Kaj si učitclja dopisnjeta. Misei misel sproži, beseda pa besedo prinese. Bolj ko premisljujem Ijudsko šolo, njedolžnosti in njeni vpliv do ljudstva, več ti iniam povedati. Kakor veš iz poprpjšnih listov, če si jih v njihovi celoti po zadtržaji, ne po besedah prečital, zlagani se v načelu z gosp. Daničinim pisateljem, a rekpl sem, da preveč od šole nc smenio pricakovati, sicer bi jo dolžili napak in pregreh med Ijudstvom, kterih ona ni kriva, pa jih tudi odverniti ne more. Ljudsko šolo moranio imeti za zerkalo svojega časa, ona je tudi podoba učenikova in staršev v teni kraji; otroci v šoli se inarsikaj dobrega nauče, izstopivši in popustivši šolo pa so taki, kakorjc njih čas. V tem smislu ti pišein 3. pismo. G. pisatelj vpraša: ^Kaj ne gospodari naj bolje sprce v vsakdanjem življenji, bolje ko pa uni? Kakor hitro bodo tedaj serca za dobro bolj goreča in vneta, zboljšalo se bode gotovo tudi kerš. življenje. Da pa ni to samo prazna domišljija, prepričajte se!" Potem nam g. pisatelj v zgled stavi perve kristijane, potem verne v daljnih misijonih in tudi kristijane na Turškem? Kdo pa je, ki omeči terdovratno človeško serce ? Beseda božja se nam sicer oznanuje, da pa obrodi sad v večno življenje, pride od milosti b ožje. To je tista čudna in skrivna moč pri katoliških misijonarjih; ta je ohranila vero v pervih stoleljih. Drugače se pa beseda božja oznanuje nevednim in priprostim, drugače učpnira ali namišljeno učenim Ijudem. Večne resnice so prelresovale in še pretresujejo serca nejevernikov, in jih navdajajo z zveličanskim strahom; sladak jarm Kristusovje revncmu in prostemu Ijudstvu ljubši in prijetnejši, njih serca bolje lolaži, kakor merzlo in terdo poganstvo. Veliki in mogočni čudeži, kteri so se godili v pervih časih kristijanstva, zlasti v apostolskih časih, so prepričale neverni svet nebeškpga nauka. — Dan danes se med nami tako očitni čudeži ne gode, Bog hoče, da človpk dela, kar je v njegovi moči; svečeniki Gospodovi, učenjaki katoliški in sijonski čuvaji naj delajo po svoji moči, ter branijo katoliško resnico z učeno, prepričavno bespdo po cerkvah, po časopisih, ker tako je navajpn naš svet; pervi oznanovavci sv. vere, aposteljni in učenci Gospodovi so jo pa razširjali z trudom in znojem, in so za sv. vpro kri prelivali. Misijonarji med ajdi bolj uče z Ijubeznijo in s potprppžljivostjo, kakor z besedo. — Vprni kristijani, ki ne raorejo besede božje oznanovati, naj pa z molitevjo razširjujejo sv. vero, in božja beseda bo svoj sad obrodila, kakor ga je še v vseh časih. — V svoji poterpežljivosti si bote svoje duše rešili, se tnore reči od kristijanov gerške razkolniške cerkve. Turški jarm je pa nekoliko pohladil njih goreče sovraštvo do Rima, in več stori' za zedinjenje, kakor vse prizadevanje rimskih papežev. — Zenski spol impnuje tudi cerkev pobožni spol, ali je pa pobožnost, ki izvira bolj iz serčnih čutil, kakor iz utnovih vodil, tudi vselej prava pobožnost? *) Kako potrebno •) L. 1849. so pokojni Slomšek pri pastirstvenih shodih duhovnim stavili to vprašanje: nSkušnja uči, da je moški spol, kar zadeva pobožne vaje skoraj povsod mlačen, merzel in zanikern; ženski spol pa večkrat prenapet in sanjarsk. Od kod izhaja ta zla razloga (5Bift>trfidltlliŁi) v pastirstvu? Kako bi se dala la napčnost (Ucbeljianb) odpraviti?" Kaj so duhovni odgovorili, ne vemo, berž ko ne pa to, da se ne sme enostransko le serce obdelovati. — Narodi in tudi ljudje enega naroda po raznih krajih stanujoei eo zelo razlieni po svojih dušnih darovih. — Nemec žcli v vseh rečeh do dobrega prepričan biti, Taljan pa se hitro vname, pa ga tudi navdušenost hitro mine; Gorenec je bolj hladnega serca od Dolenca in Šlajerca, njemu mora govornik bolj na pamet in razum govoriti, da ga prcpriča; resnico pa potem, ko jo je razumel, v svojem sercu ohrani. vi*. 13* je, da človek ne ravna le po svojih čutilih, kteri so danes taki, jutro drugačni, g. pisatelj sam dobro ve. Ko bi pobožnost le izvirala iz mečjega serca, bi ne bila čednost, mlačnost, nejevera pa ne hudobija in pregreha, in bila bi pobožnost le za uiiloserčne Ijudi tesnega in kratkega uma. Iz tega se inenda praktično le to da posneti, da je človeško serce zares verno in pobožno, in da mora človek poprej verovati in potera modrovati, dasiravno tudi vemo, da je premišljevanje dosti Ijudi posebno učenih pripeljalo, pa jih tudi še sedaj pripelje k resnici in spoznanju. V 13. listu dalje pravi g. pisatelj, ,,dakeršansko življenje hira in peša, zlasti med mladino, ker sp jej razlaga ravno v šoli ves keršanski nauk presuhotno bolj za merzli um, zanemarja se pa le prerado za poboljšanje življenja tolikanj potrebno mehčanjp serca. Druga napaka v tem oziru od perve še važnisa in torej toliko žalostnija, je ta, da manjka Ijudski sedanji šoli večidel keršanske odgoje t. j. premalo se vadi mla- dina dobrega premalo se odvaja že v šolo pri- nesenih napak in razvad Jaz ne pravim, da se uila- dina premalo uč/ spoznavati kerš. dolžnosti in čednosti; uči se zadosti ali vadi t. j. priganja in uri se premalo v spolnovanji teh dolžnost in čednost". Jaz ti pa, dragi moj Radoslave, kar na ravnost rečem, da se mladina sim ter tje tudi premalo uči spoznavati kerš. dolžnosti in čednosti. In v tej reči se pregreše ne stari opesani duhovni, raarveč mladi čversti delavci, od kterih bi imela cerkev in deržava naj več pričakovati. — Vsi gore za svoj narod, ko pa pridpjo med prosto ljudstvo, jih pa kar božjast lomi, ko bi imeli v šolo med npvedno mladino stopiti, jo učiti in lako djansko pokazati svojo ljubezen do naroda. Vsak izgovor je tukaj dober, in vsak posel je imenitnejši in važnpjsi , kakor mladino podučevati. Drugače je o tem mislil ranjki škof v Ratisboni J. M. Vittman*). Bil je prej katehet v mestnih šolah, in je na Ipden podučeval po 37 ur. Enpga dne pridp ministpr bogočastja v niesto, in rad bi bil poznal Vittmana; pozove ga tpdaj ob 3. uri popoldne k spbi. ViUnian se iuu prav ponižno zahvaljuje v.h to čast, pa se ludi vljudno izgovarja, da ne more priti, kpr ob treh iina keršanski nauk v tej in lej šoli, nauka pa m- sme odložiti, tudi drugemu ne pripustiti; g. mi- *) Glej nDanico« 1. 1861 1. 2. Pi,. nister naj mu tedaj drugo uro odloči. G. minister je zavoljo opravkov odrinil še tisti dan, in Vittmana zavoljo tega gotovo ni manj čislal. Od nekpga domačega rojaka, ki je svojo blago dušo Bogu izročil v drugem delu sveta, *) se pripoveduje, da ga je pri začetku nekako merzelo do šole; da pa bi premagal sampgasebe, sedi dostikrat po vpč ur v šoli v zadnji klopi poslušaje šolsko podučevanje. Kjpr je tedaj gorečnost do šole, do podučpvanja mladine, tam se raarsikaj doseže, marsikaj se da na bolje oberniti, marsikaj zamujenpga popraviti, čp se ravno vse to ne zgodi in tudi vselpj zgoditi ne more, kakor tukaj g. pisatelj tirja. Xaš rojak in misijonar v daljni Anipriki, g. Franc Pirc,piše v,,Uanici", dasvoj misijon vselej začne le pri malih otrocih; tako tudi skerbni dušni pastirji pred vsem skerbe za mladino, vesele se šole, in če je nimajo v svojeni kraji, narede si jo sami, in tako po otrocih skerbe za boljšo priliodnost; kar pa v šoli začnejo, nadaljujejo potem v spovednici, kpr tam je kraj, kjpr se sprca mebčajo in za dobro vnemajo, ker se daje za vsako starost, za vsaki stan potrebnega podučevanja, kjer spovedenec svojpsprce odkriva; in na prižnici, kjpr se pa grajajo očitne napakp, očitno pohujšanje, kjer se vprnim zopet rpsnice razlagajo, ktere so v soli slišali. In tako je šola cerkvi v pomoč, cprkev pa za šolo skprbi', vnema starše, da otroke v šolo pošiljajo, svan nevbogljive, ter podpira šolo v vsem s cerkveno veljavo. G. pisatelj nam potpm izrazuje vzor keršanskp inatpre, ktpra otroka privadi kpršanskpga življenja, in mu spolnovanje kers. dolžnosti spremeni v navado , ki človeka v vojskovanji zoper huda nagnjpnja. tako krepko podpira. Blagor otroku, ki ima tako dobre starše! Koliko pa je takih staršev, kteri sami dobro izrpjeni bi tudi svoje otroke dobro izrejpvali! Otroci so živa podoba svojih staršev, in če otrokp pogledamo, tudi lahko spoznamo, kakošna je hiša, v kteri so zrastli. Tukaj pa velikrat pogledamo v strašno brezno nravnpga spridpnja in pokvarjenja. — Otroci se večidel izrejajo Ie za ta svet, da svetu dopadajo: kaj bodo Ijudje rekli, če boš tak ali tak , če se bo to ali uno od lebe slišalo; — kaj pa ie Ie tam, kjer jim še takih naukov ne dajejo, kjer jih na ravnost z besedo in z zgledom spridujpjo! — Koliko otrok je žev6. ali 7. letu tako popolnoma •) Ta blaga duša je bil ranjki g. L. Lartižar, nekdanji duhovni pomočnik na Dobrovi. Slava njegovemu spominu! Vr.dn. pokvarjenih in spridenih, tako zvitih in prekanjenih lažnjivcev in hinavcev, da se jih keršanski učitelj kar vstraši, in se mu njih duša v serce usmili, ker tukaj naprej vidi, da bo njegov trud malo pomagal. Lepa vodila tukaj daje g. pisatelj ljudski šoli, ali kaj pomaga, ker se to dostikrat kar nič ne da izpeIjati! G. pisatplj nam menda tukaj h6če le povedati, kako zeld je potrebno, da učenik pazi na svoje učence v šoli in zunaj šole, da tudi raalih reči v nemar ne pušča, da jih svari hudega, jim kaže nevarnost, ktera preti njihovi duši, jih svari pred slabimi zgledi, in jih opominja, kako se obnašati med svetom. — Poglavitno, pa tudi naj imenitncjše in vazniše, kar je tukaj povedati, g. pisatelj le nekoliko omeni, pa se vendar dosti razločno bere med versticami. — Kako bote učeniki izrejevali dobre kristijane, če ste sami preveč posvetni! kako hočete, da bodo vaši učenci krotki, pohlevni v svojpm obnašanji , če nad vami vse kaj druzega vidijo! Odgojujte naj pred sami sebe, odpravljajte maroge in lise iz svojega življenja, polpm bote ložeje druge učili in svarili. Bodite prej sami taki, kakor liočete, da postanejo tisti, ktere izrejate ! Gorje pa vam, če ste mladini v spodtikljej. Ko bi vsak na tanko in vestno svojo dolžnost spolnoval, bi bilo na svetu vse drugače, tudi po Ijudskih šolah bi ne bilo sim ter tje slišati od nerodnosti ali celd od očitncga pohujševanja. Xa svetu pa raste lulika in pšenica skupaj do časa žetve. In hišni gospodar je rekel svojim hlapcem: ,,Pus(ite, da oboje raste dočasažetve, da pokončaje luliko pšenice ne poteptate." Tedaj tudi mi nikogar ne obsodimo; reč naj se pa objektivno prevdarja in pretresuje. So bile dobre, srednje in tudi slabe šole, kakoršni so bili namreč učeniki, in tako bo tudi vprihodnje. Cim več bojo učeniki sami keršansko izobraženi in verni kristijanje, timveč bojo izrejevali izobražene ljudi in verne kristijane. — Na Nemškem so se svoje dni posvetovali učeniki, kako naj učitelj ravna, da ostane zmirom vedrega in čilega duha. Eni so to, drugi to nasvetovali, poslednjič vendar reče eden: Učenik naj rad moli, potem ostane njegov duh veder in čil. Sola je podoba učenikova, metoda ne izrpja; živa podoba učenikova vtisne se otročjemu sercu, in to izreja, — podoba svojega kraja, svojega časa; ko bi bil svet v obče spriden, bi tudi šola ne bila drugačna; dokler se pa na svetu čednost in nravnost spoštuje, skerbe tudi starši m šolski predniki, da se mladost keršansko in nravno izreja. Ljudska šola je dele naj novejših časov, doma v protestanlovskih deželah, pa naseljeno (udi v katoliških deželah; deržava in cerkev vpliko od nje pričakujete; svet in Kristus se poganjata, pridobiti si mladost pod svoje bandero. Oinika in učpnost naj nadomestuje keršanstvo; Ijudstvo se mora osvoboditi, tpr oprostiti duhovskega jarma. To je poslednji namen posvetne učenosti brez Boga; tpga naj se pa tudi Ijudstvo navzame in prepriča. G. Daničini pisatelj pozivlja vse v kersanski odgoji delajoče šolnike in dušne pastirje, da naj svoje misli in skušnje v zgoraj navedeiiih rečeh zapišejo in po Danici razglase. Naj tpdaj tiidi jaz npkaj spregovorim. ,,Vi ste sol zemlje", rekel je Kristus svojim aposteljnom, in ,,pojdite in učite vsenarode!" Učpništvo z besedo in zgledom je božji zveličar svoji cerkvi izročil. Svečpniki Gospodovi uče božjo besedo v cerkvi, in ker imamo sedanji čas ludi skoraj povsod Ijudsko šolo, je ona za to kaj pripraven kraj. I)a pa dušni pastir bolj vspešno skprb/ za keršansko izrpjo šolske mladine, mora impti vpliv do Ijudske šole, mora biti njeni prednik. Ravno lega vpliva pa dan danes svet noče; vlada, bolj prav vladajoča stranka, hoče imeti ljudsko šolo vso v svoji oblasli, in duhoven naj bo le učenik kerš. nauka. Tega pa katoliška cerkev nikakor ne dovoli, in tudi ne snie dovoliti; tudi protpstantje hočejo, daljudske šole ostanejo verske šole, ker kerš. nauk po svoje uce. Xasproti temu hočejo liberalci take šole imeti, da bi bile ravno tako dobre kriatijanu, judu, nejeverniku poganu ali mahomedancu. V duševnem življenji je treba zaiirom čverstega in marIjivega gibanja. Da bi duhovni bolj na šolo se ozirali, so pokojni vladika Slomsek radi stavili v pastoralnih shodih duhovnim vprašanja, ktera zadevajo ljudsko šolo, odgojevanje tnladine, ker so bili sami, kakor ves slovenski svpt ve, pobožen duhoven in skušen šolnik. L. 1853. so zastavili to le vprašanje : ,,Ker nam manjka sposobnih ljudskih učiteljev, kako bi se dalo tukaj pomagati? Kaj naj bi storili dušni pastirji, da izuče pripravnih učiteljev za ljudske šole? L. 1858. pa: ,,Dasiravno se množijo Ijudske šole, razširjuje se pa tudi brezbožnost, samopašnost, zaničevanje oblasti, ia nagnjenje do nepokorsčine, od kod pride to? Kako bi se dale nedeljske šole bolje vrediti ?" — Skofijski konzistoriji tudi večkrat stavijo učiteljem vprašanja^ ktera segajo v kersansko izrejo. — Po tih potih, mislim, se silno imenitna stvar Ijudske odgoje naj bolj in obče pretresuje; duhovi se bude, in se tudi marsikteri zbudi. Lepo je, da posamesen pretresuje taka vprašanja, nikdar ni brez koristi; Bog zna, kam pade dobra iskra; vesoljnega gibanja pa tako pos..mesno pretresovanje zbuditi ne more. Cudil se boš, dragi moj Radoslave, kam sem zašel od svojega predmeta. Pa, kersem nekaj to tpč prevdarjal, je nisem mogel tako posamesno pustiti, ker to vprašanje je silno imenitno in važno, sega v vse stanove in se ravna po raznih okolnostih. Tedaj sem ti pa od te reči več govoril, kakor sem od začetka sam mislil. Z Bogom! Tvoj Svetoslav.