cena 6C dinarjev številka 4 !808
glasilo socialist Sne zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenie 30 lanuarja 1986
Zbori občinske skupščine Velenje
Davek sprejeli— priokus nemoči ostal
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so nazadnjem zasedanju znova premlevali predlog družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji za to srednjeročno obdobje in spremembo odloka o davkih občanov v tistem delu, kjer je predlagano povišanje davka iz osebnih dohodkov in sicer z 0.35 na 0.75 odstotka.
Prav to povišanje, brez katerega bi bilo praktično onemogočeno, delovanje vseh tistih, ki se napajajo iz občinskega proračuna, je bilo pred delegati sedaj že tretjič. Tudi tokrat, kljub kakovostnejši obrazložitvi, ni šlo zlahka. Delegati se upravičeno niso mogli znebiti občutka prisile, saj na sprejem tega dogovora niso imeli pravega vpliva. Pri tem so
se sicer občinski porabniki proračuna znašli med tnalom in nakovalom, ker zaplet ni nastal zaradi njihove višje porabe, ampak zaradi večjih potreb zveznega proračuna.Ta je republiki pobral velik del sredstev, ki jih je drugače usmerjala v občinske proračune. Delegatom je tako, razen če bi se odločili za močno okrnjeno delovanje občinskih upravnih or-
ganov in družbeno političnih organizacij ter ostalih upravnih organov in družbeno političnih organizacij ter ostalih porabnikov proračuna, ostalo le, da ugriznejo v kislo jabolko in~>odobrijo predvideno povišanje. Priokusu nemoči pa se seveda niso mogli izogniti.
Veliko denarja, malo novih programov
Za naložbe v gospodarstvu 22 milijard dinarjev
Uspešnega nadaljnjega razvoja gospodarstva si ne moremo predstavljati brezinvesticijskih vlaganj tako v opremo kot tudi v zgradbe. V ta namen bo gospodarstvo občine Velenje v letu 1986 namenilo veliko denarja, kar okoli 22,5 milijard dinarjev.
Največ vlaganj bo v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Franc Leskošek Luka. Posebej veliko jih načrtuje Rudnik lignita Velenje, saj gradijo nadomestne objekte jaška Preloge. Letos bodo, kot načrtujejo, porabili za to 10,4 milijarde dinarjev. Proizvodnjo pa bodo posodobili z 1,8 milijarde dinarjev, poleg tega pa bodo še okoli 775 milijonov dinarjev namenili za druge naložbe.
V šoštanjskih termoelektrarnah bodo, kot načrtujejo v osnut-
razširili deponijo, pridobili inve-steicijsko dokumentacijo za razrešitev problemov, ki nastajajo ob razkladanju drugih premogov, precej vlaganj pa bo tudi v preprečevanje onesnaževanja okolja. V tem delovnem okolju bodo namenili kar 35 odstotkov amortizacijskih sredstev za zavarovanje objektov, za čiščenje dimnih plinov in za sistem ekološkega nadzora. Skupno bodo v tej delovni organizaciji letos namenili za naložbe okoli 1,6 milijarde dinarjev.
V ESO načrtujejo naložbe v višini nekaj več kot 300 milijonov dinarjev (izgradnja lakirnice, nadzidava upravne zgradbe in izgradnja infrastrukture),_vSipaku za nekaj manj kot 500 milijonov dinarjev (posodobitev proizvodnje in skladiščni prostori), v EFE 20 milijonov (magnetna separa-cija elektrofilterskega pepela), v Tiskarni 77 milijonov dinarjev (nadomestilo starih strojev), Družbeni standard REK pa bo porabil okoli 90 milijonov dinarjev za ureditev okolice doma v Fiesi in za adaptacijo Delavskega kluba. Skupaj bo tako namenil sozd REK v letošnjem letu za ku planskih dokumentov, letos
Veplas
Težave, s katerimi se že dalj časa srečujejo v velcenjskem Veplasu, nam niso povsemn tuje, seveda pa se njihove obsežnnosti nismo zavedali, saj je uspoelo temu, nekaj manj kot trist očlaanskemu kolektivu, doslej vedno d doseči pozitivnek poslovne rezultatte. Ti so se sicer najpogosteje gibaali na meji rentabilnosti, kljub vs«emu pa so dajali upanje, da se bo kolektiv izkopal iz krize in uspešino zagospodaril. Žal, se je tehtnica v lanskem letu povesila na drugo stran, na stran, kjer ostaja upainja le še malo. Problemi so se namreč nakopičili, v drugi polovici Danskega leta jih jebilo že toliko, da jim kolektiv Veplasa ni bol iveč kos, rezultat tega je »prigosipodarjenih« šest milijonov dinarjev izgube. Znesek sicer ni velik, bi dejali, vendar ta trditev nebi bila točna. Za močno izčrpan kolektiv je namreč tudi ta številka prevelika.
Slabe poslovn e rezultate so seveda delavci čutili tudi v svojih plačilnih kuvertah. S tistim, kar jebilo v njih, niso bili več zadovoljni, saj so m očno zaostali za delavci v drugih delovnih okoljih. Zato so prve dni letošnjega leta izsilili sestanek, na katerem so spregovorili to tem vprašanju. Zahtevali so ve<čje plače, ki pa jim jih, ob tako slabih poslovnih rezultatih, ni mogoče zagotoviti. Poudarjali so, (da želijo delati.
Ukrep družbenega varstva?
vodstveni delavci pa naj proizvodnjo organizirajo tako, da bo njihov trud prinašal tudi ustrezne osebne dohodke.
O nastalem položaju v delovni organizaciji Veplas, so na zadnji seji govorili tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Ti to delovno okolje že poznajo, saj so o njem že večkrat razpravljali, na zadnji seji pa žal ugotavljali, da delavcem Veplasa ni uspelo uresničiti zadanih ukrepov za izboljšanje stanja, ki so jih prejšnja leta že sprejemali. Še več, problemom so dodajali vedno nove, saj so skušali uvajati proizvodne programe, ki so bili takrat, ko so jih uspeli uresničiti, tehnološko že zastareli. Njihovi proizvodni programi pa imajo poleg tega na domačem trgu tudi močno konkurenco, v delovni organizaciji pa se otepajo še z zastarelo tehnologijo. Marsikaj namreč proizvajajo na stopnji »obrtniške« dejavnosti. Zato je za njihove izdelke značilen tudi visok odstotek »škarta«. Svoje so dodale še visoke obresti za najete kredite za izgradnjo poslovnih prostorov v preteklosti, ter težave s pridobitvijo ustreznih» kadrov.
Člani izvršnega sveta so n
«jI i ...........-
Alpsko šolo smnučanja obiskuje več kot 200 učencev
zadnji seji ocenili, da jim predloženo gradivo o stanju v delovni organizaciji Veplas ne daje dovolj jasne slike, zato so od poslovodnega odbora zahtevali, da pripravi celovito analizo poslovanja, ustreznosti proizvodnih programov in programskih usmeritev. Oceniti morajo dosedanje ukrepe in možnosti za odpravo nastalih težav. Na osnovi te analize bodo člani izvršnega sveta skupaj z družbenim pravobranilcem samoupravljanja in družbeno političnimi organizacijami občine Velenje ter Savinjsko Šaleško gospodarsko zbornico, po potrebi predlagali zborom Skupščine občine Velenje ukrep družbenega varstva za to delovno organizacijo. O tem bodo odločali na seji 12. februarja.
Mira Zakošek
Starovelenjčani so
različne naložbe 14 milijard 600 milijonov dinarjev, (dalje na 3. strani)
Občinska organizacija ZKS Velenje
Predlog novega vodstva
Osnovne organizacije in organi občinske organizacije ZKS Velenje so v dosedanjih postopkih evidentiranja oblikovale predlog novega vodstva občinske organizacije.
Za predsednico občinskega komiteja ZKS Velenje je predlagana Irena Brložnik, dosedanja predsednica akcijske konference ZK v Gorenju;
za sekretarja občinskega ko-"» miteja Drago Blagus, dosedanji" družbeni pravobranilec samoupravljanja in dolgoletni delavec v samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah in organih :
za izvršnega sekretarja Drago Seme, zaposlen v DO EKO kot vodja delovne skupnosti, dolgoleten družbenopolitični delavec, pred leti je končal tudi politično šolo Josip Broz-Tito v Kumrovcu;
mandat pa bi podaljšali dosedanjemu izvršnemu sekretarju Janezu Zoretu.
Vsi predlagani kandidati so bili do sedaj tudi člani predsedstva ob-činskeg akomiteja. Predlog daje občinska organizacija v razpravo vsem osnovnim organizacijam ZK. Programsko volilna seja občinske organizacije pa bo predvidoma 15. februarja.
Občinski svet ZSS Mozirje
Delavci premalo odločajo
V petek popoldne je bila v na-zarskem delavskem domu skupščini občinske organizacije zveze sindikatov Mozirje. Po uvodnih točkah so se najprej seznanili s poročilom o delu občinskega sveta zveze sindikatov in njegovih organov v preteklem obdobju. Pri tem velja ugotovitev, da občinski svet svojega obširnega načrta ni v celoti uresničil, predvsem pa bo treba v bodoče povečati njegovo učinkovitost, saj bo v nasprotnem primeru izgubil svojo vlogo. Delo organov občinskega sveta se je v minulem obdobju izboljšalo, čeprav sebo moralo v prihodnje še bolj. Posebej so v obširnem poročilu poudarjeni poskusi razvrednotenja vloge sindikalne organizacije, takšne namere pa bodo seveda lahko preprečili le z boljšim in bolj učinkovitim delom sindikalne organizacije.
Največ pozoprnosti so namenili oceni samoupravnih družbe-no-ekonomskih razmer v občini, ki jo je podal predsednik občinskega sveta Ivan Purnat. Na začetku je posebej poudaril, da je skupščina nadaljevanje uspešno
Moderno je iz EI kroja
opravljenih občnih zborov osnovnih organizacij, obenem pa temeljita priprava na volitve in na bližnja kongresa. To je seveda prava priložnost za oceno druž-beno-ekonomskega položaja v občini. Ta položaj ni rožnat, saj so zaostrene razmere močno vplivale tudi na gospodarjenje v občini Mozirje v lanskem letu, s katerim nikakor niso zadovoljni. Zato bo treba v tem obdobju še posebej okrepiti vlogo in pomen obravnavanja zaključnih računov, ki mora biti tokrat zelo skrbno in odgovorno.
Težke razmere v gospodarjenju so močno vplivale tudi na mnogo večjo kritičnost na občnih zborih osnovnih organizacij, na katerih so delavci zlasti opozorili na težak položaj pri pridobivanju dohodka, na zaostrene medsebojne odnose, na slabo delovanje delegatskega sistema, predvsem na to, da odločajo o premajhnem deležu dohodka, med drugim pa so znova
poudarili, da sindikat nima prave vloge. V oceni in razpravi po njej je bilo seveda slišati še veliko kritičnih pripomb in predlogov, ki bodo tehtna osnova za boljše delo v prihodnje.
V nadaljevanju skupščine občinske organizacifje zveze sindikatov Mozirje so izvolili nove člane občinskega sveta ter delegate za kongresa slovenskih in jugoslovanskih sindikatov. Delegat za kongres ZSJ je Franjo Gerdina, delegata za kongres ZSS pa Jože Časi in Alojz Han-žekovič. Za člane medobčinskega sveta so izvolili Ivana Purna-ta, Franca Boršnaka in Alojza Pečovnika.
Zatem so sprejeli še programske smernice za delo v prihodnjem štiriletnem obdobju, na koncu pa podelili še plakete najboljšim osnovnim organizacijam na področju športa in rekreacije, kjer je bila lani najboljša osnovna organizacija ljubenskega Kovinarstva.
Priznanje Gorenju
V ponedeljek, 27. januarja, je bila v novi Corenjevi tovarni v Bihaču priložnostna slovesnost. Na svečanirazširje-ni seji Medobčinske gospodarske zbornice Bihač, ki sta se jo udeležila tudi član predsedstva Gospodarske zbornice Bosne in Hercegovine Vinko Gabri-šek in sekretar Splošnega združenja predelave kovin Bosne in Hercegovine, Milorad Ninkovič, so podelili priznanja Medobčinske gospodarske zbornice Bihač.
Med prejemniki priznanj za posebne zasluge in prispevek pri razvoju gospodarstva ter samoupravnih družbenoekonomskih odnosov je prejela tudi sestavljena organizacija združenega dela Gorenje. V imenu poslovodnega odbora Gorenje SOZD je priznanje prevzel Janez Miklavčič.
Priznanje je dobil tudi Esad Muja-kič, direktor delovne organizacije Gorenje Bira.
i in sklenili:
»Tako enotni, kot smo bili do sedaj, še naprej!«
Dvorana gasilskega doma v Starem Velenju je bila v soboto proti večeru komaj dovolj velika za vse, ki so se hoteli udeležiti proslave ob krajevnem prazniku. Kako tudi ne, saj je bil to praznik ob zaključku del pri toplifikaciji Starega Velenja, privlačen pa je bil tudi program, v katerem so tokrat sodelovali člani kulturno umetniškega društva Lipa iz Konovega in moški pevski zbor Kajuh.
Dogodek iz NOB, ko so Nemci na nekdanjem starem sejmišču ustrelili petnajst organizatorjev in simpatizerjev narodno osvobodilnega gibanja, je vsem zbranim osvetlil Stane Hudales, predsednik krajevne borčevske organizacije. Prav gotovo pa so se vsi prisotni strinjali z njegovimi besedami, ko je dejal : »Če tudi tanjši kos kruha, je za nas mir in svoboda največje bogastvo.« Spregovoril je tudi o napakah, s katerimi se srečujemo vsak dan in dejal, da: »Drug drugemu očitamo napake, naredimo pa nič, da bi jih odpravili.«
Ampak praznik ni priložnost, da bi govorili o težavah, zato je tudi Stane Hudales ponosno spregovoril o največji nalogi te krajevne skupnosti, toplifikaciji. Da je bilo to ogromno delo pove podatek, da so krajani opravili na trasi 106.630 udarniških ur, da je celotna naložba vredna 12 starih milijad dinarjev, da pa je
vsaka hiša morala narediti še lastno podpostajo. Pred njimi so volitve tudi v svet in skupščino KS, zato priprave nanje potekajo
temeljito, čaka pa jih še več nalog, med njimi tudi dokončanje obvoznice in ureditev igrišča za gradom. Veliko pozornosti bodo morali nameniti še zazidalnemu načrtu.
Ob praznovanju so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti, tistim, najbolj prizadevnim: Delovni organizaciji ESO, tozdoma Vodovodno-toplovodni obrati in
Kako je bilo na prvi seji gradbenega odbora, so jim pokazali člani kulturno umetniškega društva Lipa. Dodobra so se nasmejali ob njihovem izvajanju, marsikdo pa je rekel: »Pa še res je bilo tako!« (Fotografija: L. O.)
Elektro obrati, ki so opravili najbolj zahtevna dela, Samoupravni interesni komunalni skupnosti, krajevni skupnosti Levi breg — njihovim najboljšim in prvim sosedom kot so rekli, tovarišici Mravljakovi, ki jim je veliko pomagala pri finančnih in knjigovodskih delih, Cestnemu podjetju, Moškemu pevskemu zboru Kajuh, ki jih je s pesmijo velikokrat spodbudil, da so šli naslednji dan še bolj zagnano na delo in krajevni skupnosti Konovo, ki jim je pomagala z di.jm in nasveti.
Kulturno umetniško društvo Lipa je tudi ob prazniku pokazalo, kako se je delalo. Vsi so z zanimanjem prisluhnili njihovi predstavi, se ob tem dodobra nasmejali in marsikdo je pomislil: »Pa še res je bilo tako.« Včasih je padla tudi kakšna jezna, vseeno pa je bilo več veselja. Tiste jezne, vroče, so že pozabili. Še naprej bodo delali in sodelovali kot eden. Nove naloge so pred njimi in ni zastonj poudaril Stane Hudales, ko je dejal: »Da bi bili tako enotni, kot smo bili do sedaj, tudi v tem letu in uresničili vse naloge, ki nas čakajo.«
mkp
2. stran ★ flSS C3S
, OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje *
30. januar 1986
Več domačega živeža
Šaleški drobir
EKO za solidarnost
Kljub zahtevnemu načrtu proizvodnje v decembru, ki je terjal izredne delovne napore vseh delavcev Elektrokovinarske opreme, je v zadnjem mesecu preteklega leta vseh 950 članov tega kolektiva opravilo en delovni dan za novo bolnišnico v Celju. Tako so celoten enodnevni zaslužek v višini 2 milijona dinarjev prispevali za izgradnjo in modernizacijo bolnišnice.
Svojo solidarnost so izkazali tudi, ko so prispevali denar za nakup aparata za dializo, ki je namenjen bolnišnici Slovenj Gradec.
Zimski bazen še ni odprt
Prejšnjo sredo je bil tehnični pregled velenjskega zimskega bazena, ki naj bi ga nato 25. januarja tudi odprli. Žal pa tehnični pregled ni bil uspešen. Ponovno ga bodo opravili v začetku februarja.
Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so na zadnji seji govorili o zagotavljanju sredstev za redno obratovanje in vzdrževanje tega telesno kulturnega objekta. Sredstva v ta namen naj bi združevala komunalna skupnost ter skupnosti za telesno kulturo, izobraževanje in otroško varstvo, ki bodo bazen uporabljale pri uresničitvi svojih programov, (mz)
Novih deviznih kreditov ne bo
Ljubljanska banka Temeljna banka Titovo Velenje za letošnje leto ne načrtuje novih deviznih kreditov. Zaradi neznank, ki izhajajo iz nove devizne zakonodaje, so predvideli samo povečanje že obstoječih deviznih dolgoročnih kreditov.
Za dinarsko dolgoročno kreditiranje pa bo na razpolago 1 milijarda 295 milijonov dinarjev, vendar pa znašajo obveznosti banke za že sprejete in prenešene obveznosti 206 milijonov dinarjev, tako da bo dejansko za nove naložbe na voljo 1 milijarda 89 milijonov dinarjev.
Skupnost za ceste
V sredo, 5. februarja, se bodo v sejni sobi občinskega sveta zveze sindikatov Velenje zbrali delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev občinske skupnosti za ceste. Med drugim bodo spregovorili o uresničevanju načrta za preteklo leto s posebnim poudarkom na poročilu izvajalca del in na finančnem poročilu. Obravnavali bodo še predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za ceste občine Velenje za obdobje 1986—1990 ter predlog načrta skupnosti za ceste občine Velenje za letošnje leto.
Nova številka
Informacij
Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica je izdala že 30. številko Informacij, ki so namenjene predvsem poslovodnim organom za njihovo osebno uporabo. V njih najdejo marsikaj zanimivega.
Tokratna številka Informacij je posvečena deviznemu sistemu, ki ga je Jugoslavija, po večmesečni, pogosto tudi zelo ostri razpravi, dobila z novim letom. Nov devizni sistem zakonsko določajo in tvorijo zakon o deviznem poslovanju, zakon o kreditnih odnosih in zakon o prometu blaga in storitev s tujino.
Prvo letošnjo številko Informacij so na Savinjsko-Šaleški gospodarski zbornici oblikovali s pomočjo osebnega računalnika DIALOG 20, ki ga proizvaja Gorenje Procesna oprema, (mpk)
Zdravilišče Topolšica
S pestrejšo ponudbo do novih gostov
Dve dobri leti sta minili, odkar smo v Topolšici odprli nov hotel Vesna ter tako resno stopili na trnovo pot zdraviliškega turizma. Napovedi so bile tedaj precej črnoglede, vendar pa je kolektiv v tem času pokazal, da je s prizadevnostjo in znanjem možno marsikaj uresničiti.
Prvo, 1984. leto, pač ni bilo lahko, toda že lani so uspeli podvojiti število nočitev ter doseči povprečno 55 odstotno zasedenost zmogljivosti. To pa je ob vseh drugih oblikah ponudbe zadoščalo, da si v zaključni račun ne bodo naprtili izgube. Prav gotovo je to zelo spodbudno, saj smo zdravilišče, brez ustrezne infrastrukture, nekoliko odrinili iz naših razmišljanj in ga prepustili sovlagateljem (Vegrad, ESO) Zdravstveni skupnosti in lastni iznajdljivosti. In te jim, vsaj zaenkrat, očitno ni manjkalo. Sicer pa je bil to predpogoj, če so hoteli v zdravilišče brez tradicije, značilne za druge takšne kraje, pritegniti ustrezno število gostov. Mir in idila, to je bil moto,, ki so
mu znali dati tudi življenje. In tako sedaj lažje in smeleje gledajo dalje. Seveda pa bo za uresničitev zastavljenih ciljev potrebno še pošteno zavihati rokave.
Že leta 1990 naj bi v zdravilišču dosegli 80 odstotno zasedenost zmogljivosti, kar je sicer še vedno manj, kot že sedaj dosegajo nekatera druga zdravilišča, vendar pa očitno dovolj drzno, ker celotno zmogljivost sestavlja tudi objekt Mladika, ki pa gostom zaradi odmaknjenosti ni tako zanimiv.
Še posebej izrazit naj bi bil premik v strukturi gostov. Leta 1990 naj bi bilo tu kar 40 odstotkov gostov iz tujine, predvsem Avstrije, že v letošnjem letu pa bodo skušali privabiti 20 odsto-
tkov tujcev. Zanje pa je seveda trenutna ponudba zdravilišča skromna. Zato se porajajo nove ideje, kako jo obogatiti. Tako bodo kar najhitreje pristopili k ureditvi nekaterih športnih objektov, v načrtu pa imajo še program konjeniškega športa ter revitalizacijo dveh starih zgradb v parku za katere so že našli ustrezen program.
Zelo si želijo, da bi se zadovoljivo razpletle težave s trgovino ter, da bi bili zgrajeni nekateri drugi pomembni infrastrukturni objekti. V načrtu imajo tudi kopico zamisli s področja zdraviliške dejavnosti od akupunkture (ki jo že imajo), do paketa zobozdravstvenih storitev.
Vseh teh nalog sami, pa tudi ob pomoči topolščanov, ne bodo mogli uresničiti. Zato upajo na del družbene pomoči. Sicer pa je ta nujna, če želimo turizmu širše odpreti pot v našo dolino.
B. Zakošek
Merx-restavracija Gorica
Zakaj molči Ingrad iz Žalca?
Močneje stropov, zlatfft ob obilnih padavinah, je pri nas že skorajda vsakdanji pojav. Vse prepogosto namreč ugotavljamo, da nastajajo posledice, ki povzročajo nemalo glavobola, predvsem zaradi nestrokovnega in nevestnega dela gradbincev. Ni seveda izključeno, da del krivde pri tem nosijo tudi načrtovalci ravnih streh. Kakorkoli že, dejstvo je, da na vseh objektih z ravnimi strehami voda nezadržno pronica v notranjost.
S to nevšečnostjo se srečujejo tudi v Merxovi restavraciji na Gorici, kjer so se vodni ma-
deži pojavili že ob prvih padavinah, takoj po otvoritvi zgornjih prostorov, 28. junija lani. Delavci restavracije Gorica so o teh napakah takoj obvestili Ingrad Žalec, ki je opravljal vsa gradbena dela na tem objektu. Predstavniki izvajalca so si stvari ogledali in, po njihovem zagotavljanju, napako ustrezno tudi odpravili. Toda oktobra lani se je napaka ponovila, voda je ponovno pričela pronicati celo na več mestih. Vlaga v restavrciji je načela tudi opremo. Razumljivo je, da so tudi tokrat zelo hitro posredovali in poklicali Ingrad.
Kljub nekajkratnim telefonskim pozivom in pismenim obvestilom, pa gradbinci vztrajno molčijo, kot da se jih omenjeni problem sploh ne tiče. Ob tem je treba posebej poudariti, da garancija traja dve leti. Delavci Merxove restavracije se zato povsem upravičeno hudujejo, obenem pa se sprašujejo, zakaj takšen odnos Ingrada do lastnega, v tem primeru nestrokovnega dela. Dejstvo pa je, da je škoda na objektu vsak dan večja, saj zaradi vode ponekod že odpada omet.
B. Mugerle
Ob Savinji
Pust in pustovanje sta pred durmi
Njegovo veličanstvo Pust Mo-zirski so spet stopili na čelo svojih podanikov. Tako bi pač lahko rekli za nadaljevanju stoletnega izročila mozirskega pusta, kajti priprave na letošnje pustne dni so v polnem zagonu. Bistveno se tudi letos program štiridnevnih prireditev ne bo spremenil, manjših in toliko bolj pomembnih novosti pa je le nekaj. Pred-
vsem velja poudariti sklep, da slabih točk na karnevalu in tudi sicer v pustnih dnevih ne bo več. Kakovost in kritična dobrona-mernost bosta letos in poslej v ospredju. Razveseljivo je tudi dejstvo, da pust in pustovanje ne bosta več stvar pustnjakov samih, temveč bodo prireditve de-
narno in tudi drugače podprli še drugi dejavniki družbeno-politi-čne skupnosti. Iz letošnjega programa le tole — pust se letos ne bo ukvarjal s svetovnimi in širšimi problemi, ampak se bo »posvetil« zgolj problemom krajevne skupnosti, ali srenje Mozir-ske, kot jo imenuje.
0K ZSMS Mozirje
Mladi se izobražujejo
Občinska konferenca ZSMS Mozirje je v petek in soboto pripravila dvodnevno politično šolo. V petek so mladi poslušali predavanja o splošni ljudski obrambi, teritorialni obrambi in vojaških poklicih, verskih vprašanjih, vlogi družbenopolitičnih
Gornja Savinjska dolina
Celovito preučevanje
■ ■■ V V"
dediščine
V Gornji Savinjski dolini v zadnjih letih namenjajo veliko pozornosti celovitemu proučevanju zgodovinske, kulturne in narodopisne dediščine. Po nekaterih pomembniljjjosežkih na tem področju sta na vrsti še dva. V kratkem bo namreč izšla knjižica z naslovom »Podobe iz preteklosti Mozirja.« Njen izid je omogočila kulturna skupnost občine Mozirje, z njo pa bodo predstavili preteklost trškega življenja v Mozirju, obudili nekatere že po-
zabljene dogodke, ponudili bralcem nekaj novih dejstev in kolikor mogoče odgovorili tudi na nekatere zgodovinske nejasnosti.
Poleg teg aobčinski svet zveze sindikatov pripravlja še zapis o razmerah v katerih so živeli posli na kmetih. Gre za hlapce, dekle, varuške, pastirje in podobno. Pri raziskovanju tega zanimivega področja bo seveda zelo dobrodošla pomoč vseh, ki so nekdaj opravljali te posle, pa tudi vseh ostalih starejših prebivalcev.
organizacij, nacionalizmu in položaju delavcev iz drugih republik v Sloveniji, delitvi dohodka in nagrajevanju po delu.
Sobotni del politične šole pa so v celoti namenili obravnavanju pripomb o osnutkih kongresnega gradiva, ki jih je navrgla javna razprava po osnovnih organizacijah ZSMS.
Nove cene
osemenjevanja
govedi
V Našem času smo že pisali o novih cenah osemenjevanja govedi za letošnje leto za občino Mozirje. Enake cene so na zadnji seji izvršnega sveta potrdili tudi za velenjsko občino. Nova cena osemenjevanja znaša 3 725 dinarjev, od tega bo del s troško pokril sklad za intervencije v kmetijstvu, živinorejec pa bo moral prispevati 2 500 dinarjev.
Kmetje dobro delajo, le račun se slabo izide
Večja pridelava hrane in večja stopnja samopreskrbe z živežem, to je bil moto prejšnjega srednjeročnega obdobja, posebej še od leta 1983 dalje, ko nas je kriza celotnega gospodarstva prepričala, kako je hrana nujna strateška dobrina. Vendar pa parole in politične usmeritve, ob vseh stiskah naše ekonomije, niso bile dovolj, da bi skokoviteje presegli stare slabosti in dosegli bistveno večji kmetijski pridelek.
Siromašenje prebivalstva in visoka inflacija sta prizadela tudi kmetijstvo, ki se je ob starih, spoprijemalo še z novimi težavami, kot so škarje cen, pomanjkanje potrebnih proizvodov, predragi krediti... Reševanje teh vprašanj pa je preprečilo, da bi uresničili postavljene globalnejše rešitve. Kljub temu se v Sloveniji lahko pohvalimo z nekaterimi kmetijskimi uspehi, pa tudi v naši občini, sicer tako izrazito industrijski, nismo brez njih.
V lanskem letu so naši kmetovalci proizvedli 3 352 800 litrov mleka, 400 974 kg mladega pita-nega goveda, 14 419kg starejšega goveda, 23 440 kg prašičev, 758 933 kg piščancev, 33 159 kg hmelja, 193 129 kg pšenice, 381 749 kg sadja in 3 020 kg ribeza.
Kmetovalcem v občini Velenje je uspelo v preteklem srednjeročnem obdobju doseči in preseči načrtovano triodstotno rast industrijske proizvodnje. Nekoliko pod planom so ostali le pri vzreji pitanega goveda in piščancev ter pri pridelavi sadja. Uspeh bi bil še večji, če jim precej težav ne bi prineslo preteklo leto, ko jo je pošteno zagodlo vreme. Neeko-nomskih cen na trgu kmetijskih proizvodov pa tudi ni bilo možno v celoti popraviti s sredstvi občinskega sklada za intervencije.
V lanskem letu so kmetovalci v občini Velenje letni načrt presegli le pri pridelku pšenice in prireji piščančjega mesa, medtem, ko so pri vzreji goveda in prašičev ter pri pridelavi sadja, ribeza in medu ostali pod njim. Vendar pa odstopanje ni bilo veliko. Načrtovano proizvodnjo so dosegli z indeksom 98, medtem ko so jo na predlansko leto povečali z indeksom 106.
Henrik Jonko, direktor ERA TOK Kmetijstvo Šoštanj meni, da je dosežen rezultat, ob vseh
težavah, dokaj dober. Cene re-promaterialov so se namreč v preteklem letu povečale kar za 90 odstotkov, medtem ko so cene kmetijskih pridelkov porasle za 44 odstotkov. To nesorazmerje je zelo poslabšalo ekonomičnost kmetijstva, tako da se ponekod že zajeda v substanco. Velik problem so sedaj tudi kreditni pogoji, saj so postali v primerjavi s preteklimi leti že kar neznosni. Poleg tega pa v kmetijstvu v Slo-venjiji obresti iz dohodka predstavljajo že 72 odstotkov sredstev, kar je ob počasnem obratu kapitala izredno težko breme.
»Položaj v kmetijstvu v naši republiki je že precej problematičen,« pravi Henrik Jonko,« saj opažamo, da se zmanjšuje interes kmetovalcev za privez telet in prirejo mleka. V naši občini, kjer delno primanjkljaj nadomeščamo z dodatnimi stimulacijami, ki so sicer skromne, te težave še niso tako očitne.«
Kmetovalci pa so se kljub vsemu doslej, bolj ali manj uspešno otepali s krizo, v kateri so se znašli skupaj z ostalim gospodarstvom. Pri tem se v1 glavnem opirajo na lastne sile, to pa so sodobnejše, boljše, bolj strokovne tehnološke rešitve in bolj dosledno upoštevanje navodil kmetijskih strokovnjakov. Prav te usmeritve bodo v naši občini še dosledneje uresničevali v novem srednjeročnem obdobju. V veliko pomoč pri tem jim bosta prav gotovo tudi sklad za intervencije v kmetijstvu in sredstva kmetijske zemljiške skupnosti, ki jih bo potrebno skrbno usmerjati v neposredno proizvodnjo in tako izboljšati kmetijske razmere, da bomo resnično dosegli tisto za čemer smo odločneje pričeli težiti v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Le s takšno aktivnostjo bodo kmetovalci občine Velenje lahko zagotavljali načrtovano triodstotno rast kmetijske proizvodnje in se približali postavljenemu cilju, pridelati dovolj hrane za občinske potrebe.
B. Zakošek
obvestilo
stanovanjske in komunalne skupnosti občine
velenje o povečanju cen stanarin, najemnin, komunalnih storitev in oskrbe v letu 1986
1.	Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine-Velenje je dne 14. 1. 1986 sprejela sklep, da se s 1. februarjem 1986 poveča stanarina za 43 % in najemnina za 60 %.
2.	Skupščina Komunalne skupnosti občine Velenje je dne 23.1. 1986 na osnovi Sklepa o pristopu k družbenemu dogovoru o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1986 v SRS (v okviru Zveze komunalnih skupnosti SR Slovenije) sprejela sklep o povišanju cen in sicer:
a)	za Široko potrošnjo
—	povečanje cene vode	40 %
—	povečanje cene kanalščine	30 %
—	povečanje cene odvoza odpadkov	39 %
—	povečanje cene toplotne oskrbe	53 %
b)	za industrijo, obrt in poslovne lokale
—	povečanje cene vode	40 %
—	povečanje cene kanališdine	50 %
—	povečanje cene odvoza odpadkov	46 %
—	souporaba smetišča	39 %
—	povečanje cene toplotne oskrbe	53 %
Povečanje velja s 1. 2. 1986 dalje in se objavi v Uradnem vestni-
ku občine Velenje.
Delež prispevka RR ob ceni ostane v veljavi v enakem znesku
do sprejema temeljev plana Komunalne skupnosti za obdobje
1986-1990.
Titovo Velenje, 27. 1. 1986
DSSS SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje
»NAŠ ČAS«, glasiloSociali-stične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka. Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 2.700 dinarjev (na mesec 240 dinarjev), za tujino 4.950 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.	f
M
30. januar 1986	* Titovo Velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
nas cas ★ stran 3
■MM
Sindikat v središču dogajanja
Prejšnji torek, 21. januarja, je bila v Titovem Velenju konstitutivna seja koordinacijskega odbora sindikata sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Zraven delegatov koordinacijskih odborov in osnovnih organizacij zveze sindikata iz delovnih organizacij in skupnosti Gorenja so se konstitutivne seje udeležili tudi Ismet Sulja, predsednik zveznega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Jugoslavije, Ivan Kramar, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elektro industrije Slovenije, Rafael Mlakar, predsednik me-dobčinskega sveta ZSS Celje in Ciril Grebenšek, predsednik občinskega sveta ZSS Velenje.
Delegati so na konstitutivni seji pregledali opravljeno sindikalno delo v Gorenju v zadnjih dveh letih, pri čemer so še posebej opozorili na dosežene uspehe pri odpravljanju slabosti v posameznih delovnih okoljih in pri spreminjanju razmer v celotnem poslovnem sistemu. »Zaostreni pogoji gospodarjenja in položaj, v katerem se je znašlo Gorenje, je terjalo nenehno preverjanje delovanja sindikata med delavci in politične zavzetosti za razreševanje zapletenih razmer v Gorenju. Naše delo je bilo usmerjeno predvsem v preverjanje sposobnosti za uresničevanje sprejetih stališč in opredelitev za nadaljnji razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja in položaja delavca v njem,« je bilo naglašeno v poročilu o delovanju Gorenjevega sindikata v letih 1984 in 1985. Torej je koordinacijski odbor sindikata Gorenja usmeril svoje delo v izpopolnjevanje temeljnih ciljev sanacijskega programa, krepitvi samoupravnega položaja delavcev, delitvi po delu in rezultatih dela, materialni in socialni varnosti delavcev ter izboljšanju življenjskih in delovnih razmer delavcev. Vodilo pri tem pa je vseskozi bilo kar največje opiranje na lastne sile, odgovornost in zavest
bo poslovni sistem Gorenje sorazmerno uspešno zaključil tudi leto 1985. Izgubo iz tekočega poslovanja bosta, po zadnjih ocenah, izkazali le delovna organizacija Gorenje Petar Drapšin iz Kikinde in tozd Iverna Gorenja Glin Nazarje (zaradi cenovnih nesorazmerij pri proizvodnji
Konstitutivna seja koordinacijskega odbora sindikata sozd Gorenje
delavcev. »Delavci so te probleme doživljali bolj ali manj osebno in iz tega zornega kota ocenjevali dosežke. Stopnjevala se je kritičnost delavcev do napak in slabosti preteklega razvoja, zahtevali so polno odgovornost vseh in vsakogar za delo in pri sprejemanju odločitev na vseh ravneh. Zato se je moral sindikat sproti, hitro in učinkovito odzivati na posamezne probleme in zahteve delavcev ter samoupravnih organov.«
Na seji je bilo ugotovljeno, da
ivernih plošč), vendar pa bodo to izgubo pokrili znotraj Gorenja Glin. Obveznosti iz preteklih let pa še vedno močno bremenijo Gorenjevo delovno organizacijo Elektronika Široka potrošnja.
Prva faza sanacije Gorenja, to je finančna sanacija, prehaja v zaključno fazo. Pričenja se druga faza sanacije, to je razvojna sanacija, ki pa bo prav tako zahtevna kot prva. V Gorenju so že pripravili predinvesticijsko študijo za inoviranje in tehnološko
prestrukturiranje proizvodnje gospodinjskih aparatov. Razumljivo je, da bo treba začeti kar najhitreje uresničevati naloge iz te študije. Po besedah Ivana Kramarja, predsednika republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elektro industrije Slovenije bi se morala kar najhitreje do razvojnih usmeritev in načrtov Gorenja opredeliti ne samo velenjska družbenopolitična skupnost, pač pa tudi Slovenija. Pomembno je, da ima Gorenje razvojne usmeritve, da načrtuje uvajanje novih tehnologij in nove proizvodnje, je poudaril Ivan Kramar. Uresničevanje razvojnih hotenj in razreševanje težav, ki jih čuti tudi Gorenje, pa bi po njegovem mnenju pospešilo še tesnejše povezovanje Gorenja z združenim delom širom po Jugoslaviji; vodilo pri tem pa naj bi bilo sodelovanje med Gorenjem in Iskro. Ob ocenjevanju dosedanjih prizadevanj Gorenja pa je Ivan Kramar posebej poudaril, da so delavci Gorenja z delom dokazali, da je njihova velika želja, da postane Gorenje ugleden poslovni sistem tako v Jugoslaviji kot v svetu. Z uspešno opravljenim delom v zaostrenih razmerah so dokazali, da so resnično kos težavam. Za to so zaslužni vsi, ki združujejo delo v Gorenju, tako vodstvo kot prav vsi delavci.
Koordinacijski odbor sindikata Gorenja je na konstitutivni seji sprejel usmeritve za delo v naslednjem mandatnem obdobju, spregovoril o osnutku dokumentov za 10. kongres zveze sindikatov Jugoslavije in za svojo predsednico znova izvolil Marjano Koren.

Elkroj-Konfekcija Šoštanj
Aktiv invalidov RLV
Sedemdeset novih delovrnih mest
Urediti nadomestila
Še preden so v Šoštanju odprli nove Elkrojeve delovne prostore so načrtovali tudli povečanje števila delavcev v tejj temeljni organizaciji. Zato se z;a potrebe šoštanj-skega tozda v Mozirju trenutno usposablja 33 delavk, ki bodo po trimesečni priučitvi in uspešno opravljenem izpitu sprejete v redno delovno razmerje predvidoma 4. februarja. Druga skupina, okrog 30 delavk pa se bo usposabljala že v novih proizvodnih prostorih Konfekcije v Šoštanju. To pomeni, da bo v prihodnje v šo-štanjski Konfekciji dobilo delo okrog 70 delavk. Ko bo proizvodni proces te Elkrojeve temeljne organizacije povsem sklenjen, skupaj s tehnološko opremljeno likalnico, bo kolektiv iz Šoštanja štel 220 delavcev.
Te dni smo obiskali Elkrojevo Konfekcijo v Mozirju in pripravili naslednji pogovor. ALOJZIJA HEINDL z Gorice pri Titovem Velenju je konfekcijski modelar, obenem pa inštruktori-ca delavk, ki se usposabljajo.
»Menim, da je zelo pomembno kako naše teoretično in praktično znanje prenašamo na mlajše.
Organiziram tudi delo in skrbim za red in disciplino. V začetku priučevanja so se dekleta seznanila s teorijo, z varstvom pri delu in Strojeznanstvom. Ko so to obvladala, so pričela s prvimi šivi,
najprej na papirju, kasneje pa na ; odpadnih krpah. Zatem je sledi- j lo šivanje hlač. Manjše število deklet je priučevanje zapustilo kar na začetku, vse ostale, ki si želijo redno zaposlitev, pa vztrajajo in so pri delu iz dneva v dan | uspešnejše. Moram pa reči, da i priučitev ni enostavna in lahka.«
ALBINA GAJŠEK iz Titovega Velenja: »Pred petimi leti sem v j Celju končala šolo za konfekcio-narje. Z željo, da bi se redno za-1 poslila in opravljala svoj poklic, | sem se prijavila na tukajšnji razpis. V začetku usposabljanja sem imela nekaj težav, vendar sem jih vztrajno premagala, nekaj lažje j pa mi gre pri delu, ker imam teo- j retično znanje. Pri praktičnem ! delu nam pridno pomagajo in-štruktorice, če česa ne vemo, ] nam rade pokažejo. Delo, ki ga sedaj opravljam in upam, da ga j bom uspešno tudi sklenila, je po-šivanje pasov na hlačah.«
ANDREJA KURI iz Titovega Velenja: »Povsod sem iskala primerno zaposlitev, žal brez uspeha. Ker imam tudi šolo za kon-fekcionarje, končala sem jo lani, sem se odločila, da poskusim.
Mislila sem, da bo težje, kot sicer je. V veliko pomoč pri delu je tudi praksa, ki sem jo med šolanjem opravljala. Delo, ki ga sedaj opravljam, ni težko, je pa zatrjevanje sprednjih žepov hla-
Na Rudniku lignita Velenje I zelo dobro deluje Aktiv invalidov. Šteje 765 članov, kar je približno 14 odstotkov vseh zapo-I slenih.
Lani so veliko moči usmerili v j obravnavo in oblikovanje predloga dopolnitev in sprememb E Statuta Pokojninsko invalidske-! ga zavarovanja. Predlagali so poenostavljen sistem odmere nadomestil osebnih dohodkov in spremembo predpisov tako, da [ bi tudi invalidi dobivali poračun akontacij ob vsakem zaključnem I računu, tromesečno in polletno, ; ne pa, da to prejemajo tudi 16 j mesecev nespremenjeno.
Na letni konferenci, ki je bila v nedeljo dopoldan, so pregledali, kaj vse so naredili v preteklem letu. In tega ni malo. Prisotni so bili pri predstavitvi knjige Usposabljanje in zaposlovanje invalidov v OZD. Pri raziskavah in oblikovanju te knjige so sodelo-; vali tudi delavci sozda REK. Dobro sodelujejo z Društvom invalidov Velenje, še posebno pa so aktivni na področju rekreacije in športa. Udeležujejo se vseh tekmovanj. Najuspešnejši so lani
Albina Gajšek
čnih zavitkov in šivanje gumbov, j Vsa opravila so strojna. Le to bi j pripomnila, da se mi ne zdi prav, ! da mi, ki opravljamo približno ] enako prakso, kot tiste, ki se šolajo, prejemamo manjšo nagrado, to je 13.000 dinarjev.«
B. Mugerlej

Andreja Kuri
sodelovali na republiških in državnih tekmovanjih.
Izleti so priložnost, da se meu seboj spoznajo in zato ni nič čudnega, da je bil dobro obiskan izlet po sosednji Koroški, bili so na Gorenjskem in se povzpeli na Vršič. Invalidi so tisti, ki vedno mislijo tudi na druge. Vse predobro se zavedajo, kako je, če nisi zdrav. Zato se redno udeležujejo vseh krvodajalskih akcij.
Niso pa se samo hvalili, ampak so spregovorili tudi o težavah. Ena takšnih je želja večine invalidov — ostati na delu v jami, ali pa vsaj v matični delovni organizaciji, rudniku. To je razumljivo, saj imajo *kot delavci Rudnika nekaj pravic in ugodnosti, ki jih drugod nimajo, ni pa dovolj del in nalog zanje. V delovnih organizacijah sozda pa se branijo sprejemati na delo invalide z materialnimi pravicami rudnika.
Morda bi te probleme lažje rešili, če bi bila prekvalifikacija invalidnih oseb in njihovo dodatno izobraževanje obvezno za vse invalide, seveda do določene starosti.
V razpravi so delegati poročilo i se dopolnili. Bila pa je to tudi priložnost, da iz »prve roke« slišijo stvari, ki jih najbolj žulijo: uskladitev akontacije nadomestil, prepočasno izračunavanje pokojnin invalidom, želeli so j zvedeti, kako je z nadomestnimi ! objekti delavnice za izdelovanje I zaščitnih sredstev, v kateri je za-: poslenih 35 oseb, pretežno inva-! lidov.
Na konferenci so sprejeli tudi pro-j gram dela za naprej in na prvo mesto postavili željo, da svoje delo organizirajo tako, da bodo tudi letos imeli povsod, pri vseh odločitvah možnost za j sodelovanje in razpravo. Veliko pozornosti bodo namenili sprejemanju j sprememb in dopolnitev Statuta i SPIZ, še posebno glede ureditve nadomestil za invalide in sprotno valori-I zacijo teh. Prizadevali si bodo odpra-| vljati vzroke, ki pripeljejo do invalid-! nosti in slabšanja zdravstvenega sta-^ nja vseh zaposlenih.
To je samo nekaj točk iz njihovega programa. Saj ob delu, ki jih čaka, ne bodo zanemarili tudi športne aktivnosti, izletov in vsega tistega, kar jih povezuje z drugimi aktivi invalidov tako v sozdu REK kot v občini in z društvom invalidov Velenje.
mkp
Za naložbe v gospodarstvu 22,5 milijarde dinarjev
(Nadaljevanje s 1. str.)
V	drugem gospodarskem gigantu naše občine, v Gorenju, pa bodo v letošnjem letu namenili za investicijska vlaganja 5,9 milijard dinarjev (v velenjskem delu sozda Gorenje). In sicer nameravajo v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati razviti proizvodnjo vgradne pečice nove generacije, plastičnih kadi in novih vzmetnih nog za gospodinjske aparate za nego perila, posodobiti in povečati nameravajo zmogljivosti obrata za predelavo plastike, obnoviti, modernizirati in razširiti proizvodnjo žičnih izdelkov, tehnološko posodobiti proizvodnjo kabelskih setov, uvesti nove tehnologije površinske zaščite gospodinjskih aparatov in še bi lahko naštevali. V Gorenju Procesna oprema bodo modernizirali in povečali zmogljivosti proizvodnje tehnološke opreme in osvajali proizvodnjo tiskanih vezij, v Gorenju Notranja oprema pa bodo dokončali nadstrešnico ob embalažnici, rekonstruirali lakirnico pohištva ter posodobili proizvodnjo keramičnih ploščic. V Gorenju Servis načrtujejo v letošnjem letu tretjo fazo obnove servisnega skladišča, sanacijo servisnega objekta v Titovem Velenju in uvedbo novega informacijskega sistema.
V	ostalem delu velenjskega gospodarstva bodo v letu 1986 namenili za različna vlaganja okoli 2 milijardi dinarjev. V Vegradu bodo največ denarja porabili za bazo mehanizacije, toplotno podpostajo Vemonta in posodobitev nekaterih obratov. To jih bo veljalo okoli 191 milijonov di-
narjev. Era bo porabila za naložbe 233 milijonov dinarjev. Namenili jih bodo za ureditev skupnih poslovnih prostorov, skladiščno prodajnega centra v Celju, posodobitev vinske kleti, ureditev skladišča sadja in embalaže na Turnu, v tem letu pa bodo pričeli tudi z aktivnostmi za izgradnjo tehnične blagovnice. V Veplasu želijo za posodobitev proizvodnje nameniti 40 milijonov dinarjev, v Vekosu pa za obnovo komunalnih objektov 238 milijonov in za obnovo ter posodobitev opreme 110 milijonov. V E KO znaša vrednost načrtovanih naložb 150 milijonov dinarjev, v Inženiringu 25 milijonov, v Tovarni usnja v Šoštanju 107 milijonov dinarjev (namenili jih bodo v glavnem v ekološke namene) in v Modnem salonu 60 milijonov dinarjev. V Projektivnem biroju, Gostinstvu, Veku in Zavodu za urbanizem v letošnjem letu ne načrtujejo večjih vlaganj. Načrtovan program investicijskih vlaganj velenjskega gospodarstva je dokaj obsežen, čeprav odpade večina, več kot 91 odstotkov na sozda REK in Gorenje. V ostalem delu velenjskega go spodarstva, kjer je posodobitev proizvodnje prav tako zelo nujna bodo za naložbe namenili le omenjeni 2 milijardi dinarjev, seveda pa se ob rezultatih, ki so jih dosegli v lanskem letu postavlja vprašanje, če bodo to sploh zmogli. V prenekaterem delovnem okolju namreč še vedno računajo na prevelik delež bančnih sredstev, ob tem pa pozabljajo, kako so ta draga, njihov delež pa je prav tako omejen. M. Zakošek
Ob slabih rezultatih slabi obeti
Prav spodbudnih besed o gospodarjenju v Rekovi Tiskarni v lanskem letu ne moremo zapisati. Načrtovana proizvodnja je namreč ostala le zapisana, ne pa tudi uresničena. Vzrokov je seveda več. Ob tem pa naj omenimo, da je grafična dejavnost v Sloveniji lani dosegla najslabše rezultate v povojnem obdobju.
Med večje razloge za nedose- | slovna sredstva na slabih 96 od-ganje načrtovane proizvodnje stotkov. Zaradi sorazmerno niz-
uvrščajo zaposleni tega kolektiva upadanje prodaje izdelkov na domačem trgu. Pri oblikovanju cen svojih storitev so bili lani samostojni, seveda do meja, ki jih je priznaval kupec njihovih storitev. Velike težave so pri redni proizvodnji prinašale cene surovin in repromateriala, ki so nevzdržno rastle. Nekatere vrste papirja so se lani podražile za 100 odstotkov in več. Porabljena sredstva so tako preségla izkazan celotni prihodek »To je le nekaj ovir, ki jih kljub naporom nismo uspeli uspešno premagati. Svoje so prispevala še nerešena kadrovska vprašanja, prav neverjetna pa je bila lani plačilna nedisciplina kupcev naših storitev. Čeprav nam lani za redno proizvodnjo ni primanjkovalo repromateriala, seveda ob takojšnjem plačilu oziroma, če smo potreben material uvozili, deviznem pokritju, se prav nič ne moremo pohvaliti s splošnim zadovolj-stom. Kljub temu, da so realni osebni dohodki naraščali, smo z njimi pravzaprav le lovili enako življenjsko raven kot pa poslovali po ekonomski logiki,« je z nekaj besedami označil težak položaj grafične dejavnosti v Šaleški dolini direktor delovne organizacije Tiskarna Franc Mažgon.
Pri razmišljanju o tem, kako odpraviti negativne pojave v delovni organizaciji, je omelo srednje mesto Gorenje, saj je največji kupec njihovih storitev. Prav pri tem so se medsebojni kupoprodajni odnosi najbolj zaostrili. Njihove notranje težave so v Tiskarni še kako občutili na lastni koži. Z dogovorjeno ceno nikakor niso mogli pokrivati sprotne rasti cen surovin in repromateriala. »Težav je bilo lani resnično zelo veliko in presneto spretno smo morali »vijugati« med njimi, da smo lahko v primerjavi z letom 1984 količinsko proizvodnjo, zračunano na pole papirja, povečali za 4,8 odstotka, fizično produktivnost za 3,5 odstotka. Žal, pa moram ob vsem tem povedati, da je padel dohodek na poprečno porabljena po-
kih osnov iz preteklih let smo morali dvigniti osebne dohodke za indeks 190. Tako se je delež sredstev za osebne dohodke povečal v skupnem prihodku za 45 odstotkov.« V preteklih letih so zaposleni zaostajali z osebnimi dohodki zaradi akumulacije. Tega si lani niso smeli več »privoščiti«. Kljub temu, so kuverte delavcev Rekove Tiskarne v primerjavi z zaposlenimi v tovrstni dejavnosti po Sloveniji tanjše. »Kam so usmerjeni naši družbeni tokovi, poudarjajo zaposleni v tem kolektivu, »pove tudi to, da so kupci s področja nematerialne proizvodnje boljši plačniki in vedno bòlj upoštevanja vredni poslovni partnerji.«
Ob koncu lanskega leta so se v Rekovi Tiskarni lotili posodobitve proizvodnje. Uspel jim je nakup dokaj kakovostne računalniške opreme. Z njo se nadejajo predvsem kakovostnejših storitev. Seveda pa bodo morali še prej rešiti nekatera kadrovska vprašanja. Grafikov v dolini ni, niti v širši regiji. Od 70 zaposlenih prejema trenutno za šolanje v srednji šoli tiska in papirja v Ljubljani štipendijo 14 njihovih delavcev. V srednjeročnem obdobju pa naj bi podelili 30 štipendij.
Bolj ali manj imajo v tej delovni organizaciji izdelane glavne smeri srednjeročnega razvoja. Ob tem kar proizvajajo danes, propagandne tiskovine, obrazce in druge grafične izdelke, nameravajo dopolniti ponudbo še s tiskano visokokakovostno papirno embalažo. Izdelali so že analizo o upravičenosti takšne odločitve.
Leto 1984 je bilo za grafične delavce, kot smo zapisali že v uvodu, težavno. Nič bolje ne bo v tem letu, saj napovedi niso ni-čkaj obetavne. Takole pravi Franc Mažgon: »Kaj pričakujemo od leta 1986? Po zagotovilih splošnih združenj surovin v tem letu ne bo primanjkovalo. Vprašljive so samo cene. Povsem odprto vprašanje so tudi kupci, njihova plačilna sposobnost, njihova pripravljenost za odkup naših izdelkov.«
4. stran
REPORTAŽA
Titovo Velenje *
30. januar 1986
Krajevna skupnost Edvarda Kardelja
Polepšati morajo videz kraja
Krajevna skupnost Edvarda Kardelja, sedaj že ne več tako novo naselje Titovega Velenja, je bila zgrajena po sodobnih urbanističnih načrtih, zato seveda vsakdo meni, da tu nimajo večjih težav, vsaj tistih komunalnih ne. Žal pa ni tako. Ravno teh težav j. *•< največ, so zelo zahtevne in jih zato tudi počasi odpravljajo.
Že takoj ob priselitvi so prvi stanovalci začeli opozarjati na veliko pomanjkljivost — ni bilo primernih otroških igrišč, pa tudi zelenih površin, kjer bi lahko preživljali prosti čas najmlajši, ki jih tu ni malo, v soseski skorajda ni. Zato ni čudno, da so se krajani odločili, da bodo del sredstev prejšnjega samoprispevka namenili za gradnjo otroškega igrišča. Prostor so našli med reko Pako in pošto, pri gradnji pa naleteli na veliko težav, saj je ta teren močviren in so morali najprej odpraviti to neprijetnost. Načrtovali so, da bodo vsa možna dela pri izgradnji otroškega igrišča opravili prostovoljno, vendar te delovne akcije zaradi mnogih objektivnih pa tudi subjektivnih težav niso uspele tako, kot bi želeli. No, kljub vsemu so jeseni postavili igrala na novem igrišču (prispevala jih je občinska skupnost otroškega varstva), v pomladanskih mesecih pa ga bodo dokončno uredili in ga, kot načrtujejo, 2. maja tudi slovesno predali namenu.
Prav tako velika težava, če ne še večja, pa je slabo odvodnjava-nje Kardeljevega trga, pod katerim so pokrita parkirišča. Zaradi neustrezne kanalizacije je ta trg ob deževju in seveda tudi ob od-jugi v zimskem času povsem poplavljen, prehod preko njega pa mogoč le v gumijastih škornjih. Krajani so se odločili, da bodo
tudi ta problem razrešili s sredstvi samoprispevka in sicer so si to nalogo začrtali za to srednjeročno obdobje. Imenovali so že gradbeni odbor, ki mora ugotoviti vse pomanjkljivosti, ki jih bodo nato začeli odpravljati.
NERED NA
POKRITIH
PARKIRIŠČIH
V zimskem času so predmet največjega nezadovoljstva v osrednjem delu krajevne skupnosti Edvarda Kardelja pokriti parkirni prostori, na katerih jim kljub prizadevanjem še vedno ni uspelo vzpostaviti reda. Najprej so čakali na sprejem odloka, ki je opredelil te parkirne prostore kot pripadajoče. S tem odlokom je dobila krajevna skupnost zakonsko osnovo, da prepreči parkiranje na teh prostorih krajanom, ki niso iz te krajevne skupnosti (v zimskem času pripeljejo namreč na prezimovanje svoje »železne konjičke« od vsepovsod) prav tako pa ta odlok omogoča odstranitev starih neregistriranih vozil s teh prostorov.
Pripadajoča parkirišča krajevne skupnosti Edvarda Kardelja so torej zdaj zasedena in ker krajani nimajo kje parkirati, posta-
KS Bevče
Kako z denarja veliko
malo narediti
Ob koncu ali takoj na začetku novega leta kaj radi »potegnemo črto« pod opravljenimi nalogami, pregledamo kaj od načrtovanega smo uresničili in kaj ne. Tudi krajani krajevne skupnosti Bevce so naredili tako. In kakšne so njihove ugotovitve?
Dokaj spodbudne, saj so v glavnem uresničili vse zastavljene cilje. Uspešno so izvedli eno od zahtevnejših lanskih nalog — cestno povezavo med to krajevno skupnostjo in krajevno skupnostjo Šalek-Gorica. Veliko naporov so vložili še pri obnovi edinega kulturnega spomenika v kraju. Pri tem so se izkazali tako s prostovoljnim delom, kot denarnimi prispevki. Spisek opravljenih nalog pa dopolnjuje še ogrevanje dvorane v domu krajanov, pa vzdrževanje krajevnih cest in veliko drobnih stvari iz vsakdanjega dela in življenja. Skratka, krajani so zadovoljni čeprav ne povsem saj imajo še veliko želja in potreb.
Tudi društva v kraju nisö mirovala. Tako so člani krajevne konference SZDL znova »spravili« na noge tamkajšnje kulturno društvo, ki je bilo nekaj let nazaj med najmarljivejšimi v naši občini. Zadnja leta pa je zaradi obilice drugega dela in neurejenih delovnih prostorov ta dejavnost povsem zamrla. »Za zabavo sedaj ni bilo časa oziroma na družabno življenje smo v kraju povsem pozabili, zato smo mu tudi namenili veliko premalo pozornosti. Čas je že, da še kaj naredimo na tem področju. V zimskih dneh pripravljamo vse potrebno za nemoten začetek,« poudarjajo krajani Bevč. Ob tem ne pozabijo povedati, da je bil prvi odziv zelo dober. Zlasti mladi so se množično vključili v to druščino. Če jim bo uspelo ustanoviti pevski zbor in dramsko sekcijo, bo dvorana v domu krajanov resnično služila svojemu namenu. Morda pa bo družabno življenje prineslo tudi več zadovoljstva in sloge med njimi?!
Med drugim so se pogovarjali tudi o tem, da bi bil 8. februar, slovenski kulturni praznik, praznik njihove krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti naj bi pripravili krajši kulturni program in srečanje.
Čeprav so postorili že marsikaj, imajo kljub temu Bevčani nerešenih še nekaj vprašanj. Tudi ta bodo poskušali kar se da hitro »spraviti z dnevnega reda«. Vso skrb bodo v tem letu namenili cestni povezavi Bevče spodaj—Bevče zgoraj. Pridobivajo potrebno dokumentacijo, izvolili
so gradbeni odbor____ Žal, ne
kaže najbolje pri denarju. Predračun je zelo velik, s samoprispevkom pa bodo zbrali premalo denarja. Zaposleni so komaj 103 krajani. Zato bodo poiskali vse možne poti, da bodo kos tej zahtevni nalogi. Tudi pri nadaljevanju obnove kulturnega spomenika v kraju jih čaka veliko dela. Že nekaj let govorijo v tej krajevni skupnosti o melioraciji kmetijskih zemljišč. Do konca lanskega leta je ostalo samo pri besedah. Zgodaj spomladi letos pa naj bi končno zemljo začeli izsuševati. S tem bodo rešili v tej krajevni skupnosti drugo točko referendumskega programa — ureditev okolice doma krajanov. To jim je namreč do sedaj onemogočalo močvirje okrog te stavbe. V vaških krajevnih skupnostih namenjajo krajani precej pozornosti komunalnim vprašanjem. Krajani Bevč niso nobena izjema. Čeprav so na tem področju, vsaj tako pravijo, že precej naredili, vsega vendarle še ne.
Kamor se človek obrne, povsod ga čaka veliko dela, če hoče delati, seveda, poudarjajo Bevčani. Tudi njim ga na kateremkoli področju v tem letu ne bo manjkalo. Zavedajo se, da bodo s samoprispevkom zbrali premalo za uresničitev vseh potreb. S skupnimi močmi, veliko mero strpnosti in dobre volje pa bodo vsem oviram lahko kos. Nesoglasja nimajo pri razvoju kraja »kaj iskati«. Napredka pa si želimo vsi.
Največ pozornosti bodo krajani Bevč v tem letu namenili cestni povezavi Bevče zgoraj—Bevče spodaj.
vljajo svoje avtomobile vsepovsod in s tem napravijo v prometu popolno zmedo ali pa ga celo onemogočijo.
Če bi iskali vzroke, zakaj red na teh parkiriščih še vedno ni zagotovljen, bi jih bilo najbrž nekaj objektivnih še več pa subjektivnih. Z zadovoljstvom pa lahko zapišemo, da bo kmalu drugače, saj bodo še v tem mesecu postavili potrebno prometno signalizacijo in razdelili nalepke, ki bodo dovoljevale parkiranje.
POLEPŠATI DEZ KRAJA
MORAMO VI-
Naša sogovornika v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja, predsednik sveta krajevne skupnosti Iztok Hudomalj in predsednik KK SZDL Bruno Zagode, sta seveda najprej opozorila na težave, ki jih morajo odpraviti, nanizala pa sta tudi nekaj uspehov. Tako so zelo ponosni na spominsko sobo Edvarda Kardelja, ki so jo predali namenu ob lanskem krajevnem prazniku, uredili pa so tudi prostore za delovanje civilne zaščite, ki je zelo aktivna. Lani je pripravila številna usposabljanja in sodelovala na različnih tekmovanjih ter zabeležila lepe uspehe.
Ponosni pa so še na društvo prijateljev mladine. Obsežen in-bogat program dela je namreč to društvo dosledno uresničilo.
PRIPRAVA NA VOLITVE
Krajevna konferenca SZDL namenja sedaj največ pozornosti pripravam na pomladanske volitve. Z evidentiranjem možnih kandidatov so začeli že jeseni. Opravili so analizo dosedanjega delegatskega delovanja in opozorili na številne pomanjkljivo-
Naša sogovornika v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja, predsednik KK SZDLBruno Zagode (levo) in predsednik sveta Iztok Hudomalj
sti. Izpostavili so tudi neaktivnost posameznih dosedanjih delegatov in prav zato so v času evidentiranja namenili veliko pozornosti izboru takšnih, ki bodo sprejete dolžnosti dosledno in
mtranja v kraju. Naslednjo številko želijo izdati še pred volitvami.
PRED POMEMBNIMI NALOGAMI
»Svet krajevne skupnosti bo v
PREDLOGI ZA USPEŠNEJŠE DELO
Za opravljanje dolžnosti delegatov v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih in v občinski skupščini so v krajevni skupnosti evidentirali 80 občanov.
Menijo, da bo njihovo delo uspešnejše, če oblikujejo manj delegacij. Tako bi v bodoče imeli namesto dosedanjih 14 le 9 delegacij. Posebne delegacije bodo oblikovali le za tista področja, za katera menijo, da je potreb in zanimanja največ. To pa so področja telesne kulture, kulture, otroškega varstva, komunale in stanovanjskega gospodarstva.
vestno opravljali. Te zahteve pa bodo še bolj poudarjali v času predkandidacijskega in kandidacijskega postopka, ko bodo oblikovali predloge bodočih nosilcev posameznih dolžnosti.
Krajevna konferenca SZDL v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja je namenila v zadnjem času veliko pozornosti tudi obveščanju. Doslej so med drugim izdali tudi dve številki Krajana, to pa naj bi ostala stalna oblika infor-
letošnjem letu nadaljeval z uresničevanjem nalog referendumskega programa,« je povedal predsednik Iztok Hudomalj.
»Tako moramo, kot sem že omenil, dokončati otroško igrišče, urediti odvodnjavanje Kardeljevega trga in' vzpostaviti red na naših parkiriščih. Razgibati bomo skušali rekreativno in kulturno življenje. Predvsem pa bomo morali več skrbi nameniti uredi-
tvi našega okolja. Okolico naših stanovanj smo prevzeli v precejšnjem neredu, ki nam ga ne uspe odpraviti. Tu moramo biti samokritični in povedati, da smo pri udarniškem delu premalo aktivni in da nam je premalo mar v kakšnem okolju živimo.« Tudi krajevna konferenca SZDL si je za naslednje obdobje zadala pomembne naloge. Vključevali se bodo v uresničevanje referendumskega programa, prav tako pa bodo pomagali delegatom pri opravljanju njihovih dolžnostih in tako zagotovili uspešnejše delo na tem področju. Vključili se bodo v pripravo srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov, v katerih bodo poleg referendumskega programa opredelili še nekatere druge naloge. »Predvsem pa moramo za aktivno delovanje usposobiti mladinsko organizacijo,« poudarja Bruno Zagode. »Mladinska organizacije je sicer že bila ustanovljena, njeno delo pa je po prvih uspehih povsem zamrlo. Potrebno jih je ponovno aktivirati in vključiti tudi v delo ostalih organov v krajevni skupnosti.« Med nalogami je tudi povezava z eno od krajevnih skupnosti v občini ali drugod, ki ima podobne težave kot krajevna skupnost Edvarda Kardelja. Z njo se bodo dogovorili za konkretne oblike sodelovanja. Seveda pa bodo nadaljevali z aktivnim delom v Civilni zaščiti in opravili še vrsto drugih nalog.
Vse to pa jim bo uspelo, če bodo k sodelovanju lahko pritegnili kar največ krajanov. Mnogo jih namreč stoji ob strani. Ne zanimajo jih problemi, ne zanimajo jih skupne naloge, ki bi jih morali opraviti, da bi postalo življenje v tem delu Titovega Velenja še lepše. Mnogi niti slišati nočejo, da bi prevzeli v svojem okolju kakšno dolžnost. Pa bi bilo prav, da bi se zamislili in pristopili k skupnim akcijam, ki nedvomno vodijo k uspehom in zadovoljstvu.
Mira Zakošek
Končno na trdnih temeljih
Po številnih zablodah in peri-petijah so pred leti v delovni organizaciji VEZ Mozirje uvedli ukrep družbenega varstva, stečajna postopka v dveh temeljnih organizacijah in seveda sprejeli sanacijski program. Ob vseh nakopičenih težavah so morali vložiti veliko naporov, da so se razmere uredile in da je delovna organizacija pričela dobro gospodariti. Zelo dolgo je trajalo, da sta bila stečajna postopka v temeljnih organizacijah Učila Bočna in Kovi-narstvo Rečica opravljena. Od nekdanjih treh temeljnih organizacij je tako sedaj ostala le še Komunala: Mozirje, ki naj bi v bodoče opravljala tisto poslanstvo in tiste naloge, zaradi katerih je bila tudi ustanovljena.
Sanacijski program so pričeli uresničevati aprila 1984., Naloge so bile zelo smele, njihovo uresničevanje pa je temeljilo na zave-
delu in si lahko vsak delavec izračuna koliko zasluži dnevno, tedensko ali mesečno, torej ima vsak delavec svoj zaslužek v svo-
IZ OBČINE MOZIRJE
sti delavcev, da lahko samo sami s svojim dobrim delom odpravijo izgubo in si zagotovijo boljše delovne in življenjske pogoje. S poslovnimi rezultati v letu 1984 in še posebej 1985 so zelo zadovoljni. Zlasti lansko leto je bilo zelo uspešno, saj so po vseh kazalcih dobrega gospodarjenja med najboljšimi v občini. Lani so uvedli tudi nagrajevanje po
Savinjski gaj
Obetajo
se slabi

Savinjski gaj v Mozirju je vsa leta doslej navduševal obiskovalce od blizu in daleč. Tako je bilo tudi lani, ko se je obisk znova krepko povečal. Toda težave so pred vrati in njegova usoda dokaj negotova. Za gaj je vsa leta doslej vzorno skrbel mozirski vrtnar Jože Skornšek. Zaradi nakopičenih težav in neurejenih razmer je nameraval sodelovanje prekiniti že konec predlanskega leta, vendar je lani še skrbel za vse strokovne in druge posle, za letos pa je sodelovanje dokončno odpovedal.
Vendar to ni edini problem, čeprav je morda največji. Lani Savinjski gaj ni pridobil nobenega novega objekta. Nazarska lesna industrija je le delno uredila preužitkarsko hišo, postavili tudi niso načrtovanega kozolca, čeprav je les pripravljen, lesena ograja pred vhodom v gaj je dotrajana in že kvari videz, zato jo bodo nadomestili s smrekami in podobno. Zaskrbljujočj j tudi odnos nekaterih posameznikov,ki jim je za gaj kaj malo mar, saj so že kar objestni. Pse spuščajo z vrvic in se skupaj z njimi podijo po zelenicah, vožnja s kolesi ali motorji po gaju že sploh ni več posebnost, pa tudi v kaščo, kjer je shranjeno orodje, so nepridipravi nekajkrat vlomili.
Naslednji problem je v tem, da
so objekti v gaju skozi vse leto večinoma prazni, čeprav bi lahko upravljalcem prinesli prenekate-ri dinar in povečali obisk v gaju.
Vendar tega ni, čeprav so Savinjski gaj že elektrificirali in s te strani ne bi smelo biti problemov. Zamenjati bo treba tudi klopi, tlakovane površine in smetnjake, toda zmanjkuje denarja, pa tudi volja in delovna vnema sta pošli, o čemer priča slaba udeležba krajanov na delovnih akcijah, razen v nekaterih posamičnih primerih. Novemu odboru za urejanje Savinjskega gaja se torej ne obeta lahka naloga. Lani je bil Savinjski gaj še čudovit, kako bo letos? Ob ostalem cvetju bo letos še zacvetelo 50.000 tulipanov, toda ...
jih rokah.
Velik pomen za njihovo nadaljnje delo ima vsekakor zakon o komunalni dejavnosti, ki ie pričel veljati letos. Zakon seveda določa, naj bi se komunalne organizacije ukvarjale predvsem s komunalno dejavnostjo, kar je za Gornjo Savinjsko dolino še kako pomembno. Njihova želja in Cilj zato je, da bi komunalno dejav; nost v mozirski občini opravljali celovito in v zadovoljstvo vseh občanov, oziroma vseh uporabnikov njihovih uslug. Trenutno je žal tako, da opravljajo odvoz smeti in odpadkov, ne gospodarijo pa z vsemi vodovodi, kar povzroča vrsto težav na različnih področjih. V naslednjih petih letih načrtujejo, da bodo celotno gospodarjenje z vodovodi le združili pod eno streho in tako odpravili vse težave in nejasnosti.
Njihova osnovna naloga seveda je skrb za čisto in urejeno
okolje in prav na to področje bodo usmerili večino svojih moči. Lani so veliko časa namenili odpravljanju črnih odlagališč in podobnim akcijam. Računali so seveda na pomoč krajevnih skupnosti in gozdnega gospodarstva, ki poznajo največ teh odlagališč, z njihovo pomočjo in sodelovanjem pa niso zadovoljni, saj so dobili kaj malo obvestil o onesnaženem okolju.
V občini tudi ni rešeno vprašanje kanalščine, tudi zaradi neurejenega sistema kanalizacije. Stanje bo veliko boljše, ko bo zgrajen kolektor s kanalizacijo za krajevne skupnosti Rečica, Nazarje in Mozirje, potrebna pa bo seveda še čistilna naprava, saj brez nje ne bi veliko napravili, prav nasprotno. Kanalščino pa bodo letos uvedli v krajevni skupnosti Mozirje. Seveda kanalščina sama po sebi ne pomeni mnogo, če krajani kanalizacije ne bi tudi koristili. Zato na Komunali pripravljajo program, v katerem bodo podrobno opredelili, kaj bodo z zbranim denarjem v posameznem letu storili, kar je seveda edina pravilna pot do uspešnega sodelovanja.
: Črnih odlagališč odpadkov je še vedno precej, zato bodo ko-munalci potrebovali več sodelovanja krajanov
SAVINJSKI DROBIR #SAVINJSKI DROBIR
PRIJETNA SPROSTITEV — Za tiste manj zahtevne smučarje, sankače in ljubitelje narave, pa tudi za tiste, ki jim je odveč gneča na raznih žičniških napravah in smučiščih, je lahko smučišče v Logarski dolini prav dobrodošlo. Vlečnica je dolga slabih 300 metrov in obratuje, če je vsaj osem smučarjev. Teren je primeren za mlajše in starejše, smučarje in sankače, pa tudi izlet v zasneženo in sončno Logarsko dolino je pravo doživetje.
• ••
NEDOREČENO - NEDOGRAJENO - Solčavskemu z Logar sko dolino gostinskih in nočitvenih zmogljivosti krepko primanjkuje, zato bi lahko bila takale novogradnja še kako dobrodošla. Številne nedorečenosti na tem področju, zaostrene razmere z neugodnimi krediti in še marsikaj drugega je povzročilo, da je tale novogradnja nad Solčavo pred vhodom v sotesko proti Logarski dolini ostala nedograjena, da bo le na pol služila slučajnim obiskovalcem.
• ••
POSTAJA, KI TO NI — Posnetek je seveda še kako značilen za središče Mozirja. Množica parkiranih avtomobilov ob vsakem času, hudo prometna cesta v obeh smereh, številni ljudje po nakupih in drugih opravkih, poleg vsega pa še avtobusna postaja. Ko se ob konicah na obeh straneh ceste ustavi po nekaj avtobusov, nastane zama-šek, ki ga je prenekaterikrat prav težko odmašiti. Nesreča preži na vsakem koraku, čas beži, rešitve pa od nikoder.
30. januar 1986
* Titovo Velenje
KULTURA
* stran 5
v ■
kakovost
Uspeh in večjo zagotavljajo redni obiski vaj
Letne konference, občni zbori so pravo mesto za oceno dela v preteklem letu, sprejem delovnega programa za tekoče leto, predvsem pa priložnost za obširnejši pogovor o uspehih, težavah in seveda o boljšem delu.
Tako nekako so dejali tudi člani moškega pevskega zbora Ka-juh iz Titovega Velenja na petkovi letni delovni konferenci. Na njej so ugotovili, da so vsem težavam navkljub kar dobro delali. Dolga leta so' si prizadevali pridobiti v svoje vrste nove, sveže glasove. V lanskem letu jim je to uspelo. Pridružilo se jim je namreč šest novih pevcev in v zboru jih sedaj prepeva 32. Prav tako jim je uspelo s pomočjo pokrovitelja, Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Le-skošek-Luka, kupiti nove čevlje in srajce za vse pevce.
V letu 1985 so se člani pevskega zbora Kajuh predstavili ljubiteljem lepe domače pesmi kar 34-krat, pripravili pa so tudi tri samostojne koncerte. Med pomembnejšimi nastopi omenimo le sodelovanje na proslavi ob 40-letnici svobode v Topolšici, nastop na občinski reviji odraslih pevskih zborov v Titovem Velenju, kjer so se uvrstili na medobčinsko revijo v Celju. Tudi tu jim je strokovna komisija za njihovo prepevanje prisodila dobro oceno.
Danes ni društva ali kluba, kjer se ne bi ubadali s takimi ali
Izteklo se je leto mladih
Rdeča dvorana. Luči ugasnejo. Prižgejo reflektor. Osvetli tudi mene, saj stojim na odru. Sem vila v spremstvu dedka Mraza. Na stotine velikih, malih, rjavih, modrih, zelenih ... oči se upre tudi vame. Čutim, kako so radovedni, polni pričakovanja. Ta trenutek sem zanje nekaj več, čeprav lahko rečem, da sem ena izmed njih. Ne mislim, ampak vem, da je tudi tudi v njih naia bodočnost. Zaslišim lepo, mirno glasbo. Vesela in razigrana zaplešem. Trud neštetih ur trdega in napornega dela je poplačan s hvaležnim ploskanjem.
V garderobi se zamislim: Ne, ni prav, da nekateri starejši ljudje samo godrnjajo čez mladino. Saj ni res, da vsi mladi zapravljajo prosti čas in da ne vemo, kam bi se dali. Pa tudi to ni res, da nimamo nič skrbi. Kaj pa naši krožki, obveznosti v šoli in po njej... In še nekaj imamo mladi na skrbi: skrb pred izbiro poklica. Naše želje se ■e usklajujejo vedno z: našimi možnost-
mi. Kar naprej se moramo spraševati: »Ali bomo sploh dobili zaposlitev?«
Ne strinjam se tudi s starejšimi, ki pravijo, da je današnja mladina pokvarjena in neolikana. Ali res morajo soditi po izjemah in ne po večini mladih? Pa tudi tiste izjeme, ki samo posedajo, vidijo vse svoje veselje in srečo v alkoholu, cigaretah,... niso vedno sami krivi za to. Za njimi je v ozadju nekdo, po katerem so se morali zgledovati. In to so največkrat starši. Nikakor pa to ni šola, kakor mislijo nekateri starši. Človek, posebno mi, mladi, največ odnesemo od doma. Dobro in lepo nam je vsem, ki se doma dobro počutimo, imamo nekoga, s katerim se lahko o vsem pogovarjamo in zaupamo drug drugemu.
Spet sestavljamo nov ples. Vanj bomo vpletli gibe speva Mladosti.
Nina Verzalak, 8. a OŠ Antona Aškerca Titovo Velenje
Naši zdomci
»Adijo! Adijo, JJanko! Pridite zopet na zimskke počitnice. Cmok, cmok,« im že se avto z nemško registracijjo odpelje izpred domače hiše. Vsakomur kane solza iz oči, a kcaj moreš, takšno je pač življenjie. Nekateri ga lahko živimo doma, v domovini, ob skromnemm zaslužku — skromno življenje. Pa drugi? Tisti, ki niso zadovoljni z majhnim zaslužkom, ki hočejo imeti razkošne hiše, kakšen vikend na morju, avto najboljše znamke, ti ljudje pri nas ne morejo živeti, saj si tega ne bi mogli privoščiti. Pa jih zamika tujina. Neka velika neznanka, kjer se veliko zasluži, kjer imajo vsi dobre avtomobile.« Zakaj pa ne?« si reče vsak in se odpravi na pot z velikimi sanjami in ambicijami. Ko se prvič vrne na oddih, je njegov obraz teman, njegove oči so brez pravega leska. To ni več tisti vesel in razigran človek, to je pravi stroj za delo, ki bi same» delal in delal — za velik denar. Nič več ne pripoveduje svoiih doživetij, zdaj je
Šoštanj -gasilcev
107. zbora gasilcev Šoštanja se je poleg gostov iz sosednjih društev, predstavnikov Občinske gasilske zveze in Termoelektrarn udeležila tudi delegacija pobratnega društva iz hrvatske Čazme, ki jo je vodil predsednik Josip Radovanovič.
Poročilo o delu društva je podal Ivan Ojsteršek, ki je med drugim poudaril, da je društvo tehnično dobro opremljeno, da pa še članstvo za vsak požar ali. drugo vrsto nesreče, še ni dovolj izvežbano. Lani je bilo 5 požarov, ki pa zaradi hitre intervencije gasilcev niso povzročili večje škode.
Člani se sestajajo vsak četrtek, upravni odbor in operativni štab pa sta imela skupaj kar 16 sej, na katerih so reševali vse probleme, še zlasti finančne, s katerimi se društvo ubada. Udeležujejo se, pa tudi sami organizirajo različna tekmovanja s področja požarne preventive. Se posebno lepe in vidne uspehe dosegajo mladinci, pionirji in celo pionirke, kar dokazuje, da društvo dobro skrbi za svoj naraščaj. Lani so izvedli tradicionalno tekmovanje s starimi brizgalnami za memorial JoJeta Žun^oviča, sodelovali so v akcijah civilne zaščite in na športnih področjih, tako doma kot v sosednji Avstriji. Lani jih je obiskala tudi delegacija mestai Loehne \7 7:a-hodne Nemčije. Sicer pa uu^u a^u».-
glavna tema samo denar, denar ... Čez nekaj let si postavi hišo — razkošno, moderno, vsak mu jo zavida. A kaj, ko je hiša kot osamljeno drevesce sredi puščave. Okna so brez rož in rolojev, stene so mrzle in puste, trava in majhni igrišče pred hišo brez otroškega vrišča ... Le kam to pelje?
Letni oddih. Družina se vsa srečna vrne- v domovino. Nove, moderne obleke, predrzna šminka, zopet nov avto; vsi jih samo opazujejo. »Kako so srečni,« si mislijo. A ta družina ne ve, kaj je sreča. Morda je za njih sreča to, da se cel dan potijo na delu, da zaslužijo marke in se zvečer utrujeni vržejo na posteljo in zaspijo kot ubiti... Ne, to zame ni sreča, za njih — mogoče. Vrnitev v domovino jih bo mogoče le pripeljala do spoznanja, kakšna je prava sreča in koliko je vredna ta nesrečna tujina.
Andreja Urnaut, 8. a OŠ Antona Aškerca Titovo Velenje
107. zbor
lujejo z društvi na širšem področju severovzhodne Slovenije.
Na zboru so se zahvalili tudi pobratenemu društvu iz Čazme za darila in kolektivu Termoelektrarn za novo vozilo. Tako imajo danes sedem vozil za preprečevanje najrazličnejših požarov.
Po poročilu se je razvila živahna razprava. Predsednik občinske zveze Tone Brložnik in direktor Termoelektrarn Jaro Vrtačnik sta se zahvalila društvu za uspešno sodelovanje, predsednik društva iz Čazme je So-štanjčanom podaril knjigo o 33. diviziji, ki opisuje borbe za osvoboditev Čazme. Zal pa je bilo v razpravi slišati tudi kritiko KS Šoštanj, ki kljub sprejetemu samoupravnemu sporazumu o finančni pomoči, le tega ne upoštevajo, zato morajo vsako leto posebej prositi za denar.
Po razpravi so se zahvalili dosedanjemu odboru in za novega predsednika i/\olili Hinka Bolha, za poveljnika pa Danila Čebula ml., tajnik bo še naprej Anton Levar.
V prihodnje čaka gasilce Šoštanja veliko nalog. Najpomembnejša pa je vsekakor nadaljnje usposabljanje gasilcev, gradnja pri7idka in tekoče vzdrževanje opreme ter obnovitvena dela na domu.
drugačnimi težavami. Tudi članom moškega pevskega zbora Kajuh jih v preteklem letu ni manjkalo. Jedro skoraj vseh so bile finančne narave. Ostali pa so tudi brez vadbenega prostora. Obljubljene pevske sobe v novi glasbeni šoli namreč niso dobili in so morali za nekaj časa vaditi v stari sobi rudarske godbe. Šele v začetku tega leta so dobili znova streho nad glavo v prenovljeni prejšnji pevski sobi. Zaradi majhnih finančnih sredstev je mnogo premalo tudi družabnega življenja v zboru. Z veliko dobre volje do dela in zvrhano mero veselja do petja jim zaenkrat še uspeva premagovati včasih manjšo, drugič zopet malo večjo oviro.
V letošnjem delovnem programu moškega pevskega zbora Kajuh iz Titovega Velenja ima skrb za nove pevce znova osrednje mesto. Poleg tega načrtujejo mnogo nastopov, gostovanj po krajevnih skupnostih naše občine, sodelovanje na petkovih kulturnih večerih, nastopili bodo tudi na vseh prireditvah svojega pokrovitelja, naučiti pa se nameravajo vsaj 10 novih pesmi. Na vseh vajah, lani so jih imeli 52, letos jih načrtujejo 70, letnih konferencah" poudarjajo, da so osnova za uspeh in večjo kakovost zbora redni obiski vaj in večja disciplina na njih. To nalogo so zapisali na sam začetek delovnega programa za to leto.
Iščemo
najstarejšo
fotografijo
Zanimivih in starih fotografij, ki jih objavljamo v rubriki Iščemo najstarejšo fotografijo, nam resnično ne manjka.
Tudi Darja Ocepek iz Brega 22, Polzela je pridno brskala med starimi fotografijami in nam v uredništvo prinesla tole dopisnico. Kot ste lahko že sami ugotovili, je na fotografiji staro jedro našega mladega mesta. Staro Velenje. Fotografija pa je nastala, vsaj tako smo lahko razbrali z nje, leta 1927.
Anekdota za ta teden
Angleški biolog Thomas Huxley (brat slavnega pisatelja) je veliko potoval. V manjšem italijanskem hotelu se je vpisal v knjigo tujcev in tam našel v njej stenico. Besen je pobaral hotelirja, kaj naj to pomeni. Lastnik se je na vse kriplje izgovarjal, Huxley pa ga je pobil z naslednjo ugotovitvijo:
»Ne samo, da morate imeti precej teh živali, vaše stenice so celo dobro organizirane; tale je šla v vpisno knjigo gledat, v katero sobo pojde ta ali oni gost.«
Mesec kulture v Mozirju
Teden domačega filma na Ljubnem
Na prireditve v mesecu kulture se v Gornji Savinjski dolini temeljito pripravljajo. Tudi tokrat ostajajo zvesti usmeritvi prejšnjih let, ko so največ pozornosti namenili predstavitvi domačih ljubiteljskih dosežkov in izmenjavi prireditev med posameznimi kraji. Bogato in raznoliko kulturno ustvarjalnost bodo dopolnili z nastopi Slovenskega okteta in predstavo Šentjakobskega gledališča, v mozirski galeriji pa med drugim pripravljajo razstavo kitajske fotografije 19. stoletja. Vse te prireditve se bodo pričele z uvodno slovesnostjo v Bočni 7. februarja.
Ob vsem tem moramo danes posebej omeniti Dneve domačega filma, ki jih pripravljajo na Ljubnem ob Savinji. Člani kino sekcije pri domačem prosvetnem društvu so takšno predstavitev načrtovali že daljčasa, letos pa so vendarle korajžno zavihali rokave. Sami poudarjajo, da jim je bilo v veliko spodbudo razumevanje delovnih organizacij, ki so priskočile na pomoč z denarjem. Namen »Dnevov domačega fil-
ma« je seveda jasen — predstaviti gledalcem domači, še zlasti slovenski film, ki je v poplavi podpovprečnih akcijskih, erotičnih in drugih »spektaklov« krepko zapostavljen in je v zadnjih letih med najslabše obiskanimi. Lep prispevek torej k dvigu kulturne ravni med ljubitelji filma, še posebej razveseljivo pa je, da so se takšne akcije lotili v razmeroma majhnem krjau. Seveda bodo nekaj filmov lahko videli tudi v drugih krajih Gornje Savinjske doline.
Dnevi domačega filma se bodo pričeli v ponedeljek, 3. februarja, do prihodnje nedelje pa se bodo na platnu zvrstili filmi »Ljubezen«, »Delo za določen čas«, »Bele trave«, »Varljivo poletje«, »Ne čakaj na maj«, »Doktor« in v nedeljo še »Očka na službeni poti«, po tej predstavi pa bodo pripravili še razgovor o domačem filmu, na katerem bodo sodelovali slovenski režiserji in igralci ter predstavniki Vesna filma iz Ljubljane. Zares pohvale vredno.
LEPO PRIZNANJE RDEČI VRTNICI - V slovenski turneji Lord extra festival disco team je sodeloval tudi velenjski disco klub Rdeča vrtnica. Ker so se izvajalci v tej diseoteki zelo dobro počutili, so Rdeči vrtnici dali posebno priznanje.
V znak priznanja za vrhunsko organizacijo ter izjemno edinstveno in kvalitetno izvedbo prireditve so prejeli zlato ploščo.
Predsednik OGZ Tone Brložnik je podelil priznanja.
Priznanje za dvajset let dela v gasilskem društvu je prejel Peter Drev, za 10 let dela pa Vid Novak. Boštjan Finkšt, Vinko Stabuc ml., Peter Vidmar, Zoran Dobnik, Simon Kočevar, Marko Ojsteršek in Ivan Stvarnik ml.
Domače društvo pa je za požrtvovalno dolgoletno delo v društvu podelilo posebna priznanja, ki so jih prejeli: Jožica Znider, Karel Napo-tnik, Peter Radoja, Silvo Škrbot, Peter Drev, Rudi Imperi ml.. Drago Hudournik. Fanik« Tot, Rezka Pungar-tnik. Milan Krenos, Ludvik Tot in
Marjan Globačnik. Priznanja pa so za dolgoletno uspešno sodelovanje prejeli tudi Krešo Stevoivanc, Josip Radanovič in Tone Brložnik. Pozabili niso tudi gasilskih veteranov: Miloša Volka, Franca Srebotnika, Martina Turka, st., Rudija Imperla st. in direktorja termoelektrarn Jara Vrtačnika, ki so jim v znak zahvale podelili skromna spominska darila.
Tako so uspešno sklenili še en ob čni zbor našega najstarejšega gasilskega društva v Šoštanju, ki obstaja in deluje v splošno zadovoljstvo krajanov že častitljivih 107 let.
V. Kojc
PRIREDITVE 0 PRIREDITVE
Kulturni center Ivan Napotnik
Sobota, I. februar, dom kulture Titovo Velenje, ob 11.00, dom kulture Šoštanj, ob 15.00
Gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana z lutkovno predstavo za otroke med 4. in 8. letom starosti; Polonca Kovač: KAJ MORA SOVA OPRAVITI POZIMI. Ob dogodivščinah sove, papagaja in slikarja se bodo otroci srečevali z vsem, kar je značilno za ta letni čas. Vstophina 50 din! Četrtek, 6. februar, ob 17.00, knjižnica Titovo Velenje
Otvoritev razstave plastik in slik Vojka ŠTUHCA in slikarja Rada JERIČA iz Maribora. Kulturni program!
Razstava bo odprta do konca meseca. Četrtek, 6. februar, ob 19.00, dom kulture Šoštanj
Gostovanje Kulturnega društva Gornji grad z družbeno dramo Karla De-stovnika-Kajuha in Bojana Štiha: MATI. Režija — Andrej Kurent, član Drame SNG Ljubljana. Drama je nastala septembra 1941 v Ljubljani. Dogajanje je postavljeno v trideseta leta 20. stoletja.
Kulturno društvo iz Gornjega grada je pripravilo krstno uprizoritev drame MATI v počastitev 40-letnice osvoboditve in z njo neprekinjeno gostuje po naših odrih.
Vstopnina 200 din! Popusti običajni! Sobota, 8. februar — slovenski kulturni praznik — od 9.00 do 17.00 Brezplačen ogled s strokovnim vodstvom:
—	po muzejskih zbirkah na velenjskem gradu (ogrevano)
—	po razstavi Vojko Štuhca in Rade Jeriča v knjižnici v Titovem Velenju,
—	po Napotnikovi galeriji v Šoštanju,
—	po razstavi šaleških likovnikov v Vili Meyer v Šoštanju. Sreda, 12. februar, ob 18.00, dom kulture Titovo Velenje
Osrednja svečana akademija ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Napotnikovih priznanj.
Petek, 14. februar, ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje
Gostovanje Plesnega gledališča Ljubljana s koreodramo Damira Zlatara Freya: METASTAZA. Nastopajo: Andreja Obreza, Tanja Zgonc, Tomaž Šmid, Sabina Potočki, Matjaž Farič, Sinja Ožbolt, Silvo Zupane in Breda Sivec. Režija — Damir Zlatar Frey. Dramaturg — Matjaž Zupančič. Praizvedba 7. novembra 1985 v socialistični kapelici v Ljubljani.
METASTAZA je skupni projekt Gledališča GLEJ, Plesnega gledališča iz Ljubljane in CENTRA interesnih dejavnosti mladih.
Vstopnina 300 din! Popusti običajni! Sobota, 15. februar, obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani, ob 19.30
Gledališče sester Scipion Nasice. KRST POD TRIGLAVOM. Retrogardi-stični dogodek Krst pod Triglavom je zgodba o slovenskem umetniku, izpove-dana skozi zgodovino slovenskega naroda in zgodovino njegove umetnosti.
Odhod avtobusa ob 17.00 izpred Rdeče dvorane. Povratek skozi Šmartno ob Paki in Šoštanj. Cena aranžmaja 1.500 din! Prijave do zasedbe avtobusa sprejema Martina De Costa, Kulturni center Ivan Napotnik, tel. 853-265. Od ponedeljka 17. februarja do petka 21. februarja, dom kulture T. Velenje
Gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane za učence osnovnih šol občine Velenje po posebnem razporedu VIZ-a Velenje. Carlo Collodi: OSTRŽEK.
Dramatizacija — Ivo Svetina, režija — Janez Pipan. Igrajo: Pavle Rako-vec, Sandi Pavlin. Veronika Drolc, Ivan Rupnik, Damjana Cerne, Željko Hrs, Dare Kragelj, Laila Banani. Niko Goršič. Milena Grm, Pavle Ravnohrib, Marinka Štern, Jadranka Tomačič in drugi.
Odlična predstava je primerna za višje razrede osnovnih šol in tudi za odrasle. Vstopnina 100 din!
Torek, 18. februarja. Glasbena šola Fran Korun Koželjski ob 19.30
Koncert mešanega pevskega zbora Gorenje. Dirigent: Ciril Vertačnik. Sreda 26. februar, ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje
Gostovanje Mestnega gledališča Ljubljanskega z dramo Arthurja Millerja: LOV NA ČAROVNICE (The Crucible). Režija — Franci Križaj. Igrajo: Matjaž Türk, Vesna Jevnikar. Marjan Klanjšek-Jaklič, Jožica Avbelj, Damjana Grašič-Luthar. Vera Per, Evgen Car, Nadja Strajnar, Stanislava Bonisegna. Tone Kunt-ner. Maja Šugman. Janez Eržen, Jože Mraz, Maja Boh, Slavko Strnad. Srečko Špik, Franc Markovčič, Saša Miklavc in Franček Drofenik.
Drama LOV NA ČAROVNICE ni niti politična parabola niti zgodovinska igra, ampak drama, ki s svojo študijo skupinske obsedenosti kaže na krhkost in negotovost človekove identitete, z analizo množične histerije pa na naravo in družbene pogoje masovne manipulacije Njena aktualnost je v aktualnosti človeške problematike, ki predstavlja bistvo čarovništva. Te pa se ni osvobodil niti današnji napredni in prosvetljeni človek.
Vstopnina 300 din! Popusti običajni! Četrtek, 27. februarja, ob 19.00, knjižnica Titovo Velenje angleški kulturni večer
S posredovanjem angleškega konzulata iz Zagreba bo g. David PEAAVY govoril o prehrambenih navadah v Veliki Britaniji. Predavanju bodo sledili ske-či. pesmi in razgovor — vse v pravilni in počasni angleščini. Petek, 28. februar, ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje
Gostovanje Opere SNG Ljubljana s komično opero v 3 dejanjih: Gaetano Donizetti : DON PASQUALE. Dirigent — Igor Švara, režiser — Aleš-Jan. Peli bodo: Franc Javornik, Jaka Jeraša. Jurij. Reja. Olga Gracelj, Vlado Lebarič in drugi.
Opera DON PASQUALE je izvrstno glasbeno-scensko delo. polno situa-cijske komike, globoke čustvenosti in odlične karakterizacije oseb. tako v orke-sterskem kot vokalnem pogledu. Po modi tedanjega časa sestavljajo Donizetti-jevo partitura številne kavatine. serenade. nokturni itd., izmed katerih so Nori-na kavatina, Pasqualov valček in dvospev Norine in Ernesta pravi biseri italijanske opere buffo.
DON PASQUALE kot naslovni junak je »postaven dečko šestdesetih let«, ki se mu zahoče ženitve z mlado vdovo Norino. Njemu nasproti stoji njegov nečak Ernesto kot ljubezenski tekmec. Po raznih spletih in zapletih, kijih spretno razpreda Pasqualov prijatelj Malatesta. se Norina končno odloči za Ernesta in Don Pasquale ostane praznih rok.
Vstopnina 400 din! Popusti običajni!
KINO • KINO • KINO • KINO* KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 30. I. ob 18. in 20. uri 1001 EROTSKA NOČ - nemški, erotski. V gl. vi.: Annete Häven.
Petek, 31. I. ob 10. uri ZMAJ BRUCE LEE - hongkonški, karate. V gl. v.: Bruce Lee.
Petek, 31. 1. ob 18. in 20. uri SPECIALNI AGENT - francosko-nemški, avanturistični.
Sobota in nedelja, I., 2. 2. ob 18. in 20. uri ZMAJ BRUCE LEE — hongkonški, karate. V gl. vi.: Bruce Lee.
Ponedeljek, 3. 2. ob 10. uri SCARFACE — ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Al Pacino.
Ponedeljek, 3. 2. ob 18. in 20. uri GLAVA V TORBI - ruski, akcijski.
Torek, 4. 2. ob 18. uri SCARFACE - ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Al Pacino. Zaradi izredne dolžine filma (165) vrtimo samo eno predstavo!
Sreda, 5. 2. ob 10., 18. in 20. uri in četrtek, 6. 2. ob 'S. in 20. uri TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA - ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Johny Weismuler.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek 30. 1. ob 20. uri SPECIALNI SKO-NEMSKI, AVANTURISTIČNI.
AGENT FRANCO-
6. stran ir
OBJAVE, RAZPISI
Titovo Velenje * ■ 1 i' ————
30 januar 1986
MIERX

RESTAVRACIJA GORICA
MERX restavracija Gorica TITOVO VELENJE
U MSkte
DO »VEKOS« n. sub. o. TOZD Toplotna oskrba Koroška 3 a TITOVO VELENJE
Komisija za delovna razmerja v DO »VEKOS« TOZD Toplotna oskrba objavlja prosta dela in naloge:
1.	Vodenje servisa števcev — 1 delavec
Pogoji:
višja ali srednja izobrazba strojne ali elektro smeri 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
2.	Enostavno vzdrževanje toplotnih števcev — 1 delavec
Pogoji:
KV elektronik
1 leto delovnih izkušenj
3.	Enostavno varjenje cevi — 2 delavca
Pogoji: KV varilec
1 leto delovnih izkušenj atest
4. Enostavno vzdrževanje avtomobilov (ličarska dela) — 1 delavec
Pogoji:
KV avtoličar
1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Za razpisna-dela in naloge naj kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO »VEKOS« TITOVO VELENJE, Kadrovska služba Koroška 37 b. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave.
lorenje
GORENJE SOZD, o.o., GORENJE Procesna oprema n. sol. o., Titovo Velenje
/
Komisija za delovna razmerja DSSS Gorenje Procesna oprema
oglaša
prosta dela in naloge
1.	VODJA ODDELKA APLIKATIVNE PROGRAMSKE OPREME
2.	VIŠJI PRODAJNI INŽENIR - RAZISKOVALEC
3.	PRODAJNI INŽENIR
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1
—	visokošolska izobrazba
—	5 let delovnih izkušenj na področju programske opreme
—	aktivno znanje vsaj enega tujega jezika
pod 2
—	visokošolska oz. višješolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri
—	2 leti oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj
—	aktivno znanje enega tujega jezika
pod 3
—	višješolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri
—	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
—	aktivno znanje enega tujega jezika
Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom po pravilniku o delovnih razmerjih.
Hkrati komisija za delovna razmerja DSSS Gorenje Procesna oprema VABI K SODELOVANJU
strokovnjake, ki bi želeli delati na razvoju programske opreme, za uporabo mikroračunalnikov (Dialog) in procesnih sistemov.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oqlasa na naslov:
GORENJE SOZD, DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, 63320 TITOVO VELENJE. Partizanska 12.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
VAS VABI:
31. JANUARJA OB 20. URI NA VELIKI ZABAVNI VEČER
—	igral bo ansambel VITA MUŽENIČA
—	Večerni zabavni program z nagradami za goste pa bo vodil Vinko Šimek — »Jaka Šraufci-ger«
8. FEBRUARJA - NA PUSTNO OBOTO NA veliko pustovanje
—	igral bo ansambel »HAPPY END«
—	izvirne maske imajo vstop prost
—	najboljše maske bodo nagrajene
—	vstopnina 2200 din (v ceno je vključena večerja in aperitivi
11. FEBRUARJA NA PUSTNI TOREK NA PUSTNO ZABAVO
—	igral bo ansambel »HAPPY END«
—	gost večera MARJAN SMODE
—	najbolj drzne maske bodo nagrajene
Rezervacije in informacije po telefonu 853-745 VLJUDNO VABLJENI!

(/epui5
VEPLAS,
VELENJSKA INDUSTRIJA PLASTIKE, Štrbenkova cesta 1, Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oziroma naloge:
1.	KLJUČAVNIČAR I (4 delavci)
Pogoji:
KV ključavničar oz. IV stopnja strokovne izobrazbe 3 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja strojev ali izdelave priprav in naprav.
2.	VRATAR-ČUVAJ (2 delavca)
Pogoji:
PK delavec oz. II stopnja strokovne izobrazbe psihofizične sposobnosti za ravnanje z orožjem in službenim psom zaželene delovne izkušnje s področja varovanja družbenega premoženja.
3.	STROJEPISKA (1 delavka)
Pogoji:
KV delavka — strojepiska oz. III stopnja strokovne izobrazbe eno leto delovnih izkušenj.
Za navedena dela oziroma naloge se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom v trajanju določenim s pravilnikom o delovnih razmeriih.
Kandidati za opravljanje objavljenih prostih del naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 10 dni od objave na naslov: VEPLAS, Štrbenkova cesta 1,- Titovo Velenie.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 10 dni.
OBVESTILO PREJEMNIKOM SOCIALNOVARSTVENIH POMOČI
Občane in delovne ljudi, ki so prejemniki socialnovarstvenih pomoči:
—	delna nadomestitev stanarine,
—	družbene pomoči otrokom,
—	začasne denarne pomoči,
—	rejnine,
—	denarne pomoči kot dopolnilni vir preživljanja,
—	plačilo oz. doplačilo oskrbe na domu,
—	plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroškov v socialnem zavodu oziroma organizaciji za usposabljanje,
—	plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroškov v tuji družini, obveščamo, da morajo najkasneje do 15/2—1986 sporočiti Centru za socialno delo Titovo Velenje, Kidričeva 23, spremembe dohodkov in ostalih okoliščin v letu 1985, da bo na podlagi tega opravljena uskladitev socialnovarstvenih pomoči za leto 1986.
V ta namen morajo izpolniti obrazec SPN-2 »Spremembe podatkov navedenih v vlogi za uveljavitev socialnovarstvenih pravic, ki ga imajo v knjigarnah, nekatere delovne organizacije pa jih bodo za svoje delavce nabavile same Na tem obrazcu se sporočajo spremembe za vse zgoraj navedene pomoči naenkrat. Izpolnjen mora biti popolno in natančno. Zaposlenim so pri izpolnjevanju dolžni pomagati v delovni organizaciji, kjer jim bodo vpisali dohodke in prejemke za leto 1985, dopolnili ostale podatke, zbrali vse vloge in jih skupno poslali na Center za socialno delo.
Upokojenci in drugi občani pa naj se neposredno zglasijo pri Centru za socialno delo.
Posebej še enkrat opozarjamo, da je zadnji rok 15/2—1986, če do tega dne delovna organizacija ali Center za socialno delo ne bosta prejela teh podatkov, velja da občan od 1/4—1986 ni več upravičen do delne nadomestitve stanarine in od 1/5—1986 do ostaFih zgoraj navedenih pomoči.
Tisti, ki doslej še niso uveljavljali nobene navedene pomoči, a nameravajo to letos, morajo izpolniti obrazec SPN-I »Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic« Postopek je enak kot za sporočanje sprememb
Za vse podrobnejše informacije so vam'na voljo delavci Centra za socialno delo Titovo Velenje, tel. 854-365.
CENTER ZA SOCIALNO DELO TITOVO VELENJE
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE,
Jenkova c 2, Titovo Velenje
Za potrebe TOZD Osnovnih šol VIZ Velenje objavlja kadrovska služba prosta dela in.naloge:
2 učiteljev razrednega pouka, za določen čas s polnim delovnim časom in rokom za začetek dela 10. 2. 1986 (nadomestitev začasno odsotnih delavk).
Pogoji:
PU razrednega pouka z opravljenim strokovnim izpitom, lahko pa tudi pripravnik.
Vloge z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: VIZ Velenje, Jenkova c. 2, Titovo Velenje z oznako »za kadrovsko službo«.
O izbiri bodo prijavljeni obveščeni najkasneje v roku 8 dni po izteku časa, ki je določen za-prijavo. Prijave sprejemamo do vključno 7. 2. 1986.
EKO
DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTROKOVINARSKA OPREMA TOZD KOMERCIALA PROMET, TITOVO VELENJE, Celjska 9 c
OBJAVLJA
PRODAJO OCENJENEGA PROGRAMA zložljivih podstrešnih stopnic vseh tipov
Zložljive podstrešne stopnice:
—	omogočajo hiter in varen dostop na podstrešje
—	ne zavzemajo koristnega prostora
—	so lahke za dviganje in spuščanje
—	so lepega zunanjega videza
—	njihova montaža je hitra in enostavna.
CENE SO NIŽJE DO 40 %
Kupite jih lahko v DO EKO Titovo Velenje — TOZD Komerciala Promet — oddelek prodaje.
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE TOZD TRANSPORT IN GRADNJE
Po sklepu komisije za delovna razmerja z dne 15. 1. 1986, objavljamo prosto delovno mesto
MINERJA
za nedoločen čas in dvoletnimi delovnimi izkušnjami. Poleg stimulativnih OD nudimo tudi rešitev stanovanjskega problema v Domu gozdarjev.
Pisne prijave z dokazilom o opravljenem tečaju za minerja pošljite na naslov v%0 dneh po objavi.
GOSTINSTVO PAKA, p. o., Titovo Velenje, Rudarska 1
HOTEL PAKA - RESTAVRACIJA
vabi svoje goste na
TEDEN PUSTNIH JEDI
od 4. do 12. februarja 1986 in
VESELO PUSTOVANJE
v soboto 8. februarja 1986 s pričetkom ob 20. uri
V	tem času vam priporočamo zlasti:
—	kurentov krožnik
—	domače koline
—	dobre pustne krofe
Vstopnine ni!
Priporočamo pa rezervacije na telefon 853-351
GOSTILNA S PRENOČIŠČI KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ
pa vas vabi na PUSTNO RAJANJE
v soboto, dne 8. februarja 1986 s pričetkom ob 20. uri.
V	programu bodo predstavljene karnevalske maske. Vstop je prost.
Priporočamo rezervacije na telefon 881-356.
Ponudili vam bomo dobra pustna jedila in krofe
VLJUDNO VABLJENI!
30. januar 1986
* Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
* stran 7
t nt-iSC
M ALi OGLAS!
PRODAM HIŠNI RAČUNALNIK COMODORE 64 z dodatno opremo še v garanciji in video rekorder FILIPS sistem 2000. Telefon 881-311, int. 08. MLADI PAR brez otrok išče sobo v Titovem Velenju z možnostjo kuhanja in souporabo kopalnice. Milan Rozman, Kardeljev 7/2, Titovo Velenje. EMO VARSTVO NA DOMU za otroka — 6 ur dnevno v dopoldanskem času. Oglasite se na telefon 856-441 ali na naslov Hudej, Šaleška 18/c, Titovo Velenje.
PRODAMO ENOSTANO-VANJSKO STAVBO ali vikend 70 m1 s funkcionalnim zemljiščem 283 m', ugodne lege v Velu-nji pri Titovem Velenju. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pošljite pod šifro »Gotovina in kredit«. PRODAM SMUČARSKE VEZI SALAMON 626 za 18.000,-din. Informacije po telefonu 853-517.
PRODAM HIŠO v starem Velenju, Stari trg 2, Titovo Velenje, s 1250 mJ zemlje. Informacije po telefonu 078-860-332 popoldne. Ogled možen 2. februarja od 9. do. 17. ure.
INTELEKTUALEC, nekadilec, išče garsonjero ali temu enakovredno sobo. Ponudbe po telefonu 858-283 popoldne od 1. februarja dalje.
PRODAM termo akumulacijsko peč 4 KW, kurjeno eno sezono. Informacije po telefonu 882-219.
UGODNO PRODAM sedežno garnituro (2 fotelja in trosed — ležišče) ter barvni TV Gorenje. Kličite popoldne 854-037, Jelen.
PRODAM OSEBNI AVTO GOLF JGL letnik 1982. Informacije po telefonu 882-377 od 14. do 17. ure.
HOROSKOP IN BIORITEM izdelam na osnovi datuma, ure in kraja rojstva po povzetju. Casi, Tomšičeva 7, Titovo Velenje, ali po telefonu 855-334.
PRODAM SEDEŽNO GARNITURO. Informacije po telefonu 854-755, ali na Gubčevi 2 b, Titovo Velenje.
ITISON SAVANA 37 m! v enem kosu prodam po 2.000,— din za m!. Telefon 856-318.
PRODAM 80 BASNO, 5^vrstno kromatično harmoniko ter menjam diatonično harmoniko C.F.B.ES za B.ES.AS. Telefon 854-372, Kajuhova 13, Titovo Velenje.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: 1. in 2. februarja 1986 dr. Darinka Šuster, Stan-tetova 27, Titovo Velenje
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU:
Od 31. januarja do 7. februarja 1986 Ivo Zagožen, Jerihova 38, Titovo Velenje, telefon 858-704
GIBANJE P
Matični urad Velenje
Poroke: Vlajko Simič, roj. 1960, delavec iz Dunojevičev in Milena Filipič, roj. 1967, delavka iz Kaštijelja; Rajko Pirnat, roj. 1-959, dipl. inženir strojništa iz Titovega Velenja in Maja Jen-sko, roj. 1960, uslužbenka iz Bi-tenj;
Maks Camer, roj. 1952, natakar iz Titovega Velenja in Ljiljana Varagič, roj. 1962, natakarica iz Hadžičev.
Smrti: Franc Jamnikar, upokojenec iz Laz št. 1, roj. 1923
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage ter skrbne mame
Terezije Čremožnik
iz Dobriča nad Polzelo
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem ter znancem za pomoč v težkih trenutkih, za izrečena sožalja in darovano cvetje.
Hvala g. duhovniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki so jo pospremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
V globoki žalosti : Elica z družino ter Pepca in Nežika.
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica
Edija Povha
iz Pake
se iskreno zahvaljujemo: sodelavcem iz »EKA«, delavcem »VRTNARSTVA«, sosedom, lovcem tér vsem, ki so darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji
poti.
Žalujoči: mama, ati, sestri Marjana in Vera z družinama ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA 5. januarja nas je za vedno zapustil stric, boter in brat
Adolf Ručman
iz Gaberk
Zahvaljujemo se vsem sosedom, znancem in sorodnikom za pomoč in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo vsem govornikom, GD Gaberke, duhovniku za opravljen obred in rudarski godbi.
Žalujoči: vsi, ki so ga imeli radi.
Po dolgotrajni bolezni je v 73. letu umrl dragi mož, oče, brat
Josip Slomšek
prosv. delavec v pokoju
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrazili sočutne besede, ga spremili na njegovi
zadnji poti in prekrili njegov grob s cvetjem. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ZC Velenje in bolnišnice Slovenj Gradec, Zvezi rezevnih vojaških starešin, pevcem DU ter govornikoma tov. Ivu Gorograncu in Avgustu Tajnšku za poslovilne besede.
Žalujoča žena Zdenka, sin Borut, hčerki Božena in Zdenka ter sestra Slavka.
Smrt se izlila je v bledo obličje pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj!
S. Gregorčič
V soboto, 25. 1. 1986 smo se na pokopališču v Podkraju poslovili od naše
Zorke Gavran
Njena vedrina bo spremljala naš spomin.
Učenci in delavci OŠ bratov Mravljakov.
ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta
Edvarda Centriha st.
se iskreno zahvaljujemo vsemu zdravstvenemu osebju Zdravstvenega centra Velenje, posebej dr. Žuberjevi, da so storili več kot je bilo v njihovi moči, da bi olajšali
trpljenje našemu očetu v zadnjih mesecih njegovega življenja. Hvala vsem, ki so ga imeli radi in ga obiskovali ter v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za ustmeno ter pisno izražena sožalja. Hvala govornikom in vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi pogrebnih svečanosti. Hvala vsem, ki so darovali cvetje, pa tudi tistim, ki so nam pomagali izpolniti zadnjo željo pokojnika.
v	>	1
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in skrbnega očeta
Franca Jamnikarja
iz Laz,
ki naju je zapustil vse prezgodaj, v 63. letu starosti. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nama v teh težkih trenutkih pomagali oziroma stali ob strani. Posebna hvala Ivanu Pustine-ku za tople poslovilne besede. Hvala tudi vsem ostalim govornikom: predstavniku ZB in ZVVI, upokojencem in RLV. Zahvala duhovniku za opravljen obred, rudarjem — članom častne straže ter rudarski godbi. Hvala še vsem, ki ste darovali številne vence in cvetje in ga pospremili na njegovi
zadnji poti.
Žalujoča žena Jožefa, sin Marjan in ostalo sorodstvo.
Halo, inšpektor!
855-151
856-756 855-450
VPRAŠANJE:
ZAKAJ VEKÓS NE ODVAŽA STARIH AVTOMOBILOV, ČEPRAV JE ODLOK SPREJET? KOMUNALNI INŠPEKTOR:
Komunalna in cestno prometna inšpekcija občine Velenje je v mesecu decembru 1985 izdala Vekos-u, TOZD Komunalna oskrba odločbo, s katero odreja odstranitev vseh motornih vozil s katerih so odstranjene registrske tablice in so brez veljavne registracije ali huje poškodovana ter zanje nihče ne skrbi, so pa parkirana na parkirnih prostorih, zelenih površinah in na drugih javnih površinah.
Omenjena delovna organizacija teh vozil v določenem roku ni odstranila zaradi tega, ker še vedno nima urejenega prostora za hrambo odstranjenih motornih vozil, čeprav je od sprejetja
Odloka o javnem redu in miru v občini Velenje (Uradni vest-nik občine Velenje, št. 5/84) minilo že leto in pol!
Vekos, TOZD Komunalna oskrba je zagotovil, da bo do 25/1-1986 uredil prostor za hrambo odstranjenih motornih vozil, nato pa bo pričel odstranjevati vozila.
P. S. UREDNIŠTVA: Vekos tudi svoje zadnje obljube ni izpolnil. Nadaljujejo se torej neodgovorne izjave, odlok pa še naprej čaka na izpolnitev. Morda se bo zganil kdo od odgovornejših?!
Ne bodimo brezskrbni do spoznanj o škodljivem vplivu tobaka
Jih bomo posnemali!?
Kljub mnogim, zdravstveno zanesljivim ugotovitvam o škodljivosti kajenja, postaja to epidemija sodobnega sveta. Vse bolj je prisotna tudi resna zdravstvena ogroženost tako imenovanih pasivnih kadilcev, ki so se sicer kot nekadilci prisiljeni dalj časa zadrževati v zakajenih prostorih. V vrste kadilcev vstopa vedno več mladih — osnovno in srednješolcev.
Strpnost družbe do kadilcev nenehno niha iz ene v drugo skrajnost, kar seveda nujno po-
gojuje prepire in napetost med kadilci in nekadilci; kljubovanje številnih kadilcev, ki kadijo povsod in vedno, kadar se jim zahoče in tako prisiljujejo nekadilce v pasivno kajenje doma, na delovnem mestu in v javnih ustanovah.
Zato moramo poleg nenehnega zdravstvenega prosvetljeva-nja o škodljivosti kajenja začeti v naši družbi izvajati konkretnejše akcije. Predvsem ne smemo biti ravnodušni do tega vpra-
šanja v vseh tistih okoljih, kjer morajo živeti in delati s kadilci, otroci, mladina, nosečnice, bolniki in starejši ljudje.
Strokovni kolegij za zdravstveno vzgojo v Splošnem zdravstvu Velenje je med organizirane akcije boja proti kajenju uvrstil stališče o prepovedi kajenja v prostorih Zdravstvenega doma Velenje. To je predvsem v čakalnicah, hodnikih, straniščih, vetrolovu, ... Tu se morajo namreč zadrževati s kadilci v zelo
majhnih prostorih tudi že zgoraj našteti občani, najbolj zdravstveno ogrožene skupine prebivalcev.
Zastavljene cilje akcije bomo lahko dosegli le, če bodo vsi ob-čani-kadilci ob prihodu v Zdravstveni dom upoštevali sprejeto stališče in nam z lastnim vzgledom ter nenehnim opozarjanjem kršiteljev pomagali. Tako se bomo izognili, za mnoge neprijetnim, osebnim opozorilom.
Stališče, ki ga je sprejel strokovni kolegij za zdravstveno vzgojo v Splošnem zdravstvu Velenje o prepovedi kajenja v prostorih Zdravstvenega centra Velenje, je začelo veljati v ponedeljek, 27. januarja.
Množična rekreacija v Gorenju
V množičnem tekmovanju delavcev Gorenja so bili v letu 1985 najuspešnejši v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika.
Tekmovanje je bilo organizirano v 16 zvrsteh za ženske in 18 za moške ekipe in posameznike.
Organizirani rekreaciji namenjajo v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Vele-
Topolšica
Državno šahovsko prvenstvo
Od 1. do 16. februarja bo hotel Vesna v Topolšica v središču šahovskega dogajanja. Tu bo v teh dneh polfinalni ženski šahovski turnir za državno prvenstvo. Nastopilo bo kar 14 igralk, od tega tudi tri Slovenke, in sicer Francka Petek in Mira Vošpernik (mojstrici) ter Tatjana Košanski-Vav-potič (m. Kandidat). Turnir bodo odprli 1. februarja ob 15. uri. Ša-histke bodo igrale vsak dan od 15.30 do 20.30. Glavni sodnik turnirja bo zvezni šahovski sodnik Štefan Cvar, član Šaleškega šahovskega društva, ki bo skupaj s šahovsko zvezo Slovenije tudi organiziralo ta polfinalni turnir za državno prvenstvo.
Rokomet
Velenjske mladinke četrte v državi
Konec prejšnjega tedna je bilo v Mo-starju državno prvenstvo za mladinke. Velenjske rokometašice so s četrtim mestom dosegle lep uspeh. V predtek movanju so izgubile samo s kasnejšimi zmagovalkami, rokometašicami Medi-cinarja iz Šabca, v borbi za tretje mesto pa so tesno klonile proti domači Lokomotivi s 15:16 (5:8).
Poglejmo še rezultate. Najprej so premagale ekipo Galeba iz Mostarja z 19:14 (10:7), zadetke pa so dosegle: Misaljevič 6, Felle 4, Zidar in Kričej po 3, Bujinski 2 in Hrast I.
Uspešne so bile tudi proti ekipi Sre-ma iz Sremske Mitrovice. Zmagale so z rezultatom 12:9 (4:3). Strelke: Misaljevič 4, Felle, Hrast in Kričej po 2 ter Zidar in Plaskan po 1.
Kasnejše državne prvakinje, rokometašice Medicinarja iz Sa bea so jih premagale s 14:11 (9:6), zadetke pa so dosegle: Kričej 3, Zidar, Plaskan in
Izžrebani nagrajenci
Izžrebani nagrajenci praznične Nagradne križanke »Nama«, ki je bila objavljena v tedniku Naš čas, dne 26. decembra 1985:
Prvo nagrado — darilni bon veleblagovnice Nama Titovo Velenje v vrednosti 3.000 — din prejme Anica KRISTAN, Kotlje 107, Ravne na Koroškem
Drugo nagrado — darilni bon veleblagovnice Nama Titovo Velenje v vrednosti 2.500,— prejme Suzana JERAJ Prihova 48, 63331 Nazarje Tretjo nagrado — darilni bon veleblagovnice Nama Titovo Velenje v vrednosti 1.500,— din prejme Gerda ZDOVC, Titova 26, Laško Četrto nagrado — darilni bon velebla-govmee Nama Titovo Velenje v vrednosti 1.000,— din prejme Vlado KOJC, Gregorčičeva 1, 63325 Šoštanj Peto nagrado — darilni bon veleblagovnice Nama Titovo Velenje v vrednosti 500,— din prejme Gregor RUP-NIK, 63325 Šoštanj •
Izžrebani nagrajenci bodo nagrade — darilne bone veleblagovnice Nama
Titovo Velenje prejeli po pošti. Čestitamo! Srečne nagrajence je 14. januarja v veleblagovnici Nama izžrebala Romana KLMER
DISKOTEK* »SUPER FLECK«
.-Titolo Velenje *t
vas vabi 1. februarja v diskoteko, kjer bodo kot gost ve-*čera nastopite »ASKE« — Vabljeni!	> ; '
rek
titovo velenje

REK TITOVO VELENJE DS družbeni standard
Restavracija Jezero vabi v soboto, 8. februarja in v torek, 11 februarja, na
pustovanje
\Cena pustnega menija je 1.000 din. \ Maske nagrajene |Med bogatimi nagradami bo tudi letovanje na morju
Felle po 2 ter Misaljevič in Budjinski po 1.
V	tekmi za 3. mesto jih je tesno premagala domača Lokomotiva s 16:15 (8:5). Še strelke s te tekme: Misaljevič 5, Kričej 4, Zidar 3 ter Plaskan, Felle in Budjinski po 1.
V	Mostarju so nastopile: Klavdija Petek, Marica Čosič, Jožica Kričej, Sonja Felle, Biserka Hrast, Sonja Zidar, Selima Misaljevič, Milica Budjinski, Alenka Plaskan, Andreja Kralj, Sevala Durakovič, Brigita Pevnik in Zorica Delič.
Uspeh na Blokah
Letošnjih 11. bloških tekov se je udeležilo tudi 22 pionirk in pionirjev iz tekaške sekcije Smučarskega kluba Velenje in 11 rekreativcev, športnikov, ki jim je smučarski tek dopolnitev za pridobivanje telesnih moči in vzdržljivosti.
Pionirji so tekli 7 kilometrov, 15 km za Dakijev tek, 25 km pa je bil najdaljši tek. Pionirji in pionirke iz Šentilja so se dobro odrezali, najbolj pa je presenetila Bojana Pustinek, ki je prva pritekla na cilj. »Zmage nisem pričakovala. Malo treme sem imela pred tekmo. Trenirati sem začela v 4. razredu. Smuči imam sposojene. Sedaj pa sem dobila za nagrado naročilnico za tekaške smuči SR Elan. Vsak dan tečem eno uro«, se je razgovorila učenka 6. razreda OS Gustava Šiliha.
Mini velenjsko ekspedicijo, ki se je vrnila z zlatim odličjem je omogočil tudi odbor Društva prijateljev mladine center — Levi breg. (h. j.)
Strelski šport
Na 3. republiškem kontrolnem tekmovanju so velenjski strelci zabeležili vrsto lepih uvrstitev v mednarodnem programu. Prvi mesti sta v streljanju s
nju precejšnjo skrb. Da bi spodbudili delavce k še večji aktivnosti, so pred leti uvedli točkovanje za pokal Gorenja. Ta sedaj že uveljavljena oblika tekmovanja je lani privabila na te delavske igre 703 ženske in 1951 moških. Tekmovali so v igrah z žogo, pa tudi drugih športih, med katerimi je zelo obiskano smučanje. Imajo pa tudi svojevrstne oblike in zvrsti, kot je pikado, mini odbojka, pa tudi z balinanjem se že uspešno kosajo.
Ta tekmovanja za športni pokal Gorenja organizirajo skozi vse leto. Točkujejo uspeh posameznika in ekipe. Seveda, da bi bilo razmerje sil enakovredno, so tekmovalci ločeni v tri starostne kategorije. V pokalu šteje največ točk prav kategorija C, to so tekmovalke in tekmovalci nad 40 let starosti.
REZULTATI za leto 1985 so znani. Največ točk je dosegel TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika in osvojil prvo mesto z 2626 točkami, sledijo: 2. Gahana 1857, 3. RKS 1823, 4. Teh-
nološka oprema 1593, 5. DSSP 1333, 6. PPT 755, 7. Servis 410, 8. Prof. elektronika 342, 9. Commerce 272 itd. (sodelovalo je 23 ekip).
To je vsekakor lep uspeh na področju množične rekreacije, vendar v Gorenju še ne morejo biti zadovoljni s pravo množičnostjo. Zato prirejajo tudi tekmovanja v tozdih in delovnih skupnostih. Lani je bilo na prvenstvih tozdov nad tisoč delavk in dva tisoč delavcev. Povedati pa je treba, da so tu šteti delavci večkrat.
Da bi pritegnili k športnemu udej-stvovanju kar največ udeležencev, v Gorenju že kar precej časa prirejajo najrazličnejše tečaje in seminarje. Najbolje so seveda obiskani smučarski tečaji, ki se jih lahko udeležujejo tudi otroci delavcev Gorenja.
Prav tako skrbijo za razmah rekreativne dejavnosti z najemanjem športnih objektov. Lani so rekreirali v 16 najetih športnih objektih kar 1600 ur.
Ne le rekreacija v prostem času, temveč tudi usmerjena vadba med de-
lovnim časom dobiva vse več veljave. Tako so poskusno uvedli telovadbo med delom v obratu za vstavljanje platin v delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja. To so programirani mikro odmori, vodijo pa jih delavke same. V drugih oddelkih pa so začeli z drugimi oblikami telovadbe in aktivnosti (v večjih oddelkih vleka vrvi, metanje pikada, v tozdu Pohištvo pa igrajo na tovarniškem igrišču odbojko, tudi če je deset stopinj pod ničlo).
Za rekreacijo pa skrbijo tudi za tiste delavce, ki delajo v težjih pogojih dela. Tako vsako leto pošljejo po 150 delavcev na medicinsko programiran oddih.
Aktivne so tudi razne športne sekcije. Največ uspeha v letu 1985 so imeli kolesarji, ki so izvedli tudi večjo akcijo 1000 km po Sloveniji. Planinci so prav tako uspešno priredili več izletov po domovini.
Na zaključku tekmovanja za Pokal Gorenja, ki so ga priredili pred dnevi, so podelili tudi priznanja najboljšim posameznikom v posameznih tozdih in delovnih skupnostih.
puško osvojili Denis Boia med mladinkami in Darja Orlačnik med članicami, drugi mesti sta zasedla med mladinci Klančnik in Denis Boia v streljanju s pištolo, na tretji mesti pa sta se uvrstila Legner in Štomer. Med člani je bil Trinkaus četrti. V slovensko reprezentanco so se uvrstili Denis Boia, Močivnikova, Trstenjak in Legner.
V 6. kolu republiške strelske lige — vzhod so strelci Velenja gostili ekipo Stavbarja iz Maribora. V zelo izenačenem srečanju so za 5 krogov zmagali gostje, rezultat pa je bil 1.435:1.430 za Mariborčane. Za domačine so nastopili: Miklav 348, Šafarič 353, Trebše 356 in Žučko 373. Po 6. kolu je Mrož z osmimi točkami na 3. mestu, v zadnjem kolu pa bodo velenjski strelci gostovali pri Partizanu v Krškem.
Strelska družina Mrož je na svojem strelišču pripravila družinsko prvenstvo za Zlato puščico. Nastopilo je kar 73 strelcev v nacionalnem in mednarodnem programu. Zmagal je Franjo Žučko z 277 krogi, za njim pa so se uvrstili Mirjana Žučko z 272, Jože Miklav z 271, Dušan Perhač z 271 itd., zelo dober rezultat pa je dosegel pionir Simon Veternik, ki je z 267 krogi osvojil 6. mesto. Normo za občinsko prvenstvo je doseglo 22 strelcev.
Na strelišču Mroža je bilo tudi občinsko prvenstvo za Zlato puščico, na katerem je nastopilo 21 strelcev. Zmagal je Dušan Perhač, normo 525 krogov pa je izpolnilo 16 strelcev, ki bodo prihodnji mesec nastopili na področnem tekmovanju.
F. Ž.
MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILIČNIKI
SAMOMOR Z USTRELITVIJO
Z lovsko puško se je 20. januarja ustrelil dvaindvajsetletni Edi Povh iz Pake. Verjetno je naredil samomor zaradi težke kronične bolezni — astme.
AVTOMOBILI SO TARČE NEPRIDIPRAVOV
Tudi zadnji teden so velenjski miličniki zabeležili več kraj iz osebnih avtomobilov. 21. januarja je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil v Šaleku 86. Ukradel je karto za premog. 22. januarja je neznanec ukradel iz osebnega avtomobila parkiranega na Prešernovem trgu v Šoštanju okoli 20 litrov bencina. Prav tako 22. januarja je neznani storilec ukradel vetrobransko steklo z osebnega avtomobila parkiranega na Prešernovi cesti v Titovem Velenju, iz avto parkiranega na Stantetovi pa je izginil avtoradio.
NAŠLI UKRADEN AVTOMOBIL
Pa še ena bolj vesela novica. Prejšnji teden smo zapisali, da je neznani storilec ukradel osebni avtomobil CE 163-918 izpred Kinodvorane v Titovem Velenju. Ta avtomobil so miličniki odkrili 24. januarja na parkirišču Šercerjeve 1.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
V	Kajuhovem domu v Šoštanju sta vinjena Slavko S. in Alojz L. 20. januarja okoli 21.40 s pivskimi steklenicami grozila skupini gostov. Oba so miličniki prepeljali na Postajo milice, kjer so ju pridržali do istreznitve. Čaka pa ju še pot na Temeljno javno tožilstvo. Približno pol ure kasneje, istega dne, pa so morali miličniki posredovati še v gostišču Kmečki dvor v Šoštanju, kjer je razgrajal vinjeni Asim O. Tudi njega so pridržali do istreznitve.
V	svojem stanovanju na Bračičevi cesti je 21. januarja okoli pol pete zjutraj razgrajal Marjan K. Kršitve javnega reda in miru pa so miličniki zabeležili še v zasebnih stanovanjih 24. januarja in sicer je nekaj po 23. uri razgrajal Radovan M. na Jenkovi cesti. Grozil je svoji ženi in motil sosede. Na ulici Vrnjačke banje pa je razgrajal vinjeni Rafael L. Seveda čaka vse kršitelje javnega reda in miru, pa čeprav so bili glasni v svojih stanovanjih, pot k sodniku za prekrške.
Tudi prvak na kolenih
Derbi 6. kola v prvi medobčinski ligi so dobili Šoštanjčani. V Šentjurju so namreč po odlični igri premagali domačo ekipo, ki je lani v ligi zmagala. Rezultat je bil 5.113:5.029. Tudi tokrat so kegljači Šoštanja prikazali odlično kegljanje, razliko 84 kegljev pa so zagotovili: S. Fidej 910, L. Fidej 872, Komljenovič 856, Glavič 855, Sotler 828 in Križovnik s 791 podrtimi keglji.
Derbi bo tudi v naslednjem kolu v Šoštanju, ko bodo domačini gostili trenutno drugouvrščeno ekipo Kovinarja iz Štor. Tekma bo v soboto ob 16. uri na kegljišču termoelektrarn. Uprava kluba vabi vse ljubitelje kegljanja, da pridejo na srečanje in s spodbujanjem pomagajo domačim tekmovalcem k sedmi zaporedni zmagi-
Tekmovanja vsepovsod
Pionirji in pionirke smučarskega kluba Velenje so se konec tedna udeležili vrste tekmovanj. V soboto je bilo na Kopah tekmovanje vzhodne regije v superveleslalomu. Pri starejših pionirjih je zmagal Miran Ravter pred Matejem Košičem, pri starejših pionirkah pa sta Darja Ravnjak in Tatjana Škrubej osvojili drugo in šesto mesto. Med mlajšimi pionirji je bil Tomo Gorišek 2., Jani Živko 4., Roman Kac 10. in Matjaž Simončič' 12.
V nedeljo je bilo na Soriški planini tekmovanje mlajših pionirjev v veleslalomu za pokal Coca cole. Jani Živ-
ko je bil 8., Tomo Gorišek pa 10. Na Golteh pa so prav tako v nedeljo za pokal Coca Cole v slalomu tekmovali cicibani in cicibanke. Pri cicibankah sta Tatjana Cevzar in Suzana Zupane zasedli 11. in 14. mesto.
Smučarski skoki
Zaradi pomanjkanja snega v Ljubljani so letošnje republiško prvenstvo za starejše mladince pripravili v Planici. Med 35 skakalci iz šestih klubov so se velenjski tekmovalci odrezali dokaj dobro. Pušnik je osvojil 4. mesto, Golob je bil sedmi, Mihelič deseti in Tamše trinajsti. Tekmovanje je štelo tudi za pokal cockte, v katerem so pri starejših mladincih Velenj-čani drugi za Elektrotehno-Ilirijo, v posamični razvrstitvi sta Pušnik in Golob na 4. oiroma 6. mestu, v vse-ekipni uvrstitvi pa velenjski klub še vedno vodi.
Prav tako v nedeljo je bilo v Moravčah tekmovanje za pokal Cockte za pionirje do enajstega leta starosti. Med 91 mladimi skakalci je bil odličen Boštjan Rednjak, ki je osvojil drugo mesto, Kanduti je bil petnajsti, ostali velenjski skakalci pa so se uvrstili nekoliko slabše.
Ker je pri skakalnem klubu Titovo Velenje vedno kaj novega pa še tele vesti. Iztok Golob in Boris Pušnik sta v torek odpotovala na priprave v ZR Nemčijo, na katerih bodo izbrali jugoslovansko reprezentanco za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo februarja v Lake Placidu v Združenih državah Amerike. Mihelič in Tamše trenirata v Sarajevu, kjer bo v nedeljo članska tekma, Pogorelčnik in Doler pa sta na pripravah perspektivne reprezentance v Plaoici.
'estvieB
r.'1 V- "iA'^SEN^
30. 1. 1986
naslov — izvajalec
1.	PAPA CHICO - Tony Esposito
2.	TOUCH BY TOUCH - Joy
3.	CHARLENE - Roxanne
4.	BOLERO - Fancy
5.1 WHACHA GONNA DO - Mark Joy
6.	ATTENCIONE GO GO RADIO - Bernie Paul
7.	SAY YOU NEVER - Lian Ross
8.	DANGER FOR LOVE - Deborah Haslam
9.	LAST NIGHT - Ivone Koumen
10.	DIAMOND - Via Verdi
Na vstop na lestvico čakajo:
ARABI AN NIGHT - The Parallel lines
DESTINY TIME - Roy

-Xg----
Moj predlog Moj naslov _