. GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-gias.si Torek, 3. avgusta 2004 Anin sklad za velike družine Prazniki in godovi Ustanova Anin sklad, ki so jo ustanovili slovenski redovniki in redovnice, že pet let materialno in moralno podpira večje slovenske družine. Družine, ki so vključene vanj, se vsako leto srečajo tudi ob godu zavetnice sv. Ane. Dolenjske Toplice - Letošnje srečanje je bilo v nedeljo, 25. julija, in to že drugič zapored v Dolenjskih Toplicah na prostoru za piknike, ki mu rečejo Zelena katedrala. Zbralo se je približno petdeset družin - vseh udeležencev skupaj je bilo okrog štiristo. Družine so dobile tudi otroške in mladinske kiyige, ki so jih zbirali po vrtcih in v Društvu slovenskih pisateljev pod geslom Podarimo tisoč knjig. Ustanova Anin sklad je bila ustanovljena leta 1998, ustanovitelj pa je Konferenca redovnih skupnosti Slovenije (KORUS) na pobudo Hčera krščanske ljubezni, med ljudmi znanih kot usmiljenke. KORUS je zagotovil ustanovitveni kapital, zdaj pa se mu je pridružilo že veliko sponzorjev, tako fizičnih oseb kot podjetij - skupaj jih je približno sedemsto. Anin sklad podpira tudi nekaj občin, država pa je dala le soglasje za delovanje, do financiranja z njene strani še ni prišlo. Ustanova ima upravo in strokovno-nadzorni svet, v katerem so predstavniki ustanovitelja, laične družbe in stroke s področja socialnega varstva. Predsednica uprave je že od vsega začetka Marija Sterbenc, tudi sama mati štirih že odraslih hčera. Zdaj Anin sklad pomaga približno 170 družinam z nekaj veČ kot tisoč otroki - otrok je seveda vedno več - od tega 90 redno mesečno, drugim pa občasno. Precej teh družin je tudi iz Gorenjske. Poleg denarno Anin k sklad pomaga družinam tudi občasno v gospodinjstvu in z inštrukcijami, oboje izvajajo prostovoljci. Družine smo se zbirale od desete ure naprej. Veseli smo bili snidenja. Razvilo se je precej pogovorov o vsem mogočem, tudi o pomenu tega, kar nam daje Anin sklad. "Tako sem bila vesela, ko smo dobili to pomoč. Mož je ostal brez službe, jaz sem bila pa zaradi otrok že tako doma. Vsak tolarje prišel še kako prav," je povedala Cilka Pegan, mati petih otrok, iz Zabrekev v Selški dolini. Strinjali smo se tudi z mislijo, da je pomembnejše od denarja dejstvo, da se že kar veliko ljudi zaveda pomena sprejemanja otrok in z darom Aninemu skladu po svoje izrazi to zavest. Dejstvo, da ima Anin sklad vse več sponzorjev, nam pomeni potrditev, da smo na pravi poti," pravita Nadja in Bojan Mehle, starša sedmih otrok, iz Popoldne so tako otroci kot starši veselo zaplesali. Mengša. Srečanje se je začelo ob pol dvanajstih s sveto mašo. Soma-ševala sta kot glavni mašnik sa-lezijanec Janez Potočnik in ob njem David Taljat, ki deluje med Slovenci v Švici. Po maŠi je bila na vrsti odlična enolončnica, ki nam je dala moč, da smo se lahko šli kopat v zunanji bazen zdravilišča. Popoldne pa je bil na vrsti najprej kratek kulturni program, ki so ga izvajali Draveljski muzkontarji in člani Društva slovenskih pisateljev, ki je bilo pobudnik akcije zbiranja knjig za družine. Akcija je vredna vse pohvale, saj radi beremo, za nakup knjig pa se teže odločimo. Srečanje so obiskali tudi predstavniki društva, nastopili pa sta mladinska pisateljica Janja Vidmar in Valerija Sčavničar, ki je dramatizirala delo Janje Vidmar Aknožer, v katerem pripoveduje o stanju v "razsuti" družini. Opisuje vrednote, ki so zelo daleč od tistih, ki jih živimo družine, zbrane prejšnjo nedeljo v Dolenjskih Toplicah. Marjeta Žebovec foto: arhiv Aninega sklada Strah pred pasjimi dnevi Pasji dnevi so med 23. julijem in 23. avgustom. Danes, 3. avgusta, je praznik Lidije Makedonske, trgovke s škrlatnimi oblačili, o kateri je pisal evangelist Luka in so jo za zavetnico izbrali barvaiji. Danes je tudi praznik redovnika Konrada. Jutri, 4. avgusta, bosta praznovala Janez M. Vianney, župnik iz francoskega mesta Ars, in žena Perpetua. Posebej znan je arški župnik Janez Marija Vianney (1786 - 1859), ki gaje papež Pij XL izbral za zavetnika dušnih pastiijev. Znan je po borbi proti nedeljskemu delu, proti popivanju, proti preklinjanju in plesu, sicer pa je bil vzor duhovniškega pokhca. V četrtek, 5. avgusta, bo praznik Marije Snežne in posvetitve njene bazilike na griču Eskvilin v Rimu. Marija Snežna je čašče-na tudi v Sloveniji. Posvečene so ji kapelice pod Triglavom, na Veliki Planini, na Krvavcu in v Martuljku ter v še nekaterih krajih. V četrtek bodo zaradi Marije Snežne (Sancta Maria ad Nives) praznovale žene in dekleta, ki jim je ime Nives, Neva, Nevija, Snežna in Snežana. V četrtek bo praznoval tudi angleški kralj in mučenec Ožbalt, ki je eden od 14 pomočnikov v sili. Med drugim je njegova podoba v cerkvi na Jezerskem. Naj so vezani tudi pregovori. Na primer. Jakobova ajda in Ožboltova repa je malokdaj lepa. Če na Ožbolta dežuje, še dolgo ni lepega vre- mena. V petek, 6. avgusta, bo praznik Jezusove spremenitve na gori in mučencev Justa Španskega ter Pastorja. V soboto, 7. avgusta, bo praznik papeža in mučenca Siksta IL, duhovnika Kajetana in redovnika Alberta. V nedeljo, 8. avgusta, se katoh-ška Cerkev spominja muČencev Cirijaka in Larga ter španskega duhovnika in ustanovitelja dominikanskega reda Dominika (Ne-deljka). Dominik je najprej ustanovil skupino duhovnikov "bratov pridigarjev", iz katere je nastal leta 1218 dominikanski red. V zgodovini je bilo nekaj znamenitih domiiiikancev, med njimi tudi Tomaž Akvinski. V po-nedeljek,'9. avgusta, bo praznik redovnika Petra Faberja. Dnevi med 23. julijem in 23. avgustom so znani kot "pasji dnevi". Danes jih poznamo predvsem zaradi vročine, ki naj bi bila v teh dneh najhujša. Po legendah so ti dnevi prinašali veh-ko goija in so se jih ljudje bah. Celo zakonci so se morah izogibati drug drugega. Znano je geslo: Vino pij in ženske pust! Tudi psi so bih nevarnejši, posebej, če so bili žejni. Izvor pasjih dni naj bi bil v zvezdi Sirij, ki vzhaja v teh dneh s soncem vred in naj bi prinašala nesrečo ljudem, živa-hm in posevkom. Zato sojo imenovah "pasja zvezda". Jože Košnjek « Sto let Žaleharjeve kapele Zasipu Zasip - Zasipski župnik Franc Oražem je v nedeljo ob 100-letnici postavitve blagoslovil znamenito Zaleharjevo kapelo sredi vasi, ki je ena najlepših kapel v občini Bled. Krasijo jo podobe Lurške Marije, sv. Uršule in sv. Blaža. Stoji na imenitnem mestu sredi vasi, nad potočkom in ob poteh k farni cerkvi, k cerkvi sv. Katarine in v Vintgar. Kapelo sta v zahvalo za ozdravitev sina Andreja postavila Za-leharjeva Urška in Blaž Kirar, za domačijo in kapelo pa sedaj skrbi njun pravnuk Jože Kirar, ki je skupaj z občino, krajevno skupnostjo in župnijo organiziral nedeljsko slovesnost. v Zupan občine Bled Jože An-tonič, ki se ljubiteljsko zanima za zgodovino in za naravno ter kulturno dediščino Bleda in okolice, v rojstnih Gorjah je že popisal in poslikal vse kapeUce, je v nagovoru predlagal izdajo zbornika o znamenjih, cerkvicah in drugih obeležjih v občini. Z njim bi dokazali naše spoštovanje do enkratne dediščine naših prednikov. Nedeljska slovesnost je bila del praznovanja krajevnega praznika. V kulturnem programu so sodelovali domači cerkveni pevski zbor in gosta moški pevski zbor Triglav Lesce in ženski pevski zbor Pletna Bled pod vodstvom Betke Zupan Demšar. Jože Koši\jek i'; J-.-' - , Nedeljska slovesnost ob jubileju Žaleharjeve kapele sredi Zasipa. Na šenčurskem oratoriju 300 otrok v Šenčur - Helena Belehar je sporočila, da se je letošnjega oratorija v Šenčurju, ki je bil že osmi zaporedni, udeležilo 300 otrok, ob pomoči 60 animator-jev pa gaje vodil domači salezi-janec Klemen Balažič. Zaradi obnove župnišča je potekal v osnovni šoh in okolici. Pomagala pa je tudi občina. Šoli in občini ter vsem, ki so pomagali, se udeleženci oratorija zahvaljujejo. Šenčurski oratorij je najštevilnejši v Sloveniji. Tudi letošnji program je bil vsebinsko bogat z igrami, 21 delavnicami, kopanjem v kranjskem kopališču, izletom na KureŠček in zaključno mašo ter piknikom za otroke in starše. Za preganjanje lakote sta skrbeli Zora, Vilma in številne druge šenčurske gospodinje. Jože Koši\jek Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju . VIII. del Brata Zemva generala avstro-ogrske vojske Med partizani je bil tudi najmlajši Anin sin, Matevž Pristov. Partizan in vojaški zdravnik, polkovnik, je bil tudi dr. Miha Žerjav, sicer iz zatrniško-mevkuške veje. Pa še kdo je bil vojak. Vendar fotografij nimam, saj ima vsaka za sebe posebno zgodbo. Neposredni sorodniki obeh generalov so torej Peter Zemva z Bleda in njegove sestrične iz pokljuško-krniške veje oziroma njuni nasledniki, posredni pa vsi drugi člani pripadniki rodo-vine Žemva, ki izhajajo iz zatrniško-mevkuške veje. Po mojih skromnih genealoških izkušnjah je skoraj gotovo, da gre za enovito rodovino Žemva iz Zatrnika. Vendar bo korenine rodovine Žemva potrebno vseeno še potrditi v urbarjih briksenške škofije oziroma v gruntnih bukvah graŠČaka Ruarda, ki je leta 1857 kupil velik del Pokljuke. Po nekaterih mnenjih (Jožefa Švegla) so na Staro Pokljuko prvi prišli nemški priseljenci - gozdarji in oglarji, torej tudi Žemve in Švegli. Morda pa tudi ne. Urbarji ne lažejo, samo poiskati jih je treba! Verjetno se bo tega lotila Mojca Pintar, katere prapraded je bil Urban Žemva iz Krnice in je tisti napis na kozolcu iz leta 1820 tudi omenila in dokumentirala (s fotografijo) v svoji vsebinsko obsežni seminarski nalogi. Tudi Mar-jan Zupan, poročen s hčerko Petra Žemve, ima že nekaj izkušenj z zbiranjem narodopisne de- J • v v • discme. Moj namen je bil, da spodbudim raziskavo o usodi pripadnikov slovenske vojaške inteligence, brata Janez in Blaž Žemva pa sta sodila prav v njen vrh. Oba sta se tudi našla v zadnji, "za-mudniški" knjigi Enciklopedije Slovenije. Neposredne sorodnike smo identificirali na Bledu, tudi tiste genetske po ženski liniji. Morda se bo Še kdo oglasil s kakšno zanimivo zgodbo. Vsekakor pa bo potrebno poiskati znance in sorodnike rodovine Žemva (Schemua) onstran meje, v Avstriji. Prav nič ne vemo o ženi starega Bla- Matevž Pristov, starejši vodnik, Paha, 1946 v ža Zemve, niti o ženah in otrocih obeh njegovih sinov. Ker v elektronskem imeniku Avstrije trenutno ni nobenega telefonskega naročnika s priimkom Schemua, je prav možno, da so tudi v krniško-celovški podveji prevladovale ženske. Nič zato, saj so tudi one genetsko enakovredne naslednice rodovine v Zemva. Zakaj ne bi povprašali številnih turistov iz Celovca (Klagenfurta) in Innsbrucka? Radi bodo pomagali. In končno, zakaj ne bi blejski župan na Krnicah štev. 79 odkril še ene spominske plošče, izpod tiste o relejni kurirski postaji G-6, ploščo o dveh generalih, ki sta izvirala prav iz te hiše in te rodovine in sta v avstro-ogrs-ki vojski zavzemala visoke poveljniške položaje, Blaž Žemva je bil celo načelnik generalštaba te vojske! Ali si Jera Pristov - partizanka Vera iz te iste hiše ne bi zaslužila Še dodatne plošče Zveze borcev NOB? Tako bi dobili spomenik, spominsko točko, ki bi jo turisti, predvsem pa mlajši rodovi, pogosteje obiskovali. Kakšen dokument iz zapuščine generala Blaža Žemve, ki je zdaj vendarle v Sloveniji, pa bi lahko odkupil tudi Gorenjski muzej iz Kranja. Konec .v Torek, 3. avgusta 2004 GORENJSKI UPOKOJENEC / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Zahvaljujoč napredku številnih znanstvenih področij, ki so pripomogli k podaljšanju življenjske dobe človeka, se staramo počasneje. Živimo dlje, namesto o treh starostnih obdobjih govorimo že o štirih, petih, vsaka od teh generacij jih doživlja drugače. Ta spoznanja nas silijo, da gradimo medgeneracijske življenjske mostove, o novi podobi staranja razmišlja psihologinja Azra Kristančič. Ljubljana - Azra Kristančič je v svoji drugi zivijei^ski dobi najprej delala z gluhimi in naglušnimi otroki, nato gradila in vodila Svetovalni center za otroke in mladostnike v Šiški, vodila projekte predzakonskega in zakonskega svetovanja, usposab-yala svetovalce, vodila Pionirski dom, center za kulturo mladih, v republikah nekdai\je države ustanovila združenje svetovalnih delavcev, se pojavljala v svetovalnih rubrikah revij in časopisov, delala kot prostovoljka, najdlje v Zvezi prijateljev mladine. Napisala je nekaj strokovnih knjig, pravkar nastaja ena o novi podobi staranja. Staraiye in naš odnos do tega pojava je bila tudi tema najinega pogovora. Kakšen je vaš odnos do starosti in staranja? "Sploh ne razmišljam, ali se staram ali ne. Imela sem sicer neko obdobje, ko me je motilo, da nisem več tako vešča in spretna, kot sem bila, da denimo bolj počasi pišem, kljub temu pa o staranju ne razmišljam. Pri ljudeh me moti, ko se ob srečanju začnejo pogovarjati, kaj jih boli. Gre za nekakšen obrambni mehanizem, kot denimo tudi tarnanje, kako pozabljiv sem. Takšno izražanje nemoči je namenjeno temu, da nam kakšne stvari ni treba narediti. To pove, da predsodke do starej ših ustvaijamo starejši sami." Kakšen pa se vam zdi odnos družbe do starejših ljudi? "Porazen. Starejši se obravnavajo kot marginalna skupina, nebodijihtreba. Mi malikujemo predvsem mladost in lepoto, torej zunanjost, s tem se zabrišejo vrednote medosebnih odnosov humanosti, človečnosti, vse je navzven. Malikujemo mladost, ne da bi razmišljali, da bi s podaljšanjem življenjske dobe morali skrbeti tudi za kvaliteto življenja starejših. Ravno sedaj pripravljamo festival za tretje življenjsko obdobje, ki je vsako leto oktobra. Poglejte, če pridem tja in je prvo, kar vidim, nekakšen pripomoček za hojo, za ležanje, za zbijanje pritiska ... potem se res počutim staro. Zakaj ne bi videla modne revije, pričesk, Športno rekreacijskih oblačil, saj je starejša generacija zelo aktivna. To je le ena plat odnosa do starejših ljudi, če odmislim uradni institucionalni odnos. Saj ste videli, kaj se je zgodilo z Vzajemno." Starejša generacija je zaradi večje obolevnosti bolj rizična, zaradi tega so ji pri zavarovalnici želeli naprtiti dražje zavarovanje, Po drugi strani pa so starejši že dolga leta vplačevali in si že zaradi tega zasluzijo drugačno obravnavo. Kako vi gledate na to dvojnost? "Ko se pogovarjam z ljudmi, mi povedo, da jih po 65. letu v zdravstvu sploh ne obravnavajo več tako, da bi vas želeli zdravili. Naši domovi upokojencev postajajo bolnišnice, namesto da bi predstavljali hotelski tip nastanitve, kjer bi imeli različne oblike življenja, zabave, rekreacije, ne pa le ležanja. To odraža naše današnje videnje starejših. Družbo danes obvladuje geron-tofobija, strah pred staranjem. Nihče ne misli, da bo čez leta tudi sam star, današnja mlajša in srednja generacija ne razmišljata o tem. Tudi jaz nisem, ko sem bila mlada, vendar sem imela spoštljiv odnos do starejših, danes pa je to redkost." Kje in kdaj so se po vašem izgubile nekdanje vrednote, ki so starost enačile z modrostjo, izkušnjami, ki jima kaže prisluhniti in ju upoštevati? "Z razpadom družine so razpadle tudi takšne vrednote. V družini se dogaja prenos z generacije na generacijo, tam se je učilo tega. Danes pa je družina v krizi, ni več skupnost, je preprosto le neko stanovanje, mesto, kjer se zadovoljuje določene potrebe. Občutek pripadnosti se izgublja, prenosa izkušenj in vrednot med generacijami ni. Poglejte le delovno mesto: ko dopolnite neko delovno dobo in se upokojite, je v službi kmalu tako, kot da vas nikoli ni bilo. Včasih je bilo drugače, ostali ste še, še so vas vabili, prisluhnili vašim nasvetom, dajali občutek, da ste potrebni. Nabrane izkušnje so dragocene, nihče vam jih ne more vzeti in tudi ne nadoknaditi, ampak jih lahko le prenesete na druge." Starost premalo cenimo Zloženka Nova podoba staranja, katere avtorica ste, prinaša nov pogled na starost ... Ob kakšni priložnosti je nastala in s kakšnim namenom? "Nastala je lani jeseni ob festivalu za tretje življenjsko obdobje. Ukvarjam se z edukacijo, izobraževanjem učiteljev, delam tudi pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije kot prostovoljka in tam smo se začeli pogovarjati, da premalo pozornosti posvečamo medgeneracijskemu sodelovanju. Starejša generacija veliko prostovoljno dela, prostovoljstvo bi radi v družbi bolj uveljavili, vendar v tem drugem kapitalizmu ni prostora za prostovoljstvo mladih. Kapital prostovoljstva je Azra Kristančič \ v starejši generaciji. Jaz ne govorim o upokojencih, pač pa o penzionistih, kajti izraz upokojenec mi zbuja asociacijo "u, pa si pokojni". Ni v naši kulturi, da bi cenili starost in modrost. Družba se ne zaveda, da se prek medgeneracijskega sodelovanja prenašajo kulturne vrednote, krepi se nacija, nacionalna zavest se prenaša iz generacije v generacije v odnosih med ljudmi. Prostovoljka sem že skoraj Štiri deseüetja in ugotavljam, da vsi tisti, ki smo bili tudi v socializmu aktivni, še vedno delamo, mlajši upokojenci se že manj vključujejo, kljub vsemu pa mislim, daje to velik potencial. Zakaj ? Mlad Človek pride in ga zanima, koliko bo zaslužil. Starejši pa ima osnovne potrebe zadovoljene, lahko pa mu prek prostovoljnega dela omogočimo aktivnost, ob kateri bo doživel zadovoljstvo, daje še vedno koristen. Država pripravlja tudi zakon o prostovoljnem delu in prav je, da se to delo valorizira. Vladi in parlamentu je treba dopovedati, da je prostovoljstvo tudi materialna dobrina, ki jo prispevajo starejši. Dedki in babice čuvajo otroke, kupujejo igrače, pomagajo otrokom do stanovanj, to vse je treba valorizirati. Upokojenci države ne stanejo, pač pa dajejo, ob tem pa se ne pomisli, daje treba njihov prispevek prek pomoči otrokom in drugih aktivnosti družbi ovrednotiti. Ne plačati, pač pa reči, to toliko in toliko stane, saj smo vendar v kapitalizmu. Starejši so največji kupci za otroke, odjemalci turizma in podobno. Da ne govorim o intelektualcih. Nekdo mi je zadnjič pravil, da ne sme več predavati, ker je že prestar. To je za intelektualca, ki ima še veliko potenciala, nedopustno. V staranju obstajajo individualne razU-ke: imamo stoletnike, ki še vedno krasno funkcionirajo. Spomnim se nedavne oddaje s pisateljem Borisom Pahorjem, kakšen razum, kakšna sposobnost govora ... V literaturi obstajajo tri življenjska obdobja, jaz pa sem jim dodala še Četrto in peto. Tretje se začne pri 65. letu, imamo pa starejše, 80-, 85-, 90-, stoletnike, in ta starostna obdobja imajo svoje značilnosti. Da, družba pa je do star^ših ljudi mačehovska. Ravno na to temo pripravljamo okroglo mizo za letošnji festival za tretje življenjsko obdobje: odnos države do penzionistov. Tu bo treba okrcati zdravstvo, zlasti poskus Vzajemne, ki je hotela povečati premije starejšim od 65 let, ker so menda rizična skupina. Nehumano je, da se tako obnaša zdravstvo, čeŠ kaj boš po petinšestdesetem! Ali zdravnik, ko mu potožiš, da te kaj boli, pa reče: kaj bi pa radi, saj ste že toliko in toliko stari!" Kaj bi kazalo storiti zoper tako ravnanje ? "Od majhnega bi bilo treba mlade v odnosu do starejših vzgajati v smislu, da staranje ni umiranje in propadanje, pač pa proces razvoja." Bolan in invaliden, da je družba sočutna Je tudi vaše delo prek ZPMS eden od virov za takšno vzgojo ? "Ne gre le za otroke, celo srednja generacija, ljudje štiridesetih, petinštiridesetih let se domala zgražajo. Češ toliko si stara, pa si še vedno tukaj. Gre za nekakšno V Četrti Festival za tretje življenjsko obdobje Mubljana - Tradicionalni Festival za tretje živ^er^jsko obdobje bo letos potekal 30. septembra in 1. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani pod geslom Starejši spremii\jamo sebe in svet za vse gene racy e. Število predstavnikov starejše populacije Vztrajno narašča, ljudje iz tretjega in četrtega življenjskega obdobja pa želijo svoj vsakdan preživljati boljše in aktivnejše, v Sozvočju z vse hitrejšim modernim tokom ^»vljenja. na katerega hočejo tudi dejavno vplivati. Prav temu je namenjen Festival za ^etje življenjsko obdobje. Prireditev seje že Uveljavila in vsako leto ponuja več. Organizatorja, Zveza društev upokojencev Slovenije in podjetje Infos Ljubljana ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kot soor-ganizator napovedujejo, da bo letošnji Festival obiskalo prek osem tisoč obiskovalcev. Na bogati razstavi bo svoje izdelke, storitve in programe za kvalitetno in ustvarjalno življenje predstavilo več kot 80 razstavljavcev, v aktualnem izobraževalnem programu pa bo svoje znanje posredovalo prek 50 priznanih predavateljev. Program bo vseboval aktualne okrogle mize, strokovna predavanja, promocijske predstavitve, kulturni program na odprtem odru, aktivne predstavitve s področja Športa, prosti Čas, turizem, izobraževanje, skrb za videz, socialno varnost, bančništvo in zavarovalništvo, zdravstveno varstvo in skrb za zdravo življenje, podporno tehnologijo. založniške programe ter medije. Predstavljene bodo tudi dejavnosti različnih vladnih in nevladnih organizacij. Dodali bodo še zabavne in izobraževalne dogodke, gledališke predstave, hip-hop za starejše, pravljične kotičke za najmlajše in njihove stare starše ter delavnice s področja novih tehnologij, umetnosti in podobno. Dogajanje na Festivalu za tretje življenjsko obdobje bo namenjeno različnim ciljnim skupinam: ljudem, ki vstopajo ali so že v tretjem ali četrtem življenjskem obdobju, najmlajšim, dijakom in študentom ter predstavnikom aktivne populacije, ki želijo dejavno prispevati k izboljšanju življenjskega okolja starejših. Vstop na prireditev bo prost. D. Ž. premočrtno umevanje življenja: ko si toliko star, se moraš poročiti, ko si toliko star, moraš imeti otroke, ko si toliko star, moraš y pokoj, ko si toliko star, moraš umreti... To je linearno razumevanje, življenje pa je v resnici ciklično. Vemo, da umirajo tudi mladi. In kronična bolezen danes ne pomeni, da moraš z njo bolan ležati v postelji. Nedavno tega sem bila v bolnišnici skupaj z neko 83-letno gospo, ki je v življenju veliko dala skozi, tudi Rab in Gonars ... Ko sem jo poslušala, sem ji rekla, ali ni škoda, da o tem molčite. Hkrati pa je bila ob svojih grenkih življenjskih izkušnjah tako optimistična, da je lahko za zgled. Občudovala sem jo, ko je govorila o tem, kako v sadovnjaku pobira sadje in je vedno polna življenja in veselja, da ima še kaj povedati, skratka daleč od predsodkov, ki vladajo o tako starih ljudi, da so že brez pameti in bebavi. To gospo je skrbelo le, da bi postala pozab-Ijiva. Tudi odnos strokovnjakov pogosto povzroči, da se predsodki poglabljajo. Ni nians humanosti, človek mora biti res že zelo bolan, invaliden ali socialno povsem na psu, da je družba do njega sočutna." V svoji publikaciji govorite o medgeneracijskem mostu ... « "Ko sem v preteklosti delala v Svetovalnem centru za otroke in mladostnike v Šiški, sem pri obravnavi otrok vedno vztrajala, da strokovnjaki ne delajo z otrokom samim, pač pa skupaj s starši, ne pa da ti ostajajo zunaj in čakajo na otroke. A v preteklosti je bilo moderno govoriti o medgeneracijskem prepadu, češ mi smo na enem bregu, vi pa na drugem. Danes se vse manj govori o sled- njem, pač pa o medgeneracijskem sodelovanju. Starejših je vse več, rojstev pa vse manj (družba namreč ne ustvarja vsestranskih pogojev za to, da bi se starši radi odločali za rojstvo otrok, v tem se zrcali vsa negotova situacija v družbi), družba je v krizi. Ko se pogovarjam z ljudmi, veliko slišim tudi o različnih zlorabah, psihičnih, telesnih, ekonomskih. Bolj ko je družba v krizi in bolj ko malikujemo denar, več je takih zgodb." Druženje ljudi je v krizi Po vašem mnenju pa je v krizi tudi upokojenstvo, najbrž mislite na organizirano upokojenstvo ? "Res je. Le na območju Ljubljana Kolodvor, kjer sem predsednica upokojenskega društva, smo imeli pred leti tristo upokojencev v društvu, danes jih je pol manj. Tudi upokojenci se ne vključujejo več v organizirane oblike združevanja. Mislim, da gre za splošno krizo druženja ljudi. Na začetku smo v društvu naredili krasen program dela, od telovadbe, zdravstvenih predavanj, klepeta ob kavi do izletov. Malo ljudi se je odzivalo, kar pripisujem današnji odtujenosti ljudi. Sicer pa so društva upokojencev izgubila koncept, ki bi privabljal ljudi. Pojavljajo pa se druge oblike delovanja (poznam denimo društvo za srce in ožilje), ki se interesno specializirajo in s tem privabljajo ljudi. Veliko se jih usmeija v rekreacijo. Upokojensko društvo pa nima svoje identitete, najti mora nov koncept, nove interesne dejavnosti, ki bi zadovoljile kar največ ljudi, predvsem pa bi se moralo odločneje boriti za status upokojencev." Morda ta neodzivnost bolj velja za mesto kot za podeželje, saj po mojih informacijah tam organizirano upokojenstvo še v* «rt ZIVI? "Verjetno in eden od načrtov našega društva je tudi, da bi naše mestne upokojence povezali s podeželskimi in jih popeljali na obisk pogledat, kako tam kaj deluje. Tudi v drugih pogledih je podeželje bolj živo. Ko denimo zbiramo denar za Pomežik soncu v ZPMS, imamo večji uspeh na podeželju, tam se zbere več denarja. Vse to govori o krizi odnosov. Tehnološki napredek je naredil svoje. Kako bo generacija, ki se danes pogovarja z kompjuteiji, razvila medosebne odnose, kakšni bodo? Medoseb-na komunikacija ustvarja družbo, te pa je danes vse ma^." Danica Zavrl Zlebir, feto: Gorazd Kavčič Gorenjski upokojenec Priloga Gorenjskega glasa za sedanje in bodoče upokojence. Lepo vreme vabi v naravo: v hribe, gore, k jezerom in na morje. Poletje je tudi čas ležernosti, ko naj bi vsakdanji ritem življenja nekoliko upočasnili. Temu smo sledili v tokratni prilogi Gorenjski upokojenec, ki je vsebinsko nekoliko lahkotnejša, vendar zato nič manj zanimiva. Predstavljamo vam zanimive življenjske zgodbe psihologinje Azre Kristančič, predšolske pedagoginje Majde Mencinger, ki se spogleduje s pisateljevanjem, in Angele Vidmar, ki je nerazdružljiva s svojo harmoniko. Napovedujemo jesensko srečanje upokojencev v Kranjski Gori in Festival za tretje življenjsko obdobje ter pohode, izlete in ostale dogodke za upokojence. V prilogi boste lahko prebrali vtise starostnikov, ki so na Triglav poleteli s helikopterjem, in izvedeli, zakaj imajo v negovalnem oddelku na Golniku medicinske sestre vedno dovolj časa za bolnike. Naslednja priloga Gorenjski upokojenec bo izšla 7. septembra. Preživite prijetne počitnice, jeseni pa vas vabimo k sodelovanju. Renata Skrjanc GORENJSKI GLAS • 8. STRAN GORENJSKI UPOKOJENEC / info@g-glas.si Torek, 3. avgusta 2004 4 Bolnišnica na Golniku je prva v Sloveniji odprla negovalni oddelek. Večja samostojnost bolnika po vrnitvi domov in manj stresa za svojce. Golnik - Negovalni oddelek v golniški bolnišnici je poseben oddelek. Ne le zaradi svojega poslanstva, ampak tudi zaradi časa, ki ga v zdravstvu sicer kronično primai\jkuje, v njem pa ga je dovolj. Časa, namenjenega pogovoru z bolnikom, ki pogosto razkrije njegove stiske. Negovalni oddelek ni dom za ostarele, še manj "odlagališče" bolnikov, je okolje, kjer se bolniki naučijo živeti s svojo boleznijo in njenimi posledicami po prihodu domov, na njihov prihod pa se lažje pripravno tudi svojci. Z odprtjem negovalnega oddelka so bili v golniški bolnišnici korak pred drugimi slovenskimi bolnišnicami. Odprli so ga lani, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege in diplomirana medicinska sestra Andreja Peternelj pa se je pri pripravi programa zgledovala po modelih negovalnih oddelkov v Angliji in skandinavskih deželah, prve negovalne oddelke so v Ameriki odprli že leta 1965, njena študija pa je bila osnova za nacionalni projekt, v katerega so vključene vse slovenske bolnišnice. Na nekaterih (jeseniški, sežanski in mursko s ob o ški) so program najprej izvajali kot podaljšano bolnišnično zdravljenje, negovalni oddelek pa naj bi služil okrevanju in pridobivanju sposobnosti za samostojno življenje tudi po vrnitvi iz bolnišnice. Na njem ne izvajajo osnovnega zdravljenja, saj je namenjen bolnikom, ki so aktivno zdravljenje že končali in bi praviloma morali zapustiti bolniš- nico, vendar Še potrebujejo nego. Študija, ki sojo v bolnišnici na Golniku opravili leta 1997, je pokazala, da je bilo med bolniki več kot štiri od- 4 stotke takih, ki po zdravljenju potrebujejo strokovno nego, kar 30 odstotkov jih je živelo samih, kar pomeni, da bi po vrnitvi domov morali skrbeti Andreja Peternelj zase, česar pa predvsem starejše osebe pogosto ne zmorejo. Na negovalnem oddelku je 22 postelj, povprečna ležalna doba je 12 dni, lani sta bila v njem 302 bolnika, letos pa jih je bilo že 194. "Povsem zgrešena je misel, da so negovalni oddelki namenjeni ljudem, ki se po zdravljenju v bolnišnici nimajo kam vrniti in nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje. To niso domovi za ostarele niti "odlagališča" bolnikov. V te oddelke pridejo bolniki po zaključenem aktivnem^ zdravljenju, naš cilj pa je, da s pomočjo strokovnega osebja dosežejo čim večjo sposobnost samooskrbe v domačem okolju in aktivno vključevanje svojcev v reševanje težav, ki jih prinese bolezen. V negovalnem oddelku so med drugim bolniki po preboleli pljučni bolezni, rakastim bolnikom dajemo paliativno oskrbo, bolnike s sladkorno boleznijo pa uvajamo v inzulinsko zdravljenje," je dejala Peterne-Ijeva. Povprečna starost bolnikov je 72 let, kar kaže, da je okrevanje pri starejših ljudeh daljše, da jih veliko živi samih in da po končanem aktivnem zdravljenju še niso sposobni skrbeti zase. Zdravljenje in nego na tem oddelku plača Zavod za zdravstveno zavarovanje. Letno se v golniški bolnišnici zdravi olaog sedem tisoč bolni- — «. . • . - > • r ""i" u • -v X ( - , ' - . ♦ • '» ' - - r'- vr, o- ; • • ' • - s - ^ ^ - vi"- - » • - Medicinsko osebje na negovalnem oddelku pripravlja bolnike za čim bolj samostojno in kakovostno življenje v domačem okolju. kov, od tega jih je na negovalnem oddelku dobre štiri odstot-ke, od slednjih pa jih je 62 odstotkov odpuščenih v domačo oskrbo, 11 odstotkov je sprejetih v domove za starejše občane, osem odstotkov se jih zaradi poslabšanja zdravja vrne na oddelek, če pa bolnik nima možnosti domače oskrbe niti takojšnjega sprejema v dom starejših, ga na- potijo v oddelek podaljšanega bolnišničnega zdravljenja v jeseniški bolnišnici. Golniški negovalni oddelek vodi diplomirana medicinska sestra Ida Hafner, ki v tej bolnišnici dela že tri desetletja. Povedala je, da so bolniki z načinom obravnave v tem oddelku zelo zadovoljni, saj imajo medicinske sestre, socialne delavke, fizioterapevtke in drugo osebje vedno dovolj časa za nego, pogovor in svetovanje. "Pokažemo mu, da je slišan in da ga razumemo. Čas si vzamemo tudi za pogovor s svojci in jih poučimo o osnovni zdravstveni negi. Trudimo se, da bi bila kakovost bolnikovega življenja v domačem okolju čim večja," je Še dodala Hafnerjeva. kenata Skrjanc Starostniki na Sedmerih jezerih Desetim stanovalcem doma starejših občanov Doma Petra Uzarja iz Tržiča se je uresničilo to, kar si tudi v najdrznejših sanjah nihče od njih ni upal več želeti. Trzic - V zivo so doživeli lepote očaka slovenskih gora, s ptičje perspektive so si ogledali Julyce in kot komarji pristali ob Triglavskem jezeru. Na domskem pikniku je namreč deseterica stanovalcev zadela mikavno nagrado: polet s helikopterjem Slovenske vojske na Sedmera jezera. "Težko je z besedami opisati doživljanje, lahko le povem, da se nam je ježila koža in oči niso bile prav suhe, ko je helikopter v vsej svoji veličini pristal ob jezeru, ko je jezero valovilo v vetru helikopterskih vetrnic, ko so se odprla vrata in so začeli nositi ven težko pokretne starostnike, ko so prinesli ven Šop bergel in invalidski voziček, ko so po dva delavca in vojaki pomagali priti tem starčkom do koče. In lesk v njihovih očeh je povedal vse: hvala," je nad doživetjem na Sedmerih jezerih navdušena di- ^^ v rektorica Zvonka Hočevar Saja-tovič. "Ponosna sem na delavce, ki so že dan prej v slabem vremenu šli na pot, da so bili zjutraj pripravljeni na prihod in pomoč stanovalcem, ponosna na Slovensko vojsko, na fante, ki so kljub mladosti s tolikšnim spoštovanjem, potrpežljivostjo in korektnim odnosom dokazali, da so vredni vsega zaupanja. V mozaik življenja smo primaknili nov, svetal kamenček, ki bo še dolgo svetil in zbujal prelepe spomine." Dobro razpoloženi oskrbovanci tržiškega doma starejših občanov Petra Uzarja pred kočo na Triglavskih sedmerih jezerih. Na srečanjih vsako leto pet tisoč ljudi Kranj - Društvi upokojencev Kamnik in Kranj sta pred petnajstimi leti začeli organizirati srečanja upokojencev na Triglavu. Ker pa je srečanje napredovalo v množičnosti in postalo organizacijsko vse zahtevnejše, so se odločili, da bodo vsakoletna srečanja upokojencev Gorenjske vsako leto v drugem gorenjskem kraju. Predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske Marjan Prinčič je naštel več krajev, kjer so se doslej odvijala srečanja, od Javorni-škega Rovta, Krpina, Jezerskega, Kamniške Bistrice, Škofje Loke, do Kranjske Gore, Bohinja, Kranja, Posavca, Komende in Soriške planine. V volilnem letu 2002 so na srečanje upokojencev v Komendo povabili župane, prišel je tudi dr. Janez Drnovšek. Na lanskem srečanju na Soriški planini so ustanovili Pokrajinsko zvezo upokojencev Gorenjske. Ta danes združuje 37 društev upokojencev. Na Gorenjskem je sicer v društva vključenih 33 tisoČ članov od 64 tisoč vseh uživalcev pokojnin. Na upokojenska srečanja, ki so po tradiciji vsako leto prvi četrtek v septembru, pa pride okoli pet tisoč ljudi, pove predsednik pokrajinske zveze, kar je velik organizacijski zalogaj. Treba je poskrbeti za red, varnost, promet, zdravstveno oskrbo in drugo. Letos bo upokojensko srečanje mednarodno, saj v Kranj^o Goro 2. septembra vabijo tudi upokojence iz Avstrije in Italije. Prireditelja letošnjega srečanja sta društvi upokojencev Slovenski Javornik in Jesenice. D. Z. t Srečanje gorenjskih in zamejskih upokojencev y Letošnje srečanje gorenjskih upokojencev bo v začetku septembra v Kranjski Gori. Pričakujejo okoli šest tisoč upokojencev, tudi iz zamejstva. s helikopterjem so Triglav osvojili tudi tisti, ki ga sicer ne bi mogli Jesenice - Letošnje 14. srečanje upokojencev Gorenjske bo v organizaciji društev upokojencev Jesenice, Žirovnica in Kranjska Gora v četrtek, 2. septembra v Kranjski Gori. Združeno bo s srečanjem zamejskih upokojencev s Koroške in Furla-nije Julijske krajine. Pripravljalni odbor, ki ga vodi Štefan Nemec, pričakuje kar okoli šest tisoč upokojencev. Štefan Nemec-pravi: "Člani pripravljalnega odbora že kar nekaj časa zavzeto pripravljamo prireditev, saj je organizacija kar zahtevna. Želimo pripraviti kvalitetno, zanimivo srečanje, tako da bi obiskovalci poleg lepot Kranjske Gore videli tudi kaj drugega in dalj Časa ostali. Poleg kulturnega programa bodo na prireditvenem Štefan Nemec prostoru prikazali reševanje s helikopterjem, nastop šolanih psov, na Vitranc bo vozila žičnica, na stojnicah bo turistična in gostinska ponudba, za hotelom Prisank bo šotor. HTP Gorenjka obljublja, da bo dovolj razdelilnih mest za hrano in pijačo. Udeleženci bodo lahko dobili spominske majice in značke, izdali smo prednaročilo po ugodnejši ceni, pripravljamo zanimiv bilten. Za hotelom Prisank bo za zabavo in ples skrbel ansambel VITA, za ples in razvedrilo bodo igrali tudi za hotelom Larix. Skratka: organizacijski odbor se trudi, da bi zbral dovolj sredstev in poskrbel za vse zahtevne organizacijske priprave, saj bo to prvo srečanje upokojencev v združeni Evropi, ki naj bi ga gorenjski upokojenci skupaj z zamejskimi prijatelji preživeli kar najbolj prijetno." D. S. ' ® / • ^ . ^ f Torek, 3. avgusta 2004 GORENJSKI UPOKOJENEC / info@g-glas.st GORENJSKI GLAS • 9. STRAN Društvo upokojencev Cerklje je že trinajstič priredilo piknik za svoje člane. Vsako leto povabijo tudi goste iz sosednjih društev. Cerklje - Prostor pod Jenkovo lipo v Dvorjah je dovolj velik, da se lahko na družabnem srečanju zbere okoli petsto ljudi. Tradicionalni trinajsti piknik Društva upokojencev Cerklje jih je tudi letos privabil toliko, s kolesi pa so se kot vsa leta doslej pripeljali upokojenci iz Komende in Vodic. V Cerkljah so upokojenci sicer aktivni vse leto: planinario, hodijo na pohode, kolesarijo, pozimi telovadijo v župnijski dvorani, gredo na nekaj izletov, se družijo ob ročnih delih. V občini Cerklje je 1460 upokojencev, 900 pa jih je vključenih v društvo, pove Janez Ba-sej, ki društvo vodi Šesto leto, v pokoju pa je že 14 let. Pravi, da je pokojnino dočakal v Elektru, kjer je zamenjal šest firm, vselej pa delal za istim "ponkom". Rešitev uganke je v tem, da je podjetje tolikokrat zamenjalo ime. S piknikom, pohodom v Tamar in izletom na Primorsko (letos po breskve namesto po češnje) bodo zaokrožili program dejavnosti, jeseni pa spet najširši krog ljudi. Med udeleženci cerkljanskega piknika je bil tudi Ciril Zupin iz Grada. O svoji starosti in upokojenskem stažu se je šalil toliko časa, dokler nismo ugotovili, da je rojen leta 1926 in da je v pokoju 18 let. "V pokoj sem šel kot gostilničar, sedaj pa sem pretežno sadjar. To me ohranja mladega, v svojem sadovnjaku se ne morem z nikomer skregati. Od upokojenskih dejavnosti se udeležim le piknika in letnega občnega zbora, za drugo pa nimam Upokojenci so k prigrizku in pomenku sedli pod šotore. nadaljujejo. Janez Basej omeni Še zanimiv podatek. Povprečna pokojnina njihovih upokojencev se suče okoli sto tisočakov in je za deset do dvajset tisočakov nižja kot denimo v Kranju. Temu dejstvu društvo prilagaja tudi svoj program in denimo pri izletih gleda, da so dosegljivi za časa. Saj veste, sem v pokoju!" Majda Kern iz Velesovega pa se je pred 13 leti upokojila v kranjski Planiki. "Nič se ne pri-tožujem nad višino pokojnine, je taka, kakršna pač je. Želim si le, da bi jih bilo še veliko," se pošali upokojenka mladostnega videza, ki je drugo leto pokoja Dobrodošlica za vsakega od petsto gostov. začela delati v društvu kot po-verjenica za Velesovo, Praprot-no Polico in Olševek, Luže ter Hotemaže, vasi v sosednji občini, kjer ima cerkljansko društvo nekaj svojega Članstva. "V društvu sodelujem pri prireditvah, rada grem na kakšen izlet, drugače pa mi pokoj mineva pri kuhi in gospodinjstvu, pazila pa sem tudi na nekatere od svojih devetih vnukov." Iz Vodic je na piknik v Cerklje prikolesarilo ducat članov. Vodil jih je predsednik Društva upokojencev Vodice Janez Podgoršek, kije povedal, daje tako vsako leto. Lani jih je ob vrnitvi malce namočil dež, ampak so dogodek vzeli z dobro voljo in je šlo. "Upokojenci iz Cerkelj nas vabijo tudi na občni zbor in razna srečanja, med drugim tudi na pohod na Stefanjo Goro. 13. avgusta pa imamo tudi mi piknik, in sicer na Skaručni, kjer bomo letos ob pomoči občine tudi dobili svoje prostore. Vodiški upokojenci smo kar dejavni, članov imamo 432, od tega jih polovica sodeluje pri različnih dejavnostih programa. Letos smo ob 1. maju na občinski prireditvi ob vstopu Slovenije v EU ravno mi poskrbeli za pogostitev." Podgoršek je predsednik drugo leto, sedmo leto pa že upokojenec. Upokojil se je kot kmet (prej je bil delovodja v lesni stroki), a pri 30 glavah živine pravega pokoja ni. Skupino kolesarjev pa je v Cerklje pripeljal tudi Filip Ze-leznik, vodja kolesarske sekcije v Društvu upokojencev Komenda. Z enotnimi rumenimi dresi so bili zelo opazni, podobne majice pa imajo tudi njihovi ba-linarji. "V sodelovanju s kolesarsko sekcijo iz Kamnika se pogosto vozimo v Preddvor, Kamnik, Domžale, Radomlje, Moravče, vsaka dva tedna imamo tak kolesarski podvig. Nas je 15, Kamničanov pa trikrat več. Vozimo počasi, naredimo od 20 do 30 kilometrov, enkrat letno pa vozimo tudi na tekmi na kronometer in tudi na tekmovanjih športnih društev smo zraven," je povedal sogovornik, ki poleg kolesarjenja tudi rad bali-na, pleše pri folklori in poje pri pevskem zboru. Danica Zavrl Žlebir Harmonika Angeli lepša življenje Leta 1929 rojeni Angeli Vidmar so rojenice v zibel položile izreden dar: njen posluh je tako izostren, da si glasbo zapomni, ko jo sliši. In prav glasba ji je med težko boleznijo pomagala preživeti. Trzic - Pred devetimi leti je bila zaradi težke živčne bolezni primorana zapustiti domače ognjišče in priti v dom starejših občanov Petra Uzaija v Tržiču. Tu pa se je tako dobro vživela, da se je pozdravila, harmonika in prijatelji pa so vzrok, da se veseli vsakega nove dne. Harmonika jo sprošča in pomirja, zato jo igra v svoji sobi za svoje veselje, še raje pa na dvorišču, kjer se okoli nje posede polno stanovalcev in tudi svojci radi prisedejo. Vesela pesem spravlja v dobro voljo še tako otožne in osamljene stanovalce, zato je vse poletje na dvorišču doma vedno veselo. Gospa Angela se tega dobro zaveda, zato vedno z veseljem ugodi nepokretnim stanovalcem in jim igra v dnevnih sobah. Najbolj veseli pa so je stanovalci varovanega oddelka, tu je gospa Angela najbolj dobrodošla oseba, pravi direkto- v rica doma Zvonka Hočevar Sa-jatoviČ, ki vsakega stanovalca sprejema kot enkratno osebnost. Ko Angela zaigra, vsi zapojejo, plešejo celo tisti, ki se sicer še z berglami težko gibljejo. In tudi na manjših praznovanjih doma gospa Angelo vedno zaigra, pa na praznovanju rojstnih dnevov in še kdaj. Z dobro volj o in smehom na obrazu vleče svojo "frajtonar'co". Veliko igra in ni Čudno, da je harmonika prej omagala kot njena lastnica. Gospa Angela si je harmoniko kupila s težko prigaranimi prihranki že davnega leta 1958, z njo je igrala na veselicah, pa prijateljem in vsem, ki so jo radi poslušali. Naučila se je je kot samouk. Njen oče je imel takšno harmoniko doma, in ko je odšel na delo, jo je Angelca kot dekletce naskrivaj vzela in nanjo-igrala po posluhu. Ko je že kar dobro znala, je vprašala ata, če ji pokaže base. Ko je oče videl, kakšen posluh ima njegova hči, ji je celo dovolil, da je včasih nanjo zaigrala. Posodil ji jo je, ko so prišli partizani inje nanjo igrala partizanske pesmi, ki jih je le slišala. Na note se ne spozna, pa nikoli ne "zafuša". Takoj sliši vsak napačen ton in hitro popravi. Zato ni čudno, da je tako žalostna, ker je njena frajtonar'ca" ne uboga več. Piska in ne zveni prav," pravi. Navadni smrtniki tega ne slišimo, a njenega izostrenega sluha Angela Vidmar kljub letom ni mogoče prelisičiti. Zato je žalostna, vsakič bolj, kajti popravila so draga, harmonika pa spet in spet "piska". "Morda pa je kje kdo, ki ima spravljeno "frajtonar'co" v dobri kondiciji, ki ne "piska in ne fuša", pa je ne potrebuje in bi jo bil pripravljen podariti naši gospe Angeli, da bi bil njen obraz spet tako vesel, ko bi potegnila meh in bi izvabila iz instrumenta prave, čiste zvoke," sprašuje mag. Zvonka Hočevar Sajato-vič, direktorica Doma Petra Uzarja Tržič. Če je, naj svojo pripravljenost sporoči v dom po telefonu 04/598-03-00. D. Z., foto: Gorazd Kavčič Zgodbe, kijih piše življenje Piše: Milenca Stare Moje prvo srečanje z očetom v. del Po prihodu k njemu domov v zgodnjih jutranjih urah sva obsedela za mizo in takrat mi je, seveda pod vplivom alkohola priznal, ' kako zelo se me je prestrašil. V strahu pred mojimi morebitnimi zahtevarni me niso sprejeli takoj, ampak so poklicali odvetnika « m me pustili čakati pred vrati ... Se pravi, vsi so bili doma, meni pa so se zlagali, da so se me znebili za nekaj ur, prav toliko, kot so potrebovali za razgovor z odvetnikom; zakaj sem prišla, ali imam pravico karkoli zahtevati od njega, kako se morajo ubraniti pred mano z vsemi mogočimi in nemogočimi zakoni in pravili, ki so v Avstriji nekoliko drugačni, kot smo Jih imeli takrat v Jugoslaviji. Ostala sem brez besed - samo gledala sem ga nemočno, utrujena od vsega doživetega in si želela stran; stran od te krute resničnosti, ki sem jo doživljala - brez olepševanja, brez topline ali celo razumevanja. Ker sem Ostala tiho in ga samo opazovala, je govo-nl naprej ... tokrat o moji zvezi z Marjanom: "Ali misliš resno z njim? VeŠ, ne smeš" verjeti vsem fantom. Moraš paziti, kakšnega dobiš?!" No, na to sem se spet predramila iz Osuplosti in mu dala vedeti, da je pač to nioja osebna stvar, in ga nikakor ne mislim spraševati za nasvet ali celo pomoč. To je pač zamudil, če je hotel s tem pokazati ^krb starševstva. Spet mi pravi: "Ja, če pa se boš poročila, mi pošlji vsaj sliko!" O tem se mi tisti trenutek ni zdelo vredno razmišljati, bomo videli; to bom razmišljala kasneje. Mogoče pa le. Nekaj druga se je dogajalo z mano. Stran sem si želela. Domov. Domov k prestrašeni mami, ki je jokala, ko sem odhajala, in vem zagotovo, da bo zajokala od veselja, ko se vrnem. Domov, kjer imam pravi dom, lep in prijeten, mamo, ki me ni zapustila, sestro, lep poklic, prijatelje, ljudi, ki so me poznali in me imeli radi prav tako kot sem, z očetom ali brez. Kot bi mi gorelo za petami. t*riganjala sem Marjana, ki me kar ni mogel razumeti -zakaj taka naglica. Na hitro sem se poslovila, zahvalila za "dano" gostoljubje, predvsem pa za sprejem, ki ga nisem pričakovala in tudi ne zaslužila - po mojem tako dolgem hrepenenju ... Ob odhodu mi je dal oČe petsto šilingov ... Po vsem, kär sem doživela, nisem pričakovala od njega ničesar. Ker z Marjanom še nisva bila poročena, nisem hotela biti odvisna od njega. Zato sem denar namenila njemu za vožnjo, bencin in spremstvo, ki mi je prišlo tako zelo prav na poti mojega iskanja in srečanja z očetom. Z mešanimi občutki in z olajšano dušo sem se vračala domov, ne glede na "čuden" sprejem, ki mi ga je oče, na mojo veliko žalost, celo sam razložil. v Se istega leta v septembru sva se z Marjanom poročila. Izbrala sem najlepšo sliko in jo skupaj s pismom poslala očetu, kot me je sam prosil ob srečanju. Pa nisem dobila odgovora. Do danes sem upala in čakala, da se morda le še kdaj srečava ali vidiva brez nepotrebnih sprejemov in strahu; da bi prišel do mene, da vidi in spozna svoje vnuke, na katere bi bil prav gotovo ponosen. Pa se mi želja ni uresničila v vseh sedemindvajsetih letih in se mi tudi nikoli ne bo. Kajti prav danes, ko končujem to zgodbo, so mi z Dolenjskega, kjer ima še nekaj sorodnikov, sporočili, da je umrl. Usoda, ki je ne znam razložiti. Ne prej ne potem, ampak med pisanjem moje zgodbe on umre. Videla sem ga prvič, zadnjič in nikoli več. Dolgo, zelo dolgo sem se pripravljala, da napišem to zgodbo in dam iz sebe vsa ta čustva jeze, zamere in nenehnega upanja in Čakanja. Vendar življenje gre naprej m mi z njim, v tem mojem primeru brez upanja in nenehnega čakanja na ponovno snidenje ... Rojstvo in smrt, vmes pa življenje, za katero se trudimo biti odgovorni, vendar nam okolje, čas in ljudje sami tega včasih preprosto ne dopuščajo. Kakorkoli že, želela sem videti in spoznati očeta. Ta želja se mi je uresničila, za naslednjo pa so bili vmes že okolje in ljudje, ki niso dopuščali izpolnitve. Konec V tokrati prilogi Gorenjski upokojenec končujemo podlistek avtorice Milence Stare Moje ^rvo srečanje z očetom in začenjamo novega z naslovom Stefini spomini na zgodnje otroštvo, iste avtorice. Piše: Milenca Stare v Stefini spomini na zgodnje otroštvo I. del Čeprav je imela v rojstnem listu zapisano Štefanija, sojo od vsega začetka klicali Stefi. Bila je razigrana, iskrena in vesela življenja. Življenje ji ni prizanašalo, prav veselje do njega pa ji je pomagalo premagovati težave. Že kot malo dekletce seje začela bati ljudi. In prav ta strah, strah pred njimi, je prišel v njeno podzavest, obdČal tam, ne da bi ona to hotela, in jo spremljal ves čas njenega otroštva, mladosti in Še naprej ... Zelo zgodaj je spoznala ljudi, ki jih ni in ni mogla razumeti. Večkrat je bila priča izbruhom njihove jeze, žalosti, zaničevanja, poniževanja ali celo zasmehovanja. In to boli. Prav tako je kmalu spoznala krivice, ki jih ljudje delajo hote ali nehote. Bila je nezakonska hči. Oče jo je zapustil takoj po rojstvu. Prepustil jo je materi, ki prav tako ni imela sredstev za preživljanje. Zato seje odpravila "s trebuhom za kruhom" v mesto, da si poišče delo. Stefi je pustila pri teti v majhni gorski vasici nad Stično. Tam se je počutila zelo lepo. Teta z možem jo je sprejela z vso toplino in skrbnostjo. V družbi bratrancev in sestrične je odraščala na kmetiji, vzljubila živali in uživala v lepotah narave. Ker je bila tam prav v času, koje začela hoditi in govoriti, je teto in strica kar sama preimenovala v "mamo" in "ata", kakor je slišala sestrično in bratrance. Svojo mamo je spoznavala, saj jo je nekajkrat mesečno obiskovala, vedno, kadar je utegnila. Nada^evaixje prihodi^jič i GORENJSKI GLAS • 10. STRAN GORENJSKI UPOKOJENEC / info@g-glas.st Torek, 3. avgusta 2004 starse Majda Mencinger, upokojena predšolska pedagoginja, v svojem 13 let dolgem upokojenskem obdobju tudi pisateljuje. Predlani je izšla njena knjižica Bosa, jeseni bo kot priloga reviji Borec izšla skupina črtic Cula. Krai\j - V obeh se Majda Mencinger vrača v preteklost z nekakšno dolžnostjo, da ohrani spomin na čas svojih staršev, na dvajseto stoletje, ki se bo sicer izgubil v naglici informacijske dobe. Ta sicer zasipa z informacijami, a hkrati naglo briše spomin na čas in odnose, ki smo jih živeli. V literarnem delu Bosa je geiju, kamor je bila Mencingerjeva družina izgnana med vojno. V črticah je življenje v taborišču na Bavarskem prikazano skozi otroške oČi, pripoveduje Majda in navrže en sam drobcen spomin iz tistega časa. Mama ji je za deseti rojstni dan v lagerju spekla jajce, kar govori o neverjetni tragiki in žrtvovanju. ■ ...-.'.v^-äiv.i A.i^SSiÜ^. Majda Mencinger Majda pisala o svojem med vojno umrlem očetu, ki je na Slovenskem Javomiku veljal za kulturnega animatorja in velikega rodoljuba. Objavlja materina pisma, ki jih ji je kot mladi učiteljici pisala v kraje, kjer je službovala. Danes skorajda ni več pisem med ljudmi, ki bi na svojstven način ohranjali duh časa. V črticah Cula pa bodo bralci lahko prebrali o doživetjih v la- Majda svoja literarna dela objavlja tudi v nekaterih revijah, povod za najino srečanje pa so zapisi, ki nastajajo ob odraščanju njene triletne vnukinje. Svoji deklici v njih ne postavlja osebnega spomenika, pač pa ob njenem odraščanju razmišlja o vzgoji predvsem s stališča strokovnjaka predšolske pedagogike in nekdaj profesorice na srednji vzgojiteljski šoli. Svoje znanje (zaveda se, da veliko tega žal tudi zastari) in praktične izkušnje z vnukinjo bi rada posredovala javnosti prek Gorenjskega glasa, ki je v svoji prilogi povabil k sodelovanju upokojence, ki so veŠči peresa. "Pri vzgoji otrok ni receptov, kakor so v kuhinji. Pri tem še najmanj grešimo, če znamo otroka opazovati in mu mirno in potrpežljivo zadovoljiti osnovne potrebe. Dati mu moramo čas, da se mimo razvija, in ga obvarovati pred truščem in naglico sodobnega časa, računalniki, televizijo, bučnimi javnimi prireditvami ... ter ga po rusojevsko vrniti nazaj k naravi," pravi Majda Mencinger, ki uživa v svoji novi vlogi "babica servisa". V pokoju je sicer 13 let, zadnja leta je delala kot pedagoška vodja v kranjskih vrtcih, njeno upokojensko obdobje pa so pred vnukinjo napolnjevali vrt, narava, gobaijenje, plavanje, branje, pisanje ... O slednjem še pravi: "Moti me, ker so vsi tako etablirani in ker ves čas poslušam, češ danes pa lahko že vsaka zdolgočasena učiteljica objavi knjigo. Toda čas beži, generacija dvajsetega stoletja se naglo poslavlja, ostajajo pa pisana sporočila kot spomin na čas, ki smo ga doživeli. Tako s pisanjem ohranjaš spomin na čas, ki y »» ga ni vec. Poleg črtic pod naslovom Cula bo letos objavila tudi ne- Reforma pokojninskega sistema v zadnjem času sredstva javnega obveščanja (Delo, RTV) znova objavljajo stališča in mnenja posameznih pristojnih in nepristojnih organov, predvsem iz ekonomskih krogov, o reformi pokojninsko invalidskega sistema. Posamezniki imajo navdih glede povišanja starosti in o razmišljanju nekaterih članic EU, da se starost kot pogoj za upokojitev poviša vsem na 65 let. Upokojenci Slovenije ne moremo vplivati na politiko držav EU in na reformo pokojninskih sistemov v teh državah. EU pa nima pristojnosti, da bi odrejala pokojnine državljanom v Sloveniji. O tem mora biti razprava v Državnem zboru Slovenije. Poslanci EU iz Slovenije morajo biti proti takim enotnim zahtevam, ker trenutno niso realne. Sprejeta reforma pokojninsko invalidskega sistema v Sloveniji decembra leta 1999 je postopno zaostrila pogoje upokojevanja pri starosti in delovni dobi - zavarovalni dobi. Naš sistem že 0 sedaj omogoča zaposlenim na osnovi lastne odločitve daljšo zaposlenost in se tudi pri odmeri pokojnine to dodatno stimulira (do 72 let starosti). Sedanji pogoji so glede na pogoje na delovnih mestih že dovolj zaostreni in se je povprečna starost upokojencev povečala od 1992 leta, ko je znašala za moške 56 let in dva meseca in za ženske 52 let in šest mesecev, na 59 let in 11 mesecev za moške in 55 let in osem mesecev za ženske v letu 2003. Tudi pokojninska doba se je v tem času podaljšala, saj je sedaj za moŠke 36 let in deset mesecev, za ženske 31 let in osem mesecev. Povprečno prejemajo pokojnino moški 15 let in sedem mesecev, ženske pa 18 let. Slovenija je leta 1992 porabila za pokojnine 11,41 odst. BDP, leta 2003 pa 11,24 odst. BDP, evropsko povprečje pa je 12,8 odst. BDP. Upokojenci ne vidimo nobenega upravičenega razloga za ponovno reformo pokojninsko invalidskega sistema. Uvedba sedanjega dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja tudi solidno poteka, saj je dodatno zavarovanih že pribl. 450 tisoč zavarovancev (zaposlenih). Iz navedenega izhaja, da bodo bodoči upokojenci imeli več virov pri izplačevanju pokojnine, kot smo jih imeli na razpolago sedanji upokojenci,. ki smo vezani samo na tako imenovani dokladni pokojninski sistem. Upokojenci smo prepričani, da bo v nekaj letih, glede na ekonomski razvoj družbe, možno uvesti obvezen naložbeni sistem. Naš pokojninsko-iavalidski-sistem je zelo dober, takšna je bila ocena pristojnih institucij v EU pred leti. Upokojenci smo lahko ponosni, ker smo s svojo aktivnostjo soprispevali, da imamo takšen pokojninsko-in-validski sistem. Pristojni organi, vlada in ministrstva, naj z aktivno ekonomsko politiko omogočajo povečanje BDP, ne pa da posamezniki nenehno razmišljajo o zmanjše-' vanju pravic državljanov in državljank na zdravstvenem in socialnem področju. Vlado RS podpiramo v njenih prizadevanjih in usmeritvah, da se poveča BDP in da bi čim prej (realno deset let) dosegli povprečni BDP EU. Ali bo reforma čez deset let potrebna ali ne, upokojenci težko odgovarjamo, ker je to odvisno od ekonomskega razvoja države in drugih elementov (nataliteta, zaposlenost itd.), na katere upokojenci nimamo vpliva. Po naši oceni ob normalnem delovanju družbe in normalnem delovanju EU reforma pokojninsko-invalidskega sistema pri nas ni in ne bo potrebna. Države EU smo v različnih položajih, zato ne pristajamo, da se bo kopirala potreba po reformah v Nemčiji, Avstriji in Franciji tudi pri nas. Slovenija je na tem področju precej storila. ZDUS na osnovi argumentov zagovarja stališče, da reforma pokojninsko-invalidskega sistema ni potrebna, ker daje sedanja pričakovane rezultate. Varčevanje z javnimi in zasebnimi sredstvi pa je osnova slehernega dobrega gospodarja. Upokojenci Slovenije tudi ne pristajamo na očitek, da smo najmlajši upokojenci v EU. Zaposleni - sedanji upokojenci smo imeli tudi različne delovne razmere in živeli v različnih družbeno-političnih sistemih. Naš sistem je bil z velikim poudarkom na socialni varnosti in solidarnosti, ker ni bila vredno- v ta le kapital. Želimo, da se to upošteva, ko se vrši primerjava med upokojenci v različnih državah. Tudi pokojnine v posameznih državah EU niso enake, kar je normalno, ker so odvisne od ekonomskega položaja posamezne države. Ce se bodo pogoji za upokojevanje v EU določili enotno, potem morajo biti enotne delovne razmere, enake povprečne plače in enake povprečne pokojnine za vse države članice EU, kar pa seveda po naših ocenah ni realno pričakovati v srednjeročnem časovnem obdobju. Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenye Vinko Gobec kaj zapisov v prestižni knjigi, ki jo vsako leto izda Anej Sam (lani je bila to Pikapolonica na prašni cesti, letos bodo kraji Slovenije z neturističnega vidika), kot avtorico pa jo je priporočila pesnica Neža Maurer. Z Nežo prijateljujeta od leta 1991, ko sta v Ljubljani obe sodelovali na mirovnem shodu, pesnica pa jo ves Čas spodbuja in ji vliva pisateljsko samozaupanje. Majda pravi, da ima tega premalo v sebi, prav tako tekmovalnosti, ki obvladuje tudi literarne kroge. Za omenjeno knjigo pa je prispevala zapisa o Javorniku in Sorškem polju, kjer je živela in ju tudi najbolje pozna. Danica Zavrl Žlebir, feto: Tina Doki Društvo senior j ev protestira Skupina upokojencev in starejših iz SDS, N.Si in nestrankarskih vrst, ki ne soglaša z ravnanjem Zveze društev upokojencev Slovenije in njenim sodelovanjem z vlado, je na začetku julija ustanovila Društvo seniorjev Slovenije. Prepričani so, daje upokojenska zveza izgubila zaupanje večine upokojencev, češ da je ravnanje vlade spravilo starejše v težak položaj. Zato bo Društvo seniorjev Slovenije delovalo tako, da se bo končala sedanja politika diskriminacije upokojencev in bo lahko vsak užival pokojnino in pravice iz zdravstvenega in socialnega zavarovanja v obsegu, ki si ga je zagotovil v času svojega zavarovanja. Najbolj so obsodili poskus nepravičnega povišanja premij dodatnega zdravstvenega zavarovanja samo starejšim od 60 let. Ta ukrep je popolno zanikanje načel socialnega zavarovanja na podlagi medgeneracijske pogodbe in upoštevanja pridobljenih pravic, zato ga upokojenci odločno odklanjajo in zahtevajo od vlade, da pripravi pravne podlage za tak sistem dodatnega zdravstvenega zavarovanja, kjer se bodo premije solidarno obračunavale glede na starost zavarovancev in se bodo višji izdatki za starejše zavarovance pokrivali na raČun nižjih izdatkov za mlajše. Take izravnalne sheme morajo veljati tudi med zavarovalnicami z različno starostno strukturo zavarovancev. Sicer % pa so v novoustanovljenem društvu prepričani, da se pod sedanjo vlado slovenskim upokojencem dogajajo večje krivice kot v preteklosti, ker ima vladna koalicija LDS, ZLSD in DeSUS popolno prevlado v državnem zboru, njihovo politiko pa podpira tudi Zveza društev upokojencev Slovenije, ki bi morala kot stanovska organizacija varovati interese starejših. D. Z. Na pohode, izlete - in še kam Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje - organizira v sredo, 11. avgusta, POHOD NA FUŽINSKE PLANINE. Odhod bo ob 6. uri oÖ Sv. Duha s postanki na vseh avto- m busnih postajališčih do Globusa v Kranju. Pot nas bo vodila do planine Blato (1147 m) nad Staro Fužino, od tu bo dokaj strma pot do planine Krštenica (1655 m), po krajšem počitku pa bomo pot nadaljevali čez Planino v Lazu (1560 m, počitek) in naprej do Koče na Planini pri jezeru, kjer bo možno dobiti toplo malico. Po daljšem počitku bomo sestopili nazaj na planino Blato, kjer nas bo čakal avtobus. Predviden čas hoje je okrog 5 ur. Priporočljiva je planinska oprema za visokogorje, dobra obutev, pohodne palice ter pijača in nekaj hrane. Vodili nas bodo planinski vodniki. Prijavite se lahko na tel. št. 23 12 288, do petka, 6. avgusta 2004. Cena je 3.000 tolarjev. Tisti, ki celotne poti ne bi zmogli, bodo s planine Blato šli do Planine pri jezeru, do koder je dobro uro hoje; - vas vabi na POTEPANJE PO AVSTRIJI v sredo, 4. avgusta, z odhodom ob 6. uri izpred vseh avtobusnih postaj od Kranja do Sv. Duha. Zapeljali se bomo pod Karavankami v Šmohor, kjer bo postanek za kavo in ogled cerkve. Od tu se bomo peljali proti Belemu jezeru, kjer bo sledila vožnja z ladjo po jezeru. Na poti proti Beljaku bo sledila malica. Zapeljali se bomo na Dobrač, nato pa proti Beljaku. Sledi povratek skozi predor Karavanke in približno ob 21. uri bomo doma. Cena izleta je 7.500 tolarjev. Prijave sprejema Anka Hafner iz Šutne, tel.: 2312-057, gsm: 031/375 244; - vas vabi na KOPALNI IZLET V DELFIN IZOLA, v petek, 13. avgusta ob 6.30 izpred vseh avtobusnih postaj kot običajno. Cena izleta je 3.200 tolarjev in vključuje avtobusni prevoz, kosilo in organizacijske stroške. Če se hočete kopati v bazenih, je doplačilo 800 tolarjev, ki ga plačate pri svojih poverjenikih do 10. avgusta. Prijavite se na tel.: 2312-057, gsm: 031/375244. DU Dovje-Mojstrana - Komisija za šport organizira v petek, 6. avgusta, z začetkom ob 9. uri TRADICIONALNO TEKMOVANJE članov in članic v KEGLJANJU z nihajno kroglo v počastitev praznika občine Kranjska Gora; - komisija za pohodništvo organizira dva pohoda: prvega v soboto, 7. avgusta, k spomeniku pa- dlih kurirjev NOB nad SEDUČ-NIKOIVI, na spominsko slovesnost in tovariško srečanje; drugega v četrtek, 12. avgusta, na SORIŠKO PLANINO. Zbor obeh pohodov bo pred trgovino Mercator v Mojstrani ob 8. uri. DU Kranj - sreda, 4. avgusta, STRUN-JAN-SALINERA, kopalni izlet, odhod avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina; - četrtek. 5. avgusta, VELIKI DRAŠKI VRH, planinska sekcija, odhod avtobusa ob 6. uri izpred hotela Creina; -torek, 10. avgusta, BOLNIŠNICA FRANJA, MOST NA SOČI - turistični izlet; - četrtek, 12. avgusta, KO-STELSKO TRŠKA POT OB KOLPI - pohodniška sekcija; -torek, 17. avgusta, KR-BESNI-CA-NJiViCE-PODNART-KR -kolesarska sekcija - četrtek, 19. avgusta, BLE-GOŠ - skupni izlet planincev in pohodnikov, odhod avtobusa ob 7.-uri izpred hotela Creina; - sreda, 25. avgusta, HOTELI BERNARDIN - kopalni izlet, odhod avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina; -četrtek, 26. avgusta, BISTRIŠKA PLANINA POD DOBRČO - pohodniška sekcija, odhod avtobusa ob 8. uri izpred hotela Creina; - torek, 31. avgusta, KRANJ-BELA-PREDDVOR-KANONIR-PLANŠARSKO J.-KRANJ - kolesarska sekcija, odhod ob 8. uri izpred društva. DU Šenčur - v četrtek, 5. avgusta, vabi na KOPANJE V IZOLO. Odhod avtobusa ob 8. uri; - v soboto, 21. avgusta, organizira srečanje članov, rojenih pred letom 1928. Ob 8. uri bo odhod z avtobusom v TUNJI-CE. Prijave zbirajo do 11. avgusta v prostorih društva vsako sredo med 17. in 18. uro; - v četrtek, 2. septembra, srečanje upokojencev Gorenjske, Koroške in Furlanije Julijske krajine v Kranjski Gori. Odhod z avtobusom ob 7. uri po" vaseh. Prijave z vplačili sprejemajo poverjeniki in v prostorih društva vsako sredo do 26. avgusta. - v sredo, 4. avgusta, planinski pohod v Bohinju od Ski hotela čez Spodnje Bohinjske gore do koče na planini Razor. Odhod s kombijem ali osebnimi avtomobili ob 5.30 s parkirišča za Gasilskim domom v Šenčurju; -vsredo, 25. avgusta, planinski pohod iz Rateč na Peč in Tro-mejo. Odhod ob 6.30 z avtobu- som izpred Pošte v Šenčurju. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društvenih prostorih pa ob sredah med 17. in 18. uro in na tel. 25 31 591 v večernih urah do 21. ure do sobote, 21. avgusta. Balinanje vsak torek od 8. do 10. ure na balinišču Športnega parka v Šenčurju. Kolesarjenje vsak petek, zbor ob 15. uri pri Gasilskem domu v Šenčurju. OBVESTILO Društvo upokojencev se je 2. avgusta za nedoločen čas preselilo iz Doma krajanov, Kranjska cesta 2, Šenčur, v pritličje Gasilskega doma PGD Šenčur, Gasilska 4, Šenčur, kjer ima svoj sedež. Uradne ure bodo kot doslej vsako sredo od 17. do 18. ure. DU Radovljica - torek, 17. avgusta: POHOD RATITOVEC, odhod avtobusa iz Radovljice ob 6. uri zjutraj; - torek, 31. avgusta: POHOD NA POTOČKO ZIJALKO IN GROHOT, odhod avtobusa iz Radovljice ob 6. uri zjutraj; Za oba pohoda se lahko prijavite pri Ireni Zaje - Butorac, gsm: 040/292 169 ali tel.: 04/531 00 20; - sobota, 4. septembra: IZLET PO KOROŠKI IN OBISK SEJMA "JORK MESSE", odhod avtobusa iz Radovljice ob 7. uri; - četrtek, 2. septembra, IZLET V KRANJSKO GORO - Srečanje Gorenjskih upokojencev in Srečanje upokojencev Gorenjske, Koroške, Furlanije Julijske krajine in Slovenije, odhod avtobusa iz Radovljice ob 8. uri; - petek, 13. avgust, ob 13. uri srečanje v Zgornji Upnici. Prijavite zbirajo v pisarni DU Radovljica vsako sredo od 9. do 13. ure. DU Preddvor - organizira pohod na PRIS-TOVSKI STORŽIČ v soboto. 7. avgusta, ob 7. uri izpred društvene pisarne (lasten prevoz). S seboj vzemite osebno izkaznico; - PIKNIK v soboto, 14. avgusta v Bašlju (Rakovec). V primeru slabega vremena bo piknik v soboto, 21. avgusta; - avtobusni izlet v AVSTRIJO -Nockalm v sredo, 18. avgusta, odhod avtobusa ob 5.50 iz Ho-temaž, ob 6. uri iz Preddvora. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa 9. avgusta ob 9.30. - SREČANJE UPOKOJENCEV GORENJSKE v Kranjski Gori bo v četrtek, 2. septembra. Prijave sprejemajo poverjeniki. Torek, 3. avgusta 2004 ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS »11. STRAN Naš PADALSTVO Uvodna tekma poletne velike nagrade v smučarskih skokih zanesljivo v roke Poljaka Adama Matysza. Slovenci so se ekipno dobro izkazali. Krai\j - Poljak je s skupno 1,5 točke premagal Avstrijca Tho-masa Morgensterna, tretje mesto pa je osvojil Noriaki Kasai iz Japonske. Malyszu sta uspela skoka 110,5 in 105 metrov. Mor-gensternu pa 110 in 101 meter. Nastopili so tudi štirje slovenski skakalci, prav vsem pa je uspel preboj v finale. Z dvema enakovrednima skokoma (101,5 in 102 mötra) je nastop še najbolj uspel Kamničanu Roku Benkoviču, ki se je tako lahko veselil uvrstitve v deseterico najboljših. Rok Benkovič Robert Kranjec # Peter Žonta je z dolžinsko podobnima skokoma (101 in 102,5 m) zasedel mesto za Benkovi-čem, Robert Kranjec je osvojil 22. mesto (99,5 in 97,5), Primož Peterka pa 29. mesto (98 in 96 metrov). Izkupiček slovenskih skakalcev je podoben lanskemu. Lani sta bila med deseterico dva slovenska orla. Peterka in Damjan Fras, Benkovič je bil tik za njo na 11. mestu. Benkovič sije tokrat uvrstitev na rob deseterice priskakal v finalu, podobno je uvrstitev izboljšal tudi Žonta. Uvrstitev iz prve serije je nekoliko pokvaril le Robert Kranjec. Glavni trener slovenske reprezentance Matjaž Zupan je bil z ekipnim dosežkom svojih varovancev v soboto zadovoljen. "Prijetno je presenetil Peter Žonta, Benkovič je potrdil svojo dobro formo. Žal Kranjcu drugi poskus ni dobro uspel. Peterka pa zaenkrat še ni v formi," je po tekmi povedal Zupan in dodal, da so trenutno med slabše pripravljenimi tudi Finci in Norvežani. Poudaril je, da veliko reprezentancam povzroča težave novo pravilo glede teže tekmovalcev. Za nedeljo je nato napovedal peto mesto v ekipni tekmi. To se ni uresničilo, saj je ista četverica osvojila 6. mesto in tako morala priznati premoč zmagovalcem Avstrijcem, drugi Primož Peterka so bili Japonci in tretji Poljaki. Pred slovenskimi orli so bili še Norvežani in Finci - tisti torej, ki naj ne bi bili v formi. Prihodnji konec tedna čaka skakalce nova preizkušnja v francoskem Courchevelu. Boštjan Bogataj, feto: Gorazd Kavčič KOLESARSTVO GORSKO KOLESARSTVO Kerkez, Bole in Švab na EP Kranj - "Na žalost gremo letos na evropsko prvenstvo v estonsko Otepaao vsi "razhajkani"," je pred Qvropskim prvenstvom cestnih kolesarjev v petek (kronometer) in nedeljo (cestna dirka) v Estoniji izgubil večino optimizma selektor Gorazd Penko. Brez Jureta Zrimška, Tomaža Noseta, Andreja Omuleca je v ekipi za kronometer Miha Švab. Poleg njega pa bosta na cestni dirki nastopila Še Grega Bole in Vlado Kerkez (Sava). M.M. < Hauptman deveti v svetovnem poicaiu Kranj - Andrej Hauptman je z devetim mestom na dirki svetovnega pokala cestnih kolesarjev v Hamburgu pokazal, kako dobro je pripravljen pred odhodom v Atene. Kljub temu daje po kolesarski hierarhiji moral v zaključku pomagati svojemu kapetanu, svetovnemu prvaku Špancu Igorju Astraloi (tretje mesto) je v ciljem sprintu 32 najboljših kolesarjev na svetu zmogel do devetega mesta. "Počutil sem se zelo dobro. Forma je solidna, lahko bi bil rezultat še boljši, vendar sem moral pomagati Astarloi," je skromno po lepem uspehu komentiral "Hempi". Drugi gorenjski kolesarski olimpi-jec Tadej Valjavec se ta teden na Atene pripravlja na španski dirki Vuelta Burgos, prava generalka pa bo sobotna sedma dirka svetovnega pokala San Sebastian v španski Baskiji. M.M. IMešana štafeta šesta na EP Kranj - Nesojeni oUmpijec Miha Šolarje z 11. mestom na evropskem prvenstvu gorskih kolesarjev v krosu dokazal, da so ga "športni politiki" zaradi nepoznavanja športa po krivici vrgli iz olimpijske ekipe za Atene. 22-letni Radovljičan je v poljskem Walbrzychu za Nemcem Manuelom Fumičem zaostal 6:45 minute. Drugi gorenjski reprezentant v tej kategoriji mlajših članov Anže Bizjak je bil v prvem delu zelo hiter, a ga je ustavila počena zračnica. S samolepilno polnjeno bombico pa zračnice ni mogel napolniti. Med člani elite je državni prvak Robert Vrečer (Energija Domžale) osvojil 37. mesto. Slab danje imela tudi evropska prvakinja v "podaljšanem" krosu, maratonu Blaža Klemenčič. Krog pred ciljem je že vozila na 13. mestu, a ji je zaradi težav z želodcem v zadnjem krogu povsem zmanjkalo energije in je tako zdrsnila na 27. mesto. Klemenčičeva je bila na evropskem prvenstvu 2001 že 20. "Po nizu dirk sem že pošteno utrujena. Posebej si želim pripraviti še za svetovno prvenstvo," pravi Klemenčičeva. Med mladinci v krosu je Kamničan Luka Kodra osvojil 21. mestu, Žiga Trampuž je bil 45. Kamničan Rok Podbevšek je v spustu zasedel 62. mesto, Zalčan Luka Novak je bil 39. Vrhunski dosežek je uspel mešani ekipi. V tekmi mešanih štafet so Miha Šolar, Robert Vrečer, Nina Homovec in Luka Kodra osvojili šesto mesto med 15 reprezentancami. Zaostali so le za velesilami Švico, Nemčijo, Španijo, Francijo in Švedsko. M.M. Štirje Slovenci na vrhu Na osemtisočak Gasherbrum II sta se vzpela tudi člana druge himalajske odprave Univerze v Ljubljani iz Tržiča Kranj - Gasherbrum II (8035 m) je osvojen, so sporočili na spletni strani 2. alpinistično-smučarske odprave Univerze v Ljubyani. Od sedmih članov jih je šest - med lyimi dva Nemca - stopilo na vrh. Za slovenski uspeh sta zaslužna tudi Iztok To-mazin iz Križev in Irena Mrak iz Tržiča. Na majhnem območju na severovzhodu Pakistana, blizu Kaš-mirja in meje z Indijo, se dviga največ visokih vrhov na svetu. Med njimi sta tudi Gasherbrum I in II. Člani 2. alpinistično-smučarske himalajske odprave Univerze v Ljubljani so si zadali v skupini z dvema vrhovoma nad 8000 metrov več zahtevnih ciljev. Eden od njih je dosežen, saj so zadnji teden julija stopili na 8035 m visoki vrh Gasher-bruma II. Odpravo, ki je odšla na pot konec junija, vodi Stojan Burnik s Fakultete za šport. Slovenski člani so direktor Zdravstvenega doma Tržič Iz-*ok Tomazin, geograf Irena Mrak s Filozofske fakultete, Andrej Terče^ iz Iskra Trans-fnission in Primož Kunaver iz iteo svetovanje, na odpravi pa sodelujeta tudi Franz Seiler in Joseph (Sepp) Stiller z Bavar- ^l^ega. Ob alpinističnih dosež-l^ih imajo v načrtu znanstveno raziskovalno delo na veČ podro- v • • 1 cjih. Veliko energije so vložili v vzpone na goro, med katerimi so jih dalj časa odvračale od vrha neugodne vremenske razmere. Ob nameri za vzpon na vrh so Iztok, Irena, Primož in Andrej 22. julija spet odšli proti taboru 1. Ves danje snežilo, nič bolje pa ni bilo naslednji dan med vzponom na tabor 2. Ker so grozili plazovi in seraki, sta se Iztok in Andrej že na vzponu odpovedala načrtu za smučanje z vrha. Isti dan so v tabor 1 prišli tudi Stojan, Franz in Sepp. Po več kot tednu dni seje 24. julija zjasnilo. Prva skupina se je vzpela na 7000 metrov in postavila tabor 3, druga trojica pa je dosegla T2. Okrog polnoči so Gasherbrum II (8035 m) je osvojen prvi v družbi 5 članov drugih odprav krenili proti vrhu. Gaženje v globokem snegu je bilo prenaporno, zato so se vrnili v T3. Tja je prišla naslednje jutro tudi trojica iz T2. Iztok in Andrej sta se odločila, da naslednjo noč začneta vzpon proti vrhu, drugi pa so se vzpeli do 74(X) m in postavili T4. Primož se je zaradi znakov višinske bolezni vrnil v bazo. Iztok in Andrej sta 26. 7. 2004 po polnoči krenila proti vrhu iz T3; drugi so začeli vzpon iz T4. Franz, Andrej in Stojan so v močnem vetru srečno dosegli vrh dopoldan. Iztok je kljub vnetju ledvic in težavami s pljuči vztrajal in vrh dosegel popoldan. Irena in Sepp, ki sta se zaradi nevarnosti ozeblin vrnila v T4, sta vrh dosegla 27. julija popoldan. Primož in Andrej se že vračata v dolino, ostali pa še vztrajajo v bazi. če jim bo služilo vreme in zdravje, bodo skušali izpolniti še kakšen cilj. Tudi če to ne bo možno, so bili uspešni. Irena Mrak je dosegla tudi osebni višinski rekord. Stojan Saje Nov uspeh ALC Lesce Lesce - Tekmovalci in tekmovalke Alpskega letalskega centra Lesce so se s 4. evropskega pokala v skokih na cilj v italijanskem Bel-lunu vrnili domov s petimi osvojenimi odličji. Med 36 ekipami iz 14 držav je ekipa Flycom ALC v postavi Roman Karun, Matjaž Pri-stavec, Uroš Ban, Senad Salkič in Borut Erjavec zmagala, druga leŠka ekipa Elan v postavi Simon Dular, Domen Vodišek, Irena Avbey, Jury Kozjek in Maja Sajovic je osvojila šesto mesto. Pri moških posamezno je Borut Erjavec osvojil srebrno odličje, Roman Karun je bil 5, Domen Vodušek in Uroš Ban sta zasedla 9. mesto. Pri ženskah posamezno sta na najvišji stopnički stali tekmovalki leškega kluba. Maja Sajovic z zlato in Irena Avbe^ s srebrno kolajno okoli vratu. Peto odličje je na tekmovanju prispeval v mladinski konkurenci Matej BeČan. Po besedah trenerja Draga Bunčiča je ta uspeh dober obet pred finalom letošnjega evropskega pokala, ki bo oktobra v Švici. J. R. HITROSTNO ROLANJE Koprivcu tretje mesto Kranj - Maloštevilna ekipa (s tremi Gorenjci) v hitrostnem rola-nju tudi na letošnjem mladinskem evropskem prvenstvu ni razočarala. Gašper Koprive iz Kranja je v šprintu na 500 metrov v finalu zasedel 6. mesto. To je bilo tudi največje presenečenje prvenstva na cestnem poligonu Antonuito v španski Pamploni. Koprivec je na 500-metrski razdalji tudi izboljšal mladinski državni rekord na cesti, ki sedaj znaša 42,66 sekunde (42 km/h). Zelo uspešen je bil tudi v drugih disciplinah in dosegel 9. mesto na 10.000 metrov na toČke, 11. na 200 metrov in 16. mesto na 2.000 metrov na izločanje. Vsi ti rezultati so zadostovali za skupno 3. mesto, kar je najboljša uvrstitev slovenskih tekmovalcev na prvenstvih na cesti. Boljši rezultat je dosegel le Jernej Letica pred dvema letoma, koje osvojil 2. mesto na maratonu. Na minulem EP sta uspešno nastopila tudi Nast-ja Gradišar in Matevž Remic iz Naklega. Nastja je med kadetinjami osvojila 18. mesto na 1.000 metrov, Matevž pa med kadeti 26. mesto na 200 metrov in 10.000 metrov izločanje. Boštjan Bogataj Na. podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97) ter 38. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 97/95 in 47/98) objavljamo POGOJE za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest na območju Občine Škofja Loka v času volilne kampanje za volitve poslancev v Državni zbor v letu 2004 1. Občina Škofja Loka ponuja organizatorjem volilne kampanje za volitve poslancev v Državni zbor brezplačna in dodatna plakatna mesta za nameščanje in lepljenje plakatov z volilno propagandnimi sporočili ter določa način in pogoje za uporabo oglasnih površin v občini Škofja Loka. 2'. Občina Škofja Loka zagotavlja vsem organizatorjem volilne kampanje, ki želijo nameščati plakate z volilno propagandnimi sporočili na območju Občine Škofja Loka, enakopraven položaj s tem, da vsakemu zagotavlja dvanajst brezplačnih plakatnih mest. in sicer po dve plakatni mesti na vsaki od naslednjih lokacij: - v Frankovem naselju (pred pošto), - na križišču pri Starem Dvoru, - na Kapucinskem trgu nasproti glavne avtobusne postaje, - v Podlubniku (pred trgovskim centrom), ter po eno plakatno mesto na naslednjih lokacijah; - ob regionalni cesti Škofja Loka-Kranj med naseljema Sv. Duh in Dor-farje, - ob regionalni cesti Škofja Loka-Ljubljana med naseljema Godešič in Reteče, - ob regionalni cesti Škofja Loka-Železniki med naseljema Praprotno in Bukovica, - ob regionalni cesti Škofja Loka-Žiri med naseljema Zminec in Log. Grafični prikaz navedenih plakatnih mest je sestavni del teh pogojev in je na vpogled na oglasni deski v prostorih občinske uprave Občine Škofja Loka, Mestni trg 15. Za eno plakatno mesto se šteje površina v velikosti 0,8 x 1,0 m. 3. Poleg mest, navedenih v prejšnji točki, so možna tudi dodatna plakatna mesta na okroglih oglaševalnih stebrih, drogovih javne razsvetljave, na prosto stoječih panojih "A" in na oglaševalskih panojih. Plakatiranje na dodatnih plakatnih mestih je možno proti plačilu. Višina plačila je določena s sklepom, ki je priloga tem pogojem in je javno objavljen na oglasni deski Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, ter zajema stroške lepljenja in odstranjevanja plakatov ter odškodnino za uporabo plakatnega mesta. 4. Organizatorji volilne kampanje, ki želijo pridobiti pravico do uporabe brezplačnih in dodatnih plakatnih mest, navedenih v 2. in 3. točki, vložijo svoje vloge na naslov: Občina Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka. s pripisom "VOULNA KAMPANJA". 5. Brezplačna plakatna mesta se dodelijo organizatorjem volilne kampanje, katerih vloge bodo prispele na gornji naslov do 1. septembra 2004 do 17. ure. Brezplačno plakatno mesto se dodeli tudi tistim organizatoriem predvolilne kampanje, katerih vloge ne bodo prispele do roka, vendar le do zapolnitve teh plakatnih mest in prednostno, glede na čas oddaje vloge. 6. V vlogi za dodatna plakatna mesta naj organizatoni volilne kampa-^ nje navedejo želeno število teh plakatnih mest, lokacijo ter opis z di-^ menzijami ali skico načina plakatiranja. Dodatna plakatna mesta se| dodelijo po vrstnem redu prispele vloge v okviru razpoložljivega pros-cNi tora. s 7. Občinska uprava bo organizatoriem volilne kampanje izdala dovoljenje za plakatiranje. Na podlagi pridobljenega dovoljenja plakatiranje opravi pooblaščeni upravljavec plakatnih mest, razen če za posa-g mezna plakatna mesta v dovoljenju ni določeno drugače. ^ Številka: 008-1/2004 Škofja Loka, 20. julija 2004 IgorDRAKSLER, l.r. ŽUPAN i < Z CD O GORENJSKI GLAS • 12. STRAN SPORT / vilma.stanovnik(§»g-glas.si Torek, 3. avgusta 2004 HOKEJ Jasmin Čuturič in Samo Miklavc zopet dokazala, da sta nepremagljiva - V velikem finalu sta pred prepolnimi tribunami premagala Jerneja Potočnika in Andreja Flajsa ter tako osvojila že tretji turnir za državno prvenstvo Čuturič in Miklavc sta tokratna zmagovalca kranjskega turnirja za državno prvenstvo v odbojki na mivki Kranj - Predzadnji turnir za državno prvenstvo v odbojki na mivki Siemens Mobile Masters 2004, kije potekal minuli konec tedna v okviru Kranfesta, je ob lepem vremenu privabil Številne gledalce. V obeh sobotnih finalih so gledalci na polnih tribunah vneto spodbujali svoje favorite. Že v petek je bilo jasno, da bo to eden izmed letošnjih redkih turnirjev, kjer vzdušja ne bo pokvarilo slabo vreme. Pripekajoče sonce je privabilo Številno publiko, ki je lahko uživala ob prikazanih igrah ter pogledih na požrtvovalne tekmovalce in tekmovalke. Poleg najboljših slovenskih odbojkarjev je organizator povabil še najboljšo žensko in moško dvojico iz sosednje Hrvaške ter tekmovalki iz Latvije. Prav ti dve sta bili najhujša konkurenca za naši najboljši, ekipo Metropola v postavi Nataša Cingerle in Barbara Kristan. Ekipi sta se srečali že v petek v drugem krogu, kjer sta Slovenki morali priznati premoč nasprotnic. Potem ko sta v polfinalu naši najboljši premagali Hrvatici (Jurčič, De- lič), Latvijki (Minusa, Pulina) pa ekipo Mercatorja (Oblak, Sirk), se je pokazala možnost, da Kristanova in Cingerletova pokažeta, kaj znata. Čeprav sta nasprotnici osvojili prvi set, se naši dve nista predali ter s trdim bojem osvojili drugega. Vendar pa jima je v tretjem setu zmanjkalo moči in Latvijki sta osvojili kranjski turnir. "Finale je bil izredno simpatičen, bilo je veliko gledalcev in prikazale smo dobro igro," je nastop v finalu komentirala Nataša Cingerle. Pri moških sta že od vsega za- četka veljala za favorita Čuturič in Miklavc v ekipi NES, ki sta pred Kranjem že osvojila turnirja v Ljubljani in na Bledu. S svojima nasprotnikoma v finalu, ekipo Merkur v postavi Potočnik in Flajs, sta se srečala že v petek inju tudi premagala. Vendar pa sta velenjska zmagovalca, Potočnik in Flajs, v nadaljevanju prikazala zelo dobro igro. V polfinalu sta premagala ekipo Reebok Team (Smuc, Staler) in si zagotovila nastop v večernem finalu. Ekipa NES je v polfinalu premagala Hrvata (Trimčev-ski, PeriČ), ki sta že stara znanca iz prejšnjih turnirjev in se tako uvrstila v finale. Na najtežje pričakovani tekmi sta obe ekipi prikazali dobro igro, vendar je bilo opaziti večjo uigranost Čuturica in Miklavca, ki sta z rezultatom 2:0 osvojila Še tretji turnir. Kljub temu sta se Potočnik in Flajs, ki skupaj igrata šele na drugem turniiju, dobro borila in nista veliko zaostajala za nasprotnikoma. "Prikazali smo dobro igro, midva sva dala vse od sebe in nisva pustila nobenega presenečenja, saj bi to lahko zelo hitro spremenilo celoten rezultat. Publika je bila odlična," je po končanem turnirju povedal Jasniin Čuturič. Odbojkarje čaka še finalno dejanje ta vikend v Izoli. Tina Tošič, feto: Gorazd Kavčič Atleti bodo dali vse od sebe Gorenjski atleti, ki bodo nastopili na olimpijskih igrah, so dobro pripravljeni, a ne želijo napovedovati rezultatov. Vse bomo dali od sebe, pravijo. Kranj - 17-Člansko slovensko atletsko olimpijsko ekipo bo sestavljala tudi četverica gorenjskih atletov. V zadnjem času med njimi najbolj z odličnimi rezultati izstopa SkofjeloČan Matic Osovnikar, odlične rezultate pa bodo v Atenah lovili še Roman Kejžar (maraton), Rožle v Prezelj (višina) in Tina Carman (skok v daljino). Tina Čarman se je na avgustovske tekme, seveda tudi na bolj SI rezultat. "V kvalifikacijah računam na pomoč sreče. V skoku v daljino je pač tako, da v treh skokih potrebujemo veliko sreče. Lahko si v najboljši formi, pa narediš dva prestopa in 4 en odriv pred desko ... in gre uvrstitev po zlu. Veliko bo odvisno tudi od dnevne forme," je opisala svoj nastop Čarmanova, ki je sicer navajena na vročino. Rezultata ne želi napovedati, želi pa si skokov kot v lanski sezoni. Njen osebni rekörd znaŠa 6,56, kar bi jo lahko poneslo v finale. "Največ dela imam z zadnjimi tremi koraki, tako pa dosegam iz tekme v tekmo boljše rezultate. Na tekmi bi mi lahko zelo veliko pomagal tudi trener Dobrivoje Vučkovič, a ga zaenkrat v ekipi ni," je še povedala uspešna atletinja iz Zgornje Besnice. Matic Osovnikar bo nastopil v dveh sprinterskih disciplinah. v teku na 100 in 200 metrov. Pred dnevi nam je povedal: "Mislim, da sem približno enako dober v obeh disciplinah, tako na 100 kot na 200 metrov. Potrudil se bom po svojih močeh in se boril. Velik uspeh bo že nastop v polfinalu, s tem bom zadovoljen. K sreči se za velike tekme znam dobro pripraviti tudi psihično in treme ne bo prav veliko." Maratonec Ro-man Kejžar iz Železnikov pa najpomembnejšo na olimpijskih igrah, pripravljala s trenerjem Dobrivojem Vučkovičem v Kopru. "Do iger v Atenah bom nastopila na še nekaj tekmah. Upam, da se bo forma do takrat še stopnjevala, saj v prvi polovici sezone ni bila najboljša," nam je povedala atletinja, ki sojo letos pestile poškodbe (koleno) in težave z zdravjem (kri). Na nastopu v Atenah upa na svoj naj- pravi: "Na tekmi pričakujem nekaj več kot sto nastopajočih, najbolj pa se bojim vročine, ki utegne biti res huda. Zato na zadnje treninge odhajam na morje. Vendar pa sem si za cilj zastavil, da se uvrstim med prvo polovico nastopajočih, kar bo lep rezultat." Rožle PrezeU, naš najboljši skakalec v višino (2,31), rezultate ne želi napovedovati: "Veliko bo odvisno od dnevne pripravljenosti in razpoloženja. Vem, da bom dal vse od sebe, koliko bo zadoščalo za dober rezultat, pa bomo videli v Atenah. Do takrat me čaka še nekaj nastopov in takrat boste lahko mojo formo tudi ocenili." Matic Osovnikar je prejšnji teden na 15. mednarodnem atletskem mitingu Krka 2004 v Novem mestu zmagal v obeh disciplinah. Na 100 metrov je z 10,24 le za tri stotinke zaostal za slovenskim rekordom, na 200 m pa je dosegel rezultat 20,80. Rožle Prezelj je na istem mitingu zmagal s skokom 2,18 m, Tina Čarman je v daljino skočila 6,06 m in osvojila tretje mesto. Prezelj je na zadnjem letošnjem mitingu za Veliko nagrado 2. kategorije v avstrijskem mestu Zolder zmagal s skokom 2,20 m. Boštjan Bogataj, Vilma Stanovnik, feto: Tina Dok! in Gorazd Kavčič Roman Prislov ost^a Jesenice - Vodstvo Hokejskega kluba Acroni Jesenice ob skromnih finančnih obetih še naprej išče najbolj optimalne rešitve, kako začeti novo sezono. Po seji upravnega odbora je dokončno potrjeno, da trener ostaja Roman Pristov, pomagal pa mu bo Matjaž Kopitar. Po odhodu direktorja Draga Mlinarca novega iščejo z javnim razpisom, mesto pa naj bi zasedel do septembra. V ponedeljek, 2. avgusta, je bil zbor igralcev, na katerem so se dogovorili o poteku treningov, najprej kondicijskih, po 15. avgustu pa bodo nadaljevali že z uigravanjem na ledu. Po pogovorih z igralci v novi sezoni moštvo Acronija ne bo doživelo bistvenih sprememb, kmalu bodo sledili podpisi pogodb. Prvi preizkus moči novega moštva bo od 20. do 22. avgusta na blejskem turnirju. V klubu si prizadevajo, da bi konec meseca vendarle organizirali tudi turnir na jeseniškem ledu. Tuja moštva sicer nimajo v tem Času interesa za prijateljske tekme, zato v goste vabijo ljubljansko Olimpijo in zagrebški MedveŠčak. Janko Rabič HOKEJ NA ROLERJIH V spomin na Žigo Jesenice - V hokejski dvorani so v soboto, 31. julija, organizirali 3. turnir v hokeju na rolerjih v spomin na nekdanjega mladega igralca Žige Jana. Zmagala je ekipa SD Kranjska Goram, v letošnji sezoni ena najbolj uspešnih slovenskih ekip v hokeju na roleijih. Drugo in tretje mesto sta zasedli jeseniški ekipi 3 BM in Loko Pub. Najboljši strelec je bil s 27 zadetki član ekipe SD Kranjska Gora Rok Bavdaž. J. R. BALINANJE Ljubljančani pred Leščani v Jesenice - Člani Balinarskega kluba Jesenice so 1. avgusta organizirali svoj tradicionalni poletni turnir z udeležbo 16 odličnih slovenskih ekip, ki nastopajo v super ligi in drugih državnih ligah. Zmagala je ekipa Sloge iz Ljubljane v postavi: Kebrl, Mejač in Gorenc Od Gorenjcev se je najbolj izkazala ekipa Lesc, ki je nastopila v postavi Šlibar, Švagelj, Macuh in Jotič. J. R. AKROBATSKO SMUČANJE Zmaga akrobatskih smučarjev v Švici __v Kranj - Na ledeniku Saas Fee v Švici so moči pomerili akrobatski smučarji. Slovenci smo imeli svoje predstavnike v akrobatskem smučarskem krosu in dosegli neverjeten uspeh. Med moškimi je slavil Primož Vrhovnik (SX Vagabund) pred Tadejem Trdino (SX Vagabund) in Thomasom Duerrom iz Liechtensteina. Med dekleti je Saša Farič (SX Vagabund) osvojila odlično drugo mesto. Zmagala je Nemka Martina Rentschler, tretje mesto pa je zasedla Nadine Spegel prav tako iz Nemčije. Akrobatski smučarski kros je najmlajša disciplina akrobatskega smučanja, ki po svojih karakteristikah združuje prefinjeno smučarsko tehniko z atraktivnostjo, hitrostjo, pogumom in odločnostjo tekmovalcev. Tekmovanja se odvijajo na ravni Mednarodne smučarske zveze (FIS) in obsegajo svetovni pokal, celinske pokale, svetovna prvenstva, zimske X igre (mednarodna olimpijada ekstremnih športov) v ZDA in od 2006 tudi olimpijske igre. Gre za četveroboj tekmovalcev na smučkah, ki se hkrati poženejo o progi posuti z zavoji in razburljivimi skoki. SX Vagabund je portno društvo, ki deluje pod okriljem Matjaža Vrhovnika, nekdanjega vrhunskega alpskega smučarja. Vizija kluba je priprava vrhunskih smučarjev discipline akrobatski smučarski kros. Boštjan Bogataj TAEKWANDQ_ Mladi borci uspešni v Maleziji Brnik - Včeraj so se iz Malezije vrnili najboljši mladi taekwondo isti. Poleg že šestega mladinskega svetovnega prvenstva je bilo letos prvič organizirano tudi veteransko svetovno prvenstvo. Slovenija je bila med več kot 500 tekmovalci iz 47 držav dostojno predstavljena, saj so se domov vrnili z dvema srebrnima in dvema bronastima medaljama. S srebrom sta se domov vrnila Sabina Bec v kategoriji do 48 kilogramov in Primož Založnik v kategoriji do 58 kilogramov. V Maleziji so se dobro odrezali tudi gorenjski predstavniki, saj je Eva BaŠ iz radovljiškega kluba v kategoriji do 53 kilogramov osvojila 3. mesto. Poleg nje se je odlično odrezal tudi Zeljko GvozdiČ, sicer trener v Radovljici, Kranju in na Jesenicah, ki sije s 3. mestom na veteranskem prvenstvu priboril prvo medaljo za Slovenijo. ''Na izredno močnem prvenstvu smo pokazali dobro borbo, imeli smo malo nesreče z žrebom, zato so se tekmovalci morali zelo potruditi in dobljene kolajne so več kot zaslužene," je Še povedal glavni trener mladih borcev, Simon Jan. Tina TošiČ ,. * V-:: ^^ Torek, 3. avgusta 2004 PISMA/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN PREJELI SMO Sporna imena na županski plošči (Gorei^jski glas, 16. 6. 2004) Zgodovinsko dejstvo, da so bili tudi Herbet Markgraf, Kurt Decker in Frederic Morth kot predstavniki v Reichu postavljeni, ne pa tudi izvoljeni, izvrševali so krute in škodljive ukaze za Kranj z močno vojsko in policijo, ki je sumljive Slovence kruto preganjala: zapori, koncentracijska taborišča, streljanje talcev, preoblačila slovenske fante v nemške uniforme jih pošiljala na bojišča kot topovsko hrano. Mnogi teh fantov so pobegnili iz nemške vojske, se tako obsodili na smrt kot ubežniki in drugič kot Slovenci. Tistim družinam, ki fantov ne bi dali, je grozila izselitev in seveda uničenje. Zadnje leto okupacije jih je preoblečene v nemške uniforme in z oborožitvijo, poveljeval jim je poveljnik gorenjske samozaščite, gestapovec Erich Dieti, pošiljal kot gonjače proti organizirani NOV in POS, uporabljala jih je tudi kot lovce na organizirane aktiviste, ki so ilegali opravljali svojo poslanstvo ljudske oblasti. Kranj je v ilegali imel svojo Komando mesta Kranj v Kropi in na javkah v okoliških vaseh, celo volitve so izvedli za svoje predstavnike oblasti v ilegali. Vse te aktivnosti so izvajali neutrudni aktivisti v najstrožji tajnosti večinoma ponoči. Primer Šorlijev mlin. Ali ne zaslužijo ti junaki zlatih Črk na ploščadi, morda v stari mestni hiši. V novejši hiŠi pa gorenjski aktivisti vodje Gorenjskega odreda gorenjskega vojnega področja, Prešernove brigade, Škofjeloškega odreda, jeseniško bohinjskega odreda, Kamenško zasavskega odreda. Ta uporniška vojska, kljub pomanjkanju logistike je bila med uporniškimi gibanji v Evropi najbolje organizirana po vsej Sloveniji. To priznanje so si ti možje zaslužili pri zavezniških silah.. Ne smemo pozabiti, dobro pa je, da to vedo tudi prihodnje generacije. Več o tem v reviji SVOBODNA MISEL 9. julija 2004: "Slav'c je. Streljaj!" in v knjigi "Viharni Časi", stran 79, založba "BOREC" 1960: Tako je živel in padel heroj, Krvava nevihta v Pševem, Trosilna akcija v Kranju, ujetega aktivista pokončajo na Gestapu, truplo pa popeljejo pokritega z oblanci na pokopališče in ga na skrivaj zunaj ograje pokopljejo." Stane Bobek - Miha Križi in težave s križiščem V prispevku novinarja Stojana Sajeta Križi in težave s križiščem, ki ste ga v vašem časopisu objavili v petek, 30. julija, na strani 5, so v zvezi s problematiko podvinskega križišča navedene enostranske trditve, na katere smo kot upravljavci omenjene dr- y zavne ceste v smislu objektivnega obveščanja javnosti dolžni odgovoriti. Prosimo vas, da v skladu s 26. in 42. členom Zakona o niedijih objavite naš odgovor. Problematiko prometne varnosti in propustnosti podvinskega križišča na glavni cesti Lesce -Črnivec na Direkciji Republike Slovenije za ceste (DRSC) intenzivneje spremljamo od leta 1999. Leta 2000 je bila izdana študija Predlog optimalne ureditve kri-žiSča Podvin", ki je pokazala: 1. daje propustnost obstoječega ^žišča presežena tako v jutranji '^ot tudi v popoldanski konici; da bi se s semaforizacijo križišča prometne in varnostne razbere v križišču poslabšale. Kolone vozil, ki so bile v letu izde- lave študije dolge okoli 400 metrov, bi se podaljšale na 1000 metrov. Kapaciteta križišča bi bila presežena že v letu 2003. Stanje tako prometnih kot varnostnih razmer bi se slabšalo do izgradnje avtocestnega odseka. 3. rekonstrukcija križišča v krožno krožišče bi bila ustrezna rešitev le do leta 2005. Od takrat dalje bi krožno križišče zagotavljalo ustrezno propustnost le v primeru odprtja avtocestnega odseka Vrba - Peračica. S stališča propustnosti glavne smeri in prometne varnosti bi bila izgradnja krožnega križišča bistveno boljša kot semaforizacija obstoječega 1 • v • v v 1 «v^vv _ knzisca. Zaradi lege knzisca pa bi tudi pri krožnem križišču še vedno prihajalo do naletov. Kljub rezultatom študije je DRSC v lem 2001 naročila idejni projekt za gradnjo krožnega križišča. Leta 2002 je bila naročena študija prometnih učinkov gradnje, katere rezultati so potrdili, da bi krožno križišče pred otvoritvijo avtoceste: - v fazi gradnje povzročilo velike težave, ker bi bilo potrebno promet preusmeriti na regionalne in lokalne ceste, ki nimajo ustreznih tehničnih elementov, - po predaji krožnega križišča v promet bi se promet na glavni cesti upočasnil, zaradi česar bi ob prometnih konicah prihajalo do še daljših zastojev, kot se dogajajo sedaj. Glede na predvideno preusmeritev tranzitnega prometa na bodočo avtocesto, krožno križišče na tej lokaciji ne bi bilo več potrebno, ker bodo elementi obstoječega križišča omogočali tekoče in varno odvijanje prometa. Iz zgoraj navedenih razlogov se na DRSC nismo odločili za nadaljevanje aktivnosti, potrebnih za realizacijo idejnega projekta. Ekonomsko namreč ni mogoče upravičiti porabe proračunskih sredstev za ukrep, ki bi pred gradnjo avtoceste povzročil še večje zastoje, po preusmeritvi prometa na avtocesto pa ne bi bil potreben. V letu 2004 smo na podlagi obvestil Občine Radovljica in poU-cije o poslabšanju prometne varnosti, predvsem pešcev kot najbolj ogroženih udeležencev v prometu, problematiko ponovno proučili. Velika gostota prometa in neupoštevanje določil Zakona o varnosti cestnega prometa, ki daje pešcem prednost pri prečkanju vozišča na prehodu za pešce, onemogočajo varno prečkanje glavne ceste. Pri odločitvi za semaforizacijo prehoda, ki je bila izvedena maja letos, smo upoštevali vse predhodne ugotovitve in pričakovanja. Tak ukrep namreč pomeni le izboljšanje prometne varnosti pešcev. Za druge udeležence v prometu pa se prometna varnost ni izboljšala. Po postavitvi semafoija in njegovem aktiviranju smo s strani Policije prejeli opozorilo, da zelena luč na glavni smeri povečuje hitrosti vozil, kar pa pomeni potencialno večjo nevarnost za vozila, ki se v promet na glavni cesti vključujejo s priključkov. Zato bo DRSC predvidoma do 5. avgusta v semafomo napravo vgradila nov program. V stanju mirovanja (brez najave pešcev) bo za vozila na glavni cesti utripala rumena luč, za pešce pa bo prižgana rdeča. Ob najavi se bo za vozila prižgala rdeča luč, za pešce pa zelena. Po zaključku zelene faze za pešce in po preteku varovalnega Časa, ki pešcem omogoča varno prečkanje ceste, bo ponovno vzpostavljeno stanje mirovanja. Glede na navedeno menimo, da že izvedeni ukrep semafori-zacije prehoda s predvideno spremembo programa zagotavlja varno prečkanje pešcev preko glavne ceste. Semaforizacija križišča kot celote pa strokovno ni mogoče podpreti. Za izbolj- šanje varnosti voznikov, ki se vključujejo na glavno cesto ali jo prečkajo, je potrebno poiskati rešitve v povezavi obeh lokalnih cest z izvennivojskim priključkom na Črnivcu. Lep pozdrav Tanja Barašin, vodja Službe za odnose z javnostmi Direkcije RS za ceste Mirku močno škriplje! Napravil sem napako. Mlademu kolegu Mirku Mayerju iz osrednjega gorenjskega časopisa sem šel na led in se mu pustil izprašati kar po telefonu. Čeprav je za mlademu možu daleč pol kilometra poti od redakcije do kranjskega stadiona, je v torkovem GG nakvasil še nekaj svojih ocen, ki jim moram ugovaijati. Predvsem zato, ker so - brez podlage. Če novinar napiše, da so "se pojavila namigovanja", potem ga jaz vprašam: čigava, kje, kdaj (pa sva že pri osnovnih vprašanjih novinarstva). Torej, dragi Mirko: škriplje pri vašem novinarskem delu in ne v ND Triglav v 2000, kot ste zapisali. Ce bi poznali licenciranje nogometnih klubov, potem bi vedeli, daje naš klub veliko večino tega procesa opravil z odliko. Res pa je, da se pri vsem skupaj pojavljajo tudi drugi (lastniki, upravljavci objektov), ki morajo napraviti eva-kuacijske načrte in podobno. Pri tem pa smo zamujali, tega nismo skrivali, ampak ND Triglav (kot zapiše Mirko) ni bil nikoli korak do administrativnega izpada v peto ligo!? Da bi torej (prosto po Mirku Mayerju) kaj škripalo na organizacijski ravni, je res smešno. Klub s tristo nogometaši, 15 trenerji, 80 treningi tedensko, 15 tekmami na mesec, z urejeno administracijo, logistiko in vsem, kar sodi zraven, je po organizacijski plati daleč nad ravnijo - finančne. Zato je že naslov zgrešen. Zakaj bi kdo plačeval prvo ligo v Kranju? Potrkali smo na vsa vrata - zaman. Že druga liga je namreč presneto draga zadeva: sodniki, prevozi, stroški tekem (redarji, zdravnik, rešilec itd.) stanejo letno celih pet milijonov tolarjev. To so "fiksni stroški", brez tolarja za igralce, trenerje in podobno. Kako vse to zmoremo, se sprašujemo tudi sami. Potem pa nam Mirko podeli pohvalo za prizadevnost! V Sloveniji in tujini brca tale gorenjska enajsterica Lalič-Me-jač, Aljančič, Pokom, Tasič- v Plastovski, Radosavljevič, Cus- v tovič-Bogatinov, Stromajer, Robnik. Izrael, Francija, Avstrija, Slovenija - če naštejem države. To moštvo bi se v Sloveniji borilo za naslov prvaka. Skupni imenovalec: IGRALSKE KORENINE V TRIGLAVU. In zato nam Mirko potem napiše, da si naše deveto mesto v 2. SNL "zasluži vse prej kot pozitivno oceno"? Morda zato, ker je bil klub pred razpadom po pobegu vodstva, kije zapustilo 25 milijonov tolarjev dolga in spore, ki se še vlečejo? Morda zato, ker v Kranju igrajo mladi, domači igralci, stari 17,19,20 let? Ne, spoštovani poznavalec nogometa - deveto mesto je REALNOST. Smo edini klub, kjer je vstop BREZPLAČEN, smo edini klub z 90 odstotki domačih igralcev, zato so naši rezultati povsem realen odsev dejstva, da zlahka na nogometnem trgu naše igralce pre-plačajo v Ivančni Gorici, Krškem, Slovenskih Konjicah. če bo Mirko kdaj primeijal gospodarstvo teh okolij s Kranjem, bo tudi njemu vse bolj jasno. Nogometno društvo Triglav 2000 je NAJBOLJ MNOŽIČEN ŠPORTNI KOLEKTIV NA GORENJSKEM! Danes ima osem RE-PREZENTANTOV OD 15 DO 21 LET! Klub vadijo lastni, DOMA VZGOJENI IN ŠOLANI TRENERJI! Vsak dan jih 15 vadi okoli 300 igralcev od 8. do 18.leta! Za konec torej samo povabilo Mirku Mayerju, da ga pridemo iskat z avtom pred stavbo GG in odpeljemo do stadiona celo 500 metrov. Tam bo ta dejstva lahko videl v živo, preden bo v tekst (zmes pogovora, komentarja, poročila) pisal vrednostne sodbe, do katerih ima sicer vso pravico in jih spoštujemo. Prihodnje leto bo minilo 85 let v Kranju, odkar se v Kranju igra nogomet. Približno toliko časa je tudi pastorek v družini športov, Gorenjska pa še naprej ostaja ujeta v lokalne Venice na zelenih travnikih, v Črnomlju pa imajo prvo ligo. Mene osebno je tega sram, a zato toliko bolj trmasto vztrajam v športu, ki je v svetu, Evropi, Evropski skupnosti, pri vseh naših razvitih in nerazvitih sosedih ŠTEVILKA ENA, v Kranju in na Gorenjskem pa... Miran Šubic « s i- i Is M ^ •• ' s > »••■k. ., ' 'm • J' m' m »J d ^s* t -•Mi'-/' •J I ' »s i mi , ^ . I* •• ..J* ♦v* v M •v 'A . ».'.».ss:; '.v. % J' ^ v. • i '•T' A- '<••'. s ^ • v. "I • •■v «i V: gi " rA s».' 'JLU • i« •• .« 4 V Naročilnico pošljite na naslov Gorenjski glas, d.o o , Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj ali prinesite na sedež podjetja, na Zoisovo v Kranju Darilo iz Elana prejme novi naročnik, ki v času do 31. avgusta 2004 sklene naročniško razmerje 2 Gorenjskim glasom za najmanj eno leto Odpoved naročila je možna pred iztekom enoletnega obdobja, sicer se avtomatsko podaljša in velja do odpovedi za naslednje obračunsko obdobje. V športne trgovine GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ZGODBA / jnfo@g-glas.sj Torek, 3. avgusta 2004 Osem Prvič je preplavana tretja največja svetovna reka Jangcekjang, kitajska Modra reka za barve Naslov je prevod kitajske kulinarične dobrote. Vsekakor pa je vsaj eno od kitajsko vsemogočnih versko občudovanih božanstev spremljalo našega plavalca Martina Strela. Zagotovo! Če je bilo eno od osmih, mu je namenilo obilo sreče. Ob tem precej zdravja. Martin pa je dodal ogromno volje, vztrajnosti, poguma. In verjeti gre, da se je še njegov bog zelo dobro razumel s kitajskimi. v Sanghaj - Minuli petek je Martinu Strelu kot prvemu uspelo etapno preplavati mogočni kitajski ponos, Jangcekjang, ali Modro reko - Yangtze River. Reka izvira pod streho sveta, v Tibetu, v gorovju Tan-gula na višini 6500 metrov. Skozi visoke in neprehodne soteske vsa podivjana priteče v Širšo strugo. V mestu Chongqing se razširi in preraste v najpomembnejšo gospodarsko pot. Prečka 185 metrov visok jez, največjo elektrarno v Treh soteskah - Tree Gorges dam in se v svoji delti spremeni v "morje" skoraj 20 kilometrov široko strugo. Jangce uživa ugled in spoštovanje vse Kitajske. In Kitajci, ki niso plavalni narod, so se še bolj nezaupljivo spogledovali ob začetku projekta preplavati mogočni veletok. V petek, 30. julija, ob natančno 14. uri 3 minutah je Martin Strel zlezel iz vode na otoku Chongming, se ponosno postavil kot Martin Krpan, pomahal, ... (veijetno seje tisti hip zahvalil kateremu od osmih) in od spremljevalca, Američana Davida Halla, vzel v svoje roke zastavi Slovenije in Kitajske. Pritekel je domačin in Martinu okoli vratu obesil zmagovalni venec. Venec rož. Venec veselja, trpljenja, bolečin. Juna- ško je zadržal solze. Tudi stal je ponosno. Zmagovito. Na vročem zraku močne vlage. Kar teklo je od nas. Martia'pa v plavalni obleki, uničen, izrabljen, Med prvimi sta mu v roke segla Borut in Tim FarČnik iz podjetja SI Sport, glavnega organizatorja ultramaratonskega plavanja, ter Jelko Kacin, predsednik skim partnerjem kratek Jelko Kacin. Bil je Martinov dan. še toliko bolj kot vseh njegovih zadnjih petdeset. Slišalo se je glasno igranje "frajtonarice". p ate Sport General Admiiüstratiol Sekrtetar KPS in podžupan Šanghaja ob odpravniku poslov slovenskega veleposlaništva Ljuba Ulage, izroča zahvalno plaketo Martinu Strelu. Na sprejemu so ob Marinu Strelu Tim in Borut Farčnik, s predsednikom organizacijskega odbora, Jelkom Kacinom. V ozadju nasmejan prvi kuhar ekipe Pavle Martonošija. brez vode. Le zase so ga hoteli. v Se enkrat se ni dal. Zdržal je: "Sem vesel in žalosten hkrati,..." je bil iskren Martin Strel. organizacijskega odbora. "Dragi Martin, čestitamo ti in se veselimo s teboj," je bil v nagovoru ob zahvali sodelujočim in kitaj- domačih viž njegovih Colboy-sev iz Trebnjega, ki so ga spremljali že na Mississippiju. Preglasili so celo številni ansambel domačink v nošah in s tolkali. Nadaljevali smo v hotelu Four Seasons, kjer so plavalno ekipo in junaka Martina sprejeli kitajski politiki in nekaj soorganiza-toijev iz mesta Sanghaj. V imenu Komunistične partije Kitajske in mesta Sanghaj, je Martin Strel prejel častno plaketo iz rok Fan De Gvana, podžupana in generalnega sekretarj a KPK Sanghaj. V slavnostnem nagovoru se je Martinu in sodelujočim zahvalil Jelko Kacin, predsednik društva kitajsko slovenskega prijateljstva in posredoval poslani čestitki Antona Ropa, predsednika vlade in Ferija Horvata, predsednika parlamenta. V imenu velikega pokrovitelja se Jože Mermal z upravo družbe BTC je na slovesnosti v hotelu Four Seasons izročil plaketo našemu novemu Martinu Krpanu. Bučno, veselo in zanimivo je bilo videti domačo folklorno skupino plesalk, ob sprejemu na otoku Chongming, 50 kilometrov južneje od Šanghaja. je s priložnostno plaketo ob 50-letnici podjetja BTC, Martinu Strelu zahvalil še Jože Mermal, predsednik uprave BTC in mu izrekel vse čestitke in občudovanja. Velik del zaslug pri pripravi plavalnega etapnega maratona ima tudi slovensko veleposlaništvo v Pekingu, na čelu z nekdanjim veleposlanikom Vla-dimirjem Gašparičem, odpravnikom poslov Ljubomirom Ula-go in poslovno sekretarko Grea-ce Mu, ter kitajskim veleposlanikom v Ljubljani Wang Fuja-nom. Za Martinom je še en rekord za Guinnessivo knjigo. Znašal bo okrog 4200 preplavanih kilometrov. Zdaj bo čas počitka, razmisleka in novih izzivov. "Maybe" je bil Martinov odgovor na vprašanje kitajskega novinarja, ali naj bi res preplaval Nil ali Amazonko. Tam so bogovi druge sorte. V sredo zvečer se vrne. Se kak dan domačega veselja, obvezni pregledi pri zdravniku in morda oktobra lah-kotnejŠe tridnevno promocijsko plavanje. Dogodek je na Kitajskem zelo odmeval v poslovnih in političnih krogih. Vsi, ki so bili tokrat zraven, so že v dogovorih s kitajskimi oblastniki. Martin pa bo predstavljal Peking, mesto olimpijskih iger leta 2008 v Atenah čez nekaj dni. Bravo naš novi "Martin Krpan"! Gorazd Šinik Piše Miha Naglic Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž Hlevnovrška županija v Danes je občina Ziri najbolj južno območje, ki zemljepisno in upravno sodi na Gorenjsko. V času loškega gospostva freisinških škofov pa je vanj sodila še t. i. hlevnovrška županija (Officio Kleno-vrch), ki leži južno od Žirov. Zajemala je kraje, ki danes sodijo v župniji in krajevni skupnosti Vrh Sv. Treh Kraljev in Zavratec. Prvi je v logaški, drugi v idrijski občini. Vrh Sv. Treh Kraljev se je iz žirovske občine izločil okrog leta 1930 in bil vključen v tedanjo občino Rovte. Območje Zav-ratca pa je od žirovskega zaledja ločila rapalska meja. Od kdaj so ti hlevnovrški kraji? Kdaj so bili poseljeni, kdaj prvič omenjeni v pisnih virih? V loških urbarjih iz let 1291 in 1318, tedanjih zemljiških knjigah, vrbovskih krajev še ni, natančno pa so popisani v urbarju iz leta 1501. Kolonizacija lega najbolj južnega dela loškega gospostva se je začela sredi 14. stoletja, ob koncu srednjega veka je imelo to območje v glavnem že današnjo krajinsko podobo. Leta 1501 so pod hlevnovrški urad spadala naslednja naselja (navajamo jih po vrst- nem redu v urbarju): Dole, Zavratec, Izgorje, Opale, RaČeva, Vrh, Hlevni Vrh in HleviŠe. Hlevnovrška županija je bila torej še večja od današnjih župnij Vrh in Zavratec. Naselje Dole namreč sodi v župnijo Gore nad Idrijo, Izgorje, Opale in Račeva pa so v žirovski župniji in občini. Zapleteno, ni kaj! Od kod so prišli prvi naselniki hlevnovrškega območja? Dr. Pavle Blaznik trdi, da so bili koroškega porekla. Freisinški škofje so imeli svoje posesti tudi na Koroškem - v okolici Vrbskega jezera in ob zgornji Dravi - in te so bile sredi 14. stoletja že prenaseljene. Zato so spodbujali svoje koroške podložnike slovenskega rodu, da so se naseljevali na še neposeljenih in od Škofje Loke najbolj oddaljeni delih loškega gospostva. Ugotovil je tudi, daje leta 1780 v celotni hlevnovrški županiji v 112 hišah živelo 708 ljudi. Zanimiv je popis živine iz leta 1510. Takrat je 35 kmetij v hlevnovrški župi redilo 329 glav govedi, 582 ovc, 259 koz in 23 konj. V žirovski pa 86 kmetij le 352 govedi, 491 ovc, 502 kozi in 72 konj. Hlevni Vrh in HleviŠe sta si torej zaslužila svoji imeni, s^ so v njunih hlevih redili veliko več živine kot v Zireh. Če bi želeli obiskati te kraje in prihajate z gorenjske strani, imate več možnosti. En dostop je iz Žirov. V središču tega kraja zavijete levo v vrhniško smer. Na koncu doline Račeve je nekoliko pod vrhom doline, kjer se ta prevesi na vrhniško stran, odcep na desno za Vrh In Hlevni Vrh. Čeprav sta oba "vrha", je prvi visoko nad drugim. Druga možnost je, da se peljete od Žirov proti Logatcu. Po kakih sedmih kilometrih pridete do že opisanih Matjaževih kamer, Še malo naprej od njih pa zavi- Vrh Sv. Treh Kraljev. je glavna cesta proti Logatcu na desno čez most. Pod mostom vidimo ostanke starega mlina in nad njim nekaj hiš. Temu kraju se neuradno reče So-povt. Tu se stekata dve vodi. Tisto, ki je večja in priteče ob glavni cesti, ima večina napačno za Soro, v resnici je Rovtarica. Sora, pravi izvir Pol-janščice, pa je njen pritok. Ob njem oziroma na levo vodita dve poti. Najprej se na levo navzgor odcepi cesta v Hleviše, naravnost po dolini pa pridete v Hlevni Vrh. če pa gremo po glavni cesti v smeri Rovt, pridemo po dobrem kilometru do zaselka Brnikov Log, kjer se na desno odcepi cesta v Zavratec. Dosežemo ga že po nekaj kilometrih, ko se iz senčne doline vzpnemo na lepo in sončno planoto. To je gorenjski dostop. V te kraje bi seveda lah- % ko prišli tudi z drugih strani. Na Vrh sv. Treh Kra-Ijev je lepa cesta z Vrhnike skozi Podlipsko dolino. Dosegljivi so iz Logatca čez Rovte. Če se iz Rovt spustimo navzdol proti Žirem po prej omenjeni regionalni cesti Logatec-Žiri, pridemo spet do odcepa za Zavratec oziroma do Sopovta, le z druge strani. Zavratec je dostopen iz Godoviča in Idrije, pod katero sodi od rapalskih časov naprej. V freisinških časih je bilo tu vse lepo v enem kosu in sodilo tja, kamor še danes teČe voda. Pozneje se je hlevnovrška celota razdelila na vse strani. Taka je usoda mejnih ozemelj. Tudi sicer so to kraji, ki so po zemljepisnem merilu gorenjski, po duŠi pa bolj notranjski. Torek, 3. avgusta 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN V Vstop različnih družb v Poslovno skupino Sava je zahteval novo poslovno in kadrovsko strategijo in pri tem ugotavljajo tudi vrzeli v znanju. Za učinkovitejše izobraževanje uvajajo tudi e-učenje po projektu, ki ga je podprla tudi Evropska unija. Kranj - V petek smo iz službe za kooperativno komuniciral^ e Save, d.d., dobili obvestilo o tem, da so začeli z uvajanjem projekta e-učenja, ki bo omogočil učinkovitejše in bolj množično izobraževanje zaposlenih v tej poslovni skupini. Z vodstvom kadrovske službe smo se pogovorili o delu te službe v sedanjih razmerah velikega razvoja in širitve skupine, že utečenih oblikah izobraževanj in usposabljal^ ter napovedani novosti, ki jo omogoča sodobna tehnologija. "V Savi smo v letu 2001 postavljali novo strategijo in hlaa-ti z njo seveda tudi novo kadrovsko strategijo za naslednje dese-detno obdobje, saj je s pripojitvami v Savi prišlo do precejšnjih sprememb. Nastala je posebna slika - zvezda vodnica, na kateri so zapisane glavne usmeritve, vizija, poslanstvo, smernice in cilji, ki naj nam bo stalno Tatjana Lozar pred očmi", nam je uvodoma v pogovoru razložila Tatjana Lozar, direktorica službe Kadri Sava, d.d.. Kot glavno nalogo službe je poudarila podporo učinkovitemu poslovanju. Kot vsi tovrstni simbolični strateški povzetki je tudi kadrovska strategija Save narisana v obliki zgradbe, na katere vrhu je zapisana vizija, po kateri naj z uresničevanjem razvojne strategije kadrovska služba postane partner vodstvom družb in sodelavcem v ustvarjalnem delovnem okolju, vizija in glavni cilji pa slone na več stebrih - ciljih službe. Kot temelj pa je pod stebri zapisana ugotovitev, da so zaposleni najpomembnejši del premoženja Poslovne skupine Sava. V Savi je fluktuacija (pre)majhna Kot prvi zanimiv cilj je omenjeno zaposlovanje najboljših kadrov v državi, njih pritegnitev, zadržanje in razvoj. Lozar-jeva ocenjuje, da jim to uspeva, saj imajo izredno majhno fluktuacijo, po nekaterih, tudi strokovnih merilih, celo premajhno. Tako stanje pripisuje dejstvo, da je kar v razvejanem poslovnem sistemu z velikim številom družb za kadre obilica različnih niožnosti in zato kadri ne odha-• , jajo. Pri tem je dvoje prednosti: nied družbami se prenaša dobra praksa, in ljudje vedo, da se jim bo, ob morda eni zamujeni priložnosti, kmalu ponudila druga. Drugo pomembno področje je razvoj učinkovitih voditeljev, pri ^emer so za razvoj sistema ključnih področij znanj organizirali po zgledu nekaterih drugih velikih razvitih družb (na primer Pelrola) tako imenovane kompetentne centre. V njih zbirajo najsposobnejše kadre pod-■"oČja na ravni poslovne skupine, kar omogoča prenos prakse in Znanj. Sicer načelno enostaven cilj v sistemu vedno ni lahko uresničevati, posebej še, ker je na tak način služba podrejena več direktorjem. Ob tem je upravljanje s projekti že uveljavljena praksa, stalnica delovanja, podobno velja tudi za spodbujanje k timskemu delu. Zakrpati luknje v znanju Največ pozornosti pa je v kadrovski službi poslovne skupine Sava namenjeno izobraževanju in usposabljanju, saj hiter razvoj in Širjenje na zelo različnih področjih kaže precejšnje vrzeli v znanju. Tatjana Lozar pri tem omenja zlasti turizem, odnos do gostov, nujno izboljševanje storitev na eni strani, na drugi pa prodajo, saj se veriga Obi centrov in Astro-Chemo širi. Vsako leto izberejo za izobraževanje na ravni poslovne skupine najaktualnejšo tematiko. Lani je bila to najširše seznanjanje z novostmi, ki jih je prineslo vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Izobraževanje od carinskih predpisov, novosti v financah, do prava, je omogočilo, da letošnji prvi maj za Savo ni prinesel presenečenj. Mogoče je pri tem zanimivo omeniti, da so pretoku delovne sile ob vstopu v EU namenili manj pozornosti, vendar je tudi praksa pokazala, da je to manj aktualno. Razvoj kadrov je seveda tesno vezan na razvoj posamezne družbe, pri čemer ob velikih spremembi, vsi razvojni in s tem tudi kadrovski načrti posameznih družb še niso izdelani. Nedvomno jih čaka pri tem, pou-daija Lozarjeva, še precej dela. Nagrajevanje bodo postopoma poenotili Pomemben dejavnik dela s kadri je tudi nagrajevanje, pri Čemer sistema še niso uspeli poenotiti. V posameznih družbah so, tudi zaradi različnih panož-nih kolektivnih pogodb, še vedno sistemi, s katerimi so prišli v poslovno skupino, popraviti so skušali le nekatere največje raz-hke. Ocenili so, da je potrebno veliko več napraviti na variabilnem delu nagrajevanja in posebna skupina je že pripravila rešitve, ki naj bi jih predlagali v jeseni, ko naj bi sklepali podjetniške pogodbe, uveljavili pa z novim letom. Za nadzor doseženih rezultatov so v Savini kadrovski službi uvedli tako imenovani uravnoteženi sistem kazalnikov, s katerim spremljajo širše učinke: stroške dela, doseženo dodano vrednost, in ožje: število prispelih dobrih prošenj, kakšne je bil servis kadrovske službe; izgrajujejo pa tudi kadrovski informacijski sistem, ki naj bi bil dokončan do konca leta. Med kadri iščejo perle NajpomembnejŠe je seveda uresničevanje ključnih ciljev, ki jih kadrovska služba za posamezno leto dogovori z upravo poslovne skupine. Kot "veliki E-učenje bo v Savi praviloma na delovnem mestu. cilj za tri leta" so si zastavili "pridobiti in obdržati 'perle'", kar pomeni, da so kadrovska prizadevanja najprej usmerjena k razvoju najsposobnejših za vodilna mesta. Kot ključni cilji so pri tem je izvedba lani začete Akademije Sava, v okviru katere sta letos načrtovani dve strateški delavnici; izdelava karier-nih planov za sodelavce, ki že imajo opravljen poseben letni razgovor - Sava dialog, in v katerega so povabili vodstvene in višje ter visoko izobražene kadre; izvedba razvojno izobraževalnega projekta e-učenja in sistematično prizadevanje za razvoj strateško določenih vrednot. Med obetavnimi prvi mladi Pri razvoju kadrov je v družbah seveda potrebno začeti "pri glavi". Izdelani so karierni plani uprave in kadrov za nadomeščanje v upravi, kar je odgovor na očitke, da uprava v Savi nima kadrovskega "zaledja". Samostojna organizatorka razvoj a kadrov Maja Bradeško nam je razložila, da so bili prisiljeni kadre hierarhično razdeliti in izobraževanja v okviru akademije posameznim ciljnim skupinam prilagoditi. Kot poseben pomemben se ji zdi projekt 'Mladi obetavni sode- Maja Bradeško lavci', ko so v celi poslovni skupini izbrali 30 mladih, za katere so sklenili pospešiti razvoj kariere. Po daljšem izobraževanju iz raznih zvrsti managmenta, so po skupinah izdelali pet poslovnih načrtov, ki so dobili na predstavitvi upravi priznanje. Ocenjujejo, da je tak pristop spodbudil podjetniška razmišljanja. Za jesen že pripravljajo novo skupino, v kateri pa ne bodo le mladi, pri naboru idej pa naj bi sodelovala vsa poslovodstva družb. Začenjajo tudi z e-učenjem Velika raznolikost in tudi krajevna oddaljenost posameznih družb pa je odgovorne v Savi navedla tudi na misel, da bi pri izobraževanju uporabili najsodobnejše možnosti informacij-sko-telekomunikacijskih tehnologij. Spodbudil jih je tudi razpis Zavoda za zaposlovanje, ki je ponujal sredstva evropskega socialnega sklada in domača sredstva ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za projekt e-izobraževanja. Na razpisu so uspeh in se odločili, da kot prvo vsebino ponudijo računalniško (IT) izobraževanje. Kandidiralo je 15 družb poslovne skupine iz vseh dejavnosti, sodelovalo pa naj bi 962 ljudi, ki tudi sicer uporabljajo računalnik. Začeli bodo s predstavitvenimi delavnicami, na katerih bodo predstavili cilje vsebino in metodo te nove oblike izobraževanja, projekt pa naj bi zaključili do začetka aprila prihodnje leto. Pri tem posebej poudarjajo, da bodo skrbeli za prijaznost tovrstnega izobraževanja, ki ne bo samo z računalnikom, pač pa vedno tudi kombinirano z 'živim' nastopom, pogovorom in pomočjo. Potem ko bo skoraj tisoč zaposlenih v Savi pridobilo znanja iz mednarodnega računalniškega vozniškega dovoljenja (ECDL), bodo izobraževanja nadaljevali s vsebinami po skupinah v skladu z načrti razvoja kadrov (managment, jeziki, organizacijska znanja, itd.). Dobro četrtino sredstev iz Evrope in od države Pri izvedbi projekta e-učenja, ki omogoča uporabo interaktivnih učnih vsebin v elektronski obliki, so kot partnerja, ki je pripravil platformo, izbrali največjega avstrijskega ponudnika e-učenja BitMedia. Potrebna vlaganja v računalniško opremo so bila minimalna, saj je ta oprema v Savi in med zaposlenimi že zelo razvita. Omeniti gre, da naj bi tovrstno učenje potekalo praviloma na delovnem mestu, za zaposlene pa bo učenje preko interneta dostopno tudi doma. Celoten projekt je vreden dobrih 170 milijonov tolarjev in 28 odstotkov so dobili sofinancirano. Sofinanciranje iz evropskega sklada pa pomeni tudi dokaj stroge roke izvedbe, saj naj bi bil projekt uresničen, torej dokončno uveden, do konca oktobra. Zato so s uvodnimi pripravljalnimi delavnicami, katerih se je udeležila tretjina sodelujočih, že začeli in kljub dopustom so z odzivom zelo zadovoljni. . Štefan Žargi Vzponi in padci denarnih sistemov Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Slovenija je pred dobrim mesecem dni vstopila v evropski sistem deviznih tečajev ERM2, kjer bo, če bo pridno izpolnjevala s strani Evropske unije naložene ji pogoje, ki slišijo na ime maastrichtski kriteriji, ostala celi dve leti in potem dosegla denarno nirvano oziroma prevzela evro. Kako drago bo v prihodnjih letih našo državo stal vstop v območje evrolanda, žal naši vrli politiki ne povedo, vsekakor pa utegne biti cena precej visoka. Pri tem lahko samo upamo, da evropski tečajni sistem ne bo doživel enake usode,' kot jo je na t svetovni ravni doživel mednarodni sistem deviznih tečajev, znan pod imenom Bretton Woods, čigar šestdesetletnico nastanka (ter približno tridesetletnico propada) obhajamo v teh poletnih dneh. Poleti leta 1944 so se v senci gora v Bretton Woodsu v ameriški zvezni državi New Hampshire zbrali predstavniki takratnih najbolj razvitih držav in postavili temelje dveh še danes kolikor toliko uspešno delujočih mednarodnih finančnih institucij, Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke. Hkrati se je rodil po kraju srečanja imenovan denarni sistem, ki naj bi po končani vojni v polni meri nadomestil starega. No, po nekaj desetletjih se je izkazalo, da so postale napetosti v precej togem sistemu fiksnih deviznih tečajev, ki so ga sprejeli le slab mesec po zavezniškem izkrcanju v Normandiji, preveliki in sistem Bretton Woods je postal v letu 1971 zgodovina. In po precej burni zgodovini ter razvoju in položaju svetovnega gospodarstva v zadnjih letih se danes mnogi začenjajo spraševati o vlogah, ki ju največji mednarodni finančni instituciji igrata oziroma naj biju igrala na gospodarskem odru sveta. Očitno sta se oba stebra svetovnega finančnega sistema v spremenjenih gospodarskih razmerah zadnjih dveh desetletij znašla v nekakšni krizi svoje identitete, a resnici na ljubo je potrebno poudariti, da sta se v tem času tudi že začela prilagajati, kljub temu pa nekateri njuni problemi ostajajo ter se spreminjajo v kronične bolezni. Tako se pogostokrat dogaja, da se povsem tehnična vprašanja spremenijo v povsem politične igrice njunih Članic, kar seveda na nekoliko nižji ravni poznamo tudi iz našega domačega strankarskega in podjetniškega okolja. Kakorkoli že, MDS se je iz varuha sistema iz Bretton Woodsa prelevil v nekakšnega gasilca finančnih kriz v razvijajočih se državah, kar se je lepo videlo v azijski krizi v letu 1998 in pri zlomu argentinskega finančnega sistema pred nekaj leti. Svetovna banka pa je na drugi strani nosilec in sofinancer razvojnih projektov v najmanj razvitih državah, predvsem v Afriki in Aziji. Ugotovimo lahko, da imajo tudi veliki finančni sistemi svoje vzpone in padce, njihovi varuhi" pa se morajo prilagajati nastalim razmeram. Veriga je močna toliko kot njen najšibkejši člen in v Evropi je trenutno eden od takšnih členov pakt stabilnosti, ki sta ga v bližnji preteklosti kršili, tudi pod grožnjo ogromnih denarnih kazni, dve ^ v največji članici evrolanda, Nemčija in Francija. Zal še vedno velja pravica močnejšega in vprašanje, ki je na mestu se glasi, kaj bi se zgodilo, če bi pravila pakta kršila na primer Slovenija. Naj to ostane zgolj retorično vprašanje, saj je naša vlada, vsaj kar se tiče EU, bolj papeška od papeža samega! Tudi nove lokomotive bodo Siemensove Ljubljana - V četrtek so na sedežu Slovenskih železnic v Ljubljani podpisali 77,8 milijona evrov vredno pogodbo o nakupu 20 veČ-sistemskih električnih lokomotiv iz družine Euro Sprinter, s čimer se začenja posodobitev voznega parka za tovorni promet, kot je to nedavno napovedal v intervjuju za naš časopis generalki direktor SloverSkih železnic Blaž Miklavčič. Vlečne enote Slovenskih železnic so namreč v povprečju stare že 30 let in najstarejšim se že izteka življenjska doba. Tako bodo lahko Slovenske železnice, ki delujejo na pomembnem križišču petega in desetega evropskega prometnega koridorja, aktivneje sodelovale tudi v mednarodnem tovornem prometu, saj tudi na tujih železnicah primanjkuje lokomotiv. Večsistemske lokomotive bodo namreč sposobne voziti po vseh elektrificiranih progah, ne glede na napetostni sistem, kar je doslej omejevalo vožnjo dosedanjih. Na podlagi razpisa izpred dveh let so se na Slovenskih železnicah tudi tokrat odločili za največjega evropskega izdelovalca tovrstnih vozil, nemški Siemens, s katerim pri obnovi signalno varnostnih naprav in pri obnovi potniškega voznega parka že več let tesno sodelujejo. Pri novih potniških vlakih za medmestni promet je sicer bilo kar nekaj težav s pogostimi okvarami, vendar je Siemens postopno odpravil napake, zagotovil potrebne rezervne dele in plačal tudi odškodnino. Lokomotive bodo dobavljene med junijem 2006 in januarjem 2008, kupljene pa so na kredit branžne mednarodne železniške banke Eurofima, za katerega je slovenska vlada sklenila dati soglasje in odobriti državno poroštvo. Na tak način se tudi uresničuje dolgoročni poslovni načrt Slovenskih železnic imenovan Nova smer, v katerem je natanko predvideno tudi odplačevanje tega kredita. Po dolgih letih izgub Slovenske železnice v letošnjih prvih šestih mesecih ob 33,4 milijarde tolarjev prihodkov beležijo 613 milijonov dobička, pri čemer velika večina tega odpade prav na družbo za tovorni promet. Š. Ž. Laze 18a, 4000 Kranj ČIŠČEMJE CISTERN DOSTAVA KURILNEGA OUA GORENJSKI GLAS • 16. STRAN FINANCE, PISMA / info@g-glas.si Torek, 3. avgusta 2004 Začel je rasti drugi slovenski bančni steber Farmacevti nekdanje Jugoslavije Ljubljana - Potem ko je slovenska vlada sredi julija sprejela sklep o povezovanju Nove kreditne banke Maribor (NKBM) in Poštene banke Slovenije (PBS), je pri uresničevanju tega projekta, ki pomeni graditev drugega bančnega stebra v Sloveniji, minuli teden na- pravila tudi konkretni korak uresničitve: podpisana je bila namreč pogodba o prenosu 55-odstotnega državnega deleža PBS na NKBM. Kot je ob podpisu pogodbe dejal slovenski minister za finance dr. Dušan Mramor, je ta prenos velik izziv za obe strani in izrazil upa- Obveznice DARS prodane Ljubljana - Iz Družbe RS za avtoceste (DARS) so v sredo sporočili, da je vseh 21 investitorjev vplačalo kupnino za dvajsetletne obveznice prve izdaje v skupni nominalni vrednosti 13,430 milijarde slovenskih tolaijev. Obveznice so izdane v 134.300 apoenih po 100.000 tolarjev za obdobje 20 let, z nespremenljivo obrestno mero v višini 5,1 odstotka letno. DARS bo obresti izplačeval enkrat letno 28. julija, glavnica pa zapade v plačilo skupaj z zadnjim plačilom obresti 28. julija 2024. Imetniki obveznic nimajo pravice udeležbe na dobičku izdajatelja, ta pa obveznic ne more predčasno odpokli-cati. Zaradi velikega zanimanja za obveznice DARS prve izdaje - 36 ponudnikov je v nejavni ponudbi predložilo 152 ponudb v skupni vrednosti 23,3 milijarde tolarjev - je povprečna cena 71 sprejetih ponudb na nejavni dražbi narasla na 101,46 odstotka, kar pomeni letno donosnost do dospetja v višini 4,98 odstotka. Kupci obveznice DARS prve izdaje so banke, pokojninske družbe, vzajemni skladi, zavarovalnice, borzno posredniške in gospodarske družbe. Kot svetovalec pri organizaciji izdaje obveznic DARS je sode- lovala NLB, d.d. Sredstva, zbrana z izdajo obveznic, bodo porabljena za financiranje izgradnje slovenskih avtocest, odplačal pa jih bo DARS s prilivi iz cestnine. Izplačilo obveznosti je zavarovano s poroštvom Republike Slovenije na podlagi zakona o poroštvu države za obveznosti iz najetih kreditov in izdanih obveznic DARS za realizacijo gradnje avtocestnih odsekov iz nacionalnega programa izgradnje avtocest v višini 246,72 milijona evrov. DARS je obveznice izdal v skladu s strategijo financiranja gradnje slovenskih avtocest, ki jo je v resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Sloveniji februarja letos sprejel državni zbor. Število izdaj obveznic DARS in njihova skupna vrednost bosta odvisni predvsem od razmer na finančnih in kapitalskih trgih. Če bodo te ugodnejše za pridobivanje sredstev v obliki posojil, bo DARS del skupne izdaje obveznic nadomestil z ugodnejšimi posojili. Obveznice DARS prve izdaje bodo uvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi takoj po predhodni pridobitvi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev. S. Z. nje, da bodo v novi bančni skupini znali izkoristiti priložnost in v doglednem času povečali tržni delež s sedanjih 13,4 odstotka na približno 20 odstotkov. Slovenija po njegovem mnenju mora povečati učinkovitost finančnih institucij, gradnja drugega bančnega stebra pa naj bi se nadaljevala s povezovanjem z zavarovalnicami. NKBM naj bi namreč postala tudi največja -33-odstotna lastnica zavarovalniškega stebra v lasti države s Pozavarovalnico Sava na čelu. S tem podpisom je stekel formalni postopek združevanja dveh bank in NKBM je pri Banki Slovenije že oddala vlogo za izdajo dovoljenja za dokapitali-zacijo in pridobitev kvalificiranega deleža PBS (Pošta Slovenije bo ostala 45-odstotna lastnica PBS). V NKBM pričakujejo, da bodo postopki vključevanja PBS zaključeni do konca leta, ko naj bi bilančna vsota dosegla okoli 750 milijard tolarjev. Z združitvijo bo NKBM močno razširila svojo poslovno mrežo, saj bo lahko poslovala tudi preko več kot 550 poštnih okenc, PBS pa bo ohranila svojo blagovno znamko in hkrati razširila storitve. Obe banki naj bi si pri-zadevah za dvig kakovosti storitev, razširili pa naj bi jih zlasti na področja vzajemnih skladov, življenjskega zavarovanja, borznega posredništva in depozitne-ga varčevanja. Združitev naj bi dala več sinergijskih učinkov, med drugim tudi z izboljšanjem informacijskega sistema. Pošta Slovenije je sklenila, da bo na vseh poštah, kjer je to mogoče, odprla posebna bančna okenca, na katerih bodo uporabniki lahko opravih večino bančnih storitev. Začeli so že tudi z izobraževanjem in dodatnim usposabljanjem zaposlenih. Š. Ž. Inflacijo poganj^uo cene nafte Ljublana - Iz statističnega urada so v petek sporočili, da je bila rast cen življenjskih potrebščin, ki je pri nas merilo inflacije, v juliju 0,4-odstotna, na letni ravni, v primerjavi s cenami v enakem mesecu lani, pa je dosegla 3,8 odstotka. Od začetka tega leta so cene poskočile za 3,2 odstotka, kar je za 0,8 odstotka manj, kot v enakem obdobju lani, ko je bila rast v sedmih mesecih 4-odstotna. Kot so na podlagi analiz cen ugotovili na statističnem uradu, je na rast cen najbolj vplivala dražja nafta, oziroma višje cene njenih derivatov, povišale so se cene tobačnih izdelkov, nadaljevala pa se je tudi rast cen počitniških aranžmajev (kar za 15,1 odstotka). Na drugi strani pa so na inflacijo vplivale tudi sezonske pocenitve pri hrani - cenejše sadje in zelenjava, ter začetek zniževanj cen obleke in obutve pri razprodajah. V zadnjem letu so statistiki zabeležili najvišjo rast v skupini stanovanjskih stroškov, izobraževanja in pri prevozih, v skupini komunikacije pa so cene v tem obdobju celo padle. Na uradu za makroekonomske raziskave ocenjujejo, da je julijska inflacija v okviru pričakovanj, inflacija na letni ravni pa za 0,5 odstotka viŠja od načrtovane. To razliko, ki jo bodo upoštevali pri jesenskih napovedih, pripisujejo rasti cen nafte, za katero so pričakovali, da se bo poleti umirila. Povprečna rast cen v državah Evropske unije je v enakem obdobju znašala 2,4 odstotka. S. Z. Farmacevtska panoga je ena najzanimivejših panog za portfeljske vlagatelje po vsem svetu. Eden izmed razlogov je v tem, da gre za relativno stabilno panogo, v kateri so podjetja v zadnjih letih dosegala visoke dobičke. Drugi pomemben razlog pa je v trendu združevanja in prevzemov v tej panogi, pri katerih tudi mali portfeljski vlagatelji običajno realizirajo nadpovprečno visoke donose. V zadnjih dneh se veliko govori tudi o morebitnem prevzemu Krke. Vzrok za to je umik Miloša Kovačiča z mesta predsednika uprave Krke in nedavna izjava Milana Kučana, ki pravi, da Krka ne more dolgo ostati v slovenskih rokah. Tečaj Krkinih delnic je tako dosegel že 71 tisočakov. Vprašanje je, ali je delnica pri tej ceni še zanimiva za nakup. Krka je po prihodkih drugi največji farmacevt v regiji, takoj za Plivo. Prihodki in dobiček Krke so skoraj trikrat nižji kot pri Plivi, trenutna tržna cena t je 160 odstotkov nad knjigovodsko vrednostjo, kazalnik P/E znaša 22,8, pri čemer je Krka v preteklem letu dosegla 11,5-odstotni donos na kapital Hrvaška Pliva je največji farmacevt v regiji. V preteklem letu so dosegli 15,1-odstotni donos na kapital, tržna cena je 24 odstotkov nad knjigovodsko vrednostjo, kazalnik P/E znaša 8,2. Zgolj z vidika fi-nančnih kazalnikov je podjetje zelo zanimiva naložbena priložnost, upoštevati pa je potrebno, da leta 2005 Plivi poteče licenca za izdelavo zdravila Hemomed, kije eden njihovih glavnih paradnih konjev in vprašanje je, kako bodo nadomestili izpad prihodkov iz tega naslova. Bosanski Bosnalijek je eden manjših farmacevtov v regiji, po prihodkih okoli 12-krat manjši od Krke. Podjetje je v preteklem letu doseglo 9,1-odstotni donos na kapital, tržna cena je 6 odstotkov na knjigovodsko vrednostjo, kazalnik P/E znaša 11,7. Podjetje sicer iz leta v leto dosega boljše rezultate in se širijo predvsem v muslimanske države. Srbski Hemofarm po velikosti sledi Krki, njegovi prihodki so cca. 3-krat nižji od Krke. V lanskem letu so dosegli 12 odstotni donos na kapital, tržna vrednost je 20 odstotkov nad knjigovodsko vrednostjo, kazalnik P/E znaša 10,0. Podjetje se po rezultatih uvršča na 27. mesto največjih generičnih farmacevtskih podjetij na svetu, svoje poslovanje pa širijo predvsem na izvoznih trgih Rusije, v tem letu pa so se podali tudi na trge ZDA. Portfeljski vlagatelji se lahko odločijo tudi za makedonski Alkaloid, kije po prihodkih približno pol manjši od Hemofarma in je v preteklem letu dosegel 5,2 odstotni donos na kapital. Trenutna tržna ceno je 40 odstotkov pod knjigovodsko vrednostjo, kazalnik P/E znaša 11,3. Glavna pomanjkljivost nakupa delnic na makedonski borzi je predvsem v visokih stroških in nekaterih omejitvah glede prodaje delnic, ki veljajo za nerezidente. Sklepna misel te primerjalne analize je, da delnice Krke v primerjavi z delnicami farmacevtskih podjetij v regiji niso poceni. Trenutna tržna cena Krke je na nivoju, kot je bil prevzet Lek. Tisti, ki se v tem času odločajo za nakup delnic Krke očitno ocenjujejo, da je bil Lek . prodan prepoceni in da bi morala hiti prevzemna premija pri Krki višja. Ali bo v kratkem res prišlo do prevzema Krke in po kakšni ceni, ostaja vprašanje, nakup njihovih delnic pa draga naložba, ki se bo lahko vseeno obrestovala. Goran Dolenc GBD Gorenjska borzno posredniška družJ>a, d,d, gdolenc@gbd.si ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRADBENI DELAVEC - POMOŽNA DELA PRI IZDELAVI FASAD; d. Ć. 6 mes; do 6.8. 2004; št. del, mest: 2; VAJDEC DAMJAN, S. P., UL. PRVO BORCA 6, JESENICE DELAVEC BREZ POKLICA - UPRAVLJALEC OBDELOVALNIH STROJEV; d. Ć. 6 mes; do 3. 8. 2004; KLADIVAR ŽIRI, D. D., INDUSTRIJSKA UL. 2, ŽIRl SNAŽILKA - d. č. 3 mes; do 6. 8. 2004; št. del. mest: 2; LASER, D. 0.0., KAJUHOVAC. 1. BLED d. č. 2 mes; do 6.8. 2004; VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE, C. CIRILA TAVČARJA 21. JESENICE ELEKTROINŠTALATERSKI POMOČNIK - POMOŽNI ELEKTRIKAR; d. č. 6 mes; do 28. 8. 2004; št. del. mest: 4; EROTIK MALAVAŠIČ IN PARTNER, D. N. 0„ UL. FRANCA JERALA 5, JESENICE KUHARSKI POMOČNIK d. č. 6 mes; do 3.8.2004; SODEXHO, D. 0.0., ŽELEZNA C. 16. UUBUANA (del. mesto v Radovljici) d. č. 6 mes; do 3. 8. 2004; SODEXHO, D. 0.0., ŽELEZNA C. 16, UUBUANA (del. mesto v Kranju) SLAŠČIČAR; d. č. 6 mes; do 3.8. 2004; SODEXHO, D. 0. O., ŽELEZNA C. 16. UUBUANA (del. mesto v Kranju) MIZAR - UPRAVUALEC ZAHTEVNIH STROJEV; d. č. 1 leto; do 18. 8. 2004; EGOLES. D. D„ KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA KUUČAVNIČAR; d. č. 6 mes; do 28.8.2004; št. del. mest: 4; EROTIK MALAVAŠIČ IN PARTNER. D. N. 0., UL. FRANCA JERALA 5, JESENICE OBLIKOVALEC KOVIN VZDRŽEVALEC ORODIJ; d. č. 6 mes; do 14. 8. 2004; NIKO KOVINARSKO PODJETJE. OTOKI 16, ŽELEZNIKI VZDRŽEVALEC ORODIJ; d. č. 6 mes; do 28. 8. 2004; NIKO KOVINARSKO PODJETJE, OTOKI 16. ŽELEZNIKI ORODJAR; d. č. 6 mes; do 14. 8. 2004; NIKO KOVINARSKO PODJETJE. OTOKI 16. ŽELEZNIKI STROJNI MEHANIK - KUUČAVNIČAR; d. č. 3 mes; do 11. 8. 2004; št. del. mest: 2; HIDRORE-MONT, D. 0. 0., C. SUVKA LIKOVIČA 4A, JESENICE ELEKTRIKAR ENERGETIK - KURJAČ, STROJNIK KOTLA; d. č.; do 13. 8. 2004; ISKRA INVEST D. D„ STEGNE 25 A, UUBUANA (del. mesto v Kranju) ELEKTRO INŠTALAT ER - ELEKTRIKAR; d. č. 6 mes; do 28. 8. 2004; št. del. mest: 4; EROTIK MALAVAŠIČ IN PARTNER. D. N. 0., UL. FRANCA JERALA 5. JESENICE AVTOLIČAR; ned. č.; do 4. 8. 2004; št. del. mest: 2; MOČNIK MARIJAN. S. P., BRITOF 162. KRANJ FRIZER d. Ć. 1 leto; do 6. 8, 2004; JAGODIC LIDIJA, S. P.,DVORJE 50. CERKUE d. č. 3 mes; do 3.8. 2004; PETERKA RENATA, S. P., C. STANETA ŽAGARJA 69. KRANJ d. č. 6 mes; do 6. 8. 2004; PRAPROTNIK BOJAN, S. P., FRANKOVO NASEUE 67. ŠK. LOKA TESAR; ned. č,; do 4. 8. 2004; GRADBENO PODJETJE BOHINJ. TRIGLAVSKA C. 8, BOHINJ. BISTRICA ZIDAR; ned. č.; do 4.8.2004; GRADBENO PODJETJE BOHINJ, TRIGLAVSKA C. 8. BOHINJ. BISTRICA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK C, E; ned. č.; do 3. 8. 2004; EMS SEJMI, D. O, 0., SAVSKA C. 14, KRANJ VOZNIK V MEDNAROD. PROMETU; ned. č.; do 4. 8. 2004; HAMZIČ VEHID, S. P., TAVČARJEVA 3B, JESENICE d. č. 6 mes; do 6, 8. 2004; MUBI ALEŠ, S. P., LANCOVO 70, RADOVUlCA PRODAJALEC PRODAJALEC V ŽIVILSKI TRGOVINI; d. č. 6 mes; do 6. 8. 2004; PRAPROTNIK BOJAN, S. P.. FRANKOVO NASEUE 67. ŠK. LOKA KUHAR ned. č.; do 10.8. 2004; BOBEN MARUŠA, S. P., UÜBUANSKA CESTA 4. BLED d. č. 6 mes; do 6. 8. 2004; št. del. mest: 2; GaP HOTEU BLED, P. 0., CANKARJEVA C. 6, BLED ned. č.; do 7. 8. 2004; GLUŠČIČ MIHA, S. P., ALPSKAC. 58, LESCE d. č. 6 mes; do 3,8. 2004; SODEXHO, D. O, 0„ ŽELEZNA C. 16, UUBUANA (del. mesto v Radovljici) d. č. 6 mes; do 3.8.2004; SODEXHO, D. 0.0.. ŽELEZNA C. 16, UUBUANA (del. mesto v Kranju)) LESARSKI TEHNIK - SKUPINOVODJA; d. č. 1 leto; do 11.8. 2004; EGOLES, D. D..KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA STROJNI TEHNIK MERILEC RUSTIČNIH IN ORODNIH DELOV; d. č. 6 mes; do 1. 9. 2004; POLYCOM, D. O. 0.. PREDMOST 51, POUANE NAD ŠK. LOKO UPRAVUALEC STROJEV; ned. č.; do 13. 8. 2004; ŠIBO, D. 0. O.. KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA GRADBENI DELOVODJA VODJA GRADBIŠČ; ned. č.; do 18. 8. 2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE, D. D.. GRAJSKA C. 44, BLED ned. č.; do 21. 8. 2004; št. del. mest: 2; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE. D. D„ GRAJSKA C. 44. BLED GRADBENI TEHNIK OPERATIVNO VODENJE GRADBIŠČ; d. č. 1 leto; do 25.8. 2004. EGOLES. D. D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA d. č. 6 mes; do 6. 8. 2004; VO & VO RADOVUlCA, UUBUANSKA C. 9, RADOVUlCA EKONOMSKI TEHNIK ADMINISTRATORKA; ned. č.; do 18. 8. 2004; DIMPEX. D. O, O., SP, DANJE 5, SORICA (del. mesto v Zg. Bitnjah) DELO V CALL CENTRU, WVW.IHLEEASTCOM (V BRATISLAVI); d. č. 1 leto; do 13.8, 2004; št. del. mest: 2; IDEJA PLUS, D. O. 0., C. FRANCETA PREŠERNA 16, JESENICE ZDRAVSTVENI TEHNIK - MEDICINSKI TEHNIK PRIPRAVNIK; d. č. 1 leto; do 5. 8. 2004; AZUR NEVROLOGIJA, MLADINSKA 1, BLED GIMNAZIJSKI MATURANT ZAVAROV. AGENT-TEREN; d. č. 3 mes; do 11.8. 2004: št. del, mest: 2: BARiC - FIDA AGENCIJA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE, D. 0. 0„ OBREŽNA 95, MARIBOR OSEBNI FINANČNI SVETOVALEC ZA PODROČJE GORENJSKE; ned. č.; do 18. 8. 2004; SAVA PLUS, D. D., CELOVŠKA 175, UUBUANA (del, mesto v Kranju) INŽ. GOZDARSTVA REVIRNI GOZDAR; d. č. 9 mes; do 6. 8. 2004; ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE UUBUANA, OE KRANJ, C. STANETA ŽAGARJA 27B, KRANJ EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE ADMINISTRATOR, KOMERCIALIST, PROMOCIJA IN REKLAMA PODJETJA, PRIDOBIVANJE STRANK; ned. č.; do 21. 8. 2004; št. del. mest: 10; DELNICA, D. 0. 0., TFiŽAŠKAC. 2, UUBUANA (del. mesta v Kranju) ADMINISTRATOR, KOMERCIALIST, PROMOCIJA IN REKLAMA PODJETJA, PRIDOBIVANJE STRANK; ned. č.; do 21. 8. 2004; št. del. mest: 3; DELNICA, D. O. O., TRŽAŠKA C. 2. UUBUANA (po 1 del, mesto v Škofji Loki. Kranjski Gori in v Radovljici) UNIV. DIPL INŽ. GRADBENIŠTVA ZA KONSTRUKCIJE - TEHNOLOG, KONSTRUKTOR; d. č, 1 leto; do 25. 8. 2004; EGOLES, D. D., KIDRIČEVA 56. ŠK. LOKA DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARIJU V SPL AMBULANTI V ZD V RADOVUlCI; d. č. 1 eto; do 18. 8. 2004; OZG KRANJ, OE ZD RADOVUlCA, ZD BLED, MLADINSKA C. 1, BLED ZDRAVNIK SPL/DRUŽ. MEDICINE V ZD BOHINJ; ned. č.; do 7. 8. 2004; OZG KRANJ, OE ZD RADOVUlCA, ZD BLED. MLADINSKA C. 1, BLED DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS); ned. č.; do 10. 8, 2004; BOLNIŠNICA GOLNIK. KLINIČNI ODD. ZA PUUČNE BOLEZNI IN ALERGIJO. GOLNIK 36, GOLNIK DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPL MEDICINE . ZDRAVNIK SPL MED.; ned. č.; do 11. 8. 2004; št. del. mest: 2; OZG KRANJ, ZD ŠK. LOKA, STARA C. 10. ŠK. LOKA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PEDIATRIJE ZDRAVNIK - SPEC. PEDIATRIJE V ZD V RADOVUlCI; ned. č.; do 18. 8. 2004; OZG KRANJ, OE ZD RADOVUlCA, ZD BLED. MLADINSKA C. 1, BLED DOKTOR MEDICINE - SPEC. PEDIATRIJE V ZD V RADOVLJICI; d. č. 1 leto; do 18.8. 2004; OZG KRANJ; OE ZD RADOVUlCA, ZD BLED. MLADINSKA C. 1, BLED DOKTOR MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE - ZDRAVNIK SPEC. INTERNE MED.; ned. č.; do 10. 8. 2004; BOLNIŠNICA GOLNIK. KLINIČNI ODD, ZA PUUČNE BOLEZNI IN ALERGIJO. GOLNIK 36, GOLNIK Drugi pogoji, ki jih zahteva delodajalec, so objav-jeni na oglasni deski Zavoda RS za zaposlovanje. Zavod Republike Slovenije la zaposlovanje, Glinškova ul 12, Ljubljana PREJELI SMO Odgovorna je celotna « uprava Merkurja V zvezi s številnimi članki o Merkurju, Bofexu in predsedniku Merkurjeve uprave mag. Binetu Kordežu v dnevnem časopisju želi uprava Merkurja, d. d., predstaviti in osvetliti nekaj dejstev: V letu 1999 smo se takratni člani uprave Merkurja na osnovi pregleda finančnega stanja v podjetju in doseženih tekočih rezultatov soglasno odločili za nakup Bofexa, d.O.o. Zelo podrobno smo proučili prodajne zmogljivosti podjetja, njegov predviden razvoj in vrednost blagovne znamke, ki jo je to podjetje že dosegalo na trgu. Podrobno smo tudi ocenili skupne perspektive razvoja na področju elektrotehničnih izdelkov v nekaj naslednjih letih. Predvidevanja so se izkazala za v celoti pravilna, saj smo na področju akustičnih izdelkov, malih elektrotehničnih izdelkov in bele tehnike prehiteli vse takratne konkurente in na trgu postali zanesljiv tržni vodja. Načrte uprave Merkurja glede nakupa Bofexa je v letu 1999 potrdil tudi takratni nadzorni svet. Po podrobnem pregledu smo nadzornemu svetu predložili tako pisno obrazložitev predloga o odkupu 75-odstot-nega lastniškega deleža v Bofexu, kot tudi poslovno analizo podjetja s trgovinsko znamko Big Bang. Na osnovi teh podatkov je bila sprejeta odločitev o nakupu deleža v Bofexu. Ob ugodnem poslovnem položaju Bofexa pa je natančen pregled bilanc v letu 2003 pokazal, da finančno poslovanje v zadnjem obdobju ni bilo pozitivno. Revizorjevo poročilo s kvalifikacijami za Bofex smo v Merkurju prejeli v petek, 23. julija, in podatke še isti dan posredovali tudi slovenskim medijem. Naslednji delovni dan (v ponedeljek) so bili predstavljeni nadzornemu svetu, ta pa je sprejel že objavljene ukrepe. Še enkrat poudarjamo, da Članica uprave Alenka Podbevšek pri reviziji Merkurja za leto 2003 ni sodelovala in ni podpisala nobenih poročil Stališča, objavljena v časopisju, o poslovnih odločitvah, vodenju in celo nemoralnih potezah do vlagateljev, zadevajo celotno upravo Merkurja. Vse razvojne usmeritve, poslovne odločitve, predloge za nadzorni svet, kakor tudi dileme, ki lahko nastajajo pri poslovnih odločitvah, smo proučili in se za njih odločali skupaj. Tudi vse informacije iz nekaterih medijev o tekmovalnosti za vodenje Merkurja med sedanjimi Člani uprave so povsem izmišljene in neresnične. O razvojnih odločitvah in uspešnosti Merkurja in celotne Skupine, za katere je odgovorna sedanja uprava, najbolj govorijo številke, saj je sistem Merkurja tudi pod vodstvom mag. Bineta Kordeža nadalje- val uspešno poslovanje in hitro rast, ki jo je dosegel Merkur v preteklosti že pod vodstvom prejšnjega direktorja Jakoba Piskernika. V zadnjem obdobju pod sedanjo upravo je družba Merkur povečala prodajo za 133 odstotkov, dobiček za 91 odstotkov, število zaposlenih za 73 odstotkov, podvojila je prodajne kapacitete in odprla' vrsto sodobnih trgovskih centrov tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem. Trenutne rezultate poslovanja Skupine Merkur in Merkurja, d. d., smo v zadnjem Času v javnosti večkrat predstavili. Ugodni rezul- • • tati potrjujejo nase usmeritve in nam dajejo tudi realne možnosti, da uresničimo načrte razvoja, na osnovi katerega Merkur že^ postaja mednarodno podjetje. Dejstvu, da podjetje Bofex za lansko leto izkazuje 1,1 milijarde tolarjev izgube, se ne moremo izogniti. Vendar pa smo prepričani, da bodo vsi prihodnji ukrepi in rezultati poslovanja Skupine Merkur v skladu s pričakovanji nadzornega sveta in lastnikov družbe Merkur. Nove poslovne uspehe doživljamo prav danes, ko v Šibeniku odpiramo nov trgovski center. V načrte uprave iti nadaljnji razvoj podjetja zaupa celotno vodstvo in zaposleni, ki so s svojim delom in zavzetostjo že do sedaj pomembno soustvarjali razvoj podjetja. Uprava Merkurja d,d. Torek, 3. avgusta 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@,g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN V Na javni tribuni z naslovom Resnica o mleku so pridelovalci izpostavili probleme z odkupno ceno in mlečnimi kvotami. Stroka odgovarja, da je odkupna cena nad povprečjem v EU. Krai\j - Sindikat kmetov Slovence je na javni tribuni z naslovom Resnica o mleku, ki so jo v kmety^ki šoli Grm v Novem mestu organizirali minuli petek, soočil pridelovalce mleka s predstavniki mlekarn in trgovcev. Razpravljali so o odkupni ceni in mlečnih kvotah, mnenja pa so tudi po na trenutke vroči razpravi ostala različna. Ta teden se bodo nadaljevala cenovna pogajanja med Kmetijsko gozdarsko zbornico in mlekarnami. stagnira, stroški pridelave kot so močna krmila, seme, gnojila in materialni stroški pa se vztrajno povečujejo. Vodja sektorja za kmetijske trge pri Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Alojz Senegačnik je opozoril, da se pri primerjavi odkupnih cen uporabljajo različni kriteriji, re- ferenčno pa je mleko s 3,7 odstotka mlečne maščobe pripeljano do mlekarne. Ob tem je potrebno priznati, da se razmere za pridelovanje slabšajo, saj odkupna cena mleka od leta 2001 Mlekarne brez subvencij Slabšanje položaja kmetov je sicer splošen pojav v državah Evropske unije, kljub temu je odkupna cena za liter mleka v Sloveniji višja, kot je evropsko povprečje, do lani je bila tudi višja kot v sosednji Avstriji, od- Praznik žetve in ženitovanje Nedeljski praznik žetve v Žirovskem vrhu, dan prej ženitovanje. v Zirovski vrh - Kar 30 do 40 domačinov je v nedeljo na kmetiji na Javorču sodelovalo pri prikazu programa, še enkrat toliko pri organizaciji. Že od 13. ure da^e je, z manjšo prekinitvijo zaradi dežja, potekal pester program. Predstavili so se ljudski godci in pevci, vmes pa so prikazovali stare zabavne igre, ki so bile včasih prisotne na kmečkih zabavah in ohcetih. Praznika žetve je v nedeljo obiskal tudi domači župan Jože Bogataj, ki je zbrane nagovoril: "Takšne prireditve so namenjene mladim, ki ne vedo, kako so __v živeli naši predniki. V TD Zirovski vrh so se potrudili in prikazali lepe, stare običaje. Vsako leto pripravijo tudi kaj novega." V kulturnem programu so sodelovali gostje, pretežen del programa pa je sestavila Lucija Pršut glavna nagrada Turistično društvo Žirovski vrh je tudi letos pripravilo kravjo tombo-lo. "V ograjen prostor, razdeljen na enake kvadrate, poženemo kravo. Pred tem smo kvadrate prodali, v tistega, kjer se bo krava podelala pa zmagovalec dobi pršut," nam je razložil Marjan Cankar. Lani so lahko udeleženci stavili, letos pa so organizatorji šli v žrebanje, saj pri igri odloča predvsem sreča. In koliko časa. traja tombola? "Od nič do največ 120 minut traja ponavadi igra," smeje pove Cankar. Oblak, pripravila je tudi zelo zanimiv skeč "Kriza srednjih let". Rdeča nit prireditve pa je bila žetev rži s srpi, mlačenje žita s cepci v štiri ter čiščenje žita. Praznik žetve je bil popestren s številnimi stojnicami s Številnimi izdelki domače in umetnostni obrti domačinov, suhega sadja in domačih-likerjev ter seveda dobrote kmečkih deklet in žena. Po končanem programu je za zabavo skrbel ansambel Pogum, od podpori sponzorjev pa so organizatorji izvedli tudi srečelov in kravjo tombolo. V soboto pa so delavci turističnega društva s programom prikazali preteklost življenja na podeželju. "Z navadami in običaji ter v značilno poljanskem narečju želimo ohranjati našo bogato kulturno dediščino, zato jo vedno znova obujamo," nam je povedala Antonija Oblak, predsednica TD Žirovski vrh. Sobote so bile že od nekdaj namenjene ženitovanju. Letos je bil na vrsti prikaz "Po nevesto v tistih lepih starih časih". Nevestina hiša je bila ponavadi zaklenjena, vrata je odprl šele oče. Ta "ta mladmu" pripelje več nevest, končno tudi pravo. Skupaj zaplešeta in se poljubita. Po blagoslovu starša nevesto prepustita ženinu. V soboto so ob predstavi tekle tudi solze sreče in ganjenosti, saj se je marsikdo spomnil kako se je ženil. Boštjan Bogataj Za pomor čebel kriva škropiva Ljubljana - Minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik je v petkovi izjavi za javnost zavrnil možnost, da bi nedavni pomor čebel na Primorskem in Gorenjskem zakrivil zloglasni pesticid gaucho. Po analizi vzorcev pomrlih čebel, ki jih je opravil Nacionalni veterinarski inštitut je potrjeno, daje do dogodkov, ki so močno vznemirili čebelaije, prišlo zaradi uporabe škropiv. Analize 26 vzorcev so pokazale, da so množičnemu poginu čebel botrovala fitofarmacevtska sredstva za škropljenje vinske trte, oljk in krompiija. . M. G. Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE Posejemo črno redkev in repo, vložimo kumarice Vrt nam te dni daje obilo pridelka. če Sta že zreli, lahko pospravimo čebulo in rdečo peso. Razveseljujejo nas še bučke, paprika, paradižnik, korenje, koleraba, bhtva ... Redkev in repo bomo imeli za čez zimo Kljub temu da imamo te dni obilo sveže zelenjave, je čas, da začnemo sejati tudi takšno, ki jo bomo jedli jeseni in pozimi. Sem zagotovo sodita črna redkev in repa. Črno redkev pozimi lahko jemo v solati skupaj s fižolom ali pa samo. Repo imamo radi tako kislo (ki se odlično poda h krvavicam), kot tisto drugo, ne-kislo, kije del enolončnic (kot je loška Šara). Na Gorenjskem pa imamo radi tudi sladko repo (s krompirjem ali mlekom). Sejemo na stalno mesto Črno redkev in repo sejemo na stalno mesto, saj ju ne bo treba presajati. Če bodo rastline zrasle pregosto, jih bomo le razredčili. Semena črne red-kve posejemo približno tri centimetre globoko. Med posameznimi rastlinami naj bo približno 20 centimetrov razdalje, med vrstami pa 25 centimetrov. Tudi repo posejemo približno tri centimetre globoko. Med posameznimi rastlinami naj bo 25 centimetrov razdalje, med vrstami pa 40 centimetrov. Kumarice vložimo ali pospravimo v skrinjo Kumare lahko jemo tako poleti kot pozimi. Pozivni so zelo dobre male kumarice, ki so vložene v kis. Tako poleti kot pozimi pa kumare lahko jemo tudi v solati ali iz njih naredimo omako. Če želimo jesti kumare v solati, posadimo primerno sorto in pustimo, da zrastejo. Potem jih olupimo Poletne dobrote: korenje, bučke, čebula, rdeča pesa, kolerabica. v (ali pa tudi ne) in jih narežemo ali naribamo. Solato iz kumar, ki jih dodamo krompiiju, si lahko privoščimo tudi pozimi. V tem primeru moramo le poleti velike kumare - ki so že zrele, niso pa še porumenele - olupiti. Sredico s semeni odstranimo, preostali del kumar pa naribamo. Kumare damo v vrečke za zamrzovanje in jih shranimo v zamrzovalnik. Pozimi jih le odtalimo in dodamo še toplemu krompirju, ki smo ga prej skuhali, olupili in narezali na koleščke. Med recepti za vlaganje kumaric v kis priporočamo tega: Za približno šest kozarcev kumaric potrebujemo liter kisa za vlaganje (9-odstotnega), 0,75 litra vode, 8 dag soli, zelenje kopra in šalotko. Vodo, kis in sol skupaj zavremo. Očiščene in oprane kumare zložimo v oprane kozarce ter jim dodamo šalotko in nekaj zelenja kopra. Kumare zalijemo s tekočino, ki smo jo prej zavreli (voda, kis in sol) ter kozarce dobro zapremo. Zaprte kozarce damo v lonec za pasteriziranje, dolijemo toliko vode, da prekrije tri četrtine vsakega kozarca. Pri 90 stopinjah pasteriziramo pol ure. Monika in Mateja Bertonce^j iK'%:.. '..Vivr- Uf f i.' > I* • • t'. -J^ .•-.v-', . ■K,- ^ I . 'A Tudi po soočenju resnic o mleku, glede odkupne cene pridelovalci in mlekarji vztrajajo vsak pri svojem, zato je vprašanje, ali bo dogovor sklenjen že ta teden. Foto: Tina Doki ima Slovenija v okviru skupnega kmetijskega trga dovoljenje za pridelavo 560.424 ton, v prvem kvotnem letu 2005/2006 pa 567.638 ton, kar naj bi po mnenju kmetijskega ministrstva približno ustrezalo dejanski pridelavi. Sicer pa se bo treba ukvarjati s spremembo razmerja med oddanim in neposredno prodanim mlekom, ki predvideva 467.063 ton oddanega mlekarnam in 93.361 ton prodanega doma. Prve mlečne kvote, za katere se je Slovenija odločila že leto pred obvezno vzpostavitvijo, bodo pridelovalcem kljub spremembi uredbe dodeljene že avgusta, sledil pa bo pritožbeni postopek. kup mleka pri nas pa še naprej raste. Zdajšnje razmere na mlečnem trgu bodo pridelovalce prisilile v nadaljnjo koncentracijo pridelave, ki se je v Sloveniji dogajala že v minulih letih, saj je leta 1985 mleko pridelovalo 58.130, leta 2002 pa samo še 12.589 kmetij. Na očitke o okoriščanju mlekarn na račun pridelovalcev, je odgovorila predsednica gospodarsko interesnega združenja mlekarstva Ivana Va-Ijavec, ki je opozorila, da se je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo kmetijski trg razširil, vendar obojesmerno, kar pomeni tudi večjo konkurenco mleka in mlečnih izdelkov tujih mlekarn. Mlekarji so se v preteklih letih že povezovali in združevali. Gorenjska mlekarna je leta 2001 postala sestavni del Ljubljanskih mlekarn, tri velike mlelcame pa odkupijo večino mleka (okoli 440 milijonov litrov letno.) Mlekarne so se po besedah Valjav-čeve prilagodile, kolikor so se mogle, s tem, da so do vstopa v Evropsko unijo precej izvažale na trge nekdanje Jugoslavije in zato tudi dobivale izvozne subvencije, kijih zdaj ni več. s Spremenjena uredba o kvotah Pridelovalce motijo tudi spremembe prvotne uredbe o mlečnih kvotah, v kateri je bilo predvideno, da si lahko za referenčno leto za določitev kvote izberejo najugodnejše med zadnjimi leti. Sistem mlečnih kvot, ki bo prvič v veljavi že letos pa je vlada z uredbo o spremembi uredbe spremenila tako, da bo referenčno leto za vse pridelovalce 2003/2004 za določitev kvot v letu 2004/2005. Kot je znano Nadaljevanje pogajanj Ta teden naj bi se nadaljevala pogajanja o odkupni ceni mleka med pogajalsko skupino zadružne zveze Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice in mlekarnami. Po mnenju podpredsednika zadružne zveze Slovenije in vodje pogajalske skupine Jožeta Stergarja, je v juniju napovedano znižanje odkupnih cen s strani mlekarn nesprejemljivo, saj gre za sestavni del pogodbe o odkupu, ki ga ni mogoče enostransko spremeniti. Domnevnih 700 milijonov tolarjev izgube, ki naj bi jo mlekarne pridelale po vstopu v Evropsko unijo, po mnenju pogajalcev kaže, da te še niso prilagojene novemu trgu in zato od ministrstva pričakujejo uvedbo ukrepov za prehodno obdobje. Matjaž Gregorič t, * i v. RAFOLOSKI KOnCEK VH y ^ * V ' Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe In druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papiija ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poiščite svoje odgovore. ŠIFPA: ZVfcZDA Le kam čas hiti in vaša pisava. Pisava je zrcalo naše notranjosti oz. ogledalo človeka. Ko odraščamo, imamo bolj umiijeno, pozneje pa si sami krojimo prihodnost, zato prihaja do razlik. Drugače živimo, razmišljamo in seveda pišemo. Bolj smo nestrpni in raztreseni, kakor ste vi. Vaša notranjost je prav neučakana. V sebi ste neurejeni. Notranjost vas kar priganja. Ste oseba, ki rada vzpostavlja odnose z drugimi, saj se kar vidi, da imate premalo prostora. V notranjosti ste sproščena, toda vse, kar delate, opravljate temeljito. Čustveno ste razumska, v družbi včasih premalo odprta. V srcu plemenita in živahna. ŠIFRA: MARDA Že kar nekaj časa sodelujem z Gorenjskim glasom, časopisom, ki vam je najbolj pri srcu. Vesel sem, da razmišljate pozitivno o grafolo-giji, in upam, da nam bodo tudi drugi bralci bolj prisluhnili. Ste oseba, ki se za stvari in osebe prijetno navduši, saj ste odprta, umirjena in urejena oseba. Do okolice imate enakovreden, spoštljiv in urejen odnos. Včasih si prizadevate za več pozornosti. Toda poudariti moram, da imate v sebi mladostniško trmo. Drugače ste pa oseba, ki se rada uveljavlja predvsem v majhnih krogih - npr. v družini. V notranjosti ste sproščena in prizadevna. Zato le tako naprej in življenje bo prijetno. HofüM^ / d^ mm do /i/Mcm km /mkoifh ßm it ^^ ^ ^/t OUKHMlir KUPON Grafološki koti^k ^tl/KMM Ime in priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj Grafološko društvo - LAURA Društvo za proučevanje pisave Partizanska uhca 2, 2319 Poljčane http://www.jurgec-sp.com e-mail: gd.laura@en:\all.si 65M : 041/947-113 Št. naročnika Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas. Zoisova 1. 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. IMGLAS' GORENJSKI GLAS • 18. STRAN KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si Torek, 3. avgusta 2004 Prva letošnja žrtev Blejskega jezera? Od nedelje zvečer pogrešajo 47-letnega Damjana Vovka iz Postojne, ki naj bi ga med plavanjem z Blejskega otoka proti Zaki presenetilo neurje Bled - V nedelo, 1. avgusta, okoli 22. ure sta dva člana potapljaške reševalne službe z Bleda začela iskati 47-letnega Damjana Vovka iz Postojne, ki je okrog sedmih popoldne s prijateljico Stašo Merlak iz Kranja plaval z otoka proti Veliki Zaki. Takrat se je nad jezerom razbesnelo neurje. Merlakova je plavala s plavutkami, zato je na breg priplavala prva. "Takoj ko sem prišla ven, sem pogledala nazaj, če ga kje vidim. Pa je bila samo penasta voda. Videla ga nisem, ker je lil dež," je povedala Merlakova. Nedeljsko iskanje je trajalo do enih zjutraj. Potapljača sta pregledala vodno gladino na delu jezera, kjer naj bi pogrešani plaval in Blejski otok. Zaradi teme so iskanje prekinili in na- Boja označuje mesto, kjer je Merlakova zadnjič videla Vovka. Priprave na iskanje. daljevali včeraj ob desetih dopoldne. Sest potapljačev je izmenično prečesavalo jezersko dno, od bele boje pa do otoka, to je približno sto metrov dna. Bela boja je označevala mesto na gladini, kjer je Merlakova zadnjič videla pogrešanega. ''Bila sem že čez polovico, pa sem ga še vedno videla," je dejala Saša Merlak. Upala je, da je na breg priplaval kje drugje, zato ga je Čakala, da bo po cesti prišel do Zake. Še vedno upa, daje živ in da se ni zgodilo najhujše. Potapljač reševalec Pavel Koka^ je povedal, da so bili valovi ob neurju visoki tudi do enega metra. Veter je pihal od kopnega proti otoku, zato pogrešanega iščejo v smeri boja - otok. Merlakova je zatrdila, da je bil Vovk dober plavalec in da je že večkrat plaval na otok. Po besedah Jožeta Konca, vodje potapljačev reševalcev, je vidljivost na dnu dva metra, kar je po njegovem mnenju "odlično". Jezero je na tem delu globoko okoli 28 metrov, zato so potapljači lahko v vodi od trideset do petinštirideset mi- Jože Konc nut. Šestim potapljačem se bodo popoldne pridružili še Štirje. Marko Sonc, komandir Policijskega oddelka Bled, je dejal, da intenzivno zbirajo informacije o pogrešanem. Zadnja taka nesreča, ki se je končala s smrtjo tuje državljanke, seje zgodila leta 2001. Eva Gračanin, foto: Gorazd Kavčič Oblegane gorenjske gore Kamen v čelado podrl plezalko Od petka do nedelje so reševalci pomagali planincem, podgano, ki seje žgala. Podgana na elektriki Radovljica - Sobotni klic na številko regijskega centra za obveščanje v Kranju 112 iz Radovljice, da se iz električne omarice v kleti stanovanjskega bloka na Gradnikovi cesti kadi, ne bi bil nič neobičajnega, če ne bi bil neobičajen krivec za dim. Ko so namreč domači prostovoljni gasilci omarico odprli, so na žicah našli H. J. Huda ura nad Gorenjsko Škofja Loka - V nedeljo, nekaj pred pol osmo zvečer, se je nad delom Gorenjske razvnelo neurje z močnim vetrom in ponekod tudi s točo. O škodi poročajo predvsem s škofjeloškega konca. V bohinjski občini je veter podrl smreko in zaprl cesto iz Nemškega Rovta proti Soriški planini, podobno kot na cesti s Soriške planine proti Podroštu v občini Železniki. Na cesti od davŠkega mostu proti DavČi pa je cesto zatrpal zemeljski plaz. Na vseh treh koncih so posredovali delavci Cestnega podjetja Kranj. Hudo neurje je povzročalo škodo tudi v krajih od Blegoša proti Zirem. Voda je zalila kletne prostore z delovnimi stroji v hiši na Gregorčičevi v Zireh, poplavo so imeli v tovarni Etiketa, v Javorški grapi je deževje naplavilo na cesto blato in mulj ter skoraj zasulo mimo vozeči osebni avto, padla smreka je poškodovala hišo v Rakulku, druga pa telefonski kabel med tovarno Kladivar in Ledinico, ki je obvisel dva metra nad cesto. Iz Žirov in okoliških krajev poročajo še o pobitih strešnikih, šipah, sončnih kolektorjih, poškodovanih avtomobilih. H. J. ki SO iz različnih vzrokov omagali. Kranj - Dežurna ekipa s policyskim helikopterjem in bohiiyski-mi gorskimi reševalci je v petek, 30. julya, popoldne pomagala 60-letni planinki, ki sije pri jezeru Ledvica zlomila gležei\j in ni mogla nikamor več. Že dopoldne pa je zaradi stare poškodbe hrbtenice na Konjskem prevalu omagala angleška planinka. Omagala je tudi planinka pod planino Zadi\ji Vogel. Vse tri so s policijskim helikopterjem odpe^ali v jeseniško bolnišnico. Za reševalce je bila delovna tudi sobota. Najslabše jo je odnesla 58-letna planinka, ki se je popoldne v skupini članov planinskega društva Mislinja spuščala po brezpotju z vrha Male Martuljške Ponce. Približno sto metrov pod grebenom ji je med plezanjem v čelado priletel kamen, zaradi Česar je padla. Zaradi suma, da ima poškodovano hrbtenicor so jo s helikopterjem prepeljali v Klinični center. Kamniški gorski reševalci so popoldne pomagali dečku, ki mu je spodrsnilo na Koželjevi poti v Kamniških Alpah. Nekaj pred deseto uro zvečer pa je oskrbnik Tičarjevega doma na Vršiču iz- pod Male Mojstrovke sprejel signale na pomoč. Teren so pregledali kranjskogorski gorski reševalci, a niso našli nikogar. V nedeljo popoldne je osem nemških planincev odšlo iz če-ške koče proti Kočni in Grintov-cu. V Dovški škrbini sta se dva odločila, da ne gresta na Kočno in Grintovec, temveč naravnost v Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu. Zvečer jih je šest tja prišlo, omenjena dva pa ne. Oskrbnica je poklicala pomoč. Na pot se je podalo enajst kranjskih gorskih reševalcev, ki so pogrešana planinca našli v križišču na poti za Dolce in Ovnovo Čer. Planinka je imela poškodovano koleno. H. J. Pogrešan je bil enajst let Kranj - Pred slabim mesecem smo poročali o človeškem okostju, na katerega je nabiralec gob naletel v Udinborštu. Ob okostju je bilo tudi nekaj osebnih predmetov in oblačil. V Policijski upravi Kranj so pregledali evidence pogrešanih in ugotovili, da je na tem območju od 7. aprila 1993 pogrešan Vladimir Boštjančič iz Kranja. Okostje so poslali v analizo Inštitutu za sodno medicino v Ljubljano, kjer so potrdili, da gre za posmrtne ostanke pogrešanega Bošt-jančiča. H. J. KRIMINAL r Mladinska knjiga ZALOŽBA nudi delo TELEFONSKIM SVETOVALCEM/-KAM v telefonskem studiu Založbe Mladinska knjiga v Kranju. v svoje vrste vabimo prijazne in komunikativne ljubitelje knjig s srednješolsko izobrazbo. V popoldanskem Času boste v prijetnem delovnem okolju po telefonu prodajali knjižne uspešnice. Možnost zaposlitve za določen čas ali honorarno. Prtiave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljete v osmih dneh od objave na naslov Mladinski knilga Ziložbi, d.d.. Stužti« za razvoj kadrov, Slovanska 29,1000 LJubljana Za dodatne informacije poklićiie na tel $t 01/201 82 00 (ga Lidija Dajčman) 0 naSi odločitvi Vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem izbirnem postopku. Kranjska noč brez posebnosti Krai^j - Policisti med letošnjim Kranfestom niso imeli pretiranega dela. Obravnavali so tri pretepe, do vseh treh je prišlo v okolici Globusa, zaman iskali metalca steklenic na Staro cesto in nekul-turneža, ki naj bi obiskovalcem pri Mc Donald'su pljuval v francoski krompirček, v četrtek in peter pa so "pobirali" tudi od alkohola onemogla veseljaka. Preverjali so hrup in obratovalni čas v enem od lokalov, v lokalu pri Vovku so našli pištolo, za katero se je pokazalo, da je Štartna, policisti pa so pospremili domov, v naročje staršev, še izgubljenega otroka. Kljub prometnim oziroma parkirnim težavam okrog prizorišča Kranfesta posebnih kršitev niso zaznali. H. J. Policista s pestjo Jesenice - Kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi bodo kriminalisti ovadili 31-letnega Jeseničana. Ko sta v soboto nekaj po eni uri zjutraj dve patrulji zaradi kršitev javnega reda in miru posredovali pred gostinskim lokalom Krokar na Jesenicah, je 31-letnik z roko udaril v obraz jeseniškega policista, koje ta preprečeval kršiteljem vstop v lokal. Policista je lažje ranil. Najprej gosta, potem še policiste Cerkve - Kranjski policisti so v nedeljo, 1. avgusta, okrog petih popoldne obravnavali kaznivo dejanje Ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru. 23-letnik iz Cerkelj je v gostinskem lokalu Pod Jenkovo lipo prišel do gosta, ki je s svojim dekletom odhajal in ga brez razloga napadel. S pestjo ga je udaril v obraz. Gost je zaposlene za točilno mizo prosil, naj pokličejo policijo. Napadalec mu je sledil in ga spet začel pretepati, zato se je gost zatekel v kuhinjo, napadalec pa spet za njim. S pulta je pobral škarje in z njimi zamahnil proti gostu, vendar gaje na srečo zgrešil. 23-letnik je kasneje z besedami, potem pa tudi fizično, napadel tudi kranjske policiste in kriminalista. Enega od policistov je brcnil in ga lažje ranil. 45-letni napadalčev oče, ki je spremljal postopek policistov, je od zadaj napadel drugega policista in ga začel daviti. Domačinoma je "pomagal" še 24-letni Kranjčan, ki je brcnil tretjega policista in ga prav tako lažje ranil. Policisti so vse tri vendarle obvladali, ovadbi proti 23-letniku zaradi kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem bodo proti trojici dodali še ovadbo zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Cigarete, denar pa še kaj Reteče - V noči s četrtka na petek je nekdo vlomil v gostinski lokal v ReteČah pri Škofji Loki. Ukradel je cigarete različnih znamk, denar in košaro, skupaj je škode za okrog 80.000 tolarjev. Škofja Loka - V isti noči je imel nepovabljenega gosta tudi lokal na Kidričevi cesti v Škofji Loki. Neznanec je odnesel za približno 33.000 tolarjev cigaret, vžigalnikov in denarja. • Ukradena moped in tablice Jesenice - V petek je s parkirišča na Jesenicah nekdo odpeljal Tomosov moped avtomatik A3ML z registrsko tablico KR Jl-245 in številko okvirja 516650. Policisti za tatom in mopedom še poizvedujejo. Kranj - Z osebnega avta, parkiranega v Kranju, pa je nekdo snel registrski tablici KR G2-925. Vlomilec v vodni elektrarni Bled - Policisti poizvedujejo za neznancem, ki je vlomil v vodno elektrarno Piškovca II. Polotil se je električne nadzorne omarice, izklopil stikalo, nato pa odnesel vrata omarice, wattmeter, tri ampermetre in več drugih instrumentov. Škode je za približno 350.000 tolarjev. Ponarejen "jur" in potni list Krai\j - V petek popoldne je nekdo v Kranju poravnal račun s ponarejenim bankovcem za 1000 tolarjev, s serijsko številko BD481474. Brnik - V soboto, 1. avgusta, zvečer je na letališki mejni prehod na Brniku pripotoval 34-letni državljan Srbije in Črne gore. Predstavil se je s slovenskim potnim listom s številko BA656281. za katerega so policisti ugotovili, daje ponaiejen. Potni list so seveda zasegli. H. J- Torek 3. avgusta 2004 DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN Prvi z Danskega, drugi na Finsko * Kranjski skavti so letos tretjič obiskali Danske prijatelje. Člane Triglavskega stega bodo prvič spoznali na Finskem. Sodobno opremljeni vodiški gasilci Kraixj - Mednarodni projekt "Razširimo obzorja" so kranjski skavti začeli lani, ko so gostili 40 vrstnikov z Danske in s Finske. NadaUujejo ga letos z obiski obeh dežel. Iz prve države se je skupina skavtov vrnila v nedelo, ko je odšla na pot še druga skupina na Finsko. Kranjski skavti, ki so povezani v Triglavskem stegu, že od ustanovitve leta 1992 sodelujejo z danskimi prijatelji iz Aarhusa. Lanski projekt "Razširimo ob-zoija" je odprl vrata tudi za dru- delih. Prvi del je namenjen izvedbi skupnega taborjenja, med katerim spoznavajo podobnosti in razlike med skavti obeh dežel. Drugi del je priložnost za odkrivanje posebnosti države Del skupine skavtov, ki se je v nedeljo vrnila z Danskega. ge mednarodne stike. Ob Dancih so v Kranj prvič prišli skavti s Finske. Tako je letos naneslo, da lahko že tretjič obiščejo Dance in prviČ tudi Fince. Kot poudarja predstavnik skavtov za stike z mediji Mare Škufca, glavni cilj projekta ni zgolj druženje. Plesti želijo še trdnejše prijateljske vezi in v praksi izkusiti življenje v evropskih državah. S tem projektom želijo širiti svoja osebnostna, državljanska in skavtska obzorja. Po vzoru lanskega srečanja skavtov v Sloveniji tudi letošnje druženje na tujem poteka v dveh gostiteljice, njihovih ljudi in običajev. Za dvanajstčlansko skupino kranjskih skavtov, ki je obiskala Dansko, je pot že končana. Iz Kranja so odšli 15. julija, domov pa so se vrnili 1. avgusta. Zanimiva danska izkušnja Slovenijo so lani obiskali izvidniki skupine Valhalla iz okrožja Brabrand, ki ima dolgo skavtsko tradicijo. Obisk jim je letos vrnila skupina kranjskih skavtov, v kateri so bili Urša Boneš, Barbara Markič, Nejc Marolt, Blaž Mekuč, Marko Pavlič, Matevž Rudolf, Polona Sagadin, Polona in Veronika Savnik, Ksenija Slavec, Toni Tomšič in Ana Zupec. Zanimivo je, da so vsi iz družin z več otroki (od dveh do šestih), kar je gravo nasprotje danskih družin. Ze prvi dan obiska so raziskali prestolnico Koebenhavn, si ogledali parlament in se zbrali na sedežu organizacije skavtov DDS. Po obisku našega veleposlaništva so drugi dan spoznali gimnazijo, muzej danske zgodovine in del mesta. Tretji dan so odpotovali v Aarhus, kjer so jih sprejele pod streho danske družine. Po udeležbi pri nedeljski maši in delavnici o religiji so imeli čas za druženje. Dan zatem so obiskali Še občino in sedež regionalne uprave. Od 20. do 29. julija so preživeli v taboru blizu jezera Rostrup. Pred odhodom domov so si ogledali muzej na prostem in na poslovilni zabavi strnili vtise o skupnem druženju. "Bilo je najboljše!", so v en glas zatrdili člani prve skupine, i'"»,»WS ■ri •vV Nejc Marolt iz Kranja. ki so se v nedeljo vrnih v Kranj. Nekaj vtisov z Danske je zaupal Nejc Marolt: "Taborili smo na jugu Danske, kjer smo s prijatelji v .treh dneh postopno postavili tabor. Pri tem sta se izmenjavala sonce in dež, ves Čas pa je pihal veter. Zaradi dežja tudi naš poskus za postavitev gradu iz visečih mrež ni uspel v celoti. Vseeno je bilo na taboru zanimivo in zabavno. Tam smo sami kuhali večerje, ki so za Dance glavni obrok; druge obroke je sestavljala suha hrana. Družine, kjer smo bivali ostale dni, so nas prijazno sprejele in nam nudile vse udobje. Navdušeni smo bili tudi nad glavnim mestom Danske, kjer smo bili večinoma prvič. Mi smo Dancem predstavili našo državo in jezik, oni pa so nas učili danskih besed. Ker smo utrdili prijateljstva od lani, je bilo za nekatere slovo kar težko. Sam sem vseeno težko čakal na vrnitev domov," je povedal član Triglavskega stega, ki je v 11 letih prvič odšel na mednarodni tabor v tujino. V nedeljo popoldan je iz Kranja odpotovala na Finsko še druga skupina. V njej so Katarina in Anže Stremfelj, Tomaž Ov-senik^ Darja in Matej Peneš, Vid Šuštar, Frane Ciperle, Rok Stenovec, Tina Pernuš, Ana Ovsenik, Špela Gale, Eva Gašperlin, Alenka Bajd, Man-ca Primožič, Vanja Strniša, Vesna Tišler in Mateja Urbane. V Helsinkih se jim bosta pridružila še Matevž Rudolf in Toni Tomšič. Kakšne bodo njihove izkušnje, pa bomo pisali po vrnitvi. Stojan Saje Dobrih 25 milijonov je vredno novo tehnično reševalno vozilo vodiških gasilcev. Vodice - Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Vodice, ki so lani praznovali stoletnico, so od sredine julija med najbolj sodobno opremljenimi društvi v občini oziroma na območju Gasilske zveze Vodice. V 101. letu delovanja so namreč na slovesnosti prevzeli novo tehnično reševalno gasilsko vozilo GVC 16/15. "Odločitev za to vozilo je bila premišljena in strokovna," je na slovesnem prevzemu poudaril predsednik PGD Vodice Bogomir Novak. Akcija se je začela že pred leti. Zbrati so morali dobrih 25,6 milijona tolaijev. Občina je prispevala 15 milijonov, občani 1,8 milijona, gasilci pa so sami zbrali 8,8 milijona tolarjev. Na slovesnosti so jim čestitali tudi župan občine Vodice Brane Podboršek, Jože Vidmar iz GZ Slovenije, predsednik Janez Jenko in poveljnik Lojze Kosec iz GZ Vodice in drugi. Vozilo je blagoslovil župnik Franc Mervar, s penino pa jo je krstilo Zidarstvo Jerinc. Andrej Žalar Tabor za žrtve min t Krai\j - Organizacija slovenskih skavtov tudi letos nadaljuje akcijo "Bum prijateljstva". Organizira 5. tabor za žrtve vojnih min iz ■ Bosne, ki poteka od 31. julija do 8. avgusta 2004 v Ankaranu. Tam se 10 prostovoljcev ukvarja s 25 mladimi invalidi, ki so ostali brez roke ali noge. Tam se ob športnih dejavnostih in izletih spoznavajo s Slovenijo in tudi razlikami v verstvih. Stojan Saje Šotori iz Evrope pri nas Zveza tabornikov Slovenije gosti vseevropski tabor za mlade tabornike in skavte, ki poteka v Ilirski Bistrici. Kranj - Na najbo^ množični prireditvi v zgodovini slovenskega taborništva se je zbralo več kot 1200 udeležencev. Za mladino od 11. do 16. leta so pripravili razne delavnice, izlete in tekmovalca. Center mladih predstavna tudi številne zunanje organizacije. Vseevropski tabor za goz-dovnice in gozdovnike poteka pod imenom "Pow Wow" (tako so Indijanci imenovali zbor plemen). Letošnji zbor gosti Zveza tabornikov Slovenije, ki je sprejela več kot 1200 tabornikov in skavtov, med njimi prek 150 udeležencev iz tujine in okrog dvesto članov prostovoljnega osebja. Tabor v Ilirski Bistrici se je začel 30.. julija in bo trajal do 8. avgusta 2004. Namenjen je mladim od 11. do 16. leta, za katere so pripravili obsežen program. Tema tokratnega srečanja se sklada s širino projekta. Taborniki so si zamislili, da bivajo v "vesolju", ki ga povezuje Mlečna cesta. Imajo štiri naselja, ki predstavljajo planete. Pod sloganom Ujemi svoje sanje delujejo v njih posamezne vesoljske baze. Na drugi strani Mlečne ceste in na tržnici Luna potekajo razne aktivnosti, ob katerih mladi pridobivajo znanje, si delijo izkušnje in sklepajo prijateljstva. Program se odvija na štirih področjih: izzivi, adrenalin, avantura in delavnice v gibanju. Prvo področje zajema kulturo, znanost in tehniko, komunikacijo, taborništvo in center mladih; slednji predstavlja zunanje organizacije, od mednarodnih do Slovenske vojske, policije, gasilcev in drugih. Prijazna beseda in odprto srce Delavni v Društvu invalidov Bohinj. Bohinjska Bistrica - Društvo invalidov Bohinj, ki ima 225 Članov, predseduje pa mu nadvse prizadevna Marija Medja, se je letos v Velenju združilo v Zvezo invalidov in kronično obolelih bolnikov v Republiki Sloveniji. V tej zvezi je zdaj devet društev z okrog 1400 člani. V prihodnje naj bi se vanjo vključevala še nova društva in tako pridobila več pravic za svoje člane. "Za začetek smo v okviru Zveze poiskali nekaj ugodnih ponudb počitnikovanja v Velem in Malem Lošinju, na Rabcu in v Splitu z možnostjo individualnega prevoza, zagotovljenega zdravstvenega varstva in obroč-fiega odplačevanja. Junija je ^^^c društvo v večnamenski dvorani Danica v Bohinjski Bistrici organiziralo veselico z bogatim sreČelovom. Izkupiček je lanicnjen samo za nakup orto- pedskih pripomočkov za premagovanje arhitektonskih ovir. Iskrena hvala vsem 151 darovalcem dobitkov za srečelov, folklorni skupini Bohinj, plesnemu studiu Bled, dramski sku- Marija Medja pini iz Češnjice za kulturni program in članom društva, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi veselice." Bohinjske invalide v društvu so obiskali prijatelji iz društev v novo ustanovljeni zvezi. Izredno hvaležni so v društvu, je poudarila predsednica Marija Medja, vsem obrtnikom oziroma podjetnikom, ki so se odzvali njihovi prošnji za pomoč. "V društvu se trudimo, da bi lahko predvsem našim težjim invalidom zagotovili čim veČ pomoči in ugodnosti. Zavedamo se, da brez širše pomoči nimamo velikih možnosti. Zato smo zares hvaležni vsem, ki imajo za naše člane prijazno besedo in odprto srce. Hvala vsem, še posebej Ivi Lapajne, svetovalki za družbene dejavnosti v občini Bohinj!" Andrej Žalar Drugo področje obsega Športne delavnice, taborniško progo preživetja, plezanje, vodne aktivnosti in vesoljske igre. Avanturisti preživljajo dneve na izletih v okolico in na morje. Delavnice v gibanju - WALK IN - so priložnost za vse, da se zabavajo in učijo mimogrede ali pa ob ustvarjanju tekmujejo daljši čas. Vodstvo Zveze tabornikov Slovenije se zaveda pomena prireditve, ki je najbolj množična v zgodovini našega taborništva. Kot je povedal načelnik Tomaž Strajnar pred začetkom vseevropskega tabora, so poskrbeli tudi za slovesno uradno odprtje. Osrednji dogodek ob tem bo danes, 3. avgusta 2004, ob 17.30 na tabornem prostoru. Starešina zleta Pow Wow Luka Okorn je povabil obiskovalce, da si pred tem ogledajo tabor in dogajanja v njem. Med našimi taborniki so tudi člani enot iz Gorenjske: 109 mladih, 12 vodnikov in 23 članov prostovoljnega osebja. Tujce zastopajo skavti iz Nemčije, Italije, Luksemburga, Anglije, Irske, Francije, Portu-alske. Hrvaške ter Srbije in rne gore. Stojan Saje 7] izhePLSi Vseslovenski portal malih oglasov Vožnja in blagoslov vozil Lese pri Tržiču - Športno društvo Dobrča, ki deluje šele tretje leto, je letos sodelovalo pri organizaciji 6. sprevoda vozil na dan sv. Krištofa. Okrog 120 udeležencev z Gorenjske in drugih delov Slovenije seje minulo nedeljo popoldan podalo s starimi avti in motorji, motoiji s prikolicami, trikolesniki in sodobnimi jeklenimi konjički na vožnjo po tržiški in radovljiški občini. Iz Leš so kreniU prek Brezij pri Tržiču v Podljubelj, od tam pa nazaj skozi Kovor in preko Brda do Globokega in Brezij. Na koncu so se zbrali v Hudem grabnu, kjer je župnik Marinko Bilandžič podelil blagoslov vozilom in voznikom (na sliki). Kot je povedal predsednik društva Primož Me-glič, to ni edina motoristična prireditev. Pozimi so izvedli že drugo tekmovanje v smučanju z motorji. Imeli so tudi sankanje, rekreacijo za otroke in aerobiko za ženske. Največja želja društva z okrog 150 člani je dokončanje športnega igrišča ob nekdanji šoli. Če bodo držale obljube vodstva občine, bodo odrasli tam že letos igrali košarko in mali nogomet, otroci pa naj bi dobili nova igrala. Stojan Saje Gorenfski Glas.d o o , Zoisova ul 1. Kranj Ena spletna stran, ki zdruzuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzb6fi.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. DELO MM Novice VESTNIK primorske Suh^^ki novice 'Mi^M. GORENJSKI GLAS • 20. STRAN ZDRAVJE, DOBROTA/ info@g-glas.si Torek, 3. avgusta 2004 Blejska urgenca s polno paro Poleti za polovico več nujnih primerov. Največ zlomov in odrgnin. Bled - Petek, po enajsti uri pred enim od blejskih hotelov. Starejša ženska si je pri padcu poškodovala glavo in roko. Posredovali so blejski reševalci. Slednji poleti delajo s polno paro, saj je julija in avgusta na Bledu in v okolici vsaj za polovico več nujnih posredovai\j kot med letom. Največ je poškodb, med poškodovanimi pa gostov, ki na Bledu in v Bohii\ju preživljajo počitnice. Blejska zdravstvena služba je med turistično sezono vsaj za dobrih petnajst odstotkov bolj obremenjena kot običajno, reševalna postaja z nujno medicinsko pomočjo pa kar za petdeset odstotkov, kar pomeni veliko več dela za zdravnike in drugo zdravstveno osebje. Zaposlili bi še kakšnega zdravnika, vendar je odziv na razpis zelo slab, kar je med drugim tudi posledica stanja v Sloveniji, kjer manjka okrog 500 zdravnikov. če so Zaradi bolniške ob milijon dni Kraiy - Na kranjskem Zavodu za zdravstveno varstvo so opravili raziskavo o lanskih bolniških izostankih z dela na Gorenjskem in ugotovitve objavili v letnem poročilu. Ugotovili so, da je bilo med 73.149 zaposlenimi delavci na Gorenjskem 64.007 primerov odsotnosti z dela, za vsako odsotnost z dela povprečno skoraj 18 dni, skupaj pa so zaradi bolniških odsotnosti v gorenjski regiji izgubili več kot milijon delovnih dni. Število bolniških izostankov lani se je v primeijavi z letom 2002 povečalo za 0,3 odstotka. Lani je od 100 zaposlenih delavcev potrebovalo bolniški stalež kar 88 delavcev, leto prej pa dober delavec manj. Ženske so pogosteje odsotne z dela, predstavljajo kar 55 odstotkov bolniških izostankov, vendar na ZZV Kranj pojasnjujejo, da to ne pomeni, da bi bilo zdravje zaposlenih moških boljše. Slednji redkeje ostajajo doma zaradi zdravstvenih razlogov, vendar so njihove odsotnosti skoraj štiri dni daljše kot pri ženskah. Največ izostankov z dela, dobrih 71 odstotkov, je bilo med zaposlenimi starimi od 20 do 44 let, najmanj pa med delavci starimi 65 let in več, vendar so pri slednjih bolniške najdaljše, kar 47 dni. Največ bolniških izostankov je bilo marca, najmanj pa avgusta. Glavni razlog za bolniški izostanek z dela so bile bolezni; pri moških poškodbe pri delu in zunaj delovnega mesta, pri ženskah pa nega družinskega člana in spremstvo. Med najpogostejšimi boleznimi, zaradi katerih so gorenjski delavci lani ostali doma, so bile bolezni dihal, kosti, mišic in vezivnega tkiva, poškodbe in zastrupitve. Lani je bilo na Gorenjskem tudi 249 primerov bolniških staležev daljših od enega leta. Gorenjska je s 4,25 odstotka izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega med manj obremenjenimi regijami v Sloveniji, manj bolniških odsotnosti je bilo le v novogoriški in ravenski regiji. Renata Skrjanc Blejska reševalna ekipa med petkovim posredovanjem pred blejskim hotelom Kompas, kjer so nudili pomoč starejši ženski, ki se je poškodovala pri padcu. pred leti nujno medicinsko pomoč potrebovali predvsem starejši, se je zaradi drugačnega načina preživljanja dopusta starostna meja zelo znižala. "Ljudje se odločajo za aktivno preživljanje dopusta, kar pomeni tudi večje tveganje. Največ uporabnikov nujne pomoči je starih od 25 do 45 let, največ poškodb nastane pri rolanju, kolesarjenju, skokih s padalom in v hribih, med najpogostejšimi poškodbami pa so zlomi zapestij, ključnic in gležnjev ter odrgnine," je povedal direktor ZD Bled mag. Leopold Zonik, dr. med.. Letos so oskrbeli tudi poškodovanca, ki se je poškodoval pri poletu s padalom z Vogarja, smrtnega primera v gorah še ni bilo in tudi reševanja iz jezera še ne, saj ob nedavnem primeru utopitve v Blejskem jezeru blejskih reševalcih niso klicali. "Urgenca je poleti zaradi številnih gostov zelo obremenjena. Prostore blejske in radovljiške smo v zadnjih štirih letih temeljito prenovili, kar nas je stalo okrog 60 milijonov tolarjev, kupiti pa bomo morali tudi novo reševalno vozilo, saj sta dve od štirih stari več kot deset let. Računamo na pomoč dona-torjev, kajti sami 18 milijonov, kolikor stane vozilo, nimamo. Na urgenci ob svojem rednem delu dela šest blejskih zdravnikov in trije iz bohinjskega zdravstvenega doma, v reševalni službi je deset reševalcev, v Radovljici pa imajo svojo nočno dežurno službo," je dejal Zonik. Lani je bilo v blejski reševalni postaji 450 posredovanj, od tega polovica poleti, letos pa so od maja do julija posredovali že stokrat. Renata Škrjanc DRUŽINSKI NASVET Pogovori o spolnosti (5) Damjana Šmid "Najboljše učenje poteka v resničnem življenju, z resničnimi problemi in resničnimi ljudmi." (C. Handy) Kakšne pogovore imajo radi otroci in mladostniki? Na kaj odrasli pozabljamo, ko se pogovarjamo z njimi? Prevečkrat jih podcenjujemo, premalo jih poslušamo in največkrat smo pokroviteljski in jim svetujemo tudi takrat, ko nas ne prosijo za nasvet. To bi bila moja kratka ocena komunikacije med v mladostniki in starši. Če obrnemo to stanje v pozitivno smer, potem to pomeni sledeče: otroci in mladostniki imajo radi dejstva, ne pa zastrašujočih in nepopolnih informacij. Ena izmed njih je sledeča: "Če boŠ imela spolne odnose, boš zanosila." Mar res? Če bi ta informacija držala, potem na zemlji nikakor ne bi bilo dovolj prostora za vse ljudi. Mladostniki imajo svojo pamet in največ, kar jim lahko z vzgojo damo, je to, da ?najo to pamet uporabljati. Brez skrbi, da vedo mnogo o zaščiti, da slišijo razno razne informacije in zato se nikar ne pogovarjamo z njimi kot z majhnimi otroki. Čeprav so dobro informirani, pa si še vedno želijo še in še pogovorov z odraslimi, z ljudmi, ki jim zaupajo. Nekatere šole načrtno vlagajo tudi v to znanje in mladostniki so s tem zelo zadovoljni. Okrogle mize, kratke raziskave, odkriti pogovori, iskar\je različnih informacij, otroški parlamenti - vse to so priložnosti, da otrokom nevsiljivo prestavljamo različna prepričanja, vrednote, navade, izkušnje. Če k temu dodamo še prispevek staršev, da se na svoj način učijo skupaj z otroki, potem skorajda ne moremo zgrešiti bistva. Mladostniki od staršev pričakujejo predvsem odkritost in pri tem naj nas ne bo sram priznati, če se o določenih stvareh težje pogovarjamo. Če ostajamo pri dejstvih, so nam v pomoč razni Članki, iz katerih lahko izpeljemo pogovor. Ni odveč, če preverimo z vprašanji, kaj otroka konkretno zanima, saj imamo odrasli in mladostniki različno predstavo o tem, kaj naj bi se pogovarjali. Mladi imajo radi pogovore o smislu, o vrednotah, o kritiki, o različnih prepričanjih, o romantiki, o čustvih, o iskanju.svojih poti. S tem se preizkušajo na poti v odraslost in mnogokrat se takšni pogovori prehitro končajo. Zato je dobro o tem razmišljati že prej. Kakšno je naše stališče do istospolno usmerjenih? Kaj mislimo o starosti, ki je primerna za spolne odnose? Kako bomo reagirali, če bomo ugotovili, da je otrok brskal po spletnih straneh s pornografsko vsebino? Koliko in kdaj bomo zaupali otroku, ni odvisno samo od njega, ampak tudi od naših strahov, predsodkov, izkušenj in prepričanj. Predvsem pa je zaupanje odvisno od tega, kako poteka vzgoja že od rojstva in kakšno je vzdušje v družini. Revščina še vedno sramota Brezplačne počitnice za sedemnajst radovljiških šolarjev. Prispevki za Majo z Bleda. Letos tristo paketov s hrano. Radovljiški Rdeči križ v novih prostorih. Radovyica - Pred dnevi se je sedemnajst otrok, radovljiških osnovnošolcev vrnilo z morja. Na Debelem rtiču so preživeli teden dni brezplačnih počitnic, ki si jih večina od njih sicer ne bi mogla privoščiti, saj starši za to nimajo dovolj denarja. Dovolj ga je komaj za preživetje in za najnujnejše. družin, ki morja sicer ne bi videli. Večina jih na letovanju zelo uživa, nekatere pa daje tudi domotožje. Revščine kot sramote ne občutijo le odrasli, ampak Na Debelem Rtiču je letos letovalo 17 radovljiških otrok. Območno združenje Rdečega križa Radovljica (OZ RK) je tudi letos poskrbelo, da so bili v vseslovenski program letovanja za tisoč otrok vključeni tudi otroci iz radovljiške občine. Ker združenje deluje na območju blejske, radovljiške in bohinjske občine, se letovanja vsako leto udeležijo otroci iz druge občine, Rdeči križ pa poskrbi tudi za njihov brezplačen prevoz na Debeli rtič. Izbor otrok so pripravile strokovne službe; omenjeno letovanje je namenjeno le otrokom od 7. do 15. leta starosti. "Tisoč otrok iz vse Slovenije, med njimi tudi iz občin, ki jih pokriva na$e združenje, lahko teden dni uživa na morju. To so otroci iz socialno ogroženih Območno združenje Rdečega križa Radovljica deluje na novi lokaciji, v radovljiški graščini, Linhartov trg 2. nadstropje, telefon: 04/53 05 400, s 1. septembrom pa bodo preselili tudi skladišče, ki bo po novem v kletnih prostorih stavbe za radovljiško avtobusno postajo in bo odprto predvidoma enkrat tedensko. tudi otroci, ki jo doživljajo vsak po svoje. "Revščina je na žalost še vedno sramota, pa ne bi smelo tako biti," je povedala sekretarka OZ RK Radovljica Milka Agrež. Poleg letovanja v radovljiškem združenju RK staršem pomagajo pri nakupu šolskih knjig in drugih potrebščin, ki so za socialno ogrožene družine in za družine z več otroki (pre)velik zalogaj. Letos bodo tej pomoči namenili 150 tisoč tolarjev, poskrbijo pa tudi za doplačila šole v naravi. "Vsota res ni velika, kljub temu pa bo nekaj tisoča- kov staršem septembra prišlo prav. Zadnje čase opažamo, da je revščine vse več. Slabše je v mestu, po vaseh je namreč še vedno več solidarnosti in medsebojne pomoči. Na žalost k nam prihaja tudi vse več mladih družin, družin z več otroki in tistih, kjer eden od zakoncev izgubi delo," je dejala Agreževa. Letno razdelijo tudi okrog tristo paketov s hrano, kar je premalo, da bi jih dobili vsi, ki jih potrebujejo. Pomagajo si tudi s skladom solidarnosti, v katerem letno zberejo okrog milijon tolarjev, kijih porabijo za nakup pre-hranskih paketov in za plačilo položnic revnim družinam. Skupaj z Gorenjskim glasom so letos uspešno končali dobrodelno akcijo za Blejca Zana Ko-maca, za nakup dvigala, zbrali so več kot milijon tolarjev, zbirajo pa tudi denar za popravilo in predelavo invalidskega vozička za Majo z Bleda. Blejska občina je prispevala 50 tisoč tolarjev, radovljiški RK sto tisoč tolarjev, v akciji sodeluje tudi Sožitje, Agreževa pa je povedala, da potrebujejo vsaj 350 tisoč tolarjev. Dejaven je tudi njihov podmladek, saj v krožkih RK deluje več kot 120 osnovnošolcev, zanje bodo jeseni pripravili ekskurzijo v škofjeloški zavod za slepe in slabovidne. "Za srednješolce pripravljamo predavanje o krvodajalstvu, pred nedavnim smo uspešno končali krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo 384 krvodajalcev, naslednja pa bo jeseni." Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Svobodni sindikati za Posočje Pomoč za posoške delavke in delavce zbirajo tudi Svobodni sindikati Slovenije. Ljubljana - Pomoč ljudem v Posočju, ki jih je v zadnjih šestih letih že drugič prizadel močan potres, je doslej ponudilo veliko društev, podjetij, različnih ustanov in posameznikov, transakcijske račune sta odprla tudi Rdeči križ in Karitas, za akcijo zbiranja denarja za Posočje pa so se odločili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Nedavni potres je prizadel tudi številne delavke in delavce ter njihove družine, zato so se v ZSSS odločili za omenjeno akcijo, s katero naj bi ljudem v Posočju pomagali odpraviti posledice potresa. Organizacije, posamezniki in svobodni sindikati v družbah, podjetjih in zavodih, ki želijo pomagati posoškim delavkam in delavcem, lahko svoje prispevke nakažejo na račun Zveze svobodnih sindikatov Slovenije: 02222-0015182688, sklicna številka: 28512. Akcija bo potekala do 15. septembra 2004. ZSSS je na račun že nakazal 600 tisoČ tolarjev. Imena vseh, ki bodo prispevali za delavce v Posočju, bodo objavili na spletni strani: www.sindikat-zsss.si/zaposocje. Potres v Posočju je povzročil vsaj tolikšno Škodo kot potres pred šestimi leti, ocenjujejo jo na več milijard tolarjev, samo na cestah pa naj bi je bilo za okrog 50 milijonov tolarjev R. Š. Počitnice za 593 otrok Zveza prijateljev mladine Slovenije je tudi letos poskrbela za vseslovensko akcijo Pomežik soncu, s katero otrokom omogočijo letovanje. Ljubljana - Akcija se je končala 20. junija, zbrali pa so več kot 23 milijonov tolarjev. Omenjena zveza se z organizacijo letovanj ukvarja že skoraj pol stoletja, z njeno pomočjo pa letno letuje več kot 60 tisoč otrok. Akcija Pomežik soncu je namenjena otrokom iz najrevnejših družin, da nekaj počitniških dni preživijo na morju ali na podeželju. V njej sodeluje kar 149 društev Zveze prijateljev mladine Slovenije in 17 organizatorjev letovanj. Pomežik soncu poteka od marca do konca junija, z njegovo pomočjo pa bodo letos 593 revnim otrokom iz vse Slovenije omogočili brezplačne počitnice v letoviščih Piran, Pacug, Zambratija, PoreČ, Savudrija, Nerezine, Umag, Puntiželi, Kranjska Gora, Pohorje in Gorje pri Bledu. Poleg lega bo ZPMS pripravil tudi Sončkov živžav, ki bo 6. avgusta v Pacugu in 13. avgusta v Kraixjski Gori. Na njem bodo predstavili letovanja in ustvarjalnice za otroke, z zabavnim programom bodo poskrbeli za prijetno vzdušje, srečanja se bodo udeležili tudi otroci, ki letujejo v Kranjski Gori, končali pa ga bodo s piknikom. R. Š. n J Torek, 3. avgusta 2004 AVTOMOBILIZEM/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Test: Toyota Corolla Verso 2.0 D-4D Sol Pri japonski Toyoti že nekaj časa vedo, da so avtomobili, ki jih naredijo za zahtevne evropske kupce, prava referenca tudi za druge dele sveta. Zato so se brez večje žalosti poslovili od. prve generacij^ corolle verso in na hitro naredili nov kompaktni enoprostorec, ki vkljuguje vse modne zapovedi tega priljubljenega avtomobilskega razreda. Sodobna ljubezen na prvi pogled. Priznanje, da niso zadeli v črno, za Toyotine oblikovalce očitno ni bilo boleče, ampak poučno. Nova corolla vesro nanireč že na prvi pogled radodarno kaže vse pridobitve najnovejše avtomobilske mode, od na stran in v višino privihnjenih žarometov z ločenimi svetlobnimi telesi in gladkim prekrivnim steklom ter živahnih zadnjih luči, do izrazito položnega ve-trobranskega stekla, napihnjenih blatnikov in od sprednjega proti zadnjemu koncu padajoče strehe ter srčasto oblikovanega zadnjega stekla. Kompaktni enoprostorec se na hitro zdi precej velik avtomobil, a prav v ničemer ne odstopa od večine tek- mecev. Pravzaprav so oblikovalci tako spretno ukrojili karose-rijske linije, daje videti bolj kot povišan kombi in manj kot veli- TEHNICNI PODATKI Mere: ........d. 4,360, š. 1,770, v. 1660 m, medosje 2,600 m Prostornina prtljažnika: ........................415/1563 I Teža (prazno v./ dovoljena); ..................1340/1835 kg Vrsta motorja: ...................štirivaljni, turbodizelski, 16V Gibna prostornina: ............................1995 com Največja moč pri v/min: ...........■. .85 kW/116 KM pri 3600 Največji navor pri v/niin: .....................280 pri 2000 Najvišja hitrost: ..............................180 km/h Pospešek 0-100 km/h: .........,.................12,6 s Poraba goriva po EU norm.:............5,3/7,8/6,2 1/100 km Maloprodajna cena: .......................5.476.000 SIT Zastopnik: .........................Toyota Adria, Ljubljana koprostorski Štirikolesnik. Tisti, ki se jim bo zunanjost corolle verso zdela premalo posrečena, bodo najbrž v šibki manjšini, nenazadnje seveda ni nepomembno dejstvo, da so jo zrisa-li v Toyotinem evropskem obli- 9 kovalskem centru. PrilagodUivost po meri. V potniški kabini je udobja več kot ga obljublja zunanjost, k občutku prostornosti pripomorejo tudi velike steklene površine. Vrata se odpirajo v precej velikem kotu, tako da je vstop do prednjih in zadnjih sedežev ne-težaven. Eden od vzrokov, daje prejšnja corolla verso tako hitro dobila naslednico, je tudi v želji, da bi se z avtomobilom lahko peljalo sedem potnikov. Tako sta poleg petih standardnih pri večini izvedb v dno prtljažnika pogreznjena še dva dodatna sedeža. Morda se sliši vabljivo imeti sedemsedežni avtomobil, toda dodatna sedeža sta bolj zasilna z utesnjeno odmerjenimi centimetri za noge, zato je smiselnost dodatnih potniških mest na manj kot štirih metrih in pol dolžine, vedno vprašljiva. Toliko bolje se corolla verso izkaže, ko je potrebno prilagajati kabino drugim potrebam. Tudi sedežni trio v drugi vrsti se namreč zloži in pogrezne zgolj v eni ali kvečjemu dveh potezah, ravno dno pa je primerno za prevoz tudi večjih tovorov. Uporabno in dobrodošlo j.e tudi vzdolžno pomikanje sedežev, sredinski v drugi vrsti pa se lahko spremeni tudi v priročno mizico. Le pri nerodnem prekrivnem roloju in neuglednih zavesah so snovalci krepko usekali mimo, saj bi se lahko našla tudi precej boljša, predvsem pa bolj kakovostno izdelana rešitev. Zasnova in oblika armaturne plošče bi morala biti všeč tudi največjim nerga- Moderne oblikovalske jajo optitronični merilniki z nežno zelenkasto osvetlitvijo, prav tako trikraki volan z gumbi za ukazovanje radiu in potovalnemu računalniku in na spodnji del sredinske konzole nameščena prestavna ročica, ob kateri pa manjka manjši odprt predal za čem. smernice m ergononuja so spretno harmonizirani v celoto, uga- odlaganje drobnarij. Najbolj izrazito modno oblikovan je osrednji del armaturne plošče, kjer je plastična monotonost razbita z vzorcem brušenega aluminija, in modrikastim prekrivnim steklom radijskega sprejemnika in gumbov za uravnavanje samodejne klimatske naprave. Dizelsko srce. Čeprav 2,0-litrski turbodizelski motor ni več povsem nov, je za avtomobil, kakršen je corolla verso verjetno najbolj smiselna izbira. Pravzaprav se ta pogonski stroj v tem okolju obnaša, precej bolj kultivirano kot v drugih toyotah, saj so se strokovnjaki očitno dovolj trudili z vpetjem in zvočno izolacijo, poleg tega pa je s svojimi 116 konjskimi močmi dovolj dobro kos avtomobilovi teži. Le pri višjih vrtljajih je njegov trušč že nekoliko nadležen, hkrati pa je voznikii je v tolažbo dobro medsebojno razumevanje motorja in natančnega menjalnika, prav tako suverena lega na cesti in udobju naklonjeno poži-ranje cestnih grbin. Zahajanje v tuje zelje. Corolla verso je v razvejani množici kompaktnih enoprostorcev z vsemi svojimi lastnostmi nedvomno zelo resen rival podobnim evropskim štirikolesnikom; k vsemu je nenazadnje potrebno prišteti tudi primerno cenovno umestitev. Matjaž Gregorič OCENA (★ slabo - ★★★★★ odlično) Zunanjost: ★★★★/★ Notranjost: ★★★★/★ Udobje: ★★★★/★ Motor: ★★★★ « Vozne lastnosti: ★★★★/★ Varnost (Euro NCAP): ★★★★★ Končna ocena: ★★★★/★ Citroen jeseni z novim C4 Honda in enoprostorski FR-V Francoski Citroen bo na oktobrskem pariškem salonu premi-erno predstavil svojega novinca v spodnjem srednjem razredu, ki bo nosil oznako C4 in bo nasledil sedanji model xsara. Avtomobil bo na voljo kot-petvrat-na kombilimuzina in štirivratni I kupe, obe karoserijski različici imata tekoče in podolgovate linije in dobro izkoriščeno notranjost, sicer pa je tri vratna bolj naravnana na športnost, kombilimuzina pa na družinsko uporabo. Informacije instrumentne plošče, ki je vgrajena na sredini armaturne plošče, so prikazane na prosojnem zaslonu, ki prepušča zunanjo svetlobo. Kontrast prikaza se tako uravnava glede na osvetljenost, kar pomeni, daje čitljivost informacij čim boljša v vseh razmerah. Ob tem bo C4 prinesel s seboj še nekaj tehničnih novosti, na primer opozorilo o nenamerni spremembi voznega pasu (AFIL), ki samodejno zaznava nenamerno prekoračitev polne črte ali črt- A kanih oznak na avtocesti ali hitri cesti, ko ni vključen smerokaz. Nepazljivega voznika opozorijo vibracije v sediŠču, in sicer na tisti strani, kjer je bila prekora- Nova kolekcija Renaultovih koles Renauhov oddelek športne tehnologije in vodilni evropski proizvajalec koles Cycleurope sta podpisala komercialno pogodbo za novo kolekcijo koles, ki bodo nosila Renaultovo ime. Gre za skupaj Osem različnih modelov, ki jim jih bo jeseni dodano še 17. Z novo l^olekcijo bodo pokriti skoraj vsi segmetni, saj gre za modelno paleto gorskih, dirkalnih, mestnih in juniorskih, terenskih in fitnes koles. Cene koles za odrasle se začenjajo pri 399 evrih. Cycleurope je proizvajalec, katerega lastnik je švedsko podjetje Grimaldi Industri, svojimi kolesi, ki jih prodajajo tudi pod imeni Raleigh, Bianchi in Gitane pa je prisoten v 80 državah. Lani so izdelali poldrugi milijon enot. Med slovenskimi pooblaščenimi prodajalci vozil Renault veli-'^ega navdušenja za prodajo koles ni, zato bodo listi, ki jih bodo leli, bržkone morali ponje v tujino. M. G. čena črta. Motorno paleto bodo sestavljalo pet bencinskih motorjev (od 1.4i 16V do 2.0i 16V) z močjo od 90 do 180 KM in trije dizelski motorji HDi najnovejše generacije z močjo od 92 do 138 KM. Citroen ima s svežim modelom v spodnjem srednjem razredu precejšnje ambicije, za zdaj pa ni predvideno, da bi bil C4 na voljo tudi v kombijevski izvedbi. Citroen Slovenija bo avtomobil k nam pripeljal že letošnjo jesen. Matjaž Gregorič NA KRATKO Nissan uspešno v prvi polovici Podjetje Renault Nissan Slovenija je po letošnjem prevzemu uvoza in distribucije vozil Nissan v Sloveniji zadovoljno z rezultati prvega polletja. Kljub dejstvu, da je letos prodaja pod novim uvoznikom dejansko stekla šele z marcem, in da seje prodajno-servisna mreža v tem obdobju še prestrukturirala, je prodaja vozil Nissan že presegla lansko številko. Začetek rasti se je začel z aprilom, ko se prodaja vozil Nissan glede na lansko enako obdobje povečala za 26,92 odstotka, v maju že za 54,06 in v juniju za 54,90 odstotka. Tako se je po zaključku prvega polletja Nissanova prodaja osebnih in lahkih gospodarskih vozil v primerjavi za lanskoletno povečala za 4,95 odstotka. M.G. Zgledi vlečejo, zato se tudi japonska Honda podaja v bitko z novim kompaktnim enoprostor-cem imenovanim FR-V, ki so dokaj dobro skrivali pred javnostjo. Avtomobil, ki bo nared prilagajanje notranjega prostora potnikom in njihovi prtljagi. Prostorska zasnova 4,28 metra dolgega FR-V-ja omogoča, da trije potniki sedijo v isti vrsti v popolnem udobju avtomobila, sredi oktobra, bo zanimiv predvsem zaradi razporeditve sedežev v dveh vrstah (3-1-3), s Številnimi mehanizmi, ki omogočajo ki v dolžino meri enako kot hon-din civic in je le 100 mm širši. Prilagodljivo notranjost zagotavljata oba vzdolžno pomična srednja sedeža ter v celoti zložljiva zadnja vrsta sedežev. Ta se v treh preprostih potezah popolnoma umakne v tla in tako nudi dodaten prostor za prtljago, katerega nivo je povsem izenačen z višino tal osnovnega prtljažnika. Sprednji centralni sedež ima tudi zložljiv naslonjač, ki se enostavno pretvori v mizico ali pa naslonjalo za roke, pod sedežno blazino pa razkriva tudi priročen predal za odlaganje manjših kosov prtljage. K bogati varnostni opremi sodijo dvostopenjske sprednje in stranske zračne blazine, zračne zavese po celotni dolžini in tritočkovni varnostni pasovi, ki so jim spredaj dodani še zategoK'alniki ter regulatorji obremenitve. Novega enoprostorca bosta poganjala 1,7-litrski bencinski motor s 125 KM in petstopenjskim ročnim menjalnikom in 2,0-litrski pogonski stroj s 150 KM največjega navora ter šeststopenjskim menjalnikom. Spomladi prihodnje leto se jima bo pridružil še 2,2-litrski turbodizelski motor s 140 KM in 340 Nm navora. Matjaž Gregorič \ Rabljena vozila Delovni čas: med tednom: od 7. do 19. ure sobota: od 8, do 13. ure, e-mail: iKor.pogacnik@a-l.si Znamka in tip Letnik-barva Cena v Sit Renault 5 serviser 1996 beU 299.000,00 Hyundai Latnra 1,8 gls kar 2xair,sv, cz, es 1997 bež 699.000,00 VW Golf 1,8 cl var. sv, cz 1995 rdeča 850.000,00 Fiat Punto 55 s cz, es, air 1998 beta 880.000,00 Fiat Brava 1,6 sx, cz, es, air 1996 beta 1.099.000,00 VW Polo 1,4 3v 2xair, cz, es 1998 srebrna 1.150.000,00 Ren. Laguna break 1,8, sv, a,es, air 1997 bela 1.280.000,00 Ren. Twinge 1,2 air, cz, es, eo 2002 modra 1.470.000,00 Ren. Kangoo 1,9 d 2000 bela 1.550.000,00 ren. Kangoo 1,4 komb. 2000 bela 1.450.000,00 Renault Clio 1,2 RN 2xair 2000 rdeča 1.240.000,00 Opel Astra 1,6 lim., sv, cz, air 2001 rjava 1.840.000,00 Ren. Thalia 1,4 16v, air 2004 srebrna 2.040.000,00 Megane break, l,9dci, 4xair, cz, es, abs... 2001 srebrna 2.240.000,00 RENAULT \v\v\v.j|polour-reinonl.si Za vozila z garandlo vam ^mčiino: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 82 TOČK KONTROLE NA VO/JLU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESa VI£K0 Al J miTiAVOX) ♦ no 12 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO IHiliNDA: ♦ 0. \ n/,ILO /. HAK WCIin ♦ K KiJMA -SV, SI;RV() vni^w ♦ cz. CHVI KALNO /.AKI.iiPAMi: •K. RADU) -KS:i;i.i:k'iK Dviii smr.i. ♦ MR MK»\(; Vse za vafi avto na enem mestu: D.D. KRANJ ShRVISNO PRODAJNI CHNTHR KRANJ. UUBUANSKA 22 Rabljena vozila: 04/20 15 240, centrala: 04/20 15 215 ♦ I'rodiij.i \o/il Ktinaull ♦ \'zdr/>,(!v;n)jn vozil ♦ Ntijiitii V()7.il ♦ I'r(!|)is \(i/.il ♦ /.iuaroMinjn in r<;}{istriii:ija \o/il ♦ Odkup in prodaja rul)ljt;nih V(i/.il ♦ Inhuični pruyiiuii (>s«'ljruh, liivornih in priklopnili vo/il ■ f. GORENJSKI GLAS • 22. STRAN POČITNIŠKA GORENJSKA, MLADI / info@g-glas.si Torek, 3. avgusta 2004 Tako se je glasila vsebina telefonskega klica, ki smo ga v uredništvo prejeli prejšnji teden. Izkazalo se je, da tovrstnih gostov ni, prišli pa so mladi nemški taborniki. Visoko - Na travniku pred dvorcem velikega rojaka dr. Ivana Tavčarja oziroma bolje na travniku njegovega soseda Krnišnka, so ves prejši^ji teden, ostali pa bodo še teden dni, taborili nemški taborniki. Mladi, stari od šest do 17 let, in vodniki prihajajo iz treh nemških mest: Kolna, Wuppertala in Marburga. Že januaija so prišli na oglede v Slovenijo, najprej seveda na Bled. Tam so jih napotili na lepo območje Škofje Loke. Z Matejem Demšarjem, Krnišn-kom, so se domenili za tabor, priskrbel jim je Še smrekove late in sredi avgusta so bili tu. "Prišli so k meni, kot bi padli z neba. Kmalu smo se domenili, saj sem jih prosil le, naj pridejo po drugi košnji," nam je še povedal Demšar. Pri Krnišnku so se sicer že pred drugo svetovno vojno ukvaijali z letoviškim turizmom, že čez leto ali dve pa lahko pričakujemo prve goste v apartmajih, ki jih Demšarji gra- dijo v nekdanji kašči. Odpravimo se v tabor. Kar pust je bil v petek zgodaj popoldan. Morda bi jim veljalo ukrasti zastavo? Hitro se nama približata dva tabornika. Predstavita se za vodjo tabora, oba imate "čine". Marc Aurel pove, daje bil v Sloveniji že leta 1996. "Z vašim vstopom v Evropsko unijo pa so odpadle tudi vse meje za naš prihod," razloži Marc in z nasmeškom doda, da sta njegova babica in mami iz Kranja, da ima na Gorenjskem nekaj stricev, zato odločitev ni bila težka. Oba nam nato podrobno, razložita, da "tamali" spijo v malih šotorč- Mali umetniki Le nekaj minut so potrebovali mladi taborniki, da so na našo željo zanetili ogenj v ognjišču, ki je, zanimivo, kar na mizi. Mladi ustvarjalci časopisa. kih, da ima vodja svoj šotor na sredi tabora, razkažej o tudi "družabni" šotor. To je velik šotor, na stenah so risbe iz tabor- * niških pripovedk, na sredini pa na stropu zija velika luknja. "Za ogenj," razloži Manuel Spors. Tu pa so še jedilnice, vse brez enega samega žeblja, na mizah imajo kurišča. Povprašamo po njihovem umiku. Manuel nas odpelje do table z obvestili, kjer je nekakšen splošni urnik. Vstajanje ob 7.30, sledijo razgibalne igre in šele ob 8.30 zajtrk. Ob 10. uri dvignejo zastavo, nato pa si sledijo razne taborniške igre in obroki. Ob našem obisku je bilo, kot smo že omenili, v taboru bolj pusto ozračje. Razumljivo, saj so se skupine pomerile v orientaciji. Skupine po deset so z zavezanimi očmi peljali v pet ali 10 kilometrov oddaljen kraj, jim tam odvezali oči, v roke potisnili kompas. Naloga preprosta - do 16. ure pridite nazaj v tabor. In če katere od skupin do takrat ne bo? Marc se zasmeji, a hkrati resno pripomni: "Potem smo pa v težavah." No, prva skupina se vrne že okoli 14.30, prav na glas pojejo nekaj v stilu "pravi tabornik se nikoli ne izgubi in prav vsi ga slišijo, ko v tabor prihaja. Pojejo je lep izraz za vse bolj glasno dretje. Ali se jih je že kdo v Poljanski dolini ustrašil? Pravijo, da sedaj redno sodelujejo le s pekom Oblakom iz Žirov- in z zelenjadar-jem v Skofji Loki. S pomočjo v nemščino prevedene Tavčarjeve Visoške kronike spoznavajo tudi usodo dvorca v neposredni bližini, sicer pa se bolj posvečajo sami sebi. A kaj, ko je tabor z glavne ceste tako dobro viden. A to je všeč tudi njim. "Prostor je čudovit, pravzaprav takšnega nismo imeli že vrsto let. Imamo lepo vreme, reka je globoka in ravno prav topla, veliko se kopamo," nam je še povedal Marc. Boštjan Bogataj Kopa bo se gorela Stari vrh - l\iristično društvo Stari vrh je minuli konec tedna pripravilo etnografsko prireditev Dan oglarjev. Kopo so prižgali v nedeljo in bo izgorevala še ves teden. "Prireditev bi lahko imenovali tudi od polena do oglja, ali celo do kovača," nam je povedal predsednik turističnega društva Janez Kržišnik in smeje dodal, da vse oglje ne konča na ražnju. Prikazali so pravzaprav ves postopek, a na star način - ročno. Ročno so žagali, "frgali" (odstranjevali veje), cepili drva, jih nato zložili v manjšo kopo, svoje delo pa je prikazal tudi kovač. Večjo kopo so skrbno ' pripravili že pred prireditvijo. V spremljevalnem programu so kmečka dekleta in žene predstavile svoje izdelke in pridelke, obiskovalci pa so uživali v zvokih ansambla Roberta Zupana in sreČelovu. Zanimivo je, da je tukajšnje turistično društvo eno najstarejših, dan oglarjev pa so letos pripravili že triintridesetič. pobarali, kako je s tem. "Ni problema. Če je rahel dež, to kopo osveži in je celo dobrodošel, ob hujšem nalivu pa bi kopo lahko tudi uničilo," je razložil Kokelj. Upamo, da v nedeljo zvečer neurje s toČo ni doseglo Starega vrha. Kokelj bo ob kopi osem dni živel in spal. Za budilko si je pripeljal petelina, pričakuje pa, da bo iz kope prišlo 1800 kilogramov oglja. Razložil nam je še, da kopo zakurijo na vrhu, naložijo Še veliko bukovih vej. Ko ogenj dobro zagori, kopo zaprejo. Nato vzdržuje samo žerjavico. "Kopa mora samo tleti, sicer ni Anton Kokelj bo še ves teden skrbel za kopo na Starem vrhu. Letos koparsko delo opravlja Anton Kokelj, ki nam je razložil ves postopek, od postavitve in vezave z bukovo trto in nato skladanje 20 kubičnih metrov velike kope. Ker je v tistem času malce padal dež, smo ga oglja, ostane le še prah," razloži Kokelj. Prva dva dni je zelo veliko dela, nato pa je potrebno le Še skrbeti, da v kopi na ostaja prazni prostor, še razloži izkušeni kopar. Boštjan Bogataj Krai\j - Na KranFest-u so bile od srede do sobote v dopoldanskih in popoldanskih urah delavnice za otroke. Predvsem popoldanske so bile zelo dobro obiskane, saj so si po delavnicah najmlajši lahko ogledali Še otroško predstavo. Otroci so na delavnicah izdelovali « škadice za bonbone, medvedke, ribice ... in v petek svoj časopis. Na petkovi popoldanski delavnici, ki jo je pomagal organizirati Gorenjski glas, so otroci in starši med drugim izdelovali svoj časopis. Vsak je za svoj izdelek prejel knjigo Ingrid Peinkircher, Franček in njegove dogodivščine. Enajstletna Špela Meze, desetletna Tanja Rozman, devetletni Nejc Stanek in sedemletna Darja Novakovič je samo peščica otrok, ki so obiskali našo delavnico. Vsi so jo pohvalili in obljubili, da bodo še prišli. E. G., foto G. K. Občina Radovljica OBČINSKA UPRAVA Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel.: 04/537 23 00, fax: 04/531 46 84 Občina Radovljica na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. I. RS, št. 62/94 in 17/97) in 7. člena Statuta Občine Radovljica (UVG, št. 23/99, 19/00) objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST 1. Občina Radovljica ponuja organizatorjem volilne kampanje plakatna mesta na javnih plakatnih panojih v običajni rabi, na malih plakatnih panojih in reklamnih panojih na drogovih javne razsvetljave. 2. Pravico do plakatnih mest imajo organizatorji volilne kampanje, katerih kandidati bodo kandidirali na območju 3. volilnega okraja v volilni enoti 1 (Kranj). 3. Plakatna mesta na malih plakatnih panojih in reklamnih panojih na drogovih javne razsvetljave bodo enakomerno razporejena po celotnem območju Radovljice. 4. Organizatorji naj v vlogi navedejo točne podatke organizatorja volilne kampanje, želeno število in vrsto plakatnih mest. 5. Uporaba plakatnih mest je brezplačna, organizator plača samo stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov. 6. Organizatorji morajo poslati vloge najkasneje do 23. avgusta 2004 na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska c. 19, 4240 Radovljica, z oznako "VOLILNA KAMPANJA". 7. Občina Radovljica sprejema vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti za vsakega določi enako število plakatnih mest. Razdelitev plakatnih mest se določi z javnim žrebanjem, ki bo dne 24. avgusta 2004 ob 10. uri v mali sejni sobi Občine Radovljica. 8. Plakatiranje na določenih plakatnih mestih in lokacijah bo možno od 3. septembra 2004 do 1. oktobra 2004 do 24. ure. Boris Marčetič Direktor občinske uprave Št.: 00601-3/2004 Radovljica, 23. julija 2004 Športne počitnice v Skofji Loki Športna zveza in Športno društvo Partizan tudi letos organizirata "športne počitnice", ki se bodo začenjale vsak ponedeljek v avgustu. Na voljo kar 14 športnih zvrsti. ŠkoQa Loka - Program Poletne športne počitnice so namei\jene mladim, ki žel^o aktivno preživeti Šolske počitnice. Zbor otrok bo vsak dan ob 8. uri pred Športno dvorano Poden in bo trajal vse do 14. ure. ''Brez predhodne prijave lahko pride vsakdo, zaželeno pa prvi dan skupaj s starši," nam je povedala Saša Benedičič. Otroci bodo prvi teden spoznavali osnove športov, nato pa se bodo podučili tudi o pravilih in spoznali tehniko posameznega športa, kakor tudi različne športne rekvizite. Po dve uri na dan bodo obdelali dve ali tri športne zvrsti, nato pa se bodo podali po Skofji Loki, med drugim bodo obiskali tudi Radio Sora in Deželno televizijo, muzeje, galerije. Naslednje tedne bodo program razdelili v dve skupini otrok, na tiste, ki so osnove že spoznali, in tiste, ki jih začnejo obiskovati na novo. Izbirali bodo lahko med košarko, rokometom, odbojko, nogometom, plezanjem, plavanjem, aerobiko, karatejem, namiznim tenisom, plesom, pohodniš-tvom, kegljanjem, dvoranskim hokejem, lokostrelstvom, za popestritev pa so pripravili tudi likovne delavnice. Vse športne zvrsti bodo mladi spoznali v enem tednu, program pa se bo prilagajal trenutnim vremenskim razmeram. "Prav zaradi prilagajanja programa Ocene še niso dokončne Krai\j - Na letošnji spomladanski rok splošne mature seje prijavilo 10.995 kandidatov. Rezultati mature so že znani, marsikateremu maturantu pa rezuhat nI bil po godu. V treh dneh po objavi rezultatov so lahko vložili zahtevo za vpogled v izpitno dokumentacijo pri posameznem predmetu ali pri več predmetih. Kot nam je sporočil mag. Darko Zupane, direktor Državnega izpitnega centra, je zahtevo za vpogled vložilo 1190 kandidatov pri 2745 izpitih. Največ vlog je bilo pri predmetih, kjer je bilo tudi največje Število kandidatov, ki so opravljali splošno maturo. Na prvem mestu je trdno slovenščina z 639 zahtevami za vpogled, sledita matematika (405) in angleščina (343). Vpogledi na izpitnem centru Še vedno potekajo, kandidati pa lahko dan po opravljenem vpogledu vložijo ugovor na izračun izpitne ocene ali ugovor na oceno. Za reševanje ugovorov je predpisan 60-dnevni rok. B. B. Otroci bodo v programu poletnih športnih počitnicah spoznavali posamezne športne zvrsti, kasneje pa se bodo podučili o pravilih in tehniki. datum prvega prihoda otroka ni vezan na izvedbo programa. Vsem otrokom, ki bodo pri nas vse štiri tedne, pa bomo pripravili dopolnilni tekmovalni program v posameznih športih," je še razložila Saša Benedičič. Cena tedenskega programa je zgolj tisoč tolarjev, sofinancirajo pa ga Fundacija za šport Slovenije, Zavod za šport Škofja Loka, Občina Škofj a Loka in Športna zveza. Otroci morajo malico in pijačo prinesti sami, z njimi pa bodo vsak dan dve va-diteljici in trener posameznega športa. Našteti organizatori in Lokalna akcijska skupina Skofja Loka pa bodo avgusta pripravili tudi številne druge aktivnosti s skupnim naslovom Mladi v poletju 2004. Od 16. do 21. avgusta pripravlja Športno društvo Podlub-nik 9. rokometni tabor na Kolpi. Namenjen je otrokom od 7. do 12. leta, program pa zajema rokomet, druge športne igre, zabavne večere in kopanje v Kolpi. Cena tabora je 25 tisoč tolarjev. Pod naslovom Igrajmo košarko bo Košarkarski klub Škofja Loka od 16. do 20. avgusta izvedel brezplačni program iger s košarkarsko žogo za deklice. Vsak vikend (do 26. septembra) in med počitnicami vsak dan bo Športno društvo Mladi rod za mlade od 7. do 24. leta izvajalo program pod strokovnim vodstvom, ki zajema košarko, nogomet, odbojko in atletiko. Septembra bo organizirano tekmovanje v košarki, nogometu, odbojki med škofjeloškimi naselji v Športnem parku pri Osnovni šoli Škofja Loka Mesto. Do 18 otrok se bo od 9. do 13. avgusta lahko udeležilo Športno-raču-nalniške delavnice. Namenjena je otrokom do 5. razreda, dobili pa se bodo prvi dan ob 8. uri na Mestnem trgu. Pomerili se bodo v kolesarjenju, plavanju, tenisu, squashu, fitnesu, košarki, nogometu, se pozabavali na internetu in z igricami ter obiskali kino. Boštjan Bogataj \ Torek, 3. avgusta 2004 ZADETEK / zadetek.sotSfov.uni-mb.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN Organizator KranFesta 2004, Zavod Mladinska mreža se najlepše zahvaljuje naslednjim podpornikom, pokroviteljem in partnerjem prireditve KranFest 2004: Generalni medijski pokrovitelj: Gorenjski glas, časopis za vse, ki imamo Gorenjsko radi Glavni medijski pokrovitelj: Telemach, družba za komunikacijske storitve Radio Kranj Pokrovitelj mednarodnega prizorišča: Iskratel telekomunikacijski sistemi, d.o.o Pokrovitelji prizorišča Slovenski trg: Vega HPV - Bulldog Energy drink Adriatic zavarovalna družba Pivovarna Laško Radenska Slovenska vojska Marc Interieri Sava Tires Pokrovitelj prizorišča Maistrov trg: Gradbinec gip Pokrovitelji prizorišča Prešernovo gledališče: Zavarovalnica Maribor IC Dom Pokrovitelj otroških delavnic: Avtotehna VIS MG Market - OBI Kranj Pokrovitelji prireditve: Lokalna Turistična organizacija Kokra Alpetour Remont Alpetour špedicija in transport Planika Hit Hoteli Igralnice Turizem Hranilnica Lon Domel Zari ca S love ni ca Avto Debevc Študentska organizacija Fakultete za organizacijske vede Študentska organizacija Univerze v Mariboru Nova ljubljanska banka Vila Bela Domenca Sintal Gostišče Pr Matičku Terasa bar Karun A Banka Marmor Hotavlje ABC Renta A Car Adriapool Mc Donalds Računalniške novice Manhattan Bar Vina Krapež Amicus Petre šotori Avto moto zveza Slovenije Art Cvetličarna Gostišče Arvaj Avto Močnik Casino Max Tiskarna Oman Domplan DTV- Loka TV Elita ETP Fitnes studio Irena Geoset Gorenjska oblačila Hamex Vodni park Bohinj Oblačila Lana Tiskarna Kara Mega Rockonnet l^otovalna agencija Odisej Martinjak Za obisk na prireditvi se najlepše zahvaljujemo vsem obiskovalcem letošnjega KranFesta! Najlepša zahvala gre tudi strpn-'rn stanovalcem v središču Kranja! Prireditev KranFest 2004 je omogočita Mestna občina Kranj. Od prejšnje srede, do sobote je dogajanje v Kranju zaznamoval festival KranFest, katerega del je bila tudi 22. tradicionalna Kranjska noč. KranFest je v štirih dneh prireditve v Kranj privabil več kot 90.000 obiskovalcev in s tem postavil nov rekord v številu obiskovalcev. S svojim programom je navdušil najrazličnejše okuse. Da pa do naslednjega leta ne bomo pozabili na KranFest, pa smo pripravili izbor utrinkov z največjega gorenjskega festivala. Organizatorji tudj letos niso pozabili na najmlajše obiskovalce, ki so jim namenili ustvarjalne delavnice. Naziv najlepše Kranjčanke je pripadel Špeli Pungerčar iz Ljubljane, ki v Kranju preživlja svoja študentska leta. Množice je močno ogrela tudi Alya, ki je ta trenutek v Sloveniji gotovo ena najbolj vročih glasbenih Izvajalk. Zvečer so v središče Kranja nepregledne množice obiskovalcev privabili različni glasbeni izvajalci Obiskovalce je zabaval tudi Vlado Kreslin, stari znanec prireditev v Kranju. V okviru KranFesta je potekalo tudi Prvo srečan-je amaterskih gledališč komedije. .s Beno Fekonja Najlepši Kranjčan pa je po mnenju žirije Klemen Tajnik, 19-letni postavni fant iz Šoštanja. Franci Stariha Foto: Bojan Okorn, Manca Gašpirc, Samo Bešlagič V Kranju pa ni bilo živahno le zvečer, marveč je bil Kranj poln pestrega dogajanja tudi čez dan. Med športnimi prireditvami je bilo najodmevnejše državno prvenstvo v odbojki na mivki. I CA Vsak mesec prilog Organon-ov torek v Gorenjskem Glasu IZZIVI... Najbolj vroče ure letošnjega leta v Gorenjski prestolnici so mimo. No, če odmislimo volitve. Ampak tam bo šlo za drugačno vročico In tudi kakšen glavobol. KranFest se je razplamenel v enega najlepših ognjemetov. Oddahnili smo si, saj so za nami več kot polletne priprave. In nekdo tam gor nas Ima res rad, saj lepšega vremena to poletje še ni bilo. Kranjska promenada je živela in kaj bi dal, da bi bilo tako vse dni v letu. Obnovljene ulice Kranja so prišle tako še bolj do Izraza. Za razliko od prejšnjih let sem Imel letos veliko časa, da sem prevetril mesto po dolgem in po čez. Mlada ekipa je popolnoma prevzela organizacijske vajeti v svoje roke in za izkazano delo jim lahko samo čestitam. Program je bil skrbno Izbran In umeščen na mestne trge, ki so za nekaj dni spremenili svojo podobo. Odbojka na mivki je pritegnila kup navdušencev. Lunapark nI sameval in je v soju luči poudarjal festivalsko vzdušje. Igrivo se je slišal KranFest tudi preko radijskih valov. Varnostniki so opravili svoje delo diskretno. Prav tako policija, ki razen "hrupnih stanovalcev" ni imela večjega dela. Sodelovanje med varnostniki, policijo In organizatorji je na visokem nivoju. Naši komunalci so poskrbe-1, da v nedeljo zjutraj v mestu nI bilo več sluha o množični prireditvi. Včeraj smo pospravili še zadnje šotore, mize in ograje, danes je nov dan. Lep, ker nosi spomin na mesto, ki gradi na bogati festivalski kulturi. Pa adi-jo. Gorenjska! Beno Fekonja GORENJSKI GLAS • 24. STRAN KAŽIPOT, MALI OGLASI / jnfo@g-glas.si Torek, 3. avgusta 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti • do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Madžarske toplice 5. 8. do 8. 8. in 26. 8. do 29. 8.; Pelješac ekskluziv od 14. 9. do 21. 9.; Gardaland - Aqualand 23. 8. Tel.: 04/53-15-249 GLASOV KAŽIPOT Prireditve V Tržiču Tržič - V četrtek, 5. avgusta, ob 17. uri bo na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja ura pravljic. Prav tako ob 17. uri pa bo v Galeriji atrija Občine Tržič otvoritev razstave Maske in tatrma-ni, avtorja Simona Smuka. V petek, 6. avgusta, ob 19. uri se bo v OŠ Križe začela prireditev XXIII. Tržič poje 2004. Ob 20. uri bo v večnamenskem prostoru Knjižnice dr. Toneta Pretnarja srečanje skupine za samopomoč. Ob isti uri pa bo v Klubu Anakonda v Bistrici pri Tržiču klubski večer z moderno glasbo. Praznik KS Podmežakla Podmežakla - Krajevna skupnost Podmežakla vas v počastitev svojega praznika vabi v soboto, 7. avgusta, z začetkom ob 10.30 vabi na tradicionalno srečanje krajanov na Zakopu na Mežakli. Organiziran bo avtobusni prevoz. Avtobusi bodo odpeljali ob 9. uri izpred Hermanovega mostu. Po-hodniki pa bodo na pot krenili ob 8. uri. Zbor pohodnikov bo ob podvozu pod avtocesto na Cesti heroja Verdnika. V torek, 10. avgusta, ob 17. uri bo v parku Podmežakla slovesnost ob odkritju spominskega obeležja o ustanovitvi Okrožnega odbora OF, 10. avgusta 1941 Podmežaklo. Oglarjenje pod Sv. Mohorjem Ševlje, Sv. Mohor - Oglarji vabijo na otvoritev pohodniške Oglar-ske poti Sv. Mohorja, ki bo v nedeljo, 8. avgusta. Zbor pohodnikov bo pri čebelarju Vojku Vebru v Ševljah (poleg trgovine Lipa), od koder bo ob 13. uri odhod proti Pozirnu in Zabrekvam. Na poti bo ogled galerije slikarja - samouka, predstavitev kuhanja oglja in kurjenja kope. Ob 17. uri bo na Sv. Mohoriu tudi uradna otvoritev poti. * Dan kulture in umetnosti Kranj - Turistično društvo Kranj prireja v soboto, 7. avgusta, Dan kulture in umetnosti. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranja, na Glavnem trgu pri vodnjaku, od 8. do 13. ure. Na stojnicah vas bodo tudi postregli z izdelki domače in umetne obrti ter s pridelki s podeželja. Ovčarski bal Jezersko - Ob Planšarskem jezeru se bo v nedeljo, 8. avgusta, z začetkom ob 11. uri začel Ov- 4 carski bal. Bogat kulturno - etnološki program bodo popestrili s pastirskimi dobrotami in ob bodrih vižah Veselih planšarjev. Kiselfest 2004 Kranj - V okviru otroškega poletnega Kiselfesta 2004 se bo v četrtek, 5. avgusta, ob 18. uri, na vrtu gradu Khislstein, predstavila Andreja Zupančič z Zaljubljeno predstavo (koncert za otroke). Na Roblek bom odšel .Radovljica - Planinsko društvo Radovljica, Klub Avsenik in gostišče Avsenik vabijo na glasbeno - planinsko prireditev Na Roblek bom odšel, ki bo v soboto, 7. avgusta, od 12. ure dalje pri Roble-kovem domu na Begunjščici. Igral bo hišni ansambel Avsenik. KS Zasip praznuje Zasip - Krajevna skupnost Zasip vas ob svojem prazniku, 8. avgustu, vabi na številne kulturno -športne prireditve, in sicer: v petek, 6. avgusta, ob 18. uri bo ga- silska vaja PGD Zasip; ob 20. uri se bo v Domu krajanov začela slavnostna seja KS Zasip; ob 20.30 pa bodo odprli razstavo ročnih del KUD Zasip. V soboto, 7. avgusta, ob 8. uri se bo začel nogometni turnir na Homu za pokal KS Zasip. V nedeljo, 8. avgusta, ob 13. uri DU Zasip organizira pohod skozi sotesko Vintgar; ob 16. uri pa se bo na Homu začela velika gasilska veselica, na kateri bo igral ansambel Storžič. Na Bledu Bled - Danes, v torek, 3. avgusta, ob 17. uri bo na Blejskem gradu srednjeveški sprejem pri graščaku z lokostrelskim turnirjem. Štart Riklijevega pohoda na Stražo bo v četrtek, 5. avgusta, ob 9.30 izpred hotela Golf. Ob 20.30 pa bo v Trgovskem centru Bled nastopil ansambel Dori. Poletne delavnice Žiri - V Knjižnici Ivana Tavčarja Žiri v času poletnih počitnic pripravljajo Ponedeljkove poletne delavnice. Srečevali, ustvarjali, pripovedovali, igrali se boste ob ponedeljkih, z začetkom ob 10. uri. 9. avgusta bo na sporedu slovenski knjižni kviz na temo Slovensko Primorje - Srečko Kosovel; 16. avgusta je naslov delavnice Morje na ploščici; 23. avgusta Ribica iz slanega testa ter 30. avgusta Podstavek za svinčnike. Spominska slovesnost Tržič - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Tržič vabi na spominsko svečanost, ki bo v nedeljo, 8. avgusta, ob 11. uri ob spomeniku prvim padlim borcem pod Storžičem. Prevoz bo zagotovljen, in sicer bo odhod ob 8.30 in 9.15 (obračališče pri mostu). Pikniki Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice vabi člane na tradicionalni piknik, ki bo v nedeljo, 8. avgusta, ob 11. uri v Završnici. Avtobus bo iz zadnje avtobusne postaje na Hrušici odpelja ob 9. uri in bo ustavljal na vseh postajah. Preddvor - Društva upokojencev Preddvor vabi svoje člane na piknik, ki bo v soboto, 14. avgusta, od 15. ure dalje v Bašlju (pri družini Rakovec). V primeru slabega vremena bo piknik 21. avgusta. Prijave sprejemajo poverjeniki ali v društveni pisarni 9. avgusta, ob 9.30. Zbor motoristov Postojna - Motoristični klub NO NAME RIDERS letos organizira že 8. tradicionalni mednarodni zbor motoristov, ki bo 6., 7. in 8. avgusta v kamnolomu Hruševje pri Postojni. Vabljeni vsi ljubitelji motorjev in rock glasbe. Srečanje gorenjskih upokojencev Naklo - Društvo upokojencev Naklo vas vabi na srečanje gorenjskih upokojencev, ki bo 2. septembra v Kranjski Gori. Ker je zanimanje za srečanje veliko pohitite s prijavami, in sicer pri po-verienlcah društva. Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi na srečanje upokojencev Gorenjske, Koroške in Furlanije Julijske krajine, ki bo 2. septembra v Kranjski Gori. Odhod avtobusa po vaseh bo ob 7. uri. izleti Na Jerebikovec Kranj - Kranj organizira v četrtek, 19. avgusta zanimiv popoldanski planinski izlet na Jerebikovec. Odhod z osebnimi avtomo- bili izpred nakupovalnega centra Mercator bo ob 14. uri. Informacije in prijave: Tatjana Hribar, tel.: 041/971-537, tatjanahrl-bar@sloLnet. Fužinske planine Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na planinski izlet na fužinske planine. Pohod bo v sredo, 11. avgusta, z odhodom manjšega avtobusa ob 6. uri iz Svetega Duha, s postanki na vseh avtobusnih postajališčih do Globusa v Kranju. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo po tel.: 04/23-12-288, do petka, 6. avgusta. Pristovški Storžič Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabo svoje člane, da se udeležijo pohoda na Pristovški Storžič. Pohod bo v soboto, 7. avgusta, odhod izpred društvene pisarne, ob 7. uri. S seboj vzemite osebno izkaznico. DU Tržič vabi Tržič - Društvo upokojencev Tržič vabi na Izlet in srečanje: 14. avgusta - s koroškimi splavarji po Dravi in ogled znamenitosti ter 2. septembra - srečanje gorenjskih upokojencev v Kranjski Gori. Po Avstriji Preddvor - Dnjštvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na avtobusni Izlet po Avstriji - Nockalm. Izlet bo 18. avgusta, odhod avtobusa bo ob 5.50 Iz Hotemaž in ob 6. uri Iz Preddvora. Prijave sprejemajo poverjeniki ali v pisarni društva 9. avgusta, ob 9.30. Bavški Grintavec Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 21. avgusta zanimiv In zahteven planinski izlet na Bavški Grintavec. Odhod posebnega minlbusa izpred hotela Grelna bo ob 5. uri Dodatne informacije in prijave: NIko Ugrica, tel.: 041/734-049, Uroš Prelovšek, tel.: 040/255-163, prelovsek@lskratel.si ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Planina 3. Zadnji dan za prijave je 18. avgust. Na Špik Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane v soboto, 7. avgusta, na planinski izlet na Špik. Odhod iz Preddvora bo ob 5. uri. Informacije In prijave: Janez Planine, tel.: 040/260-930 ali 255-15-65, do petka, 6. avgusta. Virnikov Grintavec Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v četrtek, 26. avgusta, zanimiv popoldanski planinski izlet na Vimikov Grintavec, razgledni vrh nad Jezerskim. Odhod z osebnimi vozili bo ob 13. uri izpred nakupovalnega centra Mercator. Dodatne informacije in prijave: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049, Uroš Prelovšek, tel.: 040/255-163, Stanko Do-linšek, tel.: 040/206-164, stanko.dollnsek@celzlja.si ali ob sredah, med 17. in 18. uro v pisarni društva. Na Visoki GoelI Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto in nedeljo, 7. in 8. avgusta, zanimiv dvodnevni planinski Izlet v Berchtes-gadenske Alpe v Nemčiji, z vzponom na Visoki Goell. Izlet je namenjen tako izkušenim kot tudi manj Izkušenim planincem. Odhod s posebnim avtobusom bo ob 5. uri izpred hotela Grelna. Dodatne Informacije in prijave: Jože Bizjak, tel.: 041/223-155, Niko Ugrica. tel.: 041/734-049. Na Škrlatico in Dolkovo špico Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v nedeljo, 22. avgusta, zelo zanimiv in zahteven planinski izlet na Škriatico in Dolkovo špico. Odhod z osebnimi avtomobili izpred hotela Grelna bo ob 5. uri. Dodatne Informacije in prijave: Tatjana Hribar, tel.: 041/971-537_, tatjana.hri-bar@siol.net. Število izletnikov je omejeno na 14. Na Peč in tromejo Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur organizira v sredo, 25. avgusta, planinski pohod iz Rateč na Peč in tromejo. Odhod avtobusa bo ob 6.30 izpred Pošte v Šenčuriu. Prijave sprejemajo poverjeniki, do 21. avgusta, v društvenih prostorih pa ob sredah, med 17. in 18. uro alt po tel.: 25-31-591, v večernih urah (do 21. ure). Kamniško - Savinske Alpe Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 14. avgusta, zelo privlačen planinski izlet v Kamniško - Savinske Alpe -na Rinke, Skuto In Dolgi hrbet. Odhod z osebnimi vozili izpred hotela Grelna bo ob 4. uri. Tura nI KRCNE ZILE^ Dr. med. Jan Zimmermann, Na Griču 11, Izola primerna za vrtoglave in je namenjena Izkušenim planincem. Število prijav je zaradi zahtevnosti Izleta omejeno na 16. Informacije in prijave: Tatjana Hribar, tel.: 041 /971-537,tatjanahri-bar@siol.net. Turistični izlet Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični Izlet z ogledom Bolnice Pranje In Mosta na Soči. Izlet bo v torek, 10. avgusta, odhod avtobusa pa ob 7. uri Izpred hotela Grelna. Prijave sprejemajo v društveni pisarni. Splavarjenje po Dravi Naklo - Društvo upokojencev Naklo organizira 10. avgusta zanimiv izlet po Štajerski In slovenski Koroški - splavarjenje po Dravi. Prijave zbirajo poverjenice. Veliki Draški vrh Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira v četrtek, 5. avgusta, pohod na Veliki Draški vrh. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Greina. Predvideni čas hoje je 8 ur. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni, na Tomšičevi 4, do srede, 4. avgusta. Na Viševnlk Kranj - Planinko društvo Kranj organizira za svoje člane Izlet na Viševnlk, ki bo v soboto, 7. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 6. uri Izpred hotela Grelna. Prijavite se lahko v društveni pisarni na Koroški 27 v Kranju, do srede, 4. avgusta. Kopalni Izlet Žabnica, Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi na kopalni izlet v Izolo, in sicer v petek, 13. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 6.30, kot običajno, iz vseh avtobusnih postaj. Dodatne informacije in prijave sprejema Anka Hafner, tel.: 23-12-057, 031/375-244, in sicer do 10. avgusta, od 13. do 15. ure. Na srečanje v Tunjice Tunjice - Društvo upokojencev Šenčur v soboto, 21. avgusta, organizira srečanje najstarejših članov društva, na katero vabijo članice in člane, rojene pred letom 1928. Odhod avtobusa bo % ob 8. uri. Prijave zbirajo poverie-nikl in v prostorih društva vsako sredo, med 17. in 18. uro, do 11. avgusta. Na Grand Paradiso in Breithorn Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira zanimiv štiridnevni izlet, od 2. do 5. septembra, v Centralne Alpe, z vzponom na Grand Paradiso in Breithorh. Odhod s posebnim minibusom bo v četrtek, 2. septembra, ob 2. uri izpred hotela Greina. Pred tem ® Rciclio Trigloy Prrt 9lQ/ CorenJ/ke^ Prri 9lQ/^GerenJ/ke Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj pa bi se od nedelje, 29. avgusta do četrtka, 2. septembra, odpravili še na zahtevne ferate v okolici doline Aoste. Sestanek z udeleženci bo v torek, 17. avgusta, ob 19. uri v pisarni društva. Prijave z vplačili ter dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah, od 17. do 18. ure, v pisarni društva. Poslovni center Planina 3. Rok za prijave je do vključno torka, 17. avgusta oziroma do zapolnitve mest. Število prijav je omejeno na 12 oseb. Izleta društva invalidov Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejema vplačila na enodnevni kopalni izlet v juliju v Dolenjske Toplice in v avgustu v terme Zreče. Hkrati obveščajo, da spet sprejemajo vplačila za 10-dnevno zdravljenje v Rabcu in 7-dnevno zdravljenje v Termah Banovci, ki bo v mesecu septembru. Uradne ure društva so vsak ponedeljek od 9. do 11. ure in v torek in četrtek od 15. do 17. ure v Kranju, Begunjska 10, tel.: 2023 433. Letovanje na Lošinju Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju v hotelu Aurora od sobote, 4. septembra, (odhod Izpred Grelne ob 6. uri), do torka, 14. septembra (povratek pred Grelno ob 10. uri). Plačate lahko na tri obroke. Prijavite se v društveni pisarni. Obvestila Pot čez Komarčo Planinska zveza Slovenije - komisija za pota obvešča, da so člani komisije v sodelovanju z markacl-sti PD Ljubljana - Matica v skoraj dva tedna trajajoči akciji povsem obnovili pot čez Komarčo, ki je bila v požaru hudo poškodovana in neprehodna. Hkrati pa obveščajo, da se na območju poti pogosto kruši kamenje, zato priporočajo uporabo varovalne čelade. DU Šenčur obvešča Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur obvešča, da se je 2. avgusta društvo preselilo, za nedoločen čas, Iz Doma krajanov v pritličje Gasilskega doma PGD Šenčur, Gasilska 4, Šenčur. Uradne ure so kot doslej, in sicer ob sredah, od 17. do 18. ure. Športne delavnice Kranj - Osnovna šola Orehek Kranj in Zavod za šport Slovenije vabita učence in dijake na organizirane športne delavnice, kjer lahko Igrate nogomet, košarko, odbojko in badminton. Delavnice potekajo na šolskem igrišču pri šoli na Orehku - od ponedeljka do petka, med 17. in 21. uro, In sicer do torka, 31. avgusta. AMD Škofja Loka obvešča Škof j a Loka - Avto - moto društvo Škofja Loka obvešča, da bo pisarna društva zaradi letnega dopusta zaprta do 6. avgusta. Kurjenje kresov Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj se letos prvič vključuje v množično akcijo kunenja kresov v Alpah. Vabijo vse^ljubitelje prvobitne narave, da se jim v soboto, 14. avgusta, pridružijo na Jakobu, kjer bodo ob 20.30 zakurili ogenj in na ta način simbolično izrazili željo po ohranitvi Alp. Informativne prijave sprejema Breda Pire, tel.: 070/485-882. Krvavec vabi Krvavec - Vsako soboto in nede-jo, do vključno 12. septembra, bo kabinska žičnica Krvavec redno vozila vsako polno uro od 9. do 18. ure. Obiskovalci Krvavca se lahko vsako nedeljo ob 15. uri, še zlasti pa na žegnanjsko nedeljo, 22. avgusta, ob 10. uri udeležijo tudi svete maše v Plečnikovi kapelici pri Domu na Krvavcu. Vsem obiskovalcem in po-hodnlkom pa so na Krvavcu na voljo tudi domače dobrote (planinske malice: kislo mleko, ma-sovnek, ...) Svetovanje potrošnikom Kranj - Združenje potrošnikov Gorenjske, Bertoncljeva 23, Kranj, obvešča, da brezplačno daje nasvete in svetuje potrošnikom zlasti pri zlorabi njihovih pravic, In sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek 1n petek od 8. do 16. ure, ko je telefonsko doseg-jiv njihov pravnik. Tel.: 04 2 362 540, fax: 04 2 363 031, e-mai info@potrosnik-zdruzenjegor.sl. Razstave Umetniki za Karitas Kranjska Gora - V hotelu Kompas v Kranjski Gori bo danes, v torek, 3. avgusta, ob 16. uri otvoritev prodajne razstave Umetniki za Karitas v Kranjski Gori - avgust 2004. Razstavljene bodo slike umetnikov Iz likovne kolonije Umetniki za Karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Izkupiček prodanih del bo namenjen ostarelim in bolnim, ki jih je prizade zadnji potres. Možnost ogleda razstave je od 1. do 6. ter od 16. do 29. avgusta, med 16. in 17. uro. Slike Slavka Bohinca Jesenice - Razstavni salon Dollk Jesenice vas vabi v petek, 6. avgusta, ob 18. uri na odpiranje in ogled razstave likovnih del slikarja Slavka Bohinca. Razstava bo na ogled do vključno 25. avgusta. » Zgodovinska razstava Bled - Ob 1000-letnici Bleda je Galerija Trg Bled odpria zgodovinsko razstavo naselij, noš in starih vil. Razstava bo odprta vse do konca leta 2004, vsak dan od 9. do 17. ure, sobote od 9. do 12. ure. Gladina odseva Bled - V Vili Bled je do 10. avgusta na ogled slikarska razstava Gašperja Jemca. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 12. do 18. ure. V Prirodoslovnom muzeju Ljubljana - Prirodoslovni muzej Slovenije vas avgusta vabi na ogled stalnih zbirk in občasnih razstav: "Narava Slovenije: Alpe" - razstava prikazuje pokrajino, geološke pojave, rastlinstvo In živalstvo Julijskih Alp, Karavank in Kamniško - Savinjskih Alp. Razstava bo odprta do konca septembra; "Zgornjekredni fosili in kamnoloma Stranice pri Slovenskih Konjicah" - vitrina četrtletja bo na ogled do konca septembra; "Oološka vitrina" - prikaz ptičjih jajc - od največjega do najmanjšega - in raznovrstnosti ptičjih gnezd; "Mamutov meljak" - darilo Naturalisa (naravoslovni muzej iz Leidna na Nizozemskem). Odkrivamo lepoto čipke Tržič - Do 24. avgusta si v Rotun-di Abanke lahko ogledate razstavo Odkrivamo lepoto čipke, kjer so predstavljeni klekljarski izde-ki, ki so nastali na istoimenskih ustvarjalnih delavnicah za odrasle v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja. Podoba trenutka Tržič - V Galeriji Atrija Občine Tržič je na ogled razstava slikarke Ženje Petrič z naslovom Podoba trenutka. To je slikarkina prva razstava, kjer predstavlja dela na platnu, ki so plod naravnega umetniškega navdiha In so podo- Torek, 3. avgusta 2004 ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 25. STRAN Umetniki za Karitas Kranjska Gora - V hotelu Kompas v Kranjski Gori bo danes, v torek, 3. avgusta, ob 16. uri otvoritev prodajne razstave Umetniki za Karitas v Kranjski Gori -avgust 2004. Razstavljene bodo slike umetnikov iz likovne kolonije Umetniki za Karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Izkupiček prodanih del bo namenjen ostarelim in bolnim, ki jih je prizadel zadnji potres. Možnost ogleda razstave je od 1. do 6. ter od 16. do 29. avgusta, med 16. in 17. uro. Slike Slavka Bohinca Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice vas vabi v petek, 6. avgusta, ob 18. uri na odpiranje in ogled razstave likovnih del slikarja Slavka Bohinca. Razstava bo na ogled do vključno 25. avgusta. Zgodovinska razstava Bled - Ob 1000-letnici Bleda je Galerija Trg Bled odprla zgodovinsko razstavo naselij, noš in starih vil. Razstava bo odprta do konca leta 2004, vsak dan od 9. do 17. ure, sobote od 9. do 12. ure. Gladina odseva Bled - VVili Bled je do 10. avgusta na ogled slikarska razstava Gašperja Jemca. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 12. do 18. ure. V Prirodoslovnem muzeju Ljubljana - Prirodoslovni muzej Slovenije vas avgusta vabi na ogled stalnih zbirk In občasnih razstav: "Narava Slovenije: Alpe" - razstava prikazuje pokrajino, geološke pojave, rastlinstvo in živalstvo Julijskih Alp, Karavank in Kamniško - Savinjskih Alp. Razstava bo odprta do konca septembra; "Zgornjekredni fosili in kamnoloma Stranice pri Slovenskih Konjicah" - vitrina četrtletja bo na ogled do konca septembra; "Oološka vitrina" - prikaz ptičjih jajc - od največjega do na-ymanjšega - in raznovrstnosti ptičjih gnezd; "Mamutov meljak" -darilo Naturalisa (naravoslovni muzej iz Leidna na Nizozemskem). Odkrivamo lepoto čipke Tržič - Do 24. avgusta si v Ro-tundi Abanke lahko ogledate razstavo Odkrivamo lepoto čipke, kjer so predstavljeni klekljarski izdelki, ki so nastali na istoimenskih ustvarjalnih delavnicah za odrasle v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja. Podoba trenutka Tržič - V Galeriji Atrija Občine Tržič je na ogled razstava slikarke Ženje Petrič z naslovom Podoba trenutka. To je slikarkina prva razstava, kjer predstavlja dela na platnu, ki so plod naravnega umetniškega navdiha in so podobe njenih razmišljanj. Razstava bo na ogled do 24. avgusta, od ponedeljka do petka, od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Predstave Cvetje v jeseni Šenčur - Turistično društvo Šenčur organizira v petek, 6. avgusta, ogled gledališke predstave Ivana Tavčarja Cvetje v jeseni, in sicer v letnem gledališču na Studencu pri Domžalah. Odhod avtobusa bo ob 19. uri izpred Pošte Šenčur, informacije in prijave sprejema g. Franci Erzih, tel.: 041/875-812, do četrtka, 5. avgusta. Glasbeno poletje v Bohinju Bohinj - V sklopu Glasbenega poletja v Bohinju bo v Srednji vasi 5. avgusta že četrti koncert. Nastopili bodo Matej Šare - oboa » d amore, Igor Mitrovič - violončelo in llario Gregoletto - čembalo. Izvajali bodo suite J. S. Bacha. Prilagam programski list in fotografije izvajalcev. www.gorenjskiglas.si C to (O '5 M O O 0 l/i n 01 € s o Parkirnina v alpskih dolinah V kranjskogorski občini poleg Vršiča parkirnino pobirajo še v Planici, morda letos avgusta, vendar bolj verjetno prihodnje leto pa jo bodo začeli pobirati še v Vratih Planica - V Planici je bila parkirnina uvedena leta 1999, zadnje tri, štiri leta jo pobira Športno društvo Planica. Stalno jo pobirajo od prvega maja do konca septembra in v zimskih mesecih, ko leži sneg, sicer ob vikendih. Osebni avto je mogoče parkirati za 500 tolarjev, kombi za 800 in avtobus za 2.500 tolaijev, kar je po mnenju Iztoka Pregarca, sicer vodje skakalnice pri športnem društvu, predrago, ker se mnogi avtobusi obrnejo. V sezoni ob koncu tedna naštejejo do 150 vozil, letos morda za spoznanje manj. Pristojni so tudi za zapirar nje in odpiranje zapornice pred vhodom v doliho Tamar. Ta se zapre ob 8. uri zjutraj, izhodje možen med 12. in 14. uro, ko je treba praviloma plačati dvojno parkirnino, potem pa spet po 18. uri. S tem režimom želijo zmanjšati dotok vozil v to alpsko dolino. Iztok Pregarc potrjuje, da je parkirnina pomemben vir prihodka za športno društvo - od sredine leta 2002 do konca leta 2003 so iztržili okoli sedem milijonov tolaijev - vendar je za to treba tudi marsikaj postoriti. S pomladjo je njihova skrb košnja in pobiranje smeti, ki ostanejo od zimskih prireditev. Vse leto vzdržujejo sanitarije ob izteku velikanke in redno praznijo okoli 20 košev za smeti. "V sezoni se ne sme zgoditi, da je koš poln." Prav tako, ko skopni sneg, uredijo nogometno igrišče in ga redno kosijo. Pozimi uredijo tekaške proge od Podkorena do Tamaija, ki se vežejo na kranjskogorske, medtem ko oskrbnik koče v Tamarju skrbi za urejenost sankaške proge. Od tujih obiskovalcev je v Planici mogoče srečati predvsem Nemce, Italijane, Čehe, Hrvate in Nizozemce. "Tujci razumejo, da je treba plačati parkirnino," pravi Iztok Pregarc, težje gre za to denar iz rok domačim. Večinoma prihajajo Ljubljančani, ki prav radi parkirajo ob cesti pred hišico za pobiralce ali pa se preprosto obrnejo. Da bi vzpostavili red, so občino že prosili, da bi ob cesti v Planico postavili prometni znak prepovedano parkiranje ali na cestišče začrtali neprekinjeno Črto, ki tudi pomeni prepoved parkiranja. Mendi Kokot Arboretum za poletni Razstava o Josipu Vandotu počitek Volčji Potok - Ko slisimo besede "Arboretum v Volčjem Potoku", nas misli najprej ponesejo v praznični maj na razstavo tulipanov. Zadnja leta pa tuhpani, ki so se jim dve leti pridružile tudi orhideje, niso edini razlog za obisk arboretuma. Še pred tulipani in veliko razstavo se Arboretum prijazno razcveti v spomladanskem cvetju z grmovnicami. Letošnja osrednja razstava s tulipani in velikim sejmom cvetja je bila Še posebno zanimiva in privlačna zaradi novosti, ki smo jo običajno obiskovali na avstrijskem Koroškem. V Arboretum se je do jeseni preselil Mini-mundnus s svetovnimi- zanimivostmi. "Ugotavljamo, daje bila odločitev, da za kratek časa popestrimo Arboretum s to zanimivostjo, pravilna. Obisk se je povečal, čeprav moram takoj dodati, da privlačnost oblikuje predvsem celovita urejenost parka," pravi direktor Arboretuma Aleš Ocepek. In prav urejenosti namenjajo v tem parku na Kamniškem veliko skrb. "Po razstavi cvetja so se v barviti lepoti predstavili številni rododendroni. Prvič po nekaj letih pa smo letos odprii rozarij. Ta del arboretuma je postal, in prepričana sem, da bo v prihodnje še bolj, eden od še posebno privlačnih delov celotnega parka," je poudarila Mehta Miš, ki je v Arboretumu prvo ime za direktorjem. Vrtnice pa Še niso odcve-tele, ko so zacveteli lokvanji, v teh dneh pa park s svetovnimi zanimivostmi in železnico bogatijo cvetoče evropske zastave. Tako je namreč Arboretum zaznamoval slovenski odhod v Evropo. V številnih različnih barvah pa so se že začele razkrivati dalije, za katere pravijo, da so sredi poletja prve znanilke jeseni. Arboretum je tako. v teh (ne)vročih in tudi morda malce vremensko muhastih dneh kotiček za prijeten sprehod v naravo, v počitniški počitek za dušo, za pomiritev, za moč, da potem druga plat vsakdanjika ni tako težka, dolga, da je lažja in predvsem lepo znosna. Andrej Zalar Ob letošnji 120-letnici rojstva in 60-letnici smrti kranjskogorskega literata. Kranjska Gora - Pred občinskim praznikom so 30. julija v Lizn-jekovi domačiji v okviru Društva invalidov Kranjska Gora pripravili razstavo o rojaku, pesniku in pisatelju, Josipu Vandotu. Šele več let po smrti so ga med slovenskimi literati naredile prepoznavnega zgodbe o Kekcu in njegovih prijateljih po alpskih gorskih poteh, posnete tudi na film. Se vedno pa je zelo malo poznan njegov pesniški opus. Letos sta na Vandotov spomin vezani dve okrogli obletnici. 15. januarja je minilo 120 let od njegovega rojstva, 25. avgusta pa bo 60. obletnica, kar je proti koncu druge svetovne vojne leta 1944 podlegel ranam od drobcev bombe v izgnanstvu v Trnjavski Kupi pri Slavonskem Brodu. "Kljub temu daje njegova življenjska doba že pol stoletja odmaknjena, ga še vedno premalo poznamo. Zato smo povabili krajane k sodelovanju z gradivom, ki je moda še kje pozabljeno, založeno ali pa ljubosumno spravljeno," je v uvodu k razstavi povedala avtorica Mira Smolej. Odziva žal ni bilo, tako da so na panojih (na sliki) na splošno, kronološko, v besedi in sliki prikazani dogodki ter prireditve, ki so se odvijale v Borovški vasi, sedanji Kranjski Gori, in so povezane s Turnovim Jožom, kot so mu pravili domačini. Odprtje razstave so pospremili zvoki citrarke Jernejke Kopavnik iz Rateč, Mira Bunjevac je prebrala svojo pesem Kekec, Marica Zupančič resnično zgodbo Divji jager v rutarskem narečju, Benjamin Gracer pa Vandotovo Gorski cvet, ki jo je označil kot "razmislek nam, Slovencem, kako se v mnogih pogledih počasi odpiramo svetu, vendar smo še vedno zelo ujet, problematičen narod. Pesnik tu izraža svoj strah v povezavi s svojim erotičnim prebujenjem ter notranjim svetom čutenja in ljubezni. Prisoten je precejšen zaostanek v mišljenju in gledanju na naše notranje življenje." Razstava bo na ogled do vključno 8. avgusta letos. M. K. izDePi.si Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po t faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.sl, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ ^ oglasi, označeni s to Ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberl.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas d.o.o., Zoisova 1, Kranj MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo do 13^0. in za objavo v torek, v pentdeljtk do 7.301 DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15. we. APARTMA-PRIKOLICE Otok Šolta pri Splitu APARTMAJI blizu "^orja. lepa lokacija, žar parkirišče, ugodno Oddam. % 041/596-015 ati) ^ APARATI STROJI PRALNI STROJ Gorenje star 12 let, brezhiben, prodam, tr 041/878-494 8195 Prodam starejšo samonakladalno prikolico SIP 17. »040/201-364 Ventilator Gros z motorjem za sušenje Sena rrič rabljen, prodam, n 041/229-159. 25-22-610 »209 Prodam vgradno pečico Gorenje, stara 5 dobro ohranjena, rjave barve. ** 25-22-565 0?J1 Prodam trosilec za GNOJ, cisterno za Qnojevko 2200 1 in izkopalnik za krompir. 040/661-859 o??/ Prodam žitni kombajn z adapterjem za koruzo Đuro Đaković M770. V 01/83-13-761, 041/649-315 9231 Prodam kombiniran HLADILNIK z zamrzovalnikom Bosch, višina 147 cm. ® 512-02- 59 9249 KUPIM POSESTI GLASBILA Prodam dobro ohranjen 100 let star KLAVIR znamke Proksch. V 041/624-480 9013 Prodam električno KITARO Yamaha, črna, cena 22.000 SIT TT 041/823-117 9192 GR. MATERIAL Prodam rabljena termopan okna in vrata -5.000 SIT/kom in 4000 kosov betonske kritine - špičak po 25 SIT. Vse dobro ohranjeno. IT 041/710-726 9042 Ugodno prodam nerabljene SALONITNE PLOŠČE 90x120 cm. U 531-39-41 9188 Prodam suhe smrekove PLOHE in deske, tr 041/830-417 9204 HIŠE PRODAMO Ali ste ljubitelji narave? Na lepi sončni parceli ob robu gozda prodamo stanovanjsko hišo. novogradnjo v lil. gradbeni fazi, velikost etaže je 120 m2 (K+P+N+M), vsi priključki urejeni, brez posrednikov, lokacija Železniki - Log. tr 514-60-52 »Qi«b«i.ii 7569 IZOBRAŽEVANJE NOVO! EVROPSKI TEĆAJI: NE, F, AN, ŠP. intenzivni poletni tečaji {20 ur 19.000 SIT) za osnovnošolce, dijake in odrasle. 16.-20.8., 23.-27.8.2004 ali po dogovoru. Švicarska šola, Pot v Bitnje 16, Kranj, tr 04/23-12-520 7687 Kupim zazidljivo PARCELO na Gorenjskem od 8000 do 10.000 m2 IT 041/397-403 9183 Kupim starejši ES KU\RINET.tr 25-95-600 9248 MOTORNA KOLESA SCOOTER YAMAHA BOB LB 3M, I. 97, 13.000 km. prvi lastnik. IT 502-20-00, 041 /630-754, Avtomehanika Lušina Franc s.p. 9243 OTR. OPREMA Prodam OTROŠKO HOJCO in povsem nove -nosečniške kopalke št. 44. 514-12-13 9212 PRIDELKI Prodam beli in rdeči jedilni KROMPIR, 50 sit/KG. tr 51-20-493 9202_ Prodam PŠENICO in JEČMEN, tr 23-12- 237 9210 Prodam krmilni in jedilni KROMPIR, tr 041/860-207 Prodam domače očiščene PtŠĆANCE z dostavo na dom. tr 041/515-867 9233 Prodam suh JEČMEN IN OVES Z NJIVE. «031/505-087 9247 PODARIM Oddam belo MUCKO staro 3 mesece. tr 041/382-225 9074 Podarim ŠOTOR Induplati za tri osebe, plastificirana streha, tr 201-29-67 BITNJE - zazidljiva parcela 500 m2 ali 1000 m2. prodam, tr 041/640-949 9146 GOLNIK - prodamo zazidljivo parcelo, 820 m2, cena 12,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw.mike-co.si MEDVODE - Sora - prodamo zazidljivo parcelo, 1005 m2, cena 28,9 mio sit, Mike & Co.d.o.o., Bleiv\/eisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw.mlke<;o.si MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki. Cena: 24.000,00 SiT/m2. foto na vwvw.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vwvw.alpdom.si Škofja Loka Zminec parcela zazidljiva v izmeri 1096m2,ravna,sončna za stanovanjsko gradnjo. Dostop iz asfaltirane ceste, priključki ob parceli. Cena 21.000.00sit/m2. Loka nepremičnine Faj-far Janez s.p. 04 50 60 300, 041 647 547 MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2. zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi. komunalni priključki. Cena: 24,000,00 SIT/m2, foto na vwvw.alpdom.si, ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04/537 45 16, wvwv.alpdom.si RAZNO PRODAM Drva - metrska ali razžagana, hiožnost prevoza, prodam, tr 041/718-019 0879 Prodam mešana in brezova DRVA ter kupim mala kolesa za BCS kosilnico. tf 041/248-533_ Poceni prodam prtljažnik in gume za Fiesto, peč trika za CK, ročni kimpež, fotelje in kavč ter vratna krila, tr 596-19-02, 031/724-542 9199 Prodam LATE za kozolec in peč za kopalnico. tr 514-67-31 9203 Prodam kostanjeve KOLE. tr 041/980-371 Prodam suha bukova DRVA. V 041 /652-801 9220 Prodam ČELADO za motor, napihljiv kajak, 3 cilindrične ključavnice 1 ključ, tr 041/271-515 9226 Kupim pšenično slamo in prodam škropilnico Agromehanika 200 I. tr 031/643-713 STANOVANJA ODDAMO Opremljeno SOBO oddam moškemu, nealkoholiku, nekadilcu, rednemu plačniku Kranj - Centra, tr 202-26-57 9159 V občini Žirovnica poceni oddam opremljeno manjše stanovanje z lastnim vhodom mlajši ženski, tr 041/515-990 9222 V najem 2-sobno STANOVANJE, delno opremljeno, Kranj - Preddvor, tr 253-13-17 po 19. uri »3iib«i.«i 9232 V Bistrici pri Tržiču oddam dvosobno STANOVANJE, tr 040/862-553 923 Kranj: 1 G 28 m2, vsa oprema, cena -48.000,00 SIT, za daljše obdobje, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 STANOVANJA NAJAMEMO Nujni iščem GARSONJERO najraje v Pod-lubniku ali na Trati. U 031/293-841 » 3 Ubwi.»! 91B9 Najamem dvosobno stanovanje ali starejšo hišo v okolici Kranja, tr 041/904-070 9239 STAN. OPREMA Ugodno prodam NOVO KUHINJO, tr 23-30-825, 031/504-642 9101 umm MA eosiNJspii - Pvm; leta 20Ö0 obnovljeno enoinpol-sobno stanovanje; CK, brez balkona, kabinet, 2K. CENA: 9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, te!. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.sf Svet RE d.o.o., Ounajska 143, Prodam dva kavča, knjižno omaro, mizico, omaro, aluminijasto vrtno garnituro, tt 041/294-388 9250 ŠPORT Prodam MOTOR za čoln Selva 25 KM z malo okvaro in novi Tomos 4.8 KM še nerabljen, tr 041/602-395 9158 Ugodno prodam skoraj nov ORBITREK PLATINUM. % 204-15-07 9197 STORITVE SENČILA ASTERIKS. Rozman Peter, s.p., Senično 7, K, tr 59-55-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE. LAMELNE ZAVESE. PUSE ZAVESE, KOMARNIKI. ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE. TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis - DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU! 6904 Krovsko kleparska dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji, tr 040/754-286 »Qiiimtu 7285 Bytyqi in ostali d.n.o.. Glavni tr'g 14, Kranj izvaja vsa gradbena dela. notranje omete, vse vrste fasade, adaptacije in novogradnje, tr 041/760-614. 04/20-27-031 8112 k Nudimo vam MARKIZE, brez stroškov prevoza. po meri. konkurenčne cene. popust do 20 %. tr 01/565-32-32, 041 /630-700 Roletarstvo Berčan, Mala vas 3a, 1000 Ljubljana 8459 GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Torek, 3. avgusta 2004 PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, pohodne REŠETKE. V 580-60-26 GELD, d.o.o., Ul. Janeza Šmida 15, Jesenice 8804 Polaganje vseh vrst keramike, obnova kopalnic, oblaganje cokla, popravilo in postavitev krušnih peči. tr 041/648-920, Git, d.o.o.. Lom 5, Tržič 9160 Splošna gradbena dela, ometi klasični, zidanje, fasade, kamnite in betonske škafe, polaganje tlakovcev. it 051/415-043, 051/415-044, Gradbenik Qarri in ostali, d.n.o., T. Dežmana 10, Kranj 9174 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava vseh vrst škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tt 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic &C0. d .n.o., Jslovška 10, Ksmnik 9191 STANOVANJA PRODAMO Okolica Radovljice prodam stanovanje 1999, 59 m2, dve spalnici, bivalna kuhinja, etažna centralna (zemeljski plin), vsi priključki, tr 031/605-038 »^imm 9245 PLANINA III - 1 SS, 42,40 m2, ti. nad., balkon, predelano v 1,5 ss, leto izgr. 1987, prodamo za 13,5 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, wwv/.mlke-co.si KRANJ - Dražgoška, Iss, 42,40 m2. VI. nad., balkona ni, skupna terasa, leto izgr. 1976, prodamo za 13,5 mio sit, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wwv^.mike-co.si PLANINA ill - 2-sobno s kabinetom, 76,27 m2, 5. nad., leto izgradnje 1987, prodamo za 18,9 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw.mike-co.si ZLATO POLJE - 2 ss z dvema kabinetoma, 74 m2, IV. nad. - mansarda, leto izgr. 1953, v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi, prodamo za 19,8 mio sit, Mike.& Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605- 114. viAivw.mik^o.si ZLATO POLJE - 2-sobno stanovanje. P, 46,11m2, leto izgr. 1964, delno obnovljeno, prodamo za 14,2 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6. 20-26-172, 031 6 O 5-114, wvw. m i ke-c o. s i PLANINA II - 2-sobno stanovanje z dvema kabinetoma, 100,5 m2, VI. nad., 2x balkon, I. izgr. 1984, prodamo za 22 mio sit, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvwv.mike-co.si GORENJSKA REGIJA 040 85 00 00 www.abc.si PLANINA I -1 ss, pritlično z atrijem, 44,80 m2,1. izg. 1977 , prodamo za 13,7 mio SIT, Mike & Co. d.o.o., Bleisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 114, www.mike-co.si. VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE. 72 m2,1. 1963 pritličje, dobra lokacija, cena 19 mio. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896 BLED - Milno: cca. 105 m2, v obnovi - 4. gradb. faza, pritličje, starost 50 let. 3 vhodi, možna izdelava dveh 2ss stanovanj, inštalacije v objektu, v neposredni bližini jezera. Cena: 29.500.000,00 SIT, foto na wvw.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wv^rw.alp-dom.si RADOVUlCA: 105,36 m2 In 105,91 m2. dve 3,5ss v 3. nadstr./mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, balkon, razgled na Karavanke in Julijce, bivalna mansarda, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04. Cena v avgustu/m2: 371.077 SIT, foto in tlorisi na vww.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alp-dom.si SKOPJA LOKA - center; trisobno, 86 m2, meščanska hiša z oboki, točena kopalnica in wc, CK, garaža. CENA: 25,8 mio oz. po dogovoru. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Šorlijevo naselje; 51,53 m2, dvosobno stanovanje v stolpnici, 1.1970, 4. nadstropje, SZ lega, ZK. CENA: 18 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremicnine.si KRANJ - Planina I; 2+2-sobno stanovanje, 1.1976, 92,6 m2, dva balkona. KTV, tel., vseljivo po dogovoru. CENA: 20,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremic-nine.si RADOVUlCA z okolico: za znano in zanesljivo stranko iščemo hišo za najem, oklol 200m2, dnevna soba, kuhinja, 4 spalnice, 2 kopalnice, z oprenno, najem za dalj časa. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 04 537 45 16, www.alpdom.sl ŠKOFJA LOKA - Podlubnik; garsonjera, 18 m2, I. 1979, 12. nadstropje, opremljena, vseljivo takoj, souporaba terase, parkirišče, klet, ZK. CENA: 6,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000 , 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si PODNART; 42 m2, enosobno, urejeno, v vasi, balkon, trgovina. CENA: 9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremicnine.si BEGUNJE NA GORENJSKEM - Poljče; 52 m2, leta 2000 obnovljeno enoinpolsob-no stanovanje, CK, brez balkona, kabinet, ZK. CENA: 9 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine..si Železniki - prodamo manjše dvosobno stanovanje v prvem nadstropju stanovanjske hiše. Stanovanje je bilo leta 2001 v celoti obnovljeno, meri 40 m2, ima ck ogrevanje 2 vsemi priključki. Cena 9,5 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300, 041 647 547 Tržič - mestno jedro: Poslovno stanovanjski prostor v pritličju primeren za mirno dejavnost ali preureditev v stanovanje cca 40m2+16m2 pomožnih prostorov, atrij cca 30m2, plin do objekta, vredno ogleda, cena 8,2mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296Tržič - Deteljica: Zelo lepo enosobno stanovanje, 45m2, II. nad, vsi priključki, vredno ogleda z opremo, cena 11,8 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, KRANJ: prodamo ENOSOBNO 041 /755-296 STANOVANJE, 40 m2, adaptirano I. 1997. Cena: 12,5 mio. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896 RADOVUlCA: prodamo GARSONJERO, opremljeno, 24 m2, I. 94, cena 8,6 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/626 581, KRANJ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 76 m2, pritličje, v celoti adaptirano, I. 98, lastna CK, cena 22 mio. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896 PUNINA 3: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 88m2, adaptirano 2000, cena 22,5 mio. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27,041 734 198 ŠKOFJA LOKA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE. 50m2, lepa lokacija, adaptirano 1.2000, cena 15,6 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041/734 198 ŠKOFJA LOKA: prodamo GARSONJERO, 18 m2, I. 72., terasa. Cena: 6,7 mia FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041/366 896 Milje: prodamio etažo hiše, 3ss, 90 m2. adaptirano 2002, cena 23 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198, TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE. 77 m2.1. 1960, cena 14,5 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041/ 734 198, RADOVUlCA: 78,28 m2 in 79,25 m2, dve večji 2,5ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet. vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04. Cena v avgustu/m2: 371.077 SIT, virtualni ogled na wwAw.alpdom'.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si BLED: 90 m2. 4ss, 1. nadstr., obnova 1987, kuhinja, dnevni prostor, 3 spalnice, kopalnica + wc. balkon, klet, drvarnica, garaža, vrt, takoj vseljivo. Cena: 20.000.000.00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 16, www.alpdom.si ZASIP: 91,04 m2 3ss v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet. vsi priključki, naša novogradnja, vselitev takoj. • Cena: 25.952.773,00 SIT. foto in tlorisi na www.alpdom.si. ALPDOM d.d., Cankarjeva 1, Radovljica, 04 537 45 15, www.alp-dom.si Planinsko društvo Javornlk-Koroška Bela, Cesta Borisa Kidriča 37, 4270 Jesenice, Išče najemnika za planinski dom Pristava na Javorniškem Rovtu od 1. septembra 2004 za dobo petih let. Pogoji: kvalificiran gostinski delavec s petimi leti delovne prakse. Ob prijavi na gornji naslov je treba predložiti dokazila o strokovnosti In program dela. Rok za prijave je 8 dni po objavi. Kranj - Orehek: 2SS + kabinet, 52m2, P, popolnoma obnovljeno vsi priključki, takoj vseljivo, ZK, parkirno mesto, cena 15,2 mio Sit. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296_ Begunje: Prodamo manjšo delno obnovljeno hišo, cca 100m2. stan. površine, brez zemlje, takoj vseljiva, cena 11 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 Za vse dodatne informacije: nas obiščite na naši spletni strani" www.itd-plus.si", kjer si boste lahko ogledali celotno ponudbo. V mesecu avgustu nudimo za prodajalce popust pri proviziji. Dobrodošli. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70. 041/755-296, 040/204-661 KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 90,0 m2 v 6. nad., letnik 1975, 2 balkona, cena » 20,3 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 STANOVANJA: Novogradnja v KRANJU - 8 stanovanjskih enot, last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 - 2 enoti 1 SS z atrijem vel. 40,40 m2 za 15,70 mio SIT - 2 enoti 1 SS v 1. nadstropju vel. 46,35 m2za 18,00 mio SIT - 2 enoti 3 SS z atrijem vel. 86,75 m2 za 31,50 mio SIT - 2 enoti 2 SS s teraso v 1. nad. in garden prostor v mansardi vel. 72,10 m2 za 26,20 mio SIT V ceno je že vključen DDV 8,5 %. Vsako stanovanje ima svoje parkirno mesto pred hišo, ki je vračunano v ceni in lastno CK na plin. Rok dokončanja je leto 2004. Kranj, Zlato polje, I. 1975, 1 SS, 30 m2, obnovljeno I. 2002, mimo in zeleno okolje. Cena: 10,5 mio SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Škofja Loka, Frankovo naselje, 1. 1995, 2SS, 41 m2, obnovljeno. Cena: 14.650.000 SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj.,040 850000 Kranj, Mohorjev klanec, I. 1851, obnovljeno I. 2000, 3 SS, duplex, 110 m2. Cena: 28.9 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040 850000 BLED: V II. nadstropju prodamo trisobno stanovanje v izmeri 80 m2+10 m2 kabinet, starost 16 let. Zelo dobra razporeditev, velik balkon na sončno stran. CENA: 26.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, www.kr-nepremicnine.si BLED: V I. nadstropju manjšega bloka na mirni lokaciji prodamo dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 55 m2, starost 35 let. CENA: 17.900.000 SITK.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, www.kr-. nepremični ne. si BLED: V nadpritličju alpskega bloka prodamo lepo urejeno enosobno stanovanje v izmeri 34 m2. Opremljeno, takoj vseljivo, starost 30 let. CENA: 12.500.000 SIT. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska C. 2, Lesce, tel: 041/436-544, www.kr-nepremicnine.si RADOVUlCA: novogradnja Prešernova, 50 m2, pritličje, lasten vhod, dva prostora -pisarni, čajna kuhinja, sanitarije, za mirno dejavnost, vseljivo novembra '04. Cena v juliju/m2: 407.760 SIT, foto in tlorisi na www.alpdom.si, ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankaneva 1, 04/537 45 15, wviw.alp-dom.si STANOVANJA KUPIMO KRANJ: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE V PRITUČJU. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA - nujno kupimo 2-3ss stanovanje v Škofji Loki za znano stranko z gotovino. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041 / 366 896 Kranj, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ: kupimo ENOSOBNO in TRISOBNO STANOVANJE, FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 041/ 734 198 PLANINA: kupimo 2 + 2-SOBNO STANOVANJE v višjem nadstropju. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 KRANJ; za znane stranke KUPIMO stanovanja različnih velikosti!!! SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si • HIŠE PRODAMO NAKLO - stan. hiša, 140 m2 stanov, površine na parceli 608 m2, l.izgr. 1982, obrobna lega, v celoti podkletena, prodamo za 39,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvi/w.mike-co.si TRŽIČ center, hiša, potrebna popolne adaptacije, 100 m2 stanov, površine, dva parkirna prostora, brez zemljišča ob hiši, starost cca 150 let, prodamo za 7,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si STRAŽIŠČE: PRODAMO vrstno končno hišo, 90 m2,1. 1970, cena 28 mio. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041/366 896 RADOVUlCA: prodamo pol hiše, pritličje, 120 m2, z vrtom 480 m2, I. 1979, odlična lokacija, cena 30 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041/ 734 198, VODOVODNI STOLP: prodamo vilo, 1. 1947, parcela 580 m2, lepa lokacija, cena 55 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041/ 734 198 KRIŽE; manjša pritlična hiša, I. 1968, 75 m2, prenovljena 1. 2001, vrt, drvarnica. CENA: 20 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000 , 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Stražišče; dvostanovanjska hiša, ločena vhoda, 1.1980, 285 m2, prevzem takoj. CENA: 33,6 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tet. 04/28 11 000, 031/374 745, v/ww.svet-nepremicnine.si KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša, primerna tako za poslovno dejavnost kot tudi za stanovanja. Možna je menjava za stanovanje v severnem delu Kranja. CENA: 30 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si Dorfarje - stan. Hiša v IV. gr fazi,tloris 15x13m P+N cca 125m2 površine v etaži,lepa razporeditev prostorov,ter lepim razgledom. Velikost parcele 1063m2.cena 45 mio sit. Na isti parceli se nahaja še starejša hiša, ki je predvidena za rušitev. ima pa gradbeno dovoljenje za nadomestno gradnjo. Cena 15 mio sit. Prodaja se skupaj ali ločeno. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. 04 50 60 300. 041 647 547 Gorenje Brdo - prodamo stanovanjsko hišo 10x8 m primerna za bivanje ali za vikend. V podaljšku je gospodarsko poslopje 8x8m, hiša zgrajena leta 1934, vendar naknadno obnovljena, obsega klet - pritlič-je-nadstropje cca 64m2 v etaži. Voda, elektrika, telefon v hiši. Mimo hiše pelje asfaltirana cesta. Cena 14 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. 04 50 60 300. 041 647 547STRAŽIŠČE pri KRANJU Na parceli 1.200 m2. 57. leta narejena hiša in 1.70 leta obnovljena, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi, poleg stoji garaža z drvarnico 34 m2, hiša stoji na odlični razgledni točki in ima ceno 46,6 mlo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 BITNJE PRI KRANJU: novogradnja •• hiša površine 158 m 2 v dveh etažah, sodoben razpored, zgrajena do IV. gradbene faze (brez kopalnic in finalnih tlakov), na parceli 644 m2, cena ■'37,5 mio SIT, izgradnja do III. gradbene faze ima ceno 26,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠENČUR: novogradnja - hiša z razgibanim tlorisom, v izmeri 14 x 13 m, parcela 500 m2. cena = 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ (Primskovo); stanov, hiša, I. 38, klet 75 m2, pritličje 75 m2, nadstropje 75 m2, parcela 476 m2, cena = 25,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GOLNIK: stanovanje v 1. nadstropju hiše, I. 86, površina 91,30 m2, parcela 360 m2, cena = 20,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 DRULOVKA: 13 let stara vrstna hiša izmeri 3 X 64 m2, parcela 150 m2, cena = 40,0 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 SEBENJE: nedokončana hiša v izmeri 435 m2, možnost izdelave 5 stanovanj, 2 v pritličju in 3 v nadstropju, parcela 530 m2, cena = 36,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 PODBREZJE (bližina): pol stan. hiše, letnik 39, bivalne površine 90 m2, parcela 770 m2 v deležu 1/2, cena» 13,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 KOKRICA: stan. hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvostanovanjsko hišo, stara 20 let, parcela 1.033 m2. cena = 60,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠKOFJA LOKA: V Škofja Loka prodajajo stan. hišo z razgibanim tlorisom, tri ločena stanovanja, na parceli 2.600 m2 in leta 96 prenovljena, skupaj stan. površine je 240 m2, hiša stoji na mirni lokaciji, vendar z možnostjo pešpoti do šole, trgovine, ipd., v neposredni bližini urbanega centra, cena = 88,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700Medvode, Ladja, samostojna hiša, I. 1984, 330.67 m2, parcela 696 m2. Cena: 40 mio SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Medvode, Ladja, samostojna hiša, I. 1938, 74m2, parcela 437 m2, kmetijsko zemljišče 473m2. Cena: 26 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000 Ljubljana - okolica; Katarina, zelo lepa in atraktivna hiša, 165 m2, 1050 m2 parcela, letnik 1999 na idilični lokaciji. Cena: 90,1 mio SIT, možnost menjave za stanovanje v Lj. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Radomlje, samostojna hiša, 1. 2002, 184 m2, parcela 432 m2, zelo mirno in zeleno okolje. Možnost zamenjave za stanovanje v Domžalah, Mengšu ali Kamniku. Cena: 59 mio SIT. ABC d.o.o. , Tivolska 48, Lj., 040 850-000. Poljanska dolina. Gorenja vas, gostinski objekt z apartmaji, 670 m2, 10.800 m2 parcele, letnik 1974, primerno za turistično dejavnost ali gradnjo samostojnih hiš. Cena: 80 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000 RADOVUlCA: Na sončni parceli, 700 m2, prodamo do III. faze izdelano hišo, 200 m2, zanimiv razpored, kvalitetna gradnja, možnost mirne dejavnosti 31.000.000 SIT oz. dog. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041 /436-544, www.kr-nepremicnine.si HIŠE ODDAMO ODDAMO: Primskovo - etažo hiše, 65 m2, + vrt, opremljeno, I. 2000, cena 84000 sit/mes; Planina 1- garsonjero, 30 m2, I. 1974, 48000 SIT Frast, d.o.o., Šuceva 27, 041/ 366 896 HIŠE KUPIMO Kranj z okolico: kupimo hišo do 40 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 POSESTI PRODAMO PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. CENA: 15,7 mlo SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si BITNJE - Bitnje pri Kranju: stavbno zemljišče 1.380 m2 po 16.700,00 SIT/m2, K3KERNd.o.o.. Maistrov trg 12, GORJE pri Bledu - zazidljivo zemljišče 412 m2 z gradbenim dovoljenjem, cena = 10,3 mlo SIT last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 JESENICE (Koroška Bela): zazidljiva parcela 1.069 m2 ob vodi, cena - 15,3 mio SIT, last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 SENIČNO pri GOLNIKU: v kompletu 3.000 m2 stavbnega. 6.000 m2 gozda in 12.000 m2 travnika, prodamo za 46,7 mio SIT, primerno predvsem za padalce, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53. GSM 051 320 700 KOMENDA: stavbno zemljišče 1.128 m2. po 26.180.00 SIT/m2. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 PROSTORE PRODAMO Trgovski lokal v Kranju v izmeri 94 m2, obnovljeno I. 1990, prodamo za 19 mio SIT Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si PLANINA III - lokal, P, 35,5 m2. primeren za razne dejavnosti (pisarne, trgovina, frizerski salon...), I.izd. 1987, prodamo za 12,5 mio sit, Mike & Co., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA: 45 M2, PRITLIČJE. L. 1974. CENA 9MI0. Frast. d.o.o.. Šuceva 27, 041/ 626 581 RADOVUlCA: 23,52 m2, I. 1990, pritličje, primemo za trgovino ali mirno dejavnost, prevzem takoj, znižano, prodamo ali oddamo. Cena; 7.600.000,00 SIT ali 60.000,00 SIT/mesec + stroški. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVUlCA: novogradnja Prešernova, 50 m2, pritličje, lasten vhod, dva prostora -pisarni, čajna kuhinja, sanitarije, za mirno dejavnost, vseljivo novembra '04. Cena v avgustu/m2: 410.410 SIT, foto in tlorisi na wvw.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alp-dom.si NAKLO - poslovno-stan. hišo, vel. 16x9 m, stara 30 let, parcela 1.700 m2, cena je 84,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - 8 let stara trgovina v izmeri 160 m2 v blagovnici na Primskovem, pritličje, cena je 358.00,0,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ (smer Golnik): 22 let star gostinski objekt s celotno opremo, velikost 250 m2, 4 sobno stanovanje v mansardi v izmeri 100 m2 in 2 sobno stanovanje v izmeri 50 m2, parcela 950 m2, parkirišča, cena = 64,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Kranj, Mladinska, 1. 1930, 638.5 m2, obnovljeno, v treh nivojih. Cena: 150 mio SIT. ABC d.o.o., Tfvolska 48, Lj., 040850000 Kranj, 400m2 poslovnega objekta s 300m2 neobdelane mansarde In 60m2 opremljenega stanovanja. Zgrajeno leta 1976, obnovljeno pa leta 1995. Poslovnemu objektu pripada še 1200m2 parcele In 1000m2 zazidljivega zemljišča. Cena: 132.820.000 SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj.,040850000 Oddamo več pisarn v centru mesta in v nebotičniku, različnih velikosti, prevzem možen takoj, prostori primerni za različne dejavnosti. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20^26-172, 031 605-114, wv/w.mike- co.si » PROSTORE KUPIMO Za znanega kupca iščemo cca 200m2 poslovnih prostorov za računalniško dejavnost z 20 parkirnimi prostori v centru Kranja. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 POSLOVNI STIKI VIKENDI Tržič - bližina, vikend, lesen 6 x 6 m2 in poleg pomožni objekt 6 x 5, s hišno številko, na parceli 1706 m2, prodamo za 23 mio sit, Mike&Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 114, www.mike-co.si VOZILO KUPIM Kupim KARAMBOLIRANO VOZILO, tudi totalko. tr 031/770833 6328 Nudimo takojšnji gotovinski odkup rabljenih vozil od I. 97 dalje, www.rondo-trade.si. tr 041/942-912, Rondo Trade, d.o.o., Kidričeva c. 51, Šk. Loka 8506 Odkup - prodaja - prepisi rabljenih vozil -gotovinsko plačilo, tt 23-23-298, 041/773-772, Mepax, d.o.o. 9115 VOZILA Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil. Gotovinsko plačilo, tr 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj, Savska cesta 34, Kranj 7757 CITROEN AX 1.1 i, allure, 130.000 km, reg. do 11/04, črna barva, daljinsko centralno zaklepanje, strešno okno, deljiva klop. 170.000 SIT tr 041/704-219 Jure »3lzfoeri.tl 7838 Proda FORD fiesta 1.4 disk, I. 93, metalne barve, CZ, električni pomik stekel, strešno okno, registrirana, tr 051/352- 920 »3izb6ri.li 9184 ^ J BkUuv TfaprcUiik 10. 4202 Naklo Tei./rax. 0-/257 6052 PRODAJA IN MONTAŽA iZPUŠNiH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ^^^ BLAŽILCEV ¥MOHROEl Prodam OPEL VECTRA. I. 97, z vso opremo, tr 041/499-240 »3i2beri.ti tf Kčats kmR? foiMnld, avtin»tiisil h^aM in slmr»iskl ite 15 l8l N ugiH&il obrestni nmi za z^oslMB tnr upoNfisee, twB pml štfro Možnost obrenmittfs diAoäka do 50 % tir ptačlla Mm. star Itredlt ei ofira. Po žaip mjerno tsifi na (ta. Tel.: 02/25-24^26, gsm 041/75^560. 041/331-991 NUMERO UNO IhKWbM Z motoraM vozS Kutovec Robert, sjx. Mlinska ul- 22.2000 Maribw KADETTl.eD, I. 87,190.000km, ohranjen, ugodno prodam, tr 040/607-237 »l9lzberi.>i 9201 Prodam FIAT punto 55 S, I. 99, prevoženih 33.000 km, srebrne barve. « 031/844- 855 9207 Prodam JUGO 55, I. 89, rdeče barve, dobro ohranjen. ® 051/229-081 »3lzl>eri.si 9219 VW GOLF IV. 1.9 TDi, 90 KM, I. 98 klima in ostala oprema, ugodno. tP 041/787-050 »3lzlMrl.tl 9236 Prodamo HYUNDAI ACCENT 1.3 LS, I. 98, prvi lastnik, HYUNDAI COUPE 2.0 FX, letnik 03, vsa oprema, HYUNDAI SANTA FE 2.0 CRDI TOP -KU, I. 03, prvi lastnik. Av-tomehanikaLušina Franc, s.p., tr 04/502-20-00, 041/630-754 »3izberi.ri 9242 ZAPOSLIM VOZNIKA C ali C in E kategorije v med-narodnem transportu redno zaposlimo, tr 041/614-722, Vrba, d.o.o., Struževo 4, Kranj »Slzberlti 6985 URADNE URE IN DEŽURSTVA POGREBNIH SLUŽB LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA. Kidričeva c. 43/a. Škofja Loka, od ponedeljka-do petka od 7 do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963. Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne, tel.: 041/648-963,041/357-976 ^ POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O., ztokova 8, Medvodetel/fax.: 01/3613 - 589, dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. 'Ki m gorenjski glas • 27. stran MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas si Torek, 3.avgusta 2004 izhePLSi * Vtaslovenskl portal malih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanja po malih oglasih ie nikoli nI bilo tako udobno* SODELUJEJO: DELO v 1 M primorske novice VESTNIK CS f^GLAS' Staienki Gorenjski glas. d.o.o., Zoisova 1. Kranj Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan ' najhitrejši in najzanimivejši medij današnjo^, oekomerciaini regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE gorenj skalilevitqa tl^ TfE&e • S' «••v. AV A' 24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA Ves dan ViDEOSTRANI in vsak večer GORENJSKA TV POROČILA Sedem dni v tednu oddajamo unimiv,domač» postor» pozitiven in nenasilen TV program Sf^mamo v TV studiu, v Vaii občini, v Vaši KS ali celo pri Vas doma tolofon uredništvo: 04 / 233 11 59 telefon konmoiata: 04 / 23311 55 telefon TV STUbK): 04/233 1156 f9X marketing: 04 / 232 45 50 fsx poročna DESK: 041233 12 31 'A e-fMil: INTERNE!^ Zato nas pokličite in naročite ! TELETEK8T STRANI. VIDE08TRANU TV REPORTAŽE. V1DE08P0TE, OTVORITVE, : TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJELI, Đti^KTNE PRENOSE AU 'CELOVEČERNI FILM' H9i CHQiTALNf STUDIO zmon vs« m VA.... nas bo^ v Gorer^^ -GTV goranjska t^evraja, NHcoie Taste 2, 181.4001 KBANi ^ity^^ , m£-TV4.0-0.. U. Nđ«)leTeste 2, Kranj /A' Prešernovo gledališče, Glavni trg 6. Kranj išče šepetalko. Avdicija bo 24. avgusta ob 12. uri v Prešernovem gledališču »3lzt>wUI 9205 Zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije za mednarodne prevoze (Nemčija), tr 041/649-315, 01/83-13-761, Frontini Franc s.p., Volčji potok 37, 1235 Radomlje »3lztMfUI 9230 Zaposlimo prodajalca na bencinskem servisu Komefida. Pisne prošnje pošljite na naslov: Majda i-ah s.p.. Klanec 13, 1218 Komenda »SizImtLsI 9260 ZAPOSLITEV IŠČE Picopek, pek, kuhar išče kakršnokoli službo na območju Gorenjske. IT 041/692-735 8839 Delo išče INŠTRUKTOR MATEMATIKE; pomoč pri popravnih izpitih. ® 040/381-295 8993 Redno zaposlimo zastopnike in vodjo skupin za terensko prodajo artiklov za osebno nego. ® 040/666-345, 041/793-367 Sinkopa, d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica 8841 Zaposlimo inovativnega kuharja, ki ima veselje do slovenske naravne domače hrane, tt 510-33-20, 041/720-446 Gostilna pri Boštjanu, Bernik Jožefa, s.p., Križna Gora 8a, 4220 Škofja Loka 8988 V piceriji ali kava baru zaposlimo NATAKARJA. Intertrend, d.o.o., Hotemaže 50, Preddvor, ö 041/692-821 9009 V svoj krog vabimo več sodelavcev za telefonsko trženje in svetovanje. Delo je honorarno z možnostjo redne zaposlitve. Vabljene tudi mlajše upokojenke. PD, d.d.. Opekarska 4a, Ljubljana ali ® 04/201-06- 85 9027 Podjetje Modita, Šuceva 25, Kranj, potrebuje nove sodelavce v telefonskem studiu v: Radovljici, inf. na « 04/532-58-50, Kranju, inf na tt 04/201-48-36. Če ste brezposelni ali upokojeni pokličite. Število delovnih mest je omejeno. »3i*beii.»i 9240 Zaposlimo vodovodnega inštalaterja za nedoločen čas. tr 041/678-482, Ovsenik Janez, s.p.. Jezerska c. 104 a, Kranj »3lzberi.«l 9055 Zaposlimo sodelavca v avtoremontni dejavnosti, starega do 30 let, vozniški izpit B kategorije, tr 23-10-222, 041/756-188, Jelovčan, d.o.o., Žabnica 24, Žabnica »3lzberi.«l * 9086 Zaposlim sodelavca ali sodelavko za delo v gostinskem lokalu v Kranju, tt 041/322-499, Bistro Žafranika, J. Platiše 17, Kranj »3lzberi.»l 9102 ŽIVALI JAGENČKE mesnate 3-4 mesece stare, zaklane ali žive ugodno prodajamo. Kmetija Princ, Hudo 1 (pri Kovorju), Tržič. ® 595-60-80, 041/747-623 9008 PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. ff 041/724-144 9063 Prodam dva ČB BIKCA stara po 8 dni. tt 25-11-813 9185 Prodam TELIČKO simentalko staro 14 dni. ff 25-22-112 Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. tt 031/568-140 9187 BIKCA simentalca in BIKCA sivca stara'2 meseca in pol, prodam. 9 01/83-14-655 ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi našega dragega moža, oČeta in dedija NIKOLAJA KEJZARJA 27.11.1946 - 24.07.2004, Na Kresu 19 se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in druge darove. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za ustne in pisne besede sožalja.^ Posebna zahvala gre dr. Peternelovi in osebju dežurne službe ZD Škofja Loka, gorski reševalni službi in ostalim, ki so pomagali dežurni ekipi. Hvala tudi g. župniku Francetu Dularju za pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke, ter pogrebcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi Pogrebnemu zavodu LoŠka komunala. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala. Mojega moža in našega atija bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. v Žalujoči: žena Milena, hčerka Andreja in sinovi Boris, Jure in Dominik z družino Januš, ne veš, kako boli, ko tebe več med nami ni. Odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. Minulo eno leto je, odkar te ne moremo več objeti in stisniti k sebi. A z nami v mislih in srcu za vedno boš ostal. Žalostni se sklanjamo k tebi in močno, močno te pogrešamo. V SPOMIN Jutri, v sredo, 4. avgusta 2004, bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi sin, brat, stric nečak in bratranec JANUS SMREKAR Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala. 9 Žalujoči: mami, ati, brat Roman in sestra Lga z družina ter vsi i^egovi Kamna Gorica, Domžale, 4. avgusta 2004 Prodam TELICO simentalko, brejo 7 mesecev. Đ 041 /944-287 9206 KOKOŠI za nadaljnjo rejo ali za zakol oddam brezplačno. Oman, Zminec 12, ® 512-78-78 9213 RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo lainko dobite po 12. avgustu. Zbiramo naročila. Oman, Zminec 12, ff 512-78-78 9214 Prodam TELIČKO simentalko staro 10 dni. -B 51-82-355 9216 Prodam dve KOBILI ena s trimesečno žre-bico. g 512-19-41 9221___ Prodam ČB BIKCA, starega en teden, o 040/516-409 9226 Prodam limuzin BIKCA. « 05/380-80-95 Prodam 14 dni starega BIKCA simentalca. Žeje 3, « 041 /386-837 9237 Prodam TELETA simentalca za nadaljnjo rejo. « 041/517-902 9238 Prodam ČB BIKCE stare 10 dni. Markič, Gorice 13, g 25-61-029_924i Prodam KOBILO, tr 031/307-159 9244 Prodam posavko z žrebico, telico brejo 9 mesecev. % 041/711-242 9246 ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado pitano govedo, krave, teleta. IT 041/650-975 9104 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. -ff 031/245-415 9196 Kupim BIKCA simentalca STAREGA DO 14 DNI. « 25-91-269 Kupim BIKCA simentalca . « 041 /504- 951 9223 Kupim 10 starega BIKCA simentalca. 9 041/608-616 9228 Gorenjski prijatelj •'«SV.SSSVW V> J y^s^x RADIO SORA 89.8 9L1 96.3 Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radio«ora. si ZAHVALA Kako prazen dorn, dvorišče, naše oko zaman te V 59. letu nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena in mamica • v v isce. Ni te na vrtu več, ne med gredicami. OLGA SILC roj. Hrovat, iz Zg. Bitenj 259/A ss . ■M*-- Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, bivšim sodelavcem Merkuija za ustne in pisne izraze sožalja, za podaijeno cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku Francu Godcu s Primskovega, g. župniku Bojanu Likaiju iz Šmartina za lepo opravljen pogrebni obred in Sv. mašo. Hvala pogrebni službi Komunale Kranj, pevcem Klas iz Predoselj in trobentaču za zaigrano K tebi želim. Hvala tudi organistu g. Gašperju Jerebu. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili, iskrena hvala. v ^^ ^^ Žalujoči: mož Jože, hčerka Barbara z družino, sin Franci, mama in ata, sestri Eva in Majda z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti ALOJZA HUBERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še posebej dr. Antonu Koširju in njegovi ženi Milici. Žalujoči: žena Zofe in ostali domači ZAHVALA V 55. letu nas je zapustila naša draga žena, mami, sestra, babica in teta MARIJA TROJAR iz Železnikov (1949 - 2004) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sveče, cvetje, denarno pomoč in svete maŠe. Hvala tudi zdravnikom, župniku, pevcem. Vsem imenovani in neimenovanim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala. VSI NJENI • \ A» »N K ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi sestre in tete IVANE SLABE iz Podjelovega Brda, po domače Zajaneškove Ivanke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, krajanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in vso pomoč. Lepa hvala g. župniku Jakobu Kralju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in govornici gospe Zinki Slabe. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Akris in cvetličarni Pika iz Žirov. Še enkrat prisrčna hvala vsem imenovanim in neimenovanim Žalujoči VSI meni July 2004 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mami, babice, tašče in prijateljice MIRE GERNE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem, govornikoma in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli tolažilne besede, sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za izredno lepo opravljen pogrebni obred in za izrečene tople besede. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. v Žalujoči: hČi Darja z družino ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si PA ^ VI- f ^ ■ / > Koco- HC. .«^ToVo I Ne, KatoNACf o ! KoU>SAt- MO' k- V^ '' ? TAKA ^ DA per tif^ ČAKA ti I/ Kö- U>l«! , > »V. •i JP VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE. Urad za meteorologijo 'Mu. WJltB r-^—i TOREK 5 * «v - od 14 do 27 SREDA L ^ . 1 — od 15 do 25 «C ČETRTEK od 15 do 26 Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne in zvečer bodo plohe in nevihte. Jutri bo sprva še sončno, čez dan pretežno oblačno z občasnimi padavinami. V četrtek bo zmerno oblačno, v popoldanskem času bodo manjše plohe. Raft ni Titanik Raftanje po Savi na trasi Radovljica-Posavec ni naporno. Za varnost je poskrbljeno, saj je čoln praktično nepotopljiv. Posavec - Skupina trinajstih raftarjev in raftaric se je v ponedeljek v dveh čolnih spustila po Savi. Trasa Radovljica-Posavec je dolga okoli deset kilometrov. Spust traja približno uro in pol. Vmes je petnajstminutni postanek, tako da "veslači" lahko zaplavajo v mrzli reki. Matjaž Rakovec, solastnik športnega društva Alter sport na Posavcu, je povedal nekaj o raftanju. Sezoria raftanja traja od maja do oktobra. Število spustov v sezoni narekuje vreme, zato je bilo letos občutno manj navala tako turistov kot slovenskih privržencev raftanja. Za varnost ljudi je poskrbljeno. Športno društvo poleg skoraj nepotoplji-vih raftov avanturistom zagotavlja neoprensko obleko, čelado in rešilni jopič. Čolni so nezgodno zavarovani. V vsakem čolnu je vodič, ki mora opraviti izpit za vodnika raftov. Pred sezono v društvu pregledajo odseke reke, kjer so predvidene trase vsaki strani pa sta še dve komori, tako da se ob nesreči predre kvečjemu ena komora, ki pa ne povzroči potopitve čolna. Raftaiji so iz čolnov stopili nasmejani. Ivana Dimperio iz Kanade je raftala prvič. Po spustu dejala: "Bilo zelo zabavno. še bom poskusila." Boštjan PleŠko je raftal prvič, čeprav je že večkrat veslal v kajaku. "Proga je bila lahka. S sabo smo imeli punco iz Kanade, zato smo ubrali malo lažjo progo," je povedal PleŠko. Trasa po Savi je primerna za družinske izlete. Raftarji v boju s Savo. za raftanje, in iz nje odstranijo vse ovire, kot so drevesa, veje ... Po sezoni čolne zaščitijo s premazom, da guma obdrži kvaliteto. Čoln je sestavljen iz petih komor. Prva komora je dno, ob "Ni nevarno in ravno dovolj je brzic, da se nekaj dogaja," je pojasnjeval vodič in solastnik društva Daniel Papier. Eva Gračanin, foto: Tina Doki Popravek v prispevku z naslovom Berje vrniti v Naturo 2000, ki je bil objavljen v petkovem Gorenjskem glasu, na tretji strani, smo napačno zapisali priimek oceanografa, ki se pravilno glasi prof. dr. Jože Štirn. Za napako se opravičujemo. Gi^fvnfski gltt§ d o O ZcwM t Krant KhePLSi VseslovMski portal malih OQIMOV Ena spletna stran, ki.združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasil Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. r pQ) lU POUI^IIQ V. fümm/ RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.sl V MAJBOU PQSIÜSAWA RADIJSKA POSTAJA m GORENJSKEM obisk KranFesta Med devetdeset tisoč obiskovalci, se je našlo nekaj takih, ki so se pritoževali nad glasnostjo festivala. Splošna ocena prireditve pa je pozitivna. Kranj - Organizatorji KranFesta so zabeležili rekordno število obiskovalcev. Našteli so jih približno devetdeset tisoč. Samo Kranjsko noč je obiskalo okoli petdeset tisoč ljudi. Vseh enajst prizorišč je bilo polnih radovednežev in iskalcev zabave. Za vsakega se je sicer naŠlo nekaj, vendar mladi vseeno pogrešajo skupine, ki izvajajo alternativno glasbo. Čeprav je večina uživala ob glasni glasbi, je bilo v gneči slišati pripombe. Teh pa niso dajali samo starejši, ampak tudi mladina. Triindvajsetletna Maja Lam-pret je potožila, da je bil ognjemet preglasen, saj se je slišal vse do Besnice in tako prestrašil njenega psa. Dejala je še, da bi na zaključnem večeru lahko pela neka druga skupina in ne California. Nasprotnega mnenja je bil petindvajsetletni Primož Zibert iz Kranja. "Skupina California me spominja na moje dijaške dni in na brezskrbno mladost polno energije. Letos bi še prav posebej rad pohvalil ognjemet oziroma zadnjih dvajset sekund ognjemeta," je povedal Zibert. Dejal je, da pogreša "malo več odprtosti ljudi" in "nekaj manj znanih skupin", se pravi alternativo. "Lahko zatrdim, da se v Kranju končno čuti mestno življenje in vročico, ki jo tako st^odavno mesto tudi potrebuje," je še dodal. Njegova punca Barbara Šumrada je dejala, da naj ljudje, ki kritizirajo Kranjsko noč, ostanejo doma. "Vsaj nekaj imamo," je še dodala. Dvajsetletni Jure JerkoviČ z Brnika je z navdušenjem pove- dal, da je na KranFestu užival ob petju Danijele, Mambo Kingsov in Alye. "Odličen je bil tudi Kreslin, ki je naredil popolno vzdušje za staro in mlado," je še dejal. Strinjal se je, da mladi KranFest izkoriščajo za prekomerno uživanje alkohola. Z njim je soglašala dvajsetletna Marjana Babnik. "Nekateri mladi povezujejo zabavo s pitjem alkohola," je povedala. Sama raje s trezno glavo uživa v glasbi in plesu. Obiskala je kar nekaj kran-festovskih koncertov: Kreslina, Mambo Kingse, Big Foot Mamo, Danijelo in Californio. Dodala je, da je sama dokaj redna obiskovalka festivala. Med množico ni manjkalo najmlajših. Ti so uživali predvsem v izdelovanju izdelkov na delavnicah pred Prešernovim gledališčem in v otroških igricah. Vsi so zatrjevali, da bodo KranFest in delavnice še obiskali. Eva Gračanin, foto: Gorazd Kavčič Ognjemet razžarja nebo GLASOV JEZ UPCIJ/I^ Postaja na Kredarici ostaja Kranj - Na pismo predsednika Planinske zveze Slovenije o nameravani ukinitvi meteorološke postaje na Kredarici so se odzvali v ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Kot ugotavljajo, je ta informacija popolnoma izmišljena. Nihče namreč ne ukinja te postaje in je tudi ne nadomešča z avtomatsko. "Meteorološka postaja na Kredarici je za spremljanje vremena in podnebnih razmer v Sloveniji zelo pomembna. Ker vladajo v visokogorju specifične vremenske razmere, so poleg avtomatskih meritev zelo pomembna tudi človeška opazovanja vremenskih pojavov in stanja snežne odeje. Osnovne vremenske informacije s Kredarice so pomembne za vse obiskovalce slovenskega visokogorja, predvsem z vidika zagotavljanja varnosti," so med drugim zapisali v sporočilu za javnost. Obenem so sporočili, da postaja na Kredarici prav letos praznuje 50-letnico delovanja. Slovesnost ob tem jubileju bo 27. avgusta 2004. S. S. Kdor piše, naj še zbriše Šenčur - Nauk iz naslova je namenjen tistemu, ki se je drznil grdo popacati vzhodno steno poštne stavbe v Šenčurju. Dvomimo sicer, da ho zalegel, saj je avtor grafitov očitno le napol pismen. Glede na te kvalitete (in politično ozkost) mu predlagamo, naj kandidira na hliinjih volit\'ah; morda bo celo uspešen. Drugi nauk gre tistim, ki so zadolzeni za plakatiranje v tem kraju: "Kdor lepi, naj še pospravil" Stena iz lepe rdeče opeke je namreč prekrita s starimi plakati, obvestili o jezikovnih tečajih, reklamo za versko knjigo in celo malima oglasoma. če SO ze lastniki stavb nemočni pred širjenjem žaljivih napisov, pa bi občinska oblast morala poskrbeti vsaj za red na mestih za plakate. Še posebej ob javni ustanovi, kjer je tudi nadstrešek s čakalnico za avtobus! LOTO Neuradni rezultati 31. kroga igre na srečo 1. avgusta 2004 Izžrebane številke: 2, 4, 18. 29, 33, 34, 37 In dodatna 20. Izžrebana LOTKO številka pa je: 210646 V 32. krogu za sedmico 41.000.000 SIT Dobitek Lotko predvidoma 92.000.000 SIT Gorenjski novorojenčki Minuli teden je na svet prijo-kalo 38 novih prebivalcev, med njimi 13 deklic in 25 dečkov. V Kranju seje rodilo 27 novorojenčkov, od tega 8 deklic in 19 dečkov. Najlažji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 2.710 gramov, najtežjemu dečku pa je tehtnica pokazala 4.340 gramov. Na Jesenicah je prvič zajokalo 11 novorojenčkov, in sicer 5 deklic in 6 dečkov. Najlažja je bila deklica, ki je ob rojstvu tehtala 2.590 gramov, najtežji pa je bil deček s 4.100 grami.