245. številka. Ljubljana, v sredo 23. oktobra 1895. XXVIII. leto. isihaja v*pk dao *iv bode le na ta način zgodilo, da se bodeta na zgodovinske momente naslanjajoči i se tiadioijonalni položaj in dolgoletna j, vsem dragim narodom avstrijskim sveteča kultura nemškega naroda tako upoštevala, kako* zasl ižtta. (Pritrjevanje na levi, živahno ugovarjanj" na strani Mladočehov.) Naslanjajo se na ti dve načeli, hoče vlada odkrito in resno postopati in zaupne gledati v bodočnost. Vladi in tudi vam, častiti gospodje, se zdi da razvoj razmer v bodočnosti ne to v nasprotju s preteklostjo. Zvesti zgodovinski min lo^ii, hočemo biti pravični postulatom, katere rodi rihtdnjost. To so glede narodnostnih vprašat j in interesov načela, katerih se hoče vlada držati in katerih se bo tudi odločno držala. Nadalnji, za hip več ali manj ugodni lazvoj stvarij na označeni podstavi, je povsem v rok.di narodov in strank, je odvisen od pttrijotisma in političnega takta, od njih nvidnostl in u vidnosti njih zastopnikov. Morda najdete, gospodje, v tem tudi pojasnilo v stališču vlade k kompleksi- zadev, katere se navadno imenujejo češko vprašanje Nečem se tej stvari umakniti, nego hočern z n-kat-rimi besedami precizovati vladine nazore. Vlad češkemu narodu popolnoma, skušala hodu vzdržati se vsakršne rekriminaoije in je, zanaftVjo ^e na sijajno in mno. okrat tekom stoletij dokazi D) p ' jotizem če'doga n »roda. ž* d-prin-^d i pr.i dokaz teg« zaupanja, Zavarujem se ji.h zoper even'oalno podtikanje, da smatra vlada odpravo i, •run g i stanja za kako koncesijo. (Nemir pri Mladočehd: ) Ne, goBjmdje, vlada smatra to za podstavo stvaritvi normalnih razmer in upa, di bode Češki narod in da bodo njega Bi Stopniki Sli vladi na roko za do-8'go državi in narodom ugodnega razvoja ra'tnerv t• j kronovini. Strankam nasproti i« vlada popolnoma rosta in hoče to tudi ostati. Zbornica naj teh bet I ne tolmači krivo. V zadnjih letih se je mnogo g< . lo o politiki prostih rok ; ako se e tem razum-'. s,-vlada more in naj akotuodira Sedaj sa;eri «i i , sedaj smeri druge stranke, tako izjavljam, da nikakor ne strinja s programom, kat» ri imam i -st razviti pred visoko zbornico. Ue rečem, da stoji vlada napram strankam tu svobodno in da hoče tako tudi ostati, tako pomeni to, da hočemo voditi, naposled razgovor na Poljake. Začela sva se pre- | pirati o bodoči oaodi Po!|ske, koji prepir sem jaz zaključil I izjavo, ,a katero sem bil tako nepričakovano sladko poplačilu ii ljuhezujivih oči in ust. Mlada Poljakinja je bila stopila malo prej na I krov in čula neopažeua najin prepir ter se mi je tako iskreno jn živo zahvalila za hrambo njenih rojakov Poljakov. Stisuivši mi roko, pripoveduje navdušeno moje t misli o Poljaki svojim roditeljem, ki so stopili takoj j za njo na krov. Tudi oni se mi iskreno zahvalijo, j in precej me je smatrala vsa rodbina za davnega znanca, Zaupnost {»ostane še večja, ko sem iz daljnega razgovora 8ved« i, da je rodovina Godlevski — j tako ho so zvali — že večkrat hila v Pragi, kjer 80 doživeli jako prijetne dni, in ko so ob jeilnem čuli od mene, da tudi jaz nekoliko poznam Poljsko. Takoj sern spomni, da so Godlevski domoljubna poljska rodbina. Godlevski je bil plemič stare dobre korenine, - dlikoval se je z vzorno zavednostjo in mirnostjo dtdia. Bolebnl, a plemeniti obraz ga je dela! so bolj dostojanstvenega. Govoril je malo, ali kadar je kai rekel, bilo je vse dobro preudar-jeno. Njegova soproga je bila prava poljska žena I in mati, tako dobrohotna iti ljubezniva, da je oča- rala nehote* i tujt-ga človeka, lo hč-rk.i? Ta je pa bila prava poljska devojka, prava cvetka, o kateri bi zamogel reči, da ne izziva nikogar, a nehote* vsacega k sebi vabi in veže s svojim ntv.nim -arom. V tem priplava nad površino morja zlato solnce, razprši gosto meglo in osla ti s svojimi Blatim! iarki zelenkaste valove. Zdaj nan nenadoma vidrami iz razgovora navdušen vsklik : „Vere/.ia!" Na obzoru se prikaže poi osni stolp sv. M.uka in čez jedno uro nas sprejme v svoje naročje ponosna kraljica Jadranskega morja. Nastanili smo se vsi v jedni in irdi gostilni in jedli skupno pri jedni mizi. To mi je dalo priliko, da sem ae še bolje seznanil s poljsko obiteljo. Nečem dolgočasiti spoštovanih bralcev s popisovanjem tega, kar smo videli znamenitega v Be-netkah, ker to je ž»» popisano v ve' n-\'v< '-to knjigah. Samo to omenim, da smo skupaj Ogledovali ves dan zbirke, izložba, glasovite trge in mostove, palače itd. in da smo bs zmenili, zvečer so skupaj voziti po lagunah, Ob desetih najamem poštenega gondoljsrjs, čegarokrt t ni j^zik mi je bil poi-jk za njSgOVO Sprt t- Ta noč je bila čarobna — beneška. Itavno jo začela sveta tišina legati krog in krog nad okolico, 245. številka. Ljubljana, v sredo 23. oktobra 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI MRI hihaja vepk riita »%-*iraii nedelje in pravnike, ter velja po poŠti projomon ta a vs t r o-o gc r uk e deiele ra vse loto lf» gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 pjld., jra jedec mesec 1 gld 40 kr.— Za Ljablje.no l-rea pošiljanja na dom ta »se loto 18 gld., e.v četrt leta 8 gld. 80 kr., ta jeden mesec 1 gld. 10£kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. na mesec, po 3o kr. \-\ četrt luta — Za t-.jc dežele toltko ve*, kolikor pefitnina znaša. Za osnaaila plačnjo ae od itiristopse petit-vrste po o kr., ce so rmnanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopim naj se irrole frank'.rati. — Rokopisi ee ne vračajo."— Uruiinifetvo in npravnifitvo jo aa Kongresnem trgu št. 12. UpravniStva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari. Novo ministerstvo v drž. zboru. \a Diinaji, 22. oktobra. Badeni jo govoril. S tem, kar je povedal, ni vsakdo zadovoljen, a vsakomur je že po prvem nastopu jasno, da jo novi ministerski predsednik markantna individualnost. Njegov program ima jedno prednost, po kateri ee kaj ugodno razlikuje od programov vseh tistih štirinajstih ministerskih predsednikov, kateri so od 1860. 1. vladali našo državo. Badenijev program je jasen in določen — seveda še zmerom tak, da ga bo vlada tolmačila, kakor se jej bo zdelo. Zanimanje za prvi nastop novega ministerstva je bilo izredno. Galerije so bile prenapolnjene, a tudi poslanci so ee zbrali nenavadno točno in polnošteviluo. Hkrati je nastalo neko vrvenje in vse se je obrnilo na desno stran, od koder so prihajali ministri. Poslanci so jih ohstopili in jim čestitali. Prvi čestitelji so bili poljski poslanci, za njimi so prišli drugi na vrsto. Interesantni so, ti novi ministri. Badeni je velik, jako velik ima velike oči in krasne, skrbno negovane, lahkoosivele brke. Še večji je, nego ele-gautni baron Gaatsoh. Sploh pa so elegantni vsi novi mioistri, ne tako staromodno oblečeni, kakor so bili člani uradniškega ministerstva. Posebna specijaliteta nove vlade so smehljajoči se ministri : barona Gautscha mrkantni smehljaj je znan še izza prejšnjih časov, tudi vitez Bi-linski, ki ima gotovo resne skrbi kot finančni minister, se vedno smehlja in celo ministerski predsednik grof Badeni se drži navadno na smeh. Predsednik baron Chl umeck^ je po 11. uri otvoril sejo. Ko je čital poročilo o imenovanju novega ministerstva, obšla ga je neka melanholija, pravi se, da radi tega, ker on ni postal minister. Z t njun je vstal ministerski predsednik grof Badeni. Pripoveduje se, da je danes prvič javno govoril v nemškem jeziku. Govoril je jako gladko, le naglasanje razodeva, da je Poljak. Govoril je glasno in odločno. Njegov govor slove: „Po milosti Nj. Velečanstva imenovan mini-sterskim predsednikom in ministrom notranjih del, čast. mi je, predstaviti visoki sbornioi sebe in svoje V a n d a. (Celki Spisal K Jolinck. Preložil Slavko Savoval.) „Na prepričate me; trdno v» rojem, da bode Poljska oja'ena po dt.ae.v ni delavnosti in presveti m" vrstila svoj narodni obstanek in da bode za veke dika vsega Blovanstvs.K „L'pa hvala, gospod!" začujem za seboj nežen glasič. Ohruivši se zapazim lepo devojko v ukusni potni obleki. Nnžno ročica jo prav prijateljsko molila proti meni, iz krasmh oči jej je pa seval žar otroške hvalt-žuoati. To so mi je zgodilo zjutraj za rano na parobrodu, ki me jo vozil po modri Adriji v Benetke. Odpluti tSSO bili krog polnoči iz tržaške luke. Tiha in topla noč, prijetni morski zrak in veličastno prostrano mrrje, čarobno razsvetljeno od polne lune, vso to me je vabilo, da sem raje bdel na krovu, nego da bi spal v zaduhli kabini. Tako sem prišel v družbo bodrega Heksonoa, ki si je sedeč na tri-BOgatam stola blizu kotla kratil čas, kadeč cigareto in razgovor j nje se z menoj. Ne vem, kako je prišel tovariše. Bodi mi takoj dovoljeno, ne morda razviti obsežen program, nego le to povedati, kar ee mi zdi potrebno za orijentacijo častitih gospodov. Vlada ei šteje v dolžnost, ne pripustiti niti najmanjšega dvoma glede smeri, katere se hoče držati, glede krivih potov, katerim se hoče umikati, in s kakimi sredstvi namerava delovati, da, vztrajajo na poti, spoznani za pravo, dospe do svojega cilja. Vlada si je stavila nalogo, ustvariti pred vsem neobhodno potrebne pogoje za redno, nemoteno, času primerno funkcijoniranje velikega stroja, imenovanega državna uprava. Ker pa je ta smoter moči le doseči in trajno vzdržati, če je zavarovano mirno skupno življenje vseh po božji vol|i in zgodovinskem razvoju v celoto združenih narodov avstrijskih, se bo vlada zoperstavila vsem pojavom, kateri bi zamogli ta mir oškodititi, in bo skušala s takisto blagohotnim kakor odločnim postopanjem ta mir doseči. Trdna volja vlade je, negovati in pospeševati povsod in vsakje državni interes, tradicije avstrijske monarhije, torej avstrijski patrijotizem in avstrijskega duha, in izražati to ne samo z besedami, nego tudi z dejanji. Pri tem jo navdaja zaupanje, da bodo avstrijski narodi pod to zastavo, in na podstavi skupne trdne ljubezni do cesarja in domovine in spominjajo se vsem narodom ustavno zajamčenih pravic sledili složni, svojih ciljev zavedajoči se. blagohotni a odločni vladi, in ne da bi pozabili svojih opravičenih interesov z uvidnostjo, dostojnostjo in resnobo pripomogli k mejsobojnemu pomirjenju in sporazumljenju, kakor tudi k rešitvi marsikatere obstoječih diferenc. Pri delovanju za ta visoki smoter se je držati dveh vodilnih načel, katerima morata na vsak način ostati zvesta parlament, in vlada. Aktuelno opravičen*1, vsakokratnemu razvoju primarne, državnopravno, fiuanciialno in gospodarsko dopustne zahteve, če bodo oglašene zakonitim potom, se bodo vedno brez predsodkov, nepristransko in pravilno uvaževale in se bo v znamenju mejsobojne spravljivosti o njih obravnavalo in sodilo, To pa se mora in se bodo lo na ta naein zgodilo, da se bodita na zgodovinske momente naslanjajoči m.poNltd razgovor na Poljake. Začela sva se prepirati o bodoči osodi Poljske, koji prepir sem jaz zaključil z izjavo, /a katero sem bil tako nepričakovano sladko poplačan iz ljubezujivih oči in ust. Mlada Poljakinja je bila stopila malo prej na krov in čula neopažena najin prepir ter se mi je tako iskreno in živo zahvalila za hrambo njenih rojakov Poljakov. Stisnivši mi roko, pripoveduje navdušeno moje misli o Poljski svopm roditeljem, ki so stopili takoj za njo na krov. Tudi oni se mi iskreno zahvalijo, in precej me je smatrala vsa rodbina za davuega znanca. Zaupnost postane še večja, ko sem iz daljnega razgovora zvedel, da je rodoviua Godlevski — tako so se zvali — Že večkrat bila v Pragi, kjer so doživeli jako prijetne dni, in ko so ob jednem čuli od mene, da tudi jaz nekoliko poznam Poljsko. Takoj sem spoznal, da so Godlevski domo Ipibna poljska rodbina. Godlevski je bil plemič stare dobre korenine, « dlikoval se je z vzorno zavednostjo in mirnostjo duha. Bolehni, a plemeniti obraz ga je dela! še bolj dostojanstvenega. Govoril je malo, ali kadar je kai rekel, bilo je vse dobro preudar-jeno. Njegova soproga je bila prava poljaka žena in mati, tako dobrohotna in ljubezniva, da je oča- se tradicijonalni položaj in dolgoletna, vsem drugim narodom avstrijskim sveteča kultura nemškega naroda tako upoštevala, kakor zasl ižita. (Pritrjevanje na levi, živahno ogovarjanje na strani Mladočehov.) Naslanjajo se na ti dve načeli, hoče vlada odkrito in resno postopati in zaupni gledati v bodočnost. Vladi in tudi vam, častiti gospodje, se zdi da razvoj razmer v bodočnosti ne bo v nasprotju 8 preteklostjo. Zvesti zgodovinski mim losi i, hočemo biti pravični postulatom, katere rodi ,>rihcdnjost. To so glede narodnostnih vprašanj in interesov načela, katerih se hoče vlada držati in katerih se bo tudi odločno držala. Nadalnji, za hip več ali manj ugodni razvoj 8tvarij na označeni podstavi, je povsem v rokah narodov in strank, je odvisen od p itrijotizma in političnega takta, od njih uvidnosti in uvidnosti njih zastopnikov. Morda najdete, gospodje, v tem tudi pojasnilo v stališču vlade k kompleksu zadev, katere se navadno imenujejo češko vprašanje Nečem ae tej stvari umakniti, nego hočem z nekaterimi besedami precizovati vladine nazore. Vlada zaupa češkemu narodu popolnoma, skušala bode vzdržati se vsakeršne rekrirainacije in je, zanašajo po na sijajno in mno, okrat tekom stoletij dokazani patrijotizem češkega naroda, že doprinesla prvi dokaz tega zaupanja. Zavarujem se pa zoper eventualno podtikanje, da zmatra vlada odpravo izjemnega stanja za kako koncesijo. (Nemir pri Mladočehd: ) Ne, gospodje, vlada zmatra to za podstavo stvaritvi normalnih razmer in upa, da bode češki narod in da bodo njega zr.stopniki šli vladi na roko za dosego državi in narodom ugodnega razvoja razmer v tej krono vini. Strankam nasproti je vlada popolnoma orosta in hoče to tudi ostati. Zbornica naj teh be>" d ne tolmači krivo. V zadnjih letih se je mnogo govorilo o politiki prostih rok; ako se e tem razume, da se vlada more in naj akoiuodira sedaj smeri jedne, sedaj smeri druge stranke, tako izjavljam, da se to nikakor ne strinja s progran.om, kateri imam čast razviti pred visoko zbornico. Ce rečem, da stoji vlada napram strankam tu svobodno in da hoče tako tudi ostati, tako pomeni to, da hočemo voditi, rala nehote i tujega človeka. In hčerka? Ta je pa bila prava poljska devojka, prava cvetka, o kateri bi zamogel reči, da ne izziva nikogar, a nehote vsacega k sebi vabi in veže s svojim nežnim čare m. V tem priplava nad površino morja zlato solnce, razprši gosto meglo in ozlati a svojimi zlatimi žarki zelenkaste valov«. Zdaj nas nenadoma vzdrami iz razgovora navdušen vsklik : „Venezia!" Na obzoru se prikaže ponosni stolp sv. Marka in čez jedno uro nas sprejme v svoje naročje ponosna kraljica Jadranskega morja. Nastanili smo se vsi v jedni in inti gostilni in jedli skupno pri jedni mizi. To mi je dalo priliko, da sem se še bolje seznanil s poljsko obiteljo. Nečem dolgočasiti spoštovanih bralcev s popisovanjem tega, kar smo videli znamenitega v Benetkah, ker to je že popisano v več nego sto knjigah. Samo to omenim, da smo skupaj ogledovali ves dan zbirke, izložbe, glasovite trge in mostove, palače itd. in da smo se zmenili, zvečer se skupaj voziti po lagunah. Ob desetih najamem poštenega gondoljerja, čegar okretni jezik mi je bil porok za njegovo spretnost. Ta noč je bila čarobna — beneška. Ravno je začela sveta tišina legati krog in krog nad okolico, ne pa na« voditi pustiti. Visoka zbornica naj v teh besedah ne iice preširnosti. Besede izražajo princip, kateri je po mojih nazorih teoretično in praktično pravilen. Predpostavi jaje, da se mora ta princip na vsak način vzdržati, sem prevzel od Nj. VVIečanstva mi naročeno misijo in to predpostavljajo ao tudi moji cenjeni tovariši vstopili v ministerstvo. Kdor se hoče potegovati za zakon in red, mora priznati opravičenost t»ga principa. Odgovornost za zakon in red napram vladarju, napram državi in sodržavljanom nosi vlada in zato je tudi imela dolžnost, prevzeti ulogo voditelja ne pa vo-denca Mogočna, patrijotično nadahnjena in solidarno postopajoča Avstriji je naš cilj. Na pot, po katerem misli vlada hoditi, ne stavljamo političnim strankam nikakih pressnečenj, da bi jih zvabili k sebi, pač pa hočemo odpraviti kamenje, ob katerih bi ee morda stranke same mogle oškoditi. Skupno z vami, častiti gospodje, hočemo odpraviti kamenje s pota, in dolžnost nas veže skrbeti, da nepoklicani nam ne bodo delali novih ovir. Cilj, gospoda mnja, je pač idealen, ali le če ga imamo pred očmi, se mu lahko s skupnim delovanjem približamo. Dosega tega cilja je odvisna od stvarui-kove milosti, delovati nanj z vso silo, je nas vseh patrijotična dolžnost in naloga. Iz tegSj kar sem rek* I, ho lete, častiti gospodje, spoznali, da velja ta apel v prvi vrsti pač strankam, katere, zasnovane na etični podlagi, so zmožne, četudi s praktičuo podstavo, strmeti za idealnimi cilji. Vlada pa ni mora izrecno pridržati pravico, uravnati svoje razmerje k strankam ne samo po potih in sredstvih, m katerimi skušajo doseči ta cilj, iJovoljuj^m si to povdarjati, ker mi bo visoka zbornica gotovo pritrdila, da resna in poštena vlada ne samo. da no sme stopiti na neplodna, od civilizacije odvajajoča, k uuičenju človeške družbe vodeča pota, nego da mora s sredstvi, ki so jej na razpolaganje, tuli preprečiti, ali vsaj otežkočiti, da bi kdo uanja krenil. Vlada se povsem zaveda dolžnosti skrbeti za ohranitev in stvarjenja družbenega reda in preprečiti njega premembo ali odpravo. Zato pa je vlada voljna, ugoditi gotovim opravičenim aHpiracijam naše dobe, ne da bi s tem spravljala v kako nevarnost interese tlružbinega reda. Ker sem govoril o splošnih načelih državne uprave, bi vi, častiti gospodje, gotovo pogrešali, ko bi ne omenil pomena, kateri gre verskemu momentu v državnem življenji. Ver.ska čutila se bodo varovala in negovala slasti pri mladini. Iz tega pa sklepati na kake reakcijonarne tendence bi bilo jako plitvo, in gotov sem, da se to v tej visoki zbornici ne zgodi. Mnogi pojavi v našem političnem in družabnem življenju morajo prisiliti vsako resno vlado, ki ne živi od danes na jutri, nego gleda v bodočnrst, da ne prezre te strani kulture in varuje nravuo versko podlago pri vzgoji nabili otrok. Gospodarskega vprašanja ne bo vlada nikoli prezrla in se bo resno trudila, pospeševati ekono- ko smo pomagali damam v gondolo. Na nebu je migljalo tisoč in tisoč zvezdic, izmej katerih se j-> vsaka blisketala kakor demant, zdaj pojemajo z bleskom, zdaj zopet jačje se blišče. Lahen vetrič se je nagajivo igral z mehkimi lasmi krasne Vande. Gondoljer odrine od kraja. Sedeli smo si po dva nasproti. Car narave, ki je obdajal mramornate palače, sanjajoče o pretekli slavi, zazibal nas je v molk. Sredi svetega miru, mej bledo se lesketajočim morjem in zvezdnatim nebom smo se vsi vtopili v misli. Nič nas ni motilo v našem premišljevanju, izimši da je zdaj pa zdaj švignila mimo nas kaka gondola. Potem sta vzkliknila veslača, da se ne zadeneta, in nastala je zopet tišina. Tako smo plovili proti Lidu, vedno še molče. „To jo skoraj zemeljski raji" pravim naposled tiho, da bi pretrgal molk, ki je jel postajati otožen. „Kaj ste veleli V* vpraša me čez nekaj časa gospa tiodlevska, kakor da se je vzdramila iz sanj. „ Ah, oprostite, bili ste zamišljeui . . „l)a, prav imate, vrnila sem se bila v mislih na Poljsko" ,Tudi jaz," doda tiho Vanda. Godlevski je pobesil molče glavo. (Dalje prih.) mično cvetoče, industrijalno in gospodarsko krepke dežele. V gospodarskem ozirn iz raznih nzrokov zaostale in vsled tega slabotnejše dežele zaslužijo posebno skrb vlade in narodnega zastopa in je bodo, kakor je upati tudi deležne Povdarjam koj tu, da ae te besede nanašajo tako na sever kakor na jug, in trdno sem prepričan, da mi visoka zbornica pritrdi, ker je tako prizadevanje v eminentno državnem interesu, saj je razvoj obmejnih dežela le na korist srcu in jedru monarhije. Ako si smem dovoliti, s-staviti program za delovanje visoke zbornice, tako mislim, da je pred vsem skrbeti za rešitev proračuna, kar je le na ta način mogoče vzdržati v državni administraciji red in ker je iz ozirov na razpravo o proračunu za 1. 18'J5., ki se je šele pred nekaj mesecev dognala, in iz ozirov na premembo vlado pričakovati, da se temu od nobene strani ne bo ugovarjalo. Za pri-hodnjost je jedna prvih vladnih nalog obnovitev pogodb z drugo državno polovico. Razprave o dotičnih vprašanjih se bodo kmalu začele in vlada ne dvomi, da bodo vse stranko dokazale svoje patrijo tično mišljenje s tem, da bodo sodelovale pri tom za moč monarhije eminentno važnem in od vlade kot državna potreba priznanem vprašanju in pripomogli k njega ugodni rešitvi. PV bližnji prihodnjosti predloži vlada visoki zbornici načrt volilni reformi. O načelih te reforme se bom o svojem času določneje izrekel, danes le povdarjam, da bo vlada ta načrt priporočala visoki zbornici kot delo, sestavljeno brez tesnosrčnosti in kot celoto. Ni treba povdarjati, da so se pri izdelavi tega načrta skrbno u važe vale dosedauje izjave strank. A ne samo, da naj širši sloji prebivalstva dobe parlamentarno zastopstvo, vlada bo tudi skrbela z boljšat i kolikor mogoče njih gospodarski položaj in popolnujuje dolično stroko zakonodaj-stva pripomogla k utrjenju socijalnega miru. Vlada se bo trudila, rešiti davčno reformo in bo kolikor mogoče porabila to, kar je doslej v tem oziru storila visoka zbornica, pri tem pa gledala varovati jednako interese države in interese financijalno neugodno stoječih dežel in se umakniti veksatoričnim določbam. Vrh tega bi bilo še dognati za uvedenje civilnopravdnega reda potrebne zakone, da zamore justičua uprava izvršiti potrebna organizatorna dela, da se sodna oblastva morejo pravočasno seznaniti s temi obširnimi predpisi in se bo mogel civilno-pravdni red v zakonito določenem terminu uveljaviti. Če k tem nalogam dodam še zakonske načrte, kateri bi se tekom sesije izkazali kot potrebni, tako, mislim, da visoki zbornici ne bo nedostajalo dela in bo sprevidela, kako resna je njena in vladna naloga. Končuje, si dovoljujem izraziti nado, da sem v imeni vlade govoril jasno in določno, da se moje besede ne bode krivo tolmačile, da vsaj veliki večini visoke zbornice nisem dal povoda k nezaupuosti in da je torej strankam k zaupanju vodeči pot odprt. Vladina dolžnost je, da ostane zvesta načelom, katera je tu danes obrazložila, pa tudi da jih pri razvoju stvarij dokaže in si tem potem pridobi zaupanje visoke zbornice. Navdana s pravimi patrijotičnimi čutili, prosi vlada, naj jo visoka zbornica podpira. Vlada nikakor ne misli ravnati proti strankam po načelu divide et impera, nego ho vedno kot načelo svojemu delovanju, kot nepremakljivo vodilo vseh svojih činov zmatrala tisti princip božje in Človeške pravice, kateri je jeden svetlih vladarjev proglasil za fundament države: pravičnost, (odobravanje.) To vodilo bo člane vlade pri izvrševanju zaupane jim naloge vedno vodilo. S srcem in z dušo se držeč tega načela, pravimo brez ponosa in prevzetnosti a z zaupnostjo: „In hoc signo vincet". Poljaki so ministerskemu predsedniku živahno pritrjevali in mu hitro čestitali, druge stranke so ostale reservirane. Poslanca grof Khuenburg in dr. H ero Id sta predlagala, naj se o vladni izjavi v prihodnji seji otvori debata. Ko se je ministerski predsednik izrekel za predlog, se je vzprejel. Po nekaterih naznanilih predsednika in nekaterih nujnih predlogih — dr. Steinvvender je predlagal, naj se razveljavi Kielmanseggov ukaz uradnikom in čim prej izdela službena pragmatika — se je seja zaključila. Prihodnja seja bo v četrtek. V IJiabljAlll, 23. oktobra. Zagrebški mestni zbor, v katerem imajo večino vladni mameluki, je izvolil minjsterskega predsednika BaniTvja in bana grofa Kbueo-Hedervarvja za Častna meščana. Manjšina je tem ugovarjala, ker ta dva moža zastopata Hrvatom sovražen politični sistem. Seveda večina je za take besede ostala gluha in slepa, kajti njej je merodajua le volja vlade, hrvatsko narodno čustvo si je že otresla. Mestni zbor je tudi izrekel, da obsoja postopanje dijakov ob vladarjevem prihodu v Zagreb. Folnegovič je v imenu manjšine izjavil, da tudi ona obsoja omenjene do-g dke, da pa meščanov ni treba v tem oziru nič zagovarjati, ker se izgredov niso udeleževali. Tako je mestni zbor pokazal svojo naklonjenost Mad-jarom in poskušal popraviti, kar eo dijaki spridili. Seveda banu bi bilo ljubše, ko bi tudi ne bil postal častni meščan zagrebški, ko bi le dijaki ne bili v tako čudni luči pokazali uspehov njegove politike. Posledni izgredi v Zagrebu in obratno vodstvo železnice. V finančnem odseku ogerske zbornice poslancev je Pazmandv predlagal, naj se premesti železniško obratno vodstvo iz Zagreba. Kvasil je, da v Zagrebu niso več varni ogerski uradniki. Trgovski m.oster Daniel mu je pa odgovoril, da v takih vprašanjih ne odločujejo politični, temveč le prometni oziri. V Zagrelm je iz prometnih ozirov potrebno obratno vodstvo in ondu ostane. Za varnost, ogerskih uradnikov se bode že skrbelo. Osečani se pa v tem že poganjajo, da bi se tja premestilo obratno vodstvo. Pripravljeni so odstopiti ministerstvu zastonj potrebni svet in zgraditi sami vsa potrebna poslopja. Posebno tajnik Pavčić tamošnje trgov.-ke zbornice neutrudno deluje v tem oziru. Ta tajnik je v madjarskih krogih jako priljubljen, ker se posebno poganja da se v Oseku osnuje madjarsko ljudsko Šolo. Prizadevanje tajni-kovo za obratno vodstvo seveda ostane brezuspešno. Osečani si s svojim intrigovanjem gotovo ne pridobe spoštovanja ostale Hrvatske. Cerkvenopolitione predloge na Ogerskem. V ogerskih vladnih krogih je posebno veselje, da je gospodska zbornica vzprejela tudi poslednjo cer-kvenopolitično predlogo. Vlada se ima zahvaliti za zmago veliki strahopetnosti ogerskih konservativnih magnatov. Ko so spoznali, da je vlada sama voljna, temu zakonu pridobiti večino, da bi utegnili se imenovati še nekateri novi člani gospodske zbornice, če bi se še ustavljali, je toliko konservativcev odtegnilo se glasovanju, da je vlada imela večino. Tako so postopali tisti katoliški plemen i t as i, katerim so klerikalni listi toliko hvale peli, ko so prvič bili odklonili cerkvenopolitične predloge, če tudi je vsak razsoden človek vedel, da jim ni bilo toliko na stvari sami, kakor na tem, da vržejo VVekerlovo vlado, ker Wekerle ni bil plemenitaš, kar so mu seveda hudo zamerili ogerski magnatje. Najbrž se v kratkem razbije tudi ljudska stranka na Ogerskem, katero so osnovali nekateri konservativui elementi. Ogerski Rumuni. Nekateri ogerski časopisi priobčili so novico, da Rumuni mislijo popustiti dosedanjo politiko in se sprijazniti z ogerski mi od-nošaji. i)a je to neverjetno, je pač vsakemu jasno. Rumunski listi tudi že pišejo, da 80 to le pobožne želje nekaterih Madjarov. Rumuni ae hočejo še odločneje boriti za svoje pravice, kakor ho se dosedaj. Pred vsem hočejo izročiti cesarju spomenico, v kateri bodo pojasnili svoj položaj. Da pa Madjari ne bodo tako lahko mogli najti povoda za kako tožbo, izroče spomenico v Ibulimpešti, ali sploh kje na Ogerskem. Ko bi jo nesli na Dunaj, bi Madjari takoj videli v tem kažnjivo rovanje proti ogerski državi. — Seveda v madjarskih krogih bode zopet huda jeza, če se Rumuni predrznejo pojasniti vladarju krivice, ki se jim gode. Srbija. Sedanji vladi je stališče omajano. Na-prednjaki bi radi, da se pokliče Garašanin na krmilo, kralj pa želi koalicijsko vlado iz napred-njakov, liberalcev in radikalcev. V soboto je bil vzprejel kralj bivši radikalna ministra Pašiča in Vesniča, ja prigovarjal, da bi ustopila v koalicijsko ministerstvo. Radikalci pa menda ne marajo izpolniti kraljeve želje, kajti mislijo, da so sami opravičeni do vlade, ker imajo večino naroda za seboj. Dežela je v velikih finančnih zadregah. Posojila tudi ne morejo dobiti, tuji bankirji se boje, da zgube denar, ako pride do kacega prevrata, posebno ker sedanje stanje v Srbiji ni povse zakonito. Posodili bi k večjemu kaj, ko bi za posojilo ae izrekle vse stranke in bile moralno obvezane skrbeti za obresti. Dopisi. ZDoleu|Nkegii, 1'J. oktobra. (Slovenski davkoplačevalci in krška meščanska šola.) Krivica je, ako morajo slovenski davkoplačevalci vzdrževati njihovim otrokom namenjene nemške šole, katerih niti rabiti ne morejo. Taka krivica se godi davkoplačevalcem v obsegu krškega okrajnega glavarstva, kjer morajo za nemško meščansko šolo in deloma za krško slovensko nemško ljudsko šolo na leto 4000—5000 gld. plačevati, ne da bi od teh učilnic imeli v primeri toliko koristi, kolikor šoli staneta. Zakaj to? Ker ste obe šoli preveč nemški. Otroci drugih ljudskih šol ne morejo vstopiti v te šole, ker nemški ne znajo, zlasti ne učenci najbližnjih ljudskih šol iz krškega sodnega okraja, katere slednje so — kakor je naravno — vse slovenske. Vsled tega ste šoli v Krškem le srednje obiskovani in meščanska šola ima 1/3 — 1/a štajerskih otrok, kateri so nemškega jezika na trohico bolje vešči in kateri imajo šole v večji bližini. — Vzrok temu je, da je letos v meščansko šolo na novo vstopilo več štajerskih nego kranjskih otrok. Z ozirom na nemški učni jezik in na nemške knjige, ki se v tej šoli rabijo, so pa skoro vsi brez izjeme za to šolo nesposobni in mučiti se morajo vsled tega učenci in učitelj Kako bi se tem neprilikam opomoglo? Šolska oblastva naj v tej stvari potrebno ukrenejo. Ali kaj? Te imajo z ozirom na zakon in ustauove M. Hočevarja nekoliko vezane roke. Po zakonu se sicer mora ob držati meščanska šola; da bi morala nemška biti, tega pa vender v zakonu ni. Radi tega bi bilo pač na mestu, da se dotične naredbe šolskih oblastev vsaj nekoliko predrugačijo. Vsaj prvi razred te šole bi moral vsekako slovenski učni jezik imeti, če bi bila le drugi in tretji razred utrakvistična, zadostovalo bi popolnoma sedanjim zapletenim raz meram, katere bi pač nikakor ne smele dolgo ostati take, kakoršne so. Naj bi se v tej stvari slovenski davkoplačevalci oglasili, ali naravnost, ali po potu občinskih predstojništev! Naj bi so tudi slovenski poslanci oglasili in pomagali, da se ne bode godila prevelika krivica njihovim volilcem! Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. oktobra. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Igra „Pariški potepuh* je občinstvu dobro znana. Dejanje samo je jako ljubeznjivo in zabavno, vrh tega je pa naslovna uloga taka, da daje igralcu ali igralki priliko, pokazati svojo sposobnost. Zadnjič so je »Pariški potepuh" pri nas predstavljal v lanski sezoni in je glavno ulogo igrala hrvatska umetnica gdč. Ljerka pl. Sram. V četrtek bode v tej ulogi nastopila kot gost gdč. P o 1 a k o v a, Slovensko občinstvo je to vrlo igralko ohranilo v najbolišem spominu ; vsakdo ve, da je nenavadno nadarjena in marljiva, vsakomur je znano kako lepe uspehe je slavila v nekaterih ulogah na našem odru. Na Dunaju je gdč. Polakova gotovo napredovala in se po-polnila. Videla je marsikaj in so priučila marsičemu, vrh tega pa imela najboljše režiserje in kapelnike. Po vsej pravici torej pričakujemo, da bodita predstavi, pri katerih bo gdč. Polakova nastopila kaj posebnega. Zanimanje za gostovanje gdč. Polakove je splošno, saj bi vsakdo rad videl, kako je napredovala, zlasti ker je znano, kako čislana in priljub Ijena je na Dunaji. — (Slovensko gledališče.) „Afričanka" je opera, katero je treba večkrat slišati, predno se spoznajo vse njene vrline in krasote. To nam potrdijo tisti, ki so bili pri siuočni predstavi, pa so videli tudi premijere Zasledili so mnogo novih lepot, spoznali mnogo finih nuanc. Saj pa je bila tudi predstava taka, da je bilo težko kaj prezreti. Odu-ševljenost, s katero je občinstvo aklamovalo prve moči in izražalo svoje priznanje vsemu sodelujočemu 08obju, je bila velika in povsem zaslužena, zakaj predstava je bila v vsakem oziru dovršena. Gospč. S e v č i k o v i in gospe I n e m a n o v i ter gospodom Purkrabeku, Nolliju in Vašičku se je ploskalo tudi pri odprti sceni. Tiste male negotovosti, ki so se poznale pri prvi predstavi, so izginile povsem, vse je bilo pravilno in lepo, ves težavni in komplikovani sceničui aparat je funkcijoniral točno, tudi najstrožji kritik je moral priznati, da je bila predstava dovršena in da imamo opero, ki se sme lotiti najtežavnejših in največjih del. Gledališče je bilo skoro razprodano. — (Na ulici umrl) Na sv. Jakoba trgu umrl je einoči nagloma vpokojeni železniški uradnik Bernard B a r 11. Že čez 70 let starega moža zadela je kap. Mestni zdravnik dr. Derč, katerega so paaanti poklicali na pomoč, mogel je le konštatovati, da je Bartl že mrtev. Truplo prenesli so v pokojnikovo stanovanje na Karlovski cesti št. 2. — (Zanesljiva železnica). Piše se nam iz Novega mesta, da je vlak, kateri odhaja s postaje v Novem mestu ob 1 a5. uri zjutraj dne 21. t. m. namesto proti Mirni peči, proti Straži vozil. Strojevodja je šele na postaji v Straži zapazil, da je zavozil. Vlak je imel vsled tega 47 minut zakas-nenja. Kaj bi se zgodilo, ako bi strojevodja_še v Straži ne zapazil kam da vozi? — (Premovanje goveje živine) se je vršilo dne 21. t. m. na Vrhniki Razsejevalci so bili: Podpredsednik kmet. družbe g. J. F. Seunig, deželni živinozdravnik J. \Vagner in odposlanci podružnic v Horjulu, Borovnici in na Vrhniki Darila so dobili za bike nastopni posestniki: Štefan Furlan iz Mirk 25 gld., gospa Marija Kotnik z Vrda 15 gld., Fr. Gerdadovik iz Vrzden, Mih. Šemerl in Jem. Jeraj oba iz Sinje Gorice in gospa Marija Jelovšek z Vrhnike po 10 gld.; privatna darila: Aut. Rotar iz Št. Martina in Fr. Oblak z Drenovega griča po 6 gld.; za telice: Mat. Žitko z Vrda 20 gld , Gr. Slabe z Blatne Brezovice, Jak. Opeka z Vrda, Kar. Kotnik iz Mirk in Jan. Novak z Notranje Gorice, po 10 gld.; zi krave: Ign. Jelovšek z Vrhnike 20 gld., Jož. Lenarčič z Vrhnike, Fr. Suhadolnik iz Dorovnice in Štef. Nagode iz Blatne Brezovice po 10 gld. — (Živinozdravniško predavanje) Dne 13. t. m. je predaval gosp. okrajni živinozdravnik Gašpare v Knežaku o živinoreji. Gospod je v svojem govoru novedal mnogo koristnih naukov za kmetovalca. Ž leti je samo, da bi se ljudstvo rano-gobrojneje udeleževalo teh prekoristnih predavanj. — (Zdravstveno stanje.) Griža ponehuje v zatiškem sodnem okraju, bolnikov je še 17, v nekaterih vaseh občine Št. Lampert pa je na novo zbolelo 15 osnb in so umrli 3 otroci. — V dveh vaseh občine Dob v litijskem okraju jtf zbolelo G 08ob za legarjem in je umrla 1 ženska. — V črnomaljskem okraju se širi legar v občini Stari trg, kjer je 18 bolrikov; v Osivnici pa ponehuje in je še 10 bolnikov. — V Dolenji vasi pri Ribnici je še 9 bolnikov za osepnicami. — V Zagorju na Pivki se je zopet pojavil legat, zbolelo je vnovič 8 osob, izniej katerih sta 2 ozdraveli, 2 pa umrli. — (Umirovljenje) Dva višjesodna svetnika pri graškem višjem sndsču, Josip Grogger in Theodor S c h o n I i e b sta umirovljena. Radovedni smo, sedi bo pri imenovanju njiju naslednikov pravosodni minister oziral tudi na znanje slovenščine. — i Lahonska predrznost) Te dni razpošilja „Glasbena Matica" svoje muzikalije. Tako jih je poslala tudi svojemu članu na Goriško z naslovom: „0. g. Josip Kosec, vik a rij v Novaka h na Goriške mu. Pošiljate v pa je prišla nazaj z žaljivim pristavkom: „Dieses Volk hier un-bekannt". Kakor se razume, je storilo vodstvo „GJasbene Matice- potrebne korake, da postno ravnateljstvo nauči „mores" predrznega lahonskega uradnika. Slovensko občinstvo pač ne plačuje zato poštnih ir< d»mtovcev, da bi ž njim zbijali neslane šale. Naj skrbi poštno ravnateljstvo, da ndieses Volk" obnaša dostojno in vrši svojo dolžnost. — (Nova posta) Dne 1. novembra t. 1. od pre se na Kamnem na Primorskem, v okraju Tolminskem, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob jeduem služboval kot nabiraln ca poštno hranilničoega urada. Zvezo bode imel s poštnim uradom v Tolmuni po vsakdanji pešpošti — (Navihan potepuh.) Tržaška policija je iztirala potepuha Jurija Buran-dla in ga hotela spremiti v njega domovinsko občino. Muž pa kar nič ne hrepeni po svojem rodnom kraju, nego je raje v Trstu zaprt, kakor v Rovinju prost. Ugibal je kaj in kako storiti, da bi mu ne bilo treba iti v Rovinj. Najbrž je bil Buranella že politično delaven, ker si je na tako bistroumen način pomagal. Ko so ga namreč redarji že peljali na par-nik in je uvidel, da moledovanje nič ne pomaga, je zaklical s krepkim glasom „Evviva V Italia*. To je koj pomagalo. Redarji so se obrnili in ga zopet odpeljali v zapor, kjer bo zdaj imel dovolj časa premišljati, kako se zopet obvarovati povCftka v domovinsko občino. — (Ar eto van a defraudantinja.) Poštna upraviteljica Marija Mantoui, ki j« do konca meseca junija službovala pri politi v Št. Jnrju ob južni železnici, je takrat poneverda 1100 gld. in abežala. Včeraj jo je dunajska policija zasledila in jo aretovala. — (Tramvaj v Reki.) Ogersko minilsterstvo se je izreklo, da dovoli pod gotovimi pogoji baronu Ltzariniju zgraditi v Reki tramvaj. Zdaj je stvar odvisna le še od magistrata reškega in se utegue v kratkem rešiti ugodno. * (Katastrofa v Mostu) Komisija, ki preiskuje še vedno posredne in neposredne vzroke katastrofe v Mostu je te dni zopet začela delati bolj intenzivno. Zvrtalo se bode na več krajih preiskovalne rove do raznih globočin. Vsi proti mestu vodeči deli Aninega rova so se zaprli z močnimi zidanimi jezovi. Množina izteklega plovnega peska, ki se je prvotno cenila na 40.000 kub. metrov, se po novih preiskavah strokovnjakov sodi na 90.000 kub. metrov. V kratkem se bodo preiskavanja definitivno zaključila. * (Poneverjenie na pošti.) Vsak dan se čuje o novih poneverjenjin na Madjarskem. Ta država | je pač najbolj korumpirana v celi Evropi. V Pe'a je poštni blagajnik poneveril 4000 gld., pomagala, pa mu je kontrolorjeva žena 8 temj da je možu ukradla ključ k blagajnici. Blagajnik in kontrolorjeva žena sta zbežala na Rumunsko. * (Deset otrok pogorelo) V Sajoušeku na Pruskem je v hiši nekega kmetovalca nastal ogenj. Mož se ni zmenil za usodo svojih otrok, nego hi^el rešiti živino. V hiši je v tem zgorelo deset otrok. * (Stara poročenca.) Te dni sta bila poročena v Falkenbergu na Bavarskem ž^nin in nevesta, ki štejeta skupaj 143 let. On jih ima 75, ona pa 68. * (Senzacijonelni samomor) podmaršala. Dunsta in njegove žene je, kakor se je sedaj dognalo, prav za prav čin židovskih oderuhov. Ti so nesrečnega generala tako izsesavali, da ni mogel več živati. Sodišče je že dva oderuha zaprlo in pričakuje se zanimiva obravnava. * (Amerikanske grozovitosti.) Neki zamorec je pri Memfisn v ameriški drž.tvi Tenessee atakiral neko belokožo deklico. Redarji so ga prijeli in peljali v zapor, a belokoži kulturonosci so ga iztrgali redarjem iz rok in ga sami sodili ter sodbo koj izvršili Napravili so vehk ogenj in hoteli zamorca živega s^žgati, ker pa so nekateri navzo'-niki iz ozirov na svoje živce ugovarjali, so se sodniki zadovoljili z milejšo kaznijo. Predno so zamorca obesili, so ga še trpinčili. Jeden navzočnikov je izrekel željo, naj se zamorcu odrežejo palci, in koj se je tej želji ugodilo; ker pa so tudi drugi še izražali take želje, so se zamorcu odrezali na rokah in na nogah vsi prsti potem pa še ušesa in nos in šel« potem se je mož obesil. Tako počenjanje se imenuje onkraj velike luže „ljudska sodba!4 i Slovenci ln Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I ^ A 1 1 JKL ia J i *» g v B o s t. — „Argou, Zeitschrift fiir krainisohe Lindes-kunde. Tega časnika bj izšli ob jednem dve številki, namreč št. 4 in št. 5. Št. 4. prinaša samo nadaljevanje članka „D.is Kisen in Krain" iz peresa D. Miillnerja; št 5. pa imi naslednjo vsebino : 1). MiiUner: „Das Ivs-n in Kram" ; De Zukunft der Stadt Laibaoh; Ad Mllozenfund in der Hohle am Gobove bel Birkendorf; Fa*werbungen des kraini-schen Landesmuseums itn Jahre 1895 ; l)as Erdbe-b-n in Krain am 11. April 1895. Obče zanimiv je članek „Die Zukunft d» r Stadt Laibach", v katerem se za začetek popisujejo nekdanje razmere v našem stolm-m me«tu. 33X25 ©j 3. Dunaj 23. oktobra. Ilrvatsko-slovenski klub se je danes sešel in mej drugim pretresal tudi vprašanje o eventuvalnem vstopu klubovih članov v HoheilVVftrtov klub. Končno se je izreklo, da ghde razmerja mej konservativnim in hrvatsko*slovenskim klubom sploh ni treba posebnega sklepa. Kot govornik za jutrišnjo debato o vladnem programu se je določil posl. dr. F e r j a n č i č. Dunaj 23. oktobra. Danes so se vsi klubi posvetovali o vladnem programu. Konservativni klub je določil govornikom pri jutrišnji debati grofa 11 o h e n w a r t a , poljski klub viteza Z a 1 e s k e g a, debato bodeta otv o -rila grof K h u e n b u r g in dr. H e r o 1 d. Dunaj 23. oktobra. Coroninijev klub se je včeraj konstituiral. Ustanovitev posebnega italijanskega kluba se je ponesrečila, ker se je mej trentinskimi in tržaškimi ter isterskiuii laškimi poslanci pokazalo nepreinosttio načelno nasprotstvo tako glede gospodarskih, kakor glede političnih vprašanj. Dunaj 23. oktobra. Vlada je dovolila, da se na utrakvistični gimnasiji v Celju ustanovi za prvi razred paralelka. Učiteljska moč je že določena. Dunaj 23. oktobra. Princ Kari Sehvvar-zenberg je odložil mandat, ker se je kompromis mej češkimi in nemškimi veleposestniki za bližajoče se deželnozborske volitve ponesrečil. Preprečil ga je knez Jurij Lobkovic. Schvvar-zenberg je svak namestnika Thuna in se je močno potegoval za kompromis, a ker je odstopil, se sodi, da odstopi v kratkem najbrž tudi grof Thun. Dunaj 23. oktobra. Avstrijski poslanik v Cetinju Milinković je demisijoniral. Njegov naslednik je doslej pri poslanstvu v Washiug-tonu službujoči svetnik Mezey. Praga 23. oktobra. Grof Taatte se počuti izdatno bolje in ni več dvoma, da okreva« Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenju se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega. pristnega „Mul! ovega Seiillitz praška*', ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno n* vse težkotc prebavljenja. Originalna fikatljira 1 gld. a. v. Po poStnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. HOLL, c. in kr. dvorni rudagatelj na DUNAJ I, Tnohlanbeo 9 V tekamab na delelj jo izrer.no zahtevati MObL-uV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 {4—16) gtev. 9. Deželna gledališče v Ljubljani. Pr.Pr.e69. v eottrtok« «lii<- 21. oktobra 1395. Kot gost naef opi ^ospica Imiitt Polakova. Pariški potepuh. Veseloigra v štirih dejanjih. Franmski spisala B*yarđ in Venderbnch, predelal Teodor Dnnkel. Poslovenil J. Gccclj. Režiser o Rudolf Ineman'). Blagajna so odpre ob 7. uri. — Začetek točno ob '„8. uri. Konec ob 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pešpolka St. 27. Vstopnino glej na gledališkem listu. Prihodnja predstava bo v soboto dno 2t>. oktobra t. 1. ršl'nc uli «»Un<-UijH vue lif: Martina Slanca posestvo v Etoialnioi, cenjeno 6949 gld., (v drugič) dne 26. oktobra v Metliki. Janeza Hrodnika zemljišče v Straži sv. Valentina, cenjeno 150 gld , dn6 28, oktobra in 27. novembra v KrSkem. Alojzija Škode zemljišča v Cate/.u, cenjena lf>l»4 gld. 60 kr. in 1 10 gld. .'M kr., din- 'JH. oktobra (v drugič) v Trebnem. Janeza S m c r d u -1 a posestvo v Prem«, c/njeno 2ol0 gld., dno 28. oktobra in 20. novembra v Ilirski Bistrici. Tujci. 22. oktobra. Pri I,!oyilu: Kravanja iz Cerknico; — Rant iz Polhovega Gradca. Pri aisiri jukiin oeaarja : Rojic iz Cirknegn; — Klein, Stenor iz Kaposvarn. Pri |o>.ti«-m k«l»d v«irnt Miegel, Komanz z Dunaja. Pri l»M\nr-k.in dvora: ('vek iz Kamnika. Mcteorologično poročilo. Oktobra ! Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo M iki-ina v mm. v 24 urah 22. H. zvečer 7; 06 BO« c brezvetr. jasno 2:3. n 7. zjutraj 2. popol. 728*8 736 9 l-2'C 7 5° C sr. svzb. sr. /.ahod megla deževno 0*0 Srednja včerajSn a 'emp tratara 5*4 , za 3b° pod nor- PvLnetJgflgai borza dne 23 oktobra 1895. BkopnJ državni drdg v notah..... Stropni drž.ivni dolg v srebru .... avstrijska Blata renta....... Avstrijska kronska renta i" ,..... Ogerska zlata renta 4" „....... Ogerska kronska renta t ..... \\ rro-oj*orske bančne dolince .... Kreditne delnice......... London vista........... Nomi'iki drž. bankovci v.a i00 mark , . 10 mark............ uo frankov........... Italij;i.i-Ui bankovci........ C kr. cekini........... Dne 22. oktobra I8i)5 4" „ državna srečke iz I. 1864 po 860 gld. Državne srečke iz 1. 1864 i>o 100 gld.. Dunava r»g. srečke fiu/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4' ,° zlati zast. list' Kreditno srečke po 100 irld...... Ljubljanske srečke......... Rudolfove srečk«; po 10 pld...... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Tramway-drait velj 170 gld, a. v. . . . Papirnati rubelj......... 100 gld 1") kr. 100 rt <)"» SJ 121 BO 100 - 96 120 n 90 98 95 1062 » — 'MU — 120 i 25 *8 n 19'/, 11 v 75 n r>t 45 20 r> * 69 n 149 1 m7 gld. 50 kr. 1 ■ ' i 181 i» n _ • 120 60 201 it — n *J.'i v — ■ 2.'t * 25 ■ 177 n — ■ 592 — 1 s „ Potrtim srcem naznanjamo vsem svojim prijateljem in znancem za nas prež.tlootno vest, da je Vs mogočnemu dopalo k sebi poklicati našega dražega sinčka Ladislava kateri je mirno zasnal v starosti Štirih mesecev danes ob polu sedmih zjutraj. Pogreb bodo v petek dne 25, oktobra ob 8. uri popoludne iz hi5c žalosti na Tržaški cesti št. Iti (Samassova hiša). V Ljubljani, dn6 23. oktobra 1895. (1379) Vladimir in Marija Hrasky. Namesto vsace-^a dražega naznanila. poštna in brzojavna odpraviteljica Slovenka, za Dolenjsko. — Kje? pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". (l.'t<57—2) Josip Pretnar trgovec (1373) Ivanka Fretnar roj. Komatar poroeenai Kranj Siska dne 2.5. oktobra 1895. 3fcMt» \sni'«>u:>t druccKrn orcuitiilla. Trgovski pomočnik pošten, se vzprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pri Ivanu Viirst-lt-ii na Kaki (Dolenjsko). (i:-;78-l) i •*B**«K**/flfai Želodčne kapljice. Te kapljice so zelo pro-■peine (provaroenieio Hla-t do ie'a, ra/.3tv^rj,i jo sliz, ho pomirljive in olajšujoče, oetavljajo krč in k repo* jo želodec ; ranijo pri napenjanji in sapeoenoatl, preobloženem želodci z Jedili m pijačami i. t. d. Steklenica s rabllnlm Dftvbdom velja 20 kr., tacat 2 gld., 3 tuoate ■amo 4 gld. SO kr. i i i i i i i (822-48) (j Pošilja Jo se vsak dan po pošti proti povzetji. v> Priporoča jih Lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani. tAl i i i i t ■» '9 C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda veljev'vm.fifjrar* od 3.. elctolora. 1Q©5 KMtopuo omaojAui puhnj»l'ii In oiO.ajuli.l aaui oan*deul so « Odhod la LJubljano -ju«, kol.) i!h 131. uri n rnii*. f o np«4 oaebnl rimk r Trbl4, PouUbsl, H«i;ah, G»-\-)t"', PrsrMHuafuak«!, I^J.ib.i j, vm Bolathal t .Viinat«, Itobl, Oman* \t.\, M\\ .un'i.ui, Stnjri, Lino, Bada)»ri<.e, PUenj, M»rijiii« trto, Heb, Kulovf vurn. ^rui.ior« Tf.r«, Prago, l"jlp«ko, Hun*) vi« AaiMltou. <"-'' a tO .v.Jjj. Mjntruf me**iil vlak r Uuout)*, Noto mesto. Ott T. «n IO mitt. ijuSrnl oaabai r\.\k * Trbii, P,.•:;»>.nI, B«lj»k, Oslo- o.-, K'u,..'iMiff.ii;i', Ljubno, Dunaj, «•> debithal v Holaograd, ]>uui> Amatoltoa. *i l'J. uri lili mi m. -pojnUMdn^ mei^ni rlnk t Novo mesto, Kočar)* Ko IX, uri Hi h,,i. ttttjMlMftntt osnbnl rlMk t TrbU, i*oiit«bs)i, Beljak, 1 '..<• o<). Ljuhtio, Soi.-.Oiul, Dunaj. rSP 4 uri r»n o«er>Qi vlkfe s Trbl*, naljr.k , Oetovsa, Ljubno, Co« Eolsihal v S ilnottmd, Etimd - O»»to1n, '/.o I i ns> jeiern , Ino-nost, !'r»«i'in, Ourlh, Osnovo, Variš, S-.>vr, Inu, Omunuou, lsohl, lln.tr-ji.-ko, Plačaj, MarUlu* vare, Heb, Ki ui.ro- u vare, KarUiva vara* i moli, Llpsko, Dunaj vi« Amslottuit. ■V 7. ur4 to »nit*. »rcCT mettint vh.k v Kouevlr, Noro mesta Easun tena ob iiojw(r<4| ns«>bui vlak a Dunaja vta Amstatlen, Llp-skoga Prv.g«, h riti.tiovili varuv, Ksrlovl'i varov, llebu, Marijinih um,, flsuja, Budejovio, Solnograda, Liuoa, btqyra, OmanUsua, laabls,, Ana« •fieiv, T.iii:.na. Oslov/os, Beljaka, rruus«i:i*faata, Trbtsa '.'it II. uri 10 mita. *l**!rnj metani vlak is Koonvja, Nutcss mosta. 11. **ri Vrt trtim. tU>ptti*nii** osehul vlak s Dunaja vis Amatotten, Llp»koga Prsgo, Jrrauoovib voruv, Katluvih varov, Ileba, Marijinih rarov, klanja, Hntlejatio, Suluogradr., Ulea, Hto>ra. Paiiaa, (Jenovo, Ounha, iirngem a, I'iommi-., Zella na Jaseru, I Colovua, i'oii. Tibiaa (M> J. uri SV miti. fn>pt>l**dn+ mnianl vlak Is Kauavjs, Novega, meata« tii' 4. uri *WJ tnin. i.i ;> /luiitir naebiil vlak a Dunaja, Ljubaa, Helatiiala, IV>lJr ba, Holuvoa, Vransoasfeat«, pontiih'.a, Trbiža U*> V. uri •>•<»». trrt'«' raesivui vlak is Kočevja, Novetra Moste. -vit ii ttri t arurv ot •"•■t isntui vlak s Dunaja preko Amstettena In tvtabn«*j», sieij■•.■>.. Oslovua, VouU>>la, Tvblsa. ot> r. s . « uri 45 . no ki H *° Odhod la lajubljane ;«1 ■■*■.. kol.' mi» vf-ntrtj » Kamnik. ,, twfr || ,, (poiloilitjl vlak la ob u* In prasnlkth.t Prihod v Ljubljano (dri. kol.), ■n***. tjutrrtj \t tžumnika ., . .'..tioi^.iB.- „ Cs— . , i m • lo.inj i vlak la »ti nsHtaUah in pr»auikih. V novozgrajeni hiši na Tržaški cesti se še naslednja stanovanja sredi meseca novem"bra od d njo: V III. nndstropji: 2 sfanovanji s 3 sobami in drugimi prostori. V I. nadstropji: 1 stanovanje s 4 sobami in drugimi prostori. Vprala Daj se pri Filipu Supiim'-ić-u mi Itiius3vi eemti it. 141« (1877—1) 4 *glK^:J/2X:?gS5g^.^^ Pristno Brnsko sukneno blago za jesen in zimo 1895. popolno olileku Kit m>-' u<- H.— IaII I a 5 a fepode (*tsU jo. lil it«-«'. I -'I - 7.75 it. llBolio|<8 ' *g M-lotiiiU) tttiMne MkUtolgl« IO. - l#. ntt|liu. I z.° * IKIh^o bh si'UMk« oaknJOs >u lov««, loslcn. I>Ih|{0 Kit HUkllt« lil llllt«-«* a u<-4'«l(lMrlil«> lit illltt«* v uuj- lfp&i izberi motor od '* ut«l. 25 Ur. navzgor in vhc Hrii^o blago pošiljit po povzetju ki.t poAtena in solidna najbolje znana tovavni&ka zak'ga suknen, ga blaga Siegel-lmhof v Brnu. Vzorci zaste^j in frankovano. — Jamči es za to, da pošilj&tev odgovarja vzorcem. Krt n» h/.« u)«'! Slavno p, n. občinstvo so zlasti opozarja, da Je sukneno blago, <'•<■ so «llr«'UImi niirot-i, f.HHliio tsouoje« nego to se po a«cntib uaroAuje. — l'%r«lliii Si«m<-I ■ liuliol v It na po&ilja vse I»Iuk«> po pravili t«»\itriii)4liili ««n:tli !>Z*OIiS podrttvbe vsled z:isebne oitj^mnikc tuli oSkodujoCega sleparskega „krojafikega popusta(1146—14) Cement \ železniške sine, traverze, 1B PCIEBBO železo za vezi N kG^anje za okna in vrata 44 Sploh VSS, tiav s!J3iiui. Glavni trg št 10. X 0 0 li (D > o G rs Največjo izber lih modelnih klobukov za dame, dekleta in otroke, tvoril iz kloburino, trakov, peres, baržunov in plišpv v vseh barvah priporoda po najnižjih cenali (1.'524—4) 7. velrspnstovanji-m Karol RecknageL x Ijiopo in ceneno! LTAT lzdiijatelj in odgovorni urmlnik; Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne QG